I oTMTSANWALTSCHAH MARBUR8 Sngehuigi am 20 SEP. 1817 w^mjm^^^Cf-A 30 'afkrn mit V/ W osamela iie^ilka sta.ne 12 t. m. itavilka. Maribor, 4ne 20. septembra 1017. 51. letnlM« -* Lisi ljudstvu v pouk in E&iaavo. tdiaja vsak četrtek ta velja s poihano vred fc v Maribor« s pošiljanjem na dom za cdo lete 6 K, po! let» 3 K te za Seirt teta 1-50 K. Naročnina ra Nemčijo 8 K, ra (boge breamirpbe defe-te 3 <. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: UpravBgfvo „Stoverataga Oospsuiarja* v Maribora. — List se deponija do odpovedi — Udi« ,Kafofc'ifega tisk&viseg» nntcllfatt i?AKtif<»irt liri kr*« nACoKn« «o »Aoti :ti a (jA^Amatiti filrt «mr, fi 1 . . ... . * i...___ E r»-!____•___ .. ____S.. ' I I_____If ..... .'i.. *- r* društva" dobivajo list brez posebne naročnine. POMunem listi stanejo 12 vin. — Urednfltvo: Korossa «sta »tev. 5. Baroiiviso, iaserate in rtkJatnaašje. 1 t—___i_: ______a_____ .i. Rokopisi se ne vračajo. — Upravnistvoi Koma cesta sievr% sprejem» Za inserate se plačuje od enostopne pelitvrsie za enkrat 34 vin., ali kar je isto, 1 kvadrata centimeter prostora stane 16 «a. Za večkratne oglase primeren popust stane beseda 5 vin. Parts h» zalivate vsaka petftvrsta 34 vin., Izjave h* Posfe-«« - f.-v.H ce do «o-^s opoldne. — Neiaprte irtdamao?!* v V oddelku BaKtasKa" Združenje Jugoslovanov. 1. Podpisani zastopniki Slovencev izjavljamo, da se solidarno pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1. Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svobode narodov, a bodočnost našega naroda le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, da ae čimpreje izvede to jugoslovansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikokrat posvedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom. 2. Pravtako se skupno pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta XV. Če države sprejmejo za podlago mirovnih dogovorov misli, začrtane v njegovi noti, tedaj smo prepričani, da se bo skoraj med narode vrnil mir res trajen in blagonosen v srečo narodov in držav. Vojska pa je tudi jasno pokazala, da mora namesto sile stopiti pravica. Ideje o razoroženju, o svobodi morja, o razsodiščih, o pravičnosti nasproti težnjam narodov, so zmožne započeti novo dobo človeštva, ko narodi ne bodo več tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboroževanja, marveč v mirnem delu za pravi kulturni napredek. Obenem hvaležno pozdravljamo resno prizadevanje našega vladarja, ki vse meri na to, da bi se čimpreie končalo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja miru in nove lepše bodočnosti. V Ljubljani, dne 15. septembra 1917. Dr. Anton Bonaventura 1. r. knezoškof Ijnbljanski Pre lat Andrej Kalatt, 1. r. stolni kanonik. Dr* Josip Gruden, 1. r. stolni kanonik Za slovensko ljudsko stranko: Dr. ivan Šusterčič, 1. r. t. č. načelnik stranke. Za Narodno napredno stranko: Dr. ivan Tavčar, 1. r. Dr. Karel Triilor, 1. r. Za Slov. kat. delavsko demokracijo: Franc Vidic, 1. r. Hflihael Moikerc, 1. r. Anton Žnidaršič, 1. r. LISTEK. Vojni spomini. iJauuš Goleč.j (Dalje.) Ne jaz in ne vojak nisva opazila, da se j« e-prijel plamen palčice, na kateri je visela skodelica Krompir se je že kadil, je že duhtel, pa — trk — ftuni — črki Pregorela je povprečna palfcca in kuhani krompir se je prevrnil po ognju. Tako presenečeno obupnega pogleda še menda nisem' vidlel, kakor je gledal ta vojak razvaline svojega skoro dvodnevnega truda. Prekrižal je roke, se sravnal in sedaj sem čakal, da bo klel, da se bode pobliskavala pri zimskem dnevu. Zmotil sem se. Iz vojakovih ust je privrel topel, krščanski vzdih: „O, santa Madonna!" (O, sv. Marija!) Ker je bil mož po tako občutnem udarcu usode vdan v božjo voljo, sem mu odstopil v nagrado svojo večerjo. Tovariše in mene ja razjedalo na onih hribih najbolj pomanjkanje luči. Zimsko solnce nam ni moglo podarjati svoje svetlobe, ker ni imela koliba okna; v dolgih nočeh pa nismo imeli že tedaj ne sveč, ne potroleja, samo vedno plapoleč ogenj. Hrepeneli smo vsi po boljši razsvetljavi in po oknu. Bog mi ne bo Štel v greh, da sem razposlal vojake na prelaz« in razpotja, naj se vrnejo z oknom. Prinesli so pre-®ej velikega. Koliko smo se trudili, predno smo izse- kali debelo stenske hlodovje v toliko, da smo parinili v odprtino okno po dolgem. Nepopisno veselje smo imeli vsi s tem virom dnevne svetlobe in luči. Saj smo prebili skoro celi mesec kot jetniki noč in dan v temi. Pa pri nas sta vselej pomenjali odhod dve, neštetokrat preizkušenih dejstvi, namreč: če sem jaz slekel po noči hlače , in če smo pritrdili na postojanko polkovnega štaba okno. Tudi tokrat smo uživali samo eno popoldne to zaželjeno dnevno svetlobo. Že istega večera nas je zadelo povelje: Prepustiti postojanke 47.. peŠpolku in cdmarširati ponoči v mestu Zboro na Madžarskem! Ono noč smo se ločili od Zdynije in nezabno mrzlih hribov nad selom. Nisem videl ne vasi in ne hribov več. Odkorakali smo t Zboro, v ljubko slovaško židovsko mesto. Ob Času predora ruske Ironte pri Goi--licah je trpelo vsled našega artilerijskega ognja tako močno, da ni ostal kamen na kamnu. Od havbio niso bile do tal porušene samo vse stavbe, celo vse kleti, da sploh ni bilo poznati, da je na tem mestu stalo nekdaj prikupljivo mestece Zboro. Cital sem , da so te dotalne razvaline poživeli z novimi stavbami na stroške meščanov znanega madžarskega mesta Debrečen. Celo prekrstili so nekdanji staroslovar ški Zboro v novomadžarski: Debreczen falva. V Zboru smo se mudili samo eno noč. Drugega jutra na vse zgodaj smo hiteli zopet na pomoč 22. domobranski diviziji pri Kiskurimi. — Rusi so napadali tamkaj z vso silo. Med Časom, ko se je mudil naš polk nad Zdynijo, si je osvojil sovražnik polovico omenjene Krasne gore, ki jo je bil pred enim mesecem obranil naS polkovni junak, za Dal Bog veliko takih „velfizdajalcev"! Slovenskoštajerski Nemci in nemškutarji so v eraku. Z grozoto gledajo, da prihajajo novi časi.. Njihova nadvlada, njihovo goepodstvo se bliža svojemu koncu. Jugoslovanska država prihaja, ž njo naša svoboda izpod njihovega gospodstva, in pred tem se tresejo. - Vsak čas si izmislijo novo sredstvo, kako bi ustrašili naše ljudstvo, da bi ne želelo svoje svobode in še jim nadalje robovalo. Najnovejše je, da imenujejo naše koprnenje po svobodni j u g o s i o v an-s k i državi velelzdajstvo, in vse pristaše velike jugoslovanske misli veleizdajalce. Mislijo, da se bomo predi tem strahom spreobrnili. Poglejmo temu nemško-nemlškutarskemu strahu korajžno v oči. Vsak strah je prazen, znotraj je votel, zunaj pa ga nič ni, tako tudi ta strah. Mi hočemo in želimo združenje vseh v avstro-ogrski monarhiji živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov v prosto, od vsakega tujega (zaradi tega tak krik pri nemškutarjih!) gospodstva neodvisno, prar vično urejeno jugoslovansko državo. Mi hočemo in želimo, da vlada čez to neodvisno in svobodno jugoslovansko državo naš sedtanji vladar in njegovi nasledniki iz hiše Habsburžanov. Mi hočemo in želimo, da ostane naša jugoslovanska država v zvezi z drugimi drŽavami, čez katere bo naš cesar vladlar. To je naše politično jugoslovansko veroizpove-danje! Ali ¿e torej veleizdaja, ako hočemo ostati pod žezlom Habsburžanov? Ali je veleizdaja, ako hočemo ostati pri naši starodavni monarhiji? Vse to ni veleizdaja! To vedo tudi Nemci in nemškutarji! Toda veleizdaja je *po njihovem mnenju, da se hočemo otresti njihovega političnega, narodnega in gospodarskega jarma ter se združiti, kjer nas tujci ne bodo tlačili. Taka „veleizdaja" seveda ni nič-sramotnega in še manj kaj kaznjivega. Taka „veleizdaja" je častna in zato pravimo: Dal Bog veliko takih„veleizda« j a 1 c a v"! domovino padli Gabrijel. Gazili smo po nepopisnem blatu iz Zbora v Kiskurimo. Sovražnik nam ni videl iz Krasne gore samo glav, ampak tudi v srce. So nas solili s šrapneli in granatami, da je bilo jojft Se isto noč, ko smo dospeli v Kiskurimo, je padla v ruske roke cela Krasna gora. Primorani smo bili se umakniti na hrbtišča sosedov Krasne gore proti vasem Czarno in Belaweze. Naš polk je zasedel višine nad selom Belaweze. V teh postojankah in v Belavvezu sem preživel nezabne čase. Snetg je bil že izginil tedaj; začeli so se krasni, pomladni dnevi leta 1915. Smo se že lahko zakopali v zemljo, ne samo v sneg! Kril nas je ne bukov, ampak vojaku najdražje kritje — smrekov irozd. Smreka je po svoji rasti in mehkem lesu veli-ko bolj pripravna za vojne kolibe nego trdo-grčava bukev. Bajte smo si zgradili z naglico in otročjo lar hkoto. Postavili smo si dbkaj prostorna bivališfia, ki so jih krasile obširne odprtine za luč, da si lahko, po dnevu v njih Čital ali pisal. Rusi so bili precej daleč, da nas niso mogli praskati s puškami, paS pa se je pridno oglašala njihova artilerija. Jaz se nisem mudil dolgo na onin spomladansko krasnih hribih, ker me je odposlal naš major k trenu, da uredim z vso strogostjo res lahkomiselno zanemarjene razmere. Tren, kuhinje in municijski vozovi so tičali v vasi Belaweze. One lahko- in var-noživeče strice pri trenu sem kmalu zmuštral, ker sem nastopil strogo in samooblasjtho kot kak turški paša Prvič na vojni šibani dečki so me tožili radi1 strogega reda pri majorju; pa ta jVm je za tožar-jenje pošteno nabrusil pete. Moštvo v bojni črti je o tujcih«, Glasilo jugoslovanske socialne demokratična stranke „Naprej" prinaša v štev. 51 ta-le članek: „Naša zemlja je lepa in bogata,, rod, ki na njej živi, pa je ubog in zaničevan. Nekaj gnilega je v državi Danski . „ . Ako pogledamo v naša ljudska gospodarstva in domove, spoznamo takoj, da žena podpira tri vogale pri hiši, kakor pravi naš pregovor. Torej je gospodar slab? Poglejmo v hišo majhnega poljedelca: Žena dela na polju in v gozdu in v vinogradu, kuha in skrbi za otroke, krmi in opravlja živino. To so nieni poglavitni posli. Mimogrede pa opravlja še druge važne posle. Skrbi za perutnino, molze in prodaja mleko. V gozdu nabira maline in gobe v diružbi svojih otrok. Vse to mimogredoče delo je vredno milijone. Te produkte skupljajo trgovci, z velikimi dobički jih prodajajo dalje. Poglejmo v stanovanje delavca ali nižjega uradnika: Žena hodi na dnino ali v tovarno, ali pa šiva, Čipkari in veze doma; streže aoŽu, doji in vzgaja otroke, pere, krpa, kuha, sna-£S * * . Žena dela! Kje pa je gospodar? Videli smo možje pri trdlem delu. Za prenizke mezde delajo v tovarnah, v uradih, na polju, v gozdu, v vinogradu, v delavnicah. Tovarniški delavec se izseljuje v tuja obrtna središča, kjer upa najti še dokaj izdatnejši zaslužek. Gozdni delavec hodi čez zimo v hrvatske, rumunske, ruske šume za zaslužkom, ki ga doma ne najde. Vinogradnik se izseljuje v Ameriko, kjer se izgubi v pisani množici delavstva. Uradnik strada in pada v dlolgove, obrtnik berači in je srečen, ako dobi mesto sluge . . - Stotisoči poprijemajo za popotni les, da si v daljnih tujinah poiščejo dela in jela. Kdo še ni videl na naših kolodvorih krdela mož z natlačenimi vrečami in s kovčki v rokah, okrašenih z rožami? Do kolodvora jih spremijo žene in dekleta; ihteča in vsa solzna stiskajo roke možem in lantom. Kakor da gredo v vojno, tako težko je slovo. Gredo, da se bore z življenjem. Delali bodo, kar premore človeško zdravje, in stradajoči bodo hranili za svojo družino in posest v domovini. Tisoči podležejo, tisoči Še pohabijo ob prenapornem dlelu, ko se bodo kosali s kitajskim kuli-jem. Nekateri se vrnejo - kot tujci bodo! Videli so velika bogastva, svobodna ljudstva — vsega tega ni v revni domovini. In znova se napotijo v svet: Bremen. Hamburg, Havre, megleno morje . . . Videli smo pa tudi, kako prihajajo k nam bogati tujci. Ogledali so se in nam zagospodarili. Pri-Sli so kakor bi jih privedel slučaj, mimogrede so se ustavili, nabrali so si bogastva in zopet odšli j^po- smehljivo-zaničljivim nasmehom na ustnih: Zemlja] lepa in bogata, mpak rod neveden in slab, vreden i našega zasmeha ..." j V eni naslednjih številk pa piše „Naprej": „Ljubimo svojo domovino, ona pa je kakor naša mačeha. Oglejmo si jo, to našo žemljico! Ponaša se z lepimi in obširnimi gozdovi in velikimi naravnimi zakladi. Davno je že od tega, odkar se je naselil med nami mogočen tujec, ki nam je vzel zemljo! Naši najlepši gozdovi, naša najrodovitnejša polja — čigavi so? Graščakovi! Kdo mu je dal to pravico? Podedoval jo je po svojih prednikih, ki so si to pravico sami vzeli, proti volji naroda. Poznate plemenito gospode, ki že dolga stoletja žive med nami, ki nas že dolga stoletja sovražijo? Seveda jih poznate, samo pozabili ste že, Kako je bilo nekdaj; naučili so vas, jih znati spoštovati. V njihovih obširnih gozdovih kot delavci sekate les, žgete oglje, snažite drevje, nabirate gobe. napravljate drva, vlačite krclje in tako dalje. Kdor od vas ne bi poznal fidejkomisnih gospodov: \Vindischgratz, Auersperg, Sch6nburg-Wald!en-burg itd. — celo vrsto knezov, grofov in drugih fevdalnih gospodov, ki žive od svojih „starih, zapisanih pravic." Na svojih lepih in obširnih veleposest-vih goje vsakovrstno divjačino, od srne do medveda, da si krajšajo svoje dolgočasne, brezdelne dneve z lepim lovskim športom. Na naši zemlji izvirajo reke in potoki, katerih vodna moč je dandanes vredna milijone. Prišel je tuj podjetnik, kraj voda je postavil svoje tovarne, da mu ženejo kolesa. Kdo mu je dal to pravico? Od gosposke jo je kupil, zakaj imel je denar, ki ga ti, hlapec Jernej, še danes nimaš. Naša zemlja skriva pod svojo površino bogate zaklade: premog, živo srebro, aluminij, svinec in kositer. Nekaj bogatih tujcev in Židov je kupilo te zaklade, ki jih ti, ubogi Slovenec-domačin za borno plačo dvigaš iz kraljestva zlobnega Škrata. Kdo jim je dal pravico? Pravica? Kdor je močan, njegova je. Toda mi nočemo pravice nasilstva, hočemo zgolj svojo prirod-110 pravico. Kar se je narodu, ki poseduje to zemljo, vzelo, to naj se mu vrne. Narava je obdarila slovensko zemljo z bogatimi zakladi. Res je, da nima železne rude v velikih množinah, zato pa hrani v sebi velikanska skladišča premoga, kar izpričujejo veliki rudniki, ki pa niso še vsi odprti. V Trbovljah, Zagorju, Kočevju, v St. Janžu in drugje se nakoplje na leto na milijone ton rjavega premoga. Naša zemlja dlaje na leto 800 ton rude živega srebra, kar znaša 50% celotne svetovne produkcije na živem srebru. Svinec in kositer se dobivata v večjih množinah v Rajblju in Pliber-ku. Naše vodne moči se cenijo na več stotisoč konjskih sil; zgolj ob izvirkih gorenje Save na 100.000, kar bi zadostovalo, da se industrializira vsa Kranjska. Na naši zemlji izvirajo številni gorki in zdravilni vrelci. Vse to smo razdelili in prepustili posameznikom, največ tujcem. Zato smo sami ostali revni in na tujem si mora slovensko ljudstvo iskati vsakdanjega kruha . . ." bilo z mojim nastopom zadovoljno, ker j« dobivalo redno hrano in pijačo. Tedaj pa v Belawezi nismo samo kuhali in pekli, tudli vežbal sem zaspane kuharje in voznike, da so jim kar pokali od same zanikarnosti zastali udje. Toliko sem jim vlil v zunanjost in dušo, da niso bili po preteku enega meseca samo umazaai trenarji, ampak redni, samozavestni vojaki. Moje bivanje v Belaweze je osladila družba ne-zabnega tovariša že iz bogoslovskih let in pozneje na bojnem polju, kurata Jožefa Pinter. Bivala sva skupaj v tem selu nad eden mesec. Poznala in ljubila sva se že v teologijskih celicah; občudovanje in spoštovanje do tega rajnega tovariša mi je vsklilo v sr-eu, ko sem ga videl in še bolje spoznal na bojnem polju. Da, da — in neštetokral — da! Naš štajerski kurat, rajni Jože Pinter, je bil res duhovni oče svojega 26. dlomobranskega polka. Ljubilo, spoštovalo, oenilo, da, v zvezde kovalo ?? ie vse pri polku od infanterista do obersta. Niso ga čislali kot tovariša častniki, ne kot predstojnika moštvo; vsem, moštvu in častnikom, je bil vzor duhovnika. Njegovo milo, rahlo, zatiranemu moštvu na stežaj odprto srce je bilo neusahljivi studenec pomoči in tolažbe. Nisem nikdar slišal in videl, da bi bili vsi pri regimentu tako vsestransko zadovoljni s kuratom, kot ravno z rajnim Jožetom. Že za najinega skupnega bivanja v Belaweze je hiral na mučni srčni napaki. Gledal j« me večkrat na konju in bi bil tudi sam tako rad dobro jezdil. Povabil sem ga, da s» privadi in priuči ježi, ▼ našo jahalno šolo. Kvečjemu po pet minut j» vzdržal v diru na konju, pri daljšem dirkanju st je prijtl za srce in omahnil raz konja. Pri takih srčnih •apaflih mi j* vedno tožil: „Januš, boš videl, z menoj nt bo dolgo!" In res! Ko sva st tnkrat ločila v B«Iaweze, se nisva videla ved. ker jt on odromal s •vojim polkom na jug. Krije ga ml/idega, polnega v-■•BG? im duhovnt ljubtzni — bojna aemlja. Bodi mu t» aemlja laKka kakor mu jt bila. «arM — ▼ postojankah nad Btlaweae sbm obhajali i* fcraoMval prvt V»! i k« at6 a a frtaf. VeKkeattat j» tro v slovaških Karpatin je bilo nekaj bajno krasnega. Naša artilerija je dobila povelje: Na velikonočno nedJeljo in pondeljek ne streljati ! Tudi sovražno topništvo se je vedlo precej mirno. Takoj za našimi postojankami pod hribom na travniku šmo postavili lično kapelico, da pokličemo v naše sredino od mrtvih vstalnega Zveličarja. Polk se je postavil v četvero-kotu krog kapelice. Pridigoval sem in maševal. Mi-nistriral pa mi ni moja „Mat' nebeška", ampak grof Czernin, brat sedanjega ministra, ki je služboval tedaj kot bivši ulanski nadporočnik pri našem polku. Vzgledno bogoslužen mož, ki je pri vsaki sv. maši na prostem bojnem polju prejel sv, obhajilo. No, med pridigo so bili naši nasprotniki le še mirni ; med sv. daritvijo pa. st je začela oglašati sovražna artilerija. Ravno med povzdigovanjem so pri-piskali z granatami na sredino četverokota, kjer je stala kapelica in polk. Zadeli niso nikogar, a osuplo in prestrašeno je bilo vse. Major je zašepetal ad-jutantu: „Razidimo se, sicer nas bodo!" Adjutant ga je pa zavrnil hladnokrvno: „Dokler vstraja kurat pred oltarjem, bomo ¿e t»i." Rusi so še naprej streljali, nié zadeli iu mi smo opravili službo božjo do konca. Na Veliko ncd so se nam bližali Rusi prvič v prijateljstvu. Nekaj sovražnega moštva je prišlo v naše postojanke Čestitat ter voščit vesele velikonočne praznike. So se ti ljudje čudili, ko smo jili po Čestitkah zarobili in jih nismo pustili več nazaj. Ruski oberst naa je poslal pismeno voščilo s prošnjo, naj mu podarimo nekaj steklenk alkoholne pijače. Njegovi želji se je ustreglo in mož seznam je tudi pismena zahvalil za darilo. J^SS^^g gf V zakopih nad Belaweze je dobil naš major vojaški križec. Da proslavi svoje odlikovanje, me je poslal v Bardiow, kjer bi naj preskrbel nekaj •teklenk pri vseh častniških veselicah običajnega šampanjca. V Bardiow« je bilo tedaj nastanjeno Tako piše jugoslovansko socialnodemokratično glasilo. Iz tega se razvidi, da vse slovenske stranke mislimo enako. V slobodi od vsakega tujega Jarma vidimo našo srečo. To slobodo na!m naj prinese jugoslovanska država. Ne čudimo se, ako tujci tako besnijo proti jugoslovanski državi, kajti oni besnijo proti naši slobodi, naši sreči. Vlliske C Osrednja komisija za preizkušnjo cen na Dunaju je določila za vino „vodilne" ali „primerne" cene. Za srednjedobro vino je cena 3 K za 1 liter. To je splošno merilo za vina po celi Avstriji. V podrobnem pa veljajo za S t a j e r s k o naslednja določila, glede cen: Srednjedobro vino štajerskega izvora pri pridelovalcu (v kleti) 3 K 1 liter. V • eletrgovini z avstrijskim ali ogrskim belim vinom v sodih 360 K hektoliter, rdeče vino 380 K, v steklenicah po 7 desetink litra belo vino 3 K 70 v, rdeče S K 80 v. Gostilničarji smejo pri točenju računati 40% nad nakupno ceno, pri prodaji čez ulico 20% več. V točilnicah „pod vejo" se sme točiti domače vino po 3 K 20 vin. Za vino iz necepljenih trt (izabele, šmar-aice itd.) je določena cena samo 1 K za 1 liter. Za vinski mošt srednje kakovosti je cena za 10% nižja kot za vino, t. j. 2 K 70 v liter. V nadrobni prodaji v sodih se sme računati belo po 4 K 40 v, rdeče po 4 K 60 v liter. Katero vino spada med srednja vina, ima v spornih slučajih določiti odsek strokovnjakov pri vsakem okrajnem glavarstvu. V tem odseku bo po en zastopnik vinogradnikov, po en vinotržec, zastopnik gostilničarjev, zastopnik vinopivcev (gostov) in zastopnik vlade. Vsekakor določilo o vinskih cenah ni povsem jasno. Kaj je n. pr. z vinom, ki je slabše kot „srednje" vino in po kaki ceni se bo smelo prodajati vino boljše kakovosti, n. pr. sortirano vino? Zelo Čudno je tudi, da se je za izabelo, Šmarnico in enaka vina določila tako nizka cena (1 K liter). To je na vsak način prenizka cena. Celo sadjevec se že dražje pla-luje. Našim vinogradnikom svetujemo, da napravijo, kjer se da, sortirana, vina, ki se bodo gotovo mnogo bolj drago plačevala kot navadna srednja vina. Nadalje tudi priporočamo, da se naj ne začne prezgodaj s trgatvijo. 12 krogov mariborskih vinskih strokovnjakov se nam poroča, da utegne letošnji mošt, ki se bo prešal koncem septembra ali začetkom oktobra, imeti 18—22 stopinj sladkorja, dočim ima sedaj komaj do 14 stopinj. Mošt, ki ima nad 16 stopinj sladkorja, se že prišteva med boljša vina. Torej ne prenaglite se s trgatvijo! Glede vinske trgatve in prodaje vina smo dobili od prijatelja lista naslednje vrstice: Letos bode precej dobra vinska letina. Cena še bo tudi precejšnja. Ne vemo, kaj pride drugo leto. Za vino bodete dobili lepe svote. Prvo, kar le morete, rešite se dolgov, ki so vknjiženi na vaših posestvih. Poplačajte če morete, vsa državna posojila. Država bo gotovo tirjala brezobrestna posojila in jih že zahteva; rešite se sedaj tega Dremena, Vinogradnike čakajo slaba leta, v katerin bodete zopet prisiljeni iskati po* poveljstvo III. kora. Mestece je bilo nabito polno častnikov in sploh vojaštva. Ker se mi ni posrečilo, da bi iztaknil sam šumeče penečo pijačo, pa sem se obrnil do žida s prošnjo, da me po vede v prodajalno, kjer bi dobil šampanjca. Jud me je z-vedaro premuštral z očmi od nog do glave, se mi nasmehnil od strani in mi pokinil, naj mu le sledim. Nato sva se lotila romanja po vseh židovskih ulicah, kotih in luknjah. Malo se mi je zdelo to dolgovezno židovsko vodstvo sumljivo; začel sem se ustavljati, da se ne bom več podil po teh brlogih židovske nesnage in smradu. Moj vodja pa me je tolažil, naj le lazim za njim; šampanjec je dragocena pijača in se ne dobi povsod. Sva še tavala nekaj časa okrog in dospela na prostorno židovsko dvorišče. Na sredini dvorišča je bil velik kup gnoja. Žid stopi nekoliko na stran in mi pokaže na gnoj z besedami: »Tukaj pod tem gnojem si išči svoj šampanjec!« Kot bi trenil, je zginil pretkani Abrahamovec. Za nos me je vodil nesramnež nad jedno uro in me še nazadnje grdo osmešil z gnojiščem. Solze srda nad tako predrznostjo so mi stopile v oči in raztrgal bi bil žida, da so ga dobile moje pesti. Pa pohladiti sem si moral jezo s potrpljenjem, ker je izginil in se izgubil kot kafra. Prisegel sem pa, da se mu osvetim do krvavega, ako se križajo Se enkrat v življenju najina pota. Sam Bog mi ga je dal v pest, pa še le čez leto in dan pri Kolomeji. Jezdil sem tamkaj po cesti z nekaj jezdeci. Proti nam pritovori na vozičku žid v dopetnem, črnem kaftanu. Pozdravil je nas a pasje ponižnim, globokim priklonom. ^ . ... P»«* Prfc.l sojila, ki ga bodete le dobili, če bodete ipieji čiste j zemljiške knjige. Vrednost vsega vina na Stajers-kem se računa na približno do 400 milijonov K; dr- j žavnega brezobrestnega posojila je vknjiženega še o-krog 4 milijone K. To je torej mala. svota nasproti dohodku enega leta. Kmetje, ne zamudite torej prilike in vsak naj skrbi, da bo poplačal erarju posojilo. Nikdar ne bo več tako ugodne prilike! o bojišče Odmor na soški fronti je trajal samo 4 dni, t. j. od 8. do 12. septembra. Dne 13. septembra so Italijani zopet začeli napadati in sicer na Bajnški planoti, na gori Sv. Gabrijela, in deloma tudi na Grmadi. Dosedaj so bili vsi italijanski napadi krepko odbiti. Sovražnik je baje zbral v ozadju soške fronte ogromne sveže rezerve in se pripravlja na dvanajsto ofenzivo. — Cesar Karel se je mudil te dni na tirolski fronti, kjer si je ogledial bojišče na tirolsko-laftki meji. Italijanske priprave za 12. ofenzivo. Sovražno gibanje na gorski planoti Bajnšica— Sv. Duh je postalo nekoliko živahnejše. Sovražnik je pritegnil svežin ojačerij. Zdi se, da se teh napadov ne sme smatrati kot uvod za. kaka večja vojna podvzetja, marveč da imajo namen, da bi naše čete ovirali pri delu ter da bi se sovražnik zavaroval tu pred kakimi presenečenji od strani naših Čet. Sovražnik je že velik del svoje težke artilerije, katera se je nahajala na gričevju Kolovrat na desnem bregu Soče pri Gorici, spravil na levi breg Soče ter je dogradil in izpopolnil mostove čez reko Sočo. Vsa znamenj;! kažejo, da se Italijani temeljito pripravljajo na 12. soško ofenzivo. Stena slovenskih mož in fantov je nepremagljiva. G. poročnik Sturm piše poslancu dir. Verstov-šeku o zadnji soški bitki: Pomirili so se nekoliko ti grozni viharji nevihte, ki je divjala skoro tri tedne po kraških tleh. In če pogledamo danes prvo črto, kaj so dosegli ? Nič! V tem peklenskem ognju sem stal na južnem krilu, kjer je tudi najbližja pot do Trsta. Sline so se jim cedile po njem, a stena slovenskih mož in fantov je bila nepremagljiva; celo nazaj smo ga pognali. Čudim, se danes samemu sebi, kako sem odnesel celo kožo iiz tega nepopisnega rneteža. Dostikrat me je vrgla, težka granata, dostikrat me je zasulo, vse je reklo: Sturm je mrtev! A izkobacal sem se zopet na prosto in treskal potem s kopitom po glavah in udih nesramnega Laha. Sedaj se trenotno počutim precej dobit). Na. ruske m bojišču se zadnji teden ni zgodilo nič posebnega. Pri Rigi Nemci ne prodirajo več dalje proti vzhodu. Pri Lucku, ob spodnjem toku Zbruža in na gorah vzhodno od sedmograškega mesta Kezdi-Vasa.rbely se sovražnik malo živahnejše giblje. Položaj; v Rusiji. V Rusiji se je zadnje tedne vršila velika borba med voditeljem sedanje ruske vlade Kerenskijem in generalom Kornilovim. Kerenskij je plačan pristaš Angležev in Francozov in je sedla.nji gospodar Rusije. Kornilov je hotel zlomiti Kerenskijevo moč, in e baje bil naklonjen mirovnim stremljenjem. Z-bral je krog sebe močno armudo in je prejšnji teden korakal ž njo proti Petrogradu. A njegovi zvesti so ga v usodnem trenotku zapustili. Kerenskij se je postavil na čelo petrograjske posadke in je marširal proti Kornilovi armadi, ki pa se je večinoma razšla. Kornilov je spoznal svoj mučen položaj in se je udal. Nekatere vesti pravijo, da so Kornilova ž njegovim generalnim štabom vred zaprli in bo baje obsojen na smrt. Popolne jasnosti o sedanjem položaju v Rusiji pa še do danes ni. Med tem je Kerenskij proglasil Rusijo za ljudovlado in je sestavil novo ministrstvo, v knterem sedijo sami pristaši nadaljevanja vojske. T» ■ iui J g v •>•' k i 5'tfi-ij <*?• A /t , S 4 S ® V' •>. i *J IV J ■ kiteiij Na f r a ncoske m bojišču razven hudin artilerijskih bojev v Flandriji ter v Sampan ji ob reki Mozi nobenih večjih vojnih dogodkov. Amerika je že baje spravila 80.000 mož na francosko bojišče. Angleži ba je nameravajo ndreti skozi Nizozemsko v Nemčijo v hrbet nemški armadi. Angleži nameravajo vcbeti v Netn&jo. Nemci so vieli pri mestu Merkem na francoskem bOjiSČu angleškega častnika, kateri trdi z vso gotovostjo, da nameravajo Angleži v kratkem skozi Nizozemsko vdreti v Nemčijo. V Nemčiji je nastalo vsled te vesti voliko razburjenje. Ali je ta angleški načrt resen, se še danes ne more trditi z vso gotovostjo. Gotovo pa je, da skušajo Angleži na eden ali drug način, s prebitjem nemške fronte ali z vpadom v Nemčijo privesti vojni položaj do odločitve. Mm, drugih bojiš&iihu R u m u n i so v prostoru med mesti Foksaui in Galac pričeli napadati postojanke Mackensenove armade. Vojna sreča jim dbsedaj še ni bila posebno mila. Na m a c e d o n s k e m bojišču običajni artilerijski dvoboj severozahodno od Bitolja. Na ostali črti mir. Na turških bojiščih spopadi med Turki in Rusi južno od jezera Van na kavkaški Hronti ter zračni napadi Angležev na mesta Smirno, Jafo in Gazo v Palestini. MLmmn* politi®vmmtL Prihodnji torek dne 25, t. m. se snide državni zbor. Ministrstvo Seidler se bo predstavilo poslanski in gosposki zbornici. Kakor je razvidno iz časnikarskih glasov, ne bo sprejeto _z velikim navdušenjem. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je bil te dni pozvan na Dunaj k ministrskemu predsedniku, dla se posvetuje in razgovarja ž njim o političnem položaju. Čeprav Jugoslovani visoko Čislajo ministra Zolgerja, vendar z ozirom na program in ostalo sestavo Seidlerjevega kabineta menda, ne bodo podpirali Seidlerja. Sicer pa o tem končnovel-javno odloča Jugoslovanski klub, ki je sklican na sejo za. dan 25. septembra ob 9. uri predpoldtne. O jugoslovanskem vprašanju se sedaj neizmerno veliko piše in govori. Lahko rečemo, cela Evropa se bavi s toni vprašanjem. Priznati moramo, da se tudi premnogi Nemci, izvzeti seveda štajerski in koroški, izrekajo za jugoslovansko državo. Tako piše celo — čujte in strmite — pruski list .Preussischo Zeitung" za združenje Jugoslovanov in pravi, če se to ne zgodi, bo ostalo, kar je bilo pred vojsko: rak rana na državnem telesu Avstrije. Ta pruski list zahteva, naj se združijo vsi Jugoslovani v k|akoršnikoli obliki pod žezlom Havbsiburžainov. — „Stajerc" seveda zamolčuje take pametne nemške glasove, da bi njegovi bralci ne spregledali in videli, da so samo isti proti jugoslovanski državi, ki nočejo dobro ne nam ne avstrijski .vladarski hiši. Šta-jerčijanci naj se osvobodijo ptujskih jerobov in naj pridejo v tabor, kjer je sedaj ves slovenski narod! Kakor Nemci, tako se tudi M a d ž a r i silno bojijo ustanovitve jugoslovanske države, ker, bi s tem, če se odcepi od Ogrske Hrvatska in Slavonija, oziroma Če bi se še Bosna in Hercegovina pridružili Jugoslaviji, Ogrska zgubila, svojo moč in bi se nemadžarske narode iztrgalo iz madžarskih krempljev. V ogrskem državnem zboru je ministrski predsednik Wekerle izjavil, da Ogri ne bodo dopustili., da bi se katera teh dežel odlcepila od Ogrske, pač pa bodo podpirali željo, da se Dalmacija zopet pridruži Hrvatski. Nemci in Madžari gredo sedaj skupaj proti nam in se z vsemi štirimi protivijo narodnemu u jedi njen ju Jugoslovanov. Našega ujedinjenja pa niti, Nemci niti Madžari ne bodo mogli več preprečiti. Jugoslovansko vprašanje se bliža svoji ugodni rešitvi. Poljaki se približujejo zaželjeni samostojnosti in svobodi. Cesar Karel in cesar Viljem sta dne 12. septembra proglasila za Rusko-Poljsko ustavo, po kateri se ustanovi posebni vladarski svet 3 članov, ki bo vladal Poljsko, dokler se ne bo proglasilo poljskega kralja. Vladarski svet bo sestavil in organiziral poljski državni svet (deželni zbor) in poljsko ministrstvo. Vladarski svet bo v važnejših rečeh podrejen generalnemu oblastniku (guvernerju), kateremu bo moral predložiti postave in vladne odredbe, da jih odobri. Nemški socialni d e m o k r a t j e seve-roavstrijskih dežel so se v nedeljo, dne 10. t. m. na zborovanju v Brnu izjavili proti češko-slov.aški državi. Vedno ! olj so opaža, da se tudi v socialni demokraciji poraja narodni duh. Narodno vprašanje stopa zopet povsod v ospredje. /f Duhovniška vest. Dne 1. septembra je bil na župnijo Sv. Urban pri Ptuju slovesno umeščen vlč. g. Jožef Panič, Župnik pri Sv. Antonu na Pohorju. Vojni kurat č. g. Engetbert Flasinc nevarno ranjen. V sredo, dne 12 septembra je na laški fronti zadel kamen vojnega kurata o. Engelberta Kiasinc tako nesrečno, da mu je ranil kost in pretresel možgane. Poročnik Verbič ga je vlekel tri četrt ure daleč in ga tako rešil pred izkrvavenjem. Izgubil je precej krvi. Ranjenec leži sedaj v rezervni bolnišnici v Beljaku Želimo skorajšnjega okrevanja! Spremembe v frančiškanski provinciji sv. Kri-j ža. Ljubljana: P. Benvenut Winkler za kaplana; P. Angelik Tominec, doktor in profesor bogoslovja; bogoslovci kleriki IV. leto: P. Gotfrid Ploj, P. Met. Valjavec. Novomesto: P. Atanazij Avser, gvardjan in vodja ljudske šole; P. Konstantin Luser, vikar; P Alfonz Furlan, rubricist. Kamnik: P. Ferdinand Zajec, organist. Pazin: P. Hugo Bren, doktor bogoslovja; P. Benedikt Krakar. Brežice: P. KI. Gram-povčan, vikar. Maribor: P. Jeronim Knoblehar, kaplan; P. Bernardi AmbrožiČ, kaplan in katehet. Bogoslovci tretjeletnijki v Mariboru: P. Bruno Schiff-rer, Fr. Emanuel J arc. Sv. Trojica: P. Fulgencij Trafela. Vič: P. Julij Sušnik, kaplan. Brezje: P. Mariofel HoleČek, prezident; P. Severin Fabiani. Novaštifta pri Ribnici: P. Ambrož Remic, prezident. Drugi neimenovani ostanejo kakor šo bili. Bolgarska kraljica Eleonora umrla. Po daljšem bolehanjn je v Sofiji dne 12. septembra umrla bolgarska kraljica Eleonora. Kraljica Eleonora. rojena princesinja Reuss je bila stara 57 let. Bila ie izredno dobrosrčna in blaga gospa, prava mati revežem. Otroke prve Ferdinandove soproge je izredno ljub la. Njen zakon je ostal brez otrok. Kral ica Eleonora je ves čas vojske kot usmiljenka stregla ranjencem po bolnišnicah. Bolgarski narod je kraljico Eleonoro radi njene Ijudomilosti izredno ljubil. Vojvoda Hohenberški. Cesar je odredil, da sme nastarejši sin blagopokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, knez Maksimilijan Hohenberg odslej nositi naslov vojvoda Hohenberški s predi-katorn »visokost«. Po smrti odlikovan slovenski poročnik. Cesar je podelil nedavno padlemu slovenskemu poročniku Konradu Kolšek, doma iz Polzele, vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojnim okraskom in meči. Cesarjevo dobro srce za vsled vojske hudo prizadete. Na<š cesar je izdal lastnoročno pismo, v katerem določa, da, se sledeče vojaške osebe v bodoče ne smejo več uporabljati za vojaško službo na fronti: Edini sin obitelji, ki je vsled vojske že izgubila dva ali več sinov, nadalje oče. kateri ima skrbeti za šest ali več nepreskrbljenih otrok. — V to svrho morajo vložiti svojci, oziroma, kjer so doma le sami nedoletni otroci, občine, kratko prošnjo na politično oblast. V tej prošnji, kateri je priložiti obi-teljsko izvestje, je navesti ime, za katerega, se prosi ter natančni naslov vojaškega krdela, pri katerem dotični služi. Dekliški shod. Na rožnivensko nedeljo dne 7. oktobra je na Svetih Gorah (župnija Sv. Peter pod Sv. Gorami) cerkveni dekliški shod za šentpetersko župnijo in sosedne župnije kozjanske in brežiške de-kanije. Cerkvena slovesnost se začenja ob 10 uri dopoldne. Pridigo ima prof. dr. Josip Hohnjec. Namen shoda je: ponovitev obljube zvestobe Mariji, Kraljici mladine, in mirovna pobožnost k Mariji, Kraljici miru. Povabljene so članice Marijinih družb, dekliških zvez in sploh dekleta iz obeh dekanij. Občni zbor društva Dijaška kuhinja v Maribo-* ru bo prihodnji pondeljek dne 24. t. m. v Narodjnem domu v Čitalnični dvorani ob pol 8. uri zvečer z o-bičajnim vsporedom. Tem potom se vabijo vsi udje na občni zbor. Kdo je „veleizdajalee"? S fronte nam pišejo: Vsi Slovenci, ki se nahajamo v strelskih jarkih, smo •i r i s t a š i od tujcev svobodne, j odi Habsburžani stoječe jugoslovanske države. Z,ato s studom zavračamo očitanja „StajerČeva", da smo vele-izdajalci. O tem, kdo je veleizdajalee, imamo pač mi, ki v strelskih jarkih vsak dan gledamo smrti za cesarja in domovino v o č i, več pravice govoriti, nego „StajerČev" urednik, ki, kakor smo brali, oproščen vojaščine sedi doma v Ptuju. To je res lepo, mi na fronti bi naj bili veleizdajalci, oproščen-ci v Ptuju pa — patriotje. Izjavljamo, da so tudi vsi nekdanji štajerčijanci, ki so v strelskih jarkih, našega mnenja o svobodni jugoslovanski državi, drugi v etapah in doma pa nimajo pravice govoriti o veleizdajstvu in patriotizmu. Bog živi jugoslovansko državo in naše poslance! Ah. ml ubogi „veleizdajalci"! Sedaj smo „veleizdajalci"! Tako pravijo nemškutarji in ti vedno govorijo čisto, zlato resnico. Saj še ni dolgo, da so samega j resvitlega cesarja nalagali, da jih je med nami na stotisoče, čeprav nas je vseh skupaj samo pet stotisočev. To bi bilo pač žalosti o, ako bi bilo med nami na stotisoče šnopsarjev, glavnih prists šev preslavne nemškutarije. Toda mi smo veleizdajalci in šnopsarji so sedaj vzor-domoljubi. Mi smo veleizdajalci, ker smo zvesti pristaši naše presvetle vladarske hiše. Oni pa so domoljubi, ki ob vsaki priliki čez mero slavijo pruske Hohencolarje in Viljema. Mi smo veleizdajalci, ker si hočemo pod habsburškim žezlom in ob habsburški monarhiji ustanoviti lastno, neodvisno, od vsake nemškutarije svobodno jugoslovansko državo. Oni pa so domoljubi, ki hočejo razkosati Češko, da bi nemški deb prej iu lažje pripadel Prusiji, ki hočejo prodati Dalmarjo O-grom in odcepiti Galicijo od ostale Avstrije. Mi smo veleizdajalci, ker hočemo močno, odi vsakega brega vpliva, tudi od pruskega, neodvisno veliko habsbur-\ ško monarhijo, a nemškutarji so veliki rodoljubi, ker hočejo, da postane naša država privesek Prusije, da je vojaško, politično in gospodarsko od nje popolnoma odvisna. Mi smo zares strašni „veleizdajalci", a naši nemškutarji so vzorni „domoljubi", katerih nas, našega cesarja in našo monarhijo Bog varuj! Ne maramo te! Slovenski vojak iz neke mariborske vojašnice nam piše: Pretekli teden smo dobili iz Ptuja celo kopo za nadaljevanje vojske hujs-icajočega „Štajerca." Tudi v druge vojašnice se gaje poslalo večje število in mogoče celo na fronto. Plačali so ga ljudje, ki imajo od vojske ogromne dobičke in ki imajo interes na tem, da se vojska nadaljuje po vsenemškem vzorcu. „Štajerc" rohni proti jugoslovanski državi, imenuje nas Slovence, ki smo v tej vojski največ krvaveli, veleizdajalce, psuje naše vrle poslance, ki se potegujejo za našo svobodo in narodne pravice. Mi dobro vemo, odkod izvira ta-le hujskarija. „Štajercu" in njegovim gospodarjem je začela voda teči v grlo. Ti ljudje dlobro vedo, da bo takoj, ko se ustanovi jugoslovanska država, konec njih gospodstva nad Slovenci. „Stajerc" ve, da se bliža konec nemškutarije, 011 čuti, da bo po končani vojski Slovenec sam svoj gospodar na lastni zemlji, zategadelj še želi in hoče, da bi se vojska nadaljevala. Takega Iškarijota ne mjaramo! Naša reč gre naprej! Iz Aflenca na Gornjem Štajerskem nam piše slovenski vojak: Iskreno se Vam zahvaljujemo za „Slov. Gospodarja" in „Stražo." Tako imamo sedaj skoro vse slovenske dnevnike in tednike tukaj na razpolago. O uspehu ne morete dvomiti. Vedno bolj in bolj pridobivajo naše narodne želje širših tal in globljeje zasajajo korenine v srca naših ljudi. Bilo je tukaj par mlačnih, a takoj so postali gorki. Že jim je solnčni žarek raztopil mrenico in zdlaj gledajo luč. Še enkrat Vam topla zahvala za liste! Z dušo In telesom za našimi poslanci. Z bojišča se nam piše: Čeravno nekako obsojeni k molčanju, vendar si ne moremo kaj, da se ne bi z vsem srcem pridružili izjavi naših dičnih jugoslovanskih zastopnikov z dne 30. maja t. 1. Naj ne mislijo naši nasprotniki, da je sad našega molčanja naša nezavednost! Premnogo smo se naučili po prvih dnevih avgusta 1914. Ostanemo trdno sklenjeni za našimi poslanci in sicer z dušo in telesom. V imenu mnogih : M. Omladič, pionir. Zalivala Jugoslovanskemu klubu iz Przem.vs-la. Slovenski vojaki, ki so dodeljeni trenskemu oddelku v Przemyslu, nam pišejo: Ne morem se drugače potolažiti, da na napade nemškutarskin listov, ki nas tako nesramno obrekujejo, povem svoje skromno mnenje. Vsa čast gre gospodu predsedniku Jugoslovanskega kluba, ki se trudi s pomočjo udanih mu zaveznikov za združenje vsega jugoslovanskega ozemlja v en tabor pod starodavno slavno habsburške cesarsko hišo. Hvala mu, da dela na to, da ne bodo Nemci na naših tleh, še manj pa nemčurji, z nami pometali, kakor bi bilo njim ljubo. 7e že res s rajni čas, da se otmemo tega nemškutarskega suženjstva. Upajmo na skorajšnjo boljšo dobo. Le tako naprej! V slogi je moč! Zmaga mora biti na naši strani! — -Kok iz Vranskega in Franc Novak iz Mi-halovcev. Nemška nesramnost. V „Montaaszeitungi" poroča dopisnik iz Maribora, da se kmetje na Slovenskem Štajerskem izražajo: „Mi ne Čutimo nič od vojske!" To je seveda nesramno obrekovanje, ki ima namen, nahujskati oblasti proti našim kmetom, da bi se na Slov. Štajerju še strožje rekvi-riralo. Nesramna pa je taka pisava tudi zaraditega, ker je grdo zasmehovanje slovenskoštajerskih kmetov, pri katerih ni hiše, kjer bi ne imeli že vsaj po enega mrtveca vsled vojske in kjer so vsi pri vojakih, razen starci in otroci. Med slovenskimi kmeti ne ovete oprošČenje tako kakor v Mariboru. Ptuju, Celju in drugod, kjer prebivajo Nemci. Zares nujno je potrebno, da se ločimo od ljudi, ki nas ne marajo in se združimo vsi v monarhiji živeči Jugoslovani. Kdo je doma? „Slovenski Narod" piše: Vse begunske zadeve imajo skoro izključno Nemci v rokah. Mnogo jih je oproščenih vojaščine, ker so tako postali „unentbehrlich" (nenadomestljivi). Nešteto-inaših beguncev pa postopa po svetu, ker ne morejo najti posla in zaslužka. Ali bi ne bilo bolj pravično, da bi begunske posle opravljali begunci sami? Sposobnih moči je med njimi dovolj! Takih „unentbehrlich" Nemcev je bilo veliko tudi po vseh internatih: tam so „vodili" in „gospodarili." Radoveden sem bil, ali jim predpišejo primeren denar od „vojnih dobičkov"? Marsikdo je postal bogataš, pa „unentbehrlich" je doma „dlrukal", dočim so drugi krvaveli za domovino. Je pač umevno, zakaj se nekateri ljudje med nami z vsemi štirimi branijo združenja Jugoslovanov, kjer bi tem nenadomestljivim ljudem gotovo ne cvetela pšenica. General hvali slovensko pesem. Topni čar F. Rajner nam piše z bojišča: Naša baterija obstoja večinoma iz samih Slovencev, potem pa veste, da pri nas ne manjka petja.. Nekoč smo tudi prepevali slovensko. Slišal nas je naš Častnik in nam je rekel , rda ne smemo peti, Nemcem pa. je bilo petje dovoljeno. Ne dolgo po tem dogodku pa smo bili pohvaljeni Slovenci od samega generala. General, ki nas je tu prišel nadzorovat, je rekel: „V najhujšem sovražnem ognju sem slišal prepevati slovenske pestmi in sovražnik tam, kjer so Slovenci prepevali, ni prodrl." D.d tistega Časa nam je dovoljeno prepevati kar hočemo. Mislim, da bomo imeli Slovenci po vojski bolj- še stališče. Svobodno se hočemo razvijati, samisvoji hočemo biti na svoji lastni zemlji. Slovenski vojaki smo mnogo, mnogo žrtvovali za Avstrijo in si menda zaslužimo svobodo in mir pred našimi narodnimi nasprotniki. Poprej pa še hočemo premagati kletega I-talijana. Ob 11. ofenzivi smo bili Slovenci zopet pohvaljeni od višjega poveljstva. „Brez slovenščine ne moremo shajati." Pošten Nemec iz lipniškega okraja je hotel spraviti svojega loletnega sinčka kot učenca k nekemu mariborskemu nemškemu trgovcu. Trgovec bi ga bil rad s-prejel, a ko je zvedel, da deček ne zna ne besedice slovenski, ga je odlklonil, češ: „Brez slovenščine ne moremo shajati. Naši odjemalci so večinoma Slovenci." To je izjavil trgovec, ki je hud nemški naciona-lec, torej zagrizen nasprotnik vsega, kar diši po slovensko. — Enako bi se godilo tudi predstojnikom raznih uradbv, ako bi ljudje povsod zahtevali slovenskega uradovanja. Po naših c. kr. uradih se ne bi šopirila tujščina, tujci-uradniki bi morali iti, odkoder so prišli in v naših krajih bi slovenski sinovj dobili kruha. Rojaki, spametujte se! Pišite in govorite povsod slovenski! Zanimivo je, da plačujejo po 2 in 3 K za eno slovensko uro, da se uče nemški otroci našega jezika. Vse je prav, a naj ne vzamejo slovenskim otrokom materinščine s tem, da jih vabijo v celo nemške šole. Čuvajte mladino! Za razne tovarne in velike obrti se lovijo na deželi šoli odrastli otroci kot delavci, oziroma obrtniški učenci. Obljubuje se jim, da se bodo izučili kake obrti, dobijo prosto hrano, stanovanje, obleko in še nekaj plače. Žal, da se je že mnogo staršev spozabilo in so dali svoje otroke v take „tovarne za ponujšanje otrok." Prijatelj našega lista nas prosi, da naj odločno svarimo slovenske starše in varuhe otrok pred agenti, ki spravljajo 0-troke v take tovarne. Otrok, ki pride v veliko skupno delavnico ali tovarno, je izgubljen. Pogubi se telesno in duševno. Hrana je slaba in nezadostna, nadzorstvo skrajno pomanjkljivo in tako se otrok pogubi že v rani mladosti, in se vzgoji za kaznilnico. Cč. gg. duhovnike in učitelje prosimo, da opozorijo ljudstvo na to nevarnost. Šestkrat odlikovan Slovenec. Mladenič Franc Žužman, doma iz Vranskega, se je v triletni vojni dobi izredno proslavil. Cesar mu je naklonil sledeča odlikovanja.: 1. Orlovski red (najvišji red za moštvo); 2. zlato hrabrostno kolajno; 3. veliko srebrno; 4. malo srebrno; 5. bronasto hrabrostno kolajno in (i. velik častni znak nemškega cesarja. Vsa ta odlikovanja mu nesejo mesečno lepo svoto 132 K. Odli-kovanec pa si je ta odlikovanja tudi zaslužil. Bojeval se je na vseh bojiščih z izredno hrabrostjo in vstrajnostjo. Žužman je zayjd Žorž podal važno izjavo na papeževo mirovno spomenico. Po mnenju LojU Zorža mir ni več posebno daleč. italijanski glas o miru Rimska „Tribuna" piše: „Vojaški polom Rusije ojaČuje v četverosporazumovih deželah željo po miru. Cetverosporazum pa je mnogo premočen, mogočen in nepremagljiv, in torej ne more sam pričeti razpravljati o mirovnih pogojih." Pogreb Bolgar s - e krajce. Pogreb bolgarske kraljice Eleonore se je vršil v torek, dne 18. septembra, ob ogromni udeležbi. Našega cesarja je pri pogrebu zastopal njegov brat — nadvojvoda Maks. Dopisi. Maribor. V Orešju pri Ptuju so dne 17. t. m. naSli priplavljeno mrtvo truplo utopljenega 15letnega Riliarda Ulaga, sina tukajšnjega trgovca. Truplo prepeljejo v Maribor. Ruše. Romarski shod v Rušah dne 9. septembra, se je obnesel nad vse veličastno. Neštete množice pobožnih vernikov so prihitele od vseh strani v staroslavno ruško Marijino svetišče. Kakih 2000 romarjev je darovalo sv. obhajilo za svojega ljubljenega vladarj a Karla I. Taki so jugoslovanski „vele-izdajalci"! Sv. Jurij ob Pesnici. ¡Sredi meseca avgusta jo umrla tu Jožefa Klampfer, žena malega posestnika na Vrbovcih. Veselila se je že s svojimi otroki vred, kako bo ob Milielovem obhajala zlato poroko, pa jo ni dočakala. N. v m. p.! — Vojni invalid Fr. Herman na Gornji Pesnici, ki je ob vrnitvi z vojske našel domačo hišo vsled smrti čisto prazno, se je poročil s pridno mladenko Katarino Pongrac. Daj Bog srečo! Svatje na njuni gostiji so za pogorelce v Bunčanih na Murskem polju zložili 23 K, Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 8. t. m. je po mučili bolezni v 65. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala blaga žena, dobra mati, vneta tretje-rednica in goreča častilka sv. zakramentov, najlepši zgled krščanskih mater, Marija Straus. Prevelika žalost za tremi sinovi-vojaki, kojih eden je že invalid, jo je položila ravno na dan njenega godu na mrtvaški oder. Svojo pettedensko bolezen je prenašala s čudovito udanostjo v voljo božjo. Spavaj sladko. ljubka sestrica v Gospodu! Sv. Trojica v Slov. gor. Velika nesreča je zadela v soboto, dne 15. septembra, v obče spoštovano obitelj Mlinerič. Poslali so Mimiko v Radgono. V Cogetincih so se konji malo splašili in začeli bežati. Sirota je v strahu skočila, z voza in z glavo priletela. na kamen. Bila je na mestu mrtva. Ne dolgo poprej se je peljala vsa vesela od doma. Kako žalostna. je pa bila njena vrnitev! Ubogi starši so jo kli-cali, a vse zastonj; njena blaga duša se je že bila preselila v božje naročje. Umrla je bila vzor dekletom. Ona ni mirovala nikdar. Delo ji je bilo največje veselje. Bila je vesele narave. Kjer je bila Mimika, tam se je slišalo petje in nedolžni smeh. Vestno je pa tudi spolnovala četrto božjo zapoved. Vsemogočni jo bo gotovo tudi sprejel v svoje naročje. To naj bo globoko potrtim staršem v tolažbo, da bo rajna za nje prosila pri ljubem Bogu. da lažje pozabijo to nesrečo. Sv. Benedikt v Slov. gor. Na Sčavnici je dne 14. t: m. umrla po dolgi, s krščansko potrpežljivostjo prenašani bolezni dobra gospodinja in mati Jožefa Kraner, p. d. Kocbek. Je tudi žrtev te nesrečne vojske. Mož njen, Franc Kraner, cerkveni iključar be-nediški in vrl naš slovenski pristaš, je bil vpoklican k vojakom, zato je morala žena, kakor toliko naših slovenskih žen, biti mnogokrat gospodinja in gospodar obenem. Ob neki taki priliki se je močno pre-hladila in dobila jetiko, kateri je sedaj podlegla. Zar pušča 4 nedorasle otroke. Iz iste hiše smo letos ponesli k večnemu počitku tudi Kranerjevo mater, tako, da sta oče in sin isto leto postala vdovca in iz isto hiše letos si dve blagi, krščanski gospodinji in materi šle v večnost po zasluženo plačilo. Bog njima daj večni mir in pokoj, žalostne ostale pa tolaži z u-panjem veselega svidenja nad zvezdami! Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Središču ima v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po večernicah, v društveni sobi izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: Sprememba pravil. Radi važnega predmeta se pričakuje polnoštevilna udeležba. Sv. Marko niže Ptuja. V štajerčijanske kroge na našem polju je udarilo kakor bomba, ko so izvedeli. da je „Štajerčev" urednik od vojaščine oproščen zaradi tega. da študira in nasvetuje, kako se naj mesto Ptuj preskrbi z živili. Sedaj vedo tudli štajer-čijanci. kdo je oče in svetovalec vseh gospodarskih odredb, ki prihajajo iz Ptuja z:>radi Ptuja. Tako tudi Štajerči.jansko ljudstvo po deželi spoznava polagoma. rekel bi. korakoma svoje prijatelje! Naša misel, da se osvobodimo tujega gospodstva, napreduje! Celje. Zaradi nalezljive bolezni griže, ki razsaja v našem mestu, je pričetek pouka na tukajšnjih mestnih ljudskih šolali kakor tudi na dekliški meščanski šoli preložen na 1. oktober 1917. Gora Oljka. Preteklo nedeljo dne 16. t. m. je bila Gora Oljka priča veličastne prisege slovenskega štajerskega ljudstva k njegovemu verskemu in narodnemu programu. Na tisoče ljudlstva je privrelo od vseh krajev do Dravograda,, Solčave, Zidanega Mosta in Šmarja. Marijine družile in Dekliške zveze so prihitele s svojimi zastavami. V cerkvi je prepovedoval v vznesenin besedah prof. dr. -Slavič o verski vzgoji mladine, zunaj cerkve je ob govoru dr. Korošca tisočera množica manifestirala za naše narodne vzore. Vransko-Nova&tlita. Da podpremo po svoje e molitvami in prošnjami sv. Očeta, in presvitlega cesarja pri njunem neumoPiiem ®»zadevar>ju za mir , poromamo dne 23.-septembra 1917 popoldne mimo Bočne v Novoštifto, kjer bo dne 24. septembra ¡.kot na sopraznik Marije Device, Rešiteljice jetnikov, zjutraj prošnje sv. opravilo za ljubi mir naši mili domovini. Listnica uredništva* J. K., Leskovec: Naši poslanci se s prav posebno vnemo trudijo, da bi izposlovali za naše invalide kaj ugodnosti. Ako ima kdo kake posebne želje in nasvete, naj se obrne do državnega poslanca in deželnega odbornika dr. K. VerstoVšeka v Mariboru. — J. K., Rajhenburg: Otrobi se naročajo potom občine pri uradu za krmila v Gradcu. Natančen odgovor glede otrobov najdete v „Slov. Gospodarju" št. 35 z dne 30. avgusta 1917, na 4. strani v notici „Kako je z otrobi?" — S. P., Maribor: Oba naša lista stalno priobčujeta tudi ma-gistratne odredbe glede živil. Le skrbno čitajte! — Jakob Cvetko, vojna poŠta 376: Zadostuje, ako prošnjo potrdi župan in žetveni komisar. Orožniki pa res ne smejo več potrditi takih prošenj. — Viničarkapri Sv. Lovrencu v Slov. gor.: Ce je položaj tak, kakor ga opisujete, potem Vam seveda ni treba oddati mleka. Svinje pa se Vam ne sme odvzeti. Ce bi pa kdo nasilno postopal z Vami, pa se ekspresno pritožite na okrajno glavarstvo. — J. V., Eula: Pišite poslancu dr. K. Ver-stovšeku v Mariboru in ga prosite, naj posreduje. — KaliŠovec pri Rajhenburgu: Vaše želje so vpoštevanja vredne. Pozdrave! — Vičava pri Ptuju: Naslovite prošnjo na cesarsko naanesltnijo v Gradcu. — Cirkovce: Ako nimate kokoši, pa Vam mora trgovec dati sladkorja brez jajc. Ce Vam ga noče dati, kar Vam ga gre na Vaše karte, pa se pritožite na okrajno glavarstvo. — Žene iz okolice Ptuja: Obrnite se na. Vašega državnega poslanca M. Brenčiča v Spuhlji in ga prosite, naj posreduje. — Koleno Jožef: Žal, da nam na5a slavna cenzura ne dovoli priobčevati takih reči. Pozdravljeni! — Polenšak: Pritožite se na c. kr. namestnijo v Gradcu. — Več d o p i g o v in tudi »Žrtve z a d o m o v i n o" smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodjnjo Številko. Loterijske Številke: Grade«, dne 12. aeotembra 1917. 8'J 84 11 69 8 Line, dne 15. septembra 1917, 64 89 65 28 7 Ena beseda stane 5 vinarjev, petitvrua 18 vin. Mrtvaška oacaaila in rahvale vsak a petitvrsta 24 v, iijave in Poslano 86 vinarjev. Za večkratno cbjavo zn ten popust. Iaserati se sprejemajo le proti predplačilo. Zadnji čas za sprejemanje inBoratov torek opoldne Hlapca spre m* rinarska šola v Burgwaldu pri Mir.bora. Mesnina pla*a 24 K 78'. Pridnega vlnlčarja z (najmanj; 4 delasskimi močmi, se -prejme pri gospe) KOnig, vinograd, Št. Fet*r pri Mariboru. 785 Krojaški pom:<čaik zi buIdo dtlo se takej »prejme pri: Iv&n Par- 1 tli«, krojaški mojster Studenci pri Maribora, Okraiss eestaštev. 8. 795 KUHARICA se takoj sprejme v Maribora. Pismene ponudbe u» npiavništvo Slov. Gospodarja pod „Boljša ku hirica it. 786*. Kdor rabi gespodlrjo, raje-o v«a kraetskega 4»1», naj piše: Gozdar št. 19. Pob rež je pri Ma , riboru. 799 Z\daril se «prejmejo na «talr o delo. Plača od cre i K 40 v do ! K 70 vin Stavbe al mojster Maresch, Lie-«ing pri Dunaju. 774 Kdo kaj ve o Martinu RodošeV. Služil je pri c kr. »ir»hk«m ba-t.vjonu št. 4. 3. stot. «ojoa poŠta št 196/i V. Bil je »mira; aa it*-i an»ki fronti blizs Tržiča. Na Bi jkoštno nedeljo zjairaj, t. j. dne 27. maja t. 1, je bil o i sovražie krogi« zadet v levo ramo, kakor je dne 10. junija pozneje tam iz bJniiniee poročal v svoji »adnji ksrti svojim roditeljem Od tistega čtsa s« se ve *ič reč o njem ali je eri življenju ali je daroval svoje življenje 3r domovino, Bil je komaj v 17. ieta svata sterosti in j« že drego leti pri vojaklb. Ktfo kaj ve o njem, ga milo prosim, d» kratko poreča njsgovi rednimi Neži Majarič v občiai ga kušak, p. Juršinci pri Ptnju. Ml n in žaga, tudi mlin ali žaga .e, r.ripravno za tovsr.»o, se kapi. Laitaikl naj pišejo na naslov: V, rwa tang dts Re»5itatsn-Mark-te", bsb. bef. Eealitii f 4 Veikekr, ftcedee, H*majrr!ing&i».>'.8 S. 79i; S■ (ali v najem) hišo kjer/e gostilna. Zraven nek«i posestva, d» se lahko redi nek,-., svinj, želi ■e posestvo na dež«! >i> vdg&£* S K aey^weiiiuät. i V «si i« a»- ' lovi pc 40 nsiil. Nobeno vreme as vpliv» ln se sam« »redijo. Lovilnisa «a kuhinjske žuželke „Rapid" polovi na tisoč« žuželk v eni noči, K 570. Lovüee muh „Nova" K 2 80 kom. Povsod aaj bolj ži uspehi Mtogo yokvaliiih gi*«». 8e poiilj* jwoti povzetja, Ps&teiES SO i-ia, RR?pi)JUjalnicfe Tiataer, Dac»j i 11,73. Kenling-«i 28. ' (1 L»sxl6). Kobila, kostanjeve barve, 16 pesti visoka, tefka, krotka in ne plai ljiva, sf-l.i dubra «a vožnjo io br»tz najmanj-Sega pogrtška, se proda za 8OO0 K vri Matiju Obran, Maribor, Fischergasse 9. 686 Na proda] novo zidane eno in dvo nadstropne hiše v mestu, davka ic občinskih doklad proste, 1 velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožef o Nekrep v Mariboru Mozart-strasse it. 29. 4?4 Štirileten fant se odda n a svojega. Naslov: Krajnc Alojzija, Sp. Rad-vanje, Maribor. 662 Vsek vrst lesa za inrjavo tndi na štoru takoj kupi K. Weaiak, Maribor, Tegethofova ulica štev. 19. 494 JDBIJ JDT1BSCBSIG sHJtftr ¿m plc«*K. r Vf AK fli&Mr - BTindisgasse h. 8 - ie priporoča slavnemu občinstva, da mi poveri vsa dela moje stroke. Izvršujem jih v vseh slogih, ■likam sobe, trgovine, dvorane, 'asade itd. po nizki ceni, 268 KUPIM peso vsako množino zeljnih glav, repo, rudečo (rono) in druge poljske pridelke. Kari ftobaus, MARIBOR, Koroška cesta štev. 24. 79i • Kupim ssmilke in steklenice, • 17tr(lA TT ^ J . zdravilno in namizno ftJSiO ¥0(10 slatino ra.poiilja ^^^^^^ A« O SE T, 798 Gu!tan|f Koroško. f) Panorama-International" Maribor. Orajakl trg; i to v. 3, srasea gostilne „k šmarnu orlu" se priporoča na obilen ob st OJprto cel dan. Vstopnina 80 v otroci 20 v. Predstava tr»ja 25 Taiaut, Vojai dogodki iz vseh bojišč, pokrajine vieh dežel celeg» avta v n»ra7nl velikosti, slikovite in re snične. Z» malo denarja in m&lo izgubo čaaa se viii maogo gaainr vostl celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo", pride zopet, ker so redno nove predstave. Za pristnost: ja izm m jamči jjotajlsep, rdaia In irna (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANSC vdova V MARIBORU, VINA Šolska ulica št. 5. ¿staniev les kapi vsako množino po najvišjih cenah Jakob Vreško, fHarlbor, ulica i, m ■ -i1 -v;: . V veliki nesreči in neizmerni žalosti ob smrti naše drage in ne-pozabljene OLETNE- s biiîî's; ¡««eaîml podplati ps-5:1*4 T »aflb v«Iiko»tkh: 25 ž?.—27 . . K 3.9S ¿U—29—»(( . K 6.55 31—32—33 . K /.30 ¿4 55—36 K 8 70 i?—38—39 v 9.70 ■ i 42 * -0.45 Î4- 45 . . K II.SO ie Dou&js p o po vse tj n če vl j ska Dunaj iiêfilialiftc&ersU J4/ii Ceaiic- « •'î.aii ¿»fjj'i. so nam došli od mnogih strani izrazi sočutja in sožalja. Posebno nam je bila v tolažbo mnogobrojna udeležba pri pogrebu. Ni nam mogoče vsakega posebej zahvaliti. Izrekamo tedaj tem potom vsakemu posebej jI in vsem skupaj prisrčno zahvalo za tolažilne besede, sožalje in udeležbo pogreba Sv. Trojica v Slovenskih goricah, dne 18. septembra 1917. 8,0 Obitelj Ferd. Mlinerič. [ S Prodam p'8meni kosilni stroj z rezervnimi noži, 95 cm širok za enega konja ali vola K 500; 1 ročni sejalni stroj K 50 . 628 Mostna esenca! izborno domaČo pijačo si napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram v Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica št. 33. Kupim BUKOVO O G L JE in DRV k od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej. Jakob Tavder, trgovec z ogljem in drvami. IVst Via S. Saccsria 3, HrastoT in kostanjev les v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej kupi po najvišji ceni Julij Žigart na Pciizeli v Sav. dol. Dne 28. in 29. septembra 191? se vrši pri Maksimiljanski cerkvi v Celju, Graška cesta, dražba deželno običajnega vozila. Začetek dražbe ob 8 uri zjutraj. 777 Izpopolnjevalna postaja, Celje eiM ID Si kupuje Zadragra t Raiah, M,, t V veliki žalosti naznanjamo, da je umrla naša srčno ljubljena Marijana, gojenka na »čiteljišču 6č. š. sester v Maribora, po daljSem mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti v cvetoči mladosti, stara ravno 18 let. Pogreb je bil dne 8. septembra t. 1. na pokopališču podružne cerkve Matere Božje Podgorske. Blag ji spomin! V Podgorju pri Sevnici, dne 9. sept. t. 1. Anton in Cecilija Eržen, starši. Cecilija, Bčitfijica, «rus Anton, enoletni prodov , deteinik, brat Ustmena pojasnila v hišah zanimajočih v svrho nakupa parilnikov, ter drugih strojev pri tovarni 19 ^M © isia. podaja večletni zastopnik ggg Franc Kovač v Ormožu. aaaaasaaaaa Za iskreno sočutje, ki smo ga v tako obilni meri prejeli ob prerani smrti naše predrage, hčerke in sestrice m 9 aruane 9 izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo v v prvi vrsti preč. g. župniku M. Stoklasu, potem cenjenim rodbinam Božičevim, Li-povšekovim, Gračnerjevim, Spanovim in dr. sploh vsem spremljevalcem, ki so v tako obilnem številu prihiteli spremljat rajno k zadnjemu počitku. Zahvalimo se tudi dekletom, ki so nesle njeno krsto od doma na pokopališče 78 V ^ Žalujoči ostali. .c.-ifiSjHCaKW'l» sojiinica v rcgísirovana zadruga r. neomejeno zavfero. Uradne ure s&x «rodo, vsak p«tek in vsak. sejmski dan od 8. m HT Gre ;n vsako redeljo od 8. do pol 10. ure dn-Vplačnjc in izplačuje «t redno Batno ob sr&Mih Pojasnila se dajejo v&at dan od 8 d« 12. ure ¿op. Uradni prostori "•shajajo v minnritakem a,«no«tanii v PtiyB Hranilne vloge obrestuje po 4 »/«, od 1. in 16. r mescu po vloiitvi i® do 15. in zadnjega pred dvigom. Ncrzdlgnjene obresti s« koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi «e pri tem «brestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnoV Na razpolago so strankam brezplačao poštno-hraniiae položnice št. 118.060 in aomafli nabiralniki. Poselila dajejo n* vknjižbo po 5®/t, aa rkajiibe P® 5 7» '/•« E* menice po G*?*, m listin is tekoči ra&ut pod « _____ Pre vnamejo s« dolgovi pri dragih Eandi fei prošnje na sednijo trn vknjiibo m afer» posojilnica brecplačno, stranka »lai» mS Uudska hranilnica bi posojilnica p«gistip0v«n* sasifug« s Rtom. isms mm nraniiDfi j\w si natega, is lil ifemtut * 4°|o. Za nalaganje denarji po poŠti so na razpela gopo-loinioe o. kr. poštne hranilnice na Donajc St. 93.465. &enim davek maeuje zadruga gam Posojilu dale članom na vknjižbe, na poroštvo in zastavo pod zek ugodnimi pogoji Vknjižbo in drugo zemljeknjižne izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleka. Uradna um vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. i» W „H^l )i Boli yol", Graika (casarla Viljema) tasta St. 9. Izdajatelj in založnik KatoVSko tiskovno društvo. Odeovornl ureduik : Fraoio 7«t'«l Tisk tiskarn» sv. Cirila t Mariboru.