List 17. Tečaj XXXI podarske ? obrtniške naroďn lzhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane 4 gold pol gold O za četrt 1 gold po poSti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.. za pol 2 gold. 40 kr., za ćetrt leta 1 gold. 30 kr V #1 • posilj Ljubljani v sredo 23. aprila 1873. Obseg: Kako stoji s tursko govejo kugo? Vinorejcem na Krasu v prevdarek Še nekoliko o planinstvu ploh Gospodarske skušnje direktne volitve v državni zbor Nova cestna postava za deželo Kranjsko. (Dalje.) Poglavitne odločbe nove postave za vice. Naši dop Novičar O stranki pravice ali pravni stranki Avstrijski. (Konec.) Mnogovrstne no- Gospodarske stvari. Vinorejcem na Krasu v prevdarek. m Kako stoji s Turško govejo kugo? ? po- pri- Iz vseh krajev na gorenjskem Kranjskem kjer se je izprva vnela goveja kuga, moremo danes poro č at i, da posihmal se ni na novo prikazala nikjer ko je bila pobita bolna ali sumljiva živina. > Medvodah med Ljubljano in Kranjem je přetekli teden krava poginila, pri kteri so pri raz,tele-šenji se našla nektera sumljiva znamenja, ki so tem več sumljiva bila, ker so se goveda tega gospodarja gonila napajat po tišti poti, kodar so Hrvaške buše v Praše Ile. §. 21., da se storí vse, kar je treba, da, če bi sumljiva Odkar se je oštri teran vinorejcem prikupil vzdignil v ceni, si tamošnji posestniki prizadevajo delek pomnožiti, in to z zasajanjem novih brajd. Po dosedanjem ravnanji in razpeijevanji brajd pride vprihodnje veliko svetá pod brajde; tudi se bode potřebovalo veliko več podpornega lesa, namreč rahelj in kolcev. Vprašanje je tedaj: od kod se bode dobivalo pod pornega lesá f ker ga na Krasu v se toliko ni dobiti, ko- tacih s umij i vi h okoliščinah veli postava v bolezen zares še drugo živinče napadla in bi se ta potem za kužno spoznala, se brž zadusí dalje. vseh dežel bolne Modro je postava ta kuga, da ne sega kažejo, da določila, ker skušnje likor ga je bilo do sedaj potreba ? Morebiti iz daljnih gozdov po visoki ceni? Ali to se bode komaj splačevalo. Oziroma na to naj bi KraševCi v prevdarek vzeli slede či nasvèt : Pri zasajanji novih brajd naj se sadi trtni grm po 11 čevljev narazen, in v sredo vmes en klen, dobro se vcasib, ko zdravniki ne vidijo moćan živine zive in ne njenih, se bolezen za tako ima, morejo opazovati znamenj da bode v treh ali štirih letih blizo dva palca debel dorastel. Kedar trte izrastejo, naj se za razpe- da nenevarno, pa vendar tudi ne za kužno krat je za varnost sosedov treba zaprtije sumljivega se ne more ne za priznati, in ta- Ijavanje privežejo remeljni ali V se boljše smrekovi dro- hleva in sumljive hiše. Se ve ? da to razumeti, treba je več uma kakor ga ima kak živinsk mazač ali neveden župan. Tudi na dolenskem Kranjskem se je kuga v Javorici po oštri izpeljavi postave maboma zatrla vsaj se dozdaj ni nič več slišalo o kugi ondi. Al v drugi vasi v KrŠkem okraji na Dolenskem se je vnela, namreč pri sv. Lorenců. Komisija je govi na klene, prvi do dva čevlja, drugi kake tri in pol in tretji pet čevljev od tal, in na te naj se prive-zujejo trtne čoke. Tako bodo vse trte stale po konci dosti manj tal zadevale in ne potrebovale druge podpore. Skušnje bodo kmalu pokazale, kakošen dobiček bi } ta prenaredba donašala. O.. ? Se nekoliko o planinstvu sploh. ^ .__? _____ťíX „T. ^^A ^Aa^Kakor slišimo, glasi ,,Novic" o združenji gospo- edino kuge sumljivo kravo pobiti dala in s'tem menda darstva na planini niso bili klici vpijočega v puščavi. zatrla kugo. " To nas veseli. Da še bolj pritisnemo na dobro voljo Za stražo na meji Kranjski in Hrvaški je dovolilo naših gospodarjev, ki imajo posestva na planinah, naj c. k. vojno ministerstvo sedaj deželi Kranjski več vo- jakov, ki so res potrebni zato , ker časnik Obzor" 7 kakor Zagrebški pise XI UlUl JUL ^V^JJV/VtUll j U T J A.V J. A JjLICV | V ^/VUVWW ^ W UV« AVV&AJiUl^ J-l J ^ J dodamo še to, kar piše knjižica „Zboljšanje gospodarstva na planinah leli, da bi bila. ki ni v tolikih rokah, kakor bi ze- , se je goveja kuga malo da ne vnela po celi županiji Zagrebški. Temu naznanilu pa dodaja to-le opazko: „Kdor je slišal v naših poslednjih menda po Slovenskem le malo najde, ki bi mogli z Tako premožnih planinarjev — beremo ondi se listih poročila o postopanji policajno-zdravstvenih nad- največim pridom oskrbovati vse, kar je pri umnem zornikov na sej mih, ne bo se ni malo čudil tej ža- planinstvu potrebno in koristno. Mali gospodarji pa ne lostni novici". Čuite župani in druíri, ki imate skrbeti, morejo nikakor dobivati, ako je vsak sam z a-se, velikega dobička iz stanaríj ali planinstva. Najboljše , ne pa necimurno da se na tanko spolnuje postava, __ ^ __________ ter je potem cela dežela tepena zarad take in enake je tedaj tudi tukaj, da se posamesniki z druži jo in si nemarnosti. drug drugemu pomagajo. „V združbi je moč" pravi arnosii. drug drugemu pomagajo. „ , ------- j - t—- Iz Koroškega ni bilo zadnje dni nič slišati o star pregovor, ki je tudi popolnoma, resničen, kajti cela novi kugi. soseska ali več družnikov skupaj si gotovo lože napra-vijo in oskrbijo vse to cesar potrebujejo, da se more ViJV JUL UOI\l U1JU V DC IU y J/VW.V/W14JVJV ^ «V/ U4WA< planina in stanarija vedno v najboljšem stanu obdržati ; 130 vse to pa tudi z veliko ma njimi stroški nego po- mizo dobil jako finega kopuna. Krčmar mu odgovori, da je to petelin, kterega je videi poprej letati okoli samesen clovek. Temu naj povemo le en dokaz : hiše. Gost ni hotel tega verjeti, kajti trdil je, da bi Ko je stanarija umno napravljena in je vse v naj- morala biti pečenka jako trda. Krčmar pa mu to tako-le lepšem redu, kar si cela soseska ali več družbenikov razjasni; Jaz dajem petelinu eno uro poprej ko ga za- gotovo več oskrbi nego kak posamesnik ali celó mali in srednji gospodarji, potem zadostujeta 400 krav 2 stanarja in ali ostujeta, na priliko, za tati. Fotem ga zakoljem in meso je lino mehko. — Mi pastirji, kterim gotovo nismo tega poskusili. Kdor ima veselje pijanega petelina koljem 7 glažek ruma in ga potem pustim celo uro le za tati. Potem ga zakoljem in meso je iino mehko. Mi še toliko časa ostaja, da oskrbé vse, kar stanaríjo v pečenko pripravljati, naj poskusi! dobrem stanu vzdržuje; a zraven še tudi lahko kak * 17-—— Esparseta ali turska detelja za Čbele. Ni Je prostor otrebijo in še kako drugo delo v roke vzamejo. koristnejše rastline za čbele kakor je turška detelja. Vse osebe tedaj , kolikor jih je treba v izboljšanje Skušeni čbelar Stein naznanja — ne bi verjel da mu planine in umno vravnavo planinskih stanaríj pri 400 je en močen roj na en dan nanosil 21 funtov medů kravah, da se planina vedno v dobrem redu in najbolj- šem stanji obdržé, stale bi na 7 ker je turška detelja bila tik pred čbelnjakom Méd mesece računjeno, z vsemi potroški gotovo ne čez 800 goldinarjev. Na ta način, to je, ako se 400 krav združi, se z eno stanaríjo tudi popolnoma umno, dobro, veliko večemu 4 poletne roj nanosil mu je o 4 dneh 60 funtov. 7 Stein je po drugi pravi je belkast in v vsem drugem izvrsten. Vredno takem, da si čbelarji zapomnijo to. boljše , pa, luui íi 'wuvv i-L. uvuivnvuu lauiw o tetu au, nego bi bilo to posamesnim manjšim gospodarjem mo- v ----V*™ r-r . pa tudi z veliko večim dobickom lahko stanari 77 Gosp. List". go ce Vzemimo pa, da tek 400 krav spada kakim 100 ali znabiti še več gospodarjem v vlast. Koliko truda vec, koliko časa vec in zamude, koliko manj in s 1 a- Nova cestna postava za deželo Kranjsko (Dalje.) Zalaganje stroškov za obeinske eeste in potí. . 16. bej ega masla in sira, tedaj tudi manj dobička bi §, 16. Vsaka občina je praviloma dolžna skrbeti donašala planina tem sto^ gospodarjem, ako bi vsak za to, da se po njeni zemlji redno napravljajo in vzdr- sam zase pasel, sir dělal itd.! To menda vsaki, kdor to stvar misli in površno prevdari, lahko razvidi. nekoliko pre- Tedaj lahko rečemo, da bi potem omenjenih 100 gospodarjev, namesto 800 gold, pašnja (pastirovanje) sir arija itd. s tala gotovo vec nego 2000 gold. 7 7 a za sir celih in maslo bi pa skupili, ako tudi vse prodadó, 2000 gold. manj. RazloČek tedaj ne znaša nic manj clenarj'e ali za delo. nego 3200 gold, reci: tri tisoč in dvesto gold i- žujejo potrebne občinske ceste, potje in mostovi. A kjer so posebni skladi (konkurencije) za vzdrža-vanje posamesnih obeinskih cest, potov in mostov, naj ostanejo tudi vprihodnje. Napravljanje in vzdržavanje občinskih cest in potov je notranja občinska stvar, določbe obeinskega zakona pa naj bodo za merilo, kedar je skrbeti za potrebne narj e v Vsak planinar, ki zna računati, si to stvar lahko sam preračuna in prepričal se bode, da je temu res tako. Ako ima gospodar več 7 postavimo, 20 30 krav in Zasebnopravne đolžnosti. Dolžnosti, ktere se na posebne pravne naslove opirajo o tem, da se mostovi ali po3amesni cestni kosovi vzdržujejo in popravljajo ali popolnoma ali ne- 17. še nekoliko ovác in kóz, in svoj lastni del planine, no! koliko, ostanejo veljavne o vsaki vrsti cest. tak gospodar potem, se vé da, tudi sam zase lahko 7 stanári; in to še posebno takrat, ako ima svojeglavne trmaste, starokopitne sosede, s kterimi mu nikakor ne kaže, da bi se ž njimi združil. Skoraj vsaka planina je tako ustvarjena 7 da se Priplačila zasebnikov za posebno uporabo kake okraj ne ceste. . 18. Obcinskim cestam, ktere največ služijo na korist večim podvzetjem, odmeri se poseben naklad, ako ga občine poprosijo lahko na tri pašne dele loči in sicer: nekoliko prostora to določi posebna deželna postava • \ # y • v • • i 1 I Koliko naklade se jim naloží ) je posebno primornega za pas o go v e j e živine, neko- liko za ovce, in nekoliko za koze. Nikakor pa ni na-pacno, ako se kozje, kravje in ovčje mleko skupaj v izdelovanje sira porabi; kajti, Če se kravjemu ali kozjemu mleku nekoliko ovčjega mleka primeša, je sir go- III. Pristojnost o cestnih stvaréh. Sodelovanje deželnega zbora. tovo 19. Uvrstite v kake ceste v vrsto okraj nih (kan-bolj masten, pa tudi boljega okusa nego iz samega tonskih) cest, opustitev okrajne ceste, določba o osnovi kravjega ali kozjega mleka. in o zvršilu osnove pri novi takošni cesti, potem izpre- Naj tudi tukaj še enkrat opomnimo, bodi-si soseska, niemba skladnih okrájev, razen slučajev, omenjenih v posamesni gospodar ali pa kaka družba 7 vsak naj ima ustanovitev posebnega sklada pri okraj nih cestah natančen in vesten zapisnik. Posebno pa je zapisnik za posamesne koristi (§. 18.) se godi vsled deželne soseskam in družbám neobhodno potreben, kajti od na- tanenega zapisovanja m kega gospodarstva. računanja zavisi dobiček vsa- postave. Predno se naredi taka deželna postava, naj se najprvo doženó potrebne razprave z udeleženci in pa teh- nične # Gospodarske skusnje. Da dobi konj lepo svetio dl ako. na teden dvakrat Če konj posebno spomladi in jeseni u daieš ku- pozvedbe, ter naj se tudi dotične cesarske go-sposke doprašajo, kar se tiče javnih in vojaških ozirov. Po dro č, e deželnega odbora. področje deželnega odbora spada : vrhovni 20 » hovine lanénega semena piti, to je, dav 5 bokalih nadzor nad napravljanjem in vzdržavaniem okrajnih cest vode skuhaš dobro pest lanénega semena, in če tako dovolitev denarnih pripomoći za ceste v mejah prora- tedne zaporedoma, bode konj dobil lepo čuna, s kterim je deželni zbor sploh dovolil stroške za delaš dlako. # vsaj Prijateljem dobre pečene kuretnine delanje cest, potem določevanje, kako in kam naj se ti V časopisu dovoljeni novci porabijo, in pa razsodba o pritožbah 77 M. M." pripoveduje, da je někdo v neki krčmi na proti naredbam okrajnih cestnih in občinskih odborov Okrajno-cestni odbori. 21. Izvrševanje cestne naprave, vsa tehnična in gospodarska uprava ter tudi neposrednji nadzor nad stanjem okrajnih cest, določevanje redú, po kterem občine opravljaj o cestno tlako, in uravnavanje prepirov Razsvojitev. 26 Razsodilo o vojitvah po zakonih in med posamesnimi občinami o stvaréh občinskih cest potov in mostov, spada v področje okraj no cestnega odbora. On v stvaréh okrajnih cest sklepa in nadzoruje. ukazih, o tem zdaj veljavnih, pristaja političnim uprav nim oblastim. ' Pravica političnih oblastev, čuti nad cestami. 27. Politične oblasti so upravičene in vezane, poganjati se za to, da se javne ceste in pota hranijo v Njegovi sklepi vežejo sklada. vse občine v okraji cestnega račun Njegova dolžnost je, da pretehta in ustanoví pro- ki ga je sestavil prvomestnik, da sklene o okraj- laV^UJJ^ XV A ^Ci J V/ OLOtCVYil J^l ▼ WW »JXXAVU v v nem nakladu, potrebnem v cestne namere, ter da pretehta in reši letni račun potem, ko je 30 dni udeležen- tacem stanji, kakoršno zahtevajo postave, ter da jih more vsak rabiti brez zapreke. Političnim oblastim je posebno dolžnost, kedar se na cesti najde kak pogrešek, kteri občila ustavlja, ali kedar bi zarad teh pogreškov ljudem ali svojini pretila opasnost (nevarnost) potrebno pomoč zahtevati od or-ganov, kterim to najpoprej veleva dolžnost, in ako bi y V zamuda bila nevarna, ali ako bi pomoč ne prišla ob pravem času, tedaj je treba, da ta gosposka pogreške odpravi naravnost ob stroških tistih ljudi, kterim to naklada dolžnost, in da tem ljudém to nemudoma prizna- cem na videž razgrnjen ležal v pisarni one občine kteri stanuje prvomestnik, ter ko se je to razglasilo po vseh občinah skladnega okraja. Nadzorovanje nad okrajnimi cestami po županih ali cestnih nijo, ter pri okrajnih cestah tudi deželnemu odboru. , komisarjih. Okrajno-cestni odbor je upravičen, nadzor nad cestami, kar jih je pod njim, odkazovati občin-skim županom tistih občin, ktere so v okraji, ali po- (Konec prihodnjié.) 22. Poglavitne odlocbe samesnim cestnim okolišem narekati cestne komisarje, nove postave za direktne volitve V državni zbor. ki so dolžni, svojo službo vsaj leto dni opravljati za častno službo. (Konec.) Volit? za drž Izpolnjevanje naredeb okrajno-cestnih odborov po obcinah (soseskah). Povelja, ktera okrajno-cestni odbori obči bodo vršile tako-le bor po volilni reformi se 23 nam (soseskam) dajó o napravljanji in vzdržavanji ter popravi okrajnih cest, naj žup polnujejo brez volijo . . Na Štajarskem: Veliki posestniki upora Žu pani y kedar jih je pozval okrajno-cestni odbor, Mesta in trgi: . 4 poslance pa Na stran pustivši poslancev 6, ki jih volijo nemški ajarci in njim pridruženi tudi nekteri slovenski kraji ni misliti na zmago slovensko, in na stran tako, da naj brez odloga splošen , v tistem okraji obicajen raz-glas o vrsti cestnega delà in pa o obroku, do kterega naj se zvrši, ter potlej tega delà napoved posamesnim pustivši tudi 2 poslanca, ki ju volite kupčijske zbornice občanom, kteri so v skladni dolžnosti, ukažejo po pri- v Gradcu in Leoben-u, začnemo z mesti in trgi nekdanjega Mariborskega in Celjskega okrožja, kteri volijo skupaj poslanca 2, namreč: Maribor z voliščem v Mariboru, Slovenska Bistrica sežnem občinskem člověku, proti čegar potrditvi o stor-jenem osebnem naznanilu pozneje ni pripuščen ugovor, rekoč, da oznanilo ni opravljeno. Proti obotavljivim občanom (soseščanom), ktere veže z voliščem v Slovenski Bistrici Sloven Gradec Muta skladnost, naj dotični župan po določilih občinskega reda zarad zastalih dolžnosti postopa tudi s silo, če je treba, ščem v Slovenem Gradcu y y Marbeg y Vozenica z voli- Potrdba kazni in politično izvršilo. Ptuj ; JV^^UJ. V^IXCIV-IVU., St. Lenart z voliščem v Ptuji 24. Ormuž, Ljutomer y in z voliščem v Ormužu Ako občine svojih dolžnosti ne bi izpolnile, vsa ta mesta in trgi skupaj volijo 1 poslanca; naj jih dá odbor okrajnih cest izvršiti na njihove stroške; tudi je opravičen, potrdbo kazni pridruževati svojim ukazom ter onim občinam, ktere ne poslušajo Celi , Žavec, Vitajna, Vojnik in Laško z voliščem v Cel i i y njegovih povelj, prisojati do 100 gold, globe. za izpolnitev dolžnosti obotavljajočih občin se smejo, ako je treba, iz okrajnega cestnega zaklada naprej plaćati. Prisojene globe (denarne kazni) se devajo v zalogo okrajnih cest. Stroške, kar se jih je izdalo za take pri cestnem napravljanji obotavljajoče občine, ter tudi pravokrepno jim prisojeno globo naj politična oblastva terjajo po propisih o politični izvršbi. Stroški ščem v Mozirji Mozirje, Gornji Grad, Ljubno in Vransko z voli- y Rogatec, Smarje z voliščem v Rogatcu Brežice, Sevnica, Kozje Konjice z voliščem v Konjicah y z voliščem v Brežicah ? y Šoštajn z voliščem v Soštajnu vsa ta mesta in trgi volijo skupaj tudi le 1 poslanca. Ob(Sine kmetiske Postavljanje cestarine (cestnih šrang). pa volijo tako-le 25. Mariborška in Slovenje Bistriška z voliščem v Ma- Postavljanje cestarin in mostarin po nece- riboru sarskih cestah, ustanavljanje tarif, ktere se njih tičejo, in osvoboditev od cestarin more nastopiti samo vsled Konjiška z voliščem v Konjicah, Sloven-Graška in Marbeška z voliščem v Sloven dežel post Razsodbo o prepirih zaradi osvo- Gradcu boditve od cestarinskih pristojbin, zarad postavljanja ali prestavljanja cestnih raitnic (šrang) itd., prihranjajo se pri vsakoršnih cestah državni upravi. vse te občine skupaj volijo 1 poslanca; Ptuji Ptuj ska y Ormužka in Št. Lenartska z voliščem v > * 132 RogatŠka in Smarska z voliščem v Rogatcu, Ljutomer&ka in Zgornje Radgonska z volisôem v pa volijo tako: Občine kmetiske y Ljutom eru te občine volijo skupaj 1 poslanca; Celjska, Vranska, Gornjegradska, Laška in Šostajn-ska z voliščem v Celji, Breška, Kozja in Sevniška z voliščem v Brežicah. Poreču Občina Poreška, Matavunska, Buj ska z voliščem y Koperska, Piranska, Buzetska z voliščem v Kopru, Dinjanska, Puljska in Rovinjska z voliščem v Di- te občine volijo skupaj 1 poslanca. Na Koroškem: Véliki posestniki njanu y te občine skupaj volijo 1 poslanca; Pazenska in Labinska z voliščem v Paznu y Vološka in Novogradska z voliščem v Voloski Creska in Krška z voliščem v Cresu. y volijo skupaj 1 poslanca. Mesta in trgi Celovec voli 1 poslanca Št. Vid in Trg z Breze y šcem v — —b ~ gušćem v St. Vidu, Strasburg, Stari Dvor, Hiittenberg z voli Losiška z voliščem v Losinu, te občine skupaj volijo 1 poslanca. Na Goriškem in v Gradiški: Véliki posostniki Brezah (Friesach) Wolfsberg, St. Lenart, St. Andrej, St. Pavel, Dravberg z voliščem v Wolfsberg t doljn — « y TTVlXOUUlgU, Velkovec, Bleiburg, Kaplja z voliščem v Velkovcu volijo skupaj 1 poslanca. Mesta in trgi: Gorica, Kormin, Gradiška, Cervinjan, Tržič, Oglej mesta in trgi volijo skupaj 1 posl Belak z voliščem v Belaku, Sv. Mohor, Pliberk, Ruti z voliščem v sv. Mohoru Trbiž in Malborget z voliščem v Trbižu y Grad Sežana y Tolmin, Bovec, Koroborid, Kanal, Ajdo y y y PaJ in pa kupčijska zb poslanca. Gorici volij s ku Špital, kj\j vuu1 voliščem v Špitálu Sovodenj , Greifenburg, gornji Dravberg z Občine kmetiske: y t Gornje Belani z voliščem v Gornjih Belanih mesta in trgi volijo skupaj 1 posl y v Gorici Občina Goriška, Kanalska, Ajdovska z voliščem y y y Kupčij ska zb Celovcu 1 poslanca Tominska, CerkniŠka z voliščem v Tominu y y volijo pa tako-le : Občine kmetijske Bovska z voliščem v Bovcu te občine skupaj volijo 1 poslanca; Gradiškanska, Korminska, Cervinska in Tržiška z Celovška in Tržka z voliščem v Celovcu Velkovška, Kapeljska, Bleiburška, Doberle-Veška y z voliščem v Velkovcu voliščem v Gradiški volijo skupaj 1 poslanca. V Tritii in okolici njegovi: y vte občine volijo skupaj 1 poslanca; Št. Vidska, Brezka, Krška, Svineška, Stari Dvor- Trstu voli 1. volilni razred 1 poslanca y ska z voliščem v St. Vidu v Trstu voli 2. in 3. volilni razred 1 poslanca v Trstu voli 4. razred in y y Wolfberška, St. Lenartska in St. Pavelska z voli- pa okoličani volijo skupaj 1 poslanca y ščem v Wolfsbergu y te občine volijo skupaj 1 poslanca; Belaška, Rožeška, Paternonska, Podklošterska in dostaviti še to-le: v Trstu voli kupčijska zbornica 1 poslanca. KoneČno imamo iz dotičnih predpisov za volitve Trbiška z voliščem v Belaku y Borovljska z voliščem v Borovljah, te občine volijo skupaj 1 poslanca; Véliki posestniki volijo na povedanih mestih tudi za kmetiške občine so volilni kraji določeni kakor smo jih tukaj povedali; mesta in trgi pa y y Špitálská, Sovodenjska, Greifenburška, Gornje Be- če jim skupno volišče ni zaznamovano — volijo do má laška in Vogliška z voliščem v Špitálu, ^ vsvojemmestualitrguinpo končani volitvi se Št. Mohorska in Kotoška z voliščem v Št. Mohoru, seštejejo glasovi vsacega mesta in trga in potem se pošljejo ces. deželnemu predsedniku ali pa od njega Trbiška z voliščem v Belaku y y te občine volijo skupaj 1 poslanca; Relaška, Rožeška, Paternonska, Podklošterska in postavljenemu komisarju, da on od tis tih mes t in trgov, ki imajo skupaj enega poslanca voliti přejete glasove po komisiji dá sešteti in po soštevi se naznani izid volitve. — To je pri teh volitvah bolje, da meŠČanom ni treba v drugo mesto volit hoditi, am- Borovljska z voliščem v Borovljah, te občine skupaj volijo 1 poslanca; Špitálská, Sovodenjska, Milstetska, Greifenburška gornje Belaška in Vogliška z voliščem v Špitálu y St. Mohorska in Kočka z voliščem v Št. Mohoru. te občine skupaj volijo 1 poslanca. volijo poslanca. y Istri: Véliki posestniki pak da domá opravijo volitev. Ker pa volilci na kmetih, kakor pri volitvah za deželni zbor, možé, ki kot volilni možjé ■■I WĚ^^y ( ■ ! ■ H^H ■ , ne volijo naravnost svojega poslanca, am- , Kopei Umag, Labin, Plomin, Dinj Poreč Novigrad Mesta in trgi pak si izbirajo še gredó za-nje poslanca volit, odločuje sedanja postava, da na vsacih 500 prebivalcev pride e n volilen mož ; občine, ki štejejo manj kot 500 duš, volijo tudi enega volilnega moža. Piran Cres Krk vigo) 1V y * kupčij ska zb Matavun an, Pulj Voloska. Kastav Rovinj y Buzet y Buj y ízla Vizinada Mile Pažen Voli se praviloma le osebno y to je y da vsak sam y y ve- ; y Losin mali, Losin veliki, Lovrana, Mošenice in pa pride volit; po pooblastnicah volijo izjemno liki posestniki (grajščaki) —zakaj ta posebna pogačica ? ni povedano. v Rovinj Pravico voliti imajo le moški, ki so dovršili 24. v lijo skupaj 1 posl leto in imajo sicer postavne lastnosti za volitev vrsti velikih posestnikov grajščakov smejo tudi ženske 133 voliti, vedano. zakaj spet ta posebna pogačica } tudi ni po- 1848. Odgovor. Pred to diplomo bile so prekucije leta ; po njih je bilo ustavljeno vse ustavno življenje, Oklic ces. deželne vlade napové dan volitev po nastopil je čas reakcije, to je, pomaknilo seje vse nazaj; deželnih časnikih. Prve volijo kmetiške občine y potem mesta ) trgi y liki posestniki. potem kupčijske zbornice, in nazadnje ve- potem je prišla nesrečna vojska na Laškem 1859. leta in nasledki te nesreče so stvarili diplomo, in sicer tako-le : Prekucije 1848. leta so napravile povsod velike Volilci iz vrste vélikih posestnikov in mest zmešnjave, nastopili so boji med narodi in narodi. in trgov kakor tudi kupčijskih zbornic volijo so bili vkroteni ti boji, nastopila je reakcija jvujjui ) ois-iu £a u \j i m i v> vuiijvj ou uui v imulcui ti uuji, Xiao tupna j c icaauija j tO je, ktere zapišejo imé, kogar volijo; se je polegla vrtoglavnost svobodnaška, nategnila je Ko ko zmirom z listki, na volilci v kmetiškihobčinah pa volijo: ali da z vlada oštre strune in vpeljala strogi centralizem besedo povedó imé poslanca ali da ga na listku za- ni brigal za želje in pravice posamesnih dežel, 7 ki se ampak pisan ega izročijo komisiji; to ali uno pa se zgodi po imel namen, edinstvo državno zopet vtrditi. Reakcija tem, kakor je dozdaj navada bila pri volitvah za je bila zadovoljna s tem, da je prekucijske elemente deželni zbor. zatrla ali vsaj potrla. Al razmere, ki jih je le na videz To so bistvene reci iz obširne postave za nove vo- vredila, mislila je, da so zares in stanovitno vredjene ; litve v Dunajski državni zbor. Politične stvari. ---v------ , —----J ~ ?--- . -- wvw^v ' . . . J.--. > tudi silo, s ktero je pri tiskala na prekucijo, imela je za zdatno podlago državnega reda, dokler Je niso do godbe leta 1859. in nesrečni izid vojske na Laškem podučile, da njena vredba cesarstva je puhla in nikakor stranki pravice ali pravni stranki Avstrijski. za( 0St°a za var»ost njegom Sprewdeia je zdaj 1 1. " ftinkn rl vi n rr i h r\ ArJ rv am rr n «aH i aUmÎai /i am n ita ^tt n 1 da Vprašanje. (Konec. *) Ali pa ni césar Jožef II. ustavno treba druzih podpor za red in obstoj cesarstva. In skli- „pomnoženi državni zbor" s cal se Je tako imenovani cesarskim patentom od 5. marca leta 1860. ta zbor stanje posamesnih dežel Avstrijskih odstranil in s tem je bilo poklicane iz vseh dežel nekoliko odličnejše go-odpravil zgodoviusko njihovo pravo? spode, ki se je posvetovala o tem, kako bi se Avstrija Odgovor. Res je to storil in sklenil vse dežele iz re§iia iz zadreg, v ktere je zašla po revoluciji leta središča Dunaj skega enolično vladati. Ko sledke centralisticnega pa je na- 1848. in po reakciji, ki je prišla za revolucijo. Več svojega djanja, po kterem je ob mesecev je trajala ta skupščina in na podlagi njenih eno najlepših svojih dežel (Nizoaemljo) přišel, malo pred smrtjo svojo preočitno videl, preklical je mnogo onih postav in ukazov, ki so kratile samoupravo in ustavo posamesnih dežel storil je in 7 kar vlade Je 7 da je po následník césar Leopold II., mogel v kratkem Času dveletne svoje dogovoru s sklicanimi deželnimi zbori ustavno stanje svojih dežel zopet ustanovil. Ravno tako je délai sin njegov césar Franc I., ko se je odpovedal nemškemu cesarstvu in sprej el naslov cesarja Avstrij-skega, ter v patentu od 1L. avgusta leta 1804. odločno rekel, da vse njegove dežele vprihodnje obdržijo prejšnje naslove, ustave in razmere. Vprašanje. Ali pa se pod cesarjem Francem a., vkljub zagotovljenim ustavam, vendar ni vladalo cen-tralistično ? nasvetov rodila se diploma od 20. oktobra 1860. leta. Vp raŠanje. Kaj pa je glavna misel oktoberake diplome? Odgovor. Jedro njeno je, da z absolutizmom ni vec priceti, da pa nova vlada Avstriji se ne more samovoljno snovati, ampak na starih pravnih podlagah, tedaj po dogovoru z deželnimi zbori, ki naj stva-rijo potřebám novega časa pristojni mir, z eno besedo, najde naj se sprava s starodavnimi pravicami in novimi potrebsčinami. gleich) Oehov pravice ? Vprašanje. Po takem tedaj beseda „sprava < (Aus- dandanes skovana beseda in znajdba zagrizenih v zastarele in obledéle stanovske ni se Odgovor. Ni ne t Beseda „sprava a se nahaja îzre- Odgovor. Res je, da vsled nastopivših tadanjih raz- koma v oktoberski diplomi in cesarievem manifestu • il if • i • 1- ** Jř. mer in vsled strahu pred prekucijskimi nakanami y ki y S kterim je bila diploma oklicana. Res je pa, da Ceho- so se takrat v vsej Evropi oživile, bilo je le malo sledů sl0vani so prvi bili, ki so hoteli k veljavi pripeljati ce-in tirú o ustavni vladi. Al zarad tega niso ustavne pra- sarjevo, v diplomi izrečeno besedo in so možato dělali •.ivi il ^ • a • • j • • J 7 _ Jl _ ___ _ . _ vice dežel nehale, kaj ti pravica ostane pravica la^cnv., i^icwi^ uotaixvi , in sa- na aa se vresnici. Zia njimi pa se je tuui urugou mo volja, če tudi izvira iz najbolje volje, je ne more ustanovila stranka sprave, državo pravna stranka, in to «« ^, i.« ^ ^ ^ L. ____y ______ _ J _ j.__. • i.! __ ^ ^ * _ L ^ ___i i « i i.^ii a • t w . i • na to, da se vresnici. Za njimi pa se je tudi drugod uničiti, ampak le zacasno odstraniti. In ker je bilo za- ne sani0 v slovanskih deželah Avstrije, temuč tudi v časno odstranjeno, ustanovljeno je bilo zopet po nje- nemških: na Tirolskem, Vorarlberškem, v gornji Av govem nasledaiku, zdaj vladajocim cesarjem Franc J o ž e f o m. striji na gornjem Stajarskem itd. Hudobija in neum- to zgodilo? Vprašanje. In kako se je Odgovor. Po cesarskem patentu, ki se na kratko oktoberska diploma imenuje zato, ker je oktobra meseca leta 1860. dana bila in oklicana. Ta diploma O LI 1 j 1 y Aid* ^VllljV^LU ^t^J ULVULU L. XJ. VA W »j Ml X ^^Vkix* nost je tedaj, če nasprotniki naši lažejo, da Slovani ho- izrekoma pripoznava dežel y rekoč zgodovinske pravice posamesnih čejo zatreti Nemce. Stranka sprave hoče le enake pravice vsem narodom, enako mero vsem; ona hoče, da beseda cesarjeva, v oktoberski diplomi slo- postanemeso, življenje. Stranka v vesno izrečena y sprave stoji tedaj na strani cesarjevi in se bojuje y da césar hoče trdne podlage in poroštva ZOper tisto stranko, ki je kakor ljulika med pšenico stvariti moči in varnosti Avstrij skega cesarstva m da zasajena v vseh deželah in tudi na Slovenskem. Ok- taka poroštva vidi le v takih državnih napravah toberske diplome ni razrušila niti februarska ustava in v tacih pravnih razmerah, ktere se skla- 0d leta 1861. niti decemberska ustava od leta 1867., dajo z zgodovinsko pravno zavestjo inobsto- kajti 0be ustavi je stvaril ožji državni zbor, ki ni ječimi različnostmi njegovih dežel. In tudi imel pravice do tega. Oktoberska diploma je tedaj ono slo vesno pismo, s kterim je bila oktoberska diploma tišti nepreklicljivi šcit, s kterim se vojskuje državo- oklicana, povdarja pravice posamesnih dežel. Vprašanje Kako pa se je rodila oktoberska diploma ? in ki bode pravna stranka ali stranka pravice pozneje dosegla tudi z m ago, v kar Bog pomozi prej ali t Nadaljevanje sestavka v listu 12. • * 134 * Mnogovrstne novice. Judje segajo po gospodstvu svetá. To Je unidan brez ovinkov rekel dr. Ludevik Philippson, dosluženi je resnica. Poglejmo danes kamor koli rabinar. In to hoćemo, povsod vidimo, da judovski duh svet suče. Naj bodo ministri, bankirji, vredniki, profesorji , v vseh veje isti duh: vladati svet. govci itd. ) tr- An- gležki minister Disraeli (jud po rodu) je izustil po-menljive besede, rekoč: „svet vladajo vsi drugi ljudje kakor mislijo tišti 7 ki ne vedó ) godi kaj se za koulisami u In minister Cremieux (tudi jud) je prav jasno povedal, kaj da hočejo judje, rekši: „novo Mesijevo kralj estvo more vstat i in nov Jeruzalem namesti ce-sarjev in papeže v". Primerimo to, kar zdaj po „liberalnem" svetu vidimo, kako judovski časniki pravi ali po kristijanskih judih vredovani podkopujejo vse, kar mora spoštovano biti, če nočemo, da razpaďe svet, in priznati moramo, da jud hoče svet vladati. * Na Dunajski razstavi bode Rusko konjarstvo znatno zastopano. Iz Petrograda je 28 plemenitih konj pripravljenih iz najimenitnejših konjaric kneza Romana Sanguška, Okolnikova Kilkova itd. * N em skega cesarja priČakujejo 15. dne junija razstavi na Dunaji, kjer ostane 14. dni. Malo dni pred odhodom njegovim pride car Ruski na Dunaj ter tudi kakih 14 dni ostane ondi. — Sah (cesar) Perzijski, ki tudi pride na Dunaj, pa ne bode nazaj gredé , Buri, Meko in Medino, kjer nekoliko dni ostane, potem pa j W JA My «.Jk A. U VL V* A JVUUV Xi IV O-/ V4 li tij y ^ W 11V WUUU JU U/JU Šel čez Carigrad in Aden, ampak čez Italijo se po Perzijskem zatoku vrne domu. To je prvikrat da Perzijski šah zapusti svojo državo, ker verska in narodna zapoved veže vladarja, da ne sme iz države svoje. tistih 500.000 gld., ki so, kakor je posl. Fux rekel v državnem zboru, namenjeni duhovnom za „premijo ustavoverstva", je trdil Tirolski časnik Tir. «»tew v , jv uu»i „XII St.", da se je celó malo duhovnov oglasilo za-njo Vladni dopisnik v „Brun. Zeitg." pa trdi, da to ni res in dokazuje po številkah, na marsikako stran zanimivih. On pravi, da se je od tega polmilijona razdelilo 413.135 gold. v zgornjo 13.900 gold., na Salcburško 2500 gold. Stajarsko 22.730 gold., na Koroško 17.620 gold. Kranjsko 8460 gold., na Tržaško, Goriško in v Istro 18.990 gold., v Tirole in _ Vorarlbersko 15.240 gold., na na Bu- in sicer se je dalo v doljno Avstrijo 49.300 gld. y 7 7 na na Česko 53.340 gold., na Moravsko 40.830 gold. Slez ko 14.600 gold., v Galiciji 129.935 gold. 7 v vsem kovino 6220 gold, in v Dalmacijo 19.470 gold, skupaj je bilo prošnjikov 4975, kterih je pa bilo obda- rovanih le 3798. Razmera med prošnjiki in obda-rovanimi je pa bila taka: v doljni Avstriji 247:222, , na SalcburŠkem 27:22, na Stajar- v gornji 173 108 skem 153 134 7 na Koroškem 188 156 ; na Kranjskem 50:48, na Tržaškem, Goriškem in v Istri 265:225 7 v Tirolih in Vorarlbergu 120:100, na Ceskem 292:254 na Moravském 301:274, na Slezkem 151:130, v Gali- 7 7 ciji 2598:1723, v Bukovini 46:43, v Dalmaciji 364:356. Kranjski duhovsčini gré tedaj čast, da je najmanj hrepenela po Fuksovi „premiji". * To ča je začela letos zgodaj po Goriškem stra- v •»• siti m. 7 ko je po gorah blizo Gorice sněžilo 7 je močno poškodovala trte in sadno drevje pri Zagradu, Gradišči in Ronkih; 11. dne t. m. je sodra v Gorici přilétala, pa brez škode; v noČi od 11. do 12. t. m. je pa v Pedrovem in v Polji, Rihenberške soseske, precej škode naredila. Naši dopisi. Gorice 18. aprila. Vodstvo c. k. poskuseva- lišča svilorejskega je 1. dne t. m. oklicalo 7 da se šola na tem zavodu zaČne 12. dne maja in da traja tednov; za nauk teoretični in praktični v nemškem in laškem jeziku se plača 10 gold., v slovenskem je- Oglase učen- ni t Kdor ziku je menda zastonj, ker ga niČ cev za to šolo sprejema vodstvo do 10. maja se hoče učiti samo preiskovanja z mikroskopom (ta nauk se začne 1. junija in traja do konca septembra) placa pa gold. Gosp. profesor Povsè potuje kot učitelj kmetijstva po deželi z veliko pohvalo in hvalo vseh ki slišijo njegove temeljite in lahko umevne nauke. 7 Pri volitvi mestnega odbora v 3. razredu je sijajno zmagala konservativna stranka. Več o tem Vam poroča gotovo Vaš navadni dopisnik, čegar poročila jako radi čitamo v Gorici, ker zmirom Nolranjskega 19. aprila. pravo zadenejo. Spomlad je. Že švi- ín cvrčijo urne îastovke okoli nas, ki so ravnokar da ga,)° priromale iz daljnih tuj ih krajev. Vemo pa dobro lastovke so silno koristne tice, ker mnogo in mnogo škodljivih mrčesov pokončajo. Te romarje imamo toraj radi, in jih vselej veselo sprejmemo. Razun koristnih lastovk přivleče se navadno zdaj spomladi tudi neka druga svojat iz LaŠkega v naše kraje. Danes Je bil neki Primorec iz Tržaške okolice pri meni ter mi je tužno pripovedoval, da ne more v Trstu delà dobiti, rekši, da skoraj vsi navadni delalci (dninarji), kar jih Trst v magazinih , pri razkladanji na barkah itd. potřebuje, so večidel Italijani, ki priromajo iz Beneškega; domaćin pa se mora tem tujcem in zagrizenim sovra-gom Avstrije umakniti, ter si drugej po svetu delà 7 iskati. Taka je zdaj po vseh mestih na Primorskem kjer so Lahoni naseljeni, ki znajo drug druzega jako izvrstno podpirati, da se na taki način na slovenskih tleh močno vgnjezdijo, ubozega Slovenca pa obirajo in zatirajo z neznačajnimi sredstvi. Mnogokrat slišimo Lahe se pogovarjati med seboj : „Trst je tako naš, kraljestvo Italijansko pa sega do Save". Kedaj neki bodo gospodje na Dunaji, ki imajo vladno krmilo v rokah, spreviueli da, kakor od zgor silijo Prusjaki v Avstrijo 7 zdolej Italijani? bezni do nje?! Mislijo mar tako od da vse to delajo iz lju- sreča Ribniske doline 19. aprila. (Zopet ogenj!) Ne- ognja čedalje bolj pogosto obiskuje naše kraje. V 5. listu „Novic" smo brali, da je pogorela ena hiša v Malem logu Ložko-potoške fare, in oni dopisnik bi lahko zopet povedal, da so pogoreli 4 skedni v Trav- niku 29. dne u. m.; skedenj, v kterem se je ogenj začel, je zdaj že v četrto pogorel. Ljudje sploh trdijo, da to ni zgolj nesreća, ampak je tudi nemarnost in lah- komišljenost gospodarjeva vmes; žalibog 7 da nila v nesrečo še nedolžne sosede kteri maki, so res usmiljenja vredni. Enemu je menda je poteg-pred živine ni imel cez zimo siro-ker zgorela vsa krma, ki bi mu UlVlJUls iil 1LUU1 JUIJLLL \J y JU ^KJ L OIC* f UCi) IVI UJto y IVA u bila zdaj lepe denarce vrgla; tako je tudi drugim zgo- rela krma ki so jo se mnogo imeli, m enemu tudi vse kmetiško ves živež in seme. Zavarovan je orodje, bil menda en sam gospodar. Dopisnik iz Ložkega potoka je po prvem požaru v „Novicah" povdarjal, kako potrebno bi bilo, da si občina oskrbi gasilno orodje 7 7 kteri napravi so posebno Maloložani bili vedno nasproti ter so s svojo trmo ovirali, da Potočani še zdaj ničesa nimajo v roke vzeti, kedar jih nesreća obišče. Pravil mi je nedavno nekdo, komur smem verjeti, da tem na- sprotnikom so se pridružili v se štirje drugi vel javni ter da so nadučitelja celó pri c. kr. okrajnem šolskem svetu tožili ko nemirneža, ki ljudi zapeljuje v mozje 7 to da bi si omislili gasilnice, češ, da so v Ložkem po- ^ 01 vzorní 6«0uu,vu, , vi«, ^ . — .— toku popolnoma nepotrebne , vsaj Potočani znajo vsak ogenj s sekiro pogasiti; oni namreč mislijo, da za ga- silnice Je treba vec VUUC, l\čti\Ui Í5C je tC*IW , f/C i-»* V,*- Ko bi bili ti štirje možje res taki ču- vode kakor se je tako pa brez koristi, polije. - 135 - A dodelniki, kakor so pisali v Kočevje, lahko bi Ljubljanski fajerberisti hiteli v Ložki potok k njim v šolo, kajti potem bi jim ne bilo treba druzega orodja seboj vlaôiti kakor samo sekire. Iz prijateljskega pisma sem zvedel, da marljivi gosp. kaplan F. A. ravno zdaj po-bira denar za dve gasilnici in da ljudje za to napravo jako radi novce daruj ej o. To je tedaj veselo znamenje, da vsi drugi Potocani zunaj imenovanih štirih ne za-upajo sekiram, in tako končam svoj dopis s tem, da veseli vidimo, da zopet ena občina dobi gasilnice. So sed Potoški. Iz Novega mesta 19, aprila. — V tacih nevarnih Časih, kakor živimo sedaj, zarad Turske goveje kuge, pazijo previdni ljudje na vse, kar se godi. Mogoče je, da kakošno reč po vedó , ki ni resnicna ali ki je vsaj drugače, kakor jo slišijo. Vendar je zavoljo grozne nevarnosti bolje, če se iz komarja delajo sloni, kakor da se sloni vničijo za komarje. Naj tedaj k svojemu dopisu, da se ljudje čudijo , kako lahko se pri županu Podgorskemu dobivajo listeki, s kterimi se voli gonijo čez Gorijance, dostavimo še nekaj, kar ljudem delà strah. Gori na Gorijancih je srenjski svetovalec gosp. Zajec, pri kterem tudi se dobivajo taki listki. Véliko nedeljo popoldne je pa sam Gorjanski svetovalec koračil ali se peljal memo vojaške straže, da je unkraj Gor-jancev kupljene vole po véliki cesti čez mejo spravil. Vojaki na straži so se neki temu ustavljali; al mogočni srenjski mož jim reče, da njegovi voli že smejo čez mejo, da on ima več o tej zadevi povedati, nego vo-jaški poveljnik, s kterim so mu vojaki grozili. In pustila je straža vole čez mejo. Kmalu za njim jih přižene drug znan volovsk barantač; in kar je Petru pripuščeno, naj tudi Pavel stori — si mislijo vojaki na straži. In gnali so se voli do svetovalčeve hiše, — pre-kupec pa jih je prec drugi dan gnal naprej v Dober-niče na sejm in ž njim drugi barantač tudi še en par, ktere je tište dni Čez mejo prignal. Pravijo — ali je res ali ne, ne vem — da so eni voli poprej celó podkováni bili. Ako je to istina, je pa tudi istina, da so prišli čez Kupo iz Reške ceste, toraj iz okuženega kraja. Vojaki so to koj naznanili. Kaj so opravili, ne vem. Celó blizo mesta, v Gutnovas, je prignal neki barantač še drugi par volov; ta pa brez listeka, po ovinkih. Kmetje po vaséh, skozi ktere je urno vole podii, bi ga bili přijeli; pa, ko vidijo in slišijo, kako se godi po véliki cesti očitno, so ga le svarili in.se zeió hudujejo čez tako izvrševanje oklicanih zapoVed.— To je menda tista ljubeznjiva „skrb za domovino", s ktero se ponaša marsikdo! Nadjamo se, da je c. kr. okrajno glavarstvo dogodbe na Gorjancih zvědělo; vsaj so vojaki, na Gorjancih postavljeni, sami to čudno 110-vico meščanom přinesli; zato mislimo, da tudi okrajno glavarstvo jo je zvedelo in da po pravici kaznuje pre-lomljevalce oklicanih postav. Ce se kuga zatrosi po deželi , kdo bode poravnal Škodo ubogim Podgorcem in morebiti celi deželi? Zapovedi morajo biti za vse enake! Vsem ena mera! — Druzih novic ni posebnih v našem mesticu, kar so se potolažili prusjaki, ali kakor jim tù pravijo „pujsjaki" z našemljeno veselico v kazini. Le to je novo, da več fantov se mora po novi postavi s puškami uriti, ko bi se jim veliko bolj pristale matike, da bi kopali toliko hude letošnje brazde. Iz Ljubljane. (Priprave za direktne volitve.) Iz Novega mesta nam je 18. dne t. m. došlo poročilo, da so gospodje Peter Gr as s ell i, dr. Vošnjak in dr. V. Zarnik sklicali shod slovenskih rodoljubov v Ljub-ljano na belo nedeljo 20. aprila v posvet za organizacijo volitev in us tano vite v centralnega vo-iilnega odbora za vse slovenske dežele in pa za poâvetovanje o poslancih za državni zbor. Dasi- ravno je, kakor smo od več povabljenih slišali, osup-nilo mnogotere narodne može to, da so edino le gori imenovani gospodje podpisali in razposlali vabilo o vele-važni deželni zadevi, je vendar nekoliko povabljenih prišlo v Ljubljano v skupščino, ki je neki z većino glasov sklenila, da v takovažnem trenutku je treba v z aj e mn e ga in složnegadelovanja, ako hoćemo Slovenci zmagati svoje nasprotnike, ki bodo dělali z vso silo. Po tem večinskem sklepu se toraj niti ni volil centralni volilni odbor niti se niso kandidatje odločili, kakor je nameraval program dotičnega sklica. —Mi popolnoma odobrujemo ta sklep, ki je edino primeren našim okoliščinam. O zadevi centralnega odbora pa je naše mnenje to, da skoro nem o go če je, v Ljubljani sestaviti centralni odbor za vse slovenske pokrajine, in da tudi potreben ni. Nemogoče — pravimo po večletnih skušnjah zato, ker pododbori tam, kjer več volilnih okrájev skupaj voli, nasvetujejo centralnemu odboru mnogokrat raz lične kandidate, 0 kterih ima potem glavni odbor odločiti, kdo naj se stavi za kandidata; — to pa je nekako oktroiranje, ktero utegne pravo zadeti le tam, kjer so centralnemu odboru krajne okoliščine dobro znane; kjer pa niso, ondi utegne odločba tudi taka biti, da ni po volji većini volilcev. Al tudi potreben ni centralni zbor zato, ker vsaka dežela izvršuje svoj posel najlože in na najkrajši poti. Iz gotovega vira vemo, da je na Goriškem že vse vredjeno o kandidaturi za direktne volitve, in isto tako je na slovenskem Koroškem. Tudi Cehi imajo svoj posebni volilni odbor za Česko in drug odbor za Moravsko; ravno tako Nemci liberalne, pa tudi federalistične stranke (na pr. Tirolci, Stajerci itd.). — Vsaka dežela naj ima toraj svoj volilni odbor, kakor je bilo do sedaj pri vseh volitvah. Za Kranjsko naj to stvar zopet v roke vzame odbor „S 1 o v e n i j e", pomnožen z narodnimi deželnimi poslanci, ka-&or se je to s sijajnim vspehom godilo pri vseh volitvah od 1867. leta počenši. Ta odbor v Ljubljani naj se obrne do znanih mu veljavnih rodoljubov na deželi po vseh okrajih, da ondi sestavijo toliko volilnih pododborov, kolikor jih po krajnih razmerah za potrebno spoznajo, kajti taki pododbori, zaupni možje ljudstva, so potem prava desna roka centralnemu zboru. Taka vzájemnost pododborov s centralnim odborom bode polajšala srečni izid volitev tem bolj, ako na čelu centralnega odbora stojé možjé, kterim je dežela že v mnogih prilikah skazala svoje zaupanje. In po ne-vtrudljivem in složném delovanji pod krilom sta-rodavnega slovenskega gesla nam je tudi v hudi borbi z nasprotniki vprihodnje z m aga gotova! — (Dezelna sadje- in vinorejska sola) na posestvu grofa Lanthieria na Slapu v Vipavski dolini je tedaj narejena. Dolgo so trajale obravnave, da se je v red spravilo vse ; zdaj so dognane. Přetekli teden je deželni odbor s pritrjenjem odbora družbe kmetijske brez razpisa podělil službo vodstva in prvega učitelja gosp. Rihardu Dolencu, ki ima vse, tudi po mini-sterstvu kmetijstva přiznané lastnosti zato mesto. Gosp. R. Dolenc je dovršil kmetijske študije na viši kmetijski učilnici v Ogerskem Altenburgu in se je podal, po dovršenem učenji lanoreje v Moravském Schonburgu, v učilnico sadje- in vinorejsko v Klosterneuburg, ki slovi za prvo v Avstriji. Z izvrstnim vspehom je dovršil tudi te študije, kar mu je toliko lože bilo, ker je iz svoje domovine prinesel mnogo znanstva v sadje- reji invinstvu v šolo. Bralcem „Novic" je gosp. R. Dolenc že veliko let znan kot strokovnjak v mnozih raz-delkih kmetijstva in kot izurjen slovensk pisatelj. Ker ga navdaja iskrena želja koristiti domovini na svojem novem mestu in ie zato tudi pustil na Tirolskem mu 136 zato ponujano službo vođje in učitelja kmetijske šole smo trdno prepričani, da bode pravi mož na tem mestu. Nasproti vsemu temu pa je radostnega srca gledal Kr škeg kovača Engelsbergerja in Šenčurskega Goloba današnjem „Oglasniku" pa beró bral ci tudi razpis kot zvezde „boljega duha, ki se povraća v srca naših eljem pa še omenja stara druge učiteljske službe, službe vrtnarja (vincarja) in pa razpis 8 štipendij za šolo na Slapu. Ko bodena Slapški grajšinici tudi vse drugo za šolo vredjeno, se bode za- kmetov" ; s posebnim 77 77 za- čet ek šole oklical tel to šolo obiskati. ? da se oglasi vsak Pressa" govor Golobov, s kterim se je spomiňjal peljanega ljudstva". Naši pošteni krnetje se bodo sme 7 kdor bode ho- jali slišati milovanje Golobov Gotovo bode ta Šola na veliko ako jim na misel priđe 7 kako o „zapeljanem ljudstvu" 7) lep 7 (i se je Golob z korist vinstvu v krasni našiVipavski dolini, pa tudi Maselnom vred obnašal proti občespoštovanemu gosp napredku vinoreje še drugej. Zato more naša dežela hva- Koprivnikarju ! No ! takim „aposteljnom"nemškutarskegž ležnabiti, da je v blagem g. grofu Lanthieri-u našla liberalizma, če tudi po deželi gredo, kakor „Laibache dobrotnika, kteremu ostane neveni jiva zasluga za dek sadje- in vinoreje v domovini naši. napre- nca priporoča 7 To bode pokadil z ajdo kot ..Wanderlehrerji" 77 Kar 7 bode naš narod tedaj tretja za pospeh blagostanja deželnega delajoča odkrij 7 šola 7 ker kovaško in živinozdravniško že od je to pa še „Deutsche Ztg a nam 7 da se pri pojedini kazinski poleg kap nov gostom tudi na mizo dala osnova „konst. društva" leta 1850, gozdarsko pa od 1870. leta imamo, pa o volilnih agitacijah , po kteri se v Ljubljani ustanovi upamo, da dobimo kmalu tudi četrto, to je, popolno centralni kmetijsko šolo na Dolenskem. Iz gotovega vira je včeraj prišlo iz Dunaja poročilo v Ljublj ano, da novi škof Ljubljanski je ime- podkomiteti komité, v Postoj 7 Novem mestu in Kranj pa novan 7 kdo pa daje, poročevalec še ni mogel povedati. povemo vec o odlikovanji s Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Na drugi strani častnimi redi in križei, za ktero Iz Dunaj Pozornost cele Avstrij bila je pre tovalo mnogo mož po njibovem službenem stališču ali odlični njihovi ustavovernosti. Na Kranjskem so tako je ministerstvo nasve- tekli teden, od 16. do nedelje 20. dne t. m., obrnj na prestol arski 7 se je z velikanskimi sloves- rejeli centralni red železne krone 3. vrste gospodje ežman, dr. Schoppl in pl. Langer. Pisma iz Dunaja nam naznanjajo, da je stra- -----— -----..............7 — .»~ najaie su šanska zmešnjava iz vseh krajev dohajočega blaga v veselému nostmi vršila poroka hčerke cesarjeve, svetle nadvoj dinje Gize le, z Bavarskim princem Leopoldo m. Od vseh straní velikega avstro-ogerskega cesarstva do- hajale so na Dunaj deputacije ali adrese, ki so Čestitale razstavo. tt—7 j k . j.. ; *wv^ v/^wv.*«*. enčanju, ki je sijajno bilo preteklo nedelj Kakor slišimo, segajo rodoljubi močno po knji-gah in druzih tiskih, ki so bili v zadnjem „Oglasniku" iz dozdaj malo znane zaloge Blaznikove naznanjeni. Za ljudske nadaljevalne šole, čitalnice itd. res ni lahko cenejših bukev si omisliti. 15. listu Českega časnika „Světozor" naha-jamo radostni pod naslovom: „Obrazy z Krajinska" v cesarjevi kapeli Presvitli cesar je v spomin tega dneva podělil okoli 90 častnih redov in križcev. Odlikovanje najviših dvor-nih uradnikov in opravnikov ces. kabineta, kakor tudi odlikovanje posamesnih oseb slavnostnih odborov in de-putacij, to se strinja s takimi slovesnimi navadami drug mnoga odlikovanja po nasvetu ministerskem pa popis Postojnske jame s 7 slikami od rodoljuba gosp. Jan. Lego-ta, kojemu gre Čast in hvala, da se zanimiva za lepe slovenske kraje in jih na ogled stavi so znamenja današnjega političnega stanja Državnemu zboru konec bode 24. dne t. m 35 Poljskim poslancem ki so pustili zbor in jih bratom našim na Ceskem. Gosp. Peter Ce bin 7 učitelj v Kranj i je prak- brez izgovora ni bilo več nazaj, je zbornica pravico poslanstva v zbor in deleg Ce m tično misel, da se učenec mlad ali star i graje nauči cirilico, lepo izvršil na C 7 ki Je s Polj 1__ pa je tabli na kteri Je v vrstah zopet přišel v državni vred izstopil, 21. dne t. m zbor, to nam je zastavica 7 ki 34 predalčekov, v kterih je po 5 na debelem črnem papirji belo malanih ćirilskih pismenk. pové, nikakor uganiti ne moremo; vsaj doslednosti ne kaže je Ko se ucencu Kdaj se skliče pre- dalčkov kako se glasi vsaka písmenka, si potem, iz kmalu nauči, sestavljati cele jemaje pismenke, besede. Neki učenček, 7 let star, se je v dveh večerih vé. Isto je z deželnimi zbori razstavi na Dunaj novi državni zbor, nihče še ne so Magjari potisnili Hr-t e tako silno na stran, da jim za njihovo blago skoro ------- ----- --------, _ - , 0 - nič prostora ne ostane, ^aiu „wu^iu vu prav dobro naučil cirilico. Preč. gosp. Matija Majar, ^ikov ne bode nič izložilo in svoje že posla vrednik „Slovana", bode gosp. Ce binu gotovo hva- ~ ležen za to jako praktično idejo. (