Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of OctoWr 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson» Postmaster General.
ill M korkt!
.jimUIvo. DtUnl m vital 4m vMft, kar
4ucirajo.
Tkia popor la	to
Ik« ¡«Umti mi Ik* work-i»S cUm. Workora aro ootitlod to all wkat tkoy prodvco.
ŠTEV. (NO.) 561.
Botarad a» ••eond-claa« Matter. Dm. «. 1»07. at tka post offiea at CSicaco. III.. und«r the Act of Coa»rM* of March 3rd. 117».
PAZITE
M i lovil ko v oklopaj«, ki •o nahaja polog vologa uilm, prUopljo* naga «podaj ali oa ovitku. Ako Jo /JJ2)
•tavilko ........ 1 '
tadaj vom • prikopajo lla-vilko mmlmgm lUto potato naročnina. Pro» im O, po-o ovit a jo takoj.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL., DNE 11. JUNIJA (JUNE llth) 1918.
LETO (VOL.) XIII.
Demokracija in Jugoslovanstvo.
V nekem svojem govoru v Clevelandu je dr. Voiujak po poročilu "Jugoslovenakega Svijeta" dejal:
" Čudim »e, ko slišim velike besede, da pridemo Slovenci U dežja pod kap, ako l>o vladala v zedinjeni Jugoslaviji Karagjorgjevičeva dinastija. Ne pomislimo pa, kaj je bila Srbija dosedaj. ker jo gledamo skozi avstrijska očala. Mi nismo bili dosedaj s Srbi v poznanstvu, in to je glavni vzrok, da se ustvarjajo take bajke. Ako se je kak narod kdaj boril za demokracijo, potem ao bili to I Srbi."
Mi ne pravimo ravno, da pridemo z dežja pod kap, ker se nam dinastija Karagjorgjevič tudi ni zdela slabša od dinastije Habsburg. Pač pa pravimo, da je nespametno delati za polovično rešitev naloge, kadar je mogoča popolna rešitev, zlasti če je tista polovična rešitev sploh le navidezna rešitev, ker ne odstranjuje sedanjih nevarnosti, ampak ustvarja Še nove.
Ampak kakor je dr. Vošnjak izrekel svoje .mnenje, tiči v njem veliko nesoglasje, Četudi ga satu nemara ni nit i opazil. I)r. Vošnjak govori namreč v eni sapi o Karagjorgjevičevi dinastiji in o Srbiji. To pa ne gre. Kdor ni popolnoma za -preden v monarhistično mit! jen je, ne bo metal naroda in dinastije v en lonec, kajti narod je eno, dinastija pa drugo. Dinastija sicer,ne more eksi-stirati brez naroda, nasprotno pa narod prav lahko eksiatira bre /dinastij.
Nam ni treba gledati Srbije skozi avstrijska očala; gledati znamo dejstva čisto objektivno, ampak ravno kadar odložimo vsa naoeala, spoznavamo najjasneje, da dinastija Karagjorgjevič ni Sr-bia in da Srbiji ih dinastija Karagjorgjevič. Če
so se Srbi borili za demokracijo, ne sledi iz tega, da morajo imeti kakšno dinastijo na svojem vratu. i/ Zdi se res, da dr. Vošnjak in ostali gospodje iz jugoslovanskega odbora ne razumejo jugoslo-« vanskega vprašanja. Prvič ne razumejo, da ni vprašane Karagjorgjevičeve ali sploh katere dinastije. Stvar stoji tako: Ali je jugoslovansko vprašanje vprašanje vseh Jugoslovanov, ali ga pa ni.
Po našem mnenju je vprašanje vseh Jugoslovanov. In njegova vsebina je: Kako si Jugoslovani najbolje urede skupno življenje, da bedo zavarovani njih skupni interesi in da bodo obenem vsi kolikor najbolj mogoče zadovoljni! Vsako drugo forinuliranje tega vprašanja je napačno.
Če se postavi jugoslovansko vprašanje a stališča naroda in njegovih interesov, morajo biti vse dinastične aspiracije izključene, ker pomenijo same po sebi vse kaj druzega in so torej za narodno vprašanje vseh Jugoslovanov. Če ne bi bilo, ne rešitev.
Dejali smo, da je jugoslovansko vprašanje vpraašnje vseh Jugoslovanov. Če ne bi bilo, ne liri smelo imeti tega imena. Jugoslovane pa sestavljajo danes različni deli: Srbi iz Srbije, Srbi iz Črne Gore, Srbi iz Avstro-Ogrske, Hrvatje, Slovenci, Bolgari. Če bi šlo le za Srbe iz Srbije in za Srbe iz Avetro-Ograke, bi bil problem pač veliko bolj enostaven. Kakor se Italiji lahko pri-pozna pravica do Trentina, tako bi se v tem rlu-Čaju Srbiji lahko pripoznala pravica do srbskih krajev v Avstro-Ogrski. Ampak položaj v resnici ni tak. Dejstvo, da je tu cela zmes posameznih delov, katerih se tiče jugoslovansko vprašanje v enaki meri, se kratkomalo ne more tajiti.
Kako je tedaj mogoče rešiti to vprašanje previdno in demokratično?
Na vsak način morajo vsi deli enakopravni vittopiti v reševanje. Vsako prvenstvo mora. biti od vsega začetka izključeno. Gospod dr. Vošnjak pa vendar ne bo mogel tajiti, da ima po programu londonskega odbora kraljevina Srbija absolutno prvenstvo. Če govoie dejstva tako, je pa zastonj rabiti besede o enakopravnosti.
Knako logično je tudi, da se mora vprašanje rešiti brez sedanjih vlad. Gotovo bi gosped dr. Vošnjak priznal, da ne moreta imeti avstrijska in ogrska vlada nobenega odločevanja pri tem, dasi sta to danas vladi avstro-ogrski h Jugoslovanov.' Najbrže drju. Pnšicu in vsled tega tudi dr ju. Voš-njaku ne bo všeč, da bi vlada črnogorskega kra-' Ija Nikole kaj odločevala. Če pa morajo hiti izključene te vlade, po kakšni pravici naj bi tedaj sedanja srbska vlada imela odločilno besedo? Ali res ne razumejo gospodje od londenskcga odbora in njih zagovorniki, da pomeni že to nedvomno hegemonijo kraljevine Srbije? Ali jim res ne gre v glavo, da ne bila to nikakršna svobodna združitev Jugoslovanov, ampakHe zakrinkana aneksija od strani kraljevine Srbije!
Gotovo jim gre v glavo. Le da jim je demokracija prazna beseda za dekoriranje svojih govorov. Demokratičnega čuta pa sploh nimajo v svojih srcih in zato so na svoje delo v interesu Kara-gjorgjevičeve familije naravnost ponosni.
Zdi se jim, da gre v nasprotju med njimi in nami le za neznatno tormalnost. Ker se ne znajo postaviti na stališče naroda, jim jc akoraj nemogoče dopovedati, da gre za globoko naSelno razliko in da je sodelovanje absolutno nemogoče, do -kler ni vsaka hegemonija in vsako aprioristično -
določanje monarhije in dinastije brezpogojno pokopale.
S stališča, da imajo le narodi sami brez obzira na vse dinastije in brez obzira na tiste vlade, ki slučajno danes obstajajo, rešiti svoje vprašanje, in sicer le s tega stališča, dosežemo bre* vsake težave tudi možnost, da se pridružijo Bolgari skupnim razpravam in reševanju skupnega vprašanja. Kajti tudi pri njih je le kralj in njegova vlada tisto, kar dela ovire. Če se bodo ostali Jugoslovani imeli pogajati z bolgarskim narodom in če mu podajo s svojim nastopom dokaz, da ne gre nikomur za hegemonijo, tedaj bo tudi z Bolgari lahek opravek. Naj bi se sedanji clbrekovalci Bolgarov le spomnili na to: Ko se je sklenila.balkanska zveza, je bilo med Bolgari navdušenje; ko se je razbila in je namesto tega izbruhnila vojna med prejšnjimi balkanskimi zavezniki, so bili med Bolgari upori.
Naposled naj omenimo le'še to: Dr. Vošnjak pravi, če ae je kakšen narod kdaj boril za demo -kraeijo, so bili to Srbi. Temu ne oporekamo. VneaKUpjp jo 1*, frpliko demokracije so v teh bojih dosegli. Razun tega naj nam pa nikar ne "strfisa sugerirati, da so se edini Srbi borili za demokracijo. Dr. Vošnjak pozna zgodovino; naj torej le nekoliko obudi svoje spomine, pa nam bo moral pritrditi, da je danes že težko najti narod, ki se še ni boril za demokracijo. Ampak kakor so se zanjo svojčas borili Nemci, pa ne sledi iz tega, da bi morali drugi narodi prenašati njihovo nadvlado, tako ne sledi iz balkanskih bojev, da bi morala kateremu posameznemu pripadati hegemonija nad ostalimi »in s tem vloga balkanske Pru-sije.
Prihodnji ruski kongres.
Dne 20. t. ni. ae snide v Moskvi zopet vseruski kongres delavskih in Vojaških svetov. Objava «i-cer ne pove nobenega posebnega namena, zaradi kafcltga f» rttftan. Vendar so pa zhamenja, kf
kažejo, da utesrne njegovo zborovanje postati selo
važno. V krogih, ki bi mogli biti poučeni o stvareh, ae pripoveduje, da se bo kongres še enkrat ba-vil z brest-litovsko pogodbo in da jo nemara za -vrže.
Nas ni nikdar mikalo hoditi med preroke. Posebno kar se tiče ruskih razmer je v sedanjih časih vse ugibanje težavno. Kdor se noče ponašati po zgledu tistih, ki se delajo, kakor da slišijo travo rasti, mora priznati, da je v Rusiji danes premalo zaključenega, premalo definitivnega, pa preveč reči v porodu in v prehodu, da bi se moglo o tej deežli govoriti tako kakor o tistih, v katerih je vse normalno. S poznavanjem današnjih ruskih razmer se more le prav prav malo ljudi pobahati, in še tisti, ki se morejo, niso popolnoma varni,, da bo njih današn je znanje jutri še dovolj zaleglo.
Zaradi tega je tudi prerokovanje o kongresu v vsakem slučaju prenagljeno. Tukaj nam niso dovolj znane osebe, ki se ga udeleže, in prav tako ne moremo iz daljave razmer tako temeljito spoznavati, da bi si mogli ustvarjati zanesljivo sodbo o tem, kar stori kongres.
Toda Rusija je za ves svet tako važen problem, da se ni mogoče zadovoljiti s skomizgava-njem. Potruditi se je treba, da se dobi slika* vsaj toliko jasna, kolikor je v danih razmerah mogoče. V ta namen je treba predvsem ločiti pleve od pše-
nice in zlasti zavreči vse tiste tatarske vesti, ki slikajo položaj z razumljivimi nameni v tako črnih barvah, da se hudobna tendenca na prvi pogled spozna. Čr-UTftovel
poročilom o anarhiji, o javnih zločinih, o idiotič-
nih ukrepih i. t. .d. bi moral tudi verjeti, da je v Rusiji prav vse prišlo ob pamet, in da ni dežela nič druzega, kakor ogromna blazniea. Kajti niti iranjšina, ki si je ohranila zdrav razum, ne bi mogla mirno prenašati vseh tistih grozot in norosti, katerih so nekateri časopisi včasi vsi polni.
Ozirati &e smemo le na tiste vesti, ki so tako potrjene, da je njih verjetnost zagotovljena.
Te vesti kažejo, da ni Rusija od vsega začetka sprejela brest-litovskega mira z zadoščenjem. Danes bo le malokdo še s prepričanjem verjel, da bi bila Rusija lahko nadaljevala vojno, le če bi bili boljševiki hoteli. Da so naposled podpisali tisto nezaslišano pogodbo, jc bila gotovo le neizogibna nujnost.
Ampak od tedaj pa do danes so se vršili dogodki, po katerih je bilo jasno spoznati, da ni imela nemška vlada nikdar resnega namena, da bi spoštovala v^saj tisto brest-litovsko pogodbo, ki ji je itak prinašala ogromen dobiček. V resnici je šla le za tem, da popolnoma razoroži Rusijo in si s tem olajša nadaljne rope. Brest-litovskega miru ni drugod, kakor na papirju.,
Boljše viška vlada je to že večkrat naglasa la. Sama se je pač strogo držala vseh pogodbenih določb, da ne bi Nemčija dobila pretveze za krši-
i
te v pogodbe. Ali kajzerjeva vlada, kateri je bila pogodba o nevtralnosti Belgije le "krpa papirja", ne vidi v nobeni pogodbi več svetosti. "Macht ist
Rusiji.
Ni verjet no,da so bolše\iki sami kdaj dvomili o tem. Na kongresu, ki je ratificiral brest-litovsko pogodbo, je predsednik pozival delegate, naj se pripravijo za obrambo, ker pride napad na svobodo lahko prej, nego misli marsftdo. Protesti, ki jih je potem vlada pošiljala v Berlin proti kršitvi mirovne pogodbe, so znamenja, da se Rusija ni fanatično vdala v svojo usodo. Ampak zelo razumljivo je, da niso boljševiki doslej mogli storiti nič druzega, kakor protestirati in s tem juridično zavarovati svoje pravice.
Vprašanje pa je, če bo ob času, ko se snide kongres, mogoče že kaj druzega storiti. Ako bi Rusija danes imela za akcijo sposobno armado na razpolago, bi bilo ugibanje pač lahko. Nemčija bi morala tedaj kmalu premikati divizije z zapad-ne fronte na vzhodno in vsa vojna situacija bi se v kratkem zasukala.
Ampak prav to je tista točka, o kateri nam jc danes skoraj vse neznano. Kdor nima moči, je ne more nadomestiti s samo voljo. Rusija ima gotovo voljo, da bi obračunala s kajzerizmom in si za-, gotovila sadove svoje revolucije; toda nihče izven nje ne ve, če že more poskusiti, kar bi rada.
Zaradi tega so sklepi nameravanega kongresa za nas popolnoma v zraku. Če ne sklene kom
gres prav ničesar v tem oziru, ne bomo razočarani. Ali pomanjkanje takega sklepa ne bo dokaz pomanjkanja volje.
irdtfoče M bilo; da so veMi o namera
preklicu brest-litovske pogodbe za enkrat le di-
plomatičen poizkus, da se ustavi nadaljnje prodiranje nemških čet. Pa tudi v tem slučaju bi bila ta diplomatična grožnja le posledica ruske vojaške nemoči, ne pa dokaz, di se Rusija zadovoljuje s takim rezultatom. Tudi po tej grožnji kongres lahko ostane pri brest-litovaki pogodbi ali pa opusti vsako diskusijo o njej. Ampak to ne pomeni, da ostane brest-litovski mir za Rusijo trajno veljaven.
Da izreče Rusija odločilno besedo, s katero se upre nad njo izvršenemu zločinu, je le vpraašnje časa, predvsem vprašanje, kako In kdaj bo Rusija mogla organizirati zadostno moč za uspešen odpor. Ta naloga seveda ni igrača za otroke, zakaj Rusija mora večino svojih priprav izvršiti tako-rekoč pod kontrolo Nemčije. Toda če se je znala ruska revolucija pod zemljo organizirati za odločilni boj s carizmom, bodo isti elementi našli tudi sredstva za odpor proti kajzerizmu.
Le potrpljenja je treba imeti z Rusijo in vpo-števati njene ogromne težave. Če se ji ne postavljajo še nove zapreke in ne ustvarjajo nove za -drege, bo Rusija igrala svojo vlogo, Se preden se konča sedanja vojna. To pa bi izpolnilo najtoplejše želje demokracije in bi mogočno pospešilo njene interese.
IVfoč centralnih sil.
Med ljudmi, ki ne poznajo dovolj evropskih razmer, vlada veliko strmenje nad dejstvom, da kažejo centralne rile po »koraj štirih letih vojne še vedno tako znatno moč, da stoje na bojišču v ofenzivi, medtem ko so doma njih vlade trdne v sedlu..
Tega čuda bi bilo veliko manje, če bi ljudje l»olj vpoštevali položaj, kakršen je, pa ne tistega, ki si ga sestavljajo njihove želje. To bi bilo že zaradi tega priporočljivo, ker ni nikdar koristno podcenjevati nasprotnika in precenjevati samega sebe. V vsakem boju je treba pravilno poznati svojo in nasprotnikovo moč, kajti zmage se ne dosegajo s samim navdušenjem, ampak z realno silo
in nje pravo uporabo.
Prav v sedanji vojni se je veliko grešilo z vestmi o silnem stradanju, o pum t a rakih pojavih, o pomanjkanju mnterijala, o strašnih izgubah, o finančnih polomih v Avstriji in Nemčiji. Te vesti ao lahko resnične. Ampak ljudem, ki jih «t a jo, pogostoma manjka pravo merilo. Iz posameznih odlomkov, ki *ami po sebi važni, si sestavljajo celotno sliko, ki se ne vjema z resnico.
Centralne sile so še vedno moč, s katero je treba povsem resno računsti. Če konstatiramo to kot dejstvo, nam ne prihaja na misel, da bi komu jemali pogum ali pa celo slikali položaj tako, kakor ds so llohenzollemi in Hababuržani nepremagljivi. Končni poraz nemške in avstrijske av-
tokracije jc danes bolj verjeten, nego je bil začetkom vojne. Ampak da se doseže zmaga, je treba vseskozi ' resnega dela in treznega vpoštevanja razmer. Navsezadnje ne gre le za to, da se porazi hohenzollernsko habsburška avtokracija, ampak tudi za to, da sc porazi temeljito, pa čim hitreje in s čim manjšimi žrtvami.
Centralnim silam se je posrečilo premagati Rusijo in Romunijo; na Balkanu je še vedno Srbija, Črna Gora in večina Albanije v njih rokah; na zapadni fronti so v ofenzivi; tudi na morju še dosegajo tuintam uspehe; le v Aziji je njih položaj očitno neugodnejši.
Doma ima Avstrija brez dvoma znaten ne • mir; toda v celoti funkcionira aparat v centralnih državah se vedno tako, da se nc more v kratkem času pričakovati notranji polom. Možnost revolucije vsaj v Avstriji ni izključena; ali dokler ni videti njenega aktivnega izbruha, je najbolje postopati tako, kakor da se ne računa z njo. Če pride vendar do tega, bo ves položaj olajšan, in z ugodnim faktorjem jc tedaj vedno lože računati, kakor z neugodnim
Če pa hečpmo razumeti, kako je ta položaj mogoč, se moramo predvsem spomniti, da se je Nemčija nekoliko desetletij popolnoma sistematično pripravljala na vojno in da ji je Avstrija zvesto služila na tej poti. Namen, da se provoeira vojna, gotovo ni bil splošno znan ne v Nemčiji,
ne v Avstriji. Kljub temu, da so se v obeh državah od leta do leta povečavali vojaški izdal ki, jc bilo splošno mišljenje to, da sc dopriijišajo žrtve le paradnemu militarizmu, služečemu pač kolikor toliko kot grožnja, kot demonstracija, vendar pa v njegovih morebitnih vojnih pohotah brzdanemu od vlad, ki imajo resno voljo, da ohranijo mir. Da so bili vsi ti miroljubni prestol ni govori, vse pacifistične izjave kanclerjev, državnih tajnikov, zunanjih ministrov le humbug, je bilo precej težko verjeti in se je prepozno spoznalo. Zlasti nemška vlada je znala svoje vojaške namene spretno skrivati; Berchtoldovim intrigam in provokacijam v Avstriji se pa ni pripisovala posebna resnost; smatrale so se večinoma za nevarno igro, ampak vendar le za igro nerodnega diplomata.
Danes je jasno, da je vendar vso politiko in diplomacijo Nemčije in Avstrije vodil namen, tla se ob primernem čar.u provoeira vojna. Militarizem teh dveh dežel ni bil le požrešna zver, zahtevajoča le zaradi svojega obstanka vedno več, ampak je bil stroj, ki so ga vlnde povsem smotreno izpopolnjevale, da postane idealno sposoben za njih krvave namene. Dasi so tudi druge evropske države imele svoj militarizem, je bila med vojnimi pripravami enih in drugih vendar velikanska razlika. Vsak nov korak v smeri oboroževanja je bil najprej storjen v Nemčiji in Avstrija je vselej takoj sledila. V srednji Kvropi se je najprej vpe-
ljala črna vojska, "landšturm", o katerem ni začetkoma nihče verjel, da bo kdaj igral vlogo drugod kakor na papirju, pa opravlja sedaj vendar popolnoma aktivno službo in je bil za to leta in leta čisto po tihem organiziran. Nemčija in Avstrija sta vedno delali prve korake pri pomnoževanju rekrutnega kontingenta. Nemčija in Avstrija sta si dali od svojih parlamentov oziroma delegacij dovoliti miljardne "izredne" vojaške kredite poleg kolosalno naraščajočih rednih vojnih proračunov. Tukaj se je uvedel zakon o vojnih dajatvah za civilne prebivalce in za obrtna in industrijska podjetja.
Pač so druge države skušale slediti; ampak nikjer se niso delale vojne priprave v takem obsegu in nikjer ne a takim resnim namenom. Povsem primerno bi se lahko reklo: Druge države so civilne in imajo za vsak slučaj vojaške aparate; Nemčija je militaristična d?*žava s civilnim pod-ložništvom; zA Avstrijo velja to le toliko manj, kolikor je bilo tam vedno premalo eneržije za dosledno izvršitev namenov.
Brez vsakega ugovora je bila Nemčija, specialno pa Pruaija, najbolj militaristična država na svetu. To se je poznalo tudi v civilnem življenju. Carinski, železniški, poštni, administrativni uradniki niso bili le vojaško uniformirani, smpak ves njihov nastop je bil tak, kakršen mora biti po pru-(Konec na 3. «trani).
vensko republičansko združenje.
SEDEŽ V OHICAGI, ILL.
IZVRteVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Uodica, Martin V. Konda, Etbiii Kristan, Frank Kerie, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR. ,
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Ve ranil.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Iv allelic, J. J ud nič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. lf„ Po-g Iodic, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Stebluj, Frank Šavs, Frank UdoviČ, Charlie Vesel, Andrew Vidrich, Stefan Zuhric, Leo Zakrujšek, Anton Zlogar.
(Opomba. ZaMopniki organizacij in listov, ki •e doslej se niso pijiglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je ylede-tt: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. I ,Cicero, 1".)

v
SLOVENSKIM ORGANIZACIJAM V JUŽNEM ILLIN0I8U.
Klub štev. 50 J. S. Z. je na svoji redni seji dne 12. maja adoptiral načela Slovenskega Republi-čunskega Združenja in sklenil pod vzet i iniciativo, da se osnuje lokalna ali okrajna organizacija za južni Illinois.
Da je taka organizacija v današnjih časih nujno potrebna, nam mora pritrditi vsak opazovalec dejanjskih razmeri Jugoslovansko vprašanje se rešuje in koncem te vojne se bo rešilo — na ta ali oni način. Ako hoče ljudstvo, da se reši v njegovem interesa in po njegovih zahtevali, mora samo stati na straži in delati v svojem zmislu. Če ostane ljudstvo indifereutno, se bo vprašanje re -šili», ampak proti interesom ljudstva.
V našem delu države, kjer so slovenske naselbine majhne, pa niso razmere tako ugodne, da bi kazalo v vsaki naselbini posebej ustanoviti lokalno organizacijo. V zapadni Pennsylvaniji vidimo, kako so rešili to vprašanje v podobnih razmerah. Tam so se podporna društva in socialistični klubi v mnogih naselbinah združili v enotno lokalno organizacijo, v kateri delajo neumorno in s katero so dosegli že prav lepe uspehe.
Po tem vzoru bi se tudi mi lahko usp**»»n organizirali, če združimo društva in klube iz vsega dela države v skupno lokalno organizacija.
Kakor rečeno, je naš klub podvzei iniciativo sa to in ima v ta namen že 12 dol. 30c v blagajni. Zategadelj priporočamo vsem okoliškim društvom in klubom, naj vsako na svoji prvi seji razmišlja in temeljito razpravlja o problemu in potem naj sporoči svoj zaključek našemu tajniku na naslov : Frank àtempihar, „V R. F* D., X Box4 ¿ . W. Virden, HI. Najbolje bi bilo, da izvoli vsako društvo oziroma vsak klub takoj svoje zastopnike in nam jih naznani.
Na to vabilo pričakujemo čim hitrejši odziv, da pridemo do potrebnega pozitivnega dela.
Simon Kaučič.
Detroit, Mich.
V nedeljo, dne 16. junija priredi tukajšnja okrajna organizacija SRZ. veselico, pri kateri bodo sodelovala vsa slovenska društva v Detroitu. Veselica se vrši v korist SRZ. Program bo objavljen pozneje.
Redne seje krajevne organizacije se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se vrši 26. junija ob 9 zjutraj v Delavskem Domu, E. Ferry Ave., in pozivam zastopnike dru&tev in ostalo zavedno občinstvo, da se je udeleži v obilnem številu.
Odbor krajevne organizacije . je sledeči: Martin Mantohy, tajnik; Jos.Klančnik,blagajnik; nadzornika: Jos. Topolak in J. Aubel.
V	okrajno blagajno so prispevala sledeča društva: Zvezu Dctroitskih Slovencev, štev 121. S. N. P. J., tf; Štev 123, S. S. P. Z., #>; slov. pev. dr. Ljubljanski Vrh, *f>; slov. soc. klub štev. 114,
rojak J. Jam ti.
Martin Mantony, tajnik.
Največja slovenska naselbina v Ameriki je z
dušo in telesom na delu za S. R. Z. in njegove cilje. Clevelandska, kakor tudi collinvvoodska podružnica S. R. Z. vršita v polni meri svojo dolžnost v teh resnih Časih, ko divja neizprosen boj med pristaši demokracije iu avtokraeije, poleg katerega imamo tukaj še boj z demagogijo, ki se zakriva a plaščem lojalnosti in demokracije.
Colinwoodski shod.
Dne 30. maja se je vršil javen ahcd eollin-woodske lokalne organizacije S. R. Z., ki se je za-
vršil z velikim uspehom. Na tem shodu, kakor tudi na shodu dne 1. junija, ki so ga sklicali Hrvati in na shodu elevelandske lokalne organizacije S. R. Z. 2. junija, je govoril Ktbin Kristan iz Chienge. Dan pred eollinvvoodakim shodom je neki izvr-žek človeške družbe prinesel v clevelondski "Neslogi" lažnjive in umazane napade na Kristanovo osebo. Ljudje, ki ?e zbirajo okoli Sloge, so dobili svoj obračun, kajti Kristan je na shodu temeljito pojasnil, kaj je S. R. Z. in kaj so ljudje okoli Sloge. T«idi "C. A." je dobila svojo poreijo "po zaslužen ju".	*
Kristan je pojasnil svoje.stališče in delovanje cd začet ka vojne do diincs Omenil je svoj govor, ki ga je imel b Cleveiandu ob pričetku vojne, ko je prvi razkrinkal Avstrijo v Času, ko so posamezni sedanji narodni vodje in listi še ugibali, na kateri stolček naj bi sedli.
Ti ljudje so v politiki navadne duševne reve, ki narodni stvari silno škodujejo s svojo intrigant-no demagogičnotaktiko, ki dela "čast" rdinole ljudem brez vsakega značaja. Kolikokrat je bilo od raznih dopisnikov že poročano, da so nam nasprotni faktorji poskušali preprečiti naše shode, ljudi, ki so agilni na agitatoričnem polju za naš program, pa snraviti v ječe. Tudi eollimvoodski shod so ovadili naši "prijatelji", zakaj, to je seveda njihova stv.ir, kajti nam ni znano, kakšnega hudodelstva so nas dolžili. Najbrž je igrala "lojalnost" svojo vlogo, ki jo hočejo oni na vsak način imeti v zakupu za svoje namene. Preden je prišel Kristan v dvorano, je bil notri že od vladnih organov poslan mož, kateremu se je vse potrebno pojasnilo, kaj je Slovensko Republičansko Združenje, in kdo so ljudje, ki se zbirajo okoli te organizacije. Mož je bil s pojasnilom zadovoljen, segel E. Kristanu v roko in mu želel pri njegovem delovanju vso srečo. To so dobili za plačilo razni lažnivi Pavlihe, ki hočejo nositi zvezdo "jugoslo* vanske borbe za osvobojen je in demokracijo." Omenjenemu uradniku se je na shodu obljubilo, da mu bodo preskrbeli še nadaljne informacije. Collii\woodski shod se jim torej ni posrečilo raz -biti, kar jih je seveda jezilo. Nekaj dobrega je pa vendar v njihovem ruvanju proti nam in to je. da se je pričela zanimati vlada in širša ameriška pubHlis za na&e gTbrnje in nAS program4, kaf Wo' navsezadnje koristilo samb nam in pravični rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Kristan je dobro naslikal gospode, ki se predstavljajo svetu za zastopnike Jugoslovanov; karakteristično je opisal njihove ponosne nastope, njih ponosni "mi", ki ne zahtevajo od ljudstva drugega, kot da jih ima za silno učene in jih časti kot nekakšne "izvoljene" ljudi.
Hrvaški shod.
V	soboto 1. junija se je vršil-hrvaški shod v Cleveiandu. Udeležba je bila preeejšnja in tudi Slovencev je bilo precej navzočih.
E. Kristan je temeljito ozrazložil jugoslovansko vprašanje, ki ga vsak rešuje po svoje, od avstrijskega Karla in nemškega kajzerja pa do gospode v Londonu v znanem Jugoslovanskem odboru in na Krfu, do zahtev SRZ. Če se hoče rešiti to vprašanje pravično in demokratično, morajo imeti odločujočo besedo jugoslovanski narodi sami, od katerih je pričakovati,. da bodo rcšiH to vprašanje v interesu svetovnega miru in demokracije.
Sklicatelji in poslušalci so bili v ogromni večini z govorom E. Kristana prav zadovoljni.
• Na hrvaških shodih je navada, da se tisti, ki nasprotujejo tendencam govornika, vedno vmešavajo v govor in nikakor ne morejo molčati toliko časa, da se govor konča in bi potem stavili na go-vorikika vprašanja. Z vprašanji tudi ob tej priliki niso štedili in Kristan je odgovarjal na nje eno uro. Ker pa so drezali še dalje z vprašanji, ki so bila večinoma nezmisetua in izven dnevnega reda/ so morali drugi njihovo taktiko smešnega filozofiranja prekiniti. To so ljudje, ki *o brezpogojno prisegali na evangelij bivše "Radničke Straže". Tudi njim se ni posrečila nakana udušiti gibanje med clevelundskimi Hrvati in Srbi za program, kot ga ima SRZ., kajti na tem shodu se je ustanovila organizacija Hrvatskega republičanskega združenja, v katero se je vpisalo takoj 19 članov, mnogi so pa obljubili, da pristopijo takoj na prvi seji. Led je prebit in ljudje, ki so pri tej novi-organizaciji, so nam poroki, da pojde gibanje svojo pot naprej in da bo tudi uspelo, Tudi tisti, ki morda danes še nasprotujejo tej organizaciji, se ji bodo v doglcdnein Času pridružili. S<daj nasprotujejo nekateri še iz prirojene nagajiVosti, drugi pa, ker so tako naučeni. Ko bodo stvar enkrat trezno premislili, bodo dobili drugačno mnenje o vsej stvari in če jim je količkaj za resno delo in ne za utopije, se bodo gotovo pridružili tistim Hrvatom, ki se zavedajo, da je treba stati na straži za demokratične principe iu pomagati k pra -vični rešitvi jugotdovunske/a vprašanja, ki se tiče Hrvatov ravno tako, kot ostalih Jugoslovanov.
Nedeljski shod.
Sijajen je bil shod 2. junija v Cleveiandu v Birkovi dvorani. Mulo je v Cleveiandu shodov, ki bi bili tako obiskani, kot je bil tu, ki ga je sklicala clevelandska lokalnu organizacija S. R. Z. Več kot tisoč ljudi se ga je udeležilo.
Shod je otvoril predsednik lokalne organizacije Frank Somrak, ki je v kratkem nagovoru povedal, zakaj je bil sklican shod in komu koristi naše gibanje. Dejal je, da potrebuje organizacija gmotnih sredstev, če hoče delovati z uspehom. Od ljudi, ki so se nahajali ta čas v dvorani, so ko-lektorji nabrali $44.06, kar je vsekakor lepa svota in obenem je to tudi dokaz, da je ljudstvo z nami. Dobili so na tem shodu tudi čez $12 pristopnine.
Ko je nastopil E. Kristan, je bil burno pozdravljen. Nič ne odvrne od njega zavednih naših ljudi; le naj lajajo po svojih lističih in blatijo njegov značaj. Slovenci poznajo Kristana in njegova dela v stari domovini in tukaj v Ameriki. S svojimi umazanimi napadi na njegovo osebo nam pridobivajo le nove pristaše in podžigajo aktivnost med našimi drugimi somišljeniki.
I Množica je z največjim zanimanjem sledila Kristanovem govoni; govoril je jasno, v zanimivem in lahko razumljivem tonu. Dotaknil se je napadov, ki so nugromadeni proti nam v sovražnem Časopisju, kot da smo nevarni "boljševikr' in druga nezmiselna in obenem smešna očitanja, ki se obnesejo le pri duševno nezrelih ljudeh. Pri pametnih se pa s tako takniko smešijo sami sebe iu svojo orgapizacijo. Dejal je, da so dejanja in ne fraze tkrtb', kar imenujemo dokaze. Organizaciji, ki so aktivne v SRZ., imajo n. pr. več bortdov voj-ne-ga posojila, kot pa SNZ. Kristan je na tem shodu govoril vsem od srca, kar so dokazali burni aplavzi, ki so večkrat prekinili govor.
Zadnja kampanja nam je dala novih moči v našem delu, tako da ni nobene nevarnosti za slovenski Cleveland, da bi se odrekel delovanju za Slovensko republičansko združenje; lahko pu brez skrbi trdimo, da je naše delovanje sedaj še bolj utrjeno in nas ne more s tega stališča premakniti nič. Lahko se še nadalje zaletavajo v nas naši nasprotniki, toda iz elevelandske slovenske naselbine ne bodo napravili trdnjave za svojo propagando.	•
Po zaslugah naših nasprotnikov so o naših zadnjih shodih pisali vsi clevelumiski angleški dnevniki, in sicer ne na način, kot bi radi naši nasprotniki. ' Nič ni pomagalo, da je Falctič tekal po Cleveiandu in naznanjal, da so Kristana zaprli in •da bodo zaprli vse tiste, ki delujejo za SRZ. L ju-, dje so vseeno prišli na shod, kjer so lahko Kpo -znali, da je bila F al Ptičeva nakana preprečiti shed
s tem, da bi ljudi osthišll, da se ga ne bi udeležili. Dosegel je ravno nasprotno, temu se mučite, ko vidite, da je vsak boj, pridol>iti elevelandske Slovence za vašo organizacijo, brezuspešen T Veste, obrazi s krinko in brez krinke ue ločijo, pa če tudi sok rinke na videz Upe; krinka je krinka in njen glavni namen je zakriti pravi obraz,
Prorokovali so smrt nsši organizaciji že mnogokrat, toda mi živimo in rsstemo, da je sevelje, seveda za iias, nikakor ps ne za nafte "cenjene prijatelje". Mnogo imamo še dela, ki se ga pa ne strašimo. Veliko je še polje, ki gu bomo pa tudi obdeluli, kajti nušu organizacija predstavlja Članstvo dela, ne pa vsakojakih puhlih in naravnost smešnih fraz.
' Resolucije.
Na shodu v Collinwoodu dne 30. maja je bila sprejeta sledeča resolucija:
Slovenci v Collinwoodu, O., zbrani na javnem shodu S. R. Z. dne :M). maju, izjavljamo, da hočemo v tej veliki vojni stati na strani demokracije in smo pripravljeni storiti vse, kar je v naši moči, da pripomoremo do zmage,nad avtokracijo.
Mi Slovenci spoznavumo, da ne more biti no-benega govora o svobodi narodov, dokler ni strt militarizem centralnih sil. Borba Slovencev v Avstriji, tudi ako brezuspešna, je vendarle jasen dokaz, \lu so nasprotni avstrijski vladi. Njihov cilj je združenje vs< h Jugoslovanov v svobodno, neodvisno, demokratično državo. Toda ta cilj je nedosegljiv, dokler ni strta sedanja Avstrija, in se da potlačenim avstrijskim narodom pravica, da odločijo o svoji bodočnosti. Eden glavnih ciljev Združenih držav v tej vojni je sumoulločevanje narodov. S tem, da podpiramo vlado Združenih držav, delujemo, torej obenem tudi za osvobojenje naših bratov v, Evropi. Zatorej pozivi jemo vse Slovence v Združenih državah, da stoje zvesto na strani vlade naše nove domovine, dokler ni dosežena končna in odločna zmaga nad avtokracijo, in dobe vsi narodi, med temi tudi nas, svojo svobodo.
Kari Kotnik, predsednik shoda. • »
Na nedeljskem shodu v Cleveiandu je bila sprejeta sledeča resolucija:
V J. Birkovi dvoran v Cleveiandu, O., na dan 2. junija 1918 zbrrni Slovenci izrekajo, da stoje v sedanji vojni odločno na strani demokracije ter so pripravljeni storiti, kar je v njih moči, da bo avtokracija poražena.
Kakor vsi drugi narodi, morejo tudi Slovenci in Jugoslovani sploh doSeči svojo narodno svobodo le tedaj, če se stare militarizem, na katerega se opira moč hohenzollernskega in habsburškega imperializma in absolutizma.
To kažejo upori Slovencev v starem kraju, če tudi so v sedanjem Času neuspešni. Ljudstvo je pač preslabo v boju z avtomatično delujočo inili-taristično mašino, ker se Avstrija in Nemčija poslužujeta nacionalnih razlik med mnogoštevilnimi narodi centralnih velesil, da izigravata vse narodnosti; protesti in upori pa so vendar jasni dokazi, da se je ljudstvo naveličalo starega zatiranja.
Čimbolj žugajo Slovencem v Avstriji z vislicami tn okrutnimi ječami, tem velja je naloga v Ameriki živečih Slovencev, da naznanijo demokratičnemu svetu želje in cilje nareda, iz katerega so izšli, v zmislu slovesnih besed predsednika Wilsons, da ne sme biti noben narod'prisiljen pod vlado, ki je sam ne mara.
Zatorej izjavljamo, da ne marajo Slovenci sedanje habsburške dinastije, da ne marajo avstro-ogrske vlade, ki ne more biti vsled sistema monarhije, nikdar ljudska vlada, temveč žele zedinjenje Jugoslovanov in njih svobfdo.
Naš cilj je Jugoslovanska federativna republika, v kateri bo narod sam demokratično odločal o svoji usodi in postal sposol>en za sodelovanje z ostalimi narodi za napredek vsega človeštva.
Ta cilj zastopa Slovensko Republičansko Združenje, kateremu obljubujemo našo podporo, ki jo potrebuje pri tem delu. Prepričani smo, da more naša svoboda in svoboda ostalih narodov le tedaj postati resnična, če se stare glava kajzerski avtokraeiji. Obljubujemo obenem svojo svtutobo in vsestransko pomoč Združenim državam v njih boju za popolno zmrgo demokracije.

Hrvatske republikansko udruženje.
Cleveland, Ohio.
Rad Slovenaiko^ Republičun«kog*Udružcnja, koje temeljem svoga progrrma propagira najzgod-niji način riješenja jugosluvenskog pitanja, ponu-kao je i skuplnn Hrvata u Cleveiandu, da poduz-mu korake za jednaku propagand u, tim više št o imade dovoljno zi.akova, da broji ideja, zastupa-na po S. R. Z., naivne ujedinjenje sviju Jugosla-venu u jednu nezuvisnu federotivnu republiku, i medju llrvatima mnogo pristaša.
U tu svrhu bila je u subotu, 1. o. mj. sazvana skupština u Birkovoj dvorani, na kojoj je kao referent govorio član egzekutivnog odbora S. R. Z. Etbin Kristan iz Chicaga. Skupština je imula po-sve povoljan uspjeh, ma da su nekoji ljudi, koji jednostavno nijcČu svako aktuelno pitanje, mnogo kušali da smetaju.
Uspjeh je bio pozitivan u tome, Sto se je od-ma na skupštini upisalo 19 članova u novo Udruženje i tražilo, da se započne sa radom.
Dne 7. o. mj. imalo je II. R. U. svoju prvu člansku sjednieu, na kojoj bje jednoglasno prihva-¿ena slijedeča.
resolucija.
Uz ine problemo sadanji je rat i jngoslaven-sko pitanje načinio akutnim a njegovo povoljno riješenje postaje tlro više nužnim, Sto je njegovo značenje medjunarodno, a od zdravih prilika na Balkanu zavisi i sigurnost cvroj^skog i svijetskog mira u budučnosti.
Temeljnim principom riješenja toga pitanja može biti jedino pravo samoodluke naroda i demokracija. Dok živi veliki dio Jugnslavena it prilikama, sličnim naHjonalnon» ropstvu, gdje nc
mogu da slobodno i.".raze zahtjeve, ditžnosf Je n slobodnijini prilikama živučih Jugoslavena, da obavijeste demokratski svijet o svome položaju i o svojim tražbinama.
Riješenje jugoslavenskog pitanja izi»kuje u prvdm redu ujedinjenje sviju Jugoslavena, i to u formi, koja na podpuno deniokratskoj osnovi osi-gurava jedinstveno poslovanje ji svim stvarima zu-jedničkog značaja, a opet autonomiju svake pojedine grane Jugoslavena u stvarima užeg nacijo-nalnog karaktera.
Stoga smatramo Jugoslavcnsku Federativnu Republiku onim oblikom nešeg ujedinjenja, koji če najbolje odgovarati potrebama Jugoslavena samih i uvjetima halkunskog i svjetskog mira.
Dočim mora bi;i narodu prepuštenu, da u pot-putroj «lobodi utauaČi sve norme svog budučeg državno g i narodnog života, držimo ipak, da treba i sa obzirom na demokratski karakter Jugoslavena i na sveopču demokratski! «trnju nase do-Ik> poraditi za što demokratični ju formu ustava te usposobiti novu republiku, da postane korisnim članctm toli eventualne federacije balkanskih republika, koli slobodnog saveza sviju naroda.
Da se omoguei taj rad, pozivamo sve jednako misleč Hrvate, da pristupe Ilrvatskom Republi-kanskom Udruženju, koje čc rukom u ruku sa jed-nakom slovenačkom, eventualno srpskom organi-zacijom poraditi za ostvnrenje navedenog cilja.
Ujedno izričemo, dn če biti povoljno riješenje jugoslavenskofc koli i drugih sličnih pitanje tek moguče pobjedom demokracije nad sutokra-cijom, koja istom može «tvoriti uvjete za slobod-
niji kulturni, politički, gospodarski i ^»eijalni razvitak naroda.
Stoga prihvača Hrvat>ko Republikansko U-druŽenje ratne cilje ve predsjednika Wilt»na, koji se slažu sa opra vdanim zalit je vima Jugoslavena i sviju za slobodom žudečih nareda.
•
H. R. U. broji sada oko 40 članova, a novi se javljaju. Ima nade, <la če organizacija na;ikforo biti sposobna za intenziven rad.
• • •
II. R. U. neče biti nikakova separatistička organizacija, več ide za tirne, da stvori savez «a S. R. Z. u nadi, da če naskoro stupiti u život i nlična srpska organizacija. Onda če taj savez reprezen-tirati baš onu organizacijo, koju želimo i za bu-duču Jugoslavcnsku republiku: Jcdin.stvo na jed-noj, a autonomiju na drugoj strani.
o
Hrvate u ostalim mjestima S jedi njenih Država, koji shvačaju zamašit ost juoslavenskog pitanja a ujedno osječaju demokratski, pozivamo, da slijede elevelandskome o rim je ru te dani stvore organizaciju. Ujedno ih umoljavarno, da nam po-šalju svoje naslove, e da «e omoguči jedinstven rnd. Dopise prima tojnik Branko &olič, 4515 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^
Hrvatsko Republikansko Udruženje porodila je nužda. Jugoslsvensko pitanje, koje je po«toja-1o več davno pri je rata, postalo je sada jednim najvažnijih evronskih problema. I ako «e ni je direktno spominjalo, jugoslavensko jv pitanje ipak
bilo u sveži sa skoro svakim konfliktom evropskih naroda tekom mnogih desctgodišta."
Prije i poslije or.lobodjenja balkanskih državica od turška vlade govorilo se i pisalo o istoč-nom pitanju; ah u tom pitanju zapremalo je jugo-slavensko najviše mjesta. Posljednji balkanski ra-tovi bili su kriza jugoslovanskog pitanja. Sa drugim balkanskim rrtom jugoslavensko pitanje ni-je bilo riješeno, več tek zaoStreno. A sadanji rat načinio je i ju gosto vensko i balkansko pitanje tako akutnim, da »zgleda njegovo riješenje apsolut-no nužnim toli u interesu naroda, koli u intei*su evropske demokracije uopče.
Nipošto pako ni je svejedno, kako se riješi to pitanje. Hrvatnko Republikansko Udruženje hira jedinu u tu svrhu pravu metodu. Ono ne «ustavlja program po volji p^jedlnacs ili na temelju velikih, zvučnih, ali tek deklamatorskih fraza, nego hoče prije svega dn u pozna činjeniee i potrati iz sadanjeg kaosa maj put, koji može da nas pove-de iz njega, i ';oji mora da nas povede u novu tvorim, koja če biti i sposobna da živi i ujedno sposobna, da učvrsti miru narodu,da zajamči najino voljni je uvjete Životu i razvoja.
Jugoslavcnsku Federativna Republika nije tek utvara ugrijrne mašte, več jedini oblik orgu-fdzaeije Jugoslsvens, u kojoj čc biti moguče po-«tiči navedene ciljeve.
Iz Amsterdama poročajo: Nemška vlada za • htevu, du naj ruski sovjet odpokliče svojegu po-slanikn v Berlinu Joff» iz razloga, k*t širi Joffe baje v Berlinu boljševiško propagando.
Moč centralnih sil.
(Konec • 1. strani,) i skih nazorih vojaški; Aroganten, poveljujoč, netoleranten. Kdor je kdaj potoväl po Nemčiji, je to izkusil takoj na meji, kadar so mu pregledovali prtljago zaradi carine; poatopali so z njim kakor domišljav oficirček a rekrutom. Na pošti in v drugih uradih ni prihajalo uradnikom nikdar na misel, da so služabniki občinstva; zahtevati od njih informacijo so smatrali za nesaališano pre -drznost, in čutili so ae kot komandante napram ljudem, ki so imeli kaj opraviti na uradih.
To militariatično opičenje ae je moglo vdoma čiti le v decžli, v kateri hoče vlada, da ae smatra vojaščina za sakroaanktno, vaak lajtnant za pol-boga in ves militaristični aparat za vrhunec državnega življenja. Zato hodijo ofieirji In vojaki vedno v uniformah, zato noaijo sabljo pripasano na ulici in v gostilni, zato ima vaak oficirček vsa tkovrstne socialne privilegije, prednost na vsakem javnem prostoru, splošno priznane predpraviee pred vsemi civilnimi prebivalci. Prav nič ni pre-tirano, Če se pravi na podlagi faktov, da je bila vsa Nemčija militarizirana.
Ta zunanja oblika je pa le zaatirala notranje dejstvo doslednih vojnih priprav, s katerimi m je Nemčija ustvarila militariatičen aparat, ki nima sebi enakega na avebu. V desetletjih je nemški militarizem vojaško izuril toliko prebivalstva, da je takoj ob mobilizaciji skoraj vsak moški »podoben za vojaka in je za vsakega 2e določen prostor. Paralelno a tem so bile pa tudi izvršene priprave za vse vojne potrebščine, za orožje in munieljo, za konje in avtomobile, za obleko in aprovizacijo armade, za strategične železnice in bolnišnice i. t. d , i. t. d.
V moderni vojni se ne vprašuje toliko za osebno hrabrost, kolikor v dobi starokopitnega orožja. Niti sposobnost poveljništva ne atoji v prvi vrati. Pripravljenost in dovršenost vsega vojnega aparata je najvažnejše. A za momentano akcijo ni bil absolutno nihče tako pripravljen, kakor Nemčija, ki je bila dovolj "previdna", da je vzela tudi Avstrijo takoj popolnoma pod svojo komando.
Posledice te pripravljenosti pa Še niso minile. Gotovo so zavezniki mnogo storili, odkar ae je pričela vojna in Amerika je mnogo izvršila, odRar je vstopila v vojno. Ampak posabiti ae ne sme, da ni bib ta čas niti za Nemčijo mrtev. Ko so zavez-
niki izdelovali munieijo in jo nabavljali iz Amerike, se je fabrieirala tudi pri Kruppu, pri Škcdi, v Dunajskem Novem Mestu !. t. d. — v starih, izurjenih tovarnah. Zavezniki so imeli nalogo, da najprej dohite centralne sik, ki so bile daleč pred njimi; potem šele je mogoče misliti na drugi del naloge: Da jo prehite. To ne velja le za kanone, aeroplane, bombe 1. t. d., ampak za vse vojne potrebščine od isnrjeuega vojaštva do «motrene -ureditve živežnega vprašanja. Kjer ni čarodejni-št va, se mora pa računati s časom ; dokler ne pomaga čaa, da se ustvari vse, kar je Nemčija že davno imela in potem šc marsikaj, česar ni imela, se ni prav nič čuditi, da dosega prusjaštvo s svojim zavezništvom Še uspehe.
Prav tako se pa tudi ni čuditi notranji moči nemške in avstrijske avtokracije. V avstrijskih in avstrofilskih Ikstih smo večkrat čitali frazo, da je sedanja vojna sijajno dokazala življensko silo habsburške monarhije. Če slu-ži to Karlu za tolažbo, mu jo privoščimo. Avstrije ne drži ljube -zen njenih narodov skupaj, ampak le sistem, oprt na silo, ki vsak čas lahko poči. Vojna ni z ozirom na Avstrijo pokazala nič druzega, kakor da silijo vsi njeni deli narazen in se ne dajo za nobeno ceno več držati skupkj. Da se do danes še niso razpadli, ima habsburška dinastija pripisati deloma še živim učinkom starega sistema, ki je izigraval narodnost proti narodnosti, še bolj pa varuštvu Nemčije.
Med zadnjimi vestmi o posetu avstrijskega Karla v Carigradu je tudi ena, ki govori o pogodbi, po kateri pošlje sultan turške rezerve v Avstrijo, medtem ko naj dobi sam nemško vojaštvo na pomoč za boj v Mezopotamiji in v Palestini.
Človeku bi se zdelo, da so ondotni mogotci padli na glavo. Če ima Turčija res toliko rezerv, da jih lahko posodi Habsburžanu, bi bilo vendar po logiki, matematiki in geografiji pametneje, da jih sama porabi tam, kjer ji gre trda. Če so pa te rezerve premalo sposobne za boj v Aziji, kjer so vsaj vajene razmer, ni razumeti, kako naj bodo bolj sposobne na italijanski fronti ali v Ukrajini. Vse, kar bi mogle dobiti za svoje "zboljšanje'1, bi bila nemška komanda; to pa imajo večinoma itak že v Turčiji.
Čemu torej to na videz nezmiselno zamen ja-vanje vojaštva!
Ej, v resnici ni nezmiselno za tistega, ki po-suia avstrijske razmere. Doslej si je habsburški sittem pomagal s tem, da je pošiljal nemške in madjarske polke v slovanske kraje; iztjdjal je antagonizem Hrvatov napram Madjaroni /m gurni-zoniranje hrvaških čet V madjarskih kiajin. Izigraval je tudi vojaško narodnost proti narodnosti
To je bila dolgo njegova "življenska moč". Umrla še ni. To dokazujejo poročila o ttoocerih žrtvah pri upornih demonstracijah v Pragi, Ljubljani, Gradcu i. t. d. Avstrijske puške še ubijajo avatrijske državljane. Ali zdi se, da pojema ta "življenska moč" in da se tudi gospod Kari ne zanaša več nanjo. Turškega vojaštva menda ne potrebuje tako nujno zoper Italijane, kakor zoper avstrijske narode.
Ampak pogodba za turške rezerve dokazuje, da imajo avtokratje še vire za ohranitev notranjega "reda". Te vire ustvarja nenaravna zveza centralnih sil. Zlasti pridobitev Bolgarske in Turčije za kajzersko alianco je v tem oziru velikega pomena.
O moderniziranju Turčije se lahko veliko govori. PaktiČno je pa vendar le pičlo Število tistih Turkov, ki so študirali v Parizu in videli London, pa se tam večalimranj navzeli evropskega dtiha. Masa turškega prebivalstva je zanemarjena, pri-puščena mohamedanskerau fatalizmu in vsled t»ga — vsaj za sedaj — popolnoma nezrela za demo -kratične ideje. Stlačena v uniforme je torej sicer živo, a vendar slepo sredstvo za izvrševanje uka -zov svojih predpostavljenih. A četudi ne bi bila zaostalosftako velika, pride gospodu Karlu v prid dejstvo, da je Turku v Avstriji vse tuje. Ondotne razmere so mu nepojmljive, ondotne šege same uganke; anatolski rezervist ne zna ne češko ne slovensko, tudi nemško ne. Z avstrijskim ljudstvom ne more govoriti, ono pa z njim ne. Kdo naj mu dopove, kako krivo ravna, če strelja v Ljubljani ali v Pragi? Nič druzega ne razume, kakor ukaz svojih predpostavljenih, in nič druzega ne bo storil, kakor ubogal ta ukaz. Za pot lačen je kakšne revolte v Avstriji je to najboljši materijal.
Sultan ga najbrž ni rad meni nič tebi nič dal. V Mezopotamiji je turški položaj neroden, v Palestini siten. Alahov kalif potrebuje sam vojakov. Kari mu obljubuje, da dobi . nemške namesto svojih.	._'
Dobro se je spomniti na poročilo o sovražnostih, ki so se v Carigradu kazale proti Nemcem. Najbrže naj bi sicer Karlova obljuba nekoliko služila kot tolažba, ker se Čuti Turčija prikrajšano vsled pridbbitev, ki jih je Bolgarski prinesel ru-munski mir. Mogoče in zelo verjetno je pa vendar, da se berlinskemu kajzerju ne zdi položaj Nemčije na Turškem dovolj varen. Če bi se omenjene sovražnosti razširile in če bi se povrh še poostrila turšlut oficielna nezadovoljnost vsled na -daljnih izgub v Palestini, bi lahko nastala nevarnost, da zdrkne Turčija Nemčiji iz rok in s tem bi bil izgubljen eden najznamenitejših vojnih ciljev Nemčije. Zakaj brez Turčije ni mostu v Malo Azijo.
Obljuba nemških čet ima torej prav lahko bolj nemški kakor turški pomen. Ampak dokler so take pogodbe mogoče, je nemška moč ob Bos-pom na dobrih nogah. Dokler je sultan odvisen od kajzerja, ni dobro računati s tem, da skoči Turčija iz zveze, v kameri je pač volj vjetnica, kakor zaveznica.
OČi je treba imeti odprte. Preden se konča vojna, se lahko marsikaj zgodi. Avstrijski narodi se lahko upro; deli armade se jim lahko pridružijo, Turčija lahko opeša, Bolgarska se lahko nave-• lica. Ampak kar se eventualno lahko zgodi, še niso fakta, in zato se ni zanašati nanja. Za vpošteva-nje takih reči je dovolj tasa, kadar se uresničijo.
Dotlej pa ni druge*poti, kakor računati s položajem, kakršen je, ceniti faktično moč, ki jo ima sovražnik in dvigniti svojo moč tako, da lahko zmaga, tudi Če ne bi imel sovražnik nikjer nobene izgube. To je edini način, ki postavlja na mesto upanja v zmago gotovost zmage.
To mora imeti pred očmi vsakdo, kdor je prišel do prepričanja, da mora biti avtok racija poražena. S tako zavestjo so Zedinjenc države sposobne izrabiti svoje vire do take popolnosti, da ne bo zmaga le stvar 4igibauja, ampak neizogibni nujnost. Zmaga Zedinjeuih držav pa ustvari tisto podlago, na kateri more demokracija varno graditi svojo stavbo, jo dozidati do strehe in opremiti njeno notranjost z vsenii potrebščinami modernega Človeštva.
Račun z močjo sovražnika je najzanesljivejše sredstvo za dosego take zmage.
Koroško gorovfe.
JULIJSKE ALPE.
Zahodni del Julijskih Alp se razprostira ob koroško-laški meji med Belo in Žilo do Črnjelca ali Črnjelske Špiee <2355 m)» ob koroiko-goriški meji do Vršiča (1918 m), ob koroško-kranjski meji pa do Belega Potoka, ki se izliva v Žilico.
Poprečna višina tega gorovja je 2000—2600 m. Najvišji vrhovi so zgrajeni iz dahštenskega apnenca in nekaj iz dolomita. Za podlago imajo sil-ske premogove sklade in na teh rabeljake plasti trijadne tvorbe.
Skoro ravno po sredi zahodnega dela Julij skih Alp ae vleče od severa proti jugu globok udrtina, ki jih deli na zahodne ali Beneške ali Rekljanske Alpe in vzhodne ali Julijske ali Kabel jske Alpe. V Korotanu znači omenjeno udrtino Žilica oziroma Jczernica, Predel, na Primorskem pa Korit niča in Soča.
V treh mogočnih Skupinah se vlečejo Beneške ali Rekljanske Alpe od Bele preko koroško-laške meje na Koroško ter segajo do Žilice oziroma do Jezernice. Med njimi se nahajajo nizka sedla, globoki jarki ali grape in debri ali pa tudi širše doline, ki ločijo eno skupino od druge. Severna skupina prepada strmo proti Beli ter ee vleče do Žilice in vThuje južno od Lipalje Vasi v 1952 m visokem Lipmlni, Jelovcu (1526 m), Kresu (1730 m), Močilu (1823 m), Luški Planini (1589 m), Velikem Vrhu (2042 m), Piparju (2049 m), v vrhu Planje (W73 m), Poldnašnji Špici (2089 m), Sračici (1420 m) i. dr.
Po dolini Za Jezerom teče potok Bela ali Tali-janska Voda, kakor nazivljejo potok Ovčjevasci, m loči od glavne skupine Višarsko gmoto, kjer stoji znamenita romarska cerkev, 1792 m. Med Ukvami in Ovčjo Vasjo se dviga peščena, z borom obrastla gora Nebrije ali Podgorski Hrib (1211 ss)t ki vlada celo dolino Bele skoro do Pontab-lja ali Tablja in je videti od daleč kot gozdnat stožec. Na desno od Nebrij je sedlo, ki ga imenujejo Forčelo, Ovčjevasci pa mu pravijo "Za Vrhom."
Romantično leži dolina Za Jezerom, ki je na jugu obrobljena z veličastnimi stenami Polif in Visoke Gore ali Viša, proti vzhodu pa z zelenim gozdnatimi grebenom, ki se dviga do Lovca (2079 m) ter prepada z Brašnrikom (1780 m) v mično ležeči Višarski gmoti proti Žilici.
Mogočnejša in višja je južna skupina, ki se znižuje na severu v posameznih odrastlekrh proti Dunjski Dolini, na jugu pa pada strmo proti Rek-ljanski Dolini, ki je po Nevejski Planini (1152 m) v zvezi z Jezernim Dolom ali spovirjem Žilice. V zahodnem delu te skupine je Javor (1893 m), M. Cimone (2380 m), a najimenitnejši je 2752 m visoki Špik nad Palicami ali Boječ ali na Montaž, ki se kakor zelo visok stolp dviguje iz Dunjske Doline. Severna stran tega orjaka je pristopna po ("Policah," Polica pod Kugličem, Polica v Kamenjah i. dr.); ker ima skoro vsaka višina ime "Polica,V se imenuje cela panoga Police, ki se razprostirajo od Špika nad Policami do Kranjskega Dola (2308 m). Raz Špik nad Policami je kra-
sen razgled po Triglavskem Pogorju, Dolomitih, Karnijskih in Zilskih Alpah, Karavankah in Visokih Turali; v neposredni bližini pa zagledaš Brda (2656 m), Rudni Vrh (1452 m), V Glavah (1892 m), Prednjo Špranjo (2427 m), Prednjo Kofltriinovo Špico (2494 m), Zadnjo Koštrunovo ^pief <2371 m*), G&msovo Mater (¿522 m), Visoko Polico (2007 m), Višnjo ali Visoko Goro (2660 m), Veliki (2315 m) in Mali Naboja (1695 m), Rabeljsko Škrbino (1325 m) i. dr.
Južno od Rekljanske Doline je tretj.a skupina, v kateri je zaradi fiajlepše panorame ne samo v Julijskih Alpah, ampak v Alpah sploh sloveči Kanin ali Sivec (2592 m). S Kanina uživaš najveličastnejši razgled v Alpah, kajti tudi mornarji trdijo, da zagledajo na svoji poti od juga po Jadranskem Morju najprej Kanin. Proti jugu vidiš v dalji modro ploskev Jadranskega Morja z dobro omejenimi obalami; vzhodno so istrske, hrvatske in bosenske gore, zahodno pa se širi Beneška Nižina z mnogimi mesti in širokimi, belimi pasovi rek. Benetke so zavrte v lahek, skoro prozoren mrak; pogled bega k Dolomitom in razločuje se dobro, kako ograja jo Furlanijo. Tudi na Visoke Ture in Triglavsko skupino imaš razgled prost. Da, še celo najbližja okolica je slikovita, polna izprememb, zlasti po Reziji. Soški Dolini in Jezernem Dolu. Nepopisljiv je kontrast med morjem in nižino ter med skalnatimi vrhunt^ in snežnlki. Vsi kraji, ki jih vidiš s Kanino, so kaj plastični in slikovito razvrščeni. Na severni Kanino vi strani vse razprostira celo mal ledenik, ki je
edini pristopen v tej skupini ter privabi vsako leto lepo število za prirodno krasoto dovzetnih turistov.
Blizu Kanina je Krnica (2434 m). Bela Pei (2143 m), razni Vršiči, Prestreljenek (2499 m), Črnjelec (2355 m) z naravnim predorom na tro* meji Goriškega, Koroškega in Beneškega, Ple»
šivee (1702 m) 1. dr. Ob Jezernem Dolu so: Veliki (1895 m) in Mali Snežni Vrh (1864 m), Jerebica (2106 m), Ruševec Glave (1528 m) i. dr.
Julijske ali Rabeljske Alpe se začenjajo z Mangartovim Pogorjem, ki se vleče od Predela (1162 m) ob koroško-goriski meji in koroško-kranjski meji do Rateske Razvodnice. Njegova poprečna višina je 2000—2400 m in nad to se dvigajo gola temena s škrbastimi vrhovi še 200—260 m yiše. Vse gorovje je zelo divje, razrito in celo strmo. Le borna planinska trava (leška) ga pokriva z lepodišečimi cvetlicami. Po njem skače v velikih krdelih divja koza črez neizmerna brezdna od skale do skale. Od 1918 m visokega Prcdelske-ga Vršiča se zavije glavni greben proti vzhodu do ostrorobate Žagice ali Mimika (2345 m) na Kranjsko. V tem grebenu se vzdiguje strmi, 2678 m visoki Mangart, ki se na južni in severni strani odlikuje po svojih krasnih oblikah in daleko-sežnem razgledu.
Severno od Vršiča ob Belem Potoku je Rem-šniška Dolina, ki veže Predelski Vršič r Mangartom in sega do Fužin nad Klanškima Jezeroma.
(Konec prih.)
Ivan Cankar:
Jedel je hitro in z veliko slastjo, po kosilu pa je splezal po regastih, škripajočih stopnicah na podstrešje in je legelvseno. •
Tam so bila odprta velika vrata in prav pod njim je bila cesta. Ljudje so hodili mimo, vsi nedeljsko oblečeni, smejali so ae in razgovarjali veselo. Tudi na ono atran, na vrt, so bila vrata in tam sta šla včasi po stezi fant in dekle, roko okoli pasu, glaia ob glavi . . . Glej, ljudje se imajo radi in s r/ veseli.
V	senu "mu je bilo vroče in ni mogel spati; še težja mu je bila glava in pred očmi se mu je bleščalo, dasi je bilo solnce za Streho.
Vstal je in je stopil pred odprte duri.
—	Kaj bi se zgodilo, če bi skočil zdaj doli na cesto t Tako nizko je, da bi se komaj oprasnil. In čemu bi skakal? —
V	tistem trenotku se je pripeljala mimo gosposka mestna kočija, gospod in gospa sta sedela v njej. Pripeljala se je mimo in je izginila v tistem hipu.
—	Kam se pač peljeta! Pač daleč v svet, po velikih belih cestah, v mesto. In tam ao visoke hi-še, donebetmi stopi, čudo ob čudu je tam, in ljud-j eso gosposko oblečeni, hodijo veselo po širokih belih cestah in nič skrbi in nič žalosti in vsega dobrega dovolj. Tja bi šel človek in še dalje bi šel, do morja. In preko morja, neizecntoega morja v beli ladji, zmerom dalje po velikem lepem svetu.
—	Tako zadohlo je tukaj; spal bi. —
Legel je in ni mogel spati. Oči so mu bile zatisnjene, ali slišal je vse, tudi če se je zge-rvila bilka v senu in najbolj razločno je slišal svoje žalostne misli. Iježal je dolgo in senca na sosednji hiši se je plazila zmerom više; bilo je pač že pozno popoldne in zdavnej že jc bilo odzvonilo k litanijam.
Zaškripale so stopnice in Tone se je prestrašil. Prišla je mati, stala je vrh stopnic in v roki je držala skodelico kave in It os belega kruha. Tako plašen, ubog in poln ljubezni je bil njen ob« braz, da se je Tonetu zasmilila "Ali si spal, Tone T"	(
"Nisem, prevroče je." "Kave sem ti prinesla in kruha." Postala je in jc čakala, da bi Tone izprego-voril in da bi potem morda sedla poleg njega v seno in da bi govorila, kakor sta govorila včasi, ko sta bdela pozno v noč in je bilo srce obema polno upanja.
Ali Tone je molčal, bolela ga je njena ljubezen.
"Jej, Tone, in potem malo zaspi! Tako nemirno si spal sinoči."
— Ali morda vendar kaj sluti? — je pomislil. Morda je kaj slišala, ko sem govoril po noči v sanjah. In zdaj ne ve natanko, rada bi po ovinkih spravila is mene. —
Pogledal ji je pazljivo v obraz in srce bu je bilo nemirno.
"Kaj sem govoril v spanju?"
"Govoril si in kričal, pa ni bilo razumeti ničesar . . . Kaj se ti je sanjalo?"
"Pozabil sem!" je odgovoril malomarno, skoro neprijazno in se je obrnil v stran.
Mati je postala in nato je šla. Dokler so škripale stopnice, je ležal Tone mirno in se ni okre-nil, ali vedel, da se je ozrla mati vrh stopnic in jc čakala, da bi jo ogovoril. Ko so utihnili koraki v veži, je sedel in je popil kavo, polizal je tudi sladkor, ki je bil na dnu.
—	Da bi se že znočilol Čako počasi se mrači nocoj in kako nizko je še senca tam! —
Mračik) sc je in na ulici je bilo živahneje, tudi na stezi za vrtom. Na podstrešju pa se ni shla-dilo; zaduhlo je bilo kakor prej in dišalo je zmerom močneje po senu. Tone je stal pred vrati in je gledal na ulico; kadar jc začni glasove spodaj, se je skril, da bi ga kdo ne opazil.
—	Kako se smejo vsi! Starci so, pa se smejo kakor otroci, in glej, poljubujejo se celo tam za vrtom. Imajo pač vsega dovolj in nič jim ni treba misliti, ne skrebeti. Tudi jaz bi rad tako živel . . . in popeljal bi se v mesto, iz mesta še dalje, do morja, preko morja v beli ladji . . .
Iiipoma so prišle sanje, lepe, vroče, polne solnca in pisanih barv. Prišle so, ali razveseHti ga nk<o mogle. Sanjal jc in še v sanjah je zavzdihnil, zahropcl. Breme jc ležalo na srcu in se ni hotelo geniti.
—	V tistem hipu, ko doseže senca vrh strehe, se odpravim. Bog vedi, če se je že kaj izpreme-nilo tam, oe je še vse, kakor je bilo. Morda so duri še odprte, kakor sem jih bil ostavil, tudi deska je morda še na istem mestu. Samo pogledati bi bilo treba — takoj bom vedel, če je bil kdo
tam ali ne. In potem bo jasno tudi vse drugo.
Mislil je naporno in težko je Čakal, da bi dosegla senca vrh visoke strehe. Plazila se je počasi in Tone se je vselej oddahnil, kadar je izginila v senco nova vrsta opeke.
—	In če bi bilo vse tako, če bi, postavim, nihče še nič nc slutil, nič ne vedel, potem bi se dalo pač še napraviti, vsaj čakati bi se dalo . . . Vse bi lepo pospravil, skril kam tisto mačko, oče-dil desko, obrisal kri--
Ali vztrepetal je od studa in od groze, že od same misli so se mu šibila kolena.
—	Vse je izgubljeno, nič se nc da več napraviti In vseeno je, če slutijo aH ne. —
Napotil se jc; sosednja hiša je bila vsa v senci in sinje sence so plavale že tudi po nebu. Sto-pal je po stopnicah oprezno, tihotapsko, da bi ne zaškripale in bi slišala mati, ki je bila morda v veži.
—	Preko polja pojdem in kakor pridem, bo že noč. —
Ovinek je bil velik — preko polja in travnikov, po blatnih stezah, preko jarkov, po holmu gori skozi smrekov gozd in od druge strani v vas, naravnost proti cerkvi.
(Konec prihodnjič.)
Iz Moskve poročajo, da z mirovnim pogajanjem med ruskim sovjetom in Ukrajino najbrže ne bo nič. Mirovna koriferenca v Kijevu se zavlačuje od dne do dne, medtem pa nemško-ukrajinske čete nadaljujejo z osvajanjem novih ruskih kra -jev. Nemško poveljništvo v Ukrajini je odprto izjavilo, da mirti ne more biti, dokler Ukrajina ne dobi vsega ozemlja, "kar ji gre", *
- ;
PROLETAREC
UST U interese DELAVSKIM t A
__LJUDSTVA.__
IZHAJA VSAKI TOMK.
- Lnitaik in UdaJ»t«|J: —
Ji|Ml«vuski delavska ti&kavaa iruiU v Ckleage, Illliob
Naročnina: Zs Ameriko $2.00 as celo leto. $1.00 as pol leta. Za Evropo $2.60 cm celo leto, $1.25 sa pol leta.
Oflaai po dogovora. Pri spremembi L»ivali*£a je poleg novega aazaanitl tudi stari aaalov.
Ql»ill* lUvratk« •riuiucijt Jufaal. — a«ciaUatl**a i«eu v Ameriki. —
Vse pritožbe glede neredne?« pošiljanja Usta in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku druibe Fr. Udovich, 1844 S«. Hacia* Ave.,
Chicago, 111.
PROLETARIAN
Omi< and publlahad «vary TuaaSay by
SMlh Slavic Wtrknea's Fib. Ca., Chicago, Illinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half ysar. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year.
Advertisiag rates oa agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC"
eses w. si. street, chicago. Illinois
ŽENSKE PLACE.
Železuiika uprava, ki je v rokah vladne kontrole, je odredila, da dobivajo ženske v železniški službi zanaprej enako plači z škimi uslužbenci enake kategorije. > Ne bomo še zapeli hozaua, kakor da bi bilo zaradi tega že rešeno žensko vprašanje v Ameriki. Do tam je še dolga pot. Vendar se pa lahko konstatira, da pomeni to velik napredek, na katerega* hi bilo najbrže treba še dolgo čakati, če ne bi bile železnice prišle pod vladno kontrolo. ^
Našlo se bo dovolj moških, ki bodo vihali nosova zaradi te odredbe. Kajti med moškimi je še zelo razširjen podedovani nazor, da je žensko delo v vsakem slučaju slabše od moškega. To mnenje namreč ugaja moški samoljubno-sti. Kljub temu je napačno.
Sicer tudi ekstremisti na polju ženske amancipacije nimajo prav s trditvijo, da so ženske sposobnosti moškim absolutno enake. Taka vprašanja se ne morejo reševati s političnega, asipak le z znanstvenega stališča, in znanost dokazuj**, ,da je ženski organizem drugačen od moškega. Drugačen se pa ne /pravi slabši, lje razlikuje se od moškega. Zaradi tega so za nekatere opravke moški sposobnejši, za druge pa ženske; pri tem sta pa vendar za nekatera opravila oba spola enako sposobna.
Kljub tem dokazanim faktorn se pa pogostoma odlašajo tudi v delavskih krogih ljudje, ki strastno nasprotujejo enakim plačam žensk, češ da ženske izpodrivajo moške. Čudno, da silijo prav taki ljudje svoje žene in hčere pogostoma na delo, da familija več zasluži.
Na vsak način so ljudje, ki zahtevajo za ženske nižje plače, na krivi poti. Kar se tiče izpodjeda-nja, bo morala ta fraza v sedanji vojni kmalu utihniti, kajti brez ženskega dela sc mnogo nujnih potrebščin sploh ne bi mogle izdelovati. Ali brez obzira na to dej-
A STEBI, Sarajevo.
Strojno delo in moderni proletariat.
stvo, da izpodjedajo ženske..prav ".edaj moške delavce in unlužben-. naj «tremi samo k temu cilju in
ee, kadar delajo za nižjo plačo. Na vsak način izpod jedajo skebt organizirane delavce. ..
Če dela ženska ceneje, jo podjetnik rajše vzame, ne iz kumani tarnosti, ampak zaradi večjega prihrankea. Ce «nora žensko enako honorirati kakor moškega, bo izbral tistega, ki je bolj poraben.
V železniški službi so morali podjetniki že spoznati, da ima ženska zadostno sposobnost. Sicer jih ne bi bili nastavljali.--Ampak baš potrpežljivost žensk z o->,irom na plačo je najbolj mikala podjetnike.
Železniška uprava izravnava sedaj plače. Vsi zavedni delavci morajo to odobravati. Bilo bi le želeti, da se ta "novotarija" razširi povsod. Čim prej sc to zgodi, tem prej se tudi utrdi solidarnost ženskih z moškimi delavci, ki je nujno potrebna, če naj delavski razred kdaj zmaga v svojem osvo-f bojcvsneni boju. Če bi se to zgodilo danes, bi bilo bolje, kakor jntri
Akoravno sem Že omenil, da ini je naravnost neukusno, še danes zagovarjati gospodarski pomen strojnega dela, sem vendar pre -pričati, da je potrebno tako našemu delavstvu, kakor tudi našim strokovnim organizacijam.
Pri presoji ročnega dela smo našli 2 nasprotni značilnosti, ki sta najvažnejšega pomena tako za narodno gospodarski razvitek, kakor za delavske stanovske organizacije. Jasno se izlušči iz ocenjeva -nja ročnega dela naravni zaključek, da stvarni interesi narodnega gospodarstva nasprotujejo oseb -nitn interesom delavstva.
Pri ocenjevanju strojnega dela pride površni in ncpoglobljeni razum do istega zaključka in si -cer, da strojno delo le dviga proizvajanje blaga kvalitativno in kvantitativno v korist kapitalizmu, a nasprotno, da uničuje delavk ske eksistence. To je pa le navi -dežen, popolnoma krivičen in napačen zaključek.
V	resnici strojno delo zastopa splošno narodnogospodarske ku -kor tudi .specielno delavčeve ko-rihti. Strojno delo:
1.	spopolnjuje delavne proizvode,
2.	znižuje delavni človeški napor in olajšuje eksistenčni boj delavstva.
Ta zaključek je naravnost ns -sproten onemu, katerega smo našli pri ocenjevanju ročnega dela.
V	tem slučaju namreč stvarna korist splošnega narodnega gospodarstva podpira osebne interese delavstva.
Za prvo trditev, da strojno delo izpopolnjuje delavne proizvode, pač lahko pričakujem tudi od najbolj nevednega delavstva priznanja in to radi tega, ker si ono do-mišljuje, da nima za to okolno«t nobenega interesa, da je njemu vseeno, kakšni so proizvodi, samo da to izpopolnjenjc delavnih proizvodov ne kolidira delavs. mezdnega vprašanja. Akoravno je večina našega delavstva v dnu svoje duše še reakcionarno prepričano, da nadkriljuje finost ročnega dela bodisi katerekoli stroke na daleč strojno delo, vendar je toliko kompromisno, da formelno priznava to njemu nerazumljivo nadkrilje. Pravi: dobro, je boljše — rnagari, da dosežeš s strojnim delom take finosti, katere neobraženo oko niti opaziti ne more, zadovoljen sem tudi s to resnico, samo, in sedaj pride konjsko kopito, škodiš s strojnim delom mojim materijel -nim življenskim interesom.
In to je rkvno največja napaka nerazsodnega razumevanja strojnega dela pri našem delavstvu. Ono ne spregleda v vsej jasnosti, kako velikega pomena je tudi za njegovo eksistenčno vprašanje kvaliteta izvršenega dela. Delav -stvo mora imeti vedno pred očmi, da jc tudi v njegovem najglobo-kejšem interesu, da proizvaja iz -dclke vedno boljše, vedno popol -nejše.	•
Delavca ne sme motiti okolnost, da prihaja ta zahteva vedno le od delodajalca. Napredno delavstvo
Iz Nes Yorka poročajo: Tvn'.. ka Jabreng Brothers, ki trži s potrebščinami za peke, mors plačati $20.000 44 Ameriškemu rdečemu križu," ker se ni ravnala po določbah zvezne živilske uprave.
na ta način lahko izklopi deloda -jalčevo pritiskanje. V tem sluča-jmso interesi delavstva sorodni interesom delodajalca.
Daleč smo še od onega cilja, ko faktično preneha vsa konkurenca, temelječa na proizvajalni prednosti različnih blagovnih vrednosti. To nesoglasja v temeljnem Ocenje vanju blagovne vrednosti leži le v neenakosti razvitka delavnega problema različnih proizvajalnih podjetij. Vsak delavec si naj stavi le sledeče vprašanje: kako je mogoče, da poleg vseh varstvenih col-nin prihajajo v naše kraje stroji iz Nemčije, Francije, Anglije ceneje kakor iz naših najbližnjih krajev! Kako je to mogoče, da prevzame tuje delavstvo čisto enostavno delo, recimo zgradbo stsv-be, zgradbo obširne kanalizacije pod dosti cenejšimi pogoji kakor more to delavstvo domačega kraja t In vendar je to tuje delavstvo holje plačano in ima velike prevozne stroške delavskega in strojnegs msterijala.
Kdor se ugtobi v to nesoglasje, mors priti do prsvcgs zaključka, da uporablja ta konkurenca v dosti večji meri strojno moč, da pre. mišljeno razpredeli vse delo v njegove najenostavnejše temeljne
no vse ovire dosti lažje premaga, kot naša domača podjetja.
Vsakdo je že imel priliko opa -žati, da večja podjetja, katera imajo svoj notranji sestav na moderni podlagi, delajo z veliko večjim paziliškim, kontrolnim in pismenim materijalom. To je umevno. Kajti, ako hoče to podjetje gotovo delo za (absolutuo) cenejšo svoto prevzeti in pri tem (relativno) več zaslužiti oziroma prof it i-rati kot konkurenčno podjetje, mora vse delo v svojih najmanj • ših detajlih natančno presoditi in za vsako poedino delo upotrebiti le najboljše in najprikladnejše delavne moči. Na ta način doseže, da
1.	hrani na človeškem delavnem materijalu; ne absolutno, ampak v primeri z obsegom izvršenega dela;
2.	hrani na pokvari Hiiroviu in ekonomično izrablja gradbeni mit terijal in
3.	hrani na delavnem času.
Najvišjo prosperiteto doseže torej narodno gospodarstvo tedaj, -ako najbolj ekonomično izrabi delavni materijal, to je, ako z najvišjim nčinskim faktorjem izrablja zaposleno delavstvo. In to je mogoče le z najobširnejšo porabo strojne sile.
Ravno z ozirom na vedno silnej-šo konkurenco je industrija kakor tudi splošno podjetništvo primo -rano nuditi vedno višje kvalificirane izdelke, vedno boljše delo.
Interesi delavstva pa so kar naj ožje sklenjeni z ugodnim razvit -kom domače industrije in domačega podjetništva. Iz tega sledi, da je tudi v interesu delavstva samega, da yedno bolji izpopolnjuje delavne proizvede, da dviga u-činski faktor svojega dela.
Neraaumljivejša je navadnemu delavcu druga ugodna stran strojnega dela, ki, kakor sem omenil, znižuje človeški delavni napor in olajšuje eksistenčni boj delavstva. A tudi to je takoj razumi ji vo, ako se postavi vprašanje na širšo ped lago medsebojnega vpliva telesnega napora in eksistenčnega boja delavca. ,
Vsak človek ima vendar s sebi gotovo množino euergeticu* sile, katero lahko izrablja na ta ati oni način. Izraba te sile je tem večja, čim dlje je v gotovo delo vprežena. Torej izmučenost delavca di -rektno funkcija delavnega časa
Znano je pa, da se ravno z uveden jem strojnega dela vedno bolj krajša delavni čas. Za našo presojo je pač vseeno, ako to »krajšanje delavnega časa delavstvo samo izsili od podjetnika ali ako podjet -nik skrajša delavni čas z ozirom na delavni proces. Merodajno je le dejstvo, katero je ncovrgljivo, da se delavni dan z razširjenjem strojnega obrata vedno bolj krči in da se prosti čas delavca stalno, ako tudi počasi, razširja.
Ako torej zahteva danes delavni dan od delavca manjšo izrabo njegove energetične sile kakor včeraj,je jasno^ia ostane temu delavcu nekaj energetične sile proste. katero lahko izrabi po svoji volji, In gotovo bode to storil na katerikoli način, ako seveda ni ta ko nedelaven, da bi mislil v pro steni času edino na jesti in spati. Skušal «i bo pridobiti v tem prostem času ojačenja svojih duševnih zmožnosti in novih strokov nih izkušenj.
To je gotovo njegov osebni do biček, kateri mu pomaga izboljšati njegov materijelni položaj. S tem utrjuje svojo pozicijo v podjetju s tem izboljšuje svojo odporno silo in ojači na njega odpadajoči del bojne sposobnosti organiziranega delavstva proti izrabljanju kapitalizma.
Tako torej v splošnem »trajno delo ne nasprotuje interesom de '.avstva, ampak nasprotno. Strojno delo dviga delavstvo duševno in telesno.
IIvedenje «trojnega obrata v gj-tovem podjetju pa še ue zadostuje današnjim potrebam hitro ae razvijajočega narodnega gospodar -stva in s tem vedno se spreminja -jočega in izboljšujočega se delavnega procesa.
Kakor je čas pri proizvajanju blaga in s tem pri ocenitvi dela -.samega nckompromisna funkcija del. procesa, tako je t vsakim na-dsljnim korakom v razvitku na • rodno gospodsrskega dela potreba strogega izbora prave delavne sposobnosti zs gotovi delavni pro-
modernega gospodarwkcga obrata. Univerzalnost delavčeve spoaob • nosti je vedno bolj nepotrebna stvar in naravni razvojni proces tehnike to univerzalnost z vsakim dnevom bolj izkloplja iz vsakdanjega življenja.
Res je, da se je ta potreba rodila iz naročja kapitalizma in da služi v prvi vrsti ravno kapitalizmu za povzdigo njegove profitne ratc. A vendar je to tudi v interesu delavstva. V trenotku, ko svetovnemu gospodarstvu ni zadostovalo več ročno delo in jc tehnika postavila prve stroje, pričel sc je ze proces specijalizirauja delavnega problema naravnim potom razvijati.
Kaj zahtevamo od stroja T V prvi vrsti,da odgovarja-svojemu namenu z najmanjšo izgubo efekta in da je izrabila doba delavne sposobnosti tega stroja kolikor mo*?o če velika. To je doseči le tedaj, ako ima stroj natančno zaokrožen delokrog.
pred desetimi leti so na pr. na eni in isti stružnici (l)rehbank) obdelovali najrazličnejše predmete. Sedaj je delavec vkleiril v stružnico osoviuo in jo stružil na različne forme in premere. Ako je bil s tem delom gotov, vzel je drugo stvar v delo, popolnoma druge naravi kot ono prvo delo, na pr. jernienico, katera jc bil^ namenjena za ono prej namenjeno osoviuo. Je li zopet s tem delom gotov, pri-Pla je tretja, prvim d vem predmetom povsem drugačna stvar na vrsto, recimo sklop (Kupplung), kateri je vezal eno osoviuo z drugo. In tako se je vrstilo eno delo za drugim, eno bolj različno od dru-zega. Pri tem se je izgubljalo seveda največ časa s tem, da se je moralo poiskati za vsak predmet novih orodij, novih nožev, vsak predmet je bilo na drug način v-klenlti v stroj in delavec jc vedno izgubil dosti časa na tem, da je moral pri vsakem predmetu dolgo razmišljati, kako najugodnejše o-pravi novo delo.
j ono popolnoma gotovo delo, za katero je baš ta narav ustvarjena, oziroma vzgojena.
In to jc doseči le potom najvest' nejšega iii najfinejšega speciali-ziranja razdelitve dela.
Oni prej omenjeni jurist bi mogoče izborno zadoščal nalogam in duhu tržnega pregledovalca, ali natakar št. 3 brzojavnemu razna-šaleu—a pri njihovem današnjem, prisiljenem poklicu ne zadoščata ni sebi ni delodajalcu v korist: Da bi bila to mehanična stroja, bi jih že davno prestavili na pravo me sto.
Čudno je to! Mi ljudje moremo vse pomočke znanosti izkoristiti, da učinski faktor stroja kolikor mogoče dvignemo, a pri presoji najdragocenejše delavne energije, pri presoji človeške lastne delavne kvalitete mižimo in zatiskamo ušesa..	•
Tu je treba napraviti red v lastni hiši! V lastno korist! Kajti ravno v tej pravični in pravilni razdelitvi delavne energije posameznega leži najgloblji interes delavstva, leži vir pravilnega delavnega problema.
MOONEYEVA ZADEVA.
poro-
Iz VVashingtona, D. C.,
¿ajo: •
Predsednik Wilson je ponovno p sal Ktephciisu. governerju Kalifornije, kateremu priporoča, da naj pomilosti Thomas Moonc-yja, ki jc bil obsojen na vešala na znano obtožbo, da jc sodeloval pri bombnem napadu na demonstracijo za vojno pripravljanje. , Predsednik je prvič priporočil pomiloščenje meseca marca, toda governer je takrat odgovoril, da ne more storiti ničesar, dokler ni Mooneyjev priziv za novo obravnavo rešen na sodišču. Sodišča so odklonila njegov nriziv, češ da sc ni .akoj pri obravnavi dokazalo, da jc priča državnega pravduika nagovarjala drugo pričo na krivo
Delavec je seveda imel pri tein prn^tnje
polno posla. A drugače jc bilo s strojem. V odmerjenih osmih u-irah delavnega dneva jc bil stroj faktično mogoče le pet ur v porabi. Ostale tri ure so sc izgubile radi pripravljanja k novemu delu, ¿h vklenitev predmeta v stroj, za preureditev zobnih predložb v svr-ho druge delavne brzine itd. Delodajalce je pa seveda od stroja ravno tako zahteval vseh osem ur delavne izrabe, kot od delavca in naravno je, da je s časom razdelil tako, da je en stroj Obdeloval le en in isti predmet.
Delavec na ta način ni nič izgubil. Nasprotno! On jc pridobil, ker mu ni bilo potrebno več toliko razmišljati kot preje, ko je vsako uro imel kaj druzega obdelovati, pridobil mu je, tudi materijelno, ker je preje dosti pokvaril, kar mu je delodajalec cd zaslužka odtegnil. Njegovo novo specializirano delo se je tudi poboljšalo, ker se je lahko z intenzivnejšim interesom posvetil specializiranemu obdelovanju.
Ako snujemo kako novo podjetje ali prevdarimo kako novo delo, in naj bo to tudi v najmanjšem rodbinskem krogu, vedno pazimo na to, da napravimo to z najmanjšimi investicijskimi stroški in da kolikor mogoče izrabimo stroj ali orodje, katero uporabljamo. Mi skušamo torej z vso silo dvigniti učinski faktor stroja ali izrabo gotove materije magari za desetinke procfntov, le da izrabimo to pomočilo silo kolikor mogoče ekono »nično.
Predsednik Wilson se je sam zainteresiral za stvar, ko je preje' poročilo o dogodkih od komisije ki jo je bil poslal na sapad, da
preišče Mooney je vo afero. Na čelu
te komisije je bil vladni delavski
tajnik Wilson in pomočilo je upo-znrjalo na velike dvome o Moonc-vjevi krivdi. Voditelji strokovno organiziranega delavstva so tudi nastoyli v prilog Mooneyju. Agitatorji v Rusiji so obsodbo Moone-yja izrabili za agitacijo proti Združenim državam in tudi dru-god je obsodba povzročila veliko razburjenje.
Voditelji strokovno organiziranega delavstva ne priporočajo po-mitoščenja Mooneyja, da bi stvar potem zaspala, ampak žele pomilo-ščenja, da se Moonev lahko rehabilitira in dokaže, d»-ni bil v zvezi z bombnim napadom, če gover-ner pomilosti Mooneyja, ima državni pravdnik pač priliko, da ga lahko še enkrat obtoži bomnega napade., ker je pri njem več oseb izgubilo življenje. Pri drugi o-bravnavi bo pa Mooney imel priliko dokazati, da je nedolžen.
V krogih strokovno organiziranega delavstva vprašujejo, zakaj proti vi državni pravdnik ponovni obravnavi, če je prepričan, da lahko dokaže, da se je Mooney res udeležil bombnega napada. Državni pravvlnik bi se celo še moral veseliti druge obravnave, če i-rna dokaze za Mooneyjevo krivdo.
Za sedaj je stvar odvisna od novci nci ja. N jegova pravica do pomilostitve jc absolutna in če imi le en de! tistih dvomov, ki jih jc imela Wilsonova konmija, mu r.e
kakor izreči
— OTROŠKO DELO.
razrede in na t* način sistema! ič- ces najvažnejši faktor vsitkega
A pri ocenjevanju lastne, človeške energetične sile smo grozovito kaže nič druzega, konservativni, akoravno jc baš ta nomiloščcnjč. de'avna energija dragocenejša in'	—
občutljivejša, kot vsaka druga, kot vsak stroj. Človeška fizična ali duševnadelavna sposob. se sni* trs kot neksj, kar je vsem razmeram prikladno, vsakemu položaju odgovarjajoče. A vendar tudi ta delavna energija ni nič druzega, kot delavni vir, delavni stroj, kateremu je od narave delokrog zelo za i.k rožen.
Človeška delavna sposobnost ni univerzslna; ona mora ravno tako stopati po popolnoma predpisanih
V prvem letu vojne, mi aprila I i) 17 do aprila li)18, so porabili v Združenih državah 4,109,291 ton sladkorja, ali več kot Francija, Italija, Angleška in Kanada sku-paj.
Sedaj stane sto funtov očiščenega sladkorja v Združenih državan $7.30, v Kanadi $8.07, $12.29 na Angleškem, $12.28 v Franciji in $2H.30 v Italiji.
, Najvišje zvezno sodišče je s petimi proti štirim glasovom izreklo, da so določbe zakona za varstvo otrok neustavne. Najvišje zvezno sodišče je že večkrat sto. rilo sklepe, ki jih mora vsak napredno misleči človek smatrati za nazadnjaške. Toda proti njegovim določbam ni priziva, in če je pet gospodov tega senata izreklo, da je kakšen zakon neustaven, tedaj je neustaven.
Izkoriščevalci otrok imajo sc-. veda veliko veselje nad tem odlokom, ki jim daje proste roke pri izžeuianju neutrjene otroške moči. Takim gospodom je malo mar bodočnost naroda, ki bo danes ali jutri sestavljen iz seda ujih otrok. Profit, ki jim ga prinaša otroško delo, jim je več vreden kakor vsi življenski pogoji današnje mladine. Zakaj naj bi se tudi ženiraliT Kaj. njihovim lastnim otrokom ni treba delati; delo proletarskih otrok prinaša že toliko profita, da napravijo kapitalistični gospodje svojim otrokom lahko majhen paradiž na tem sve-tu.
Tem ljudem je bil zakon za varstvo otrok pravi trn v peti, in ko je zvezno vrhovno sodišče izreklo njegovo neustavnost, so zavriska-li od veselja. Toda njih radost še ni definitivna in upati je, da .se azbline sploh.
Večina, ki jo jc dobil reakcionarni sklep pri sodiw'U, ni baš impozantna. Pet glasov proti štirim — to res ni kdovekaj. Ampak večina jc večina in od te strani res ni pomoči. Dobro je le to, da je omenjeni sklep sodišča zopet pokazal, kako čudna jc njegova pravica, ki postavlja mnenje '»etih sodnikov nad voljo obeh kongresnih zbornic in predsednika.
Dobro je tudi, da je odlok vrhovnega sodišča povzročil precej levolje v kongresu. Kongresnik Keating iz države Colorado naznanja, da skliče konferenco, na kateri se bodo posvetovali o novem zakonu za varstvo otrok, ki naj sc izogne vsem takim določbam, ki jih je sedaj najvišje zvezno sodišče s petimi proti štirim glasom spoznalo za neustavne.
Kongresnik Keating in senator Owen iz države Oklahoma, ki sta očeta postave za varstvo otrol:, sta ostro kritizirala razsodbo najvišjega sodišča. Kongresnik Keating je dejal, da bo uiorda predlagal tako visok davek na produkte, ki jih izdelajo otroci, da se tovarnarju ne bo izplačalo najeti otroke za delo. Dejal jc, da !>o predlagal dodatni predlog k ustavi, če bo treba, da stori kaj takega za varstvo otrok.
Senatorja Johnson iz Kalifornije in Kenyoii iz Iowe tudi nista, zadovoljna z razsodbo, najvišjega sodišča, ker njena utemeljitev o-vira splošno socialno zakonodajo kot na pr. določen delavnik zi delavke itd.
Živilski upravitelj Hoover priporoča, naj se uživanje mesa omeji za osebo na dva funta na teden.
Živilska uprava priporoča ,d.t naravnih zakonih, ako se pričaku-lnaj se gospodinje, kuharice in kuje od nje najugodnejši učinski hsrji poslužijo do skrajne meje faktor, kakor je to potreba meha-j zelenjave pri napravijenju jedil, ničnega stroja. Tn najugodnejši n- ker tako pomagajo prihraniti ni *inski faktor je le doseči, ako jc živilih, ki jilvlnhko hranijo v gotovi delavni sposobnosti odmer-lshrambah.
Za registriranje fantov, ki so postali stari 21 let po 5. juniju lanskega leta, so bile izdane nekatere nove odredbe. Osebe, ki «o odsotne ali bolne, imajo pravico odposlati listek lokalni komisiji, poti katero spadajo. Lokalna komisija hranila listek do 5. junij i, potem ga pa izpolni kot druge, v Registrirancu, ki pošlje kuveyto z znamko in naslovom, bodo poslali registracijski listek. Osebe, ki so ob času registracije na morju ali v inozemstvu, se lahko registrirajo pri bljžnji lokalni komisiji in pošljejo po tem listek lokalni komisiji, pod katero spadajo. Listki morajo biti odposlani, da so v rokah lokalne kouiiirije do petega junija.
Predsednik Wilson je izdal pro-klamacijo, s katero ustanovlja na vzhodu tri šume v Belem gorovju (White Mountains), ki obsegajo okoli 391,000 akrov v državah Maine in New Hampshire, 165,000 akrov v Virginiji i V\ >»t Virginiji 99,000 akrov x Virgini ji.
Proklamacija jc bila izdana v soglasju z zakonom leta 1311, da se ustanove na vzhodu narodne šume.
Predsednik Wilson je iz.,*h*, governerju panamskega prekop-nega pasa oblast, da lahko izvrši vse, v kar ga pooblašča zakon v špionaŽi.
»5 ' • T' , *» r


•7-r
prolbtarec
5
Tržaško in jugoslovansko vprašanje.
NEM&KI IMPERALIZEM
Nemška buržvazija v Avstriji, ki je uaeiotial-no-šovinistična do kosti, nasprotuje na vso moč vsaki pravični rešitvi narcKlnih vprašanj, ki raz-jcdajo Avstrijo že dolga desetletja. Ne prihaja nam na misel, da hi jo zaradi tega enostavno preklinjali in puovali, kajti o velikem delu njenih članov ne more biti dvoma, da hi hili prav koristni in ljubeznivi ljudje, če bi prišli v razmere, ki bi vplivale nanje v tem boljšem zmislu. Prav kakor se v razrednem boju na postavljamo na stališče, da mora posamezen kapitalist nujno biti surov, okruten barbar, temveč vemo, da določajo ravnanje kapitalističnega razreda napram delavskemu goapodarski interesi, moramo tudi za druge po-« jave življenja priznati vzroke. Kjerkoli so nerešena vprašanja, ki zahtevajo rešitev, je ena naj važne jšUi nalog, da se poiščejo in spoznajo razlogi.
Politika nemške buržvazije v Avstriji je imperialistična. O tem gotovo ne more biti nobenega dvoma več. Predvsem je imperialistična v mejah Avstrije*same. Zase zahteva hegemonijo; zunanja znamenja tega stremljenja so: Centralizem, ki se ne zadovoljuje z enotnim upravljanjem gospodarskih vprašanj, kar bi bilo razumljivo, ampak hoče vso politiko kljub raznoterosti interesov spraviti pod en klobuk, s trdnim prepričanjem, da bo to nemški klobuk; večno se ponavljajoča zahteva, da bodi nemščina uradni državni jezik, s čimer bi se doseglo, da bi se Avstrija smatrala za nemško državo, fabičuo obstoječe predpraviee nemškega jezika, ki je tudi v nenenmkih krajih ofieielen in stoji večinoma na prvem mestu, n. pr. pri deželni vladi na Kranjskem, pri deželnem sodišču v Ljubljani in pri okrajnih sodiščih po slovenskih krajih sploh, pri poštnih uradih, pri uradih, finančni službi, pri kavkarijah i. t. d.; protežiranjc nemškega šolstva, ki Ima v slovenskih krajih prvenstvo pred slovenskim; germani-zaeija, ki se vrši z razlaščanjem slovenskih kmetov in umetnim naseljevanjem nemških» kakor ga opravlja n. pr. Siidmark pod protekeijo vlade, i. t. d., i. t. d.
lltajevati se to imperialistično stremljenje ne more. Vpričo očitnih faktov so bile vse lepe fraze raznih ministrskih predsednikov o enakopravnosti vseh narodov in o pravični politiki le poizkusi za preslepitev političnih strank.
DINASTIJA V AVSTRIJI.
Toda če vemo. da ostaja ta zagrizena im|>e-rialistična volja, se ne smemo izogniti trudu, da jo razumemo. V prvi vrsti je treba vzeti v poštev, da je dinastija avstrijske monarhije nemška. V državi, ki je še vsa prepletena s fevdalnimi ostanki, a precej krepkimi ostanki, šteje to že precej, zlasti če imamo pred očmi, da je bil dober del vse avstrijske politike vedno dinastičen in da sc je s posebno slastjo rada naglašala dogma, da je dinastija najmočnejša vez Avstrije. Kakor je v dobi reformacijskih vojn Prednjega veka veljalo načelo "Cujus regio, ejus religio" — "Čigar je kraljestvo, njega je vera", — tako velja v Avstriji, rdkar se jc oživela narodnost, podobno načelo: "Drživa se ravnaj po narodnosti vladarja."
Zadnji smo, ki b; trdili, da je članom dinastij narodnost v vsakem slučaju nedotakljiva svetinja. Za kakšen tron znajo princi preobleči narodnost in vero kakor uniformo. Dinastije na Rumuu-skem, Bolgarskem in Grškem so živi zgledi. Princ Wied je bil za tako ceno pripravljen, da postane celo Amavt. In danes se dresira že cela legija nemških princev za tako zamenjavo narodnosti, v nadi, da se postavi nekoliko tronov v deželah, ugrabljenih Rusiji.
NASTOP BURŽVAZIJE.
Nacionalna srajca se pa v takih familijah vendar le tedaj preoblači, kadar prinaša tako renegatstvo dobiček. V Avstriji ni bilo treba menjati garderobe. Stoletja jc zadostovalo, da je cesar bil cesar; stal jc tako visoko nad narodom, da se ni niti vpraševalo za njegovo narodnost. Ko sc jc Avstrija polagoma boljinbolj centralizirala in so se dežele, ki so nekdaj sprejele le v Avstriji vladajočo dinastijo tudi za svojo, deloma ogoljufale, deloma oropale za svoje pravice, je bila v Avstriji že neničimt na prvem mestu. Na to jc vplival postanek Avstrije, pozneje pa zlasti dejstvo, da je bila Avstrija sama dolgo del Nemčije in so bili njeni vladarji pogostoyia tudi nemški cesarji.
Nemška narodnost dinastije jc bila torej žc tradicionalna, ko se je začel dramiti duh posameznih avstrijskih narodov. Skoraj sočasno se je pri-% čel gospodarski preobrat.; strojna tehnika jc posegla tudi čez črno rumene meje, buržvazija se jc polagoma dvigala, poleg Nemcev so bili pa le še Cehi, med katerimi sc jc moderni kapitalizem nekoliko bolj znatno razvijal. Pa tudi med njimi je bil dolgo Čeh le delavec in uradnik, podjetnik pa je bil Nemce.
Ko je revolucija leta 1848. vsaj deloma premagala fevdalizem, je bila nemška buržvazija logično tista, ki je zihtcvpln njegovo dedščino in res tudi njen precejšen del nastopila. Z njo je prevzela tradicijo nemškega prvenstva v državi. V dobi absolutistične reakcije, ki je bila posledica zmagovite proti revolucije, sc jc avtokracija dosledno postavila na stališče centralizacije; ki jc neizogibno morala imeti nemški značaj. Dasi politično z ostalimi narodi vred brezpravna, jc bila nemška buržvazija, gospodarsko boljinbolj se krepčajoča, vendar nacionalno privilegirana. V svoje prvenstvo sc jc tako vživela, dn jc smatrala svoj privilegij za naraven položaj. Z vsako pred-pravico je tako, da jo smatra tisti, ki jo kaj dalj Časa uživa, za pravico; ko so drugi narodi nastopaliza enakopravnost, je nemška buržvazija. ki si je medtem razdelila moč z ostanki fevdalizma, smatrala vsako tako zahtevo «a kršitev svojih '1 prkfcb! i enih - pi* vic,'9
OBRAMBA PREDPRAVIO.
Dejstvo je, da brani nemška buržvazija svoje
postojanke. Glavno vprašanje ni, če je , dobila svoje pozicije, avoje privilegije, po pravici ali po krivem; glavno je, da jih uživa. Zato noče dati svojih prcdpravic iz rok, kakor ni hotel fevdalizem prostovoljno kapitulirati pred kapitalizmom, kakor se ni hotela monarhija na Francoskem brez boja umakniti republiki, kakor je morala n^ Ruskem priti šele revolucija, da strmoglavi čari-zem in kakor kajzer nima ltameua, da bi se odpovedal svoji avtokraciji.
Obramba privilegijev prehaja vedno iz defen-zive v ofenzivo, čim najde priliko za to. Tudi za njo velja pravilo: "Najboljša defenziva je ofenziva." S tem, da se osvoje nove predpraviee, se najbolje zavarujejo stare. Hegemonija na temnejšem prostoru se najbolje utrdi, če se razširi na večji prostor.
Nemški nacionalizem je v ofenzivi, in to jc torej razumljivo iz preteklosti. V sedanjosti pa podkrepljujejo gospodarske razmere še bolj njegovo agresivnost. V Avstriji je kapitalizem najmočnejši med Nemci; to se pravi: Največ kapitalističnih podjetij je v nemških rokah. Raztresena so pa ta podjetja pač po vsej državi in sicer tako, da se spozna gotov sistem v razpredelbi. Beseda o "mostu do Ad rije "ni prazna fraza. Stebre tega mostu označujejo velekapitalistična podjetja, ki se vlečejo od nemških alpskih dežel v paralelnih črtah čez- slovenske pokrajine do morja.. V Trstu je pa bilo do,vojne investiranega že več nemškega kapitala, kakor italijanskega in slovenskega skupaj. Na podoben način se je nemški vpliv kazal v Gorici. V Pulju je pospeševala germanizacijo mornarica, ki je imela v mestu že več moči od mestnega sveta.
Ekspanzija nemškega kapitalizma deloma čez Ogrsko, pa čez Hrvaško v Bosno in Hercegovino, je ravno tako fakt, spada pa na drugo stran.
KAPITALISTIČNA BURŽVAZIJA IN JUGOSLOVANSKE VPRAŠANJE.
Ta ofenziva pojasnjuje dovolj, zakaj jc nemška buržvazija odločno nasprotna vsaki resnični narodni avtonomiji v Avstriji in zakaj je posebno sovražna naravni m pravični rešitvi jugoslovanskega vprašanja.
Zedinjene Jugoslovanov v taki obliki, kakršna bi v bodoče odpravila nevarne konflikte med Jugoslovani samimi, predvsem dinastične konflikte, bi napravilo na Balkanu barikado, ki hi vsakemu na vzhod stremečemu imperializmu po kazila apetit. Izza padca ruskega carizma je pa nemški imperializem edini, ki išče pot preko Balkana in zato mu smrdi rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Po drugi strani pa gleda ravno ta iti^teriali-zem na Adrijo, In medtem ko mu je prej navedene namene teže priznati, je veliko lože goVoritl'o
tržaškem vprašanju, ker je Trst doslej avstrijska
posest.
Resnično se sedaj v nemških izjavah neprenehoma ponavlja tržaško vprašanje. Nemško časopisje v Avstriji in Nemčiji veheuientno zahteva odprto pot do Trsta: deputaeije hodijo k cesarju Karlu in mu dopovedujejo, da mora biti Trst toa vsak način pod nemško kontrolo; nemško-naeto-nalne konference govore kar o nemškem Trstu. In z jadranskimi interesi podpirajo nemški šovinisti svoje netim r joče sovraštvo do jugoslovanske združitve in osvoboditve.
Kakorkoli se rdi ta besna antipatija s stališča nemško-kapitalistično-buržvaznih interesov razumljiva, vendar niso razlogi dovolj močni, da bi mogli izpremeniti značaj jugoslovanskega vpraša nja. Trst je vsled svoje lege ob severnem loku Jadranskega morja gotovo zelo važna točka in ima tudi za Jugoslovane pomen. Toda jugoslovansko vprašanje samo ni odvisno od Trsta, kakor še od marsikatere druge točke ne. Razlogi za rešit ev jugoslovanskega vprašanja so pa premočni, da bi se mogla ta rešitev pokopati zaradi nemških ali kakršnih koli sspiracij na Trst. Če je bi bilo res na noben drug način mogoče, bi se mot alo rešiti magari tudi brez Trsta ; rešiti pa se mora na vsak način.
TRŽAŠKI PROBLEM.
Res pa je, da je Trst sam zase problem, o katerem se je doslej premalo razmišljalo, in sicer eden tistih problemov, ki bo zanimal večalimanj vso Evropo in delal tudi na mirovni konferenci marsikomu preglavice.
Doslej je bilo skoraj splošno mnenje, da je Trst predmet prepira med Italijani in Slovenci, pa amen. Ta dokaj površni nazor je pred vojno povzročil mnogo političnih grehov, ki se zdaj maščujejo. V svojem zakrknjenem boju so Slovenci in Italijani prezirali, da preti veliko hujša ne-* varnost, nego so si jo mogli domišljati v svojih lastnih nasprotjih. Pravzaprav so bHi socialisti edini, ki so opozarjali na ekspanzivnost nemškega kapitalizma na Primorskem in na njegovo okupacijo Trsta. Ampak socialistične besede so bile glas vpijočega v puščavi. Zaslepljeni od svojega boja so oboji sami pripravljali pot nemško-kapi-talistični nadvladi ; posluževali so se Nemcev zdaj eni, zdaj drugi in jim pri tem delali koncesije. V Pulju — in še prej v Opatiji — je bilo pa kar klavrno, kako so se zdaj eni zdaj drugi metali Nemcem, v Pulju seveda najbolj ckr. mornarici pod noge.
Sedaj je postalo tudi kratkovidnim jasno, da je na Primorskem tudi nemAko vprašanje in da je prav posebno Trst njegov predmet. Treba je pa priznati, da ne gre tukaj le za neopravičene zahteve, ampak da so v Trstu vendar prizadeti stvarni nemški — in tudi še razni drugi interesi. Opraviti imamo res s tržaškim vprašanjem, ki je vprašanje samo zaae.
KONFLIKTI INTERESOV.
Če bi šlo v Trstu res le za slovenako-italijan-ski spor, še ne bi bila atvar preveč kočljiva. Bilo bi sicer nedvomno dovolj prepirov, ostrih prepirov, ampak rešiti bi se morala naposled a kakšnim razumnim kompromisom, ki navsezadnje ni tako težak med dvema, kakor med mnogimi. Dejstvo je, da ni Trst izključno italijanski in ni izključno slovenski; pa vendar je italijanski in je slovenski. Vpričo dejstev ne damo nič na deklamacije, da je izključno italijanski, nič pa tudi ne damo na tiste račune, ki hočejo dokazati, da je čisto slovenski.	t
Toda kakor pravimo, ni italijansko-slovešvki konflikt vse, kar ustvarja tržaško vprašanje. Ta spor stopa boljinbolj v ozadje vpričo mnogih interesov, ki prihajajo čimdaljc bolj na dan.
Nekateri interesi se doslej še niso tako oglasili, da bi jih bilo dovolj slišali. Apipak kar ni. še lahko pride; pogoatoma se zgodi, da niso Ijt^ dem nekateri njih interesi jasni ali da se jih sploh ne zavedajo, zlasti če jih razmere ne silijo na to. Toda čc interesi eksistirtijo, pridejo ljudem prej-alislej neizogibno do zavesti. In boji zaradi njih postajajo lahko tem ostrejši, čim manj so se jih prej zavedali, ker so s svojim indiferehtizmom omogočili, da so lu.rtale in se utrdile zapreke, ki jih jc potem teže odstraniti.
Kdor se bavi z rešitvijo kakšnega problema, mora vpoštevati vse, kar je z njim v zvezi, ne pa le tistega, kar sili samo v pogled. Vpoštevati mora torej tudi tiste interese^ ki so danes nemara še večalimanj pod pajčolanom, o katerih je pa vendar gotovo, da izbruhnejo prejalislej neizprosno na dan.
Toda govorimo o tem povsem po domače.
TRŽAŠKO NACIONALNO VPRAŠANJE
Narodnostni problem v Trstu je dejansko ita-lijansko-slovenski. V političnem boju se ; pogoatoma rabijo pretiravanja, prvič ker je to precej
trdno vkoreninjeno v človeškem značaju, in drugič zato, ker je tudi v politiki v velikih čislih načelo, da je treba mnogo zahtevati, če se hoče nekoliko doseči. Toda če postaja stvar tako resna, kakor zdaj s Trstom očitno postaja, morajo umolkniti vsa tista pretiravanja, ki smo jih v prejšnjih časih pogostonia čuli izražene v geslih "Trieste italiana" na eni, in "Slovenski Trst" na drugi strani.
Kadar dozori iako vprašanje za rešitev, je treba resnici pogledati v oči.
Resnica je pa ta, da ima Trst italijansko in slovensko prebivalstvo, oboje v taki množini, da je Trst faktično italijansko-slovensko mesto. Z ozirom na to, da sta obe narodnosti v Trstu domači, obe živeči v kompaktnih skupinah in obe tako močni, da se njiju nacionalnost tudi šiloma ne da zakriti, pravzaprav ni važno, katera teh dveh narodnosti je v večini. Če ae pride i tem vprašanjem, je odgovor sploh težaven. Ljudje, ki so v svoji prenavdušenosti pisali, da je v Trstu osemdeset odstotkov Slovencev, so bili prav tako lahkoumni, kakor tisti, ki so v svojem šovinizmu trdili, da reprezentintjo Slovenci le nekoliko priseljencev kakor Grki ali Arbanasl.
Določiti natančno razmerje med Slovenci in Italijani je nemogoče zaradi jezuitičnega sistema pri ljudskem štetju v Avstriji, ki nikdar ne dovoljuje, da bi se dognali faktični narodnostni od-nošaji. Težavno jc tudi radi tega, ker ima Trst, kakor vsako mesto v enakem gospodarskem po-tbžaju. vejiko fluktuacijo In ker privlači delovni trg vsled geografič^ega položaja zdaj Italijane, zdaj Slovence. In nikdar se ne more prav vedeti, kateri prebivalci so trajni, kateri pa le mimoidoči.
NACIONALNO MENJAVANJE.
* »
Tudi prehajanje iz ene narodnosti v drugo igra znatno vlogo. Nešteti Italijani imajo čisto slo vanska imena; prav tako se pa tudi dobe Slovenci s pristnimi italijanskimi imeni. Včasi je tak prestop trajen, včasi pa le časoven . Koliko ljudi s slovanskimi imeni je absolutno pozabilo, da so bili njih pradedje nekdaj Slovani 1 Italijanizirali so se tako popolnoma v vsakem oziru, da je zanje govorjenje o "lahon^tvu" enostavno smešno. Ni pa v vseh slučajih tako Čestokrat ne more tuja, ta-korekoč izposojena narodnost niti tekom generacij prodreti v dušo in na kakršenkoli način ostane tradicija originalne narodnosti živa.
Dalmacija je dolgo imela navidezno popolnoma italijanski značaj. Uradovalo se je povsod italijansko, oficielne osebe so govorile italijansko, vsled tega jc v trgovinah prevladovala italijanščina, napisi so bili italijanski, in kdor je od zunaj prišel v Dalmacijo, jo je smatral za italijansko.
Toda ko je prišel narodni preporod, to se pravi, ko so narodne mase dobile nekoliko samozavesti in se otresle misli, da ima le gospoda pravice tia svetu, se je jela kar tajati zunanja italijanska skorja in skoraj čez noč je bila dežela očitno hr-vaško-srbuka. Pri tem so se pa italijanska imena lahko štela celo med voditelji Srbov in Hrvatov. Jezik in iine jih nista mogla tako italianizirati, da ne bi bila prvotna narodnost v njih zmagala ob prvi ugodni priliki.
Tako se tudi ne more vedeti, kako se utegnejo narodnostne razmere iz podobnih razlogov zasukati v Trstu. Tudi tukaj se večina lahko izpreme-ni v manjšino in manjšina v večino.,
NARODNA BODOČNOST TR8TA.
Pri vsem tem so pa vendar v zmoti ravno tako tisti, ki mislijo na popolno poitalijančenje Trsta, kakor tisti, ki računajo z njega popolnim pošlo • valjenjem.
Nobeno moderno industrijsko mesto ne živi od svojega lastnega prebivalstva. Z razvojem Industrije ae je pričel pritok ljudstva z dežele v mesta. Ta proces še davno ni končan in se bo tudi v Trstu nadaljeval. Nekdaj je bilo to le mesto po- i
morske trgovine; tržaška industrija, če odštejemo nekatera apecifična podjetja, ki so v zvezi a pristaniškim značajem mesta, je razmeroma mlada in ae šele aedaj razvija, zato pa tem k repke jc. Razvijala ae bo še nadalje, ker*pomeni zlasti za izvozna podjetja lega ob morju velike prihranke na transportnih stroških.
Treba bo torej tudi nadalje več in več rok. Naravni dodajatelji delavskega materijala so pa za Trat slovenske, predvsem primorske dežele, in italijanski kraji. Priseljevanje v Trst ostane pretežno slovensko in italijansko in to ohrani mestu njegov dvonarodni značaj.
Gotovo so v Trstu zastopane tudi druge narodnosti, ali one ne izpremene njegovega na red nega karakterja. Kar se tiče teh drugih narod -nosti, prihajata zlasti dva momenta v poštev.
Razne tuje kolonije je ustvarila trgovina. Ampak nikdar ni Trst vsled tega postal Babilon. Bogati Grki, bogati Srbi, bogati Armeni, bogati Židje žive tam; t<da v masah ne žive. Trst jc privabil iz vseh krajev trgoVce, mešetarje, agente; ali delavskih množic ni prk vabil iz takih daljav. Zato niso te kolonije mogle vplivati na narod -nostni značaj mesta.
Druga vrst priseljevanja jc nemška. Deloma iiua enake motive; njen vpliv jc še nekoliko pomnožen z razvojem industrije, katere je tudi v Trstu mnogo v nemških rokah. Ampak drugi del nemške kolonizacije jc umeten in izhaja od avstrijske vlade, ki pošilja sistematično vedno več nemških uradnikov v Trst, Gorico, Pulj, namešča nemške častnike pri ondotnih četah, rabi nemške tehnike pri državnih podjetjih in patronizira nameščanje Nemcev pri privatnih poeljetjih.
S tem ustvarja na iimeten način potrebe nemških šol, ki jih ustanavlja na državne stroške in pripravlja tla za naseljevanje nemških trgovcev, gostilničarjev, malih obrtnikov, sploh elementov, ki slede vedno taki kolonizaciji.
OERMANIZATORIČNA KOLONIZACIJA.
Pod avstrijskim režimom bi ravno zadnja metoda naseljevanja lahko postala nevarna. Vlada ima sama veliki podjetja v svojih rokah, nad drugimi ima kontrolo ali pa vsaj močno vpliva nanju. Ker v Avstriji sploh ni nobenega narodnega prava — megleni § 19. državnih ospovnih zakonov, ki izreka enakopravnost narodov, je teorija brez vsebine — in ker bo država, dokler obstoji, vsled svoje sestave vedno absolutistična, je vladi vedno mogoče, umetno uravnavati tok nemškega naseljevanja v kraje, ki bi jih rada germanizirala. S svojo centralistično konatitucijo, ki praktično ubi« ja avtonomijo dežel in občin, lahko protezi» umetno ustvarjene manjšine, dokler nc postanejo dovolj močne, da izpodrinejo veljavo domačega prebivalstva.
To taktiko je Avstrija zasledovala doslej, in Ae bi Trat ostal v njenih krempljfh, Ki po izjavah aemintja se gugajočega Karla umetna germa« nizacija še bolj napredovala.
Ta nevarnost pa mine, če se Trst osvobodi avstrijske nadvlade. Nihče nima tedaj možnosti, da bi prenapolnjeval vse urade z nemškimi elementi; parasiti nemške narodnosti pa nimajo tedaj nobenega interesa na mestu, v katerem jim ne bi več sama narodnost priganjala kupcev in jih proteži-rala v konkurenčnem boju. Trst nc inore biti v tem slučaju več pravi prostor za germanizatorično kolonizacijo.
Z narodnega stališča je torej za vse domače prebivalstvo, za italijansko in za slovensko, važno, da se iznebi avstrijske vlade.
ITALIJANI IN SLOVENCI.
V	tem je skupen interes Italijanov in Slovencev. ,
Danes ne morejo Italijani pohrustati Slovencev in Slovenci ne morejo pozobati Italijanov. A kakor smo videli, nimajo nc eni nc drugi take na-de niti za bodočnost.
Iz tega pa izhaja, da nc preostaja nc enim ne drugim, če hočejo imeti neoviran razvoj, nič dru-zega, kakor pametno pobotanje — kompromisi na pravični podlagi, ki nc more biti nič druzega, kakor faktična narodna enakopravnost.
Izza strastnih bojev na vročih tržaških tleh ne more nihče reči, da je taka sprava igrača. Vendar pa tudi nihče ne more trditi, da je nemogoča.
V	bojih se vedno vzbujajo strasti, in južni temperament jih je v Trstu še posebno kuril. Strast pa zatemnjuje pogled. Zato so v teh bojih Italijani in Slovani prezirali nevarnost, ki jc obema pretila od tretje strani.
Danes, ko so se Jugoslovani v stari domovini zdramili, najbrže "Narodni Dom" v Pulju ni več glavno shajališče ces. in kr. mornariških oficirjev. In če bi zdaj tam prišlo do občinskih volitev, ne bi hrvaški narodnjaki nemara več agitirali za kandidate "der k. u k. Kricgsmarine". Ampak včasi se je pa godilo, da so se Italijani družili s takimi ces. in kr. elementi. Zastopniki habsburškega sistema so pri tem kazali prijazen obraz zdaj temu, zdaj onemu, sprejemali pomoč zdaj enih, zdaj drugih, semterija so tudi sami pomagali, v duši so se pa smejali, videči, kako se med seboj mrcvarijo tisti, ki jih misli dinastično-eentrali -stično-germanizatorična peta o pravem časti skupaj poteptati.
Danes se zdi, da nastopa namesto nekdanjih strasti treznejše mišljenje. Menda prihajajo Slovani in Italijani do spoznanja, da imajo preveč skupnih potreb, da bi se mrcvarili med seboj.
Kakor koli se reši tržaško vprašanje, je gotovo, da mora biti enakopravnost zagotovljena obema narodoma. In če se to stori, ne bo treba stoletja. da postanejo Italijani in Jugoslovani ne le tolerantni someščani, ampak dobri prijatelji.
(Konec n« 8. strani.)

r

■r^" i

»"I.
<1 • lir' H



ADVER
SLOV. DELAVSKA
Ustanov ljtua do« 16. avgusta
190».
Inkorporirana 22 aprila 1900 ▼ drla vi Poan.
Sedež: Johnstown, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTO*, 1098 Norwood B'd.. Cleveland, Oblo. Podpredsodulk: JOSIP ZORKO, E. P. P- 2. Box 113, West Newport, Pa. Glavni tajnik: BLAt NOVAK. 6S4 Main Str.. Johnatowa. Pa.
1.	Poni. tajnik: FBANX PAVIX)V0I0, 634 Mala Str. John«town, Pa.
2.	Pom. uj.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main Bt., rranklln. Coneuiaugh, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOOBVAR, R. F. D 2. Box 87, Bridgeport. 0.
' NADZORNI ODBOR: ' Predsednik nadaor. odbora: JOBIP PETERNEL, Box 06, WUlock.«Pa. 1 .nadzornik: NIKOLAJ PO VSE. 1 Grah Bi. Numrej Hill, N. Š. Pltts burgh. Pa.
2. nadzornik: IVAN OROSEU. 886 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER1AN, Box 72, East Mineral, Kana.
porotnik: FRANC TEROPC 16, R. F. D. S. Box 146, Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOBIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield. IlT
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Oblo Bt., Plttaburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Mala St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: "GAB NARODA." 82 Oortlandt Street, New York City.
Cenjena društva, oziroma ajih uradniki, so uljudno proAeni pošiljati vso dopise naravnost na glavn«»ga tajnika in nikogar drugega. Denar naj a« potijo edino potom Poitnih, Ezpreanih, ali Ranfnih denarnik nakaznic, nikakor pa no potom privatnih tekov. Nakazniee naj ar nastavljajo: Rlai Novak, Title Truat and Guarantee Co. In tako uaalovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naalov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako ¡»omanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da av v prihodnje popravi.
IZVLEČEK KONTERENČNEGA ZAPISNIKA ZASTOPNIKOV SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA JOHNSTOWN IN OKOLICO DNE 26. MAJA.
Po večmesečnem razmotrivanju o zvezi slovenskih društev za me-wto Johnstown in okolico je končno uir. Ivan Brezovec, tajnik dr. «v. Alojzija, sklical sejo zastopnikov društev, kateri so bili v to svrho izvoljeni in pooblaščeni od svojih društev, dne 20. maja t. 1.
v dvorano dr. sv. Alojzija. Po kratkem in jedrnatem nagovoru na navzoče je otvoril sejo točno ob 10 dopoldne, prečit al začaani dnevni red, ki je bil soglasno jwvojen, nakar se je izvolil soglas-sno sledeči začasni odbor: Predsednik Frank Podboj; pod-N|orcd. Ivan Brezovec; tajnik in za-p|mikar Andrej Vidrich; pomožni tajnik Stefan Zabric; blagajnik (Jregor Hreščak. Nadzorniki: Fr. Gabrenja, Frank Čuček in Anton Zalar. Redifelj: Mihael Rovan-šek.
Sledi pregled pooblastil zastopnikov, ki se odobre. Zastopana so sledeča društva:
Za Cambria City: društvo sv. Cirila in Metoda, štev 16. J. S. K. J«: Frank Gabrenjs in Gregor Hreščak; društvo Mirni I)om št. 45, SDPZ.: Frank Slabe; društvo Adrija, št. 3, SNPJ.: Matija Pečjak in Franc Klimar; društvo Sloga, SSPZ.: Matičič; za Maxhom: skupno za vsa društva: Franc Ču-c e* k in Anton Dimic, Za franklinska društva: Društvo Zaveznik št. 3, SDPZ.: Frank Kraje in Louis Krašna; društvo Danica, št. 44, SNPJ.: Franc Kumovski in Ivan Turčiš; društvo Zorislava in Slov. izobr. Dom: Frank Podboj; Slov. pevsko in izobraževalno društ. Bled: Andrej Vidrich. Za conemauhška društva: Društvo sv. Alojzija it. 36, J. S. K. J.: Frank Dremelj in Ivan Brezovec; društvo Boritelj, št. 1. SDPZ.: Martin Jager in Louis Martinčič; društvo Delavec: Ignacij Orožnik, John Kukovca in Fr. Škufec; društvo Sinovi Slave, št. 168, SNPJ. i John Zupančič.
Za društva na Bon Air: Ivan Medle in Anton Zalar.
Soglasno se sklene imenovati nkupščino: "Zvezo slovenskih društev za Johnstown in okolico."
Namen: dojiti medsebojno bratstvo ter skupno sodelovanje, zbliževati društva ter jih pripravit! za skupno akcijo, za okrepitev moči slovenskega Življa v Johnstownu in okolifi.
Na stavljeni in podpirani predlog se soglasno sklene prirediti piknik, katerega Čisti prebitek nsj sc razdeli polovico za alueriški lUleči križ in d m go polovico za
Slovensko Rcpubličansko Zdmže-ffl nje.
Sklene se, da poizvedo znstopni-ki pri svojih., društvih, sko žele imeti tudi sprevod, kateri naj bi imel demonstrativen pomen proti Sovražnim vladam Združenih 4riav.
Soglasno se sklene prirediti piknik dne 22. junija in sicer na Viktor Taithovi farmi v Morrel-
ville, na katerega sc pozove tudi več govornikov, ki naj bi govorili v sloVenskem in angleškem jeziku.
Sogalsno se sklene, da si vsako društvo izvoli štiri člane za tisti dan, ko se vrši piknik, ki imajo prevzeti poverjeno jim delo, katero je potrebno na pikniku, ne :yie pa biti nobeden od njih zaposlen več kot dve uri: vse delo na pikniku se ima izvršiti brezplačno. Za reditelja teh odborov je izvoljen br. Štefan Zabric.
V odbor za preskrbo raznih potrebščin »o bili izvoljeni sledeči: Štefan Zabric, Frank Gahrenja in Gregor Hreščak, ki imajo dajati navodilo vsem društvom ter skrbeti, da vrSe tozadevni odbori svojo dolžnost.
Blagajnik si sme izbrati pomočnike, da mu pomagajo pri delu za časa piknika.
Tajnik zveze ima obveščati društva potoni njih zastopnikov.
Prihodnja seja sc vrši dne 17. junija t. 1., lahko se pa skliče tudi prej, ako sprevidi tdbor, da je to potrebno.
Za bližajoči se dan 4. junija, na rodni prazdnik ameriške neodvisnosti, je sklenila konferenca, da se vsa društva, katera so zastopana na tej konferenci, udeleže parade, ter z zastavami skupno odkorakajo v sprevod kot slovenski oddelek. Navzoči apelirajo na vse čJan-stvo prizadetih društev, da se tega korakanja polnoštevilno udeleži. Vsako društvo naj si nabavi primerne napise in sicer v angleškem jezikn, kateri naj imajo demonstrativen pomen proti avstro-nemški avtokraciji.
Zbirališče in čas bomo pravočasno objavili in obvestili društva, čim dobimo vse podrobnosti od mestnega maršala.
8 tem je dnevni red izčrpan, nakar predsednik konfertyice zaključi sejo. Andr. Vidrich, začaani zapisnikar.
RINTELENA BI IZMENJALI.
Iz Washingtona, D. C., poročajo: Ameriška vlada je prejela potom švicarskc vlade noto iz Berlina, ki «e glasi, da je nemška vlada pripravljena zamenjati nekega ameriškega državljana po imenu Siegrieda 'Paula Londona, katerega je nemško vojno sodišče lani obsodilo na deset let'zapora zaradi vohunstva na Poljskem, zi lajtnauta Fritza von Rintelcnii, nemškega špiona in zarotnika.
Rirrtclena je bil v Ameriki desna roka bivšega poslanika grofa Benistorffa in je imel v oskrbi miljonov dolarjev podkupninske-ga fonda. Vjct je bil na Angleškem, ko se je hotel s ponarejenim potnim listom ftnuzniti v Nemčijo, in angleške oblasti so ga poslale nazaj v* Ameriko. Tukaj je lul obsojen na dve leti ječe in zdaj se nahsjs v Atlanti, v zvezni jet-nišnici. Rintelen je ena najmar-kantnejsih figur v nemških intrigah v Ameriki in Angliji. Večkrat ne je že slišalo, da je kajzer-jev sorodnik in zdaj celo govore, ds je kajzerjev nezakonski sin.
Siegfried Paul London, o katc-
UTRINKI.
Iz ljondona poročajo: "Daily Express" ima depešo iz Moskve, da ao besede predsednika WiJ-soua o priliki njegovega zadnjega govora za Rdeči kril v New Yorku našle dober odmev v Runi ji. Wilson je namreč dejal, da bo stal z Rušijo kakor s Francijo. Ruska demokracija je tudi vesela korakov angleške vladerki hoče pokazati svo. je prijateljstvo napram Rusiji.
Švedski socialistični Hat "Politiken" v Stock-holmu, ki prejema informacije od neodvisnih ao-(dal lato v v Nemčiji, piše, da obstoji med Nemčijo in sedanjo finsko vlado tajnr dogovor, za katerega ne ve finski senat. Po tem dogovoru ae ima ustanoviti finska monarhija pod nemško dinastijo in finska armada mora priti pod nemško vodstvo. Finska dovoli Nemčiji, da vporabi Aland-ske otoke za pomorsko oporišče in dalje ji pusti odprto pot čez finsko ozemlje do Ledenega morja, kjer namerava Nemčija ustanoviti aubmarin -sko bazo. V to svr'uo zahteva Finska po navtdilu Nemčije, da odstopi ruska republika kos M ur. monskega na skrajnem severu. Ta kosuega od meat a Kirvatunturija do obali ledenega morja in vzhodno do reke Pcčenga in Tutovka; na najširšem mestu meri ozemlje 45 milj. Ruski komisar zunanjih zadev Čičerin je izjavil v intervjuvu, da je aovjet pri volji odstopiti omenjeni teritorij Finski, ako se prebivalstvo s splošnim glasova • njem izreče za to.	'
Iz Londona poročajo: Bolgarski socialisti ao prvi odgovorili na spomenico, ki je bila sprejeta v februarju t. 1. na konferenci medzavezniških socialistov v Londonu. Bolgarski socialisti odgovarjajo, da *e zadovoljujejo z večino točk v spomenici; sprejeli ao tudi točko za teritorijalno izravnavo. Ž ozirom na Maccdonijo pravijo, da bi sc morala združiti z Bolgarsko iz etnografiČnih razlogov, toda so za to, da dobi Macedonija avtonomijo. Obenem izražajo željo, da odgovore tudi nemški socialisti zmerno in sporazumno na spomenico zavezniških socialistov.
Iz Londona poročajo: Centralni odbor finskega delavsko-vojaškega sveta je obelodanil apel na ves svet, ki naj v imenu človečanstva naredi pritisk na vlado finske bele garde in nemško vlado proti terorizmu na Finskem. Apel se glasi, da so Nemci zaprli 70,000 oseb, med katerimi je 30 tisoč civilistov. Ti Jjudje so izpostavljeni groznim mukam in tisoči umirajo lakote. Vsak dan se vrše eksekucije. Buržavzni finski divjaki in Nemci so v enem dnevu umorili 158 žensk v Lachtiju. Sedanja finska vlada pod diktatorjem Svinhufvu -dom hoče s kroglo in bajonetom pokončati vse socialiste.
Iz Amsterdama poročajo: "Večinska frakcija socialno demokratične stranke v Nemčiji je deloma odgovorila na spomenico zavezniških socialistov, ki je bila sprejeta na londonski konferenci
v februarju 1.1. Na seji strankine eksekutive zadnji petek je izjavil Schcidemann, da je izvod spomenice prišel stranki v roke pred nekaj dnevi po indirektnih potih. Mirovni cilji zavezniških ao -' ciali.stov večinoma soglašajo z aneksionističnimi programi njihovih vlad — je dejal Seheidemann — in vsled tega jih njegova stranka ne mort odobriti v celoti. Nemški socialisti še vedno stoje na stališču rajhstagove mirovne resolucije z dne 19. julija 1917 — je nadaljeval Seheidemann — in ni res, da odobravajo nemški socialisti mir na vzhodu. Brest-litovski mir je bil sklenjen najprej po krivdi boljševikov samih in deloma tudi po krivdi zavezniških socialistov(Î)."
S Scheidcmannom patf ne bo več mogoče razumno argumentirati s socialističnega stališča. Kakor je videti, ga je nemška vlada aama precenjevala. Iz poročila švedskega sodruga Brantinga je namreč znano, da je nemška vlada na vsak način skušala preprečiti, da bi prišla resolucija medzavezniških socialistov v roke nemškim socialistom, ker sc je bala, da bi se z njim zdramila so -cialistična vest in da bi iz londonske resolucije spoznali svoje dosedanje napake. Ta strah gospoda Hcrtlinga in njegovih tovarišev je bil očividno neutemeljen. Gospod Seheidemann stoji ob strani kajzerjeve vlade in ae ne gane s tega mesta. On ne vidi nemških aneksij na vzhodu, pač pa očita medzavezniškim socialistom aneksionistične na -mene. Njegova trditev, da nemški socialisti — nsmreč večinski — ne odobravajo breat-litovskega miru, je zelo čudna, če se vzamejo t poštev nemška poročila, ki soglasno trdijo, da je Sehei-demannova frakcija glasovala za ratificiranje mirovne pogodbe. ' Nasprotno je pač glasovala socialistična manjšina, toda nanjo se vendar ne more sklicevati Seheidemann.
Koliko krivde imajo boljševiki na tem, da je bil sklenjen brest-litovski mir, ima pač Seheidemann najmanj presojati. Ko je šel y Stockholm, je vendar sam skušfd pregovoriti ruslce socialiste za mir za vsako ceno. In očitno »o se boljševiki zanašali na to, da bodo nemški socialisti sledili njihovemu zgledu. To pa bi bilo imelo za posledico revolucijo v Nemčiji, ne pa hrest-litovskega miru. Krivdo zavezniških socialistov za ta mir bi pa moral Seheidemann šele dokazati; tu ne zadostuje prosta trditev.
" Iz Londona poročajo: Ministrski predsedniki Aitftije, Francije in Italije, ki ao prisostvovali zborovanju raedzavezniškega vojnega sveta v Veraailleau zadnji pondeljek, ao izjavili:
"Ustanovitev neodvisne poljske države a prostim dohodom do morja tvori med drugimi pogoj trdnega in pravičnega miru v Evropi. Zavezniške vlade z veseljem beležijo izjavo državnega tajnika Združenih držav, s katero izraža ameriška vlada simpatije in se pridružuje narodnim aspiracijam za svobodo Čeho-Slovakov in Jugoslovanov."
Ministrski predsedniki torej že polagoma spoznavajo internacionalni pomen poljskega, Češkega in jugoslovanskega vprašanja. Koliko časa bo še treba, da spoznajo ta pomen nekateri zakrknjeni avstrijakanti, ki na noben način nočejo videti malo dalje od nosa.
Iz Stockholma poročajo: Odposlanec ruske sovjetske vlade, ki je prišel sem iz Moskve skozi Nemčijo, pravi, da je "na*dnu nemškega ljud stva" precej revolucionarnega gibanja. Neodvisni socialisti in zimmerwaldisti imajo velike težave z agitacijo! V Berlinu nimajo niti enega lista in njihovi shodi ao prepovedani. Edino mesto za propagando imajo še v državnem zboru. V Schei-demannovi stranki je zavladala velika nezadovoljnost vsled nemške politike v Ukrajini in na Finskem. Večina ljudstva v Nemčiji še vedno verjame, da bo armsda izposlovala mir. — Kar .se tiče razmer v Rusiji, je dejal odposlanec, da jc vlada boljševikov neoinajana. Mala buržvazija se je vdala in sprejela boljšcviški red.
Iz Švice jep rišla v London vest o barbarskem postopanju z vojnimi v jetniki v Nemčiji. Nevtra-lec, ki je bival v Berlinu, je izpovedal sledeče:
Sešel sem se z narednikom, ki je bil v civilnem življenju učitelj godbe in zelo. dober človek. Ostrmel sera, ko mi je z velikim bahaštvom pripovedoval , kako je v družbi z drugimi spremljal 900 angleških ranjencev, ki so bili vjeti na bojišču. Ranjeni vjetniki so morsli korakati peš dalc<" v severno Nemčijo in straža je bila na konjih. Vjetniki ao morali prehoditi 25 do 30 milj dnevno. Kdor jc vsled rane in muke onemogel, ga je straža enostavno lutrelila in brcnila njegovo truplo v cestni jarek. Na ta način je od 900 vjetnikov prišlo komaj 150 mož živih na označeno mesto. Narednik je pripomnil: "To je vojna. Naš nemški princip je, da dosežemo mir hitro in zato ne smemo poznati nobenega usmiljenja. Taka so povelja naših višjih."
Verjamemo, da ao taka povelja višjih in predpostavljenih, zakaj ljudstvo samo gotovo tudi v Nemčiji ni tako divjaško. Človek sploh ne bi verjel takim vestem, če se ne bi tako često ponavljale in v časi pod osebno odgovornostjo ljudi, ki bi gotovo dobro premkdili, preden bi v javnosti izrekli lai, ki se jim lahko dokaže — če ne danes, pa jutri. Amerišfki poslanik Gerard pripoveduje v svoji knjigi "My four years in Germany", da je uradno obiskal več taborišč za v jetnike v raznih krajih Nemčije. Razmere, ki jih je tam našel, so bile včasi take, da se človeku ježe lasje na glavi. Pat O'Brien, Amerikanec, ki je služil kot aviati-ški lajtnant v angleški armadi in je bil sestreljen ter je prišel v nemško vjetništvo, je napisal knjigo o svojem begu. Tam pripoveduje, kako so Nemci ravnali z njegovimi sovjetniki in z njim samim. On je bil ranjen v usta; kakor da sc mu hočejo rogati, so mu dajali jabolk e za hrano. Preden so ranjeni vjetniki oxrevali, so morali peš marširati v druge kraje. V enem kraju so jih zaprli v navadno ječo. Radovednemu občinstvu so vedno dovoljevali, da se je norčevalo iz njih. Za nemške ranjence so se njih zdravniki brigali z največjo skrbnostjo, če je bilo upati, da bodo zopet sposobni za fronto; če ni tako kazalo, se sploh niso brigali zanje.
Da ne smejo poznati usmiljenja, jc torej dogma v Nemčiji. Ali dasi se dobe v vsakem narodu okrutni značaji, vendar ni noben narod sam od sebe tako pokvarjen. Te neusmiljene metode more porajati le gotov sistem, in sicer je bas nemški militaristični sistem posebno primeren zato. Kajti tak skstem ne mara čutečih ljudi, temveč le maline. Poraz takega sistema je v interesu vsega človeštva.
Dopis.
——• *
Sheboygan, Wis.
Unija stroja rje v, ki se je ustanovila pred nedavnim ••<# m, prav hitro napreduje. Ako p >jde takoj naprej, Ijoiiio imeli v priliodnjin par tednih organiziranih l'K)% v strojarski stroki zaposlenih delavcev.
Razume se, da so naši delodajalci n >i pel i vse svoje m>ti, da preprečijo organiziranje tukajšnjih delavcev iu niso prav ni3 izbir«-ni, kje dobe pomoč za bojno kampanjo proti strokovni,organizaciji. Poslužujejo se \sakojakih nn-Itolcevanj, da bi prepričali <i lav-stvo v tukajšnjih strojarrah, ds niso opravičeni z.ilii- ati večje pravice. Seveda se danes delavci ne morejo "blufati" potom raznih kompanijskih agentov več tako kot svoječasno, ko bilo «c toliko število delavcev nezavednih in niso imeli nobenegu pojma o strokovni . organizaciji. Delavci ¡predobro vedo, da to jih t1- žabfii ugentje že večkrat speljali na led in da poskušajo atoriti tudi sedaj, nekaj takega kar bi bilo v protislovju z resnico in pravico, i V veda gledajo za svoje koristi, zato I so tudi nasprotni delavski organizaciji, ki bi jim preprečila čezmerno izkoriščanje tukajšnjega delavstva.	,
To so stvari, ki jih morajo vzeti delavci v poštev. Pomagati *i morajo sami in imeti morajo na vidiku, da so razni agenti unij-skih nasprotnikov, ki navidezno j morda celo izgledajo koristni de-: lavcem, v korist edinole družbam, katerim je na tem, da ohranijo svoje velike profite na račun delavstva Naše zahteve so opravičene in pravica je na naši strani, i Kateri še niste v tej strokovni or-I ganizaciji, pristopite ob prvi pri-I lik. Vsi slovenski in hrvaški delavci, ki so zaposleni v tej stroki, ; bi inorali biti člani unije. Od iu >č-ne, solidarne organizacije strokovno zavednega delavstva moremo pričakovati uspehov; če bomo slabotni in nesložni, bo imela družba lahko delo, da nas porazi in šo nadalje izkorišča in kupiči miljo-nc na račun izčrpanega delavstva. Ne verujte puhlim grožnjam, katerih glavni namen je, da vas odvrnejo od organizacije. Pravico do j strokovne organizacije nam varujejo zakoni, zato se ni nikomur I ničesar bati, kajti naše zahteve I niso niti najmanj pretirane in naše delovanje niti najmanj v protislovju z zakoni.
Delavec.
Iz New Yorka poročajo: V ca-rinarskih krogih sodijo, da so prišli na sled zarotnikom, ki so hoteli vtihotapiti v Združene državo dragulje odstavljenega carja ccni-jo na $2,000,000. Na sumu imajj neke uradnike. Eden jc v Rusiji, drugi, ki ga zdaj pogrešajo, se je pa izkrcal v nekem atlantiškein pristanu danskega narnika in je hotel v Washington po uradnem o-,pravku. PasaŽirja Vladimir Jogcl-sena in Monttcfler. GT Knhnn sti bila poklicnim pred zveznega komisarja v Tlohokenu, N. J., in sta bila postavljena vsak pod $10,000 poroštva, ker sta osumljena sokrivde. Pravijo, da so zvezni agen-tjc zalotili za $150,000 dragulje/, drugim so pa nasledu.
Iz Moskve poročajo o Heji centralnega odbora vseruskih vojaških in delavskih svetov:
Ljenin je predlogi odboru svoj načrt za re-forttto ruskih financ. Po tem načrtu sc uvede nov denar, ki razveljavi starega, toda državljani dobe denar le do gotove svote, medtem po ostane preo-stsnck v državni banki in vsakdo dobi posebno čekovno knjižic*» za nakazovanje denarja, ako bo hotel trošiti čez določeno vsoto. S tem načrtom hoče Ljenin ubiti Špekulacijo Nemcev, ki kupujejo v Ukrajini prav po ceni ruske rublje in ponarejajo stare ruske bankovce.
Iz Rima javljajo: Tz privatnih virov poročajo, da je položaj na Češkem in v jugoslovanskih krajih Avstrije zelo resen.
"Tribune de Geneve" v Švici poroča, da se rebelno gibanje na
Češk em siri po vsej deželi. Na tisoče Čehov je v zaporih.
B. W. Snow, ki je avtoriteta v poljedelstvu, naznanja, da bo le-tfis pridelek pšenice izredno velik. Vreme jc ugodno in farmarji ao posejali obširna zemljišča s pšenico.
Mr. Snow ceni pridelek zimske pšenice na 602,000,000 bušljev, pomladanske pa na 325,000,000 bušljev. Če sc njegova cenitev obnese, bo Amerika pridelala letos 927,000,000 bušljev pšenice, lanski pridelek jc znašal le 650,828,-000 bušljev. Pridelek ovsa ceni na 1,500,000 bušljev, lanski pridelek je pa znašal 1,587,286,000 bušljev. Rži in ječmena bo letos tudi ve? kakor lani.
Koruzo so posejali na 117,700,. 000 akrih, lani pa na 119,755,000.
rem pravi nemška vlada, da je "smeriški državljan," je v resnici Nemec. Rojen je bil v Leipzigu od nemških staršev in v Ameriko je prišel leta 1882 in v New Yo»--ku je vzel državljanske papH^i;. Po nekaj letih je šel v Rusijo in tam je bival zadnjih šestnajst let.
Državni tajnik Lansing je odgovoril na ponudbo neinAkc vla-
de, da ne bo ameriška vlada zamenjala Rintelena. V nemški noti je bila tudi med vrsticami grožnja, da sc l>o ksjzerjers vi** da maščevala nad ameriškimi dr-žsvljani v Nemčiji, «ko bo njena ponudba odklonjena. Lsnsittg je pa odgovoril na to grožnjo in-direktno, dri je v Ameriki v*č Nemcev kot pa Američanov v Nemčiji.
Vsmislu podatkov vojnega departments je danes v Nemčiji 133 cmeriških vojakov, ki so bili vje-ti; rasen teh je v Nemčiji interniranih 216 ameriških civilistov, med katere so všteti tudi ameriški mornarji V Združenih državah je pa Interniranih okrog 5000' Nemcev in med temi jc 1310 vojnih vjetnikov, nemških mornarjevi in pomorščakov.
Po izjavi Stanley J. Koneukam-pa, predsednika organizacije br-zojavnih uslužbencev, je dan za stavko določen, toda ni še objavljen. Konenkamp pravi, da nima organizacija nobenih obveznosti več, odkar so kompanije odklonile predlog vojn/ga delavskega odbora. Stavka se lahko odvrne, čc odnehajo kompanije, ali če prevzame vlada brzojavne naprave.
t
s


F^'inw	T --rr -t»-

, ^	-p-*-rjpf^rr
C



■ Stran Kct%
♦MIIMMMM<IMitlil»#
1 ZAPISNIK
konferenoe jugoslovanskih tocih liztičnih klubov t Crawford Co., dr*ava Kansas,
obdržali a dne 20, maja 1918 na Breezy I lili, Kans.
Konferenčni tajnik otvarja sojo.
Za predsednika je izvoljen sodr. M. Krulo, za podpredsednika sodr. Frank ltugelj.
Zapisnik zadnje seje se Čita in sprejme neizpremenjen.
Poročila tajnikov posameznih krajevnih klubov se vzamejo na znanje.
Konferenčni tajnik poroča, dr. so klubi darovali skupni blagajni sledeče zneske: Klub štev. 179 dol. 2.50; klub štev. 157 dol. 2.00; klub štev. 30 dol. 5.00; klub štev. 133 dol. 2.00. To poročilo se vzame na znanje.
Predlagano in sprejeto, da se prekine konferenca za deset m»» nut, da more nadzorni odbor pregledati knjige bivšega tajnika.
Po ponovni otvoritvi zborovanja poroča nadzorni odbor, da je našel knjige v redu. V ročni blagajni je $1.52. Sklene se, da posluje konferenčni tajnik zanaprej tudi kot blagajnik.
Predlagano, da se opozori bivši blagajnik, da naj prinese na prihodnjo konferenco knjigo in blagajno. — Sprejeto.
Prihodnja konferenca se vrši v Gross, Kans., četrto nedeljo meseca junija ob 2. popoldne.
Predlagano in Sprejeto, da .se poblasti konferenčni odbor za nabavo knjig po možnosti. Nadalje se podpira in sprejme predlog, da se pozovejo ostali klubi, naj po možnosti prispevajo v konferenčno blagajno.
Konferenčni knjižničar se pooblasti, da gre osebno na Ringo, Kans., po knjige, ki jih ima on-dotni klub že mnogo dalj nego dovoljujejo pravila^ Dotični so-drugi se opominjajo, do so bile knjige nabavljene za 'vse člene, ker naj se vpošteva.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključuje sodrug predsednik konferenco.
Frank Homar,( zapisnika:'.
spalnih ali salonskih vozovih, pla-čija 3i/»je poleg Pulmanc e voz
nlne od ene milje, v spalnih vozovih za turiste pa 3tye. •
Voznina v lokalnem prometu je povišana za 10 odstotkov, prizadeti pa niso brodi in lokalne električne železnice.
Poseben popust za turiste je odpravljen, voznina za prtljago /je povišana in odpravljeni so privilegiji za potnike, da so se ustavljali na postajah in napravljali železniške izlete zastonj po stranskih železnicah,
Vojaki in mornarji plačajo en cent od milje, kadar se peljejo na dofp\st? To velja tudi za osebe, če se udeleže velikega taboriftčenja ''Velike republikanske armade" v Portlandu, Ore., ali sestanka "Zedinjenih konfederativnih veteranovM v Tulsi, Okla. Članom obeh organizacij je dovoljeno, ?e se udeleže teh zborovanj, da plačajo le en cent voznine od milje, če pa gredo k državnemu zborovanju pa plačajo dva centa od milje.
Voznina za prtljago znaša eno šestino od normalne potniške voznine, minimalna pristojbina je 15c od 100 funtov in minimalna iztirjatev 25c od .vsake pošiljatve.
Miljske knjižice postanejo neveljavne po 10. juniju, ko stopi v veljavo višja voznina. Nerabljene in deloma rabljene knjižice se lahko predlože na železniški postaji in denar za nerabljene vozne listke bo po v men.
lzvoznani in uvoznina je črtana in veljavna postanedomača voznina.
Direktno povišanje vožniue mesto percentualnega je določeno za premog, koks, les, rudo, "kamenje, žito, bombaž, živino, meso, sladkor, stopljeno zlato in srebro iti še drugo blago.
Z novo odredbo se seveda podraži tudi premog. Po cenitvi bo letos premog dražji za $160,000, 000 od lanskega leta. I
1.	Ku* tretjina troakov v fiskalnem letu, ki se konča dne 30 junija -919, naj s* pokrije s davki. Po njegovem preračunu bo treba za kritje te vsote dobiti $8,-000,000,000 i davki.
2.	Pravi vojni davek pa pro-flt, ki naj bo visok, naj ae naloži na vse vojne profite. Davek, naj ae tako naloži na sedanji nad-prof it, da ko davkoplačevalec plačal tisti davek, ki je višji. Sedanji davek na nadprofit je treba spremeniti.
3.	Poviša naj se davek na ta
MIKAJ ZA PREMISLITI
100,000 oseb. Poleg tega je Amerika poslala 1,500 zdravnikov v Veliko ttritauijo, od katerih jih je šlo 6000 naravnost u* fronto.
Predsednik VVilson je izdal odredbo, ki razširja prepoved za tr že nje s sovražnikom. Po tej odredbi so klasificiram kot sovruž-
kozvani nezasluženi dohodek. Pomniki» sedanjem zakonu je zaslužen do t ViWlka	prebivajoča izvon
hodek, če odštejemo nekatere Iz- 'Združenih držav, ki je podanica jeme, obdavčen s štirimi odstotki. sovražno dežele, ali katero soprog kot dohodninski davek in osmi- i' ofioip »Kent »ovražiiega >»*• ml odstotki kod davek na nad-	kU« v trgovini s sovraz-
profit, medtem ko plačujejo da v- ninn narodi; koplačevalei od nszssluženih do-J v*p	ki so jih zavezniški
hodkov, ki prihajajo od vreduontJnarodi v vojni s centralnimi sila.
Po izjavi vrhovnega zdravnika
v ameriškem sanitetnem zboru
generala William C. Corosa je v I .. . .. ( . , . , , , ,
ameriškem sanitetnem-zboru nad Ak° rpite * buT !ff tRHBR
20,000 zdravnikov in 12.000 bolni- 1 nt?reUvo' f^oboloin, itd. po- 1 rinsrjev
zi,ik	„i ^	x. ■ tem je gotovo umevno za vsakega
skln strežnic, ves zbor pa šteje ,	. ™ i n n • .* ,t i
a'tla se posluii zdravila, ki izčUtr
kor so sploh vsa zdravila ki pri-
iliajajo iz Trinerjcvih laboratori-! jev. Ona $1.10. Po lekarnah.
Linimcnt jc nenadomestljiv pir revmatiziiru, nrvral-giji, putllic!, pretegih, oteklinah, bolečih udih, nt njenih nogah, !td. .'IS^in H5c po lekarnah, po pošti 45 iu 75e. Jos. Triner f'o. i:m~lM9 So. Ashland A ve., ChicagOi 111.
V lekarnah. Cena $1.10. Jot.
ielodec in obenem ukrepi prebav ne organe ter odstrani tem potom •leprijetni položaj zdravja. Tri-nerjevo Oren k o Vino obstoji iz grenkih zeliič velike zdravilske moči katere čistijo Žebslec, in čisto rudeče vino ki kroji celo te-.lo. Ono je prav prijetno za uži- i7! vati z veseljem. Neki zdravniški mesečnik omenja sledeče v maj- (Triner Co., izdelovalci, 1933 -1843.
ski številki: Ono j<s izvrstno ka- So. Ashland Ave., Chicago, lil.
nih papirjev, idt., le štiri odstotke.
4. Visok davek naj se naloži na vse predmete, ki služijo luksu-su.
V letošnjem letu bodo izdatki znašali okoli $13,odb,000,000 ali polovico tega, kar bodo znašali prihodnje leto. Vsled tega pravi zakladnifiki tajnik, da no moremo podvojiti svojih izdatkov, ne da bi pov-jjUli davek. Sedanji davek nosi lo $4,000,000,000, in za $20,000,000,000 bi bilo treba najeti posojila. McAdoo meni, če se to zgodi, bi bilo treba od posojila dajati visoke obresti.
mi internirali ali se pa pri iiji;i nahajajo v vojnem vjetnlštvu:
v«e osebe, državljani sovražnih dežel, ki so pomagali širiti nemško propagando ali ki so kovali zarote aH spletkarili proti Združenim državam ali katerikoli vladi zavezniških narodov;
vsi individuji, državljani nevtralnih dežel, ki jih vojni trgov-ski odbor postavi na listo za sovražne državljane; vsi državljani sovražnih dežel,
éé
99
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 Rtra-neh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chieago, 111., v Clevelandu in oko-
se podraži ves materijal, ki ga je treba transportirsti po železnicah.
Železniški upravitelj pravi, da sedanje povišanje voznine ne bo služilo privatnemu profitu. Če bo kaj profita, se bodo voznine takoj zopet uravnale, da ljudstvo ne bo nosilo nepotrebne butare. Dobiček pojde ljudstvu in ne privatnim železniškim družbam.
Kljub dobro organizirani kampanji za razpečavanje vojno varčevalnih znamk, ki je trajala teden dni, država Illinois ni dosegla svoje določene vsote $125,000,000, (lasiravno so nekateri okraji prekoračili njiiu določeno vsoto.
Zakladniški tajnik McAdoo jc odredil obširno kampanjo za razpečavanje vojno - varčevalnih Ravnotako znamk, ki doseže svoj višek dne
IZJAVA.
V odgovor onim psevdo-filozo-fom, ki iščejo dlako v jajcu, tem potom svojevoljno izjavljam, da po svoji vednosti nisem nikoli pristopil k Zvezi katoliških Slov.; torej tudi član te-organizacije nisem mogel biti. — Leo Zakrajšek, Milwaukee, Wis.
PRIPOROČILO.
Sodrug Mike Zore, kateri je delal dolgo vrsto let v premogoko-pih po različnih državah, je vsled napornega dela zbojel na bolezni, znani pod imenom "vodenica." Dolgo časa je bil v "County Hospital v Belleville, III. Sedaj je okreval, toda za težko fizično delo v rudniku je nesposoben. O-menjeni sodrug se obrača do čitn-teljev Proletarca s prošnjo, če bi kateri iz med teh znal za kakšno lažje delo v zdravem podnebju. Vsi poduki gleide dela naj se pošiljajo na naslov: Mike Zore, 200 N. Illinois St. Belleville, 111.
Iz Washingtona, D. C. poročajo: Mnogo je bilo neverjočih Tomažev, ki so skimavali z glavami, če sa čitali v listih, da so vojaški vlaki v nevarnosti pred nemškimi špioni in agenti v Ameriki. Ni jim šlo v glavo, da bi se knj-zerjevi agenti upali izvršiti kaj takega, ko vedo, da bi jim šlo	n''
življenje, če jih zalotijo pri ta- j 0 kem delu. In vendar se je izvršil
v lllinoisu tak napad na vlak, ki, 28. junij je dan vojno-varČc-pa ni imel uspeha, ker je bil črni, valnih znamki
28. junija, ki je določen kot dan vojno-varčevalnih znamk.
Razume se, da bodo vse države tekmovale med sabo, da dosežejo največjo vsoto. V tej tekmi ne sme zaostati država Illinois, ampak mora skušati, da prekosi svoje sestre.	^
Vsaka država ima svoj vojno-varčevalni odbor in logično ga i-ma tudi država Illinois. Ta odbor pravi:
Pred 28. junijem mora država Illinois doseči nji določeno vsoto.	;
Ali jc to težka reč? Če vsaka oseba — mož, žena ali otrok, obljubi, da kupi za $20 vojno-var-Čevaluih znamk, ali pa kupi znamke za omenjeni znesek, je vsoia
ne glode na to, kje sedaj prebiva
jo, ki so prebivali na teritoriju ¡Hei pa na 6033 St. Clair ave. sovražnih sil po 4. avgustu 1914.
Odredba določa, da morajo u radnlki korporaeij In posojilnih družb v Združenih drŽavah izročiti v tridesetih dneh inenik varuha za tujezemsko lastnino, na na oseb, ki so po novi odredbi klasificiram kot sovražni inozemci. Dolžniki, ki kAj dolgujejo o<cbnm, ki so sedaj proglašene za sovražnika, morajo izročiti varuhu izjavo, kot jo bo zahteval.
Previdne gospodinje
iumjo tlom* v «dno «no steklenice Ur. Rlchtertevega
PAIN-EXPELLER
Zanesljivo «mi«tvo ta rtr«n)é Mi vrmattfall
bolrčlnah, prehladu, t«vsu*lj«aju lid.
Jedi no pravi s rarst reno znuiuko sidra
SSe. 1b Me. t lekamab In naravnuet od
P. AD. HICHTER S CO. 7«-SO Washington Street. New York, N. V
PRIPOROČILO.
Sodrug Louis Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarca" za vse države. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Sodrugo prosimo, da naj mu pri ton» poslu kolikor mogočo pomagajo.
Upravništvo.
Izvrstno zdravilo za želodec.
Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vaAe prebavne organe, fte posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, ¿e je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
Tobak je bil uv-ščen med produkte, ki so potrebni v vojni. To-varnarij pridejo pri dobavi premoga na prednostno listo. »
naklep pravočasno odkirt.
Odbor za javne informacije naznanja, da je treba čuvati največjo tajnost pri prevažanju vojaških čet v Ameriki iz kraja v
Tega dne je treba, da vsaka c>-seba — mož, žena, ali otrok — v lllinoisu kufri vojno-varčevalno znamko za pet dolarjev, ki bo stala omenjenega dne le $4.17. Če
POPRAVEK.
"V majniški izdaji Proletarca je črkostavee napravil neljubo napako v oglasu slovenske tyrdke Frank tiren & Co. 348- 358 N. State Street, Chieago, 111. ki iz-deluje fonografe in ima zalogo Colnmbia plošč. Namestu prave slike fonografa za $3T>, je postavil sliko fonografa ki stane $85 in naprej.
Priporočamo, da naj čitatelji "Majniške izdaje" vzamejo ts popravek na znanje in se po njeni ravnajo, da ne bo prišlo vsled neljube napake do kakšnega nesporazuma.
Upravništvo.
Železniški upravitelj McAdoo je odredil, da se voznina za tovorno blago na železnicah poviša za 25 proc. voznina za pasažirje pi od 2V2o na 3c pri milji. Proraču-nili so, da bodo železnice v prihodnjem letu imele od $800,000.-000 do $900,000,000 več dohodkov kot letos.
Povišanje voznine za tovorno blago stopi v veljavo dne 2fi. junija, za pasažirje pa 10. jnnija Potniki, ki se vozijo v stalnih
kraj, ker se je bati,da uprizore to izvrši, bo prodanih 6,00r-neniški agentje napad na vojaški vojno-varčevalnih znamk, v vlak. Odbor apelira na vso časni- denarju bo pa zneslo nad $25,-karje, da ne natisnejo besede o.MOOOO. gibanju vojaških čet. Odbor pravi:
"Illinois City in Telegraph
Co", je sprejela pred kratkim resolucijo, v kateri obsoja kršenje vladnega priporočila glede tajnosti. Pri obveščanju je uradnik te dražbe pisal:
"Kako resna situacija, dokazuje dejstvo, da je eden naših članov sporočil, da so bili žeblji o dtračnic odstranjeni v vzhodnem lllinoisu, ko jc bilo naznanjeno, da ima oditi vojaški vlak! Vojaški tajni uraid, je preiskal stvar, in izjavlja, da jc prijatelj sovražnika brezdvomno izvedel za odhod vlaka, ker je bil prekmalu naznanjen v časniku, in je odstranil žeblje od tračnic na Wabash železnici. Pregledovaleč proge je na srečo odkril nevarno mesto ob času, da ga je bilo m >-goče popraviti, preden je pri vozil vojaški vlak."
ZAkladniški tajnik McAdoo je v pismu na kongresnika Kitchina, predsednika proračunskega odseka, naznanil, da izda vlada v fiskalnem letu, ki se konča dne 30. junija, $24,000,000,000, če bodo tako visoki troški in izdatki tekom šestih mesecev. Osem miljard dolarjev bo treba dobiti z davki, pravi zakladniški tajnik.
Vsled ogromnega proračuna priporoča mr. McAdoo sledeče določbe v novi davčni predlogi:
Marsikdo misli, da je to nekakšen ukaz. Ne prijatelji Slovenci! Zunaj v starKin gnili Avstriji se dvigajo Jugoslovani in Čehi proti habsburški tiraniji. Oni tvegajo vse, kar imajo, svoje posestvo, prostost in življenje, da vržejo ob tla habsburško avtokraci-jo. Ameriška vlada pa apelira na vse prebivalce v Združenih državah, torej tudi na Slovence, da ji posodij(Tdenar, ki ga dobe vr-nenega z dobrimi obrestmi. Ta denar potrebuje vlada, da zdrobi moč centralnih avtokratov in tako osvobodi v stari domovini tu-di Slovence izpod habsburškega jarma.
Slovenci! Vsak cent, ki ga posodite ameriški vladi, ste poso-; dili za zmago demokracije n.id avtokracijo in osvoboditev svojega naroda iz habsburških hudi čevih krempljev.
Vsakdo, ki kupi dvajset pet dolarskih znamk, postane član "llli-noj*ke vojnohranilnega certifikat nega kluba." Na njegov certifikat bo vtisnena zlata zvezda. Z,i vsakih nadsljnih 20 znamk, dobi še eno zlato zvezdo na certifikat, ki ga lahko vsakdo da v okvir.' Tako «bo certifikat še v kasne;-Ših letih dokazoval, da je Imeji-telj storil svojo dolžnost v vojni zs svetovno demokracijo.
Kupujte voinnvarčevalne »n hranilne znamke sedaj, da ho drt-inčcna vsota dosežena šc pred 28 jimijem.
Iz NVashingtona poročajo: V letošnjem maju so bili po poročilu zakladniškega departinenta vojni stroški so pa vsi narasli. V inaj-šji kot v lanskem maju. Posojilo zaveznikom je skoraj enako poso-; jilu v maju lanskegr. leta, drugi j strogi ,so pa vs inarasli. V maj-1 skemjjoročilu niso všteti stroški zadnjih dni.
v Mesečni dohodki, vojno posojilo in deležni certifikati niso všteti; bili so sledmi: April 1917, $93,257; Maj, $197,632,000; juni $289,433,000 juli $83,755,(KM); a v-gust $73,912,000; septe mber $75,-460,060; oktober $90,181,000; november $139,368,000: december $104,432,000; januarj 191S, $103,-053,000; februar $98,513,000; marca $155,701,000; april $208,-683,000; maj $650,000,000.
Stroški sc se v zadnjem mesecu pomnožili za več kot $300,000,000 nad normalnimi stroški in sc najbrž povišajo v prihodnjih šestih mesecih.
Po proračunu bodo izdali •$!!,-000,000,000 med 1. jrdijcui, ko se prične novo fiskano leto, in med 31. decembrom. Razpisati bo treba četrto posojilo svobode v oktobru ali novembru.
rov
Zelodečni grenčec
(Severn's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil.
Poaabno •• priporoča starim in slabotnim ljudem in bolnikom
kot' sa lahko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do časa ¡mati po malo tsgs zdravila. Jemlje naj sa vedno pred jedjo.
Na prodaj *# du hI v lekarnah Cona j« 7 S centov in ti.10. Ako pa slnčajiM» vat lekarnar nima t«aa xdravila. mu redte, naj ra naroči aa vaa. Ako pa on no^e teira IsvrAlti, tedaj pa vam ira mi poftlj«mo sa omenjeno
vaoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
• II, II. Morgan, zastopnik zvc74 ne živilske uprave na Kubi, je bil obveščen, da ie zavezniški sladkorni odbor sklenil pogodho, da kupijo Združene države od kubanskih nroducentov 25 odstotkov sladkornega pridelka.
Mr. Morgan izjavlja, da ni dobil obvestila Hedc cene, ki naj jo plača za sladkor.
Vojna novzroča, da prihajajo žene v industrijo. V prvih štirih mesecih 1918 so zvezne posredovalnice za delo nastavile 45,000 žen v industriji./
General Crowder jc odredil, d i se pregledajo vsi naborni razredi in registrirane! ponovno ruzde!« po razredih, ker se je v nekaterih nabornih okrajih zelo znižajo število registrirancev v prvem Razredu. V nekaterih nabornih o-krajih je število registrirancev padlo pod 28.7% doli do 10%.
General Crowder je dejal, da bi na tisoče registrirancev, ki so sedaj v četrtem razredu, moralo .Hiti v drugem in prvein razredu.
Registrirancem letnika 1918 ni dovoljeno po izjavi generala 0Vowderja vstopi v mornarico in mornariško pehoto.
Pričakujejo, da pride po novem razpredeljenju nad 500,000 registrirancev v prvi razred.
Kasilrlte svojs znanje! Pouflite se o socializma! Razvedrite si duhal 11 Proletaree " «ma v svoji književni zalogi sledfčs knjige in broiare. Pošlji-t» naročilo še danes:
Makslm Gorkt: Mati, mehka vesba ...............................11.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk ln Iv. Kaker): Dfnagel. Povest
ls ckicašklh klavnic ...........................................78
Enrlco Ferrl: Socializem ln moderna veda......................... M
Piol^tartat . . . ■ . . ..••.............•.•...*.........•......••«•«• JO
Kdo uničuje proizvajanje v malim ................................ .10
Socializem .............................................................................................10
Socialistična knjižnica. 2 zvezka ln "Naša bofatstva" ...........io
Kapitalistični razred............................................ jo
Prof. Wahnnund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nasiranje ln svebodna znanost..........
O konsumnlh društvih.............
Zadružna prodajalna sli konsum ....
Katoliška cerkev in socializem ......
Spoved papeša Aleksandra .........................................io
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETABEO. 4008 W. Slst St..	CHTOAGO, ILLINOIS.
......

.>•>.>««.»....
......
.............
..........

.28
.10 .00 .10
Eli-IBEIBE
Največja slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, kateri sa Vam poilja brezplačno.
.a	Najboljša blago.	Najnižja cene.	mm
EK31-IBI-1 f=ii-imr=inr=J|
Gl
4ltl8lflV8888«f«BIBIIfll8iaiiaaillll8lll8ISIIB«IIB88IIIB888lll8liaSB8l8l88BIIII8«88fll8SfB8S88l88l8BIBIB8*«
MODERNO UREJENA
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA |
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turSka S kava, sladoled in sniodke.
Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Cann! 1220. i
2. RADNOVIC, ,	I
lastnik.
1149 W. 18th. Str.	Chieago, III.
5323234823235353232348232348484823532323232348480202022323484848
PEOhETAREC
Tržaško in jugoslovansko vprašanje.
• (Konte h 5. «trani.) TRST IN ITALIJA.
Toda tržaftk o vprašanje ae ne sme presojati
le z narodnega stališča. Njegova vsebina je neprimerno večja.
Trst bi imel lahko kitajsko ali pa turško prebivalstvo, pa se vendar ne bi mogla izpremenitl njegova geografična lega; Trst je in ostane glavni obmorski izhod za vse severne in vzhodno ležeče dežele.
V tem oziru itua Trst pravzaprav še najmanj » pomena za Italijo. Ako bi se mesto priklopih) Italiji in bi ona z njim ravnala kot s čisto svojim, ga morda s carinami obdala kakor s trgovskim zidom ali pa vodila politiko, ki bi zbudila sovraštvo drugih dežel, bi Trst prav kmalu začel nazadovati; namesto razvoja bi nastopila stagnacija, hiranje in naposled pogin. Če ne bi postalo iz njega to, kar je je postalo iz Ogleja, bi pa prišlo vsaj to, kar je gospodamko prišlo v Benetke, ki niso danes nič druzega, kakor kos lepe preteklosti.
Kot luka je Trst za Italijo skoraj brez pomena. Trgovina Italije mu ne more dati življenja; zanjo je Trst od rok. Kdo naj eksportira ali im-portira po dolgem ovinku čez Trst, če ima Jaktn, Genovo ali Neapolj pred nosom.. Iz nacionalnega navdušenja si kapitalistična trgovina ne dela nepotrebnih stroškov. Ako bi bilo tržaško gospodarsko življenje odvisno k» od Italije, bi torej moralo zamreti,
INTERNACIONALNO VPRAÖANJE
Trst je odvisen od prometa z deželami centralne in vzhodne Evrope. Nasprotno pa je Trst tudi potreben tem deželam. Če bi se jim zaprl, bi ga morale prepustiti njegovi usodi in si poiskati nadomestilo zanj, n. pr. v Dalmaciji; če bi pa .^e to postalo nemogoče, bi prejalislej haft zaradi Trsta izbruhnil nevaren konflikt.
V uvodu smo rekli, da ima nemška buržvazija na Trstu tudi resnične interese. Seveda «e ločijo od razlogov, ki jih navaja za germaniziranje in za svojo nadvlado. Ampak eksistenca teh interesov je dejanska.
Kako naj pride štajerska industrija do Jadranskega morja, kako nižjeavstrnska. Trst ji je najbližja in najprimernejša Inka. Šibenik ali . Spljet je že preveč oddaljen, pretežko dosegljiv. Odprta pot do Trsta in odprta tržaška vrata so zanjo največje važnosti.
To pa ne velja le za nemško industrijo v alpskih deželah. Čehi se n. pr. doslej malo, skoraj nič ne bavijo s tržaškim vprašanjem. Češka je sedaj del Avstrije in Trst je avstrijska luka. Vsled tega je Čehom Trst na razpolago. Toda Čehi se bore za samostalnost. Tisti hip, ko jo dosežejo, bo pa med njimi in Jadranskim morjem ležal velik kos sveta.
Češka je že danes industrijska dežela. Na Češkem, Moravskem in v Šheziji je skoraj največ avstrijske industrije. Pred njo je pa še ogromen
razvoj. S tem postaja pristaniško vprašanje akutno. A Čehi nimajo morja. Tudi zanje je Trst najbližja in najprikladnejša luka.
V dosedanjih razmerah ni bilo to vprašanje za Čehe akufno, pa jih vsled tega tudi ni vznemir-► jalo. Češke dežele so še del Avstrije in Trst je avstrijska luka, vsled česar naravno služi tudi češki industriji in trgovini. Ampak danes stoji tudi
Iz Amsterdama poročajo: "Koelnische Volks-zeitung" piše: "Nič več ne moremo zapreti oči vpričo dejstva, da se po vsej Rusiji razširja sovražen ču{ proti Nemčiji in Ukrajinci nas tudi ne gledajo s prijateljskimi očmi. Vsa situacija na vzhodu kaže vse kaj druzega kakor prijetno sliko..
List na to toži, da so sovražni čut proti Nemcem v Rusiji zase ja! 1 zavezniki, posebno pa predsednik Wilson s svojo kampanjo prijateljstva na-.pram ruskemu sovjetu, ki je dosegla Ruse po "podzemefjskih potih". Nemčija bi morala — svetuje ta list — odpraviti militaristični karakter uprave v ruskih obmejnih državah in vpeljati popularno administracijo.
"Beri iner Tageblatt" piše, da večina Letov in Kstonov ne mara nikakršne zveze z Nemci.
Kakšna bi morala biti tista nemška uprava, ki bi bila v ruskih deželah popularna, ne ve najbrže niti katoliška "Koelnische Volkszeitung" sama. Socialistične uprave menda kajzerjevci ne bodo vpeljavali.
Tz Amsterdama poročajo: "Mislili smo in upali, da bodo nemški nafeljenei v Ameriki ohranili zvestobo do svoje domovine in ostali zvesti nemškim idejam, ali zdaj smo se zbudili in spoznali, da smo samo sanjali." Tako piše berlinski "Lokal Anzeiger" v komentarju k poročilu iz Amerike, da je bila 11. aprila razpuščena Nern-ško-anieriška zveza (politična organizacija) z glavnim stanom v Philadelphiji.
Iz Amsterdama poročajo: Vsenemska "Kreuz-zeitnng" v Berlinu t.apada turške ambicijc v Kav-kaziji. Prodiranje Turkov proti Krimu in v Perzijo ni vscnemcem nič kaj po volji in omenjeni list pravi odločno, da mora Krim spadati pod Ukrajino, ne pa pod Turčijo. Dalje piše ta list, da je-Nemčija zajamčila Turčiji nedotaknjenost njenega teritorija, kolikor ga ima v starih mejah, to je v mejah pred vojno, n ipa obljubila, da bodo Turki gospodarili na severnovzhodnih obalili Črnega morja in v Perziji, vsled česar mora Nemčija nasprotovali najnovejšim turškim aspiracijam.
Iz Amsterdama poročajo: Dunajski poročevalec radikalnega lista "Weser Zeitung" v Bremenu javlja sledeče odstavke iz senzacioneltiega govora dunajskega Župana drja. Weiskirehnerja :
" Veleirdajstvo hi črna nehvaležnost se šopiri po vsej Avstriji in naša vlada je preslaba in ne -
češko vprašanje v znamenju aamostalnosti in če če ae reši v tem zmialu, postane dohod do morja takoj pereč problem. In Trst je tista točka, v katero se tedaj upro tudi češki pogledi.
Prav tako je pa tudi z ostalimi deželami srednje Evrope in zapadnega Balkana, ki postanejo neodvisne, ako se razpade Avstrija v svoje na -ravne sestavine. VeČaHmanj je Jadransko morje vsem potrebno in za njih večino je Trst- najnarav-nejši in najprikladnejši izhod.
Za Trst sam je pa tem boljše, čim več trgovine se koncentrira v njegovem pristanišču in Čim več dežel obrača svoj promet tja.
Tržaško vprašanje torej ni le lokalno, tudi ni le italijanako-slovensko, ampak je internacionalno.'
PROBLEM REftlTVE
Problem je torej očitno precej kompliciran. Kako naj se tedaj reši, da ne ostanejo v njem kali sporov in da se ne zanese vanj seme novih konfliktov i
Mogoče so za tak smoter različne formule in o nobeni se ne more reči, da je edinozveličavna. Ampak nekatera načela se morajo na vsak način vpoštevati, če se hoče doseči zadovoljiv rezultat, i
V narodnem pogledu se mora priznati, da je | Trst dvojezično mesto, italijansko in slovensko. Hegemonija ene ali druge narodnosti mora biti vsled tega izključena in vsak poizkus nacionalnega zatiranja onemogočen.
Oboje bi postalo kolikor toliko dvomljivo, če j se Trst po navadnih pravilih priključ eni ali drugi državi, bodisi italijanski ali pa jugoslovanski. Naj- | bolj zanesljivo bi se dosegel cilj, Če postane Trst z določeno okolico popolnoma avtonomen. Potem je že postransko, ali je mesto tudi absolutno neodvisno, ali pa imajo Italijani in Jugoslovani v njem takozvani eondominium, ali pa se najde kakšna druga oblika, ki more varovati omenjeno načelo.
Avtonomija bi bila pa tudi zaradi gospodar? skih razmer najbolj priporočljiva; in najbolje bi se z njo spojilo internacionaliziranje.
Narodi, ki morajo eksportirati čez Trst, se ne morejo zadovoljiti z odvisnostjo od kakšne druge države, ki bi kot pravovel javna posest niča Trsta lahko ovirala in obremenjevala njih promet in ga eventualno tudi popolnoma izprla. Zahtevali bodo pač pravico do Jadranskega morja in pri reševanju tržaškega vprašanja se ne bodo dali izključiti.
Avtonomija Trsta bi omogočila njegovo in -ternacionaliziranje, s čimer bi se ostali narodi najbrže zadovoljili, ker bi v njej našli garancijo, da bodo uživali enakopravnost in da ne bo en narod predpostavljen drugemu.
Naš namen ni govoriti o vseh možnih podrobnostih. Za to niti ni prostor tukaj. Upozoriti .jc
Prvrl socialist m sme biti Hil, ampak nora biti vodnt *tn vojak trojo stranko. Kdor aoai iTojo prepričanje lo tam v s*
M, no koristi nié ne sebi, ne aro ji stvari Prepričevati mora Uste, ki šo niao proprlšanL
Pravi socialist hoče poznati težavo, zapreke, uspehe in napredek dolarskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta-roc.
Hrbtobol
> **>!•*«*. kateri m krni rad« pridružijo i« drug« bolezni. V obte nastan« hrbtobol vsl«d kak« n«-r*dnoati n« ladteah. ali v mehurju in m zahteva pri Um takojfa» pozornosti in dobrega zdravila. V vseh takih slud^jih vam toplo priporočamo
S
evera's
KHitj Ml Um Rintlj
(Sevsrovo Zdravilo za obiati In Mra). Rabita to zdravilo pn po-gotUm in boltotnam apuidanju vod« in pri otrocih. Id močijo po ao6 poataljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlat«nici ali ¿« imata zoprn ialodac. To zdravilo od-oUklin« dolanjih d«lov Cena 7Sc in f l.U. Na prodaj v v »ah lakamah.
pravda života.
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravil 14 Pazit« na val beli denar za irse dneve." To pomeni« toliko kakor prvo pazite in hraaite dokler ste le zdravi in mladi, da boste Imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vaak človek mora paziti in liraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nabran, se lahko eenl kot itemeljni kamen poalopja za katerim vsaki stremi. Dobro J« vedno imeti na pametu narodni icrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežjo je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vai denar A«-danes, ampak pačite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enoga dolarja dobite vaio bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Busijo in Francosko.
1'rodajemo prve posojilne mortguge (markače) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upise za parobrodno potovanj»* v «taro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Island Avenue, Chicago, UL Kapital, vloge in prebitek znaAa nad $«,000,000.
CARL STROVER moderna knjigoveznica.
Attorney at Law*
Zastopa m vsak sodiiéih.
Okusno, hitro in trp«žno dela za
privatnike in druütva. Sprejemamo
Specialist za tožbe V odškodnina- naročila tudi izven m «sta
¿fl
;ih zadevah, sobe 1009.
133 Wj Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 8986.
F. SEVI RA CO. EDAN HAPIÜS, IOVSA
Central Hotel
Conemaagb, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Ali veste za letovišče Martin Potok ar jaf fte/eda. To je VILLAGE INH" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okoliei.
Ogden Ave., blizo cesine železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
Dr. W. C. Okleidorf, M. B.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 4M 8RAII AVE.. KENOSHA, VIS.
Talafon 1199.
Imamo moderne stroje. Nizke cen«
in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 163S Blue Island Ava., (Adv.)	Chicago, III.
SLOV EN01
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI.
POD
Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto $3.00> pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova druitva. Deset članov (ie) je treba za novo drufttvo. Naslov za list in za tajil ¡5tvo je: 2657 So. Lawndale Aro. Chicago, m.
Zdravnik za notranje in ranocelnlk.
bolezni
ZdravniSka preiskava brezplačna — plakati je le zdravila. 1924 Bln« TmU^ At«., Chicago. U redu je od 1 do S po-pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga iiveči bolniki naj piiejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEARINO HOU8E". Kaj to pomeni aa ljudstvo, če j« banka pod nadzorstvom "Clcarlng Houza". V»o bank«, ki imajo zvezo • Chicago pa pač treba že sedaj, da tudi tržaško vprašanje ¡c,e*ri»g Hous«, so podvri«ae strogemu ni tako enostavno, kakor se marsikomu dozdeva, ampak obaega raznovrstne podrobnosti, ki Imm|o delale ie mnogo preglavic. Pri tem »e bo pokazala, da se vprašanja današnjega dneva ne morejo reševati po sistemih, ki »o veljali v paeteklosti. Današnje razmere niso včerajšnje; novi interesi niso enaki starim. Probleme sedanjosti je torej treba reševati po potrebah sedanjosti in poiskati je treba tiste oblike, ki najbolje ustrezajo tem po.; treba m.	»I
stalna, da bi kaj naredila. V sedanjih resnih časih potrebujemo parlament in tudi slab parlament je boljši kot nič. Res je, da državni zbor ni mogel -esiti vprašanja prehrane, toda bil je edino mesto, kjer se je moglo razpravljati o Številnih nasilnih činih birokracije.
Največja in najvažnejša dolžnost vseh nemških strank je, da nastopijo združene proti vele izdajstvu Slovanov."
Iz Londona poročajo; Tukajšnji "Telegraph" je prejel sledečo depešo od uvojega dopisnika v Milanu:
Avstrijska in nemška javnost je naposled seznanjena o podrobnostih militarističnega pakta, ki ga je sklenil česat Kari na nedavnem sestanku z nemškim kajzerjem. Poročilo o podrobnostih je fzšlo v listu "Deutsche Volkszeitung." Militari-atična pogodba vsebuje sledečih sedenj točk:
1.	Nemški cesar in avstrijski cesar skleneta tesno militarno zve/o za dobo petindvajset let in se zavežeta, da bosta v tem času vposlila vso silo podložnih narodov v militarne svrhe. — Zaveznika pripravita svoje armade v polni sili za vsak slučaj bodočega konflikta./ \
2.	Vsi mofiki prebivalci, ki ao zmožni nositi orožje, morajo imeti potrebno vojaško vežbanje. Vrhutega se organizirajo posebne enote, ki bodo pomagale pri proizvajanju muWije in orožja.
3.	Nemčija si pridrži prvenstvo do vodstva in iniciative glede organizacije, inštrukcij in vpp-slevanja združenih armadN (y,ete obeh držav tvorijo eno armado, ki ne smejo biti tuja druga drugi.
4.	Orožje in strelivo je skupna posest in pod skupnim nadzorstvom. Armade ene države lahko porabijo potrebščine iz najbližje postaje v drugi državi/
5.	Čete obeh držav morajo priti v dot i k o v svrho, da se privadijo na vzajemno spoštovanje, ljubezen in cenitev. V tem načelu se morajo vež-bati tudi bodoči častniki. Nemški oficirjr lahko poveljujejo avstro-ogrskim četam in narobe.
6.	Vse priprave za bodočo vojno se imajo vršiti sporazumno med generalnimi štabi. Vsled tega je naravno potrebno ožje sodelovanje med generalnima štaboma in vladnittfk ministri. Vse potrebne gospodarske narodbe v zvezi s pripravami za eventuelno vojno se imajo izvršiti mirnem času in v to svrho se ustanove vladni oddelki.
7.	Železnice se iinajo graditi na temelju »kupnega sporazuma in načrta.
prej v posebni
nadzorovanju od uradaikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja mora vriiti najmanj enkrat na l«to. Izvedenci nntančno preiščejo stanje vaake banke. Vso gotovino preJtejejo, pregledajo vse note, vnričine, vknjiibe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki ao naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in računo. Če nnjdejo izvedenci kake slabo ali dvomljive vrednostne listine, se t« ne Štejejo več kot imovina banke. Ako ae je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in se ji prid« na aled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mora takoj odstraniti in nn-domestiti z boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi v»' nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing Hous«. .
hedar se odvzamejo kaki banki t« ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing liouse ima slodnja za to dober vzrok. .Ve drugi strani pa je o baaki, Ei je članica te zveze, že to dovolj jasea dokaz, da ima dobro ime vino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chieagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Houeom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji ¿akoj priskočile na pomoč druge Clearing Bouse banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmer«. Ta Clearing Hous« nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspeiea, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Bouse, sprejeli ta načrt.
American Stat« Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te bsnke, kateri poda vaako leto pet-popolnih računov.
American Btate Banka pa je tudi pod državnim nadsorstvom in odda vsako' leto pet detajliranik računov o stanju Banking Departmenta držav« Illinois.
Napravite NA&O banko za VAftO banko in Val denar bo varen in gn lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraiajte za secnsm naiih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 ia $500.00 alatih hipotečnih bondov.
Naiveči* <i<wanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
Ms« Islam« Avenue, Ckleaf% Iia.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem,1 Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	•:•
* TROLETAREC'' se tiska v naši tiskarni
MMMMIlIMIMMMMMMMMMMMMMMMMIMItl
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-falije, uniforme, pečate in vae drugo obrnite aa na avojega rojaka
F. KERZE CO.,
2711 Sooth Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Caiuka prejmete zastonj. . Vse delo garwntwmn*. ..........................................$..........
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ «4 BROAD STREET Til, 1475 JOHNSTOWN, PA.
__predsednik.
A ME Rid KJ! DftiAVNB BANKS
Blun Island Ave., vogal Loomis In IS. ««•U.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Rkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspoino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno raupanje in čislanjo od strani «tcvilnih odjemalcev. Malo |k>vl-tanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potretyfcčinah naiih, a novi vojni davek nam je spodbil Se zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povilatL Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane st»ar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako raupanjo in vspeh med svetom, ker učinl, da bol zgubi svoje stsliSče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakSen brlog ztotvornih tvnrin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevl le k i so prosti vsakovrstne nepotrebne meSa-nice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudečl vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slalmče, knkor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce ko ddaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste naSli v ujem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
;prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina ali revmat.zma,*l ralRiie, lumbago, otrpelosti gležnjev In drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako j« dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.	*
TRINERJEV ANTIPUTRIN
j« Izvrstna In prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za Izpiranje grla in ust; istotako z. čiSčenje ran, izpuičajev in drugih kožnih «tvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Naj nove jie nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih rassU-vah: Oold Modal- Ban rranciaco 1915, Orand Prix-Panama me.
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist
1333-1343 South Ashland Ave.
Chicago, III.