Ste«. 247.
U Ljubljani, v soboto, Oni 27. oKlohro 1906.
Leto XXXII).
Velja po poŠti: /a celo leto naprej K 26'— za pol leta	„ 13'—
** Jetrt leta „ „ 6 50 n en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20' —
v a pol leta „	„ 10' —
ta Četrt leta „	„ 5' —
«a «n mesec „	„ 1'70
L a poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Inserati:
En-stop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... U „ za trikrat . . . 9 „ za >>eč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
CJredniŠtVO jf v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Čez
----dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. ClredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie 'J Kopitarjevi!) ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inscrate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Brez zob.
Radi bi že zaprli knjigo boja za splošno in enako vol. pravico. Nc smemo pa prezreti, tla ie tega boja minul šc samo prvi del. Glavne bitke še pridejo. Zato nam ne more biti vse eno, kako sc v javnosti laže o tistih, kateri bodo morali v najusodnejših trenotkih kot naši zastopniki v zbornici izvrševati svojo demo-kratiško in narodno dolžnost. Zdaj sc gre izvesti, kar se je pričelo, zraven pa tudi popraviti Korošcem storjeno krivico.
Treba je bolj kot kedaj našim poslancem trdne zavesti, da je ljudstvo za njimi in da zato gredo lahko preko podlih napadov k svojemu dnevnemu redu.
Odkar smo dokazali kako nesrečen in škodljiv jc bil slovenskim pravicam predlog dr. Tavčarja radi reasumiranja Koroške v vol. odseku, ta dični poslanec ljubljanskega mesta kar divja — tem bolj sedaj, ko je Slovanska 7.veza edino pravi in naravni sklep, da glasuje proti takemu reasumiranju, ki ne pomeni druzega, nego izdajstvo jasnih pravic slovenskega naroda do dveh mandatov na Koroškem. »SI. Narod« se jc vsled tega razkoračil in — ker mu je kakor po navadi, zmanjkalo argumentov kar meče okoli sebe s psovkami kakor izdajalec, slepar itd. Človek bi mislil, da ves čas sam sebi piše! A pri natančnem pregledovanju članka se vidi, da »Narod« očita Slovanski zvezi izdajstvo in sleparstvo, osobito seveda dr. Šusteršiču.
Izdajstvo in sleparstvo obstoji po njego-vem mnenju v tem, da jc »Slovanska zveza« pravilno ocenila dr. Tavčarjev reasum. predlog in ga odklonila, ker je za nič in doseže baš nasprotno onega, kar žele vsi resnično narodni Slovenci: da se Korošcem vrne pravica!
Sicer pa vprašamo, kedo jc dr. Tavčarju sploh dal pravico, zastopati Korošce? Koroški' \oditelji so se, kakor čujemo iz najzanesljivejšega vira, še nedavno zopet obrnili baš do »izdajalcev« in »sleparjev« v Slov. zvezi za \arstvo svojih interesov, ne pa do dr. Tavčarja. Nečuvena predrznost od dr. Tavčarja ie torei bila, da jc brez vsacega mandata, na lastno pest, in zgolj iz strankarskih nagibov, započel navidezno akcijo, ki ni drugega, nego udarec s pestjo v obraz slovenskemu narodu na Koroškem. Nesramnost je tem večja, ko tega moža ni bilo nikjer videti, ko sc je vršil
na Dunaju boj za vol. mandate. Sedel je doma in užival diete! To je bilo njegovo delo. In možu njegove stranke, ki je bil član vol. odbora, ko so se šc razpravljala vol. okrožja, se jc moral od strani predsedništva zbornice uradoma vzeti zborniški mandat, ker ta politični lenuh ni bil z nobenim sredstvom pripraviti do tega, da bi spolnjeval svoje dolžnosti kot član odseka! In taki ljudje sc drznejo delavne in vestne poslance zmerjati in psovati!
Slovanska zveza je po resnem, temeljitem iu vsestranskem posvetovanju storila svoj sklep z dveretjinsko večino. Ali so to sami »izdajalci« in »sleparji«? Možje, Slovenci in Hrvati, ki so vsi osiveli v parlamentarnem delu in v boju za pravice svojega naroda! Iilato psovk take vrste »politikov«, kakor dr. Tavčar in njegova družba, ne doseže zasluženih, izkušenih in vestnih poslancev, ki se lahko no predvčerajšnjem dnevu resnično vesele svoje politike. Kdor se še ustavlja v Avstriji demokratiški izpremembi vol. pravice, jc najhujši nazadnjak, ki ga brez usmiljenja požro časa valovi.
Sicer pa naj dr. Tavčarjevi zagovorniki, oziroma njegovi pisači pri »Narodu« Ic pridno naprej psujejo saj t:> jc edino orožje, ki ga še imajo; podobni so hudobni stari babi, ki nima več zob, ampak le še — jezik!
Zd Merjeni Kili
Baklja v bosanske razmere.
Bogata obitelj age Kadiča iz Bosne v Poči jc imela istotam bogato posestvo iu se je bavila s trgovino. Stari Kadič jc poročil hčer nekega bega. Imela sta več otrok, a najstarejši, ki nas tu zanima, jc bi! Vckoslav. Rodil sc jc v Sarajevu, kamor se jc bila preselila Kadičcva obitelj vsled trgovine. A tekom časa se jc vrnila zopet v Počo, kjer je pohajal Vckoslav turško šolo (mekteb). Bosanska vlada je odprla v tem javne ljudske šole in ukazala, da jih vsak otrok pohaja. Vckoslav jc te šole zelo rad obiskoval, a oče je bil s tem nezadovoljen, češ, da mu bodo sina spravili ob vero. Zato jc prosil vlado, da bi mu dovolila izselitev v Turčijo. Po preteku šestih mesecev jc prišlo dovoljenje. Vckoslav pravi, da jc hotel v tem času očetu kaj pripovedovati iz čitanke, a oče ga je vselej zavrnil, češ, da bi se mu lahko omajala tako vera. Od izselitve so odvračali Kadiča starši in vsi prijatelji, a Kadič jih ni slušal in jc odpotoval v Plevljc z vso družino. Seboj jc odnesel okrog osem tisoč gotovega denarja. Posestvo je dal med tem v najem. Vckoslav
jc bil takrat star osem let iu jc moral v Plev-Iju obiskavati turško šolo. Tatnošnji učitelj ga jc vedno pretepal, a doma je delal z njim isto sluga, kateremu ga ie oče izročil. Kadiču je šio vso navskriž, žena je bolehala, premoženje propadlo in prosil jc zopet vlado, naj mu dovoli vrnitev v Kočo. To je dobil in sc vrnil, a po štirih letih uni umrje nato soproga. Osmi dan po smrti prve žene jc poročil Kadič siromašnega dekleta, a otroci prejšnje žene troje iili jc bilo so postali tako velike sirote, izročeni na milost in nemilost mladi ženi. Po materi so imeli 12.000 kron premoženja, ki ga je seveda nedoraslim oskrboval oče. Kadič je bil prej zelo veren mohamedan, a v drugem zakonu je ohladil. Mlada žena je privedla seboj brata iu sestro, ki sta pričela gospodariti. Mačeha jc mučila otroke z lakoto. To je Kadiča nekoč raztogotilo in jo jc pretepel. Vckoslav jc takrat pobegnil iu se okrog klatil 15 dni. Oče je izjavil, da ga bo ubil in ga je iskal okrog 7. nožem. Vrnil se ie k njemu v spremstvu treh mož, ki so ga pred besnim očetom branili. Sam pripoveduje o sebi nadalje sledeče: »Ker mi ni bilo mogoče ostati doma, sem odšel v Sarajevo in ostal tam tri leta v trgovski šoli. V tem času sem obiskal razstave v Pešti, na Dunaju in Parizu. Navduševal sem se za svobodo iu sc kot prostovoljec udeležil leta 1897 turško-grške vojske in bil za svoje junaštvo od sultana odlikovan s svetinjo. Prepotoval sem Makedonijo,, Tracijo, Malo Azijo (Anadolijo), Bolgarijo, Srbijo, Rumunijo, Nemčijo in Francijo in velik del Amerike. S tem sem se nekoliko izobrazil in sc naučil več jezikov. Nato sem bil šest mesecev v veliki tiskarni v Mostaru. Od tam sem šel v Zagreb iskat službe v kaki trgovini. V Mariji Bistrici mcojc ščitil kot pravi oče dr. Jurij Žerjavic in istotako v Zlatarn. Iz Zagreba sem odšel v Pulj, dobil mesto v skladišču podjetnika Jakoba Ludvika Miintza in tam sem se navdušil za katoliško vero. V tem oziru me je poučeval tri mesece duhovnik Zancta. Od tod sem šel v Poreč in od tu v Trst v kemični laboratorij, kjer sem se učil. V Trstu sem ostal šest mesecev in sc predstavil škofu Na-glu, ki mc je zelo ljubeznjivo sprejel. Župnika v Barkovljah in dr. Ivan Kavelič sta me pod-učcvala tri mesece v krščanskem nauku. Kr. ščen sem bil v Barkovljah 1903. Štiri mesece potem sem prejel pismo iz Sarajeva, da so mi seli oče zopet v Turčijo. Odločil sem se potovati v Bosno, kjer sem upal dobiti vsaj dol materinega imetka. V Sarajevu sem zvedel, da me hoče oče izdediniti. Najdem majhno službo, a zdaj me prično preganjati Turki, ker sem postal katoličan. Prenašati sem moral razne psovke in grožnje, in da bi me ne ubili, sem bežal v Travnik. Tu sem dobil službo pri sodišču. Tudi tu nisem imel miru pred Turki in moral sem bežati. Dospel sem v Liv-no in dobil službo, a vsi imenitnejši Turki so hodili k županu, češ, da mc mora iz Livna od-
sloviti. Vsi so mi pretili s smrtjo, in župan je rekel, da naj bežim. A jaz sem ostal — branili so mc kristjani — in čakal na službo. Mesto potem so me počakali Turki v neki mračni ulici in mc napadli z nožem. A ranjen nisem bil smrtno, dasi je manjkalo zelo malo. Iskal sem službo v Livnu. Turki so me gledali v Livnu vedno postrani. Službeni in na-obraženi človek kadija Sehič Firdudž Mula-bič mo je gledal sovražno, kjer me je srečal. Turki so mi pretili, najemali ničvredneže, da me čakajo in bijejo, iu rekli sploh, da kdor ubije mene, pride v nebesa. Vsi so nagovarjali k temu, da se me ubije. Kjer sem stanoval, so razbijali okna, in nekega večera bi me bili ubili v stanovanju, da me ni odvedel s seboj moj dobri prijatelj Stojko Kačunič.
Po priporočilu gvardijana livenskega sem pribežal v Dalmacijo v frančiškanski samostan Sinj, kjer je skrbel zame zlasti gvar-dijan o. Miho Kotavaš«.
A Kadič ui iskal miloščine, marveč jc hotel s svojim delom si služiti kruha. Trudil se je in so še trudi na vse mogoče načine, da bi dosegel svojo dedščino po materi. Toda turško šeriatno sodišče, ki ima take zadeve v rokah, na vse njegove vloge in pritožbe niti odgovorilo ni. Bosanska vlada pa tudi ničesar ni storila za njegovo varstvo iz strahu pred mohamedanci. V domovini bi rad službe, toda nc da mn je nihče. Vlada se izgovarja, da ne more, dasi jc dovolj krajev, kjer ui inohame-dancev. Mož, ki je šol za svojim prepričanjem, nima kruha, brezpraven je in vladni organi v Bosni so ga takorekoč pognali iz domovine. Svoje dedščine ne dobi, službe tudi ne in vse zato, kor sc jc dal krstiti. Od vseh strani ima najodličnejša izpričevala, ki hvalijo njegovo sposobnost in njegov čisti značaj. A kaj mu vse to pomaga. Vržen na cesto . . . En sad, toda tak, ki govori jasnejše kot cela knjižnica dokazov o zmotah in grehih bosanske vlade. Stadler, Kadič izražata obsodbo v očeh vseh krščanskih narodov, v očeh vsega omikanega sveta.
Goluchovvski je padel. Njegova nespret-nost na Balkanu jc tudi temu vzrok. On ni bil mož za to, da bi bil uveljavil odkrita pravična načela v svoji balkanski politiki; zato je pa mogoče, da sc dogajajo v Bosni taki slučaji. Slučaja Stadler-Kadič nc izgineta z dnevnega roda, dokler ne postanejo taki slučaji nemogoči. Odgovornost za to nosi skupna vlada, pa tudi ljudski zastopniki, katerim jc sama odgovorna.
Izprememba v ministrstvu. Odstopil jo skupni minister grof Goluchovvski in sicer na ljubo Mažaroni ki so s tem dobili zopet novo koncesijo. Goluchovvski jc vodil II let avstrijsko vnanjo politiko, a mažarskim veljakom že
ima.
Pismo iz Poljske.
Veliki in važni poljski tednik »Kraj«, ki izhaja v Peterburgu, jc prinesel v svoji najnovejši številki z dne 12. oktobra članek pod naslovom »Zvvot Slovianszczyzny« (»Sprememba v Slovanstvu«), ki sc peča z brošuro »Der Panslaviismus«, izšlo nedavno v Celju. Po dolgih blodnjah, piše on, se vrača ideja slovanska k čistemu viru, iz katerega je izšla. Med tem, ko jc vse druge Slovane hipno-tizovala zunanja sila Rusije, da so opustili prvotno čisto idejo slovansko in postali Moskalo-fili, so edin: zatirani Poljaki to idejo gojili in niso obupali nad prihodnjostjo svojo in slo-vanstva. Sedaj sc gubi hipnoza, ki je objemala Slovane in praktična ideja slovanska, oprta na realni podlagi, vstaja spet na dan. Potem poroča »Kraj« o navedeni brošuri v istem duhu kot »Sviat slovijanski« in konča: »Idejaslovanska, meglena in nedoločna pri njenih prvih oznanjcvalcih, spačena do izrodka od zatirajočega panslavizma, od raznih »Blagotvo-ritclnih društev« in od oboževalcev brutalnih sil se budi k novemu življenju, pod zastavo svobode in pravice. Naj ostane taka in živi.«
V Varšavi je izdala vlada neko novo na-redbo: Generalni gubernator Skalon s svojimi modrijani je prišel do prepričanja, da so dotični krogi s kredo na tlaku nepraktični in je preklical to naredbo, zato je prišel pa na drugo, bolj uspešno misel. Zapovedal je namreč, da morajo odslej vojaki (v Varšavi opravljajo namreč vojaki policijsko službo) stati na ulici vedno tako, da tišče hrbte k zidu. Zdaj si pa mislite ta prekrasni prizor: V Varšavi opravlja 9000 vojakov policijsko službo v treh oddelkih, vsak po 3000 mož. Torej stoji vedno 3000 oboroženih mož po ulicah iu tišči svoje zadnje strani v zid na vogalih ulic, kakor da bi bili prilepljeni. Vidi sc, da je gospod Skalon študiral matematiko, ker je natančno izračunal, da bo na ta način vsak policist ravno za 50 odstotkov bolj na varnem. Vprašanje je pa, če je pomislil, kako bo tak človek opravljal policijsko službo, če ne sme odtrgati svoje zadnje plati od zidu?
Roparski napadi se ponavljajo iu postajajo vedno bolj predrzni vkljub vsem sredstvom, katera si izmisli grof Skalon. Taki napada so že tako pogosti in tako podobni drug drugemu, ki jih časniki že nič več ne opisujejo ampak samo naštevajo: »Tu so ubili tega iu ukradli toliko, tam so ubili onega in ukradli toliko . . .«, tako gre dalje cel odstavek po časnikih. Toda nekateri napadi so vendar tako
zanimivi, da iili jo vredno omeniti. Minulega torka so priredili varšavski roparji celo eks-pcdicijo. Okrog 30 mladih mož jc najelo ob S. zvečer -1 voznike in sc peljalo do nekega lesa poleg vasi Mloci za Varšavo. Tu so izstopili, odposlali voznike nazaj, sami pa zasedli cesto in z orožjem v roki oropali vsakega, kdor je prišel mimo. Ko sc jo vest o toni raznesla in ie prišla iz. Varšave policija, bila sta samo še dva roparja na mestu, ki sta io pa tudi odkurila, no da bi jima policija delala kakšne neprijetnosti.
Od tu so šli roparji dalje in so napadli po 9. uri zvečer v Dabrovi graščino g. Lucijana Czerginskega iz Varšave. Malo popred je vzel gospod Czerginski puško in revolver in šel s sinčkom obiskat soseda. Doma so ostali samo štirje služabniki, namreč: vrtnar, lakaj, služkinja, kuharica in slučajno sta bila navzoča še dva krovca Juda. Roparji so jih vse povezali in nato so začeli strašno trpinčiti vrtnarja in kuharico, da bi iini povedala, kje ima Czerginski skrit denar in orožje.
Prestrašeni služabniki jim niso vedeli povedati in banditi so kuharico strašno pretepli s palicami in ustrelili, vrtnarja pa niso samo pretepli ampak tudi ranili s sekiro. Ko so pretepli služabnike in oba Juda v kuhinji iu iitn pobrali ure iu kar je kdo imel pri sebi, začeli so gospodovali v obširni dabrovski graščini
in pobrali vse, kar jo bilo količkaj vredno,
oolo postelje. Omare, katerih niso mogli odpreti. dalje vrata in okna so razbili s sekirami. Med roparji je bilo nekaj dobro oblečenih Ijudij, drugi so pa pometali v graščini svoje obleke proč in so na novo oblekli v obleke g. Czerginskega.
Okoli polnoči so zapustili roparji, izmed katerih sta dva govorila po rusko, drugi pa po poljsko, graščino in služabnike v strašnem stanju in mirno odšli. Vrtnar, ki je imel pri sobi nož, se jc prvi oprostil iu potem odvezal šc druge. Zalarmirali so celo vas iu okolico in poklicali Ii kuharici in k potolčcnim služabnikom skušciicga kirurga dr. Vladislava Kociatkievicza iz Varšavo, ki jc bil ravno pri neki bolnici v bližnji vasi Lotnjankih, ki jc izkazal ranjeni kuharici prvo pomoč iu potem so jo prepeljali v bolnišnico Deteta Jezusa. Tu so ji potegnili kroglo iz rane. ki je bila vstreljena iz revolverja Bulldog. Škode so naredili roparji nad 1000 rubljev 1260 gld.
Podobni napad so izvrili na graščini Ne-lonov loružinski guberniji. Kor so sc jim domačini vstavljali in branili, zvezali so lastnika graščine g. Volfschua in njegovo gospo in vse služabnike, mater njegovo so pa umorili. Nato so ropali nekaj ur, vzeli 100 rubljev gotovine iu vse dragocenosti, kar so iili našli, zapregli par konj v graščakov voz in so odpeljali, ne
M
zdavna ni bil všeč, ker hočejo imeti na njegovem mestu moža, ki bi jim služil. Posebnega presenečenja odstop tega ministra ni povzročil; vloženih je pač bilo v državni zbornici nekaj interpelacij radi tega, ker so Mažari zadaj. Za naslednika Golucho\vskemu je poklican avstrijski poslanik v Peterburgu baron Aeren-thal. ki je baje simpatičen tudi Mažarom, ker je njegova žena rojena Szechenv. — Demisijo-niral je vojni minister Pietreich ker Mažari niso hoteli privoliti, da se zvišajo znatno postavke za vojaške potrebe; za naslednika je imenovan domobranski minister Schonaich.
Protialkoholno zborovanje. V Mirnu na Goriškem je zboroval v nedeljo ondotni absti-nenčni krožek, ki je obhajal obenem obletnico obstanka. Iz Ljubljane sta bila navzoča dr. Krek in tajnik društva »Abstinent« g. Podles-nik. Dr. Krek je pri dopoldanskem sestanku izražal željo, naj bi Miren postal središče ab-stinenčnega gibanja na Goriškem; poučil je navzoče o načinu agitacije za abstinenco. G. Podlesnik je podal več nasvetov, ki naj bi služili v borbi proti tistim, ki še sedaj ne morejo pojmiti abstinence, oziroma ki ne marajo spoznati, kolikega pomena je, če se abstinenti postavijo v bo.i proti zlu, ki uničuje naše ljudstvo fizično, moralno iu gospodarsko.
Ista dva govornika sta nastopila tudi pri popoldanskem zborovanju, ki je bilo zelo živahno. Prav dobro je obdelal gospod Vuk predmet: Alkohol in delavstvo. Ovrgel je star pregovor, ki pravi: »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne«, s tem, da je dodal: Spreobrne se, kadar se zvrne v naročje abstinence«. Velezanimivo je bilo predavanje g. dr. Kreka o predmetu »Alkohol in delo za narod.« Trdil ie žal bridko resnico, da se naše izo-braženstvo potaplja v krokarijah ter ni sposobno za resno delo.
Dunaj. Cesar je dne 24. t. m. sprejel vse ministre zapored, ter jim je odločno priporočal naj skrbe, da vol. reforma na vsak način prodre ne le v odseku, ampak tudi v zbornici.
Železniški odsek je po dolgih obravnavah odobril vladni načrt glede podržavljenja Severne železnice. — V odseku za vol. reformo se je dr. Šusteršič izrekel proti dvetretjinski večini; priporočal je naj se omogoči kompromis, v katerem ne bo zmagovalcev ne premaganih. Radi šentjanške železnice je bil posvet v železniškem ministerstvu; navzoči so bili poslanci Šuklje, Povše, dr. Šusteršič in baron Švegel. Železniški minister je izjavil, da hoče zgradbo pospeševati.
Dr. Liteger je praznoval v sredo svojo 62 letnico kot rekonvalescent; zdravnik mu ne dovoljuje, da bi se lotil dela, temveč bo moral iti za mesec dni na Sicilijo. — Državni zbor je obravnaval nujni predlog o uravnavi plač poštnih uradnikov; vprašanje sc je izročilo proračunskemu odseku.
Vol. reforma v odseku sprejeta. Dne 25. oktobra je za Avstrijo pomenljiv dan, kajti odsek za vol. reformo je sprejel vse še preostale paragrafe. Poslanec Gessmann je nativ reč predlagal, da se nekateri paragrafi, med niitni tudi S 42. smejo izpremeniti le, ako je v zbornici navzočih najmanj 343 poslancev. Predlog je obveljal z 32 proti 12 glasovom. Proti je glasoval tudi dr. Tavčar. Poljaki so se udali le pod pogojem, da se kmetiška vol. okrožja v Galiciji smejo izpremeniti, ako je v zbornici navzočih polovico poslancev iz Galicije. — Glasovanje v odseku dokazuje, da je dovoli močna večina, ki hoče reformo izvršiti. Vol. reforma je tedaj gotova stvar. V zbornici se začne drugo branje načrta baje 5. novembra ter ne bo rešen pred 24. novembrom.
Srbski carinski spor z Avstrijo se bo nadaljeval. Srbi so namreč dobili pogum vsled nepričakovanega uspeha pri izvozu srbskih izdelkov in pridelkov v inozemstvo. Srbska skupščina je dala vladi zaupnico.
Rusija. V morje so spustili največjo rusko vojno ladjo»Andrej Prvozvany«. — Umi-rovljeni general Steselj nc dobi pokojnine, tudi
da bi se kdo upal za njimi..
Podobnih slučajev se zgodi dandanes na Rusko-Poljskem veliko. Omenim le še jedne-ga, ki je res, kakor da bi se bral v kakšnem romanu. Nedavno je napadlo okrog .30 ljudi, oboroženih z revolverji najrazličnejših sistemov graščino g. Zigmunta Minskega v Ježo-vicah pod Tarčinom, grajski okraj. Da bi odvrnili pozornost sosednjih vasi in vojakov, ki so nastanjeni v Tarčinu, od graščine, zažgali so roparji bližnjo vas Kotorydz, ki leži na drugi strani Tarčina. Svoj namen so vresnici dosegli, ker vsi vojaki in prebivalci so hiteli gasit v Kotorydz.
Okrog 10. ure zvečer je spravila gospa Minska otroke spat in potem sta še pregledovala z možem v obednici časnike. Naenkrat zaslišita krik čuvaja in energično trkanje na okno. Gospa Minska je vstala, da bi pogledala, kaj se na dvorišču godi in je videla, da nekaj ljudi drži čuvaja za grlo in ga davi, potem ga vržejo na tla in obdelujejo z revol-verjevimi ročniki. V tem trenutku so se vsuli streli od vseh strani in steklo iz okenj se je pričelo vsipati na tla. Gospod Minski je hitro spoznal položaj, zgrabil je za luč na mizi, da bi se oborožil z revolverjem, katerega je imel v pisarni. Toda v tem trenutku mu je krogla razbila svetilnico in ob enem je druga krogla vprasnila gospo v vrat ter ji iztrgala košček mesa. Roparji so streljali skozi okno, da bi prestrašili prebivalce rn jim onemogočili beg. Nato jih ie udrlo dvanajst v sobe. drugi so pa zagradili vrata pristave,
nc sme nositi vojaške uniforme .— Roparska druhal je napadla postajo v Udinsku; vojaki so 6 roparjev ustrelili. V Tiflisu se je pojavilo deset roparjev, ki so na pošti odnesli 29.000 rubljev. — Pri Karsu je 10 roparjev napadlo poštni voz in vplenilo 24.000 rubljev.
Posvetovanje o konjerejskih zadevah bodo imeli dne 31. oktobra ob devetih v Št. Jerneju. Navzoči bodo zastopniki kmetijskega in domobranskega ministrstva ter kranjske kmetijske družbe. — Vinsko r a z-s t a v o priredi c. kr. kmetijska družba dnč 17., 18. in 19. nov. v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. — Vinogradniki naj pošljejo vinske pokušnje na naslov kmetijske družbe najkasneje do 10. novembra v sodčkih od 50 do 60 litrov.
Raznoterosti.
Ministrski predsednik na Francoskem je postal Clemenceau, prijatelj Židov; po stanu je zdravnik. — V Ratečah so 21. oktobra blagoslovili 46 na novo zgrajenih hiš. Hudo prizadeti pogorelci imajo sedaj zopet svoje domove. — Ljubljanski župan je odklonil srbski red sv. Save; nekateri pravijo, da mu ni všeč, ker je na križu škofova podoba. — »Glasbena Matica« je imela izredni občni zbor, ki je pritrdil, da se zavod poteguje tožbenim potom za ugotovitev tirjatve iz konkurzne mase bivšega blagajnika P. Lozarja, ki je zavodov denar porabil zase in za trgovino. — V Postojni se širi legar; več oseb je že umrlo. — Ceška-katoliška stranka na Moravskem je za prihodnje deželnozborske volitve postavila v splošni kuri.ii 11, v kmetiški 24 kandidatov. — Na Angleškem so sklicali silno veliko shodov, da protestirajo zoper odpravo verouka iz šol. V protestih so se zjedinili katoličani in verni protestantje. — Milanska razstava se zaključi 4. novembra .— V Vladivostoku je zadel 20. oktobra ruski parnik Varjagin ob torpedo ter se je takoj potopil. Življenje je izgubilo 200 potnikov. — Na španskega kralja so zopet nameravali atentat, ki se je ponesrečil. — Na Kočevskem so lovci ustrelili 91 kg. težko medvedko; dva druga kosmatinca sta jo pa popihala. — Ljubljanska cestna železnica je imela lani 115.909 kron dohodkov, stroškov pa za 193 K manj. — Veliko klavnico bo ustanovila neka družba v Reki; z mesom bo preskrbovala tudi sosedna mesta. — V Budimpešti je začelo štrajkati prošli četrtek tisoč uslužbencev cestne železnice. — Ravnatelj Fran Gerbič praznuje letos 201etnico, odkar deluje pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani. — Svetinjo za 401etno službovanje je dobil cerkvenik otoške cerkve na Bledu; od škofijstva pa je dobil naslov častnega ključarja. — Sorško zadevo so sedaj, ko se je vršil ogled, izročili škofjeloškemu sodnemu adjunktu g. Dev-u. — Prijeli so sleparja »kopniškega stotnika«, ki je pri Berolinu v stotniški uniformi opeharil vojaštvo in župana. Navihanec je 58Ietni čevljar Viljem Voigt, ki je po ječah že presedel skupno 27 let. — Na bojišču rusko-japonske vojske je umrlo 2500 častnikov in 1 lOJOOO vojakov.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 28. oktobra: Simon in Juda, Fide-lij; ponedeljek 29.: Hijacint. Narcis; torek 30.: Klavdij, Marcel; sreda 31.: Volbenk, Lucila; četrtek 1. nov.: God vseh svetnikov; petek 2.: Spomin vseh vernih duš; Just: so-bota 3.: Ida. Hubert, Viktorin._
Pritisk Krone. — Česoua je zmaga?
Dunaj. 26. okt. 1906.
V sredo je cesar pozval k sebi parlamentarne ministre in jim izrazil svojo željo-; naj vplivajo na svoje poslanske tovariše, da volilna preosnova čim preje postane zakon. Krona torej ni pritiskala na svoje svetovalce, kako
kjer so spali hlapci, še drugi so zastražili hlev Vn čuvali na potih, ki peljejo k graščini. Dva kmeta sta slišala strele in tekla k graščinskim poslopjem, toda v temi sta zadela na roparje, ki so enega omamili z udarcem s kolom. Drugi se .ie pa rešil z begom in pritekel v vas po pomoč.
Med tem so začeli po sobah ropati. Razbojniki so zvezali gospoda Minskega z vrvicami, katere so si zvili iz raztrganih brisač, a gospo Minsko so prijeli od dveh strani za roke in jej veleli, naj jim odda vse, kar ima, denar, srebmino in dragocenosti, česar so pa k sreči večji del že pred tednom odpeljali v Varšavo, ker so se bali napada. Ker gospa Minska ni videla druge rešitve, rekla je, da da dobrovoljno vse, kar ima in jim je odpirala sama vse omare, predale, skrinje. Toda roparjem jc bilo predolgo čakati, da bi po vrsti odprla ključavnice, radi tega so z vdarci s črevlji odpirali najdragocenejše omarice in iskali denarja.
Ko so pobrali vse, so rekli, da je premalo in da mora biti denar skrit.
«Nimam več,» rekla je gospa Minska, »v takih časih nima nikdo velikih vsot doma. Ce me tudi ubijete, več ne moremo dati, ker nimamo več.«
Nato so se obrnili k gospodu Minskemu, ki je ležal zvit na blazini, katero so z ironično prijaznostjo deli pod njega.
»Gospod graščak, včeraj si se vrnil iz Varšave in prinesel denar za četrtletno plačo. Kie ga imaš?«
naj se izvrši kompromis, ampak samo da se izvrši. Z ustavnega stališča to dejstvo ne more vzbujati niti najmanjšega pomisleka. Obžalovati moramo le dolgotrajno politično stagnacijo, ki je provzročila popolno nedelavnost, sterilnost državnega zbora. S kratkimi presledki je državni zbor skoraj deset let le životaril in propadal v znamenju obstrukcije. Z ozirom na dogodke v Rusiji in nevarna znamenja v Avstriji in posebno z ozirom na svarilne pojave na Ogrskem, je bila volilna preosnova nujna ljudska in državna potreba. In da krona pospeši in omogoči volilno preosnovo, ne v svojo, ampak v ljudsko in državno korist, je imenovala nekaj poslancev za ministre. In če ti ministri posredujejo na levi in desni mej svojimi poslanskimi tovariši, naj se vedno ne prepirajo o vprašanjih, ki so v primeri s splošnimi koristmi in uspehi le malenkostna, more to spraviti iz ravnotežja le ljudi, ki svojeglavno trdijo, da je dvakrat dve = pet. Krona je uporabila le svojo pravico in dotični minstri so storili le svojo dolžnost. In to je vedno pravilneje, nego da biro-kraška vlada po »streberjih« dela intrige mej strankami in v strankah.
Posledica je bila kompromisni predlog, ki ga je včeraj predložil posl. Gessmann. Ta zahteva, da mora biti navzočih 343 poslancev, ako hočejo izpremeniti volilne okraje. Razlika mej Lockerjevim in Gcssmannovim predlogom je na videz neznatna, a načelno jako važna. Po Lockerjevcm predlogu znaša dvetretjinska večina 344, ako so navzoči vsi poslanci. Gessmanov predlog pa ne omenja dvetretjinske večine, ampak zahteva navzočnost 343 poslancev. In s tem, da ni določena dvetretjinska večina, ki so jo zahtevali Nemci, izgubi predlog svojo strupeno ost. V tem vprašanju torej niso zmagali ne Nemci, ne Cehi z Jugoslovani, pač pa Poljaki, ki so si priborili posebno varstvo svojih volilnih okrajev v vzhodni Galiciji. Dostavck Gessman-novega predloga namreč določa, da se morejo volilni okraji v Cialiciji le tedaj izpremeniti, ako je mej 343 poslanci najmanj tudi polovica galiških poslancev. Galicija dobi 108 poslancev. 80 poljskih, 28 rusinskih. Ako torej zapusti zbornico 55 Poljakov, je vsaka izpre-memba volilnih okrajev v Galiciji nemogoča. Poljaki torej ne potrebujejo nobene nemške podpore, ako hočejo zabraniti izpremembo volilnih okrajev v Galiciji. S tem pa dobe proste roke za izpremembe drugod, kar za Slovane ni brez pomena.
Ker je včeraj v zadnjem trenutku haron Malfatti umaknil svoj predlog, bila sta v razpravi Ie Lockerjev in Gtssmannov. Ko je obveljal ta, o drugem ni bilo treba glasovati. Volilna preosnova je torej zagotovljena, ako-ravno jo bodo poskušali preprečiti z obstrukcijo Vsenemci in češki radikalci.
M in Goluctalii.
B e 1 g r a d , 24. oktobra.
Kakor hitro se je raznesel glas po Belgradu, da je Golucho\vski dcmisijoniral in je ta vest bila uradno potrjena, so vsi listi v uvodnih člankih na široko komentirali njegov odstop. V Srbiji so vsi smatrali GoIucho\v-skega po pravici zlega duha,ki je vedno in povsod intrigiral proti interesom balkanskih narodov ter bil glavna ovira sporazumljenju med Avstrijo in Srbijo glede nove trgovinske pogodbe.
Glasilo srbskih trgovcev, »Trgovinski Glasnik«, piše med drugim sledeče: »Nikdo v Srbiji ne bo žaloval za Goluchovvskim, ker je vsakdo uverjen, da nam je on kakor vedno pesebno pa pri urejevanju trgovinskih odno-šajev med Avstrijo in Srbijo delal težave in zaradi tega smatramo njegov odstop za zadoščenje, ki so ga slučajno enkrat tudi nam privoščili.« — »Beogradske Novine« pišejo: »Glas o padcu Golucho\vskega se radostno
»Nisem prinesel. Moral bi iti še-le jutri po denar.«
»Lažeš. Mi te naučimo razuma.«
In dva bandita sta mu začela streljati nad glavo in znižala revolverje vedno bolj. Ena krogla mu je prismodila lase.
Načelnik se je približal.
»Ne ubijte ga.« je zakričal, »ker mrlič nič ne pove. Saj imamo druga sredstva.«
Eden bandit je potegnil iz žepa skrhan nož in vzel z kredence posodico s soljo. Nato je odvihnil g. Minskemu rokav 'in rekel, da ga bo rezal na živem telesu in rane posipal s soljo, če ne pove, kje ima denar. Ko se je ravno pripravljal k temu, zaslišal se je na dvorišču ropot. Bili so kmetje iz vasi, ki so zaslišali strele in zvedeli o napadu in se oborožili kakor ic kdo mogel, ter prišli na pomoč. Toda načelnik roparjev je bil na to pripravljen. Z najhladnejšo krvjo je zapovedal, naj štirje razbojniki ostanejo v sobi, drugi naj pa vzamejo blazine, da se ž njimi branijo pred streli, in razprše kmete.
»A, ne štedite nabojev!« — zakričal je.
Razbojniki so deloma hiteli na hodnik, deloma se postavili k oknom in začeli streljati na kmečko množico. Toča k rogelj se je vsi-pala v temi. Kmetje niso imeli strelnega orožja, ker so jim zadnjo puško vzeli stražniki lanskega leta. Z vilami se pa ne more iti na revolverje.
Umaknili so se torej in skušali samo s kričanjem ostrašili razbojnike. Banditi so šli
razširja po Srbiji in povsod tam, kjer živi srbski živelj, ker je bila politika Goluchowskeg» naperjena proti interesom Srbije in srbskeg« plemena v neosvobojenih pokrajinah. Sedaj se bodo oddahnili Srbi v Srbiji, Bosni, Hercegovini, stari Srbiji in Makedoniji in se nadjajo, da se bo izvršil preobrat v avstrijski zunanji politiki, ki bo morda odslej pravičnejša proti življenjskim interesom našega naroda, kjerkoli ga kaj biva.« — Novi Pokret«: »Golu-cho\vski je odšel ter se ne vrne več. Le še enkrat se ga spomni svet, iti to tedaj, kadar bo fizično preminul. Bog naj mu oprosti.« — »Narod« domneva, da »bo Goluchovvskernu sledil bolj vešči in državniško bolj izobraženi diplomat, ki bo z večjo spretnostjo nadaljeval delo, katero je grof Goluchowski pred svetom in pred avstro-ogrsko javnostjo kompromitiral s svojo nespretnostjo«. — »Srbska Zastava«, glasilo nacionalne stranke, piše: »Ka-rijera poljskega šlahčiča Agenora je končana. Dunaj je prvikrat kapituliral pred Pešto in to v vprašanju, ki se je tikalo človeka, ki je bii pri dvoru v milosti.« — »Mali Zurnal« izjavlja: »Ni ga poštenega Srba, ki bi se ne vesel«, ko je čul glas, da je Goltichou ski padel. Oh se je blamiral tudi z drugimi zahtevami, ker Srbije ni mogel ponižati. Avstrija je preveč trhla, da bi mogla uničiti svežo in življenja polno zemljo, čeprav je ta zemlja mala. Grofu Goluchovvskeniu pa srečno pot!« Glasilo napredne omladine, »Pravda«, piše: »Ker smo Srbi, se iskreno radujemo, ker je padel grof, kajti nismo pričakovali, da bomo v borbi z Avstrijo na strani zmagalcev. Do sedaj je v Srbiji vedno hotela težka usoda, da je Avstrija vrgla njene vlade. Sedaj pa je Srbija doživela trenotek, ko jc srbska vlada v boju z avstrijskim ministrom preživela avstrijskega ministra. Kot naprednjaki pa imamo še posebne razloge, da se radujemo nad padcem poljskega šlahčiča, ki se ie postavil v službo herma-froditiške države, da uniči Slovane, mesto da bi se boril za svobodo svojega naroda in neodvisnost svoje nesrečne domovine.« — »Politika« izvaja sledeče: »Goluchouski ie nasproti nam hotel igrati vlogo velikega gospoda, da z uspehi, priborjenimi na naš račun, okrepi svoje stališče. To se mu ni posrečilo, mesto uspehov je imel zgolj neuspehe in ni uničil Srbije... V zapadni Evropi gotovo smatrajo položaj tako kot mi. Tam vedo, da je on bil proti nam nasilen in njegov padec bodo smatrali za zmago Srbije. Toliko boljše , mnogo srbskih ministrstev je že padlo zaradi Avstrije, naj bo enkrat tudi narobe.«
V tem smislu pišejo vsi ostali listi, toda neben list ne pričakuje od padca Goluchov-skega dosti prida za Srbijo. Avstrijska politika, pravijo, da se niti za las ne bo izpreme-nila, kar se tiče Srbije. Goluchouski je bil vsaj zelo neroden, njegov naslednik pa bo gotovo spreten diplomat in zato še nevarnejši za Srbijo. Nekateri listi celo povdarjajo, da je Goluchowski s svojim neprestanim šikaniranjem dosegel, da je bila Srbija primorana poiskati za svoj izvoz novih tržišč in se tako osvobodila avstrijske kuratele. Tako javnost. Toda dobro informirani srbski krogi zatrjujejo, da je mnogo upanja, da se sedaj izpre-meni smer avstrijske zunanje politike in da bo prišlo v vseh prepornih vprašanjih glede trgovinske pogodbe med Srbijo in Avstrijo kmalu do popolnega sporazumljenja.
NOVO IMENOVANI VOJNI MINISTER.
Feldcajgmojster Schonaich je rojen dne 27. februarja 1844. leta na Dunaju. Njegov oče je bil dvorni svetnik. V armado .ie stopil kot poročnik iz vojaške akademije leta 1862. Udeležil se je bojev I. 1864 v Schles\vig-Hol-steinu in 1866 na Severnem Češkem. Od leta 1876 do 1878 je bil pri generalnem štabu. L. 1878 je bil prideljen generalnemu poveljstvu v Pragi kot major, in I. 1884 je bil imenovan za generalnega štabnega šefa 5 .kora v Po-
spet na svoje delo, toda videti je bilo, da se jim mudi in da jih je prisotnost kmetov jako zadela. Pustili so g. Minskega, vzeli samo dva revolverja in dve puški, potegnili gospej Minski prstane z rok, si prisvojili zlate ure in namizno srebro, vzeli celo medaljončke in korale. Zaman jc gospa prosila, naj bi ji vsaj poročni prstan pustili.
»Ni mogoče,« so odvrnili. — »Saj smo se vže tako zaman potili. Kaj pa je to, teh par rubljev in tale drobiž? Tako velik gospod, pa tako malo denarja! Toda mi se vrnemo čez dva meseca. Ce takrat ne bo gotovine, bo slabo z vami. Mi ropamo za stranko in stranka potrebuje denarja.«
Potem je načelnik sklical vse roparje, jih preštel po štiri in štiri in peljal iz graščine. Obrnili so se k bližnjemu gozdu in streljali neprenehoma na potu. Cela drama se je vršila do pol ene ure po polnoči, v celem času so oddali vsaj 200 strelov, a morda še več in neprenehoma menjavali naboje. Vse šipe v graščini so potolčene, vsa vrata in hišna oprava razbita, stropi in stene porisane s kroglami.
Dve uri po napadu so prišli od požara v Kotorydzu ulanci in se vkljub utrujenosti iti temni noči spustili naravnost za roparji. Zjutraj so se vrnili, dobili niso nikogar. Škoda v graščini znaša do 2000 rubljev, rana gospe Minske k sreči ni bila nevarna. Od drugih oseb je težko ranjen nočni čuvaj, kateremu so pobili glavo. Zbolel je tudi eden služabnik, ki je zbežal na streho, se prehladil in dobil živčno bolezen.
I. priloga 247. itev. »Slovenca" dne 27. oktobra 1906.
žunu. Leta 1887 je bil kot polkovnik prideljen v službovanje pri nadvojvodu Albrehtu, katerega je posebno v njegovih zadnjih letih večkrat namestoval. Leta 1895 je bil divizijonar v Inomostu ter imenovan za podmaršala. L. 1899 je bil poklican v vojno ministrstvo za sekcijskega šefa. Ko je bil fcm. vitez Pitreich imenovan za vojnega ministra, je Schonaich prevzel poveljstvo 9. kora v Jožefovem. Eno leto pozneje je bil imenovan imejiteljem pešpolka št. 74. Tajni svetovalec je od leta 1902. [kželnobrambovsko ministrstvo je prevzel od grofa VVelscrsheimba 12. marcija 1905. L. 1878 je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem za izborno sodelovanje pri mobilizacijskih delih ob priliki okupacije Bosne.
Štajerske novice.
Slovenski napisi v Mariboru. (Izvirno poročilo »Slovencu« iz Maribora).
Včeraj }e došlo na tiskarno sv. Cirila od ■agistrata naročilo, da se mora tekom 24. ur •dstraniti slovenski napis na tabli, sicer ga da •dstraniti magistrat. Ker tega tiskarna ne bo storila, je bržkone danes policija odvzela tablo.
Ljubljanski občinski svet — odgovori!
š Iskren pozdrav pošilja „SI. Narod" novemu glasilu štajerskih mladih, »Narodnemu listu". Po tem jih spoznate štajerski Slovenci. Kogar »Narod" pozdravlja, mora trobiti ž njim v isti rog, kdor pa ni strogo njegovega mišljenja, jo dobi z loparjem. To se je že večkrat pokazalo. Saj je na Slovenskem vzniklo že več liberalnih in radikalnih listov, a niso našli milosti pri »Narodu". Zakaj? Ker niso bili istega kalibra kakor »Narod". Če torej »Narod" pozdravlja z iskrenim zadovoljstvom »Narodni List", mu je s tem vtisnil pečat svojega očetstva in tudi potrdil, kar smo že zdavnaj pravili mi: Nova stranka na Štajerskem je filijalka kranjske liberalne in »Narodni List" postane vreden sin »Slovenskega Naroda".
š Imenovanje. Višji gozdni komisar pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju, Franc Donner je imenovan gozdarskim svetnikom. Svetnik Donner je bil tisti, ki je pomagal s svojimi strokovnimi nasveti izdelati načrt za izsekavanje knezoškofijskih gozdov v Gornjem Gradu, vsled česar je svoj čas padel pri »Narodu" v nemilost. Kakor se iz imenovanja razvidi, vsa ta nemilost ni nikomur škodovala
š Iz politične službe. Štajerski namestnik je imenoval narednika Karola Pongerc in računskega podčastnika Ivana Ribi se i namestniškima kancelistoma v XI. čin. razredu.
š Prvi sneg v Celju. Iz Celja se nam piše: Prvi sneg se nam je danes pokazal ob 6. uri popoldne med dežjem. Od 7. ure naletuje pa, kakor bi šlo za stavo.
š Volitve v Petrovčah. Kakor znano, je vlada razpustila svoj čas občinski zastop v Petrovčah in postavila komisarjem prejš-nega' župana Korena. Dne 23. in 24. oktobra vršile so se občinske volitve v znamenju sloge in edinosti vseh petrovških občinskih volilcev. Izvoljeni so bili soglasno gospodje : v UI. razredu odborniki: Matija Goršek, Franc Kuder (Leveč), Anton Vizjak, Anton <oren, Jernej Razboršek in J. Jeschounig; ia namestnike: Franc Mimik, Martin Flis in Anzelm Cencelj. V 11. razredu za odbornike: Andrej Vizjak, F. E. Fridrich, Ivan Holobar, Franc LeŠer, Ignac Mutec, Vinko Kopriva; ?a namestnike : Franc Kopriva, Al. Škorjanc
in Anton Brežnik. V I. razredu za odbornike: Starigrof Salm, Franc Kuder (Petrovče) Matija Žager, Franc Turnšek, Janez Pešec in Janez Resnik; za namestnike: Jože Roter, Franc Pilili in Franc Delakorda.
š Jezikovne razmere na rogaški železnici. Okrajni zastop Šmarje je k zidanju rogaške lokalne železnice prispeval s 40.000 K ter takrat med drugimi tudi ta pogoj stavil, da so na tej progi vsem strankam namenjene objave in napisi tudi slovenski. Skraja se je tej golovo opravičeni zahtevi vsaj na štacijah šmarskega okraja docela zadostovalo. Promet te železnice zvršuje južna železnica proti jako visokemu letnemu pavšalu. Kakor pa ona na svoji glavni progi od Spielfelda do Kranjske meje slovenski jezik prezira in mrzi, ravno tako se opazuje, da se že nekaj časa sem tudi na rogaški železnici samo nemški razglasi nabijajo. Dolžnost okrajnega zastopa šmarskega je, se takim protipogodbenim nepo-stavnostim z vso odločnostjo upreti.
š Mistlfikacija. G. župnik Jožef De Corti ni imenovan stolnim proštom v Mariboru in si je nekdo dovolil to več kot neumestno šalo, da je razne slovenske liste speljal na led. Tak človek je —- vsaj pomilovanja vreden, če druzega ne zna, kakor počenjati take neslanosti.
š Konzum nemških uradnikov v Celju je imel 25. t. m. občni zbor v gostilni pri Rabevšeku. O poslovanju in dobičku konzuma ni drugega znano, kakor to, da nimajo svoje prodajalne, ker so jo vsi nemški hferantje bojkotirali. Stvar ima nezdrava tla in iz gole trme nočejo društva razpustiti, čeprav nimajo uradniki nikake koristi od njega. — Načelnikom je bil izvoljen okrajni tajnik Kramberger.
š Prvi sneg v Mariboru smo dobili dne 26. t. m. Snežiti je začelo okoli 4. ure popoldan, do večera so že bili vsi griči beli.
š Dve kravi ukradeni. Posestnik Jožef Boršič iz Brezno-Gorje na Hrvatskem je gnal minulo sredo na sejem v Maribor 2 kravi. Okoli polu 5. ure zjutraj je prišel do gostilne Wregg v Slivnici. Hotel je kravi nakrmiti, zato ju je privezal pred gostilno. Ko pride čez kakih 10 minut nazaj, ni bilo več krav. Vse iskanje je bilo zastonj. Ena krava je plavka, po hrbtu lisasta, 5 let stara, roga ima malo skupaj zavihana in na desnem očesu mreno ; druga je rdeče barve, 5 let stara in ima na koncu malo porezane roge. Obe kravi bi bili kmalo povrgli.
š O konjiški železnici. Piše se nam iz Konjic. Si se že kedaj vozil po konjiški železnici? Si zapazil, kako je ta železniška proga vedno zelena? Kakor na travniku, tako raste bujno trava na tej progi. In kaj je temu krivo? Okoli deset let oskrbljuje to železnično progo neki Lovrenc Paar in čujte, kako skrbi on zanjo. Od Poličan do Konjic kosi on vsako leto seno in otavo na obedveh straneh proge, katero potem vozi kar prosto po progi — do-' zorelo seme se osipa in progo naseje, prav kakor bi travnik s semenom nasejal. Je to za železnico dobro? Kdo ima pri tem dobiček, kdo trpi veliko škodo? V prvih letih so vzeli v najem posamezne dele posestniki mejaši, zdaj pa ima za malo svoto v najem celo progo železnični oskrbnik. Vsako leto doplačuje konjiški okraj za to želcznico okoli 12.000 kron in zdaj jo še lastni oskrbnik oškoduje, mesto da bi jo škode varoval. Kaj pravi k temu deželni odbor, kaj porečejo k temu deželni poslanci?
š Protestantiziranje nemških mestnih šol v Celju. Štajerski nemški listi poročajo, da
so na mestni dekliški meščanski šoli v Celju odpravili šolsko molitev. To je menda prva šola na Spod. Štajerskem, kjer se ne sme več moliti. A verski odpadniki še niso s tem zadovoljni. Dva taka odpadnika, trgovec Gustav Stiger in urednik lista »Deutsche Wacht« Danici \Valter, ki sta pred nekaj leti odpadla od katoliške cerkve, stari protestant Wehr-han ter neki Unger-lJllmann so sklicali shod, na katerem je pristopilo 41 oseb k društvu »Freie Schule«. To društvo ima namen odpravljati najprej šolske molitve, potem pa druge verske vaje, kakor prejemanje sv. zakramentov, nazadnje veronauk sploh.
Koroške novice.
k Posledice karavanskega predora se že
kažejo. Mili nam kranjski sosedje žc prav pridno prihajajo k nam, posebna ob nedeljah. Seveda je to pravi »kamen smutuje« za naše ljube nemčurje, ki po celovških nemških listih vpijejo na vse grlo, kaka krivica se jim godi, ker kranjski Slovenci ne marajo polniti nemških žepov. To je prva krivic«, druga pa je. da se Kranjci kažejo odločne Slovence in se celo »predrznejo« — slovensko govoriti in peti. Sicer dobro vemo, da bi se naši nem-čurji vse drugače upali pokazati ob takih prilikah iz svojih brlogov, ali slovenska odločnost, in čc bi bilo treba, tudi krepka slovenska pest, bi jim korenito pokazala pot nazaj. Zato pa lajajo potem po nemških listih, kakor pes, če mu stopiš na rep. Saj vemo, kako so svoj čas s koli, kropom, kamenjem in peskom napadali Slovence, ali to iih je že minilo, kjer jih ap še ni, jih bo prav kmalu. Kajti tudi Slo-venc • ic orišel do prepričanja, da je sicer potrpežljivost lepa čednost, da pa je vender preveč, kar je preveč. Siccr vemo tudi, da prav hitro ne bo še šlo z odpravo vse gnjilobe, ali to nas nc sme strašiti. Zato tudi glejmo, da bomo vedno in vselej z vso odločnostjo branili svojo narodno posest, da potegnemo za seboj še one nilačneže, kateri so dosedaj od daleč gledali naš boj. Naše brate onstran Karavank pa opozarjamo, da naj prihajajo k nam dan za dnevom v večjem številu, posebno ob nedeljah bi moral biti naš Rož preplavljen od kranjskih izletnikov, večjih družb, ki bi' posebno s petjem pokazale, da so slovenske. Obenem pa jih poživljamo, da naj se strogo ogibajo nemčurskih gostilnic itd., kajti s tem zadenejo naše nasprotnike najbolj živo, z druge strani pa podpirajo naše pristaše. Ako bi bilo treba, podaja uredništvo »Mira« prav rado tozadevne podatke.
k Imejte hude pse priklenjene. Radi popadljivega psa Bernardinca je bila pri celovškem sodišču obsojena gospodinja Marjeta Goller iz S. na 80 kron denarne kazni in 4000 kron odškodnine, ker je res nekega fanta napadel in ga težko poškodoval, tako da bi kmalu eno oko izgubil. Proti tej obsodbi je obtoženka uložila ugovor, ker je bila ob času napada ravno v otročji postelji, pa ni nič pomagalo.
k Čegava je deklica? Dne 24. t. m. zvečer, je prišla neka deklica iz Radeč na Kranjskem peš v Osoje na Koroško službe iskat. Deklica ne zna nič nemško. Rekla je, da je 15. 15. oktobra 1893 leta v Radečah rojena, da se imenuje Marija Urbančič in da je že bila eno leto v službi pri Janezu Martinčiču v Radečah. Ker so ji starši pomrli, hodila ni že eno leto nič v šolo ter jo je kmet spodil in rekel: »Pojdi tako daleč, da te ne bo nihče več videl.« Deklica jc priprosti in čedno opravljena, pa nima nobenih listin pri sebi. Iz usmiljenja je revico k sebi uzel ritmojster Rudolf Budiner, kamor se jo lahko pride iskat. Stvar je naznanjena bolastim. Ob tej priliki se le upraša, ali je mogoče da bi bil kdo tako trdosrčen, da bi otroka, siroto, na zimo od hiše podil — v tuji, neznani svet? Omenjena deklica je kakor kaže marljiva in dobro vzgojena.
izpred sodišča.
Naročena veselica. Ni še minul teden, odkar jc zapustila Frančiška Trdina, rudarja žena iz Bistrice pri Pliberku ječo, v katero je bila zaradi tatvine in goljufije obsojena. Nastanila se je pri svojem očetu v Strahovi hiši v Spod. Kašliu. Tu je pripovedovala gostil-ničarki Jeri Strah, da je pri »Kmetijski posojilnici« dvignila 1200 kron, potem se pa zopet na Prusko vrnila kjer jc že preje bivala s svojim možem. Ukazala jc za odhodnico napraviti veselico na večer 18. avgusta. Tja se je pripeljala v družbi njene sorodnice in peterih fantov v dveh dvovpreženih vozovih, obenem pa prinesla licenco od bbčinskega predstoj-ništva, da sme biti gostilna celo noč odprta. Jera Strah ji je vse to verjela, zlasti šc ko ji je obdolženka pokazala neko pisanje, katerega pa ni dala iz rok češ, da bo s to listino dvignila denar. Tisti dan ji je Strah tudi posodila šc 50 kron gotovine. Sedaj pa se je zvečer pričela gostija, ki je trajala celo noč in še drugi dan. Tu se jc peklo in cvrlo, pilo in plesalo, tudi vaškim fantom je kupila vina, tako da je skupni račun znašal 87 kron 38 vin. V ponedeljek pa sta šli obdolženka in J. Strah po denar v Ljubljano, kjer jo jc obtoženka cclo dopoldne zavlekla s pretvezo, da ni gospoda doma, ki bi dvignil denar. Dopoldne ie pa Trdina Strahovi rekla, da naj ii da še 10 gld. kar je Strah tudi storila, obdolženka ji je pa nato izročila dotično pisanje. A kako sc jc zavzela Strah; ko so ji v posojilnici povedali, da jc bila osleparjena. Obdolženka je pa medtem izginila. Vedenje Frančiške Trdine pri obravnavi je bilo tako, kakršno je lastno Ic pre-friganim goljuficam z raznimi in lažnjivimi izgovori je skušala odvrniti od sebe ji podtikano kaznjivo dejanje. Po obsodbi, ki se je glasila na 13 mescev ječe se je porogljivo izrazila: »Sedaj bom imela priliko se temeljito goljufije priučiti,«
Slovensko gledališče
»Biseri« imajo veliko privlačno silo, to se je videlo tudi včeraj, ko so zopet napolnili gledališče. Čim večkrat čujemo to krasno glasbo, toplo kot zefir, ki veje pod toplim ori-jentalskim podnebjem, pa zopet mogočno kot divjajoči orkan, — tem lepša in pristopnejša se nam zdi. Zdelo se nam jc, da je včeraj hotel orkester nekaj več pokazati, kot dvakrat doslej, d anc napravi mojstru Bizetu kake ne-okretnosti .
Pevcem ni zameriti, če so včasih manj razpoloženi! to ie stvar narave in pevci so tudi ljudje, kot mi drugi. Toda orkester mora vedno enako nastopati. Vobče je bila lepo zaokrožena včerajšnja repriza ter ni zaostajala za prvo in drugo. Videti je bilo, da se hočejo pevci nekoliko izkazati še specijelno v igralskem oziru.
Vsi solisti gg. pl. Rezunov, Ourednik, Bctetto ter gospa Skalova so želi burno, povsem zasluženo odobravanje. — Zbor je v posameznih nastopih bil dober, mestoma prav dober. — Treba je malo paziti na vnanjost. K rujavi koži ne spadajo bele roke. — Opera se ponovi v nedeljo zvečer.
Društva.
lj Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. V
službo se sprejme: 3 poslovodji. 1 potnik, 2 kontorista in stenografa, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke,
2	pomočnika manufaturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 kontoristinji, 7 učencev. Službe iščejo: 2 poslovodja, 12 pomoč-kov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 9 kontoristinj.
3	blagajničarke in 3 prodajalke.
Pozneje je prišla komisija v grad in ob-todila tudi vso vas. Uradniki so vprašali go->poda m gospo Minsko po imenih njunih oče-ov in dedov in jih zapisali v protokol, potem ;c popisali še imena očetov vseh vaških kme-ov ni odšli. S tem jc bila zadeva uradno kontna.
Toda vedno tudi roparji nimajo revolver-ev na razpolago. Pomagati si morajo torej ta kakšen drugačen način. Necega popoludne 'rideta v neko varšavsko trgovino dva mlada noška, zapreta za seboj vrata in pokažeta lavzoči ženi lastnici in njeni sorodnici, ki je »ila slučajno navzoča, dolge, bliščeče cevi re-olverjev, skritih v rokavih, in zahtevata de-larja. Ženske so jima dale kar ga je bilo v 'lagainici, 5 rubljev in 20 kopejk. Roparja pravita drobiž, rečeta ženskama, naj molčite, e jima je življenje drago in se oddaljita.
Toda, ko sta odšla iz trgovine, ženski lista molčali, ampak se drli na vse grlo. Pri-ckel je mož lastnik trgovine, in ko jc zvedel :ai se je zgodilo, tekel za roparji. Na cesti
0	ju ljudje dohiteli, prijeli in potegnili jima z rokavov dve otročji pištolici.
Vsled neprestanih nemirov, napadov, trajkov itd. trpi ogromno trgovina in obrt-ija. Veliko tovaren so lastniki zaprli za ved-o, ker so se naveličali odpirati in zapirati, akor bi sc agitatorjem zljubilo. Kdor ima kaj enarja, beži iz dežele. V galicijskih mestih
1	zdaj skoro nemogoče dobiti stanovanje, ker i že vse prenapolnjeno beguncev. Delavci
nimajo .dela, obrtniki ne dobivajo naročil Veliko tvrdk je napravilo krido ali pa stoji pred njo.
Najbolj se ruske revolucije vesele Nemci in jo podpirajo. Poljski rcvolucijonarji so naravnost podpirani od Nemcev iz rajha in sicer od treh strani: 1. rusko revolucijo rada vidi nemška vlada, ker s tem trpi ruska država '»n raste nemški vpliv. Podpirajo jo nemški socialisti, kot se je vnovič pokazalo na zadnjem shodu v Mannheimu. Toda poleg tega jo podpirajo tudi nemški kapitalisti. O tem vsem piše »Kuryer-ju Varszevskemu« neki Poljak iz Poznanja: V vlaku med Poznanjem in Berolinom sem sc spustil v razgovor z nekim nemškim fabrikantom, ki me je, ker govorim popolnoma pravilno nemško, smatral za rojaka. Po daljšem razgovoru o nemirih v Kraljestvu jc priznal tovarnar odkrito, da mu jc »zveza nemških industrijcev« naložila davka 500 mark »za vzdrževanje štrajkov v tovarnah poljskega kraljestva«.
»Ta žrtev.« — končal je tovarnar svoje pripovedovanje »se mi je izborno izplačala, kajti moja tovarna je dobila od onega časa toliko naročil, da bi rad prinesel še enkrat tako veliko žrtev, da bi le tam nc prišlo do pravega reda.«
Torej naš delavec — dodaje »Kuryer« — se v hladu in gladu tako strašno muči pour le roi de Prusse.
Pismo Boltatuga Pepeta.
Gespud redehter!
Veja kaj! Nej edn reče kar če,
Sluvenci sma pa le fajn ldje! Tu jm puvem, če b edn tkula stu Nemcu skp stouku in še
eneh pedeset Lahu puvrh dudau, pa šc na nardi iz nh enga vornk Sluvenca. Ena napaka pa mama Sluvenci, ke s ja na morma ud-pestet; in ta napaka je, de sma prepuhleun.
Puglejma Nemce! Kumi t tkula en Neme iz lepine zleze, začne se t prec pustaulat in kumanderat druge Idi, zraun jc pa tku naumn, de šliš ke planke žvižgaja in b ga Sluvenci še za čeule pucat na mogl punucat.
Kdur ne vrjame, naj gre pa v Kepenik tistga haupmana prašat, k jh je tku putegnu, de sa zdej dalš, kokr tist nhn must, ke ga zidaja ud Brlina du Adrije. Tu se vid, kuku sa te ldje naumn in de jh sam ajnpildnga šc skp drži.
En tak člouk je tud tist Ambrožič, k je biu pri krajnsk ulad za terfanta. Ta člouk pud milm Bugam ni za nubena reč za punucat.
Edina kurist ud nega maja berti, k sc ga več-kat tku naleze, de pol pu kufehauzh nuri. Unkat je pr elefant v kavarn tud na ta viža noru in markerje z butlnm trahtiru, veja, usak člouk pu sojin kupit čeule mer — na-zadne se je pa useglih tistmo trgovce, ke »Plerjana« predaja, tu prenaumn zdel, de b en takla lerfant, k mu šc ta mlečn zube uisa vn padi, Idi fekseru. ga prjcu za kravatlc_in ga tk u zmektou, ket mačka kašna pudgana, e ja dubi pud zobe. Dc lerfante Ambrožiče ta mektajne ni biu ušeč. ke mu je tisth pu lota mežganu, k jh ma u glau, iz vornge spra-vu. je žc tu en znamne, k je začeu cvilt in pulcaja na pumuč klicat. Pulcaj jc res pršou in tu je bla ud Icrfanta Ambrožiča edina sreča, de se pulcaj ni tou iz pijanm lerfantam ob-gebat in ga na rotuž ccfrat, ampak ga jc sam čez rama pugledu. Jest, če b biu namest caja, b ga prjeu za ušesa in ga ket kašnga zajca nesu na rotuž ajnkostlat, dc b fant vedu enkat za useli, dc je za take Idi bulš špampet. ket pa kavarna.
Sej men tud tu ni ušeč, de sc usak večer tam ukul pošte naberaju nemškutarsk šte-denti, kok dc b na čikc aufpasal in predajaja soje zjale ukul, de se šc člouk buji jt mem pošte. de b na kerga na stopu in ga puhodu, ke b pol druzga nc mou, ket sitnast in letajne. Če sa res lufta potrebn, nej greja na Kudelu; tam je dost plača zainc; če se jm pa pu či-kch sline cedeja, nej se pa Zanet prpuručeja, sej on ni umazane.
Jeseniške novice.
j Premajhno jc vse na kolodvoru. To smo že večkrat povdarjali. Zeleznična uprava je prišla tudi do tega izpoznanja in je začela sedaj razširjati skladišče za prelaganje. Restavracijo na kolodvoru jc razširil najemnik ra-stavracije, gospod Lorber, sam. Pa bo še premajhna, a več se razširiti ne da, ker ni prostora.
j Nemške Jesenice pa vendar še niso! Nc vemo, zakaj se slovenskim strankam pošiljajo avizc s kolodvora v nemškem jeziku, čeravno je vozni list pisan v slovenskem jeziku. In pa kako znajo slovenščino prestavljati v nemščino! Ravno tako kakor če bi prestavili slovensko »železo« v nemški »Zucker«!
j Ponavljavna šola na Jesenicah je nekaj posebnega. V ti šoli ponavljajo otroci od 12. do 14. leta, kar so se naučili v vsakdanji šoli. To so otroci iz vseh razredov, ki obenem »ponavljajo«. So taki, ki niso prišli iz prvega razreda vsakdanje šole, drugi so srečno dospeli v drugi razred, nekateri so bili tako srečni, da so se povzdignili v tretji, nekateri celo v četrti razred. Kakšen uspeh naj pokaže ponavljanje pri ti mnogolični družbi? Ni čuda, da učenci in tisti, ki tiče, pomaj čakajo, da je konec te šole!
j Prenapolnjen je prvi razred vsakdanje slovenske šole. Vseh otrok v prvem razredu, ki jc razdeljen v dve paralclki, jc 155, prostora pa jc v vsaki paralclki k večjemu za petdeset otrok, torej bi se morala na vsak način napraviti še ena paralelka. Ali se bo?
j Smrdokavra, ne »bela vrana«, bi sc moral imenovati dopisnik z Jesenic, ki razširja v »Narodu« svoj duh. Tako pravijo vsi pametni Jeseničani. Z ozirom na to sc nočemo ž njim pečati v »Slovencu«, naj sc naslajajo s prijetnimi dišavami njegovimi tisti, ki berejo »Narod«.
i Pometajte pred seboj! Zavest so šli Sokoli preteklo nedeljo budit v Št. Jakob na Koroško. A budili so jo kaj čudno! Ko so sc napili poguma zastonj, česar nc morejo pre-hvaliti, tedaj so kazali, kakšni radikalni narodnjaki so. Eden, ki ima doma na hiši obešeno desko, na deski zapisano svoje (me, in pod imenom »schumachcr«, je zgrabil nekoga za ramo in ga stresel: »Ali si ti Nemec?« Nastalo je vpitje, pretep in schumachcr jo jc dobil z latcrno po nosu. Menimo,da se šentjakobski narodnjaki ne bodo učili od jeseniških Sokolov narodne zavesti. Z delom, ne s kričanjem, bomo imponirali narodnim nasprotnikom !
j Radikalni narodnjaki, kakor »schumachcr«, so tudi možje, ki imajo na svojih hišah napise: Tischler, Gasthaus zur Post, Ge-mischt-Wareu-Handlung, Gasthof Golica itd.
j Napredna bisaga. Občinski tajnik je prevzel gostilno učitelja Guština. No, nad tem se šc ne spodtikamo, a obsojati mora vsak pošten človek, kako nekdo v »Narodu« umazano agitira zoper gostilno Tavčarjevo in Krivče-vo, ker sta »klerikalca«, pa dela reklamo za gostilno občinskega tajnika, ki jc znan kot »radikalen naprednjak«. Tukaj naj se zapoje pesem o bisagi!
j Prehod čez železnico, zraven gostilne pri Zvitem rogu, ki vodi v vas Uhovo in Pod Klobučno jc ponoči vedno zaprt. Ti dve vasi skupaj štejeta čez 25 delavskih hiš. Skoro v vsaki hiši prebiva po več družin, katerih glavna pot vodi tu čez v tovarno. Vrhu tega pa rabijo te družine (nad 50) peč za kruh peči v Novi vasi. Zato so žene primorane peči kruh noč in dan. Toraj naj žena, ko pride do železnice, postavi kruh v lužo in zleze čez ograjo. Za to pribijemo, da to ni več poljska ali gozdna pot, kot nekdaj. Ljudstvo je jako razburjeno, zlasti zadnja dva meseca, kar so nanovo zagradili. Naprava pri zavornicah ie skoro vsak dan utrgana, tako da vedno popravljajo. Zadnji teden so pa še pribili mrežo, tako, da se zapre čisto do tal, da je nemogoče priti čez, kakor čez ograjo. Smešno jc. da pravijo: to je za varnost otrok. Zraven jc pa luknja, da vsak otrok lahko zleze skozi. Nevarno jc pa res! Ljudje vržejo ponoči zavornicc, ki so zaprte po tleh tako, da se lahko prestopi čez. Seveda v
Predn za dons jejnam soj pisajtie, nej jh pa še mal u roka uzatnem, ke sa gespuda žc-pana tku douh hecal zavlc tistga nereda sv. Save, de sa ga res rekumenderati krale Petre nazaj puslal. Tu ud nh ni prou! Za kua nc pesteja usakmo sojga vesela? Uni še na veja, kašn vesele sta mela Guvedkar (n Jakupič iz tistm neredni sv. Save, k jima jh je kral Peter šenku! Sej sta ga mela pa tud lohka, k šc sama nista vedla, kuku sta du nh pršla. Veja, tu jc biu pa tkula. Tekat, k jc biu ene par Sluvencu, med tlim tud Trstenjaku dohtar, predsednk »Sluvenske Maticc«, mudri-jan iz jutruve dežele — čm rečt iz Murskega pula in tuku naprej, u Behtiograd, sta špancc-rala pu plač Guvedkar pa Jakupič. Naenkat zagledata pred saba krala Petra, pa negauga adiutanta, k sta pršla dol skuz. Na bod faulast, Guvedkar in Jakupič hitr uzameta klubuke iz glave in krala prou punižn puzdrauta. Ke jh kral Peter ni puznou, upraša hitr sojga ad-jutanta, kdu sta te dva gespuda, ke sta ga glih zdela puzdraula. Ke sta Guvedkar in Jakopič še preh ta večer iz tem adjutantani skp kufe pila, jh je adjutant puznou in je krale puvedu, cfc jc edn ud teh dveh gespudu tist Guvedkar, ke je u Iblanskm tejatre Krpanuva kubila špi-lat navadit, un ta druh jc pa en malar iz Ibla-nc. Kumi jc kral slišu kašne peršone sa tu,
temi lahko stopi v mrežo in si zlomi nogo. To so dejstva! Damo pa v premislek vodstvu za popravo ograj pri železnici . Zahtevamo, da se napravi prost pešpot in da se odpira pot v teku ene minute po odhodu vlaka. Toliko za danes. Ali jc železnica zaradi nas ali mi zaradi nje? Delavci ne bomo lomili hrbtov in telovadili zaradi železnice. To moramo storiti v tovarni, pa nam tudi plača!
Prebivalci Uhove in Pod Klobučno.
Idrijske novice.
i Idrijska realka. Naša nasprotna lista sta zadnje dni začela pisati o gmotnih idrijskih razmerah soc. demokratov. »Naprej« našteva, kaj vsega manjka po našem mestu, in kaj bi bilo potrebno moderno uravnati. »Šl. Narod« pa vendar enkrat odkrito pove, da bode mestna občina letos imela nad 20.000 kron primanjkljaja, in da bode treba za drugo leto povišati vsaj na 100 odstotkov občinske doklade, ako botno hoteli za silo shajati, kar se je pobiralo sedaj pod naslovom »za delavske hiše« se je porabilo drugam, za delavce se ne bo nič storilo, ker je vkljub temu velika suša v mestni blagajni .Sedaj ko so volitve pri kraju, si gospoda upa z resnico na dan, a ko je prej »Slovenec« o tem pisal, sc je reklo, da laže, impertinentno laže. Čudimo se, da obe združeni sedaj gospodujoči stranki v Idriji ne prideta do onega sredstva, ki bi njima in tudi drugim ustregel. To bi bilo podržavljenje naše realke. Radi nje so narasle tako visoke občinske doklade, radi nje ne moremo zadostiti raznim potrebam, saj štejemo na leto 45.000 kron za ta zavod. Ravnokar smo brali, da se kočevska nižja gimnazija razširi in spopolni s časom v popolno srednjo šolo z 8. razredi. Ako Kočevarji dobe čisto nemško srednjo šolo na državne stroške, kako da bi mi nc dosegli slovenski zavod? Saj Nemcev jc komaj 5 odstotkov na Kranjskem in imajo žc toliko srednjih šol, Slovenci pa komaj eno in še te moramo sami vzdrževati. Dolenjska ima že dalj časa popolno gimnazijo v Novem Mestu, sedaj dobi še enakopravno sestro v Kočevju, Gorenjska se ponaša v Kranju z gimnazijo lc Notranjska nima nič. In čc hoče kaj imeti, mora na svoje stroške vse vzdržavati. Resnica je tudi, da nobeden del Kranjske ni prinašal v teku zadnjih 300 let toliko denarnih sredstev državi, kakor idrijski rudnik. Evo, razlogov dovolj, na katere se gospodujoči stranki lahko upirata zahtevajoč podržavljenje naše realke! Potem bodo doklade za polovico odpadle, zoper te sc nc bodo pritožili posestniki, primanjkljaj bo izginil, »Sl. Narod« ne bo jokal, kako trda gre za denar v mestni blagajni in ostala bodo še sredstva, da si omislijo one naprave, o katerih piše »Naprej«. Ustreženo bode potem na vse strani .Kako je vendar to, da stranki samo javkata, ne zastavite pa svojih moči tam, kjer bi bila edina rešitev? In ravno v času, ko dobe Kočevarji državno uslugo na ljubo Nemcem, bi se tako lahko dosegla kompenzacija v Idriji Slovencem! Saj erarični rudnik že tako plačuje 90 odstotkov občinskih doklad, tedai bi sc državi pač malo poznalo ako doda še malenkost 10 odstotkov. In kako bi sc zboljšalo naše materijelno stanje in naši profesorji bi oddahnili, ko bi prišli pod ono oblast, ki zamore stvarno in objektivno vpoštevati njih trud in tudi njih uspehe! S. L. S. v Idriji je že na raznih shodih razmotrivala to vprašanje. Naš poslanec je v deželnem zboru obširno o tem govoril, a pri glasovanju so bili slovenski naprednjaki proti. Seveda ne more sedaj ne dr. Eerjančič ne dr. Tavčar na Dunaju storiti kakega koraka za podržavljenje ker bi se jima takoj oponeslo, da sta bila pred par leti v zbornici proti temu. Naš občinski zastop ima tudi zavezane roke. Sedanji župan je bil pred šestimi leti v deputaciji na Dunaju, ko so se bahali, da so dovolj premožni zavod tudi brez vsake državne podpore vzdržavati. To je gotovo, da on sedaj ne more iti zopet tja in se trkati na prsi; zmotili stno se, previsoko smo se cenili. Prctrpko bi bilo priti z dejanjem na dan: že za pet razred smo morali dolg narediti, pri šestem razredu smo morali občinske doklade zvišati na 100 odstotkov, kaj bo šele ko se otvori sedmi razred? Novih učiteljskih moči bode treba, in učnih pripomočkov
je prec prašu adjutanta, čc ma kašn nered sv. Save pr seb. Adjutant je hitr pošlatu u varžet in pruleku vn en škrnicl in reku krale dc ma tneiide še en tak nered tukala u škr-niclne. Kral jc biu veseu in reku adjutante, de nej hitr stop za tem gespudni iz Iblane in nej da ta nered sv. Save tistmo gespude, kc iblanskc kubilc teiatr špilat uči. Adjutant je ubugu in hitr steku za Guvcdkarjem, mu izročil tist škrmicl in spet nazaj h krale zletu. Ke Guvedkar pugleda u škrnicl in se mu neki pusvet, putegne vn in pruleče dva nereda sv. Save, edn je biu nered ta treega klasa, ta druh pa ta četrtga. K jc držu Guvedkar tkula tc dva nereda u rok, s je prec mislu, dc se je mogu kral Peter zmotet, zatu k dva nereda naenkrat šc nubcimiu ni dau. Zatu je reku Ja-kupiče, de nej ga mal tlela pučaka, on jc pa letu za kralam. Kokr je krala dušou, se mu jc spet punižn odkrou in reku: »Gespud kral Peter! Uni sa sc gvišn zmutil, kc sa m kar dva nereda sv. Save, cnga ta treega, enga pa ta četrtga klasa šenkal, zatu sm jm prnesu cnga nazaj, za ta druzga sc jm pa prou lepu zahvalni!« «Eh, jest na uzamem ud nuben-ga nč nazaj!« jc reku kral Peter. »Ce sm dau pu pumot dva nereda, pa ta bulšga zase ub-drž, miga dej pa sojmo prjatle malari!« K jc Guvedkar tu slišu, ic ud vesela puskoču. stis-
nam že sedaj primanjkuje, kje bode denar, da zadostimo tem potrebam? To je že zdavnaj uvidevala naša stranka in zato na shodih pred volitvami povdarjala, da morajo priti na površje drugi možje, možje, katerim ne bo pot zaprta tja, kjer se doseže, da naš zavod pride pod državno okrilje. In kaj smo videli pri zadnjih volitvah? Vse sc je združilo, da bi le slov. ljudska stranka ne zmagala. Trezni posestniki so že takrat rekli, ko bi uradniki in profesorji tudi plačevali občinske doklade, bi se kmalu spametovali in ne bi tako slepo drli za liberalizmom in soc. demokracijo. Njih agitato-rična strast bi se precej ohladila, ko bi opasen veter pihal okoli njih mošnjička. Sedaj se pa toži in zdihuje, da se nc more naprej in zopet našteva, kaj vse Idriji manjka, pa ni sredstev, da bi se omislilo. No, kar je gospoda iskala, to je tudi našla. Povedalo se jc od naše strani pravočasno in dovolj glasno, a takrat se je pisalo in zabavljalo čez nas, da ljudi sleparimo lažemo itd. Sedaj pa sami nehote spoznavajo, kedo je sleparil, begal in lagal volilcem.
Poštna upraua mačeha.
(Dopis z dežele.)
Komur so poštne razmere znane, vedel bo, da sta za delo, katerega opravlja en poštni uradnik na deželi, po mestih vsaj dve čc ne več delavnih moči.
Vkljub temu ima poštna uprava za era-rične urade vedno na razpolago uradnike, sluge in denar. Ravno sem bral, da se osobje v Ljubljani zopet pomnoži za 9 uradnikov iu šest slug.
Meni ie znan na Kranjskem poštni urad, kjer »vleče« en poštni uradnik in en sluga kar neprenehoma 2 4 ur, in to vsaki drugi dan. Poštna uprava je pa na prošnje teh trpinov slepa in gluha. Ali ni taka uprava kot mačeha napram svojim otrokom? Kako se dela s poštarji na deželi, ki imajo tudi poštne vožnje v oskrbi, to je kričeče. Za vožnjo se jim plača toliko, kot pred .30 leti! Takrat je stal oves 100 kg 6 gld., danes pa jc stal cclo 12 gld. 50 kr., seno se jc dobilo takrat po 60 do 80 kr. stari cent, danes stane 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 20 kr. Koliko se danes hlapcem več plača — vsak ve, kdor ima s tem opraviti. In ta grozni razloček poštna uprava neče upoštevati !
Piši, prosi, delaj kar hočeš ne dosežeš prav nič. Ravno sem bral v »Slovencu« od 20. t. ni. iz Novega mesta, kako sc je poštni komisar izrazil da ni kredita za nekega slugo! Ta izraz »Kein Kredit« je nekaj posebnega, nekaj večnega, kar se sliši že 25 let! Navadno se še pridene »da je že ves kredit za tisto leto porabljen«! Vem pa, da jc vseeno kredit po-labljen, ako si se oglasil precej po novem letu ali decembra meseca!
Dal bi lepo svotico v prid družbe sv. Cirila in Metoda, če bi mogel zvedeti, koliko sc je vsakoletnega kredita v teku 15 let porabilo za italijanske istrske poštarje in koliko za kranjske.
Meni se jc povedalo, da so pred kratkim dobili istrski poštarji (v italijanskem jeziku) poziv, naj se oglasi kdor potrebuje zvišanje plač za sluge! O tem pozivu kranjski poštarji nič ne vedo! Na višjem mestu se je neka merodajna oseba baje izrazila, da se ii čudno zelo čudno zdi, da se na ta poziv kranjski poštarji kar nič oglasili niso.
Res je tudi, da so italijanski poštarji za poštne vožnje vobče boljše plačani, kot kranjski! Slišal sem cclo, da za enako progo, za katero dobi poštar na Kranjskem 1600 K. sc plačuje italijanskemu poštarju celo 4000 K. Tam se je določila plača v nekaterih slučajih cclo po predpisih na kilometer! Kdor ima na Kranjskem plačo, kot jo plačuje »Rittgeld«, ta naj se oglasi!?
Gospodje bodite pravični tem trpinom!
Več poštarjev na Kranjskem se je odločilo v najem vzete poštne vožnje odpovedati! Pri najboljši volji ne morejo shajati! Hudo je marsikateremu, ko bo poštni voz od hiše šel, kateri posel so pri marsikaterem poštarju oče ali stari očka vpeljali in ic že 50 do 80 let pri hiši!
Zakaj sc tako postopa s poštarji? Zakai
mi nered sv. Save četrtga klasa, k je mislu, de jc šter več kt tri. u varžet, un nered ta treega klasa je pa nesu sojmo prjatle Jaku-piče.
Vidia, tkula sc lahka nardi ldcm vesele, dc preveč na kušta. Uni pa druzga na delaja, kokr ldem vesele frderbujeja, če le morja. Zatu jh maja pa tud usi Idje u želodce in jh na morja žiuga trpet. Unkat sa tud cnga gespuda u »Unioiic« tku zjczl, dc ie ena cela flaša šlanpanca pu tleh zliu ud jeze, sam de ja uni1 nisa šmekal. Tu ni prou! Šlampanc kušta gnar in tistmo gespude je biu tku žou, de sa druh jutr reki, nej tečem u »Union«, de b šlam-panca pu tleli pulizu, pa se je ta hudinian žc vs u podnee ulezu, tku, dc nism dubu nu-benga žofta več u usta, če sm še tku iz jezi-kam pu podneah ribn in drgnu. Nej tu enkat uni sprevidja in nej daja ldcm gmah, kokr ga dam jest. Zatu pa maja mene tud Idje rad, de b me kar snedl. Ta lep Tončk ic že unkat reku, de b sc mu jest bi prlegu lin de b me z večini apetitam puhrustu, kokr pa ta nar-leuš kozla, ke ga on ustreli. Vidja, tu jc lebe-zen! Ce čja, dc u šc du nh kdu tak apetit dubu, kokr ga maja du mene, nej se pa tku zadržeja, kokr sc zadrži
Bultatu Pepe iz Kudeluga.
bi poštna uprava ne plačala vsaj toliko, da bi poštar vsaj izgube ne imel, zakaj se ga sili, da on, njegova družina, konji zastonj državi delajo tlako? Država naj se usmili trpinov na deželi. V njenih očeh naj bode vse eno oficijal ali oficijant.
Poštarji pa pogum! Tisti časi so minuli, ko so komu brez vzroka službo odpovedali, ako se je uboga para predrznil prositi za zvT šanje plače.
Književnost In umetnost.
Odbor družbe sv. Mohorja naznanja, da je izmed razpisanih nagrad za d«/e povesti določil prvo nagrado z znesku 3000 kron povesti pod geslom »Življenje je b o j", spisal g. Engelbert Gangl. učitelj v Idriji, drugo ragrado v znesku 1500 K povesti „N o v o življenje", spisal gospod dr. Fr. Detela, ravnatelj v pokoju v Novem mestu.
*	A. Aškerc. Junaki, epske pesnitve. V Ljubljani 1907. Arhivar na ljubljanskem ro-tovžu je zopet spesnil novo 170 strani broječo zbirko raznomernih verzov. Junaki jim pravi. Štirje so: Knez Volkun; v njem se slika vsto-ličenje korotanskega kneza Volkuna na Gospo-svetskem polju. Drugi je knez Ljudevit, kjer se opisuje njegov naskok na furlanskega grofa Kadolaha in njegov poraz. V tretjem delu se opisujejo boji vržejskega kmeta Štefana Ra-pošc proti roparskim, ogrskim Krucem. V četrtem pa po narodni pesmi v Aškerčevih verzih spremljamo zgodbe kralja Matjaža.
Ta epska pesnitev je nova stopinja na poti Aškerčeve popolne dekadence. Verzi so slabi; rietečnosti je cele vrste n. pr. »Stoji za hrbtom mu evnuh zamorski in ga brani muh« (str. 145). Šc proza slaba, kamo-li poezija n. pr. »Krščanska vera, — ki v Korotan zanesli so jo knezi — tam izmed Nemcev, cj, tovariši, to samo tista nova ie veriga, s kateroj nas priklenejo šc bolj — na tujce. In možje pobožni, - ki k nam prihajajo že dolgo let — iz Nemčije, učit nas evangelja, — kaj drugega so pač ko Ic vojaki v metliških svetili haljah. Neki dan potegnejo izpod obleke svoje — meč, kruti meč, s katerim zamorijo
svobodo domovine korotanske. (Str. 7). V ti dolgočasni prozi je pa tudi edina misel cele zbirke, in šc to je Aškerc vzel od drugih po duhu ga nadkriljujočih, dasi po mišljenju sorodnih ljudi. Občutek Aškerčeve pesnitve sc dž izraziti edino z besedo: dolgčas. Radi bi videli tistega človeka, ki bi se upal trditi, da ima to Aškerčevo delo kaj pesniške vrednosti. T istih tristo ljudi, ki po liberalni reklami kupujejo Aškerčeve in druge podobne proizvode, naj sc zavedajo, da si pripravijo mnogo lepši duševni vžitek, če čitajo berila za ljudske šole. Več duha in več poezije je v njih. Obračaj kakor hočeš in bodi tvoja želja v Aškercu videti pesnika še bolj goreča, do tega sklepa prideš, - magari da si najboljši prijatelj duhovskih uskokov, — da ta pesnitev ni vredna groša, kamo-li treh kron, kolikor stane. Veliko uslugo bi napravil naši književnosti, kdor bi mogel Aškerca pregovoriti, naj pusti reči, ki iili nc zna, in nc razume.
*	Ksaver Meško: Mir Božji. Ljubljana 1906. So ljudje na svetu, ki vedno iščejo mini, dasi dobro vedo, da ga nc bodo našli, samo, da potem lahko tožijo, da nikjer ni sreče in se tope v sladkootožni ginjenosti. Ksaver Meško hodi po mir v zelo pisano družbo, najrajše v kupejc prvega razreda ali pa na strma pota v hribih, kjer ga redno čakajo ob križpotili različni spomini. Svojega nežnega srca ne odpira gotovini strankarskim prvakom, ki se baje pohujšujejo nad njegovimi »biseri« (str. 3), nad njegovim »umetniškim svečeništvom« (str. 6) in nad njegovimi besedami, ki kipe »svetega navdušenja ter se »same od sebe« zlivajo »s sladkostjo iz srca v srce, iz duše v dušo« (str. 6). On rajši »izbranim dušam« ((str. 7) pripoveduje »Poglavje o Mitnici«, katera je bila stara komaj 14 ali 15 let in so študentje, med njimi gospod pisatelj sam, se vanjo tako zaljubili, da jc zaradi nje sedmošolcc Tr-stenjak začel že piti. Njena pisma pa so odpirali »kakor svetinje, blagoslovljene v sveti deželi ali v Rimu«. Ta uboga Mimica pa je šla v Budimpešto, kjer se je pogreznila tako zelo v blato, da so jo pandurji po odgonu prignali nazaj na Kranjsko. To so tiste britke prevare, ki so podlaga pisateljskemu globokemu svetožalju. Še zanimivejša jc »Romanca o izgubljeni Silviji«, s katero je gospod pisatelj kot bogoslovec hodil po ulicah sc sprehajat, da so sc mu smejali častniki. Natančno nam opisuje, kako sc Silvija »ziblje v bokih«, kako se skloni bližje k njemu in igra z nožico, ki ji moli izpod obleke. Tudi Silvija .ie stala v Budimpešti koristka in sc docela izpridila. Njeno prijateljico Lojzko pa so študentje, med njimi gospod pisatelj, imeli radi, ko je bila komaj dvanajst let stara. Meško jo skuša v kupeju izpreobrniti na sledeči način : »Nc jokajte Silvija. A vrnite sc, rotim Vas pri vsem pri spominu na mlade dni Vas prosim . . . »Prosim Vas, Silvija . . »Z Bogom, Silvija . . .« Seveda se Silvija ni mogla tako hitro izpreobrniti in je odšla v »temno noč«, nazaj v blato In to je vredno, da sc o tetn napiše romanca. »Romanje na goro« in »Kapelica« je edino v zbirki, kar je lepo, dasi tudi v zadnji sliki ne manjka spo-kornili zapeljanih punic. Nezdrav feminizem in odurna intimnost jc vodilni ton ccli zbirki črtic. To mehkužno trubadurstvo je že davno v slovstvu leglo k večnemu počitku in mi mu voščimo srečno pot. Gospod Meško naj pa ne vzbuja mrličcv. S svojo polemiko v uvodu proti »ozkosrčnim« kritikom in »gotovim strankam pa nc bo prav nič dosegel, tudi pri tistih težko, ki jim take stvari včasih pri-deio prav.
II. priloga 247. štev, „58ovenca" dne 27. oktobra 1906.
* Stoletnica Maksa Stirnerja. Dne 25. oktobra je bilo sto let. kar jc bil rojen prvi teoretik anarhizma Gašper Schmidt v Bayreutu. V Berolinu jc živel dovršivši svoje študije nekaj časa kot gimnazijski profesor; toda izgubil jc službo in dne 26. junija 1856 kot reven pisatelj v žalostnih razmerah umrl. Najznamenitejše njegovo delo »Der Einzige und sein Eigenthum« je izdano leta 1844 pod psevdonimom Maks Stirner. V tem delu je razložen filozofski temelj anarhizma, ki sloni na popolnem egoizmu. Vsako oblast seveda zameta. Za njim so razvili njegovo teorijo drugi, n. pr. Mackay, Reclus in drugi. Par zgledov iz njegove knjige: »Nobene resnice ni, nobene dolžnosti, ne ljubezni, nc hudega, ne dobrega, ne svobode brez moči.« — To moč pa mora imeti vsak posamnik, zato proč z oblastjo, ki mu jo omejuje. — »Jaz sem lastnik sveta stvari in duha. Nič ni večjega od
Mene.---—- Za kako idejo, za kak ideal
živetii in umreti — to je prastara blodnja sveta. -----Pravijo: Daj Bogu čast! Jaz si
jo mislim ohraniti zase. Nobeno veličastvo, nobena svetost me ne omejuje. Vse sveto je
Ic vez, veriga.--Vsako višje bitje nad
Menoj, bodisi Bog ali ideal človeštva, oslabi moč Moje edinosti in zatemni pred solncem tega prepričanja.« -— Stirner zameta politične in socialne revolucije, zavrača socializem, ki hoče odstraniti sedanje razmere v družbi in postaviti nove. On hoče uničiti sploh vsako družbo. Vsak sam zase. edin, neodvisen, ki si sam dela moralo in pravo. Ogromen vpliv je imela Stirnerjeva knjiga; na tisoče jih jc, ki so sprejeli njegova načela za svoja. Opravičeni smo sklepati, da jih bo vedno več. Socializem vsled svoje nelogičnosti tira svoje pristaše sam pod Stirnerjcvo zastavo v anar-liizcm.
DRŽAVNI ZBOR. — PODRZAVLJENJE SEVERNE ŽELEZNICE SPREJETO.
Poslanci dr. Tavčar, Kraniaf, Začek in Stranskv so odložili svoje mandate v odseku za vol. reformo. Nato sc nadaljuje generalna debata o predlogi podržavljenja Severne železnice. Nemci so iz načelnih razlogov iskali dlake v jajcu in Steinvvcnder je znesel skupaj vse tisočake, ki jih vlada izgubi pri podržav-Ijenju. Po njegovem mnenju naj bi se železnica podržavila potom koncesije, kar bi seveda povzročilo velike pravde in bi stalo mnogo denarja. Steinvvcnder je poročevalcu Šukljetu očital, da preveč hvali vladno predlogo. Dvor. svetnik Šuklje je Stcinu enderja odločno zavrnil, nakar je ta ponižno vzel nazaj svoje neutemeljeno očitanje. Poslanec Mastalka jc očital Steinvvenderju, da pri alpskih železnicah ni bil tako natančen kot sedaj, ko se gre za Severno železnico. En kilometer alpskih železnic stane 94.000 kron, dočim cn kilometer Severne železnice stane Ic 55.000 kron. Nemški poslanec Breitcr jc dejal, da je smešno, ako se nasprotuje predlogi iz nacionalnih ozirov, ker se tu gre za važno gospodarsko vprašanje, konečtio se predloga po kratki specialni razpravi sprejme. Konečno sc jc šc oglasil grof Sternbcrg, ki je vprašal predsednika, zakaj cesar ne ravna s parlamentom, kakor se spodobi ter ne obvesti parlamenta o imenovanju novega vojnega ministra. Cc se cesar ne bo na to oziral, obljubi Sternbcrg, da bo prihodnjič malo drugače govoril.
VOLILNA REFORMA.
Referenta zakonskega načrta o volilni reformi v zbornico izvoli odsek danes. Skoro gotovo bo za referenta izvoljen dr .L o c k c r.
26. t. m. je. odsek razpravljal o predlogu o avtonomiji poslanca Starzynskcga. Nemške stranke so mu nasprotne. Predlog najbrž ne bo dolgo ustavil dela odsekovega, ki bo kmalu končano.
KALNOKYJEV DUH V NOVEM VODSTVU AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
Grof Goluchouski se jc od svojih uradnikov ginljjvo poslovil. Dejal jim jc, da nikoli ui storil kaj izvanrednega, ampak se vedno držal one tradicijonalne poti, ki mu- jo je nalagala dolžnost do ljubljenega cesarja, njegovega »najmilostljivejšega gospodarja«, nc da bi sc brigal za sodbo krogov, ki so gnani od najnižjih strasti in jim nič ni sveto. Menimo, da ta očitanja nobenega nc bodo prav nič bolela. GoIucho\vski jc le dokazal, da se naši ministri v prvi vrsti smatrajo za ministre cesarske hiše in za zveste dvorjane. Cas jih bo menda žc počasi izmodril. Novi minister baron Aerenthal pa je svojim novim uradnikom zabičeval, naj se drže načel blagopokoinega Kalnokyja in Andrassyja. Nekemu dopisniku »Budapesti Hirlapa« pa jc izjavil Aerenthal, da sc bo povsem držal politike svojih prednikov. Prvo je trozveza, drugo dobre razmere z Rusijo, tretje prijateljstvo s Angleško, Francosko in Turčijo. Kar se tiče razmerja do Srbije, je minister vezan po določilih avstrij-sko-ogrske carinske konference. Avstrija ima pravico zahtevati od Srbije nekoliko več od-jenljlvostl glede na industrijske izdelke. Ogrske želje bo minister vedno blagohotno uva-
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Nemški člani delegacije so se 26. t. m. sešli k skupni seji. Sklenili so pozvati vlado, nai jim skupni proračun že preje predloži, da ga zatnorejo proučiti šc pred sejami odsekov. Sklenili so tudi delati na to, da se omogoči ne samo avstrijskim, ampak tudi ogrskim ministrom, da sc udeleže sej delegacije.
OGRSKA DELEGACIJA.
Ogri izjavljajo, da se predloge za sedanjo delegacijo nikakor ne bodo izpremenile, najmanj pa od vojaške strani.
NOVA KRIZA NA OGRSKEM?
Cesarjevo lastnoročno pismo na bivšega vojnega ministra je Ogre precej razburilo. Cesar na nenavadno obširen način v pismu obžaluje, da Pitreich ni mogel doseči, kar je po vsej pravici zahteval, namreč izpopolnerije armade. Cesar pravi, da utemeljenih zahtev Pitreichovih niso hoteli razumeti in upoštevati. Kdo? Seveda Ogri, česar seveda ne omeni. Šc bolj pa je Ogre iznenadilo, kar je novi voj. minister Schonaich dejal nekemu dopisniku »Pester Lloyda«. Schonaich sc namreč sklicuje na to, da so takrat, ko je krona sklenila z ogrsko koalicijo pogodbo, siccr sklenili, da za-čas vojaških vprašanj ne bodo spravili na dnevni red, toda da so izvzeli slučaj, ko bi se za to pokazala nujna potreba. Zato bo vojni minister z vso silo delal na to, da izvede program, ki ga ni mogel izvesti Pitreich in da doseže zvišanje kontingenta novincev. Mažari pa trdijo sedaj, da se Schonaich strašno moti, jtistični minister Polonyi je izjavil, da Schonaich pogodbe ne pozna in da se pogodba nc glasi tako.»Pcster Lloyd« trdi, da je dotična pogodba med krono in koalicijo bila sestavljena v treh izvodih, enega ima cesar, drugega grof Andrassy, tretjega pa grof Zichy. »Magyar Orszag« pravi, da se koalicija nikakor ui obvezala, da v slučaju potrebe dovoli zvišanje števila novincev. Mažari so skrajno nejevoljni, ker je Schonaich in cesar v lastnoročnem pismu zopet spravil na dan vojaško vprašanje, ki Ogrom ni po volji. Že sedaj obljubujejo, da bodo Schonaichu juho občutno zasolili. Ogri stoje odločno na stališču, da brez narodnostnih koncesij načeloma ne dovolijo nobene vojaške zahteve.
Zato so morali sedaj opustiti tudi namero, vpeljati pri ogrskem honvedu topništvo. Mažari so namreč izjavili, da vpeljavo topništva nc smatrajo za nacijonalno pridobitev in da jo odklanjajo. Baje jc Pietreich odstopil tudi zaradi tc izjave. Zato bodo morali uvesti nove brzostrelne topove pri skupni armadi in nc pri domobranstvu. Mažari so tako dosledni, da jih je nehote treba občudovati. Še vedno mislijo na to. kako bi krono prisilili, da uvede mažarski poveljevalni jezik. Za najboljši trenotek za to težavno stvar so smatrali ravno dosedanji trenotek, ko so na vladi Košutovci. Kar naenkrat jih iznenadi Schon-aichova vojaška odkritosrčnost. Kaj je s pogodbo med krono in koalicijo? Ali se jc zmotil Schonaich, ali pa mažarski ministri niso javnosti točno informirali. Nekateri zato mislijo, da je omajano Wekerlovo stališče. Schonaich sc poda v sredo v Budimpešto. Mažari bodo najbrž že poskrbeli, da bo odšel zopet za eno koncesijo lažji nazaj na Dunaj. Da bo stvar povsem jasna, priobčimo besedilo pogodbe med krono in koalicijo, kakor jo objavlja »Bu-dap. Naplo« iu kakor jo je v seji koalicije 12. aprila t. I. preložil Wekerle. Prvo sc glasi: »V slučaju, da sc pojavi neizogibna potreba in z njo primerno ima koalicija, za slučaj tudi za časa prvega min. kabineta skrbeti za to, da se vojaški kontignent primerno zviša.« We-kerlc pa je 12. aprila stvar razložil takole: »Z ozirom na državne in občne potrebe bomo predlagali toliko število novincev, kakoršnega določujejo prejšnje postave. Za predloge pa, ki sc bodo pečali z zvišanjem števila novincev in izrednimi kontingenti, ne prevzamejo nobene odgovornosti.« Videli bomo kmalu, kako se bo to nasprotstvo razvozlalo. Da znajo Mažari vozle hitro razrešiti, je pa menda že znano.
RAZMERJE MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Resni italijanski listi pišejo, da bo naloga novega avstrijskega ministra za zunanje zadeve ta, da zabrani vmešavanje Nemčije v avstrijsko-italijanske razmere. Ako pa si misli Avstrija osvojiti del Balkana, potem stopi v veljavo tista določba trozvezne pogodbe, ki v takem slučaju zagotavlja Italiji primerno kompenzacijo. Uradna »Tribuna« priobčuje od Aerenthala, da bo še bolj gojil prijateljstvo do Italije kot njegov prednik. NAPAD RUSKIH REVOLUCIONARJEV NA SAMOSTAN.
Peterburg, 26. oktobra. Revolucionarji so 24. t. m. ponoči napadli glasoviti samostan v Pavlogradu, ubili nekoliko menihov ter ga oplenili.
NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO. — FRANCOZI IN MAŽARI.
V ministrskem svetu se je pokazalo, da so novi ministri medseboj edini. Naučili minister Briand jim jc odkril svoj nadaljnji program za ločitev cerkve od države, finančni in mornariški minister pa sc bosta tudi podpisala. Proračunske izdatke za leto 1907 bodo znižali za 4 milijone in prihodnja leta od 125 do 115 milijonov. Kakor sc vidi, morajo gospodje zelo varčevati, ker se nikjer noče pokazati tista milijarda, ki so jo obetali od zaplenjenega cerkvenega premoženja. Ministrski predsednik Clemcnceau ie nato ministre predstavil predsedniku Falličresu. V ministrstvu je Clemcnceau ustanovil novi resort: min'str-stvo za delo in javno blagostanje. To sc bo pečalo z uvedbo delavnika, higijeno, pogodbami med delavci in delodajalci, z delavskim zavarovanjem itd. Zanimivo ic, kakšno stališče je nekdaj zavzemal do Mažarov sedanji francoski minister za zunanje zadeve Pichon. Leta 1892 je Pichon nameraval razbiti tro-zvezo s pomočjo Mažarov. Seveda jc tedaj bil položaj drugačen in Rusija je bila na Francoskem vse. Pichon jc računal na to, da sc bodo Mažari spoprijaznili z Rusi ter s pomočjo Slovanov v parlamentu in delegacijah podrli trozvezo. Pichon jc tedaj bil osebno v Peterburgu in v Budimpešti. Pichon jc sicer pridobil zase nekaj Košutovccv, ki so upali, da bodo odslej Francozi kar metali milijone po Mažarskem, da ocvetd mažarska obrt in
industrija. Toda tedanja liberalna ministrstva so preprečila vsak poizkus, diskreditirati trozvezo. Sedaj pa je Pichon na Francoskem minister za zunanje zadeve, Košutovci pa gospodarji na Ogrskem.
RUSIJA. — KORUPCIJA POLICIJE.
V procesu proti zvezi delavskih zastopnikov je izjavil zagovornik Grusenberg, da ima pri sebi pismo prejšnjega ravnatelja policijskega odelka in poznejšega guvernerja v Estlandu, L o p u h i n a, ki 27. junija 1906 obvešča min. predsednika Stolypina, da policija s pomočjo »Črnih sto«, organizira pogrom proti Židom in peterburški inteligenci. Policijski uradnik Račkovsky jc po naročilu predstojnikov dal tiskati tajne proglase za pogrom v policijskem oddelku in jih izročil ravnatelju »Moskovskih Vjedomosti«, da jih je s pomočjo »ruskih ljudi« razširjal. — V Peterburgu zboruje prvi trgovinski in industrijski kongres na Ruskem. — V Kalagleju blizu Odese so trije roparji napadli občinski urad ter ukradli nad 20.000 rubljev vrednostnih papirjev. — V južni Rusiji je politična stavka v železniških delavnicah in tovarnah, posebno v Jekaterinoslavu in Nizednjeprosku. Stavku-je več deset tisoč.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Kralj je pooblastil vlado, da predloži novi zakon proti kongregacijam kortesom. Odpora konservativcev, posebno pa tudi starega liberalca Montero Riosa sc ministri najbolj bojč. KONRAD HOTZENDORF — ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Dobro informirani vojaški krogi trdijo, da bo Bekov naslednik divizijonar 8. pehotne divizije v Inomostu, F. M. L. Franc Konrad, pl. Hotzcndorf. Hotzendorf sodeluje pri mnogih vojaških strokovnih listih in je izvedel mnogo reform v 14. armadnem zboru. Hotzendorfu posebno zaupa prestolonaslednik.
Smo noifice.
+ Odločlvno glasovanje v volivnem odseku. Žalostno vlogo je pri tem glasovanju igral zastopnik slovenske »narodno-napredne« stranke dr. Tavčar. Bil je eden tiste dva-najstorice, ki je glasovala proti kompromisnemu predlogu dr. Gessmanna. Seve jc to storil lc radi tega, ker noče volilne reforme, temveč želi nadaljni obstoj privilegijev in ž njimi svojega mandata. Tako jc zašel v žalostno družbo gg. Franko Steina in Malika. No pa družba Steina in Malika ni za Tavčarja in njegove somišljenike nič posebnega, saj od vsega početka, odkar je dr. Tavčar postal poslanec, delajo skupaj »politiko«. Kar je pa zelo čudno, je, da se je »narodno-napredni« dr. Tavčar združil tudi s toli sovražnimi »fev-dalno-klerikaici«! Kako hitro je izginil ves »napredni« ponos! Ko Schuegelnov frak več ne drži, se je pa poljanski »baron« obrnil na frake »klerikalnih« fevdalcev. Aristokratski frak mora imeti, da na njem visi; — drugače ne more živeti. Reči se mora, da tako žalostno in tako brez dostojanstva še ni poginila nobena stranka, kakor Tavčarjeva »na-rodno-napredna«. Brez načel, brez dostojnosti, brez doslednosti — brez pameti vojena, sc zgrudi ta stranka v brezčasten grob.
+ Tavčar za Plantanom in Gabrščkom. Dr. Tavčar, ki je šest let zanemarjal svoje poslanske dolžnosti — je sedaj pet tednov »delal« v odseku. To ga je tako izmučilo, — da je včeraj odložil svoj mandat v odseku in odnesel svojega rojstva kosti zopet v belo Ljubljano. — Sedai pride Ferjančič na njegovo mesto, — zadnii Mokikanec, kajti vsi drugi člani te imenitne stranke so že poskušali svojo srečo v odseku. Sedaj pride šc zadnja reserva v bitko. Čestitamo odseku, ki mora enega za drugim prebaviti. Najložjc prebavljiv je bil še Gabršček, ker jo je takoj odkuril in ga ni bilo za nobeno ceno več spraviti k seji. A Plantan iu Tavčar sta bila žc težka hrana za odsek. Kako bo teknil Ferjančič, nc vemo. Poglavitna lastnost tega »dičnega« prvaka jc brezmejna dolgočasnost. Upajmo, da sc bode tudi to dalo prenesti.
+ »Slovenski Narod« in denarni zavodi. »Slovenski Narod« jc zopet začel svoj nos vtikati v zadeve slovenskih denarnih zavodov, ki ga nič nc brigajo; očividno je vzrok iskati v tem, da so razni liberalni zavodi vsled slabega gospodarstva pri katerih so udeleženi razne glave liberalne stranke, prišli v zelo kritičen položaj. Cc gospodje okolu »Slov. Naroda« na vsak način hočejo, se bomo v kratkem natančneje izrazili. Bodite no vsaj v tem pametni!
-f Osebna vest. Profesor na tukajšnjem učiteljišču g. Fran Orožen jc pomaknjen v sedmi činovni razred.
+ Gabršček in — nesrečne gospodične! Skrajno perfiden način je rabil neki mož. ki smrdi narodnega izdajstva, nroti Gabrščku. Tako beremo v zadnji »Soči«. Pcrfidnost jc bila v tem, da »Slovenec« ni posebno pohvalno omenjal nekega zanimivega dogodka, tičo-čega se Gabrščkove »Soče«. »Soči« so bili namreč priloženi nemški vozni redi nove že-
leznice. Gabršček piše: »Po pomoti je zašel en iztis nemškega voznega reda med slovenske, in gospodična v ekspeditiji je bila tako nesrečna, da ga je priložila baš oni »Soči«, ki je prišla v roke »Slovencu«. En iztis — gospodična — vse prav, toda nam dohajajo poročila tudi od drugod, n. pr. iz Novega mesta, da so tudi tam dobili »Sočo« z nemško prilogo. Gospodična jc morala biti zelo nesrečna. Skoraj gotovo jc tudi samo nesreča te usodne gospodične kriva, da ima Gabršček laške in nemške napise na svoji trgovini. Kdor tega ne razume, je res skrajno perfiden in smrdi narodnega izdajstva. Pravzaprav imamo torej nesrečnega Gabrščka in ž njim zvezane nesrečne gospodične. Huda ta!
Slov. kat akad. društvo „Danica" si je na svojem rednem občnem zboru 23. vinotoka izvolilo za 25. tečaj sledeči odbor: Predsednik: Modic Izidor, stud. phil. — Podpredsednik: Razbergar Anton, stud. med. — Tajnik: Merala Ferko, cand. iur. — Blagajnik: Mal Josip, stud. phil. — Knjižničar: Polajnar Janko, stud. med. — Gospodar: J u v a n Alojz, stud. iur.
Rodoljubnim Mohorjanom? Jesen je v naravi, a svež pomladanski zrak preveva naš narodni živelj. Slovenskemu ljudstvu tako močno priljubljene Mohorjeve knjige, ki so se pretekle dni začele razpošiljati, nam bodo prijetno krajšale dolge večere. S podvojenim veseljem pa jih bomo prelistavali, ako storimo prej dobro delo svojemu narodu, iz katerega smo izšli, ter pri prejemu knjig darujemo svoj „obolus" (vsak kakih 10 vinarjev) v narodne namene. Zato ponavljamo svoj lanski poziv, da naj koroški in štajerski Moliorjani poklonijo svoj dar narodni šoli v St. Jakobu v Rožu, ostali pa družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Naši zanamci nam bodo za to hvaležni!
Kako se liberalci lažejo o škofih.
„Soča" in za njo „Slov. Narod" sta se zopet zagnala v goriškega nadškofa. Očitata mu. da je prepovedal „s 1 o v c n s k i krst". Se vidi, da sta katekizem popolnoma pozabila, ker sicer bi morala vedeti, da sv. krst ni ne italijanski, ne nemš..;, ne slovenski. Mislita pač na vprašanja, ki se pri sv. krstu stavijo botrom. To je grda laž in golo obrekovanje. Nadškof take prepovedi nikoli ni dal, in bi je sploh ne mogel dati, ker je vže rimska stolica dala enkrat za vselej dovoljenje, da se smejo vprašanja pri sv. krstu botrom staviti v domačem jeziku. Iz tega razvidijo lahko naši čitatelji kako podlo s«' prizadevajo liberalci, da bi očrnili pred slovenskim ljudstvom nadškofa ter mu spodkopali njegov ugled. Le s takimi sredstvi naprej!
+ Odpravljene nove bosanske znamke.
»Slovenec« je bil prvi. ki ie zahteval, da sc te znamke odstranijo. Bosanska uprava, ozir. umetnik, ki jc zrisal znamke, je bil tako netakten, da jc dva meseca preden bi se imele znamke izročiti prometu, že odtise objavil v nekem nemškem ilustriranem listu. Tam smo videli, da so ti čudni politiki dali bosanskim znamkam nemške napise. Opravičeno smo takoj pribili, da smatramo to za provokacijo ne Ic bosanskih Hrvatov, ampak tudi avstrijskih Jugoslovanov. Vspeh ni izostal znamk si niti v promet nc upajo spraviti.
Novice iz Tržiča. Občinske volitve: Ze precej časa jc preteklo, odkar smo našemu očetu županu namignili, da je čas, da razpišejo nove volitve, a oče župan še niso ganili mazinca v tej zadevi. — Naj sc vendar malo pomujajo, da ne bodo vrabci začeli žvižgati šc na pozno jesen, da našega g. župana zapušča spomin. Capito! Soc. kurzi. Tedenski shodi v našem društvu so jako živahni. Veselo je videti, kako prihajajo uka-željni možje k zanimivemu pogovoru, da si razbistrijo svoj um ter spoznavajo svoje stališče iu pekoče razmere. Marsikateri poseže tudi v debato, in tu spoznamo, da je naše ljudstvo res bistrega uma in da ima smisel za napredek in izobrazbo. — Pa naj nam še kdo poreče, da jc naše ljudstvo neumno in zabito, pa mu povemo, da naj pride k nam, in se bo z lastnimi očmi in ušesi prepričal, da sc vara.
Nova železnica. Šc malo časa, iu Tržič bo zvezan z gorenjsko metropolo, s Kranjem. Naj bi pa s to železnico nas posetila tudi majka Slovenija ter prinesla v naše zakotje novo slovensko življenje in naj bi pregnala to tržiškf) moro, ki ji jc ime »nemškutarija«, ki nas tare kakor ljubljanska megla belo Ljubljano. Opozarjamo zlasti naše trgovce in gostilničarje, da naj računajo s tem dejstvom in naj jo veseli sprejmo z odprtimi rokami, in videli bodo, da ic dobro in sladko žiti po kriljem matere Slovenije! — Gledališka predstava. V nedeljo, 28. t. in. priredi društvo sv. Jožefa gledališko predstavo igro na Skali. Začetek ob 8. uri zvečer. — Igrala sc bo
burka v enem dejanju »Brat sokol«. K obilni
udeležbi vabi odbor.
—	V Hotedršlcl so omislili nov vodovod, ki pa posebno ne ugaja radi premajhnega toka. Ako ni tri dni dežja, pa že ne teče več. Ko so lovili studence, niso znali premeriti, kolike vode treba ujeti, da bode zadostovalo za tako veliko vas. Zakaj se ni napeljala voda iz Broda, kjer je tako močan studenec. Ali iz varčevanja ali iz kakih drugih ozirov? Na vsak način pa se mora pritegniti še kak studenec; drugače škoda za toliko denarja pri slabi napravi.
—	Trgatev na Vel. Dolini končala se je sredi oktobra z obilnim in izvrstnim pridelkom. Meseca avgust in začetek septembra strašila sta nas se svojo sušo. Grozdje ni hotelo nič kaj napredovati v zoritvi. Še slabeje je kazalo hladno deževje v drugi polovici septembra; grozdje, še na pol zeleno, bilo je še vse skrito v zelenem listji. Ko pa takoj prvega oktobra solnce premaga megle in je hitro prežene do čistega, napreduje zoritev nepričakovano naglo. V solnčnih dneh listje popolnoma zrumeni in trta pokaže svoj bogati sad v nenavadni krasoti. Brano je bilo vse v lepem vremenu in dobro je odkipelo. Pričakovati je, in že se tudi okuša, prav dobra, stanovitna, deloma tudi izvrstna kapljica. Tovorniki, le pridite !
—	Konkurz Cvetnič v Ilirski Bistrici je ustavljen.
Spomenik dr Lavriču. V Ajdovščini se je osnoval odbor, ki ima namen, postaviti dr. Karolu Lavriču spomenik na Otavi, kjer se je vršil šempaski tabor.
—	Karel Linhart — toži? G. Karel Linhart, ki je srečno primahal od »socialno-demokraškega voditelja" v redakcijo nem-škutarskega »Štajerca" je silno hud. ker mu „Mir" očita za graškim „Arbeiterwille" razne grehe, katere mu je že prej očital »Rdeči Prapor". Bivši sodrug, sedaj gospod Karel Linhart izjavlja, da bo »Mir" tožil pred porotniki, menda pa bo tožil tudi graški »Arbeiterwille — ako se ne motimo o njegovi korajži. Sicer se nam pa Čudno zdi, zakaj gospod Karel Linhart ni tožil »Rdečega Praporja", ki mu je že vse ono očital, za kar se sedaj huduje.
—	Anton Zavadil, znani »Narodov" »paradeduhovnik" in bivši urednik »Narodov" je izstopil iz »Štajerčevega" uredništva, menda zato, ker dveh ..Narodovih" urednikov ne potrebujejo v »Štajerčevem" uredništvu in bivši .Narodov" sourednik Karol Linhart »Štajercu- povsem zadošča.
—	Umrl je v Podbrdu posestnik Janez Per, cerkveni ključar in nekdanji občinski svetovalec. Bil je mož katoliškonarodnega mišljenja. Umrl je v 68 letu starosti, po dolgi in mučni bolezni. Blagemu pokojniku svetila večna luč.
—	Nov prostor za novomeško gimnazijo. Pri zadnji občinski seji novomeškega občinskega zastopa se je sklenilo, upoštevati poleg že seoaj določenega prostora blizu okrožnega sodišča, tudi še novo stavbišče pri Bevčevi vili na bregu pod kapiteljsko cesto.
—	Ali bo novomeški župan res odstopil? Obljubili smo že zadnjič, da o tem vprašanju izpregovorimo še svojo besedo. Na vsa tozadevna priganjanja in vprašanja, zakaj tega ne storimo, odgovorimo le kratko: Gospod župan se izgovarja na lekarno, ki jo ima prevzeti. Še pred kratkim pa so vsi listi poročali, daje g. župan Sladovič lekarno prodal Dokler ta prodaja ni javno preklicana, ne moremo svoji časnikarski dolžnosti ugoditi in zato smo le mnenja, da župan Sladovič zaradi lekarne ne bo še odstopil !
d Vinski semenj v Novem mestu priredi mestno županstvo s sodelovanjem kmet. podružnice v četrtek dne 8 novembra t. I. v gostilni g. A. Tuček v Novem mestu. Začetek ob 11. dopoldne Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj prinese v to svrho eno ali več steklenic svojega pridelka za pokušnjo. K mnogo-brojni udeležbi vabimo vinske trgovce, gostilničarje in vinogradnike. Mestno županstvo v Novem mestu.
—	Novice iz Trate v Poljanski dolini. Društveno. Še ne davno ustanovljeno »Katoliško slovensko bralno in izobraževalno dru-štve na Trati je priredilo že štiri jako poučna in zanimiva predavanja. Da je društvo na katoliški podlagi, to pa nekaterim »naprednja-kom« in zakotnemu liberalnemu lističu »Gorenjcu« ni po volji. Nedavno je ta list pisal, da ljudstvo predavanj ne razume. To pač liberalnih src in »Gorenjca« ne boli, ampak društvo sovraži zato, ker je na krščanski podlagi. Taki liberalni članki faranom oči odpirajo in ti se z veseljem v društvo vpisujejo. — »Mi nismo liberalci, mi smo naprednjaki«, tako sc umivajo tisti možje, ki jili je morda žc sram pred ljudmi imena, ki jim po njihovem ravnanju po vsi pravici pristoji. Le poglejmo, kakovi so naši »naprednjaki«! Prvič je nekaj teh »razsvitljenih« naprednjakov, ki sc branijo plačilu za novo farno pokopališče. Drugič niso hoteli podpisati protesta zoper ločitev sv. zakona. Tretjič zabavljajo zoper vse duhovnike, prevzvišenega knezoškofa in zoper nekatere verske pobožnosti, pri katerih sc jim »smilijo« šc celo cerkvene sveče. Ce so taka dejanja naprednost, pomilujemo! Dne 7. in 8. novembra bodo pa obhajali obletnico
iz leta 1903, ker so slovesno obljubovali, da bodo vedno se ravnali po katolišk.h načelih!
Račun farnega novega pokopališča na Trati je prekoračen za nekaj sto kron. to trdijo »naprednjaki« in njihov ljubljenec »Gorenjec«. Resnično je, da za novo farno pokopal.šče ni bilo nobenega proračuna, to vedo tudi vsi »naprednjaki«, samo z lažmi in zavijanjem mečejo gospodu župniku polena pod noge. To je mesto hvaležnosti za trud. da se jc zgradilo tako lepo a ne drago pokopališče. To je grda liberalna nehvaležnost! — Za občino Trato približujejo se občinske volitve. Pošteni občani na noge! Metlo v roke in po-inedite iz občinske hiše vse, kar smrdi po liberalizmu. Na volitev vse do zadnjega moža, to bodi vam gesloin pokažite pred vsem svetom, da hočete imeti krščansko občino! — »Domoljub« in nadučitelj. Da pa ne bo kak nadu&telj rekel, da so naši listi lažujivi, zabeležimo še tole resnično novico. J. Pipan, nadučitelj na Trati, svojim učencem strogo prepoveduje, da ne smejo šolskih knjig zavijati v »Domoljuba«, rekoč, da so v »Domoljubu« same grde laži. Od napredne jeze se jc že parkrat oddahnil in s knjige »Domoljuba« iztrgal. Čudna naprednost! Krščanski časopisi se sovražijo, zavodi pa so dobri. O tem pa se še oglasimo.
—	Vpokojen je poveljnik 27. brambovske pehotne divizije v Gradcu, podmaršal pleni. Latschcr. Ob tej priliki mu je podeljen značaj feldcajgmojstra in čast tajnega svetovalca. Na njegovo mesto je imenovan generalni major pl. liortstein.
—	Neznan satnoumorilec. V Trstu je skočil z zidu v ulici Romagna na spodaj se vijočo ulico Fabio Severo ter obležal mrtev z razbito črepinjo. Samoumorilec jc star okoli 70 let. Pri njem so našli srebrno uro in iglo, kakršne rabijo pri šivanju vreč.
Gozdovi naprodaj. Dediči Iv. Jelovška na Vrhniki bodo 11. novembra na javni dražbi prodali več gozdnih parcel na Slemenu.
Z nožem je zabodel v roko v Stene-žičah pri Ljubljani zidar Franc Šusteršič mizarja Jožefa Šušteršiča, ki ga je hotel odpraviti izpred svoje hiše, pred katero je psoval. Mizarjevega pomočnika, ki je svojemu gospodarju prihitel na pomoč, je zidar s kuhinjskim nožem zabodel v levo stran vratu.
Grozna smrt. 53letna Uršula Karbon-čič, v službi pri neki družini v ulici Vienna št. 4 v Trstu se je včeraj predpoludne polila z vrelim terpentinom in ker jc bila blizu ognja, se jej je obleka vnela. Ožgana jc bila tako grozno, da so jo morali prenesti v bolnišnico, kjer pa je ob 5. uri popoludne umrla.
Umrl je v Št. Vidu v Podjami 861etni g. Janez Svaton, oče č. g. župnika Svatona. Svetila mu večna luč! — Pri Mariji na Žili je umrla blaga slovenska žena Amalija Popotnik p. d. Gaspcrjeva mati.
Umrl je v Avbpru na Krasu veleposestnik g Jakob Pegan. Bil je dolgo vrsto let župan v Avberu in se je kot tak kazal zavednega odločnega Slovenca. Naj v miru počivaj!
—	V Lešah so gg. Matija Bradaška in dva sinova cerkev ornamentalno poslikali po načrtu ki ga je izdelal g. profesor Cclcstin Mis iz Ljubljane. — Mater tukajšnjega župnika jc pokopal preč. g. superior o. Avrclij ob azi-stenci gg. sobratov.
Truplo neznanega samomorilca so našli dne 16. t. m. ob cesti med Cerkvcnico in Gri-žarci na Hrvaškem. Samomorilec je imel okrog vratu vrv in bil privezan za neko drevo, v roki je držal samokres, levo sence pa prestreljeno . Poleg njega jc ležala steklenica, v kateri je bil prej strup. Samomorilec, katerega identitea je dognana, je okoli 60 let star, mestno oblečen in jc imel pri sebi lepo črno suknjo. Pri njem so dobili srebrno uro s kovi-nasto rumeno verižico, žepni nož, mal rumen svinčnik, krtačico za brke, denarnico z 78 vinarji in črn žepni robec. Kdor bi vedel o samomorilcu kaj povedati, naj se oglasi pri mestni policiji.
Zatirana slovenščina. Žalostno je, da sc moramo bojevati za pravice materinega jezika celo v krajih, kjer je ljudstvo izključno slovensko. Šc žalostnejšc je. da pomagajo pri tem kulturnem ropu lastni sinovi uradniki, ko iim vender tega nikakor ni treba. Čemu vsiljujete ljudstvu nemške tiskovine, na,-slovljate pisma zasebnikom, občinskim in cerkvenim predstojništvom v blaženi nemščini, ko vendar poznate državne paragrafe za vsako malenkost prenatančno, gospoda po sod-nijah in okrajnih glavarstvih? Cerknica in Logatec, zdrami se! »Zustelhingsschein-i« in druga ropotija v koš!
—	Gosta megla. V tržaški luki je bila te dni tako goMa megla, rla so promet z ladjami morali deloma ustaviti.
Poročil se je g. F g i d i j Vihar črkostavec in gostilničar delavskega podpornega društva v Celju, z gdčno M in ko Leon.
Um»ln ie v Zagrebu grofica Hermina Jelačič de Bužim, vdova po ml. Juriju grofu Jelačiču. Grofiča Hermina je bila navdušena rodoljubka.
—	Za predsednika trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu je izvoljen trgovec Dragotin Mondecar.
- Italijansko gimnazijo v Pulju hočejo laški dijaki in nosijo okolu puljskih meščanov podpisovat tozadevno vlogo na istrski dež. odbor.
Iz slovanskega sveta.
sl »Otok treznosti«. Pod tem naslovom je v ruskem listu »S. P. V.« članek, ki se v njem popisuje delovanje in upehi ruskega duhovnika
Mirtova, voditelja aleksandro-nevskega društva treznosti v Peterburgu. Društvo šteje že 75.000 udov; vsako leto pristopi k društvu najmanj 15.000 udov. Najbolj vneti oznano-valci treznosti so ženski udje tega društva in pa prejšnji veliki pijanci. Le-ti grejo sedaj na deželo, ustanavljajo tam društva treznosti in knjižnice. Mirtov namerava v kratkem sklicati vseruski shod abstinentov.
sl Razstava čeških manjšin. Po nagibu urednika g. I. Pachmayerja bode leta 1908. prirejena razstava čeških manjšin v Pragi. Tozadevni odbor jc bil že izvoljen. Istega leta bode v Pragi vseslovanska razstava, a razstava čeških manjšin bode prirejena posebej.
sl Nov spis Maksima Gorkega. Kakor menda je znano, M. Gorkii ie že na potu v Fvropo, Kadar pride v Fvropo, bode izdal nov spis pod naslovom »Majka«, v katerem razloži svoje nazore o Ameriki in njenih prebivalcih.
sl Samouk. V Oloniucu je umrl v visoki starosti 88 let Čeh g. Valentin Kubena, profesor v pokoju. Profesor jc postal po svoji veliki marljivosti, po samoizobrazbi. Umrli je bil sin tkavca in predno je bil 14 let star, dobil je že spričevalo kot šolski pomočnik in zasebni učitelj. L. 1857. nc da bi bil študiral na univerzi je napravil izkušnjo iz matematike in fizike za višjo realko in je postal profesor na takratni nemški realki v Olomucu. Pozneje jc bil šolski nadzornik in 1. 1888. je šel v pokoj.
sl Shod ruskih obrtnikov se je vršil 25. oktobra v Peterburgu. Na shodu se je sklenilo potegovati sc za to, da bi v prihodnji dumi bile zastopane tudi koristi obrtnikov, a ne samo koristi agrarcev.
sl Tehnik - krojač. Znani lvovski krojač mestni svetovalec, g. Stanislav Platouski je izročil svoj zavod svojemu sinu Žigi, ki je dovršil študije na lvovski politehniki. G. Platou ski ie veliko študiral doma in v tujini, delal jc kot navaden delavec in kot vajenec pri odličnem dunajskem inojstru-krojaču in z uspehom jc dovršil krojaški kurz v Monakovem. Ima tore.i za svojo obrt gotovo dobro pripravo in bode vreden naslednik svojega očeta, ki jc povzdignil svoj zavod po tridesetletni delavnosti na najvišjo stopinjo.
sl Slovaški jezik v Ostrogonu. Vsako leto se oglaša manj Slovakov v ostrogonsko duhovno semenišče, tako da skoraj ni več slovaških kaplanov. Kakor list »Esztcrgon« piše, odpomore primas pomanjkanju s tem, da slovaški jezik bode obvezen predmet v semenišču za bogoslovce III. in IV. letnika. Slovaški jezik sc bo poučaval eno uro na teden in sicer od 5 do 6 ure popoldan. Učil ga bode kaplan Jan Škoda. S tem se nc bo veliko pridobilo, ker ena ura ic premalo in ta še v taki dobi, ko so poslušalci že trudni. Poudarja se, da se Slovaki ne oglašajo v semenišče! Kako se bodo glasili, ko jih preganjajo in izba-civajo iz semenišč zato, ker so Slovaki?
sl Nemci na Hrvaškem. Slišijo sc pritožbe da se Nemci zelo množe na Hrvatskem, zlasti v Slavoniji. V zadnjih šestdesetih letih se prebivalstvo v Slavoniji ni niti podvojilo, ali nemško premoženje jc šestkrat večje. Izmed prebivalcev v Slavoniji jc že 14 odstotkov Nemcev, 39 Hrvatov, 32 Srbov, 5 Slovencev, 10 odstotkov Mažarov in drugih prebivalcev. Veliki prirastek Nemcev se pojasnjuje z neprestanim naseljevanjem. Neništvo na Hrvatskem največ podpirajo mesta. V Osjeku jc 50 odstotkov nemškega prebivalstva, v Ženinim 47, v Mitrovici 24, v Petrovaradinu 23, v Brdih 19 odstotkov; dovolj Nemcev je pa žc tudi po vaseh. V trgovinskem življenju činidalje boli vlada nemški jezik. V Banatu živi 448.410 Nemcev, a nimajo niti ene nemške šole; v Slavoniji imajo 37 popolnoma nemških šol, od katerih država vzdržuje 22. Politični vpliv Nemcev v Slavoniji bode činidalje boli rastel, .ako bodo Hrvati in Srbi vedno v neslogi živeli.
sl Rusinski jezik na univerzi v Kološu. Od začetka šolskega leta predava se na ko-loški univerzi tudi rusinski jezik. Vseučili-ški urad je priznal, da je za Mažare koristno, ako se naučijo rusinskega jezika. Lektorjem rusinskega jezika je bil imenovan Hijador St ripskii, uradnik sedmokraškega muzeja, sin rusinskega župnika. Dozdaj se je oglasilo 18 poslušalcev. G. Stripskij ie študiral malo-rusko književnost na lvovski univerzi; sedaj piše zgodovinsko razpravo o sedmograških Ru sinih.
sl Posvečenje upokojenega profesorja na duhovnika. V nedeljo, dne 28. vinotoka bode v Pragi v duhovnika posVečen vpokojeni profesor g. Jožef Šauer pl. iz Atigenburka. Gosp. profesor ni bil oženjen; kakor »Čech« o njem trdi, spada k najbolj idealnim in plemenitim možem naše dobe. Da je g. profesor v tako visoki starosti dovršil obširne bogoslovne študije, priča o njegovem šc svežem in krepkem duhu.
sl Zahteva maloruske univerze na Ruskem zanima zelo ukrajinske dijake v Kijevu, ki vsak teden prirejajo javna zborovanja na vseučilišču, da bi jo čimprej dosegli.
sl V Kijevu se hode ustanovila nova stranka iz mladih Ijudij, ki sc bode imenovala »Dvuhlavni orel«. Stranka bode nastopala zoper anarhiste, socialne demokrate iu revolucionarje.
sl Kuropatkln gubemator Kavkaza. Iz Peterburga se poroča, da bode bivši general Kuropatkin imenovan generalnim gubernator-jem Kavkaza.
sl Zemljišče ruskega carja. Od osem milijonov desetin državnega zemljišča se ima sedaj prodati kmetom nad 1.800.000 desetin; ob leni nastaja vprašanje, koliko da se proda carjevega zemljišča. Znano je namreč, da poseduje ruski car ogromna zemljišča, ali vendar ni možno točno pro
računiti površja. Od državnih zemljišč so nekatera apanažna zemljišča, druga so kabinetna in ta poslednja so carjevi privaten imetekf a ta zemljišča so večja nego nekatere države. Tako na primer zavzema „AI-tajsko rudarsko okrožje" 7800 štirj. geogr. milj, in je desetkrat večje nego Švica. Vsa apanažna zemljišča zavzemajo 112,280.000 desjatin od teh je 108 024.000 desjatin gozdov. Kanan, znameniti potnik nazivlja ta zemljišča najlepšim, kar jih je kdaj videl na celem svetu. Peter Veliki je bil tudi tako bogat, ali za sebe je pridržal le eno posestvo z 800 kmeti in to posestvo nazval »Romano", vsa druga zemljišča je pa daroval državi.
sl Demonstracije v Sarajevu. V Sarajevu so pred uredništvom »Hrvatskega Dnevnika" demonstrirali Srbi in imultirali dva urednika. Zvečer so Hrvatje hoteli napasti uredništvo »Srpska Riječ", a je to preprečila policija.
LMlanske novice.
lj Krščanska ženska zveza ima v
pondeljek 29. t. m. ob 3 pop. predavanje v prostorih kršč. soc. zveze, Frančišk. ulice 2. Predava veleč g. P. Rakovec D. J.
lj Do konca brati! Slavni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane je izdel na ljubljanske gostilničarje dne 16. avgust* 1906 neko naredbo, ki se /a vse gostilničarje enako glasi ima pri vseh eno in isto številko namreč 30.139. Ker je to jeden edini pravni vir za vse prizadeta, se je 20 gostilničarjev skupno z enim prizivom pritožilo in ga kolekovalo pravilno z 2 K. Sedaj pa izigrava mestni magistrat vlogo pristojbinskega komisarja in zahteva od vsakega posameznega gostilničarja doplačilo 2 K za koltkovaoje rekurza in se sklicuje na § 83 pristojbinskega zakona ter neko odločbo upravnega sodišča - S tem se nas gostilničarje po nepotrebnem nadleguje, ker magistratni uradniki nimajo časa postavnih določb in sodb upravnega sodišča do konca in trezno prebrati. S 33 pristojbinskega zakona določa namreč v svojem drugem stavku, da je enkratno kolekovanje zadostno, če ima dotična vloga, tukaj torej priziv. isti skupni pravni naslov, tukaj torej odredbo istega dne in iste številke. Isto pravi tudi sodba upravnega sodišča, na katero se magistrat sklicuje. Drugič naj se nam s takimi pozivi, ki pristoje pristojbinskim komisarjem, prizanese in nam prihrani nepotrebne stroške! Mestni uradniki naj pa pristojbinski zakon bolje proučujejo, vsaj pa naj paragrafe do konca prebero!
Več prizadetih.
ij Telefoni v župnijskih uradih in vojašnicah. Župnijski urad pri frančiškanih jc dobil telefon. Gotovo jc, da župni uradi zelo rabijo telefone za olajšavo svojega dela, in za občinstvo, ki ima časih nujne opravke z župnijskimi uradi. Prav bi bilo. da dobe telefone tudi vojašnice, kar bi bilo velike važnosti posebno v slučaju kakega večjega ognja ali nesreče v mestu. Predno sedaj pribiti vojaštvo na lice, mesta, je navadno že prepozno. Naj bi magistrat se s potrebno vlogo obrnil na vojaško oblast!
I j »Naša zveza«. Večina članov je za to, da bi to politično društvo ustanovilo svoj list (mesečnik), ki bi šibal uradniško mizerijo v Ljubljani. Toda načelnik Trstenjak jc proti temu, ker se boji, da bi potem s tega stola — odletel! No, člani pa bodo že poskrbeli za to, da bo vse eno, ali pa bode šla »Naša zveza<-ob novem letu v zrak! Tako, vitez sv. Save tretje vrste! Časi so minuli, ko so urad-ki igrali vlogo »vpreženega psa«!
lj Zopet nekaj Iz »Prisilne delavnice.« Zdaj delajo v prisilni delavnici prisiljene! od 6. zjutraj do 6. zvečer. S 1. novembrom se pa prične delo ob 7. zjutraj do 7. zvečer za one, ki delajo v zavodu. Večina prisiljencev pa dela zunaj. Domov pridejo po zimi žc ob 5. ali pol 5. Večerjo imajo pa vsi prisiljenci pozimi skupno ob 5. Od 6. ure naprej pa delajo še do 7. in sicer brez koristi. Kdo pa dela po večerji z veseljem? Je pač malo vredno delo po večerji in je pravzaprav le potrata časa pa luči. Pazniki so pa pri tem mučeni. Veliko bolj pametno bi bilo pač, da bi se delalo tudi pozimi do 6. potem naj bi sledila večerja, po večerji pa prisiljenci v spalnice. Nadalje nismo pazniki prav nič zadovoljni z neko drugo stvarjo. Ravnateljev kočijaž redi prešiče v svinjaku deželnega zavoda, drugi pazniki pa še enega piščanca ne smemo rediti pred svojim stanovanjem. Kočijaž tudi ne opravlja one nočne siužbe, ki je siccr popolnoma nepotrebna v takozvani foltcrkamri, kjer je bil nekdaj uvoz in izvoz, a zdaj je tam le uliod v zasebna stanovanja in je straža popolnoma nepotrebna. Veliko bolj pametno bi bilo, da oni prostor nakažejo kakemu pazniku za stanovanje. Paznikom bi pa bilo znatno olajšano in bi jim ne bilo treba kakor zdaj ostati v zavodu 86 do 104 ur ločeni od svoje rodbine.
Ij Razglas nabornikom. 1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1884, 1885 in 1886 rojenim mladeničem, neglede na njih pristojni kraj sc je tekom meseca novembra 1906 pri mestnem magistratu (v sobi vojaškega referenta) k zabeležbi zglasiti. 2. Mladeničem, ki nimajo doniovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj boj rojstni in krstni list. 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. — 4. Onim. ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca janu-
arja ali februarja 1907 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji. — 5. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnnsti. — 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičiti z izgovorom, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, se zakrive prestopka ter se kaznujejo z globo 10 do 200 kron ali pa s primernim zaporom.
lj Berolinska razglednica o kopni-škein dogodku je razstavljena v oknu našega upravništva.
Ij Vremenski preobrat. Tekom zadnjih 24 ur se je vreme v južnem delu Evrope nakrat obrnilo. Provzročili so ga jugozahodni vetrovi. Včeraj je pričelo deževati tudi pri nas; od poldneva do večera je padla pri nas temperatura od -j- 10° R na -j- 3° in pričela nadvladah burja, vsled katere je jelo po planinah snežiti. Po Tirolskem, Koroškem in po Kamniških planinah je snežilo, zvečer okolu 9. ure smo pa dobili tudi v Ljubljani „prvi sneg", ob obletnici lanskega velikega snega, ki je polomil mnogo drevja.
lj Zadnjo medvedko, ki je bila ustreljena na Kočevskem, sta brata Llyod iz Trsta, ki sta najemnika lova pri Stari cerkvi, dala prepeljati v Trst, ker nista hotela talije zanjo vzeti. Mladiča zasledujejo njuni lovci še dalje.
Ij Električna cestna železnica je imela v preteklem letu pri svojem prometu le 103 K 50 vin. prebitka! Kakor čujemo, ne misli svojega omrežja v mestu nič razširiti in bi se družba podjetja najrajše od-križala. Zakaj družba se otvori obljubljene proge: Tobačna tovarna Bleiweisova cesta-južni kolodvor na eni, in od tam po Rimski cesti-Vegovih ulicah-Marijin trg?
Ij Ciparji na barju se pripravljajo na svoj lov, a ne bodo sami, kajti pridružiti se jim hočejo tudi Krakovčani in ciparji s Žabjeka, ki jim bodo delali konkurenco. Prihodnje dni bodo pričeli postavljati šotore in raglje, če bo ugodno vreme, in potem se prične žvižganje na cipnice. Glavno vlogo je včasi igral „Fric" s Žabjeka ali pa „Mundl" zdaj so aktivni že drugi ciparski ..generali".
Ij Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo pop. ob 3. žaloigra „Mlinar in njegova hči", — zvečer za par abo-nente opera „Biseri". Ta opera se nato zaradi novih pripravljenih del za nekaj časa odloži. V torek, prvič za par abonente krasna d' Annunzijeva žaloigra „ O i o c o n d a". Glavni ulogi igrata ga. Taborska in g. Ta-borsky. Opozarjamo, da imajo torej par abonenti jutri zvečer in v torek zaporedoma predstavo. To se zgodi, da se vrsta nedeljskih predstav za november premeni. Izpre-membe so označene vedno na gledališkem listu.
lj Peter Zmitek je razstavil v L. Schvvent-nerjevi trgovini troje portretov ter eno pokrajinsko sliko: dom našega čebelarja Janše. Potreti so sicer jako prijetni v koloritu in tudi dokaj dobro pogojeni, toda tehnika je tako drzna, da se ž njo, zlasti pri portretih, ne moremo sprijazniti. Ni nam na »voščenih, oblizanih figurah", toda kar je prav! Krasna pa je pokrajinska slika, dom Janše. Žarke solnca, ki obsevajo kočo|in čebelnjak, je g. Žmitek tako dobro pogodil, da se uprav vidi njih vibriranje v ozračju. Žal. da o planinah v ozadju ne moremo izreči take sodbe. Manjka jim namreč ozračja in to kvari perspektivo in tudi splošni vtis na gledalca ni tako ugoden, kakor bi bil sicer. Vse te slike Žmitkove pa svedočijo, da jih je slikal z ljubeznijo in duhom, kar pa pri naših mlajših tudi — slikarjih navadno vedno pogrešamo in na tem g. Žmitku čestitamo !
Ij Ura na frančiškanskih zvonikih je dobila nove kazalce in znotraj je popravljena, ter kaže sedaj pravilno. Enakega popravila je potrebna šc šentjakobska ura, ki ne kaže in ne gre nikdar točno. — Pri tej priliki pripomnimo, da jc naš krajevni čas dve minuti zadaj proti srednjeevropskemu (železnične-mu). Ura na železnici in brzojavu je torej za dve minuti od krajevne (solnčne) ure naprej.
lj Teleta brez lastnika. Danes zjutra. so dobili na Stedryjevem svetu ob Gradašci dva teleta. Lastnik naj se oglasi pri gosp, Stedry-ju v Nunskih ulicah št. 3.
ij Našla je kramarica Marija Sajevčeva zlat pečatni prstan z grbom in ga oddala na magistratu. — Dijak Oton Pelan je našel kolesarsko napihačo (pumpo) in se dobi v Križevniških ulicah št 7.
Ij Tatvina. Včeraj je neki tat ukradel iz semeniškega dvorišča 6 K vredno gos.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 14 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 20 Slovencev in Hrvatov.
Ij Izgubila ie A. Velkovrh. trafikantinja na Sv. Jakoba trgu, 30 znamk po 1 krono. Pošteni najditelj naj jih blagovoli oddati proti primerni nagradi.
Položni Slouenceu po volilni reformi.
Na kakem stališču so po volilni reformi Slovenci pred ostalimi avstrijskimi Slovani, kaže naslednja tabela:
En mandat na število
prebivalcev
10.000 20 000 30.000
40.000
50.000 60.000 70 000
u E o> Z
o C
E
o Oč
u c
tu >
o
C/)
o
CL
r
JC
m
<J
a
CČ
80.000 90.000 100.000 110.000
Razne stvari.
»Kopniškl stotnik« — prijet. Torej je res! Kopniški stotnik je vendarle prijet in pri tem se je izkazalo, da je oni, ki je v Kopniku tako hrabro poveljeval Viljcmovim pruskim vojakom — črevljar. Ce to ni posebno imenitno za prusko armado, je pa tem častnejše za pruske črevljarje, ker je podan dokaz, da marsikateri črevljar prekaša pruske vojake in pruske župane! — Prijeti napačni kopniški stotnik se piše Vogt in je bil že trikrat kaznovan zaradi tatvine, enkrat ker je ponarejal listine je dobil 7 let ječe in 15 let je sedel, ker jc vlomil v sodnijsko blagajnico v Vongroviču. Vogta so izpustili kakor smo že včeraj poročali iz kaznilnice 1. februarja letos. Nadzorovala ga je policija. Stanoval je od julija nadalje pri svoji sestri in pri svoji nevesti v Nixdorfu, potem se je pa preselil v Langestrasse v Berolinu, kjer sta ga tudi prijela včeraj dva berolinska policijska komisarja v družbi še enega devin-skega in hanoverškega policijskega komisarja. Berolinska policija je dobila glede oseb, ki pridejo v poštev pri kopniški zadevi, približno 2000 ovadb. Osebne opise so vposlali ravnateljem kaznilnic. Ravnatelj kaznilnice v Raviču jc javil, da je podoben kopniškemu stotniku bivši kaznjenec Vogt. Sum jc še bolj potrjevalo dejstvo, ker jc bil že Vogt obsojen preje zaradi vloma v sodnijsko blagajno. Kriminalna policija je po Vogtovi sestri in ljubici izvedela, kje da stanuje Vogt. Pri njegovi sestri so dobili tudi njegovo sliko. Glavne priče so izjavile, da je to kopniški stotnik in nihče drugi. Tudi neki bivši kaznjenec ki je bival skupno z Vogtom v ječi, je ovadil Vogta. Ko so dognali kdo je napačni stotnik, so sklenili, da ga primejo včeraj zjutraj. Hiši, v katerih stanujeta Vogtova sestra in njegova ljubimka neka delavka Rietner, je policija natihoma stražila. A Vogta niso več dobili. Iz Riksdorfa se je namreč preselil že pred enim tednom v Bcrolin. Ko so prišli k Vogtu policisti v neki hiši Lan-gegassc v četrtem nadstropju je napravil Vogt sicer nekoliko začuden obarz, a vedel je takoj, za kaj se gre. Prosil je, naj mu dovolijo, da — zajtrkuje do konca, kar so mu dovolili. Priznal je takoj, da je on pravi kopniški junak. Dobili so še pri njem 2000 mark in pa en bankovec za 50 mark. Vogtova omožena sestra je izjavila, da je brat priden, pošten črcvliarski pomočnik, ki zasluži 15 do 20 mark in še več na teden. O bratovih dolgih prestanih kazni ji ni bilo nič znano. Vogt je rekel, da ni v stanu zasebniku vzeti niti feniga. Oni, pri katerih jc Vogt stanoval, niso hoteli verjeti, da je ta človek, ki tako nedolžno izgleda, res kopniški stotnik. V kaznilnici so ga pa kmalu spoznali. Z Vogtom so konfrontirali kopniškega župana Langerhansa in rendanta Wiltberga. V kaznilnici ie znan Vogt pod imenom »drzni Moabit.« Tudi Vogtova sestra ni verjela, da je njen brat tako hitro avanziral do kopniškega stotnika! Predno so Vogta prijeli, so policaji zasedli celo strehe, da tako preprečijo morebitni Vogtov beg po strehah. Naj reče kdo kar lioče — v Vogtu ima Nemčija »velika moža!« To so spoznali tudi hcidelberški dijaki, ki so IX) ccicm mestu nabili lepake, s katerim vabijo na veselico ki sc vrši »na čast kopniškemu stotniku« in katere čisti dobiček dobi prebri-asni Vogt. Zanimivo jc, da aretirani »kopniški stotnik-črevljar« — ni bil nikdar vojak, a kakor se vidi, dobro ve. kako se s pruskimi vojaki lahko premaga — Kopnik.
Berollnsko vseučilišče proti ruskim dijakom. Prusko ministrstvo je ukazalo, da ne smejo na berolinskem vseučilišču sprejemati ruskih dijakov. Za ostala pruska vseučilišča prepoved ni veljavna.
Kite režejo ženskam neki hudodelci v Berolinu. Oropane ženske navadno ne opazijo takoj tatvine.
Roparji otrok. Prijela je newyorška policija 19 z bodali in revolverji oboroženih Italijanov. Sumijo da so kradli Italijani otroke, s katerimi so izsiljevali visoke odkupnine.
Strupeni plini so zadušili v Monako-vein sestri Strasser, njunin brat je pa nevarno obolel.
Razbila se je ladja „Marja Auor" na DOnkirchenskem obrežju. Kapitan je utonil. Znamenja kažejo, da so se uprli na ladji mornarji.
Mednarodnega sleparja Edvarda Detter so prijeli v Pragi. Zadnji čin je napravil v Tridentu, kjer je ogoljufal meščane za 26 tisoč kron.
Nevarni roparji so se pojavili v Novem Sandecu pri Lvovu. V Kryinci so izvršili več vlomov in roparskih napadov. Ko je bil prijet ropar Kamniški, je napadel policista z nožem. Roparji so prišli v Galicijo iz Ruske Poljske.
Stavka uslužbencev „Elekt. cestne železnice v Budimpešti. Zvečer 25. t. m. so napadli stavkujoči uslužbenci dva motorna vozova električne železnice, uslužbence so pognali v beg, razbili li i Se in vrgli en voz stira. Policija je razkropila demonstrante. Nekaj voz vozijo kontrolorji, ki so jih obmetavali s kamni. Na pomoč nameravajo pozvati vojake. Pogajanj še niso pričeli.
Pogorelo je v Parizu na Rul Ober-kampf več oddelkov tvornice za glasovirje. Škode je več milijonov frankov. Ranjen je en ognjegasec, neka ženska se je pa tako prestrašila, da je umrla.
Orkan je divjal 25. t. m. na jugozahodnem Japonskem. Pogrešajo več sto čolnov.
Stavkujoči pomočniki pri izdelo vanju suhega mesa na Dunaju so 26. t. m.
priredili demonstracijo na Wiednu proti gospodarju Karliku. Ustavila jih je policija, ki je ranila na glavi enega pomočnika. Nato so pričeli stavkujoči pomočniki metati kamne na trgovino. Razbili so vse šipe. Policija je razpodila delavce. Zaprti so trije pomočniki.
Pisatelj v opazovalnici za umobolne. Juridični in socialno politični pisatelj in ase-sor dr. Oskar Pri e s ter je zdaj v dunajski opazovalnici za umobolne. Dolže ga tudi raznih tatvin po prodajalnicah. Priester je izdal nad 20 spisov, o kazensko pravnih, trgovinskih in delavskih vprašanjih, o armadi ženskem vprašanju itd. Zadnji čas so se pojavili pri njem znaki bolezni samove-ličja. Izvršiti je hotel velike kupčije, iskal je neveste, ki bi imela najmanj 5 milijonov K in je trdil, da ima po adapciji pravico do naslova baron pl. Rosen. Prosil je med dru gim tudi za službo višjega župana v Heib-ronnu. Nedavno je prišel v Budimpešto, da bi ga neki ogrski plemič spreiel kot svojega otroka, a so ga zaprli kot sleparja in ga potem izpustili na zahtevo nemškega konzula.
Avstrijski »kopniški častnik«. V ponedeljek zjutraj se je pripeljal na neko postajo v takozvanem Inskem kotu neki stotnik. Vprašal ic, k.ie stanuje neki posestnik, ki je svoj čas visoko na konju tudi poveljeval nekemu kavalerijskemu vodu. Seveda so mu takoj povedali, kje da stanuje posestnik. Stotnik se je podal k njemu. Posestnik je prijazno sprejel stotnika in ga povabil na večerjo in občeval ž njim kakor je navada med srednjeevropski mi olikanimi ljudmi. Stotnik je poizvedoval rpi posestniku, je-li ima na prodaj oves. A posestniku jc švignil vglavo kopniški stotnik. In sum jc bil vedno večji. Ko sc je poslovil stotnik, jc bilo žc obveščeno orožništvo. Posestnik mu je naznanil vse sumljive znake, zaradi katerih je smatral oves kupujočega stot-tvka za varalico. In dva orožnika sta v »lauf-šrit« letela na postajo, da vzameta »hop« kopniškega stotnika v avstrijski uniformi. Malo predno ie odpihal vlak, sta ustavila orožnika stotnika in zahtevala, naj se izkaže. Stotnik je pa razburjeno kričal zaradi nesramnega postopanja orožnikov, a vse ni nič pomagalo. Orožnika sta ostala neizprosljiva. Stotnika so s silo spravili v voz, da je mogel pravočasno vlak odriniti. En orožnik se je peljal s stotnikom v Braunau. Drugo dopoldne ob desetih je pa čakalo že več radovednežev in tudi posestnik med njimi, orožnika, ki naj bi prive-dcl stotnika v temnico. Orožnik se ic siccr res vrnil, ne pa stotnik, ki je ostal v Braunau, ker ni bil »kopniški«, marveč pravi avstrijski stotnik, kar je poročal nekoliko poparjeni orožnik radovednim svojim poslušalcem.
Kak je sedaj Port Artur. Neki nemški trgovec ie hodil nedavno po Vztoku in se mudil tudi par dni v Port Arthurju. Tam se je sestal z ljudmi tvrdke, ki jc imel z njo posla. A poslovanje je bilo nemogoče, ker so zgoreli med vojsko vsi zapiski in vse druge knjige. Morje je po zalivu še vse polno jarbol, ki mole iz dna od potopljenih ladij. Te so imele ob času vojske namen preprečiti dohod japon ladij. Po gričih okrog je vse polno najrazličnejših k rogelj, ki so bile izstreljene ob času bojev. Trgovec jc posetil par utrdb, ki so do tal razrušene od k rogelj. Te pokrivajo vso bližnjo okolico. Japonci jih vozijo na ladjah domov, a jih jc še vedno dovolj, istotako leže po tleh še človeške kosti, rokavice, kape črevlji, kosi obleke — vse to je seveda umazano s črno krvjo. Zanimiv je bojni muzej, ki so ga postavili Japonci v Port Arthurju. Tam se nahajajo vse vrste bojnega orožja, ki sc je rabilo v zadnji vojski.
Proti opernemu pevcu Prohaski,
»ženinu" morilke Friderike Zeller, se je na bralo toliko slučajev goljufij, da pride Prohaska na Dunaju pred porotnike.
Novo japonsko vojno luko zgrade v Masampho.
Leteča osa je zdaj najnovejše konštruiran zrakoplov, ki jc razstavljen na razstavi v Bru-selju. Zrakoplov ima obliko velikanske ose s krili od oljnate svile.Motor, ki ima 70konjskih moči, giblje krila in cela priprava leti tako dalje. Zrakoplovci imajo svoj prostor v truplu ose, od koder gledajo v svet skozi štiri okna. Praktično zrakoplova še niso poskusili.
Boj med ženskami in policisti v angleški zbornici. Pretekli torek je prišlo v angleško poslaniško zbornico nenavadno veliko žensk. Vse so rekle, da hočejo govoriti z gotovimi poslanci. A ko so otvorili sejo, so poskočile na stole, razvile zastavo z napisom »Volilno pravico za ženske« in začele klicati: »Vun z žensko volilno pravico!« Hitro jc prišla angleška parlamentarna policija v zbornico. A ženske se niso umaknile. Nadzornik policije jc hotel peljati vun voditeljico, ki ga jc pa grizla in praskala, tovaršice so pa klicale: »Boječ-neži! in slične psovke. Končno so \ rgli policisti vse ženske vun.Bile so med njimi tudi iz najvišje družbe. Na dvorišču so pa šc napadle nekaj lordov, ki so hiteli k seji, jim grozile s palicami in jih pošteno zmerjale. Napadle so dejansko policiste, ki so razgnali na to množico, ki sc je zbrala, in prijeli deset najglasnejših. A še hujše je bilo, ko so sodili onih deset zaprtih žensk. Pri razpravi so psovale sodnike in mu niso hotele odgovarjati. Ko jim jc sodnik naznanil sklep, da morajo jamčiti proti kazni 6 funtov za mirno obnašanje, so burno ugovarjale, ker one niso sodelovale pri zakonodaji. Med razpravo so pa poizkušale vdreti obtoženk somišljenice v sodno dvorano, a je policija to preprečila. Ker obsojenke niso hotele vplačati kavcije, jih je sodnik vse obsodil v dvatnesečni zapor.
Moderni zakon ene ure. Zgodilo se je to v Norristovvnu, malem pennsylvanskem mestu. Na magistratu sta sklenila mlada zakon. Sledila je pijača v bližnjem restavrantu. Mladi mož je bil zakona tako vesel, da je bil čez četrt ure nopolnonta pijan. Mlado ženo je to tako razburilo, da jc letela na magistrat zahtevala in dosegla ločitev zakona. V eni uri je bilo končano vse, zakon in ločitev.
Tržaška »Edinost".
prinaša danes neko izjavo, podpisano od predsedništva političnega društva »Edinost«, gg. Goriu pa, dr. Rybara in dr. Sla-v i k a , da so videli pisma, katera je »Edinost« citirala v svoji polemiki proti »Slovencu«. Podpisani gospodje trdijo, da so pisma avtentična in da prihajaj od osebe, ki ic morala biti natančno informirana«. S tako izjavo sevc še ni ovržena naša trditev, da so v onih pismih le laži in da jc dr. Šusteršič bil tisti, k i jc izvedel za namero vlade glede Št. Jakoba ter da je dr. Šusteršič preprečil ono n a -mero vlade, združiti Št. Jakob z okolico. V neki notici »Edinost« vzklika, »da bo »Slovenec« seveda naprej lagal in blatil«. Mi pravimo, in naj je »Edinosti« to prav ali ne. da so ona pisma politična i n f a m i j a , kar vedo tudi tržaški slovenski voditelji, zato se pa »Edinost« brani priobčiti celotna pisma s podpisi ker bi potem slovenska javnost kmalu bila na čistem, s kom ima opraviti! Da je »Edinost« zmožna za politične infamije, jc pokazala ravno napram dr. Šusteršiču, ki je tržaškim Slovencem le pomagal. Za tak »hvaležni« nastop »Edinosti« ic v bodoče res edino na mestu pasji bič! Pljunemo na tisto »pošteno javnost«, ki si bo dala kaj od »Edine sti« natvezati. Skrivanje podpisov ni nikaka politična poštenost in le komodno sredstvo za — lumparije »Edinosti«. Na dan torej s celotnimi pismi!
NEMŠKI DRŽAVNI TAJNIK OBIŠČE VATIKAN.
R i m , 26. oktobra. Nemški državni tajnik Tschirschky se poda v spremstvu nemškega poslanika pri Vatikanu, barona Wolf-rama Rotelianskega v Vatikan, kicr ga bo sprejel v avdijenci kardinal Merry del Val.
Telefonska in brzojavna porodila
OBSTRUKCIJA PROTI VOLILNI REFORMI.
Praga, 27. oktobra. »Narodna Politika« naznanja, da so češki radikalni poslanci imeli posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo predlogo o volilni reformi v plenumu obstru-irali. Obstrukcije se bodo udeležili tudi Ru-sini in liberalni Slovenci.
D ii n a i, 27. oktobra. Rtisini hodo že prihodnji teden začeli z obstrukcijo proti volilni reformi v zbornici. V to svrho bodo obnovili vse interpelacije, ki so jih stavili, odkar obstoji parlament in bodo stavili cele kupe »nujnih« predlogov.
DLNAJSKA ZBORNICA.
D u n a j, 27. oktobra. Prihodnja seja državne zbornice je v torek s sledečim dnevnim redom: t. poročilo proračunskega odseka o predlogi glede pisarniških azistentov, 2. zakon proti pijančevanju.
DR. KRAMAR IN ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Praga, 27. oktobra. Danes se vrši v Pragi seja mladočeškega eksekutlvnega odbora. Da so se mogli danes te seje udeležiti, so niladočcški člani odbora za volilno reformo odložili svoje mandate.
Dunaj, 27. oktobra. Poročila listov o izstopu dr. K r a m a r a iz odseka za volilno reformo niso povsem točna. Dr. Kramaf- je k> za dva dni odpotoval, potem gre zopet v odsek.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
D ii n a j, 27. oktobra. Odsek za volilno reformo je nadaljeval danes debato o avtonomiji. Nameravalo se jc že danes Izvršiti glasovanje, a ker je še mnogo govornikov naznanjenih in ker nekaj poslancev ni na Dunaju, se vrši glasovanje še-le v začetku pri-
hodnjcga tedna. Današnje seje se je udeležil ministrski predsednik Beck in ministri Bie-nerth, Pacak, Dicduszlcky. Danes je prvi govoril H r u b y.
D u n a j, 27. oktobra. Poslanec Schreiter bo Lockerjev predlog, ki v odseku za volilno reformo ui prišel na glasovanje v zbornici, predložil kot minoritetni votum. NOVI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE NA POTOVANJU.
Dunaj. 27. oktobra. Baron Aerenthal odpotuje v ponedeljek v Budimpešto, nakar se odpelje v Peterburg, da odda poslovilno pismo kot poslanik. Iz Peterburga se baron Aerenthal pelje v Berolin, da se predstavi nemškemu cesarju. V Berolinu bo imel konferenco z nemškim kancelarjein Biilo\vom. Potovanje bo trajalo 10 dni.
NOVI DOMOBRANSKI MINISTER.
Dunaj, 27. oktobra. Cesar se je odločil da imenuje za domobranskega ministra poveljnika v Jožefovem Julija Latscherja.
CESAR PRI NOVIH SPOMENIKIH.
D u n a j, 27. oktobra. Cesar, ki izborno izgleda, si je danes ogledal spomenik Deutsch-meistrov in spomenik nadvojvoda Ludovika.
ITALIJANSKI MANJSINJSKI PREDLOG.
Dunaj, 27. oktobra. Conci, Malfatti in Rumunec Hormuzaki so vložili manjš!n]ski predlog glede razdelitve volilnih okrožij na Tridentinskem, ki meri ua to, da se Izpremeni odstavek 14. razdelitve volilnih okrožij takole: »Okrožja Lana, Caldaro, Egna.« PRODIRANJE NEMŠTVA PRI SODIŠČIH.
P r a a a , 27. oktobra. Pri neki današnji obravnavi pred okrajnim sodiščem v Pragi je zastopnik državnega pravdništva predložil predlog za kazen v nemščini. Zagovoril k je proti temu v češčini protestiral. Zastopnik državnega pravdništva je izjavil, da je notranji uradni iezik nemščina in da je predlog za kazen nekaka korespondenca med njim in sodn kom. Sodnik se ie temu nazoru pridružil in odklon'1 zahtevo zagovornikovo. REKA NA ČAST RAKOCZY-JU IN NJEGOVIM DRUGOM.
Reka, 27. oktobra. Reško madjarsko pevsko društvo je izdalo proglas, v katerem javlja, da priredi jutri dnč 28. t. m. slovesen spomin Rakoczy-ju, njegovi materi Jeleni Zrinski, njenemu drugemu možu F. Tele-kiju in drugom. Ob 9. uri in pol bo v kolegi-jatni cerkvi slovesna služba božja, propoved in zahvalna pesem, popoldne pa spominska slavnost v gledališču »Fenice«. STAVKA USLUŽBENCEV CESTNE ŽELEZNICE V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 27. oktobra. Stavka uslužbencev cestne železnice tudi danes dalje traja in je tudi danes bilo nekaj izgredov. Na zahodnem kolodvoru sta priletela v neki voz dva kamna. Ker se je čulo, da so v taborišču stavkujočih zadržani vsi, ki bi radi delali, je odšla tja policija. Ako bo stavka trajala tudi jutri, bo jutrajšnja Rakoczyjeva slavnost mnogo trpela.
RUSKO BRODOVJE V ANGLEŠKIH VODAH.
London, 27. oktobra. Ruske vojne ladje »Diana«, »Cesarevič« in »Bogatyr« so priplule danes pod poveljstvom kapitana Bo-strorna v angleške vode pred Barow. Ruski mornarji si ogledajo ondi novo oklopno kri-žarico »Natal«.
SAŠKI KRALJ IN NJEGOVA SOPROGA.
I) r a ž d a n e, 27. oktobra. Saški kralj je dovolil svoji od njega pobegli soprogi sedaj grofici Montignozo, da dvakrat na leto lahko vidi svoje otroke in sicer meseca aprila in oktobra. Tudi sestanek meseca aprila se bo vršil v Monakovem.
GORKI V NEAPOLJU.
N e a p o I j, 27. oktobra. Maksim Gorki ie dospel s svojo »prijateljico« Andrejevim v Neapolj.
RUSKI »MIR« ODPRAVLJEN.
Peterburg, 27. oktobra. Ruski car je odobril postavo, ki odpravi ruski »mir«. Vsak kmet bo odslej dobil od občinske zemlje svoj delež v popolno zasebno last. Postavo objavijo v teku dveh tednov.
FINSKO MINISTRSTVO.
M a g d e b u r g , 27. oktobra. Finski senat je po burni seji sklenil ustanoviti finsko ministrstvo in zopet organizirati finske vojne zbore, katere je razpustil Pleve. TAJNE ZVEZE POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Peterburg. 27. oktobra. Tajne zveze poštnih uslužbencev se zopet množe. Bati se je štrajka.	__
Ustanovljena 1'62.
Najstarejša 1884 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 584.
tvornica
RUDOLF GEBURTH,
ognjišč 12.9
m a š i n i s t
Dunaj } (U/ i e n)
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga cgnjišč, štedilnikov In st.-oj-
Vlih nrnittr 7n vsa^° porabo od navadne IIlil UgllJlJv do naifineiše in najelcgantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Sptcialni knlnlo gralit in franki
t Ir^i
Kupujte
nerodni
Neutolažljivim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijatelji m in znancem pretužno vest, da je nepozabni soprog gospod
ANTON JUVAN
KNJIGOVEZ
po kratki in mučni bolezni, dne 26. t. m. ob 11. ponoči mirno v Gospodu zaspal, v 37. letu svoje dobe.
Pogreb nepozabnega rajnega bode v nedeljo, 2«. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Turjaški trg št. 5 na pokopališče pri sv. Križu.
D agega rajnega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Prosim tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 27. okt. 1906.
Ivana Juvan,
soproga.
Tvrdka Mat. Gerber javlja tužno ve»t, da je nje mnogoletni, zvesti knjigoveški pomočnik, gospod
ANTON JUVAN
v petek, dne 26. oktobra 1906 nenadoma po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. 2438
Pogreb dragege rajnika bode v nedeljo, dne 28. oiitobra t. 1. ob 4. uri popol. iz hiše žalosti, Turjaški trrg 6.
UCENCA
za trgovino z mešanim blagom
v starosti 13 — 14 let sprejme takoj LEOPOLD ZORE, trgovec, Javornik.	2437 3—i
Zahvala.
Moja soproga Marija \Vischner je bila kratko časa zavarovana pri zavarovalni
„HLilJtIflr4Z
u
Po njeni smrti izplačala mi je zgoraj omenjena družba celo zavarovalno svoto točno in brez odbitkov za za kar se cenjeni družbi najiskrenejše zahvaljujem in jo vsakomu priporočam.
Jesenice, 24. oktobra 1906, 2436 1-1 Rllmril (fllscliner.
Posestvo na pred
Dve enonadstropni in ena pritlična hiša s stanovanji, vse na ulico, z velikim skladiščem, velikim dvoriščem, na najbolj prometnem kraju, blizu središča mesta, ki se dobro obrestuje, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Pismena vprašanja pod »Posestvo 1 9 06" na upravništvo lista. 2427 3-1
Borzna por o čil a
t.
Uelilfl $L>etli
pritlični prostori
170 m2 na zelo prometnem kraju, blizu sredine mesta, pripravni za različna podjetja, ker so"na razpolago tudi suha skladišča in dvorišče, se oddajo v najem takoj ali pozneje.
Pismena vprašanja pod „L o kalite te 50 0" na upravništvo »Slovenca." 2429 3—1
Kreditna banka'v LJubljani.
Uradni kurzi dunaiske boru 27 oktobra 190«
81« c
<■ 8 95
Saloibonl papirji.
i*/, ma|eva renta......
i*/, srebrna renta .... !•/, avstrijska kronska renta 1'/, , zlata ronta , . 17, ogrska kronska , . . f/. , »lata „ . . Iposojilo dežele Kranjske l V/, posojila mesta Spljet . i V/. , . Zader . t\',7, bosn -herc. iel. pos. 1902 . i*/, češkn det banka k. o. . f/. . , , i. o. . i*/,•/, zast pisma gal. d. hip b. l*/«7. pe«. kom. k. o. s 10*/, pr i'/i*/. *ast. pisma Innerst. hr. i1',*/. > , ogr. cen. dež. hr 'Vi*/. » n > hip. banke IV/. obl. ogr. lokalnih žel d. dr, 4V/. obl' Soške ind. banke . . t"/, prior. Trst-Porefi lok. .
4•/, prior. dol. žel......
VI. , jui. žel. kup. '/i1/, • • i1/,*/, avstr. pos. za iel. p. o. Sr • i k •.
Srečko od 1. 1860'/,.....
. , . 180« ......
,, tizske.......
„ csm. kreditne I. emisije . a » • II* , . , ogr. hip. banke . . . . , srbske i frs. 100 — . .
t turške.......
Basilika	prečke . - .
Kreditne	„ . . .
Inomoške	„ . . .
Krakovske	„	■ .
Ljubljanske	„ . . .
ivHtr. rud. kriia „ ... Ogr. ,	„	. .
Rudolfove	„
Salcburčk«	„ . .
Dunajska kom. „ . .
D s 1 u 1 a c
južne železnice......
Državne železnice......
Avstr. ogrske inčne delnice AvBtr. kreditne banke . . .
Ogrske „ ......
Zivnostensko „ . . . Premogokop v Mostu (Brili) . Alpinske montan ......
Praške iel. Indr. družbe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljske premog, druibo . . Avstr. oroine tovr. druibe . . Češke sladkorne družba . .
Taliti,
C. kr. cekin....... ,
10 franki.........
10 marke.........
Severeigne........
Marke......... .
Laški bankovci......
Rublji ..........
Dolarji..........
98	76
99	8 1 «9 10
lic 30 94 30 11226
98	60 100-60
30 9976 9y 6« b8 70 100 15 106 -100
99	"6 100--loo--100-28
99'90 99-RP
314 85 100 —
2n4 -2" 2-50 150 -27860 284 2 ) 26o 97 60 61 75 v1-40 449 — 78-— 87-66-76 46-76 28-— 66 -70-»c 3 25
179 75 674 25 1760- -671- -810-241-76 7r3 693 76 '775 678 -280— 668 -14975
11-86 j9-13 23-47 54 06 117-p25 96 6 j 263 —
4-84
100 -. 9 30 16 60 94ft0 i <2 45 99-60 101 -60 100 '0
100	74 99 10 95 >0
t' 0 30 106 — 100 1(1 100 20 100-20 101-
101	26
316 85 100-80
209 -274 f 0 1(2 -2-8 51 294 25 263 --106 50 162 75 23 40 469 -«5- -92 -f2-16 47 75 29-60 60--76-
613 25
180 75 676 25 770 — 6721-811-243-75 706" —
'94 75 2785--5vJ — 281 60 674 -150 75
11-39 19'16
23-56
24-12 117-725
96-80 254 — 6 —
Tržne
cene
dne 27.
V
oktobra.
n:
		k!	1'			K	h'
Ooveje meso I. v.	kg	i	6	100 kg pšen. m. št. 0		2*	_
» II. v.	n	1 36		» n	» » 1	2870	
, III- v.	n	1 20		• n	» » 2	2 K	20
Telečje meso	>	1	HO	» »	„ , 3	27 20	
Pražifije » sveže	>	1	»l	» a	» n «	25 3"	
» „ prek.	n	1	8c	n n	» » 5	23	
KoStrunovo meso	»	1		w n	» n "	22 30	
Kozljič . . . .	n	1	40	n .	» » 7	18	8
Jagnje . . . .	n	1	40	B ■	„ » 8	15	;< i
Maslo . . . .	9	2	20	„ koruzne moke		17	_
„ surovo	Jt	2	41	„ ajdove	D	3'	6
Mast prašičja . .	»	1	2				
Slanioa sveža	»	1	7>	fižol, liter		_	32
» prekaiena	»	1	eo	»rah, »		_	4n
Salo.....	n	1	72	i.e^a. » .		_	40
Jajca, tri . . .				Kaša, „ .		_	21
		—	24	Ričet, „ .	• • .	_	22
Mleko, liter . .		—	U				
- „ posneto			08	Pšenica . .	iOOkg	16	50
Smetana sladka, lit.		2	2<	Rž . . .	» »	6	
„ kisla,	n	1	—	Ječmen . .	» »	14	60
Med, kg . . .		1	20	Oves . .	» »	17	
Kromiiir, 100 kg		4	2	Ajda . .	> »	17	50
PlSčanec . . .		1	20	Proso, bolo.	> »	17	
		—	40	. navadno „ .			_
		1	8	Koruza		15	61»
		4	-	„ bosenska „			
Zemljišče na prodaj.
Dve njivi blizu tovarne za lep in topni-čarske vojašnice z 1 oralom in 1orala skupno ali posebej. Pismena vprašanja na upravništvo tega lista pod ..Zemljišče na prodaj 37 00." 2^8 3—1
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. — ..
RazstavljeDO od 28 okt. do 3. novembra:
Velezanimivo potovanje
v deželi
Faraonov.
2*26 1—1
naravna mineralna vod«
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri
Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerljah 2171 4
Dunaj-
■k« želodčne kapljioe, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljioe, posrebrene, učinkujejo očišči\joče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-Ijica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-Bchlaegerja, kemika pri zlatem orlu r Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo *tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-mllo. Ada-kream, Ada-ustn« roda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase io Ada-pomada.	is3 49—39
Poslopje "a prodaj.
Pritlična hiša s stanovanji, 2K0 m*, in skla-diško poslopje 2u0 m*, z dvoriščem vmes, 70 m*, na zelo obljudenem delu mesta, pripravno za različna podjetja. — Pismen* vprašanja pod t,podjetje IOOO" na upravništvo „Slovenca". 243u 3-1
Lepo pohištvo
skoraj novo, se po ceni proda v P r e d i 1 n i h ulicah št. 10, III. nadstropje. 2432 1 1
Ogleda se lahko vsak dan od 9.-12. ure dopoldne in od 1.-4. ure popoldne, tudi ob nedeljah
iš£e ,,Parna mlekarna v Medvodah". Plača 60 K na mesec. Dotičnik mora biti priden, zanesljiv in vajen vsakemu delu; lahko je tudi oženjen. 243» i—i Takoj se sprejme tudi
mlekarski učenec
s prostim stanovanjem in hrano.
Mizarja
izurjenega, sprejmem takoj v ===== trajno delo. = 243i i-i ANDREJ ZUPAN v Kropi na Gorenjskem.
S**************®
*	K
*	Restavracija Auer $
*	Wolfove ulice št. 12 *
*	K
^ se v ponedeljek 29. t. m. ^
^ po prenovljenju	^
v zopet otvori*
sj^ in se slavnemu občinstvu za obilen sj^ obisk toplo priporoča	^
^	s spoštovanjem ^
$ )akob Trontelj $
243 J l—l	restavrater.
M
m
1
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus farniliaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Korenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. - Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —"40.
V.	Žalost in veselje. K '"05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroiiliih kozakov. K —"40.
VII.	Božia kazen — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K -'40.
VIII, Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1 -40, vezano K 2"20.
II.	Jurij Koziak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2'2o.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida, — Kozlovska sodba v Višnii Gori. K 140, vezano K 2'20.
VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka,
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako ie Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Čria iz življenja političnega agitatorja. K 1 "40, vezano K 2*20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1*40, vezano K 2'20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tibaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-Ijivosti. K r4o, vezano K 2'20.
XI. Tugomer. — „Berite Novice*. — Veronika Deseniška Pripovedne pesni. K imo, vezano K 2'jo.
Kalan. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva iunaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —-50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K P13.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6— o let. K —60.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —'60.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K 1'tj.
XIX,	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —-6o.
XX.	Bogdanova mlada leta K —"Go
XXI Gangl. Pisanice. K —-6o.
XXI1.-XI1I. I.eban. V domačem krogu. K 1M3.
XXIV. Savinjski glasi. K —"fio.
XXV. Razne pesmi in povesti. K I'15.
XXVI Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K Pij.
XXV1I.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 220."
XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest. K 1M3.
Kr^ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K -70.
Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1804 do iQoa, vezan po K 330.
Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 370. .	r	„ '9°4 K 4"3P.
. Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik
I. do X. po o* vin.
Krfi£, Angelček. Letnik XI. do XII. po K IM5.
Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 21 '42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K — 00.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'oo.
Spillmannove povesti:
1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K —'65,
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'45, vezano K —"65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —vezano K —'65.
V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v,
VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodliaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po
pošti 65 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar.— Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v.
II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo qo v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v„ trdo K no.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-gulin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan t,o, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v„ trdo qo v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r —.
VIII.	Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 00 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ Poslovenil P. Flor. Hrovat Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin. trdo qo vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., ve... 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo 00 vin.
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. \Visemanu. K 1*30, vezano K P50.
Igrokazi:
Poezija:
Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjači, Narodna igra v petih deianjih s petjem K —"S,.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K - 83.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K — -90. I snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo ni< ške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejaniih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 1. Župan Sardaniski. Veseloigra v treh dejaniih. Samo moške uloge. 4. .leza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejaniih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina; 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih deianjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh deianiih. Samo moške uloge. 2 Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini Igrokaz v dveh deianjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali upleinenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pagliaru-{\i-Krilati, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K i'4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 170.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
SienkietvicBrei dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic$, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkieivic{, Rodbina Polaneskih. Roman. 3 zvezki K i0-30.
Sienkiewic\, Z ognjem in irečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih X 6-8o.
SienkietvicKrižarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5'5o, vezano K 7-bo.
Sienkiewic{, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10, vezano v platno K 270.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1*50.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1 '43.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2 20.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —75, kartonirano K --95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5'35, vezano K 5*35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K — "35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —'40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —"40.
Bre\ovnik, Šalji vi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1*30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —"90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K --82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —'40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K P30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K P50.
Parapat, Robinzon starši. Niegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1'30, trdo vezano K I'50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-03.
Sienkiewic\-.\liklavec, Za kruhom. Povest K —-40.
Tomšič, Peter Rokodclčič. K — -jo.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70.
Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K —-40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Klegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K i'3j.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2M3, vezan K VI3.
lsto	» »	. . 3*33-
Isto	lil. „ vezan K 4"l3.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 1-85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4' — , vezano K j-20. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1*15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l'lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2'3j. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —00.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do k()nca 1. 1878. Začetek ustaie v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'Sa. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K t-fio. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'ao. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K loo.
Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Perne, Trstenik Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
školiji, K —"97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K i'3o. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do 1II. stopnja, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'60. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —"90. Bleivveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleiweis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K P30. Funtek, Obrtno splsje. K 1-40.
Jemeršič-Grcgorčič, Materino delo za Boga in domovino. K i-^o.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-jri.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'Do, vezano K 8 85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K P30, vezano K rjo. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz lizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '66. Navodilo za spisovanje raznih jfisem iti opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K i*8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000.
K 1 '40, trdo vezano K 1 'oo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2*20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Sašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2 20.
Schiveitier, Naš društveni in shodni zakon. K n 5: Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'go, vezano K 4 40 štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K i'6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1*15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bralje. — S prestola na morišče. — I.eban 100 beril za otroke — Vrtomirov prstan. — Feldniaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikova hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil goizd. --Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Lillput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev : Božični darovi. — Krazem
predjamski. — 'jo malih povestij. — Sveta grolinj« Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi .laka II. — lianama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.

nc-l Ikll&lf ■ riDI |HPD M ZDRUŽENIH PIV OlfAREN ZALEG m LA&KI ULLIlOI\Km UnU&DA TRG ir Ljubljani, telef. št 163. =
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona što«. 187. —
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov:
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I čepico	2116 29
AngleSko stMKc oblek
0. BERUATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg 5. Priitno
bizellsko vino
(mošt)
2270 7-6
razpošilja od 1 hektolitra naprej
Jože Janežič
Starava*), Bizeljsko pri Brežicah.
Cena po dogovoru.
Lepo donosno
posestvo
v večjem farnem kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mesarja, se proda po prav ugodnih pogojih.
Več pove	2347 c- 4
pisarna za promet z zemljišči
Jos, Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta 18.
lllllllllllinillllllMIllllllMMIllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII
r A®
I >V o

V
cy .

o-
*
V


< ^
• f ^
stev. 5514.
Razpis
2422 3 1
o gradbi vodovoda na Savi, občina niče na Gorenjskem.
Ponudniki za ta vodovod morejo vpogledati izračunjene kubature in izmere, potem na izvid razgrnjeni stavbeni načrt in zraven spadajoče stavbene opise pri podpisanem občinskem uradu med uradnimi urami.
Ponudniki se poživljajo, da dopošljejo tu sem svoje obvezne ponudbe z navedbo, v katerem najkrajšem času jim je možno izvršiti vodovod, do I. decembra 1906 do 12. ure opoldne.
Položiti je 20% vadij stavbene svote.
Občinski odbor si pridrži odločitev o došlih ponadrobnih ponudbah.
Županstvo Jesenice, dne 22. oktobra 1906.
Župan: Dr. Kogoj.
Vabilo k javni dražbi.
Dne 2. novembra, t. j. v petek in prihodnje dni vršila se bode
===== prostovoljna javna dražba ==
goveje živine, konj, prašičev, različnih vozov, kočij in raznega gospodarskega orodja na graščini Dol	(Lustthal) pri Ljubljani.
Dražba se prične v petek ob I. uri popoldne.	2414 3-1
sojeno, je
jedilna mast
najboljša za
pečenje, praženje in kuho.
Tovarna hranil Ceres razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.000 kron.
Natančnejši pogoji se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno. 2312 7 c 6—1

I
I i
........................................................................................mil
Delavci,
kateri so pri strojih za obdelovanje železja vajeni, ali isti, kateri se hočejo v tej stroki izvežbati, dobijo stalno službo v tovarni za stroje
2343 4—3
G.Tonnies, Ljubljana.
pariška svetovna razstava 1900: „GRAND PRIX".
rVj.J v i -j ocIlilc» ! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
in ustanovno leto 1860.
Pristno, če na podplatu
^ et* *


24'6 6-1
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov I
Edini kontrahenti: MeHHtorft, Behn A Co., Dunaj, I.
Iščeta se
2415 1—1
dva dacarja
— samca — zmožna slovenskega in nemškega jezika.
Nastop službe 1. januarija 1007. — Plača in vse drugo po dogovoru.
Dotične prošnje s spričevali sposobnosti je vložiti do 1. decembra 1006.
Josip Klinar,
poblaščenec zakupne zadruge za užitnino za davčni okraj Kranjska gora na Jesenicah št 17.
V najem se odda s 1. januarijem ali tudi pozneje
sfrojarnci
opremljena z vso opravo, prav po nizki ceni.
Ponudbe pod „V." na npravništvo „Slovenca".	2400 i
P oa tarčo varovano. Vsako ponarejanja in ponutiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierry]eT 2630 balzam 52—43
le z zeleno znamko „redovnica*. Staroalavno fx*prekomo
proti slabemu probavljan]n, krčem t l»-lodro, koliki, katarn, prsnim boleznim,
inflnenci itd. itd. C«na lit majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaAkom K 6'— franko.
Th<ftrryj»ro emUfoUJako nuuUo, povod mano kot non pttu ultra
proti vsem je ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesem i. steklinam vseh vrst. Cena: S lončku K 3 60 se poSlje le preti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierrj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroSura t tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V u. logiv skoro vseh večjih lekarnah in modioinalnihdrogerijah.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno karamo".
-°- 2406
Od 28. okt. do viH 3. nou. 1906:
Zanimiv obisk
rancosfcili mki
Janez Jelovšekovih dedičev nasledniki z Vrhnike prodajajo
v nedeljo, II. nov.,
popoldne ob 3. uri na javni dražbi v kavarni pri »Črnem orlu« svoje
parcele
na Slemenih in vefiko parcelo v Raskovcu poleg Štampetovega mostu.
Parcele se bodo posamezno dražile in kup se bode onemu takoj potrdil, kateri bode zanje največ ponudil. 2423 3-1
Vsaka iiillja
in tudi rodbina naj se takoj za poskušnjo naroči za 3 mesece za le K 3 25 na modni časnik
,Genre Parisien*.
Najboljši in najcenejši časnik z navadnimi toaletami, 55—60 modelov, barvane slike s krojnimi vzorci, natančen opis slik v slovanskem jeziku.
2419 6-1 Uprava „Genre Parisien", Trident.
Podružnica v spljetu.	v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2
Delniška glavnica 'MUL 3,<IOO.OO«» —	Rezervni zaklad
sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vloine knjižice in MA 01 ter jih obrestuje od dne vloge do na tekoči račun po * 2 10 dne vzdiga ;
Podružnica v celovcu.
obenem zviSuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na začenši s I. novembrom t. I.	2291 2B&
O	■ Rentni davek plača banka sama.	:
4'2 0
Pozor!
Poskusite kupiti v Selenburgovih ulicah St. 6, kjer dobite
najfinejša vina
v originalnih steklenicah in sicer:
Fino, belo namizno vino znamka
„Brioni" .....Hiter 48 kr.
Fini muškatelec ....	1 „ 48 „
Istrijansko belo in črno	1 „ 28 „
Zaloga raznovrstnih vin in vsakovrstne kisle vode.	2173 &
Zaradi bolezni daje se v najem dosedaj še edina v vsej cerkniški okolici obstoječa	2366 3-2
usnjarija
v Cerknici pri Rakeku
z vsem potrebnim orodjem. Veliki dve sobi za izdelovanje kož, zraven sušilna soba, valjavka, velika kamnata miza. V delo pride čez 300 tujih kož, največ svinjin. — Kdor hoče v najem vzeti, naj se kmalu zglasi, da se v£ podpisani ravnati in kože v delo jemati Tudi je pripravno za vsako drugo obrt. ker je hiša zraven glavne ceste in voda v bližini. Na razpolaganje je tudi ve-
>ik vrt Matevž Završnik,
Cerknica pri Rakeku.
901
26-26 JJ
Denar nazaj
" ako brezuspešno, torej noben j riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1 —, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufldorferstraSe štev. 3-45.
Želod, divji kostanj, fižol, jabolka, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke
2403 plača najdražje 5-2
Ant. Kolenc v Celju.
m	UUUIUIUUUUUUU	UiiiiiU	iiiMim
parni stroj
s kotlom, za 7 konjskih sil
se dobi po nizki ceni v Sp. Šiški pri	PETRU KERŠIČU
2267 3-3	tovarna voz.

Velik sadni vrt
ob Gruberjevem kanalu v Ljubljani se da v najem za več let.
Natančneje se izve v pisarni odvetnikov dr. Sujer in dr. Sajovic v Ljubljani, Gosposke ulice št. 3.
[SE151 [aSilSl |SIS£151 2JSŽŠ151aiSMSl Lgvfgj [ggjvfgj [gi/l\rg] IglTftna l5lZLr!Bl
Ejjgl
ii ii
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 13 II.
katera se z vspetiom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
bvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
telei. postaja, zdravilna kopaliič« pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko,
V	Ljubljani ae dobiva v vseh lekarnah, veSjii iMuerijakih prodajalnieah in trgovinah i jeatvinami ii "nem.
Zaloga pri Mlhaal Kastacr-Ja in Peta- Lattnlk-e Jullaril.	114 82—39
Naznanilo preselitve.
Vljudao se s tem naznanja, da se je preselila
pekarija in trgovina z mešanim blagom
podpisanega iz hiše št. 18	2355 3—3
v tiižo St. 8, nekdanjo poštno hišo g. L. Kavčiča.
Zahvaljujem tem potom vse svoje dozdajne odjemalce, ki so me podpirali, priporočajoč se jim, naj mi ostanejo zve->ti tudi v novem stanovanju, ker se bom pošteno trudil, postreči jim z najboljšim blagom.
Obračam se tudi do novih odjemalcev, priporočajo se, naj poskusijo, v čem jim bom mogel postreči.
V	Medvodah, dne 18. oktobra 1906.
Julij Novljan, pek in trgovec.
Zahtevajte zastonj
la Iranko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nid 1000 slikami va(b vrst nlkrlnastlli, srebrnlb In zlatih bi z znamko Hoikopf, Haha, Ornega, Sebaffhauaen, (Jlaaoutte kakor tudi vseb vrst solidnih clatntn In arebrnln po Inlrnlh to?aruliklb cenah.
Nlkel. remont, ura'......K S'—
• lit. Roskopf patent ura ..... 4 — , , črna lekl.'rem. ura . 4*— ivlc Izvir. Roikopl pat. ura . . , 3-— Ooldln rim. ura aLnna" kolesi« . 7 50 •rebr. . . .Olorla* , . 760 , , . dvojni plaič . . 11'SO , oklep verillca z rlnčico ua pero In karab., 15 gr. telka , 2 50 ruska Tula nlkel. ura a sidro z .Luna" kolea|em . . . 9 50 ■ra s kukavico K 3'50, budilka K I 90, kuhinjska ura K V— ivarcvaldska ura K 3 80. Za vsako uro Sletno pismeno Jamstvo! dlkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar uar.aj 1
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1789 (Brilx) St. 654, Češko. 100—21
©©©© ®©(gKg)®8
OGLAS!
-Y0BK in L0ND01
NEW
A * mutn
i
Spretna šivilja 1
se takoj sprejme, Mestni trg 3, II. nadstr.
i
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj so jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri ,,zlatem levu" v Pragi
Elizabethstrasse št. 5 novu. ur l)n«vno razpošiljanj«.
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrniM prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol. proti majhnemu plačilu delavnih mofii. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet4 le proti temu, da se mi povrne
gld. ('90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih {•V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic h
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih ledllnlfc {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlfe žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemal-nlca za )uho;
1	kom. amer. pat. srebrna za|emal< nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla talil za pod> klado:
2	kom. efektnih namiznih svetnikov; i kom. cedilnik za tal; l kom. naj fin. slpalnlce za sladkor,
42 komadov skups^ samo gld. i"fO.
Vseh teh 42 predmetov Je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedsO dobiti po tej minimalni ceni Jld. 6*90. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skoal in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nlkakrlnl sleparlll, zaveso em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile j blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in na) nikdoi do zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	2182 9
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat srebrnega bl*|i
na Dunaj! II., Itembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jake »dovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat srebrno garnituro som jako zadovoljaa
Tomai Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jake koristna, prosim, da mi pošljete še Jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo BOhm, okrožni in tovarniški idtavnlk. S poslanim namiznim oro Ijrm »em zeld zado-dvoljen. — Mihael Kovačevič,ravnat, pumo n uradov dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
sš^oeeeeB
Vozni red
črte: Jesenice=Gorica=Trst, veljaven od I. oktobra 1906.
			1-35		1-35		9-301			9-30|		odh. Praga ....		prih.				6-54		-	2-39		239			---
9-05		•			• |	10-35| 7-30				7-30		M Dunaj j. ž . .				•		905|		5 35|	—					
5'30|			9-001		9'00|								Dunaj VVestbhf.	/	k		6:00			6-30	7-50		7-50			
9-30			9-40|		9 40	•	5'50|			5'50|			Line ....			•	1017|	1017|		7-18	_		718			
8-451		•	6-13		7-00	9-30	2-45		jI	3-05			Glandorf. . .				11-25	1-19		617|	S-251		10001			
10'47|			6-45		750	11-24	318			403			Celovec . . .			•	10-46	12 46		4-13	7-4l|		907			
11 30						10-50				•			Monakovo . .			.				6-45						405
330						2 02				;			Inomost . . .			.				2-471						11-37
440		•			•	103							Bolcan . . .							11-40]						12 02
11051			6-46			11-46	317					t	. Beljak g. ž.. .			•		12 42		3-40			9-301		*	1-571
12 07|			7-53		9 01	12-54	4-15			5-23		1	Rosenbah . .	n			9-49	11-51		2-49	6-34|		815|		•	1'12|
12-26|		'	8-11 |		9-20 |	1-15	4-33			5-42		prih. Jesenice . . .		odh.|			9-30	11-32		2 30	615|		7-56|		. | 12 53	
	•		1115		1115	4-30	8-451			8-45|		prih. Ljubljana j. ž. .		odh.		•	7-10			1130	4-00	•			•	10-23
1-51		•	10-32		10-32	2-56	7-15		•	•		s	Trbiž ....			■	8-26			1-24	4-58					8-49
849	•	4-10|	4-10|		8-26		1-24		•	4-58		odh. Trbiž ....		prih.			10 32	2 56			7-151		10 521			1 51 •
10-23					710	11-30			•	4-00			Ljubljana j. ž. .				11 15			4-30	8-45)	•	11-34|			
osebni osebni		osebni	brzo-		osebni osebni		brzo-		osebni	osebni	bm		P A C 1 Q t t>			osebni	osebni	brzo-		osebni	osebni osebni		1 brzo-		osebni osebni	
vlak	vlak	vlak	vlak		vlak	vlak	vlak		vlak	vlak	KIJI		r U a l a J c			vlak	vlak	vlak		vlak	vlak	vlak	vlak		vlak	vlak
12-37	•	5-15	8-16		9-35	1-32	438		X!	6-20	.	odh. Jesenice . . .		prih.		•	905	11 27		2-20	5-53	JC	7-511			12 36
12 44	•	5-22			9-42	1-39			2	6-28	5	M Dobrava . . .					8-58	1		213	5-46				•	12 29
12-53		5-30	8	31	952	1-48	4-53		'c	6-36	11		' Bled ....	I	k	•	8-48	1113		2 03	5-36	c	7	37,	.	12 20
100	•	5-39			10-00	1-57			N	644	16		Bohinjska Bela				8-39			1-55	5 28	N				1213
|	•	5-45			1007	205			ca	6-50	21		Soteska P. . .				824			1-45	5 20	n i.				|
114	•	5-52			1015	213			a	6-58	26		Nomenj . . .			•	8-16			1-38	512	a			.	11-59
1-22	•	6-00	8	56	10-23	2-21	5 18		c	710	31		Boh. Bistrica .				807	10	46	1 30	501	c	7	091		11-51
1-37	•	6-14	911		1038	237	5 33			7 26	38		Podbrdo. . .			•	7 53	10-35		1-19	4-50		6 58		.	11-40
1-47	■	6-24	l		10-49	2-48			JC ca	7-37	45		Hudajužna . .			•	7-33			12-58	4-29	JZ ca			.	11 19
2-00	•	6-36			1100	3-01			■—i	7 50	55		Grahovo. . .			•	715			12-37	4-08	■—i			.	10 59
206		6-44			1107	3-08	1		"3 •ri	7 57	59		Podmelec . .				704	1		12-28	3 59	"3			•	10-50
2-19	•	6 56	9-43		11-17	3 22	6	07|	0)	8-10	66		S. Lucija-Tolm.				655	9	47	12-18	3-49	TD O)	6	09|		10-41
230	•	707			11 28	3-36			C	8 21	74		Avče ....				6-40			12 03	336	C			• ■	102
2-39	•	716	10 02		11-37	3-45	6-	26|	JO	8-31	80	1	r Kanal....	l		•	633	9	26	11-55	3-27	X)	5-49		•	10 17
2-48	•	724			11 47	3 53			O	8-40	86		Plave ....			•	625			11-4«	3 18	O			•	10U7
3-04|	•	7-40	1023		12-03	409	6-48|		•	8-55J	90	prih.) |		odh.		•	6 10	905		11-28	3 02	•	5-26		•	9 52|
													fs /iS* 1.													
314|	525|	•	10-29		.............. 12 15	4-22	653|		7-40|	9-05|		odh.) ' 1		prih		8-00	•	900		11 03	2-47	3-45	5-21		6 33)	.............. 9-41|
3'24	5-36	.		1	12-26	4-33	1		7-52	916	106	M Volčjadrapa . .				7-49	•			10-52	2 36	3-35		1	6-221	9-31
3-30	5-42		10-43		12-32	4-39	1 7-07		8-00	9-22	110		Prvačina . . .	i	[	7-42	•	8-45		10-44	2-29	3-24	506		6'14j	9-25
3-42	5-55	•		1	12-45	4-58			815	9-39	117		Rihemberg; . .			7-31	•	1		10-31	2-18	314		1	603	9 15
407	600	•	1117		110	525	7-41		8-40	1007	127		Štanjel -Kobdilj			717	•	8-27		10-17	205	301	4-47		1 5-50	902
41ft	6-28	•			1-19	5-37			8-51	10-17	134		Dutovlje-Skopo			705				1005	1-53	2-46		1	5 36	851
4 25	637	*			1-28	5-47			9 01	10-25	140		Repentabor . .			6-56	1 '			9-57	1-45	2-38			5-28	8-43
4 32	6-47		U	•37	1-37	5-55	802		910	10-32	141		Opčina d. k. .			6-48	•	8-04		9-50	1-38	2-31	4 24		5-20	8-37
4-45	7 00	•			1-50	609			924	10-45	1 155		, Ovardijela . .			6-24	•			9-25	114	2-06		I	4-57	8 14
4'52	707	•			1-57	616			932	10-52	! 160	f Rocol . . . .		n		614	•			9-14	1 04	1-57		|	448	7 59
5 00	715	*	12-00		2-05	6-24	8	25	9-40	1100	166	prih. Trst, Sv. Andrej odh.				6-00	•	7	•25	9-00	12-50 i	1-40	3	•45	435	7 54
Opomba: Črte ob strani pomenjajo nočni čas. — občinstvu urnivalne naprave proti plačilu zneska 40 vin.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. Številka.	^
Zunanjo no roži I« proti povzetju.

Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
moCnimi podplati K 9-50 Pred štev 361 1» Boxc«lf 7 angleškimi podpl.iti K 19'M).
,Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K ti-— Pred. štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nspriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 663. Sabakid K. 10 60-
podplati K 9 —.	, , 567 I»- Boxcalf K 13-—•
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau 1	, „ 610. Lakovina K 12—•
močnimi podplati K 11'—.	(1323 19)
iiiliiiiii^
M.'...H(H<.M.HH«...Mt<l.»t(alim^«g.t«ai..<tMH.II.UniUH.H<IMHaNi(UltHHM«M.SM
J.«
Ii Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu ||
j Avgusta Agnola v Ljubljani ~
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca
-.j se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-
irjj vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
I umetnega steklarstva i. slikanja na stekio
Marjja Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
-•f
:::: ::::
—..
581
M.«
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
u:: kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v ujs najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-blS lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11 Narisi in proračuni na zahtavo zastonj.
z:i Spričevala mnogih dovršenih dc! so na razpolago p. n. odjemalcem t ogled. 5SS
■«I»«.»»«MMW«MWMM»W«»M»«««MW
31?!t::**:??ssttsT?*???????????«??????????;???
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . * . •	• .
Izdeluje oela ornat«
kasale v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obha-Jllne bone, »tole in vse
u službo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor ie glasi naročilo, v svilnatem in ilatem veze njn. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrduje vsakovrstno •o r k v • n o perilo pristnega platna. Vporablja samo dobre blaga, cene pe nogoSaostl nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih p ar amen to v tudi zadovoljno prevzame.
H. Suttner, urar, Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža.
Na novo založena trgovina, blago najnovejše vrste! (Preje \ Kranjll.) Cen« bre* konkurence. Mali dobiček, velik promet!
Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
Št. 786. Posebno fina precizijska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako fino najnatančnejše kolesje na 15
kamnov, gld 19 50. St. 800 14-kar. ztataanker-rem pripravna za monogram s tremi močnimi, zlatimi pokrovi, jako fino kolesje na 15 kamnov gld 58 -.
Št 748. Srebrna cil. rem. i dvol.alf* pokrovom, trpežnim kolesjem na 6 kamnov, gld. 6 75.
Št. 795 14 kar. zlata anker-rem. z .1vo|-nalim pokrovom, fino kolesje o, kamnov, gld. 3250.
Sl 679 Nikelnasta anker-iem -Roskopl s stanovitnim btlim pokrovom, najtrpežnejše kolesje gld 2-50.
St 528 Srebrn« anker-Roskopt / enim pokrovom brez pantov, gld 3 90. St 511 Srebrna anker-rem-Roskopl z močnim dvolniin srebrnim pokrovom, trpežnim v kamnih tekočini kolesiem gld 5'35
Št 723 Srebrna cII -rem z močnim pokrovom, trpežnim kolesjem na 6 Umno. gld 5 85.
Št 516. Srebrna anker-rem. z močnim pokrovom in trpežnim, v kamniti skočim kolesjem, gld 5 95.
St. 533 Srebrna-anker-rem na laka.nnor prav močni srebrni pokrovi, prav lino natančno kolesje, gld 9 50.
Št 796 14 kar. zlata anker-rem • močnimi zlatimi pokrovi, fako lino kolesje na 15 kamnov, gld 30 —.
Velika Izbera najfinejših precizijskih, švicarskih ur kakor inamke Scholfhauuo, Ornega, Intakt, Urauia, Bilodes itd. — Prstani, uhani igle itd, različno blago iz kina srebra v največji izberi. Izborila zaloga finih najnovejših estonskih, stenskih ur in budilk po najnižjih cenah.
brilantnlmi kamni, dolge lorgnon verižice, zapesnice, broške,.
227H 25—2
Štev 1121 Zlilo na irebra gld I-., 14 kar zlalo gld 280
Štev. 1087 Zlato na srebro s plavim kamnom gl — 90, 14-kar zlato, gld 2 60
Št 1154 Bročka, zlalo na btebro, |aka lino izdelana, gld 2 25, 14 karal zlata gld. 7 50
št 1043. 14 kar. zlata gl 3 90, novo zlatr gld 1 90
St 1040 14 kar. zlato gld. 5'30, novo zato gld. 2 35.
v dokaz, da je moje blago res fino In dobro je to. da ga razpoš si želeli in kakot |e v ceniku Prav veseli smo Vašega poštenega blaga, posehno pa /adovuijrn, mi v mojo največjo zadovoljnost služi Prosim. da mi sledeče po povzetji pošljete
iljam po celem svetu Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prosto na ogled - Naznaniam Vam, da e danes prispelo blago, katerega smo »»ročlll in j|e vse m ,a zlatih ur in verižic V kratkem dobite zopet veči« naročilo od nas Ivan Depeder, IsmallaEglpel. - Prav vljudno se Vam zahvaljujem " poprej po»l»no blago s zetji pošljete hrane Slabe, Wilhelmstr II, Mcngede, Weillalsko, Nemčija. - Zahvalnem se Vam za lepo In dobro blago, ki ste mi ga pos ali Vsakomur boacm va
otom za tako dobro ln pošteno blago, vse |e v mo|o največlo zadovol|no«t poser strankami, ki pri Vas naročajo. Povsod bom priporočal Vaio firmo kot iako solidno. Andrej UrSu
e vse natanko, kakor smo □ s katerim sem pra\ Vašo tvrdko kot naj
boljšo priporočal Osvald W eser. plvarna Zajel«, Srb ja - Nun«"itn Vam, da sem blago prejel in sem z vsemi prav zadovoljen, zahvaljujem se Vam torej tem potom.z. tako dobro in pošteno blago, w Je v mo|o	Sidr" uJE-'
.lani V krakem zopet več naročim )ohn Lorber, to!9 Easl Ohlo Sir. Altcglieny Pa, Amerika — Lepa hvala za Vaio veliko prijaznost in uliudnosl, katero imate Aikarii, Orehek, Cirkno -- Sa poslanom mi robom icsam <>™» zadovoljen. Hvala na točnom In brzom izvrševaniu naručbe K Roilčka. župnik. Bovč. Hrvatsko.

i
Podružnic«:
Praga t menjalnicami: Oraben 25, Mala »tran, Most ulica '7. Ž|sl">». Hu!ova ■ lica 17. Brno, Veliki trg 10 Radon, Olavnl trg 4. Trika Upa. CVika Kamilica, ■nrar.kl K.mb.rg, Schitler|eva cesta 3. Moclll.*, Pran Joaipa trg 9. Nori Jlfln, Črna cula 8, IMa.i in NrlUva.
Menjalnico na Dunaja:
I. W»llztllr 10, II. Taborslraue 4. III Ungarga«, 69 (vn»«i Rennweg»), IV Wle-dner Haupt.trs.it 12, V SchAnbrunnerilratse 81* a, VII Marlahlferslrasse 76, VIII Lerchenleldrrstr.ss« 1)2. IX. Alarratraii« 12, X FavorittndraM« 59, XVIII. Vibrlnftrslratat 12, XXI. Hauplltra,i< r,
Menjaimčiia delniška družba
07 150—107
„MERCUR"
Dunaj, I„ Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000 000 Boaer r.aklatl K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja 'is®
vseh vrst rent, državnih papirlev, akcij, prioritet, zastavnic, »reč t, deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in eskomptiranje ^
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
318. priloga 247. štev. ,,Slovenca" dne
27» oktobra 8906
Iz portland-cementa in peska
s 3
O o
«
•C >
II
60 «2
' p. u
ir« 2 5*
2 o " ■o 3. „ cr n
5 i* J
IE* št**
&ST&
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traiin
izdelovatelj cemenlnin, Glince pri Ljubljani
priporoča raznovrstne
IS" vi z i t n i c e 1SI
po nizki ceni.
Služba
organista in cerkvenika
v Št. Rupertu pri Sv. Jur>ju na juž. železnici se razpisuje do dne 15. novembra t. I. Rokodelci imajo prednost.
Več pove župni urad v St. Rupertu, pošta S«. Jurij na južni železnici.	2-10 2-2
Razpisuje se	2364 3-3
služba organista
Plača po dogovoru. Prosto stanovanje. Želi se zmožnost za posojilnično poslovanje ali kaka obrt.
Oglasiti se je do sv. Martina. — Nastop s 1. februarjem 1907.
Dekanijsko-župni urad Šmartno
pri Litiji.
e o N <
• tn
3'g-l*
S) g o. §
_ « 3 PC 01 „ o. 0
va d. <■ O N
Iii I
si D- ' N< Ž.Ž i o:
3 <
M TJ O " _ -t «1
P in
m r is. —
£ O 3
s »SS O. W Pf »
1 3
M X O. ro
tn
O
g-N« a-o-o r -TI
° 5 "B P it re	_
S" S" S	W
1	O <	TJ
»2.3-j
ft u s	Z
a m	o
O a<	5'
ir-c	» £53»
U 2.	®
•• c Ž	M
a tu =r	"
o
n 3	O
2	A) tu	i, « -i o<	(D
a »n
§	*
s zr	«
P" N	A
0 = 05	a
a =r<	S B rti
S	sr
3. S a	I
7	2"
« M O	»
C t	rti
sr N	<
os	2;
~ m <	3
o<- m	»
3 O."	<
5 »	«
O SL m	rti < o. =r
w
J"- ni
3 -H 3
5 n sr <«
nj
J2. « U.
£ m rt> iu
.3. < - < to o cr -n <0
3 3 3
» 3 0
2 r* „ ~
=.0 S. o
< < < S
' 3 " N »P
■o S 3
O Jf D. n O a M 3 rt)
C
Z S
ku M
u	s.
?	-
ti	s
B
- o
"0 £
T 2.
O !«
a s.
»< l"
rs
_ o
o
31 5 bil
0 u

«3J -t vT
r+
O
-5"
B
CD
\ trAYA YI LO.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzela vodstvo konfekcijske trgovine
F.M.Netschekpn,Veliki tovarni'
Resljeva cesta št. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 37
in priporočam svojo veliko zalogo konfekcije za gospode, dame in otroke. Velespoštovanjem 2306 3 -6	A. LUKIČ, poslovodkinja.
Trst -Hcw-lork
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni Hrana in postrežba najbo^ša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
_» t g
za dame in otroke vseh vrst
s
'0

priporoča
2179 5-4
KLOBUKE
Alojzija Vivod-Mozetič, modistinja, Ljubljani, Stari trg 21. 8Ž
— —	X
mm Klobuki se vedno sprejemajo v popravilo, mm S mmm Zunanja naročila se točno izvršujejo, mmm i
Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni_spomladni_razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 23
J Demšar HDrljG ]Erezb'je cestn &6«
Sprejmem tudi izurjene kovaška pomočnika in krapka vajanoa poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki oani.
Izvolite -m
ameriške čevlje . * . . ■ . elegantne složnein trpežne le solidno delo . ■ . ■ .
avstr.
Ameriko
2263 4—4
nske čevljarne
Ljubljana
Prešernove ulice št. 50.
Pri naročilih z dežele zadošča označba št.
^MiliHiiMiiiiB
Zdroullnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
v M. r a p i n I,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—19
IS
immmmmmm

zmsm

VIKTOR fCORSIKA
LJUBLJANA M hm RIMSKA CESTA 5. Umetno in trgovsko vrtnarstvo, f
Jjdelovartje Šopkov in vcncev ter različnih (f^rangement) ja ^inčanje grobov itd. po najnovejji oblici.
Priporočam jc 5/. P. 7. občinstvu ja Use svete, ka\or sploh pri v s a k i priliki, da bi me počastili j mnogimi naročili vencev, šopkov itd,, katere izdelujem okusno in ceno.
2354 2-2
ff^i ». »c*rj ocrr«*,:'®"^ m&Mt^Mt^ji n^-^in^# ' jr ik.-"*-* m.-48-.«
| Fran Zeman, Ljubljana |
poljanska cesU24 in vrovami pri živinskem sejmu ^
^ Skladišče hvalno znanih gepelgnov, slamo- ^ A reznic, klinj, mSatiinic, motorjev za žage ||||
^ in mline, tromb in cevij za vodovode ter vseli A potrebščin za kmetijstvo. 3323 7_2
H Nizke cene! — Zajamčeno blago! ^
^ ____ _


Kako se predrzneš prinesti mi kaj drugega, kot preizkušeno dobri
2265 52- IV 62
„OffOman"- papir za svalčice ali cevke.
« 5 «
- L«
S **
VV
OiPOSf	0tP0S£
l£^0TT0MAI\l
.A.
£
^ J 3
»5 S
S
slovenski optik v Gorici
ulica Vetturini 3,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in hictr vs-ake vrste očala, barometre, to-pOlmere, zdiavniške toplomere, daljno glede, včge za vino žganje itd.
Sprejema naročila in po-l^p prave ter pošilja na dom. ^
S
Stavbeno, nmetno ia konstruk-cijsko ključavničarstvo.
Hidrnlične vidre In sesalke
, Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko upadajočih predmetov: žično omrežjo na stroj, obhajllne mize, ograje na mirodvora obmejno omrežje, vozna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke. strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijalitcta valjlčnl zastorl in solnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—59	oporami brez vijakov.
POZOR AMERIKfINCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
- 762 39— 8 «

MATEJ OREHEK
trgovino v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani (Č3 Tik znane Tišlerjeve gostilne. O
Lepa stanovanja
v novih hišah na $elu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 3
Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
•f
•f
T
T"
f
•f
•t*
Lepe, lične in trpežne
nepobne ntu
iz cementa priporoča in
2335 6-6 ima v zalogi
Janko Mule]
Potoke, p. Javornik, Gor.
Cena male rakve K 10. » velike » »14.
*
4* •f
•f 4. •f
4* +
•v
•t* •f
•f
-f-f-t-4 -t-f *f 4-f «f
F i m c ž
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-29 prodaja
Adolf Haupimann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Prodaja na debelo in drobno.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenali 900 24	F. H I T I
Pred škofijo št. 2C.
Zunanja naročila se točno izvršujajo
! ! ! S«rcji k svojim ! ! !
P
k w «»
Ljubljana, Pred škofijo Ž2,
odlikovan	odlikovan
» Parizu /L^S ''"VŽr- (( v Parizu
1906	1906
se priporiča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 8
Priznanja prve vrste na razpolago.
Anton P r e s ker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 6t 14
Odlikovan z zlato kolajno v Parizu li'C«.
Odlikovan 1 zlato kolajno in križcem v Londonu 1905.
rsr5.p"Sni duhovnice m
Iz trpežnega In solidnega blaga pa nizkih oenah.
znaiovgo,ik0 izgotovljene obleke.
posebno na tiaveloke v največji izberi po najnižjU) cenah.
DobulUo nnlform avstrijskega arnatva ialeinlšklh nridalkOT.
—— '-g^ FR. ŠEVČIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
/. najboljših pušk in samokresov .\
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskib in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih po-1663 20—1«	trebščin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo.
.•. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.	^^
«s»JP • JW*>	t tieti ik
i* ■•ojn^ -v . ■•^l« ■■■ ■■ i b^. ■■
se uljudno priporoča za izdelovanje civilnih in uniformskih oblek,
kakor tudi čč. duhovščini za izdelovanje oblek in talarjev po najnovejšem
kroju in zmernih cenah.	2359 4-2
Dva Izurjena krojaška pomočnika se takoj sprejmeta.
000000000000000000000000000000000
OOOOOOOOOOOO00008 Najcenejša pot za zdaj!! g ® S "R E D=STAR=L,NE"s
l^^MlllDEČA ZVEZDA I
o gMmflii © ————— o
o FSj^pB^^^S O v Ameriko §
O	' O i»reko Antwerpna v New-Yorfc, O
Q 1	g	Philadelphia.	©
rr	Hitro Iti tmrnn IfA^in n» mn^nrun nrtrntr T"
O^M^m-	A	Hitra in varna vožja na moderno oprav-	^
Z	'jenih, novih brzoparnikih te solidne	§
®	družbe s pošteno in čisto postrežbo.	O
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne	V
O	IsaLrif	©	vozne liste dobite v Kolodvorskih	O
O ilfrn^mHiBnii 11 I"	P	ulicah štev. 41 od južnega	Q
O	O kolodvora na desno.	(JJ
O	| * j^jpigffij^ O Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :	O
o BBSBbMSI C Franc Dolenc.	§
O -;, v, :%«TnHV98|l ^ns V našo pisarno pridite za gotovo vsa) v	a
'* Vi V.^mmsH	SIIhO^®	torok dopoldne, da prestopite pravočasno	W
Ofžtt^^jSS^STOj^B % a.^nft MM SsS i-^M Q	na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki	ft
i fciJii i i niilalBlifli.17 lilttMTi' TiIM.iJi'1 iT ir r ll Illiii lil	... ,___. Tr _ _ i. j \r.. i — 1..J	.....
O" .....— ■	---a. Finiand, Kranlad, Vaderland, Zeeland vozijo a
W do Nevv Vorka osem dni To je pribito. Uljud- w
OOOOOOOOOOOOOOOOO	innza^reava hraHeiUStar^ 9
O 862 52	Q	W
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
OSREDNJA BANKA CESKIHhranilnic,!—
_ *	r______fUstfedni banka českveh spoliti
' Vloge na knjižice in rafiun 4 % in 4 1 , %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
DUNAJ, Wippliagerstr. 22
CUstfedni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/' in ','!, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-kovnih obligacij, katere u?iva|o pupilarno sigurnost in se sm^jo rabiti za vsakovrstne kavciie.
Del. kap. 7,000.000--
Tcleennil: „Sporcibank»".
Deponiranje kavcij In vadlj raznih vrat. Eakonl menjic samo denarnih zavodov. Bankovne Informacije In svete brezplačno.
Sv. Petra T T «Sv. Petra
cesta 27
J. Ložar
cesta 27

priporoča pred. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natančno delo 1 Nizke oene 1
^jf
HLODE
W kupuje ^m
po najugodnejših o e n a h proti gotovini
parna žaga Degtienghi v Ljubljani,
in sicer :	2260 »2 - 5
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K l-20
smrekove „ „ „ „	„ „ — 64
jelkove „ „ „	„ „ —'57
bukove , „ „ „	„ „ —-56
borove „ „ „ „	, -58
frire hrastove, kvadratni meter	. . . . „ 2'20
franko Ljubljana, na državni	kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero, ali škart, eno tretjino manj.
lOT Najcenejša vožnja v Ameriko. 1g|
Tovarna za stole
Franceta Siifeeljna
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
6 (26-7)	izdeluje 2526 26—17
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Istrska vina,
refoško, beli muškat in teran, 1832242:
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antona Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
Z parna stroja
po 10, oziroma 18 konjskih sil, dobro ohranjena, brez napake, še sedaj v obratu, večji z lastnim stojalom na kolesih (loko-mobil), in	233» 3-3
posestvo,
obstoječe iz prostorne hiše, 6 sob, gospodarskega poslopja, dalje rodovito polje, se-nožeti itd., se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno za kak obrt zelo pripravna, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja.
Poudbe na lastnika J. Dernič, tovarnar, Radovljica.
Tesarji i
se sprejmo za dolgotrajno delo pri stavbeniku Ferdin. Trumlerju, Ljubljana, Pred škofijo št. 3.
1 Dragotin Puc,
j 2068 tapetnik in preprogar 8
| v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6, i. naristr.,
priporočam po nizkih cenah r
1 modroce na peresih, oto- | | mane ter svoje ,, Patent"-di-vane, kateri se premene v posteljo.
i Prenavljam tudi po jako nizkih cenah , vse v to stroko spadajoče izdelke. '
(B M
E <
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 62-68
(na dvor Ii č u).
ffiff* Najcenejša vožnja v Ameriko.
FAFF-ovi šivalni stroji
so najboljši zn i*otll>iiisl£o porat>o.
SGr Šivajo, gotijo in pleto ~a£a
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in t je (Ivugellager).
Glavno zastopstvo: FRRM TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
BM

SJiafc
Jlajvečja naloga .
čevljev za gospode, dame j in otroke ter športnih čevljev I
iz najbolj slovitih | tovarn.i
o Angleški šagrin,!
črne, rujave in bele j barve. ?66 52-25 '
P6TCH oenniG
c. kr. dvcrni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z naj gostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najUbornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. ri-sanlce (stuce), dvocevne risanlee (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Maniilieherjeve sclion-auske risanlee, kakor tudi AVeringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 2252 5—3
400 104—73
Leopold Tratnik
Ljubljana, S». Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-nifttvom svo|o nai-starejAn tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vcduo velika zaloga. I*rečastiti gos f od! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vtorce. Stare reil popravim, potlatim itd.
Velika zaloga elektr. Hili In kiparskih del.
Pivovarna ti. PERL ES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
-■ ■■ v sodčkih in steklenicah. ———-Najstarejša »ve6ar»ka tvrdka, — Ustan. pred 100 Ut

apeue
priporoči vcIcCaatlll duhovščin lltr slavnemu občlmtva
zajamčeno pristne čehelno- voščene svečt
za cerkev, pogrebe |n procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitaneo
ko|l se dobiva v steklenicah, ekatljuh In ikaflb v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho sotovje, po kolikor mogoče visoki ceni Zs oblin naročila se toplo priporoča In zagotavlja ločna lo polteno postrečl.
1566 62 - 9 LtJUBIiJANA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
v Istri.
Naznanjam p. n. občinstvu, posebno pa gg. vinskim trgovcem, ki prihajajo po kupčiji v Istro, da sem prevzel znani
restavrant „AF Istra"
ki je preskrbljen z najboljšimi vini, pristno kranjsko kuhinjo in sobami za prenočišča.
m Točna postrežba. — Cene zelo zmerne, m
Za obilen obisk se priporoča
Anton Cerovec,
2367 2—2	gostilničar.
Aiicrjcva luč.
Pristna in porabljiva so le naša izvirna žarilna telesa ki nosijo vvarsvo občinstva pred ponarejanji poleg stoječo, na žarilcu jasno označeno vidno znamko
Auerlicht.
Žarilci 60 v., hranilni žarilci 55 v , cilinder 30 v. in 20 v z dostavo na d<>m. Uobiva se v plinarni v Ljubljani.
Auerjeva družba,
Dunaj, IV/1. I9«6 6-6
Hi Lep , velik, svetel 5£J
©kali
pripraven za kako društvo, skladiške itd., in lepa

se odd£ takoj ali pozneje.
Vprašanja na upravništvo „Slovenca".	2412 6—2

mm
Ustanovljeno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schftnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodala oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolri Ttlafon 154. Polavnlcai
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice St. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, Sledilnega mazila ta hrastove pode, karboHneja Itd.
Priporočava se tndi sL občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ mesta ia aa deželi kot priznane reelno ia fino pe najnižjih cenah.
768 53—38


Solidno delo! Nizke cene!
s-
Josip Stariha
692 F. 8. Nolli-jev naslednik 52—30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
Pri nakupovanju
— suknenega zzz in manufakturnega zzznz blaga =-
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62—?6 Velika zaloga _________:
suknenih ostankov.J

Naš namen je dosežen!
Velika priložnostna prodaj

se prične danes.
Otvorili smo to razstavo jedino lo a tem namenom, da vas prepričamo glede blagi; to je v istini, kar smo zatrdili in tudi ee natanko prcis kujete osčbno, še ne boste mogli najti razločka mej
5><><>oo<X><><>C><K><>O
' & f fgg.


yy
Tudor"-
= skimi demanti =
pa pristnimi.
Naša pogodba je ic kmalu pri kraju in smo sklenili, da ne vzamemo niti jedne svojih dragotin seboj; zategadelj, se vam pnnuja tudi še jedina priložnost.







.	# MU/,.

A
\!/
M


'/I


m
Blagovolite upoštevati, tla po sklepu te priložnostne prodaje ter naše razstave bodejo „Tudor"-Ski demanti, narejeni znanstvenim potom od agentov, kojim je gosposka to dovolila prodani po karatih.
Tu je priložnost, da si jedenkrat za celo življenje kupite
prstanov, kravatnih igel, broš, manšetnih gumbov idt.
s .,TUD0R"-skimi demanti vdelanih na tisoče prinas prodanih po
za izjemuo ceno, in sicer z obročjem vred.
kron |e p°
krone
„Tudor"-ske demante prodaja:"
Ant. Krisper
OB
1685 7
v LJUBLJANI,
Mestni trg štev. 21.
W Naročila z dežele se pošiljajo po poštnem povzetju.
Z) ml
8eb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v Weissenhachu, tovarna cementnih £ Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glauna touarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • Filljalka u Ljubljani, Dunajska cesta li
Telefon it. 237
priporoča se
nasproti topničarski vojašnici
Telefon it. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjlh Itd. - Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz W e i s s en bach a. — Proračuni zastonj in 748 30—29	poštnine prosto.
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-25
ErS^ Ljubljeno,
St. Petra cesu 1
priporoča svojo veliki zalogo raznovrstnega
pohištva
KaaBBMaMHB'«
po najnižjih cenah.