Uredniška priloga „Kmetovalcu“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 3. V Ljubljani, 15. februvarija 1888. Letnik 1.
Kako smo naredili šolski vrt v Dolenjem Logatcu.
Spisal in sestavil Vojteh Ribnikar.
1. Načrt vrtu.*)
Pričetkom leta 1881). je ustanovil visoki c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko Dolenje-Logaški šolski okoliš z dvorazredno ljudsko šolo v Dolenjem Logatcu. Krajni šolski svet si je prizadeval potem kakor hitro mogoče sezidati 'šolsko poslopje na zemljišču, katero je občina v ta namen kupila uže 1878. leta. Vse obravnave zaradi zgradbe so se končale leta 1881.,, in leta 1882. se je pričelo zidanje. Septembra meseca 1883. 1. pa se je zgot.ovljeno šolsko poslopje slovesno otvorilo in blagoslovilo.
Okoli in okoli poslopja se je razprostiral 2958m]‘1 velik, prazen, neraven, sim ter tja skalovit prostor — namenjen šolskemu vrtu.
Vsled zidanja zadolžena šolska občina ni imela denarja, da bi uredila vrt; tedaj pa je pripomogel visoki e. kr. deželni šolski svet s vsoto 75 gld. s katero naj bi se uredil šolski vrt. To delo so izročili meni. Kako naj uredim zemljišče, da bode zadostovalo zahtevam šolskega vrta, bilo mi je nekaj časa vsakdanje premišljevanje in delo. Paziti mi je bilo, da se napravi na šolskem vrtu za vsako vožnjo dovolj široka pot, ker edino le skozi vrt je bil vhod mogoč, le po tej poti bo moči drva in druge težke reči dovažati k šolskemu poslopju. Glodati mi je bilo nadalje, da se izognem, oziroma s pota spravim vse one dele zemljišča, koder je zemlja plitva ali skalovita. Ozirati pa sem se imel tudi na to, da napravimo drevesnico, iz katere bi vsako leto dajali do 400 visokodebelnih, pravilno vzgojenih drevesce. Za to bi bilo treba 0 večih in 0. manjših lešic in sicer za sejalnico, pjkirne lehe in drevesnico, poleg teh pa nekaj lob za zelenjad. Potem je treba bilo prostora za strupene rastline, za čebelnjak, za napravljanje mešanca ali komposta in slednjič telovadnega prostora za dečke. Napravil sem ta le načrt (glej pod. 8.**) Prostor pred šolskim poslopjem se uredi tako, da pride v sredo veči krog A., na katerega se vsadi nekaj sortimentnega sadnega drevja in vrtnic. Okoli tega kroga se vije do 3™/ široka glavna pot, po kateri ,je z vsakim vozom lehko priti do šolskega poslopja, in po kateri bi hodili otroci v šolo in iz šole. Med krogom in poslopjem se narodi lelia B za cvetlice v podobi elipse in poleg
*) Prozanimivi in poučni članek gosp. Ribnikarja bodemo prijavili v štirih oddelkih : 1. Načrt, vrtu. -J. Vrtna razdelitev in začetna dela. 3. Prva saditev na vrtu in 4. Obdelovanje vrta do letošnjega leta.	Uredništvo.
**) Načrt smo risali z majhnim merilom, ker hočemo priobčiti načrt dovršenega vrta z večim merilom.	Uredništvo.
10
te ozka, do 8'"1/ dolga lešica. Semkaj bi vsadil vrtnic in drugih cvetlic, da se na šolskem vrtu poleg koristnega vidi tudi kaj lepega, in s tem obuja v mladini e ut do lepote. Proti jugu od kroga A se napravi leha C za drevesnico, proti zahodu leha D za drevesnico in sejalnico, proti severu pa za drevesnico leha E. Od šolskega poslopja proti severni strani pride za vzgojo raznih cvetlic trapecu
podobna leha F, proti južni strani pa gorke lehe G, da se doma pridelujejo ze-lenjadne sadike. Za šolskim poslopjem se napravi poleg gnojnih jam prostor // za napravljanje mešanca, prostor J rabi za telovadne vaje, in velika leha K za zelenjadne in pikirne lehe. Zraven plota se napravi do l’30'm/ široka leha, katera bi rabila za poskusno otročjo drevesnico, sejalnico, pikirno leho itd. V jugozahodnem kotu vrta se postavi čebelnjak (L) za njim pa posebej zgradi prostor (M) na katerega se vsade v tem kraju rastoče strupene raztline, kajti otroci naj vidijo zeleneti, cvesti in zoreti one rastline, katerih sad, listje, steblo ali korenine so strupene ter jih tako spoznavajo. Rabate večih leh se obsade s sortimentnim sadnim drevjem in sicer s pritlikavci, z vrtnicami, z bodečim grozdjičem, grozd-jičem sv. Ivana in z drugim koristnim grmičevjem.
Ker je šolski vrt sredi druzega polja, oziroma vrta od vseh občnih potov oddaljen, napravi naj se začasna, do 80%,, visoka ograja iz krajnikov desek in drugega lesa, kateri je ostal od odrov, rabljenih pri šolskem zidanju.
Ta načrt je krajni šolski svet v popolnem obsegu odobril in potrdil.
Boža.
Najlepša cvetlica na vsakem vrtu je roža. Rož imamo veliko plemen in vrst. Nekatere vrste eveto na leto le po enkrat, druge pa po večkrat. Razlikujejo se tudi po barvi in velikosti; po barvi imamo čisto bele in temno rjave, slcoro da črne, le modrih nimamo. Premoroma ima cvet nekaterih rož komaj ‘/a cm., drugih colo 10 cm. Ravno tako različna je roži rast. So vrste, ki vzrastejo komaj po 5 cm., in take, ki vzrastejo po 10 % visoke. Rože so bolj ali manj trnjave, vender nimajo nekatere vrsto prav nič trnja. V rožni vzgoji so najbolj napredovali francoski vrtnarji, oni tudi vzgajajo po največ novih vrst. Rože pomuožujemo s semenom, s potikanci in s cepljenjem na divjo podloge. Navadnemu vrtnarju rabi le zadnji način. Najboljša podloga roži je divja roža, latinski rosa canina (imenujejo jo tudi srbelka ali šipek). Divjo rožo dobiš v gozdu, kjer jo izkoplji s korenino. Cepi jo spomladi sedlaje ali jo pa okuluj spomladi na živo oko, po leti pa na speče oko. Na vrtu raste roža različno; ali je sama za se ali v skupinah, dela obrobke okoli gred ali pa se ovija po zidovji in stenah.
Roža ljubi odprto in prosto lego, ki je zavarovana proti viharjem, ter nekoliko ilovnato in rodovitno zemljo. Izmed gnojev ji služi najbolj kompost, pa tudi govej gnoj. Po leti stori močno z vodo pomešana gnojnica, da roža zelo brsti in bujno cvete. Spomladi obrezuj rožo, kakor ti raste. Tiste rože, ki poganjajo močno, obrezuj malo, tiste, ki poganjajo slabo, skrajšuj zelo. Po leti odreži vsak cvet, predno odcvete. Krajšaj tudi mladike tistim rožam, ki večkrat cveto ! Opletajočim se rožam pripenjaj glavne poganjke k stenam, stranske pa obrezuj primerno. Predno pritisne hud mraz, zavaruj vrtnice, zlasti nežne vrste, kakor na pr. razne vrste
11
tej. Nizke, t. j. pritlične pokrij z listjem ali s smrekovim vejevjem, visoke pa pripogni k tlom ter jili pokrij z zemljo, z listjem ali pa s čim drugim. Rože ob steni zavaruj s slamo ali z vejevjem. Spomladi ne odkrivaj rož prezgodaj, ker spomla-danjski mrazovi morejo bolj škoditi, nego hud zimski mraz.
Vsaka lepa reč ima veliko sovražnikov, in tako jih ima tudi roža. Ako hočeš rožo čvrsto ohraniti, moraš jo pridno oskrbovati. Plesnobo odpraviš gotovo, ako potreseš- rožo zgodaj spomladi z žvepleno moko. Listne ušice preženeš, ako jih pridno mečkaš in rožo škropiš s tobakovo vodo. Razne hrostke in gosenice preženeš, če jih bodeš pridno obiral.
Večkrat bodemo imeli priliko, govoriti v našem listu o tej prelepi cvetici, ki je vredna, da jo začno umno vzgajati naše Slovenke. Za danes hočemo še navesti petero najlepših rož.
Te so : Gloire de Dijon (beri: gloar de Dižon), Souvenir de la Malinaison (beri: suvenir de la Mahnezon), General Jacqueminot (beri: general Žakemino), La Framje (beri: la Frans) in General Niči.
Poleg teh rož imamo še stotine drugih lepih, saj je vseh vrst veliko tisoč.
Rože in njih cepiče imata na prodaj Klenert & Geiger v Gradci. Cepiče prej imenovanih in drugih lepih vrst imata tudi nadučitelja A. Ribnikar v Dol. Logatei in J. Žirovnik v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vzgoja podlog za pritlične hruške.
Ako hočeš hruškovo drevo obdržati pritlično in dati mn primerno in lepo obliko, cepi hruško na kutno. Pritlična hruška, cepljena na divjak, poganja ti preveč v les in je vsled tega nerodovitna. Knten za podlogo pa ne vzgojimo iz semena, ampak s potikovanci. Potikovance imenujemo mladike prejšnjega leta, ki jih narežemo januvarija ali februvarija ter jih shranimo do spomladi v hladno klet ali zakopljemo v zemljo. Podtikovance moramo narediti iz dozorelega lesa, najboljši pa je tist, ki ima gosto rastoče pope. Potikovanci naj bodo 20 — 30‘/,n dolgi, ter odrezani spodaj tik enega popa (glej pod. 9.). Spomladi vsadi te potikovance v glo-globoko prekopano gredo in sicer poševno (glej pod. 10.) To zvršiš, ako narediš s kakim klinom v prerahlan svet primerno luknjo, v katero vtakneš potikovaneca, ter potem pritisneš k njemu od vseh strani zemljo. Najviše oko bodi tik nad zemljo. Dobro storiš, ako pokriješ potem gredo z mahom, s čreslom, z listjem ali s kratkim, dobro preležanim gnojem. Med letom se ukorenini potikovanec in požene mladiko (glej pod. 10.) če je poganjek za požlahtnitev dovolj močan po prvem letu, moreš ukoreninjeno kutno uže prvo pomlad rabiti za podlogo, drugače naj raste še eno leto. Drugo leto okopaj in oplevi potem še i>ol/ ,, premalo močne kutne. Nekatere vrste hrušek nočejo rasti in roditi na kutni, na pr. Clairgeau. Umen sadjar ve si pa pomagati. On cepi prvo leto na kutno dobro rastočo vrsto ali pa kar hruškov divjak, drugo leto pa nekaj centimetrov više tisto vrsto, ki noče precej rasti na kutni.
Vod Vi.
12
Paradižnik.
Paradižnik je zelenjadna rastlina, ki daje prav okusno mesno omako. Sicer poznajo Slovenci prav dobro to rastlino, vender je vidimo le malo po domačih vrtih. Paradižnik je" rastlina bolj toplega podnebja, ki pa tudi pri nas dobro uspeva, ako sejemo zgodnje vrste in ako pravilno ravnamo ž njimi. Paradižnik je enoletna rastlina, ki naredi proti koncu poletja lep rdeč plod, podoben jabolku
imaš zaboj na oknu, deni ga čez noč v sobo. V zaboj sej prav redko, saj ti zadostuje za domačo rabo 10 rastlin ali pa še manj. Mlade rastlinice morajo imeti dovolj vlage in svetlobe. Majnika meseca, kadar jenja zmrzovati vsadi rastlinice na vrt v prav gnojno zemljo h kaki prisojni steni. Rastline priveži k palčicam (glej pod. 12). Paradižniku prilivaj vedno dobro, in kadar nekoliko doraste, ospi ga tudi. Ako se nočejo plodi proti koncu jeseni več rdečiti, obtrgovaj počasi listje, potem hitreje zori sad. V kisavoi (jesihu) gosto skuhani paradižniki, potem precejeni in v zaprtih steklenicah hranjeni, obdrže se za rabo vso zimo. Paradižnikov imamo mnogo vrst; najzgodnejša vrsta se imenuje „laški čudež.“
Zgodnji fižol. Ako hočeš imeti prav zgodnjega fižola za salato, a nimaš gorke grede, potem izberi na vrtu najgorkejšj kraj, ki je navadno ob kaki južni steni. Na tem kraji naredi gredo in nanosi toliko zemlje, da dobi greda strmec, ki je obrnen proti jugu. Na to gredo vsadi fižola in sicer v vsako luknjo po 5 do 6 fižolov. Ob enem prilivaj fižolu vsak dan z zelo toplo (zgreto) vodo. Pri oblačnem vremenu ne zalivaj. Kadar se je bati mraza, pokrivaj vsajene fižole ali pa nežne rastlinice s cvetličnimi lonci. Zemlja na tej gredi bodi lahka in rahla, ker fižol v težki zemlji zgnije, v prerodovitni pa naredi preveč listja, a malo stročja.
Rože cveto posebno močno, ako jim po leti prilivaš z vodo, v kateri so se dlje časa namakali kravjaki. Francoski vrtnarji imajo posebne kadi, v katerih pripravljajo na ta način vodo za prilivanje rožam.
Vod. Ji.
Vod J'!.
(glej pod 11.) in kateri rabi se v kuhinji. Da ti ’pa zori paradižnik ob pravem času, zlasti, ako hočeš, imeti zgodnji sad, tedaj vsej to rastlino mar-cija meseca v gorke grede, ako pa nimaš takih, pa v majhen zaboj, katerega hrani v toplem prostoru n. pr. na oknu ali v hlevu. Ako
Raznotere vrtnarske reči.
Založba c kr. kmetijske družbe kranjske
Odgovorni urednik Gustav Pirc.
Tisk J. Blaznikovih naslednikov.