130. številka.
Ljubljana, v petek 9. junija
XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI MRI
Izhaja vsak dan aveCer, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za «tb tr o-oger sk e dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za ozna|nila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgn St. 12. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Razni glasi.
Izjava grofa Kalnokvja o razmerju mej Avstrijo iu Rusijo, o kateri smo že te dni s primernim skepticizmom govorili, našla je zlasti v inozemstvu glasen odmev in skoro splošno se trdi, da se pripravlja prememba avstrijske u na n j » politike. Avstrijako-nemški in madjarski liati molče* sicer previdno, a svoje nezadovoljnosti s to Kalnokjjevo izjavo ne prikrivajo, kar je vidno iz tega, da jo označujejo kot brezpomembno. V tem se množe* znaki, da se misli Avstrija približevati Busiji. Jedno tuko znamenje, katero se bo brez dvoma zelo opazilo in mnogo komentiralo, je to, da Bta včeraj popoludne cesar in minister grof Kal nok y obiskala ^najboljšega prijatelja ruskega carja", na Dunaji mudečega se kneza črnogorskega. V očigled takim znamenjem je gotovo umestno, da navedemo sodbo nekaterih odličnih listov o Kal-nokvjevem ekspozćju.
„Novosti", juko znamenit ruski list, pravijo, da je mej avstrijsko u nanj o politiko, kakor jo je grof Kalnoby preciziral v delegaciji, in mej notranjo politiko avstrijsko uep re mostno n a h p r o t s t v o Z ozirom na aedanjo evropsko situvaoijo bi bilo zadostovalo, da je minister izrazil aamo nadejo, da se ohrani mir, kakor to želi ves svet. On pa tega ni storil, nego se izrazil tako kategorično, da je Rusijo spravil celo nekako v zadrego. V letošnjem zasedanji ogerske delegacije primerila se je tudi neprijetna epizoda in to zaradi „politike" hrvatskega škofa Strosaroaverja. Duri so Hrvati verni podaniki avstrijskega cesarja, jih Madjari vender tlačijo, aamo zato, ker so Slovani. Na Ogcrskem se dolže Hrvati, da so pauslavisti, kakor se to v A v h t r i j i očita Od* bom in Slovencem. Škot Strossraayer je odličen rodoljub, a ker simpatizira z Rusijo, moral je že mnogokaj pretrpeti. Sedaj ga napadajo zaradi pisma, katero je poslal o jubileju Slavjanskega blngotvori-teljnega obščestva v Ptterburg. Avstrijski listi, toliko da mu ne očitajo veleizdaje, ga stavljajo v jedno vrsto z Vašatim. Država, v kateri so celi narodi z m a t r a j o b u in 1 j i v i m i in nezanesljivimi, kjer vedno stikajo za prijatelji Ru
LISTEK.
Koncert »Glasbene Matice" v Ljubljani
dne 8. junija 1893.
Odkar je Slavjanski z divno svojo družbo razkril širueinu svetu krasoto slovauske narodno peomi in pokazal, kako velik umetuiški tfekt se da ž njo doseči tudi v koncertni dvorani, našel jo živahen odmev posebno v nas Jugoslovanih. Najprvi bil je Zagreb, ki je v smislu intencij SlavjaiiBkega priredil nekoliko koncertov, posvečenih izključno na-rodui pesmi hrvatski. Uspeh bil je sijajen, kakor ni bilo drugače pričakovati. Kaj je bilo naravneje, nego da tudi mi Slovenci nismo smeli zaostati. Suj ravno naš narod tako rad prepeva in hvaležna ua-loga našega prvega glasbenega zavoda je bila, po-h< či v bogati zaklad narodne pesmi slovenske ter podati v krasneji, koncertni dvoraui primerni obliki občinstvu nekoliko biserov narodne glaBbe. Kako srečna je bila ta m;sel in nje uspela izvršitev, kaže nam Bijajen uspeh včerajšnjega prvega koncerta, posvečenega narodni pesmi.
Predaleč bi nas odvedlo od predmeta, ako bi hoteli tu govoriti obširneje o narodni pesmi sploh, o velikem njenem pomenu za vsak narod, o blažilni
sije, ne more kar na kratko zgol radi izjave kakega ministra postati zaveznica Rusije. Avstrijska unanja politika, ako bi bila res taka, kakor jo je slikal Kalnok v, bi bila v dijametral-nem nasprotstvu z avstrijsko notranio politiko. Ako je avstro- ogerski vladi res na tem, da se sedanje dobro razmerje mej Avstrijo in.Rusijo premeni v izvrstno, tako je to samo od nje odvisno, ker o miroljubnosti Rusije ni dvoma. Na Dunaji ved6 jako dobro, kaj bi jim bilov dosego tega krasnega smotra storiti. Počakaj mu. ali bodo Kal-ii u L vj • ■ v nn besedam sledila tudi primerna dejanja.
Isto tako reservirauo se izražajo tudi drugi ruski listi; vsi kažejo na to, da mora Avstrija, ako hoče biti zaveznica slovanski Rusiji, začeti drugo politiko napram svojim Blovanskim podanikom.
Nemški listi nadaljujejo svoje, zoper Kalnoky-jevo izjavo glede avstrijsko-ruskega porazumtjeoja naperjeno jiisarjenje. Iz vseh teb Člankov je vidno, da sta jeza in strah preobladala naše nemške zaveznike. Boje se, da bi Avstrija vsled porazumljenja z Rusijo prenehala braniti nemški hrbet in podpirati delovanje za hegemonijo Nemčije nad srednjo, če ne nad celo Evropo. Napadi nemških listov so tako robati, da bo vlada morala odgovoriti nanje, ker bi molčanje samo potrdilo resničuoat nemških trditev.
Berolinska „Natioual-Zeitung", glasilo narodnih liberalcev in finančnega ministra Mujuela, napadla je že pred par dnevi Kalnokyja, očitajoč mu, da je le zato govoril pomirljivo, da preparira borze za valutno reformo, in grozeč — ako misli resno na avstrijsko rusko porazumljenje — da se bo Nemčija sama porszumeta z Rusijo in sicer lagljć) in hitreje, nego Avstrija. — V novem članku o tej isti stvari pravi imenovani 1 iBt: „Kako pa si misli Avstrija svoje stališče v trozvezi? Ali meni, da ima samo Nemčija dolžnost, skrbeti za veliko vojsko, katera bi morala eventuvalno braniti avstrijske interese na Balkanu? To bi bila krasna pogodba! Ako pa je rusko-avstrijsko razmerje res tako izborno, da jo do cela izključen konflikt z Rusko, potem more tudi Nemčija obnoviti staro izborno raimerje, kakor je bilo pred 1. 1880. Potem bi bilo tudi rešeno nemško vojaško vprašanje, ker
njeni muči ter o uplivu, ki ga je imela povsod narodna pesem na razvoj umetniške glasbe. Najslavnejši in največji skladatelji zajemali so iz bogatega in neusahljivega vita narodne glasbe ter bo se na podlagi duha narodne pesmi povzdignili do najvišje stopinje iu 8'? z genijalno nadarjenostjo povspeli do HVitovno znanih umotvorov. V Slovanih nam to najbolje pričata češka glasbena velikana Dvorak in Smetana.
V nas Slovencih pa ima narodna pesem še drug nego Burno glasbeni pomen. Mali slovenski narod, obdan od silnih tujih sosedov, je v nevarnosti, da se uda tujemu uplivu, da se izneveri domačemu duhu in da mu izgine ukus za domače petje. Ti u 'Sivi razširjajo se zlasti v sedanji dobi ne samo po mestih in trgih, nego segajo celo že v samotno kraje slovenskega naroda. Zasajajo se mej narod tuja škodljive rastlike in slovenska narodua pesem nadomešča bb z veliko slabejsim tujim petjem, ukopram ona navzlic svoji preprostosti popolnoma ustreza tirjatvam, katere se Btavijo do prave glasbe. Utrjevanje in širjenje pravega narodnega petja je torej ne le g I a s b en o-e t i č n e in n tem obče-ku I turne, nego v nas tudi eminentno-n a r o d n e veljave. Oprostimo se torej tuje tvarine, katere se nahaja še danes le preobilo na programih slovenskih
bi odpadla možnost, da se je boriti na dveh frontah; nemška vojska bi imela potem računati samo b Francosko, ker bi se ne bilo bati slučaja, da nastane vojna z Rusijo — zaradi avstrijskih interesov."
Bismarckovo glasilo „Hamburger Nach« richten" dokazuje, kako se je izpolnilo proroko-vanja Bismarckovo, da pride namreč Avstrija do spoznanja, da je zanjo najbolje, če se z Rusijo po-razume „čez glavo Nemčije". Kalnokyjeva izjava svedoči, kako misli avstrijska diplomacija, da je namreč bodočnost Evrope zavisna jedino le od razmerja mej Avstrijo in Rusijo. Mi — pravi imenovani list — nismo nikdar dvomili, da bo novi kurs na Nemškem imel ta nasledek, da bo Nemčija prenehala biti prva sila v trozvezi in da se bode A vat t i iu z Rusijo naravnost porazu mela.
Monakovski list „Neueste Nachricbten" govori o revanši za Kraljevi Gradec. Ta list piše: „ Avstrija je sedaj sicer še vezana na Nemčijo za več let, ali kaže se, da to, kar so trdili takozvani pesimisti že več let, ima postati resnica: Avstrija d i več rada v trozvezi; postala jej je breme, katerega 36 hoče počasi iznebiti. Dogovarja se z Rusijo, da bi se jej s te Btrani ne bilo ničesar bati, ter čaka dneva katastrofe, ko bo Nemčija zapletena v vojuo z Rusijo in Francijo iu bi v tej vojni bila— poražena. S toliko večjo pazljivostjo moramo skrbeti za svojo vojsko. Oricijozna Avstrija hoče ta preobrat v mišljenji še zatajiti, kar je samo po sebi razumno, i u bo to tajila dokler mogoče. Mi v Nemčiji pa si moramo samo jedno reči: Bedimo in stojmo na straži!*
Politični razgled.
Kotraule dežele.
V Ljubljani, 9. junija.
Delegaciji*
Letošnje razprave v delegucijskib odsekih se vr?e jako hitro in točno. Nihče ne dela opozicije. Odseki ogerske delegacije so že rešdi vae predloge, tako da se bodo tekom prihodnjega tedna lahko vršile in dokončale plenarne seje. Odseki avstrijake delegacije bo nekoliko zaostali. Danes in jutri, tako se upa, dognali bodo posvetovanji tuku, da ho moči zaključiti delegacijsko zasedanje dne 18. ali 19. t. m.
pevskih društev in posezimo večkrat v bogati narodni zaklad.
Uvažujoč veliko vrednost narodne peomi nabira in izdaja „Glasbena Matica" neprenehoma narodne popevke, včeraj pa je z najlepšim uspehom uvedla narodno pesem v koncertno dvorano. Priznavajoč vrlim damam in gospodom pevskega zbora „Glas-bene Matice" velike zasluge za sijajni izid včerajšnjega večera, ki se je dosegel vsled njih marljivega in vztrajnega delovauja, nam je vender dolžnost, da v prvi vrsti omenjamo neumornega pevovodj ) g. Hubada, ki si je za včerajšnji koncert pridobil zareB neprecenljivih zaslug. Ne samo, da je divno harmonizoval večino včeraj petih narodnih pesinij, vedel je udahuiti vsemu zboru tako inteligentno, umetniško tolmačenje bssed, kakor te to le jako redko sliši v zborovem petji. Da je z jekleno svojo eneržijo dosegel tako krasen uspeb, bodi mu najlepše plačilo za rauogi in mnogi trud. Burno odobravanje po vsaki točki kazalo je, kako ve" ceniti občiustvo njegovo in pevskega zbora marljivost. Koj po prvem zboru .Stoji, stoji taru Beligrad", ki ga je v harmonizac ji Hubadovi prav čvrsto pel moški zbor, nastopil je naš rojak, operni pevec gosp. I. K. Tertnik, občinstvu mil in priljubljen gost, katerega je pozdravilo prav živahno.  G. Tertnik bil je
e „'D o le nj h k i ni Sokolom" dne 4. t. m. v Belo cerkev, prestavljen je valed slabega vremena na nedeljo dne 11. t. m.u
— (Čitalnica Mariborska) priredi v nedeljo dne 11. t. m. za svoje člane izlet v J areni no, kjer priredi koncert s petjem in tambura njem, ki ima jako zanimiv vspored, obsezajoč 13 točk. Bralno društvo v Jarenini skrbelo bode za slovesen vzprejem Mariborskih gostov.
— („ Akademično kolesarsko društvo") se snuje sedaj v Gradcu; to športno društvo je jako potrebno, ker Slovapotn v Gradcu ni mogoče se pridružiti kakemu že obstoječemu društvu. Pozdravljamo to idejo z veseljem-
— (Banket na čast imendanu dr. Ante Starce vica) priredi združena opozicija v Zagrebu v torek dne 13. t. m.
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
X
Razne vesti,
* (Kip dr. S molke.) Kakor znano, je sklenila poslaniška zbornica na Dunaji, da se postavi v parlamentiuh prostorih kip bivšega predsednika zbornice dr. Smolke. Kip izdelal bode znani poljski kipar Tadej Blotnicki, učenec prof Zumbuscha. Blot-picki je pride} te dpi v Levov, da prične modelirati kip.
* (l> i s t a n č n a h o j a iz Berolina na Dunaj.) Za distančno jezo lanskega leta prišla je na vrsto distančna hoja. Udeležilo se je vsega skupaj te hojo 16 gospodov. Hodili ao iz Berolina do Dunaja pd prejšnjega poneda|)ka zjutraj do minule nedelje popoludne. Prvi je priAel tiskar Oton Pejtz iz Gere, ki je potreboval za več nego 600 km dolgo put 7 dni 1 uro 34 minut. Jednu uro za njim prišel je inž*-ne r Ar no Elsaaser. Mnogobrojno občinstvo pozdravljalo je oba zmagovalca živahno Prvi je bil precej utrujen in onemogel, drugi pa Čil in čvrst. Zanimivo je, da sta oba vegetarianca. Dunajski vegetarijanski klub jima je priredil sijajen vegetari-jansk banket.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Dunaj 8. junija. V peticijskem odseku odgovoril minister na interpelacijo glede prepovedanega pristopa reservnih Častnikov k dijaškim društvom tako, kakor v vojnem odseku ogerske delegacije.
LVOV 8. junija. Povodenj uničila mnogo vasij v Stanislavskem okraju in pokončala vso setev. Ceste in mostovi so razdejani. Dež je ponehal.
črnovce 8. junija.. Povodenj pojema, a promet je še vedno nemogoč.
Draždane 8. junija. Nadvojvodinja Štefanija prispela ob 8. uri zjutraj in bila vzpre-jeta od princezinje Friderike Avguste ter osobja avstrijskega poslanstva. Po ogledu mesta odpeljala se ie ob polu 12. uri.
Peterburg" 8. junija. Oddelek ruske mornarice pride meseca julija v Brest, kjer se bodo vršile v čast ruskim gostom sijajne slav-nosti. Predsednik republike, Carnot, pride osebno pozdravit rusko mornarico.
Sofija 8. junija. Koburžau in soproga sta se včeraj odpeljala iz Trnova in prideta danes v Plovdiv.
Pariz 8. junija. Predsednikom Sueške družbe izvoljen bivši poslanik "VVaddington.
„LJUBLJANSKI IW
Ba vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
7. junija.
Pri Slona t Rainer, < ustalilo, Treier, Teich. Berg, Falk, Wohl, Rebitsch,  Tranb, L>rab,  Suchsripa z Dunaja.
— Parmau iz Grade*. — Bacher, Presser, Morsnig iz Celovca. — Tcdeachi,   Kasian iz Trsta.   — Leitner iz Linca.
— Fehleisen iz Celja.
Pri Mallčlt Pl. Kamnu, Diamant is Trfta. — Weber iz Berolina. — Sohus iz Qradca. — Leopold iz Celovca. — dpeadal ie Tržiča.
Pri »vMtrl|Hkem cesarja: Jelene iz Tržiča. — MUUer iz Trbiža.
Meteorologično poročilo.						
1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili« v mm.
I c—"	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735 8 mm. mu. 737 4 m.	14-4» C   si. jzh. 17 8° C Ul. vzh. 13 8» C   si. vzh.		obl. obl. obl.	dežja.
Srednja temperatura 158 , za 2*7° pod normalom.
nDia.23.a,jsls:ai borza
dne 8 junija t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta..... gld.   98*35 — gld.   98 30
Srebrna renta.....,     9825 — _     98'15
Zlata renta...... j   11710 — , 11725
4°/, kronska renta   ...     „     965J — „ 96*5
Akcije narodne banke  .   .     „   994'— — ,   994*—
Kreditne akcije   ....     n   843 25 — „ 342-60
Lordon....... ,   12295 — „ 12295
Srebro....... n    —'— — „     — •—
Napol........g      9 77'/, — , 978«/,
C. kr. cekini..... „      5 84 — „ f'84
Nemške marke    ....     „    6'J-IO — 9    60 17»/,
Dne 7. junija t. 1.
4°/0 državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 50 kr
Državne srečke is I. 1864 po 100 gld. .   . 194 . — ,
Ogerska zlata renta 4°/, .   ...... 116 „ 05 „
Ogerska papirna renta 5°/0...... — „ — „
Dunava reg. srečke 5% po 100 gld.    .   . 127 \ 75 „
Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/o zlati zaat. listi.   . 122 „ — „
Kreditne srečke po 100 gld...... U»6 „ 50 „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 9» , — „
Akcije anelo-avst. banke po 200 gld.   .   . 150 , 50 ,
Tramway-di-u5t. velj. 170 gld. a. v..... 265   n — n
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so povodom Bturti našega očeta, gospoda
gost 1 niča rja v Idriji
pokojniku zadnjo čast skazali s tem, da so podarili krasne vence ter ga spremili toli številno k večnemu počitku, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. uradnikom, slav. druAtvu .Čitalnici* in slav. „Delavakemu bralnemu društvu* za ginljivo petje, kakor tudi slav. društvu veterance/. Oh jednein s** nam je zahvaliti prav iskreno gospodu Alojziju Novaku za jako lopo ara-?žovan pogreb. Vaeui so jedenkrat najtoplejša zahvala.
V Idriji, dne 7. junija 1898.
(603)
Žalujoči ostali.
Učenec
ml h d in krepak, z dobro Šolsko uaobruzho, se r.a tiiltMi.Hnjo apecerljako trgoviuo. Taki, ki so po žo rielj ali manj časa u^ili, imajo prednost. Več so isvč v upravništvu „Slovenskoga Narodi". (604—1)
t
Štajersko deželno zdravilišče
Rogatec-Slatina.
Postaja Polirane juž. žel. ffrnV Sezona: X. irj-a-Ja, clo 30. septembra. ~8*y
Pivno in kopelno zdravljenje in zdravitev z mrzlo vodo
in sirotko i. t. d.
Itrošurice lu proapekll lastouj pri ravuuieljatvu.
Tempeljski- in Styria-vrelec
vsolej sveže polnitve
Hlavuoiuaus (ilauberjevo s .1 sodrlujoca slatina proti ho'e/.nim p re l** vselit
oi'Uhiiov, tudi OKoduo oaveiujočn pl)a>ču. Dobiva se: pri oskrhuištvu kopelji v Kogatoc-Slatini;  v LJubljani iglttvnM saloKM pn g. Mili. hif-hur-ju in ,H«rloa \%'»nuer-Jt* uduvt, kakor tpdi v vseh trgovinah z miueraluo vodo, v vseh boljših špecerijskih trgovinah, dro-
guerijah in pekarnah. (398—2,
Štiri novele.
Ponatis iz „Slovenakegs Naroda".
Cens 20 kr.« pu pošti »5 kr.
Dobivajo ae v „Narodni T i.t U u m i" in pri knjigu-tržou g   A. aBag«rjan*si
v Ljubljani.
C. tr. plavni rmateljffl mir, flfi. Menic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega ocl X. j-U-iilja. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi o/.na-čeni sp v srednjeevropskem esia.
Odhod iz    ubijano (juž. kol).
Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tsbel. Beljak, Ceh.ver, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selztrjal v Aussee, Ischl, Gmunden, Splnograil, Lend. Gaatein, Zeli um See, Inomost, Bregenz, ZUrich, Genf, Pariš, Sleyr, Lino. Bnriejevice. Plsenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prsgo, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url 00 minut zjntraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tahel, Beljak, Celovec, Frsnzensfeste, Ljubno, Dunaj, Čez Selztbal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 90 minut popoludne osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, »Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Ilu-dejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 5. url 55 m I aut sjntrsvj osebni vlak z Dunaja via Amstettep, Draldan, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linca, 8teyra, Isohla, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza, Genfa, ZUricba, Bregeu/a, Ipomusta, Zella am See, Lend Gasteiua, Ljubna, Beljaka, Celovcu, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. url 87 minut doppludna oapbni vlak z Dunaja via Aaistetteu, Praždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznla, Bodejevio, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. url 58 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Framtensfeste, 1'ontabla,
Tibiža.
Ob 9. Url 87 minut avečor osebni vlak i Dunaja, Ljub-nega, Beljaka, Celovca, Poutabla, Trbiža.
Odhod iz LJubljane (drž. kol).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „    2.   „   05     „     popoludne v Kamnik, ii    6.   „   50 avašer v Kamnik.
„ 10.   „   10     m     zvsčar v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol).
Ob   8. url 51 minut zjutraj iz Kamnika.
„   11.   n   15     „     dopoludne iz Kamnika. „     8.   „  80     ,,     zvečer iz Kamnika.
" 9.   „  85     ,t     zvečer iz Kamnika (oh nedeljah in
praznikih.)
Sreduje-evropski čas je krajnemu času v LJubljani za 3 minuti naprej. (12—122)
V najem se odda in eventavelno tudi proda
na dolenjaki železniški progi, obstoječe iz lilče, ki je v dobrem Murni in ima 7 Bob in v kuten ie gOBtilnn, trgovina, stanovmiia in kkti. Poleg bišo je vrt, nfivc in travniki. — Kdor želi to v niijern vzeti ali kupiti, izvoli naj 8» o^lnaiti pri Iv. Vnclilul-Jii Atcv. 42 v NI. Vidu ana. I>o14'1|Jm|4< iu. (ti00-2)
Izjava.
Vsled zopetnih vprašanj iz krogov naSih naročiteljev izjavljava r>pet<>vauo izrecno, da je najin pristni
«P FINGER-JEV T5»"
Plznski pivni grenčec
izključljivo od trnju izumljen ter da se proizvaja pristen in izviren zgolj v najini tovarni *a Plzuaki pivni gren(eo v Plznu in da so izvnža direktno le od najine atraui. Prosiva torej, nu zamenjavati našega izhorne^a, v celi inoiiHr-hiii uvedenega krepčala za žulodeo (ob jednein v/.lic jako fini kakovosti ceneno ko sumno hlugo) m pijačami z. Jedn&kiml nazivi, in da su ne da nobeden zvabiti po pikakib manevrih ali de tako pompotnih reklauub, litijo da blagovoli pri uaročevanju uašo tvrd ko natanko uvažovuti.
Z veloapoStovanjem (f)74—4)
Tovarna za Plznski pivni grenčec Henrik & Adolf Pinger v Flzau.
Kazenski zakon
in
Kazenski pravdni red
za
gospode juriste in dnije
dobivata ae "V clovensltcm. jezilcia.
(v usnje vezano)
v „Narodni Tiskarni" v Izubijani.
|| Gena 3 gld. in 2 gld. 80 kr. j!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joitp Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne
ako ne bodo narasle debate v avstrijski delegaciji tako, da bo treba zasedanje podaljšati. Izvestm po irtikoni lazijo sedaj okolo mladočeftkih delegatov in lim prigovarjajo, naj ne delajo prevelike opozicij«. Bo)6 ae namreč, da bi Evropa slišala) glas pajinte ligeutnejgcga itt najimovitejšega naroda avstrijskega. Kakor se kaže. bo to prizadevanje brezuapešao. Položaj na Oeifcem. Dunajski „Vaterland" presenetil je te dni svoje čitatelje I člankom, v katerem nssvetuje, aaj se začno nova pogajauja v dosegu češko-nemške sprave, dotlej pa naj ae si lom a prepreči vsa* prepir mej narodoma h tem, da se suspendirajo nekatere ustavno zajamčene pravice. Ta reakcijonaroi nasvet zadel je ob odločen odpor tako pri Nemcih, kakor pri Ćuhih; saj ni dvuma, da bi Vaterlandovci le radi v motni vodi ribarili. Tudi ofiuijozni „Fremdenblatt" je ta predlog odločno odklouil, tako da ni misliti na njega izvršitev. — Vlada res ne misli ničesar storiti glede položaia na Češkem, vbbj Bedaj ue. Glavni uzrok menda to, da ministerstvo ni jedino, kako naj postopa. „Politiki" se piše z Dunaja, da bo v inini-Bterstvu tn frakcije, katere bo različnih nazorov glede* češkega položaja. Steinbach, Schonborn in Falkeu-huyn so odločno zoper vsuko akcijo, s katero bi se podpiralo levico; ministerska levičarja Oautscb in Bucquehem sta /uprt odločuo za to, da se na kateri koli način ustreže Nemcem, Zaleski m VVelstraheimb pa se približujeta zda| jedni, zdaj drugi skupini. In grof Taafli? Ta se tolaži kakor more in zna, misleč: saj se mi ne mudi!
Ogerske stranke' MaJjarski vuditelj Ugron izrazil se je te dni jako karakteristično o neodvisni stranki, katera se je razdvojila, in o uzrokih te razcepljenosti. Rekel je, da je bila razdvujitev neizogibna, ker vladajoči rodovini udani možje ne morejo sedeti na jedni klopi z možmi, ki se unemajo za republiko Iz tega uzroka izstopil je Ugron že pred tremi leti iz stranke, stoječe na programu iz I. 1849 , in osnoval novo etrauko, katera bo drži programa iz I. 1848. EiJtvbs hoče ustanoviti pravo pravcato Kossuthovo stranko in uveljaviti Kossuthov program iz I. 1849 — Škoda, da ni Ugron povedal, da je bas EiitvoJ jeden najpopularnejših ogerskih politikov; da so njegovi privrženci zastopniki uajčisteje madjarsklh okraiev in da su širi Kossuthov evangelij zlasti zadnja leta jako hitro.
Viimij}** «trrii«v«».
Francoska zbornica. Dočim bo še glasila posameznih strank prepirajo o pomenu CanstanBovega govora, izjavila je vlada vaera treznim presojevalcem položaja v zabavo, da misli ravno tako, kakor Constans. Vrh tega bh čuje, da misli vlada razpustiti parlament, kateremu poteče mandat šele dne 14- oktobra in razpisati takoj nove volitve, dočim se z druge strani trdi, da vlada ne misli na razpust, ampak da bo samo v zmielu ustave dva meseca pred potekom mandata razpisala nove volitve. Začetek volitvam je določen na dan 20. avgusta.
Netnški državni »bor. Nemški opozicijonalni listi trdili so / * dlje časa z (i/.iriiin na grožnjo, da bo vlada tudi novi drž. zbur koj razpustila, če bi vojaške predloge ne odobril, da bi to bilo formalno sicer dovoljeno, da pa bi bilo v dijametralnom nasprotji z duhom ustave. Ta trditev je oficijozne kroge silno razburila in za-grmeli so v vladnem listu, da smć cesar, ako mu pri trde zvezni knezi, razpustiti drž zbor kolikorkrat hoče, da je ta trditev samo poskus, tolmačiti ustavo na škodo vlade, da pa tega vlada nikakor ne bo dopustila. — Javno mnenj« je vsled tega jako razburjeno, ker se misli, da hoče vlada izsiliti iz naroda privoljenje k vojaški predlogi.
navzlic upravo tropični temperaturi v dvorani, v kateri ni ravno prijetno in ugodno peti, prav dobro dispouiran in je briljira! ne samo z upravo elementarno silo svojega simpatičnega organa, nego posebno tudi s finim, res umetniško dovršenim ,mezza voce". Prav z veseljem beležimo ta lepi napredek, ki smo ga opazili pri g. Tertniku in ki nam priča, da res marljivo uporablja čas za resne študije. Koj s prvima peBmama, Gerbićovo „Sklepala roke si bele" in NedvČlovo „Pogled v nedolžno oko" dosegel je popoln UBpuh. Posebno druga jako dobro uspela skladba mojstra Ned\eJa, z dramatično uadahnenim srednjim odstavkom in mnogimi liričnimi momenti, v katerih je bil mezza voce prav ua mestu, dala mu je priliko pokazati finost petja združeno z dramatično silo glasu. Vsled burnega ploskanja dodal je g. Terlnik še Nedvedovo krasno „Ljubici". Mešani zbor zapel je potem dva zbora „Kdu bi zmerom tužen bil?" v lepi harmonizaciji o. H Sattnerja in karakteristično „V oni crni crni gori", izrazujočo zadnjo željo umirajočega junaka, katera ima popolnoma jugoslovanski značaj. Ranjen Uskok želi, da ga pokopljejo doma v Bosni, od koder je prišel mej Belokranjce. Harmonizoval je to staro narodno pesem nabira'eu slovenskih pestnij g. Kuba prav krasno. Kar se tiče izvajanja, bilo je upravo divno dovršeno posebno glede izvršitve di-
Dopisi.
Ii Krikega, 7. junija. [Izv. dop.] (Mestna godba. — Otrofcji uboj. — Preft. g. Franc Grivec. — Polar.) Pred dvema mesecema selii so se nekateri prijatelji godbe k posvetovanju, da bi omogočili osnovati mestno godbo pod vodstvom kapelnika g. K. Laogerja. Kapelnik jo zbral 14 mladih, Se popolnoma neveščih učencev, večinoma rokodelskih pomagačev in rokodelskih učencev in te v teku šestih tednov tako izveibal, da je ta mlada godba ua javnem trgu pred c. kr. okr. glavarstvom svirala 4 koračnice. Za ta kratek čbb učenja so fantje godli v po polno zadovuljnoat mnogih poslušalcev in bili javno pohvaljeni. Spluh gre vsa čast g. kapelniku, da goji narodno godbo, narodne koračn ce itd. Minulo nedeljo „Cohtava", največji praznik Krčanov, godla je pri procesiji godba iz Podčetrtka prav dobro, popoludne bil je pa skupni koncert na vrla g. Grego-nča, kjer se je poleg godbe iz Podčetrtka producirala tudi mestna mlada godba pod vodstvom svojega kapelnika g. Langerja. Svirala je tako dobro naučene komade, da jej je občinstvo živahno aplav-diralo. Sploh je bila letošnja veselica združenih uniformiranih gardistov in ognjegascev jako živahna; kar nas pa najbolje >eaeli, je to, da so bili govori in napitnice slovenske. Prav bi bilo, da bi se izpolnila želja, izražena v lepem domačem govoru g. župana in poveljnika meščanske garde; govornik je namreč mej drugim dejal: .ravnajmo se po geslu našega preljubljenega cesarja, kajti v slogi in jedinosti bomo napredovali z vsemi Krškimi društvi in če bomo Bložni, ohranimo si prav lahko na novo osuovano mestno godbo." Zaključil je svoj govor s trikratnim Slava-klicem na preljubljenega vladarja našega cesarja, godbi ste zasvirali ljudsko himno in ljudstvo je s Slava-klici stoje poslušalo. — V Kalcah, občine Girkljanske, stepla sta se dva mala šolarja; 14letni je podrl 7letuega in ga tako pretepel, da je zadnji čez 14 dni umrl. — Prečastiti gospod Franc Grivec, ki je skozi 27 let opravljal kot uzoren duhovnik službo v Leskovcu pri Krškem, zapustil nas je in se preselil v Lsžače ra Gorenjsko. Mož je bil sploh v celem Krškem okraju jo ko priljubljen, s politiko se ni dosti pečal, vsak prepir mu je bil zopern in če bo je kdo kregal ali prepiral, napravil je mir z — metlo. Pri odhodu ga je spremila velika množica prijateljev in faranov do Videmske postaje. Slovo je bilo ginljivo in marsikateremu se je solza polila po priljubljenem gospodu Francu, katerega bodo Leskovec še dolgo pogrešal.
V noči mej 3. in 4. junijem pogorelo je gospodarsko poslopje Ignacija Hafuerja ob deželni cesti pri Krškem. Zgorela sta tuli dva mlada juočka; lastnik, dasiravno precej pameten in priden gospodar, ni bil zavarovan. Ker je poslopje stalo tikoma deželne ceste in bilo s slamo krito, Burni se, da je zažgala hudobna roka. Škode je približno 700 gld. Da niso došli Uajbenburški ognjegasc>, zgorela bi b la tudi hiša in kozolec. V Krškem smo zvedeli stoprav drugi dan, ker stoji Hafnerjevo poslopje za hribom in bo ogenj ni videl, tedaj tudi Krški ognje-gasci niso mogli pomoči.
namičuih znamenj. Iz najnežnejšega pp. razvil se je polagoma, vedno rastoč najkrepkejši 11., da se je slušatelj moral kar čuditi toliki preciznosti. Gospod Tertnik pel je potem prav dovršeno Foersterjevo novo arijo iz opere „GorenJBki slavček" zuaue stareje skladbe izbornoga skladatelja. Naslednji trije zbori: „K<> b' sodov ne b'io"; „Zmiraj vesel vesel" in „Mi smo lovci" so priproste pesmice, ki so pa vsled nuancirauega, vedno besedam se pri-ravuujočega prednašanja iu lepe Hubadove harmonizacije jako ugajale. V dveh opernih arijah iz Wag-nerjeve „Walkilrea in Mehulovega „Jožef in njegovi bratje" imel je g. Tertnik priliko, popolnoma razviti se. Melodična in efektna Wagnerjeva arija, kakor tudi v starem Mozartovem stilu pisana Mehulova arija, torej moderna in klasična glasba ugajali sta jednako pevcu, ki je na konci drugo b sijajnim visokim h kar očaral elušalce. Kakor prej, moral je po vsaki dodati še jedno točko in je pel Griegovo „Jaz te ljubim" in Gerbićovo „Skupaj bvb pri oknu stala", s katero poslednjo je imel posebno lep uspeh. Sploh moramo reči, da so bile pesmi prav dobro izbrane in smo občudovali lepoto Nedvedove skladbe ter spoznali v (Jer biću jako nadarjenega skladatelja za pevca posebno hvaležnih pesmij. Prav od srca čestitamo gospodu Tertniku na lepem napredku. Občinstvo odlikovalo ga je burno po vsaki
Občni zbor „Matice Slovenske",
V Ljubljani, dne 7. junija 1893.
„Matica Slovenska" je imela v sredo, dne 7. janiia ob 6. Uri pjpoludee v peaioj dvorani svoj XXVIII redni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 50 večinoma tukajšnjih, nekoliko pa tudi vnanjih društvenikof. Predsedoval je prof. Franc Leteč, kateri se je ? svojem uiigovuru v lepih besedah spomnil pokojnega predsednika matičinega, kanonika Josipa Mar ua, povdarjsloč njegove velike zasluge za osnovo, razvoj je obstanek društva, in konečno pozval zbornike, da ustavši itrasijo čast spominu pokojnikovemu, kar se zgodi. (Nagovor priobčimo v celoti).
Taju k £ Lab prečita poročilo o društvenem in odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1892 do 31. maja 1893 leta. Poročilo, katero govori o osebnih premembah v odboru, o odborovih Bejah in o sejah odsekov, o lanskih i u letošnjih društvenih in o založnih knjigab, o računih in njihovem pregledovanji, o društvenem premoženji, o narodnih ustanovah v društveni oskrbi, o depozitih, o hišnih razmerah, o knjižnici in književni zalogi, o društve-nikih in poverjenikih, o slavnostnih pojavih, ob odlikovanjih v društvenem odboru in konečno o po-kojnib ustanovnikih, poverjenikih in letnikih zadnje dobe, se odobri brez ugovora. (Poročilo priobčimo v jedni prihodnjih številk).
Računski sklep za 1. 1892. in proračun za I. 1894. se odobrita brez ugovoru.
.Matica" je imela lani 13.968 gld. 26 kr. dohodkov in 13.166 gld. 26 kr. stroškov, torej 802 gld. prebitka. V proračun je vpostavljeuih 7835 gld. 90 kr. dohodkov, 7606 gld. 4 kr. stroškov (mej muni 5000 gld. za društvene knjige), torej 229 gld. 86 kr. prebitka.
Društveno premoŽenje je znašalo koncem 1892. leta 5 6. 1 1 1 g Id. 1 9 k r. in se je pomnožilo še vedno za 391 gld. 77l/a kr., akoravno „Matica" ni prejela lani nobenega volila, plačala višji ekvivalent za tri leta nazaj in črtala neizterljive aktivitetne zastanke v znesku 531 gld. 38 kr.
„Matica* hrsni v svoji blagajni narodni ustanovi „ Jurčič Tomšičevo" in „Knezovo", katera pa še ni kouečoo dognana.
Depozita, hranjeua v društveni blagajni, se od zadnjega leta niso nič spremenila; njih vrednost je znašala  koncem lanskega leta 5215 gld. 75 kr.
Po nasvetu kurata 2 logarja se da odboru v prevdarek, da naloži vse imetje izključi ji vo pri narodnih zavodih.
Računskim presojevalcem gg F. B r a d a š k i, G. Pircu iu K. Žagarju se izreče zahvala in zbor jih po nasvetu društvenika J. Dimnika z vzklikom vnovič potrdi kot presojevalce.
Izvrše se dopolnilne volitve v odbor, o katerih izidu smo že poročali v včerajšnji številki.
V imenu odborovem poroča ravnatelj Šubic o prenaredbi društvenih pravil, ki so jezikovno, deloma pa tudi stvarno močno zastarela in popolnoma pošla. Z osnovo novim-pravilom se je pečal poseben odsek in jo predložil odboru v zadnji seji. Odbor je osnovo preteklo soboto odobril in stopa ž njo pred zbor kot s samostojnim predlogom. Zbor osnovo po daljšem razgovoru odobri nespremenjeno. Le prvi odstavek § 8. se po nasvetu dekana Vesela spremeni v toliko, da je sklicevati občne zbore mesto v prvi četrtini vsacega leta „v prvi polovici" vsa-cega leta.
Ker druzih predlogov, nasvetov in žela ni bilo, zaključi predsednik zborovanje ob 7. uri ua ve er zahvaljujoč se zbornikom za mnogobrojno udeležbo.
točki in mu poklonilo krasen lovorov venec z narodnimi trakovi. Izvrstno dopadli so se daljnji trije zbori „Jo pa davi slanca padla", v katerem je posebno lepa harmonizacija Ilubadova naredila velikansk utisek in veduo lepa Fleišmanuva, tako rekoč narodna „Lunu sije" ter šaljivi zbor .Prišla je miška", katere je občinstvo vzprejelo z največjo radostjo. Koučal se je vspored b tremi zbori „Đratci veseli vsi", „Ljubca povej, povej" in Skrjanček poje, žvr-goli". Prvenstvo mej vsemi zbori bi skoro dali genijalno aranž.ranemu zboru „Liubca povej" v katerem se vrstita vprašujoči čveteroglasni moški zbor in odgovarjajoči šesteroglasni mešani zbor. Že samo z načinom, kako je g. Hubad harmoniziral to pesem, pokazal je veliko svojo nadarjenost, kakor je bil sploh duša vsemu koncertu, na katerega Hmeta opravičeno pouoBua biti on in »Glasbena Matica".
Narodna pesem slavila je včeraj pravi triumf, „Glasbena Matica" pa je storila tako izdaten korak naprej, da smemo v bodočnosti pričakovati od nje najlepših glasbenih užitkov. Smelo rečemo, da zavzema mej vsemi glasbenimi društvi v Ljubljani prvo mesto, da se jej ni bati uikakeršne konkurence. Z ulnji trije koncerti pokazali so, kako sijajne uspehe je mogoče doseči z vztrajnostjo in marljivostjo in navdušenostjo za umetnost. Naj bi vedno tako ostalo! V + A.
IfllfSAlO O  TjOIHI) *xb',   j.    !,,:>       i      . . o ;j  jvl>>T |4v o
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 8. junija.
Predseduje društveni predsednik g. cesarski svetnik Murni k. Kut zastupnik vlade navzučen je e kr. vladni svet. Dr hI k a, prisostvujeta pa tudi deželni glavar O. Detela in župan Grasselli. Predsednik Murni k pozdravi aborovalce in prosi vladnega zastopnika in deželnega glavaria, da bi vsak v svojem krogu pospeševala družbine namene, ob jednem se zahvali tudi županu Ljubljanskega mesta, kateri dobrohotno prepušča dvorano za zborovanja. Zakon o povzdigi reje goveje živine ho je sedaj začel splošno izvrševati. Mnogo se je doseglo preteklo leto v kočevskem, nekoliko tudi v Črnomaljskem okraju, akoravoo so uspehi tu zelo po-n žui. Več napredkov bi bilo želeti v kamniškem okraju. Lgovor, da bo ni zgodilo več, je pač nekoliko opravičen vsled slabe letine in suše. Doslej se je oddalu 24 plemenskih bikov za pol cene, letos jih bo moči oddati z državno in deželno podporo še več, ako se bodo le našli sposobni prejemniki. Pre-movanje konj in goveje živine ter prirejanje dirk se bode nadaljevalo, ako dotične podpore ne usahuejo. Ribarski/idsek pridno deluje in je od lal že letos jedno-letne ribice. Število društvenikuv raste neprestano; podružnice ae bodo s privolitvijo današnjega zbora poruuožile od 50 na 62. Glavni odbor poslovil se je od bivšega deželnega predsednika bar. Winklerja in pozdravil novega vodjo vlade barona II e i n a. Lanska letina je bila slaba, letošnja tudi ne obeta Bog ve kaj, a predsednik priporoča zborovalcem vztrajnost v delovanju in zakliče cesarju trikratno Slava, čemur zborovalci navdušeno pntrde Vladni zastopnik g. Dralka iu deželni glavar g. Detela se zahvaljujeta za prijazni pozdrav in obljubita vsak v 8vo)em krogu delovati na korist družbe. Potem poroča tajnik gosp. Pire o delovanju glavnega odbora I 1892 Njegovemu obširnemu poročilu povzamemo Bledeče:
L. 1892 pristopilo je družbi 365 novih pravih udov, konec leta je imela 17 častnih, 9 dopisuiočib in 2317 pravib udov. Podružnic je štela 1892. I. 50, a 1. 1893 se je zopet osnovalo nekaj podružnic, nekaj se jih pa še snuje, in sicer za Cerklje, Kranj (m-sto), Kranjsko okolico, Mošnje, K a m u o Gorico, Ovsišče in Planino. Ko se je poročilo odbornvo tiskalo, imela je družba 53 podružnic iu uad 2500 ulov. Umrlo je 1892. I. 33 družabnikov. Podkovska šola je bila dobro obiskana, a da bi bla to družbena šola, je napačno ronenie, kajti družba daje le prostore, učitelje plačuje država, torej šola ni več taka, kakor je bila Bleivveisova podkovska šola. Drevesnica na družbenem vrtu se je jako razširila in oddaje se sedaj povprek po 13 000 dreves; sedaj se je najel še prostor poleg vrta in -asa.lil in v kratkem bode mogoče dajati Članom 18 do 20 000 droveBec- Tudi za dobro seme krompirja mesto Ribničana, ki je zelo opešal, se delajo poskušnje in ae bode drugo leto morda Že oddajalo; potem bodo kmetovalci zopet pridelovali dobro, za eksport v Trst in v Aleksandrijo porabno blago Družbeno glasilo „ Kmetovalec" tiska se v 3000 izvodih. Izdaja se tudi za nemške člane. Odbor je gledal dobiti deteljoega semena. Lansko leto je zman|kalo pravega r.gajskega lanenega semena, po katerem se /.mirom bolj vprašuje, ker so kmetovalci začeli zopet doma izdelovati platno. Za nakup tega semena dobila se je podpora od mi-msterstva, kakor tudi za nakup aide iu semenskega krompirja, kar je prouzročilo 12 000 gld. prometa. Odbor je podpiral vinarstvo, kolikor je bilo v njegovi muči, posebno je za zatiranje strupene rose (peronospore) nakupil dva vagona modre galice in oddajal vinogradnikom za škropljenje po znižam ceni in delil s podporo ministerstva nakupljene škro pilmce zaBtoni mej kmetovalce. Tudi za umetni gnoj bo je skrbelo, ker ne samo trtna uš in peronospora so krivi propada vinogradov na Dolenjskem, ampak tudi izsesana zemlja. Zato se bode vinogradnikom preskrbe! umetni gnoj. Sadjarstvo lepo uspeva; ra/.un diužbene je že osem druzih drevesnic pri podružnicah in šolah. Živinoreja se pospešuje z oddajanjem plemenskih bikov za polovico cene Ovčarstvo pospešuje se po bergamotnih ovnih iu ovcah, ki so kupijo na Laškem. Svinjoreja se pospešuje s tem, da se oddajajo mrjasci plemeujaki velike angleške (jorkširske) pasme; I. 1892 razdelilo se je po deželi 40 mrjascev za polovico cene. Želeti bi bilo, da bo razširi ta paaina, ker hrvatski jirašiči bolehajo na parkljih iu gobcih, prašičereje! na potrebujejo mnogo prašičev za eksport. Z* čebelarstvo izdal se bodo prepotrebni pouk o njem v Bioven-skem jeziku, ker so dosedanje knjige deloma zelo zastarele, deloma popolnem pošle. Rokopis je že pripravljen. Nakup kmetijskih strojev na|>reduje prav dobro, kmetovalci nimajo dovolj delavnih močij in Bi morajo omisliti stroje. Za kmetijski pouk je dobro skrbljeno. Šola na Grmu deluje dobro, tudi ^Kmetovalec" ae vedno bolj širi. Tudi konjereja lepo napreduje in bo posebno deluje za izrejo konj težkega plemena. Konečno nasvetuje poročevalec, naj vzame občni zbor to poročilo na znanje in naj se izreče zahvala c. kr. vladi, deželnemu zboru in kranjski hranilnici.
Pri  razpravi oglasi se  prvi  kaplan gospod Bohinc  ter pravi, da se je pjBlušalo tajnikove
poročilo z veseljem, ter prizna, da je bilo odborovo delovanje uspešno in koristno. Vender mora igreti neke pomisleke in neko željo. Tajnik naj se ravna po pravilih, glavni odbor pa naj skrbi, da se odstrani neprijetna senčna stran, da bo kmetijska družba ne bo zlorabila v politične namene, kar se godi, kakor je govorni* od več osob slišal. Tajnik je plačana oseba, on pa je urednik političnega lista, katerega politika se ne ujema z nazori kmetovalcev in velike večine društvenikov. V kmet'jBki družbi do zdaj ni bilo političnega razpora. (Klici* Zaka) ga pa nosite v družbo? Burno odobravauje.) Glavni odbor naj pazi, da so plačano osobje no da predaleč zapeljati. To zahteva gotova večina čestite skupščine. (Oporekanje.) Ako se ne bi zgodilo, postopali bomo Ae odločnejše.
Župnik Lisjak vpraša tajnika, kaj je z darilom, razpisanim v nKmetovalcuu, da dobi isti 50 drevesee, kateri najbolje pogodi vprašanje „v koliko je kmetovalec sam kriv, da propada"? Došlo jo mnogo odgovorov, če je bilo prav malo časa, vender bi se bila lahko rešila stvar, tako pa je zgubil obljubljeni dar, po katerem bi rad segel, tudi on govornik.
Vodja Lapa j ne pravi, da je danes govoriti jedino le o kmetijskih stvareh, ker je občni zbor kmetijske družbe. S politiko nimumo nič opraviti, ni je treba siliti, kamor ne gre. (Dobro! Dobro!)
Kaplan Bohinc trdi, da je gospod Ltpajne tajniku Pircu bral dobro lekcijo. (Občni smeh)
Predsednik gosp cesarski svetnik M ur ni k izjavlja za svojo osebo, da se mu je govor kaplana H Junca na občuem zboru kmetijsko družbe jako čuden zdel. Izreči mora, da ne le kar je predsed • nik, nego tudi vsa dolga leta sem, kar je činu glavnega odbora, bo ni nikdar v sejali o politiki razgovarjalo in dokler bode on predsednic, *e to ne bodo zgodilo, kajti to bi bilo proti pravilom Ako se še tako rahlo dotaknemo politike, je dtužba razcepljena. Predsednik prosi, na znaujo vzeti, da bo kmetijska družba nikdar ne bo pečala s politiko
Tajnik gosp. Pire izpove, da se on ni nikdar pečal v družbi s politiko, to mu mora vsak priznati. Ko je ranjki dr. Po k luk ar prevzel „No vice", takoj sem mu rekel, naj bi se dobil drug urednik, a on mi je zatrdil, da je govorit z ministrom kmetijstva grofom Falkeohtvuom in da mu je ta odgovoril, da ne ugovaria, da obdrž m uredništvo „Novic". Po dr. Puklukarjevi smrti ostal je na prošujo Blaznikovih dedičev. Od njega ni čik^ v betu, časih še lista ne vidi, preden izide. Storil je to, ker so Blaznikovi dediči s tiskarno uničeni, in imajo samo, kar zaslužijo pri kmetijHki družbi in pri „Novicah*. Da bi bil njemu gosp. Lapajne kako lekcijo dal, kakor trdi kaplan Bohinc, se mu ne vidi. (Klici: Ou je je dobil, on.') Kdor je slišal, da bi jaz pri mojih predavanjih vmešaval kdaj polt-tiko, ta naj vzdigne rokn in vrže kamen name.
Škofovski kaplan Šiška pravi, da jo predsednikovo stališče pravo, a treba ga je strogo izvrševati na vse strani. Besede g. D ihinca bile so govorjene iz srca. Neko delovanje je pri mnogo delavnih udih-odbornikib povzročilo veliko razdra-žeuost in izreka se želja, naj bi se glavni odbor oziral na besede gosp. Bihinca, da se ne bo zana-šalo po »Novicah* mej uarod mnenje, katero ta odklanja. „Novice" niso več to, kakor so bile, \> šanso proti iutencijam naioJa in če tajnik spluli nič na piše za „Noviceu, naj jih ne podpisuje.
Predsednik Mu mi k pravi, da tu ne gre raz-go var jat i,   ali so „ Novice"   dobro ali   slabo uredo vane.   Ako bi kdo hotel nsdalje o tem razgovarjati, bil bi prisiljen mu vzeti beseda.   V  družbi razgo-govana in deluje se le za nurod. (Živio! D >bro!)
Tajnik g. Pire odgovarja župniku Ivaiaku, da je na stavljeno vjiraŠanje došlo nad 300 odgovorov, moj katerimi so n> kateri cele kujige, katerih ni bilo moči prečitati. Po leti se pa bode to zgodilo in potem se bodo nagrado prisodile.
Potem se vzprejmo nasveti tajnika Pirca oziroma glavnega odbora. (Konec prih )
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Kakor poroča današnji uradni list Lubljanski iz zanesljivega vira, imenovan je gosp. dvorni svetnik baron Viktor Ho in deželnim predsednikom za Kranjsko. — Ministerijalni svetnik v justičnem ministerstvu g. Filip A bratu dobil je viteški križ Leopoldovega reda.
— (A d v o c e m časnikarska moralnost.) Predvčerajšnji „Slovence" j« v hudi zadrugi, ker smo mu mi očitali njegove židovske politične sotrudnike in ker so tega gretia ne more oprati, skuša ga dokazati tudi nam. Ta nakana se mu je pa, ne glede na to, da taka opravičba lastnega greha sploh ni združljiva s krščanskimi načeli, temeljito izjalovila. Druzega nam namreč v tem pogledu ne more očitati — in to uaglašamo s posebnim zadoščenjem — nego naše postopanje v zadevi Blejskih občanov contra grajščaku Mulini, češ da je naš list pač priobčil zagovor Muhrov, uzorni „Slovenec" pa tega ni hotel   storiti.   Preneumno!
Mi smo prvi pričeli v javnosti boj zoper graj-ščaka Muhra za interese Blejcev, a ker bo borimo vsikdar pošteno, zategadelj tudi Muhru nismo branili zagovora v našem listu v plačanem inseratu. To je ves naš greh. Na Muhrov, od njega podpisani zagovor, priobčen s pristavkom, da odklanja liat vsako odgovornost i. e. vsako identifikacijo s tem zagovorom, oglasilo se je Blejsko občinsko predstojništvo zopet v našem listu in sicer v uredniškem delu. Zadnjo besedo imeli so tedaj pri nas Blejci in že zategadelj je bila ta polemika pač nekaj druzega nego „Slovenčevi" židovski inserati, slepeči občinstvo, ki se objavljajo v obliki ured niškega političnega pregleda in brez podpisa. Toliko v odgovor na Slovenčevo sumničenje, sicer pa z mirno vestjo prepuščamo Blejcom sodbo o tem, kdo se je krepkeje potezal za njihove pravice, naš list ali ^Slovenec". Takisto prepušča nuj to sodbo tudi „Slovenčeva" gospoda — pa mir besedij.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Me tod al) Uredništvu našega lista so poslali danes kron i ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: GoBpa Ivana Ha bi h t in gospdč. Marija Bizjan v Šiški, vsaka po 1 krono, skupaj 2 kroni. OJ dne 17. maja do danes dušlo je po uredništvu našega lista družbi krooiuih darov 901 krona 70 vinarjev. Bbžamo se torej prvemu tisočaku kron! To je pač najsijajneji dokaz za požrtvovalno radodarnost naših prijateljev in čitateljev! Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani nabralo je uredništvo našega lista z vštetim izdat-oim včerajšnjim darilom od „šaljive stave* dozdaj vsoto 150 kron20 vin., katere smo izročili društvenemu odboru. Živili vrli darovalci in darovalke!
— (Zahvala.) Odbor društva .Narodni dom" v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izročilo uredništvo .Slov. Naroda" doslej 150 k. 2 0 vin , katere so mu bile poslane od dne 23. maja do dno 8 junija in ukazane v številkah 116 do 129 „Slov. Naroda*. Presrčno zalivalo čč. gg. rodo-liubmm darovalcem iu durovalkam V Ljubljani dne 9. juni|a 1893. Dr. vit. B1 e i w e i a-T r s t en i š k i, predseduik. Dr. Josip Stare, blagajnik.
— (Koncert ^Glasbene Matice") izvršil se je včeraj zvečer sijajno v vsakem oziru in je imel poleg najlepšega umetniškega uspeha tudi lep gmoten dobodek. Obširno o tem zares prekrasnem večeru govorimo ua drugem mestu.
— („Slovensko planinsko društvo") uljudno vabi č. č. gg. društvemke na prijateljski razgovor o društvenih Btvareh v soboto zvečer v g. Hafnerja pivamo na Sv. Petra cesti. Na veselo svidenje !
— (Časnikarski glasi.) Goriški „R i n n o-vameuto" prinaša v zadnii številki nekaj prav zanimivih sestavkov o občinskih volitvah v Trstu in o postopanju vlado in Italijanov napram Slovencem v jirejšnjih in sedanjih časih. — Dunajski protisemitski list .D e u t s c h e s Volksblatt", kateri sicer zastojia nemško nacijonalno politiko, priobčil je članek „Das kroatisehe Staatsrecht", v katerem pripoznava hrvatsko državno pravo, kar ni brez vse važnosti.
— (Poseben vlak na b v. Višarje inua Brezje) vozil bodo v ponedeljek dne 26. t. m. po jako znižani ceni od Celja do Brežic preko Ljubljane iu od Maribora preko Celovca in Beljaka v ponedeljek dne 3. julija. Vozni listki in vsa potrebna pojasnila daje potovalni odbor v Ljubljani, Marijin trg št. 1 , ki je ravnokar začel razpošiljati vspored. Zi zadostno število vozov in /. i ulobnost potnikov se bode skrbelo, kolikor le mogoče. Noprodaui vozni listi se vzamejo nazaj.
— (Včerajšnji mesečni živiuski Be-menj) je bil precej dobro obiskan. Prignalo seje 537 glav konj in volov, 261 krav, 61 telet, skupaj 859 glav, za mesečni semeni prav lepo število. Kupčija je bila sploh srednja.
— (Drugo veliko predstavo) priredita jutri zvečer iluzijouiata g. C a Id i H. iu J. v dvorani filbarraoniškega društva s povBem novim vsjio-redom, ki obsega tri oddelke.
— (Savski most pri Smledniku.) Jutri se bo vršila kolavdacija zbilJBkega mostu čez Savo, v sredo, dne 14. t. m., ob 3. uri popoludue pa se bo novi most cerkveno blagoslovil in potem za promet slovesno odprl.
— („Mariborska čitalnica") priredi v nedeljo 11. t. m. izlet v Jarenino, kakor smo že