#   6   %"   Eden najbolj ustvarjalnih in hkrati tudi kontroverznih kršèanskih piscev iz tretjega stoletja je zagotovo Origen, ki se je rodil v Aleksandriji okrog leta 185 po Kristusu, umrl pa naj bi v Cezareji okrog leta 254. V njego- vem `ivljenju je bilo veè pomembnih trenut- kov: eden prvih je zagotovo oèetovo muèe- ništvo, nato vodenje aleksandrijske šole. Pre- lomnico v njegovem `ivljenju pa zagotovo predstavlja leto 231, ko se je zaradi spora s ško- fom Demetrijem umaknil iz Aleksandrije v Cezarejo v Palestini, kjer bil posveèen v du- hovnika, kar pa je še poglobilo spor med njim in aleksandrijskim škofom. Bil je mo`, ki se je zavedal pomena Svetega pisma. On je avtor Heksaple, ki je zbirka šestih razliènih verzij Stare zaveze v šestih vzporednih stolpcih. Sve- to pismo je s pomoèjo alegorije razlagal v pri- digah in v komentarjih posameznih svetopi- semskih knjig. Pomen Biblije pa se odra`a tudi v njegovih apologetskih in teoloških spi- sih. S svojo mislijo in delom je moèno vplival na razvoj poznejše eksegeze in teologije. Alek- sandrijèeva misel je pogosto zelo svobodna in je v preteklosti povzroèala številne spore med tistimi, ki so Origena sprejemali, in ti- stimi, ki so ga zavraèali. Ti spori so šli celo tako daleè, da so leta 553 na sinodi v Cari- gradu obsodili nekatere Origenove nauke in s tem Origena o`igosali za krivoverca. Postav- lja se torej vprašanje: “Ali je Origen s svo- jim delom posegel preko meje “teološke svo- bode” in prispel na podroèje herezije?”. O tem, kako interpretirati Origenova dela, je bilo prelitega `e mnogo èrnila. V naslednjih vrsticah se bomo najprej osredotoèili na Ori-  *! 7 $  ,              " genovo metodo dela, nato pa bomo na hi- tro pogledali teološke in eksegetske toèke, ki so pripeljale do sporov med origenisti in nji- hovimi nasprotniki. $       "       Za izhodišèe Origenovega odnosa do tra- dicije in o njegovem iskanju odgovorov bomo vzeli Uvod v knjigo O poèelih. To delo je nastalo pred Origenovim odhodom iz Aleksandrije, torej pred letom 231. Nekateri datirajo to delo v bli`ino leta 215, vendar pa sposobnost dialektike, globina nekaterih ar- gumentov in zmo`nost interpretacije Svetega pisma nakazujejo avtorjevo zrelost. To je po- vod, da so mnogi mnenja, da je delo nastalo v èasu pred odhodom v Palestino. K temu jih navaja tudi dejstvo, da je bil Origen za- radi svojih trditev pred umikom iz Egipta de- le`en kritik.1 Aleksandrijec v Uvodu ugotavlja, da se mnenja kristjanov2 glede verskih vprašanj razlikujejo. Do teh razhajanj ne prihaja zgolj pri majhnih stvareh, ampak tudi pri po- membnih. Razlika v verovanju se odra`a tako v pogledu na Boga, na Gospoda Jezusa Kristusa in Svetega Duha, kot tudi v pogle- du na svete kreposti, na moèi in na druge ustvarjene stvari. To pripelje Origena do sklepa, da je potrebno doloèiti mejo in po- kazati nezmotljive resnice o Bogu in o stvars- tvu. Ko so postavljene osnovne verske re- snice, pa je po njegovem mnenju potreben naslednji korak, to je iskanje odgovorov na preostala odprta vprašanja.3    Ob tem razmišljanju se postavlja vpraša- nje, od kje vzeti merilo, ki bo doloèilo mejo raziskovanja, ki bo postavilo neke nujno po- trebne okvire, ki naj jih upošteva ne samo Origen, ampak vsak raziskovalec, vsak teo- log. Resnica izvira od Jezusa Kristusa, ki je o sebi rekel: “Jaz sem resnica” (Jn 14,6). To resnico je Kristus razodeval tudi oèakom in prerokom; to isto resnico je Kristus razodeval apostolom, oni pa so jo s svojim oznanjeva- njem posredovali Cerkvi. Origen je prepri- èan, da je Cerkev ostala zvesta Kristusove- mu nauku in nauku apostolov vse do njego- vih dni.4 Ta minimalni standard pravover- nosti je za tega velikega uèitelja kot nek vodiè pri razlaganju Svetega pisma. Ta regula fi- dei, ki zagotavlja edinost med Staro in Novo zavezo, ki zagotavlja bo`jo enost, se zoper- stavlja gnostikom, ki poizkušajo uvesti razkol med Staro in Novo zavezo, ki vidijo razkol tudi znotraj Boga samega.5 Zavezanost izroèilu Cerkve, ki jo opazimo pri Origenu, nas spomni na nekega druge- ga cerkvenega oèeta, ki se je prav tako soo- èil z gnosticizmom. Zavezanost cerkvenemu izroèilu nas spomni na Irenejevo preprièa- nje, da se preko apostolskega nasledstva v Cerkvi ohranja izviren Kristusov nauk.6 Oba avtorja sta preprièana, da sta zvesta nauku Cerkve. Ko pa primerjamo Origenova dela z Irenejevimi deli, kmalu opazimo razliko med tema dvema teologoma, med njunima pogledoma na cerkveno tradicijo, med azijsko in aleksandrijsko smerjo teologije7. Katere so torej tiste oporne toèke, ki jih Aleksandri- jec sprejema kot temelj svojega raziskovanja, kot okvir, ki ga kot kristjan ne sme zapustiti? Tri osnovne toèke cerkvenega izroèila so: da je en sam Bog, ki je ustvaril vse bivajoèe stvari, in da je ta Bog Oèe Gospoda Jezusa Kri- stusa. S preprièanjem, da je Bog avtor Postave, Prerokov in Evangelija, Origen zagotavlja tudi enotnost razodetja, enotnost med staro in novo zavezo. Temelj Aleksandrijèevega nauka je tudi resnica, da se je Bo`ji Sin, ki se je pred vsem stvarstvom rodil iz Oèeta in ki je Oèetu pomagal pri stvarjenju sveta, uèloveèil. Kri- stus, ki je bil spoèet od Svetega Duha in ro- jen iz Device Marije, je bil pravi èlovek, je re- snièno trpel, umrl in vstal od mrtvih, istoèasno pa je ostal Bog. Origen je preprièan, da je Sveti Duh dele`en iste slave kot Oèe in Sin. Na ta naèin je Svetemu Duhu priznana bo`anskost. Sveti Duh je deloval v zgodovini tako, da je navdihoval preroke in apostole, danes pa de- luje v Cerkvi. Ko Origen govori o izvoru Sve- tega Duha, pa poka`e, da v tretjem stoletju še niso znali opredeliti izhajanja Svetega Duha iz Oèeta. Zato pravi, da se ne ve, ali je Sveti Duh rojen ali nerojen.8 Odgovor na to vpra- šanje je potrebno poiskati s poglabljanjem v skrivnost Svetega pisma.9 Ta trinitarièni del cerkvenega izroèila, ki je bil navzoè v aleksan- drijski Cerkvi, ne bi bil “sporen” za azijsko smer teološkega razmišljanja. Trinitariènemu delu v uvodu v knjigo O poèelih sledi antropološki del, kjer kmalu na- letimo na bistveno veèje razlike med tema dvema smerema teologije. Origen govori o duši, ki ima lastno `ivljenje10 in ki bo po lo- èitvi od telesa sojena glede na zemeljsko `iv- ljenje. Lahko jo doleti veèno `ivljenje ali pa veèni ogenj. Iz knjige O poèelih kasneje raz- beremo, da bo Bog v svoji dobroti k sebi v veèno `ivljenje poklical vsa razumna bitja, torej tudi tista, ki so bila obsojena na ogenj.11 Smrti pa sledi vstajenje mrtvih, kar pome- ni zdru`itev duše in povelièanega telesa.12 Èlo- veška duša ima dve pomembni lastnosti: ra- zum in svobodno voljo. S tema dvema last- nostima duše Origen èloveku nasproti gno- stiènemu determinizmu in predestinaciji za- gotavlja svobodo. Èlovek ni odvisen od neke usode, od polo`aja zvezd, ampak od dejanj, ki jih svobodno vrši. Toda tudi pri èloveš- ki duši se postavlja vprašanje o izvoru duše: ali se duša prenese iz staršev na otroka pri spo- èetju ali ima kakšen drugaèen izvor.13   6   %"    # Naslednja toèka, o kateri Origen sprego- vori v Uvodu h knjigi O poèelih in ki jo ra- zume kot del cerkvenega izroèila, govori o obstoju hudièa in njegovih angelov. Hudiè in njegovi angeli naj bi se odloèili, da se upre- jo Bogu in so padli angeli. Seveda pa del izro- èila govori tudi o dobrih angelih, ki so bo`ji slu`abniki z nalogo, da pomagajo èloveku na poti k odrešenju. O nastanku angelov in o njihovem naèinu bivanja pa cerkveni nauk ne govori. Del cerkvenega oznanila govori tudi o svetu, ki je bil ustvarjen v doloèenem trenutku in bo v doloèenem trenutku imel svoj konec. Cerkveni nauk pa ne govori o tem, kaj je bilo pred stvarjenjem sveta, niti o tem, kaj bo sledilo temu svetu.14 Origen se proti koncu uvoda dotakne tudi vprašanja Svetega pisma. Sveto pismo je nav- dihnjeno od Svetega Duha. V bo`ji besedi poleg literarnega oz. dobesednega pomena obstaja še drug globlji, duhovni pomen, ki pa ga veèina ljudi ne zazna. Aleksandrijec je tako preprièan, da se celotna Cerkev strinja s trditvijo, da ima postava duhovni pomen, ki pa ga razumejo zgolj tisti, ki so od Sve- tega Duha prejeli posebno milost.15 Duhovna razlaga tako ustreza razumskim stvarnostim, dobesedna razlaga pa èutnim stvarnostim. Èe `elimo razumeti Origenovo eksegezo in nje- gov odnos do Svetega pisma, je potrebno ve- deti, da je zanj vsaka beseda v knjigi bo`je- ga razodetja izredno pomembna in ima svoj pomen, še veè, je Kristusova beseda. Prav v ozadju vsake besede je zato potrebno iska- ti duhovno razlago bo`je besede. Poleg de- litve na dobesedni in duhovni pomen pa Ori- gen pozna tudi delitev na dobesedni, moralni in mistièni oz. alegorièni pomen Svetega pi- sma.16 Zanj je najpomembnejši prav slednji, alegorièni, pomen. Ob koncu Uvoda Origen pride do skle- pa, da iz poznavanja teh temeljev kršèanstva in iz poznavanja Svetega pisma lahko z ra- zumom odkrijemo odgovore na vsa vpraša- nja, ki se pojavljajo v teologiji. Da pridemo do pravilnih odgovorov, je potrebno dobro poznati in razumeti tudi duhovno razlago Svetega pisma.17 Tako literarna kot duhov- na razlaga bo`je besede sta po Origenovem mnenju del cerkvenega izroèila.   6   %"   Judita Karba: Prièakovanje 1, litografija, 2004.    S tem Aleksandrijec zakljuèi predstavitev svoje metode, ki se odra`a ne le v knjigi O poèelih, ampak tudi v drugih njegovih delih. Prostor, ki je namenjen svobodnemu teološ- kemu raziskovanju, je torej omejen z defini- ranim cerkvenim izroèilom (dogma) in Sve- tim pismom. Èe raziskovanje zapusti ta dva temelja, se oddalji od cerkvenega oznanila in od Boga samega. Vendar pa se je potrebno zavedati, da Origen v nekaterih delih, ki so nastala med njegovim pouèevanjem uèencev v šoli, `eli uèence nauèiti razmišljanja in ra- ziskovanja, zato pri njem lahko zasledimo teze, ki so posledica vaje (gr. gymnasia) ozi- roma raziskovanja (gr. zetesis). Pamfil, Ata- nazij in drugi Origenovi zagovorniki so se veèkrat sklicevali prav na ta vidik njegovih za takratnega èloveka dvoumnih in morda krivoverskih odlomkov in ga tako poizkušali obvarovati obsodbe, da je heretik.18 Origen se je sooèal s spornimi vprašanji na tistih po- droèjih, ki po njegovem mnenju še niso bila doloèena. Kdaj pa kdaj pa se je tudi sam za- vedal, da se s svojimi odgovori nahaja na tan- kem ledu. Podobno kot v drugi knjigi O po- èelih tudi drugod pove, da neke izjave ozi- roma ugotovitve poslušalci ne smejo razumeti kot dogme, ampak kot mnenje, ki je posle- dica raziskovanja in razprave.19 S tem pa ni- kakor ne smemo trditi, da bi se Origen na- menoma `elel odreèi najboljši mo`ni argu- mentaciji, saj je svoje teze s pomoèjo razu- ma vedno znova izpeljeval iz Svetega pisma in iz cerkvenega izroèila. $    "    %   Ta Origenova raziskovalna metoda, pred- vsem pa nekateri njeni “rezultati”, ki so bili narobe razumljeni, je pripeljala do zavraèa- nja Aleksandrijèevega dela. To zavraèanje pa je druge cerkvene oèete vzpodbudilo, da so za- govarjali njegovo misel. Pamfil, ki je `ivel in delal ob koncu tretjega stoletja, leta 309 pa je pretrpel muèeniško smrt, je prvi, ki je skupaj s svojim uèencem in kasnejšim cezarejskim škofom Evzebijem sestavil Apologijo Origena v petih knjigah20. Pamfil je bil cezarejski du- hovnik, ki se je šolal v Aleksandriji. Ohranjen je Rufinov latinski prevod prve knjige te Apo- logije, ki je sestavljena tako, da Pamfil v od- govor na obto`be citira Origena samega. Pam- fil predstavi Origena kot mo`a, ki je zvest Cerkvi. Mnogi pa Aleksandrijca ne razumejo, ker ne poznajo njegovega naèina dela, ker ne razumejo, da Origen v svojih delih išèe od- govore na nerešena teološka vprašanja. Èeprav nekateri Rufinovemu prevodu oèitajo neve- rodostojnost, se zdi, da je ohranjeni prevod verodostojen. Verodostojnosti v prid govori dejstvo, da obto`be, ki so omenjene v knjigi, izvirajo iz obdobja med koncem tretjega in za- èetkom èetrtega stoletja.21 V drugem delu prve knjige Apologije Origena se nahaja seznam de- vetih (oziroma desetih) obto`b, namenjenih Origenovemu nauku. K tem obto`bam pa so potem podani odgovori. Prva obto`ba pravi, da Origen trdi, da je podobno kot Oèe tudi Sin nerojen; druga ob- to`ba trdi, da Sin po Origenovo izhaja iz Oèeta na naèin, kot ga uèi gnostik Valentin. Tretja obto`ba nasprotuje drugi obto`bi, saj naj bi Origen uèil, da je Sin navaden èlovek; tak adopcionistièni nauk je zagovarjal Pavel iz Samosate. Tej tretji obto`bi pa nasprotuje èetrta obto`ba, po kateri naj bi Origen trdil, da so Odrešenikova dejanja zgolj navidezna; doketistièni nauki, ki Kristusu pripisujejo zgolj navidezno telo, so znaèilni za gnostiène skupine. S peto obto`bo, ki govori o tem, da Origen oznanja dva Kristusa, se zakljuèi kri- stološki del oèitkov. Šesta obto`ba se doti- ka Origenovega razlaganja Svetega pisma in govori o tem, da on zanika vrednost dobe- sednega pomena dejanj, ki so jih storili sveti mo`je v Svetem pismu. S sedmo obto`bo, ki v bistvu vsebuje dva oèitka, se priène antro- pološki del obto`b. Ta trdi, da Aleksandrijec zanika vstajenje mrtvih ter da zanika kazen   6   %"   # za grešnike. Osma toèka s tega seznama trdi, da Origen podpira preeksistenco22 duš. De- veta obto`ba pa trdi, da je Aleksandrijec za- govarjal mnenje, da duša menja razlièna (èlo- veška, `ivalska, zvezdna) telesa.23 Vse obto`be, razen osme, je Pamfil zavrgel z navajanjem odlomkov iz Origenovih del in tako pokazal, da so te obto`be posledica ne- razumevanja Origenove metode dela. Na hi- tro pa si poglejmo osmo obto`bo, ki govo- ri o predbivanju èloveške duše. Pamfil tega odlomka ni zavrnil z navajanjem Origena, ker je Origen zagovarjal preeksistenco duš.24 Avtor Apologije namesto citiranja razvije samostojen zagovor Aleksandrijca. Najprej opozori, da Origen ni nikoli napisal nobenega dela, ki bi bilo posveèeno duši. Zakaj ne? Po Pamfilo- vem mnenju zato, ker je bila ta tema sredi tret- jega stoletja še preveè negotova. Pamfil po- leg tega trdi, da so bila mnenja o duši, ki so jih zagovarjali Origenovi predhodniki in so- dobniki, povsem razlièna. V tem kontekstu navaja dve vrsti traducionistiènih teorij in kreacionistièno teorijo o nastanku duše. S poudarjanjem problematike o izvoru duše `eli Pamfil zmanjšati pomen tega vprašanja. Za- nimivo je, da se pri zagovoru Origena ni skli- ceval na dejstvo, da so o tem vprašanju raz- pravljali tudi drugi, saj preeksistenca duše ni bila Origenova novost v aleksandrijskem oko- lju. O tem so razpravljali njegovi predhod- niki (Klemen, Kasijan), o njej obstajajo tudi nasprotujoèa si mnenja aleksandrijskih škofov (Dionizij, Peter, Pierij).25 Tri stoletja po Origenovi smrti je leta 553 cesar Justinjan sklical peti ekumenski kon- cil v Carigradu. Na tem drugem carigrajskem koncilu so sprejeli tako imenovano obsod- bo treh poglavij. V seznamu izobèencev se nahaja tudi Origen.26 Povod za obsodbe so bili med drugim naslednji Origenovi nau- ki: nauk o preeksistenci duše, vkljuèno z raz- lago o padcu duš in o kazenskem izgonu duš v telesa; obsojen je bil nauk o apokatastazi; na kristološkem podroèju pa so obsodili nauk o predbivanju Kristusove duše in o njeni zdru`itvi z Besedo.27 S to obsodbo sporov gle- de Origenovega nauka še ni bilo konec. Ta veliki raziskovalec Svetega pisma in teologije je še dandanes dele`en pozornosti številnih patrologov in drugih teologov, saj je imel Origen velik vpliv na zgodovino teološkega nauka. Pomemben je njegov prispevek pri poglabljanju v skrivnost Svetega pisma, v skrivnost razlaganja bo`je besede. Prav tako pa ne gre prezreti korakov, ki jih je naredil na teološkem podroèju. Origen je na primer prvi, ki govori o rojevanju Sina iz Oèeta od veènosti (ab aeterno), pa tudi pomen, ki ga s poudarjanjem Kristusove èloveške duše daje Kristusu kot pravemu èloveku, pri razvoju kristoloških vprašanj ni zanemarljiv. Èe na Origena gledamo z oèmi sodobnega kristjana ali pa kristjana iz šestega stoletja, zagotovo naletimo na nauke, ki danes ne bi bili sprejemljivi. Èe pa Origena postavimo v njegov èas, èe se zavedamo, da se je soo- èal z gnostiènimi nauki in da je `elel gnostike pripeljati nazaj v Cerkev, lahko v njem re- snièno vidimo èloveka, ki je zvest Cerkvi. Origenov namen ni bil ustvarjanje novih kri- voverstev, ampak ravno nasprotno, `elel je poglobiti teologijo in povezati kristjane zno- traj Cerkve. Njegov naèin dela in raziskovanja ga je pogosto pripeljal na rob takratne pra- vovernosti. Nikoli pa ni `elel spreminjati ti- stih naukov, v katerih je videl s strani Cerkve splošno sprejete resnice, ki izhajajo iz Sve- tega pisma. Zato lahko zakljuèimo, da je bil Origen iskalec resnice, ki se je v svojem ra- ziskovanju `elel svobodno gibati znotraj ok- virov, ki jih postavljata Sveto pismo in cerk- veno izroèilo. Viri in literatura: Irenej Lyonski, Proti krivovercem. Origen, O poèelih, http://www.newadvent.org/ fathers/04120.htm. Pamfil, Apologija Origena, PG 17,521-616.   6   %"      H. Denzinger in P. Hünermann, Enchiridion symolorum definitionum et declarationum de rebus fidei et morum, EDB, Bologna 1996 — DH. P. Bettiolo, Origenismo (in Oriente, secc. V-VI), v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 329-337. L. Perrone, Metodo, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 276-281. E. Prinzivalli, Magister Ecclesiae. Il dibattito su Origene fra III e IV secolo, SEA 82, Institutum Patristicum Augustinianum, Roma, 2002. E. Prinzivalli, Apocatastasi, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 24-29. E. Prinzivalli, Origenismo (in Oriente, secc. III-IV), v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 322-329. M. Simonetti, Origene esegeta e la sua tradizione, LCA 2, Brescia, Morcelliana, 2004. M. Simonetti, I Principi, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 371-376. R. Williams, Regola di fede, v Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 398-401. 1. Prim. M. Simonetti, I Principi, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, uredila A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 373. 2. Ko Origen govori o teh razhajanjih, misli predvsem na gnostike in na druge krivoverce. 3. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 2. 4. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 2-3. 5. Prim. R. Williams, Regola di fede, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 399-400. 6. Prim. Irenej Lyonski, Proti krivovercem 3,1-3. 7. Prim. E. Prinzivalli, Magister Ecclesiae. Il dibattito su Origene fra III e IV secolo, SEA 82, Roma, Institutum Patristicum Augustinianum, 2002, 12-15. 8. Te besede so ob koncu 4. stoletja povzroèale dvoumno branje. Nekateri so jih razumeli v smislu, da se Origen sprašuje, ali je Sveti Duh ustvarjen ali neustvarjen. Vendar pa je iz povedanega razvidno, da je aleksandrijski uèitelj preprièan, da je Sveti Duh Bog. 9. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 4. 10. Od tod lahko sklepamo, da je za Origena prav duša tista, ki je subjekt èloveških dejanj. Azijska smer pa ima drugaèen pogled na èloveka, saj nanj gleda kot na psihofizièno celoto; subjekt dejanj je torej èlovek in ne zgolj èloveška duša. 11. Prim. Origen, O poèelih 3,5,7. Origen torej govori o apokatastazi (prim. E. Prinzivalli, Apocatastasi, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 24-29). 12. Origen v nekaterih delih poka`e na nekaj negotovosti glede vstajenja; predvsem se mu zastavlja vprašanje, kakšno bo povelièano telo. Zaradi teh dvomov so nekateri dvomili, da je Origen verjel v vstajenje teles (prim. Williams, Regola di fede, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 400). 13. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 5. 14. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 6-7.10. 15. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 8. 16. Prim. M. Simonetti, Origene esegeta e la sua tradizione, LCA 2, Brescia, Morcelliana, 2004, 20-25. 17. Prim. Origen, O poèelih. Uvod 10. 18. Prim. L. Perrone, Metodo, v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 276. 280. 19. Prim. Origen, O poèelih 2, 8, 4. 20. Evzebij je tem petim knjigam kasneje dodal še šesto knjigo. 21. Prim. E. Prinzivalli, Origenismo (in Oriente, secc. III-IV), v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 326. 22. Duše naj bi po tej teoriji obstajale pred spoèetjem materialnega telesa. 23. Prim. Pamfil, Apologija Origena, PG 17,578C-579; E. Prinzivalli, Origenismo (in Oriente, secc. III- IV), v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 326. 24. V Origenovi kristologiji ima pomembno vlogo tudi predbivanje Kristusove duše (prim. Origen, O poèelih 2,6,3). 25. Prim. E. Prinzivalli, Magister Ecclesiae. Il dibattito su Origene fra III e IV secolo, SEA 82, Roma, Institutum Patristicum Augustinianum, 2002, 183-185. 26. Prim. DH 433. 27. Prim. P. Bettiolo, Origenismo (in Oriente, secc. V-VI), v: Origene. Dizionario. La cultura, il pensiero, le opere, ur. A. Monaci Castagno, Roma, Città Nuova Editrice, 2000, 336-337.   6   %"