Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Moravč na sv. Mohorja dan. Huda ura priverši včeraj (pondeljk) popoldne proti dvema, od Doba sem in spodi žanjice, ki so na polji rež vezale v snope, kamor je bilo mogoče uiti pod streho. Spervega posamne zerna padajo , ali kmalo se vsuje gosta toča , kakoršne tukaj še nobeden ne pomne; in celo uro skoz tolče in tolče, da je bilo groza. Grom in tresk, strašno rožlanje toče, in potem hudega naliva, prevpije skoraj glasni vek in žalovanje obupnih ljudi, ki so zopet ob celi pridelk enega leta prišli.
Ko se proti štirim izvedri, se vidijo vsi kraji beli, kamorkoli je toča nesla. Zatepena v tla, namešana s točo je rež popolnoma, in pšenica na pol zrela, posekana tako, da ne ločiš bilke od klasu , ne veš, kaj je rastlo tu, kaj tam. Euako je zadelo tudi druge sadeže. Milo se mi stori posebno ogledovaje sadno drevje. Naši kmetovavci spoznajo in cenijo dobiček, ki jim ga sadje da , in imajo tedaj veliko drevja po vertih ? po njivah, po mejah in clo po gojzdih, ki se je letos skor lomilo pod težo sadja. Kako pa zdaj! Gole veje kakor pozimi šterle v zrak, otolčene in razbite; lahko bi skoraj pe-resca štel, ki so še ostale. Na tleh pa leži zeleno listje, nezrelo sadje, veje debelosti pavca, kijih je odbila toča. Kdaj bodo spet rodile !
Toča je bila tudi za celo pest debela, in še danes zjutraj sim jih vidil zerna na kupih do kolena, ki so bile debelosti kurjih jajc. Na strehah je škerli neusmiljeno razbila, celo slamnate strehe skoz in skoz prederla,ozid je tudi gerdo obtolkla.
In ta nesreča je zadela dve tretjini, nar rodovitniši kraje velike Moravske fare; kaj zunaj nas, pa še ne vemo. Obupani kmet zdihuje: kaj bo, kajbo ! s čim se bomo preživili, s čim obsejali vnovič! Že na novino sim mogel storiti dolgove, in ta je sedaj proč , kdo mi bo zdaj še upal?" V resnici! kaj bo z ubogim ljudstvom, ktero tarejo nadloge že več let tako, da je moglo celo živino poprodati in je vendar še zabredlo v dolgove, če mu cesarska milost, prizadevanje cesarskih vradnij, in milodari dobrotljivih ljudi ne bodo pomagali! Sej v ptuje in daljne kraje clo se revežem pomoč pošilja, naj bodo toraj eoakemu usmiljenju priporočeni tudi nesrečniki domači na Moravske m *),                               Vončina.
Iz Kri&nogore. Preteklega leta 7. malega ser-pana je bil žalosten dan po toči, in oči so tukej namest živo zelenega listja in prijetno dušečih rožic le gole drevesa in točne gomile gledale. Letos pa je na ravno ti dan široki obzor krog in krog ves prijaznisi; na nezmernem modrem oboku ni kar meglice vgledati, sonce okrepčljivo sije , in prijazni zahodnik rahlo zrak giblje, ter milo popotnika po obrazu boža. Krasno vreme in kraja mičnost privabi tudi blagorodnega gospoda deželnega poglavarja, grofa Gustava Chorinski-ga, ki v tej dobi me m o popotje , da spremljen od žl. gospoda Scheu-chenstuel-a, deželne sodnije predsednika v Novem mestu, in okrajnega sodnika g. Koširja, peš na Križno-goro pride, pred ktero Gorenski snežniki veličanstno stoje, Grintovec eem čez Krim ponosno gleda, na severno-izhodni strani se izverh Kuma cerkev bliši, v zahodu Nanos sem zre, in na poldanski strani snežnik, kjer je še zdaj eemtertje kakšen bel kupček snega vgledati, proti primorski Reki vidokrog opovera.
*) Tudi vredništvo bo rado prejemalo milodare usmiljenja potrebnim in vrednim Moravčanom namenjene, in jim jih. odrajtalo berž.
Gospod deželni poglavar tukej blagovoli prijazno romarsko cerkev sv. Križa obiskati, ki bi res, ako bi se dalo vse lično vrediti, kaj lepa bila; ou se po zlo nezložnih gredicah v zvonik do zvonov potrudi in od tod se skozi lino po Ložki dolini ozira , kamor je on umel v silni stiski vodnega nastopa revnim stanovavcem obilne dari dobrotljive cesarjeve roke in družin dobrotnikov blagovoljno nakloniti; dalje pregleduje tudi Cerkni sko jezero do Karlovce, kjer bi se mu utegnul urniši odtok morebiti z veliko manjšimi stroški , kakor si kdo misli, napraviti, ako bi le od Planine vodi odtok iztrebljen bil.
Cerkniško jezero do sv. Petra navadno odteče in ob kraji se že prične nekoliko kositi, ali letos so se le na god sv. Petra ?5Benedke" iz vode pokazale; to so otoki, ki se o odstopu vode pervi iz vode pomolijo. Zdaj se voda v skrivne ponove s svojimi nemimi prebi-vavci kaj urno vmikuje in njeno obveršje se okrog vidoma skerčuje, pa tudi ljudem, kterih skorej šestero jezer za svojo živino hrano in steljo po jezerski planjavi dobiva, se skorej popolnama zaterti up iznovič milo oživlja , ker se bo, če bo jesen suhotna in dež med tem časom rahlo pomakal, ako ne za prodaj, saj za dom potrebna kerma nakosila. Po drugih krajih, kjer ni voda škodovala in tudi po suhotnih sončnih homcih se bo letos obilno klaje pridelalo, ktere Cerkničani, Grahovci inLožani zares zlo potrebujejo; — pa tudi poljskemu plodu vsake baze sončni žarki tako ugodno strežejo, da se sme, če bo še včasih brez uime rahlo deževalo, dobra letina obetati.
Blagorodni gospod, kteremu se tudi ni tožilo, v moje borno stanovanje iti, (čeravno tje tisti, ki ni kozjih sten vajen le strahoma in tipaje gre) in pa ogledati tudi novo poslopje, ktero bi že popolnoma dodelano bilo, ako bi žalibog! se vedno preveč votka ne manjkalo, blagovoli z nami v množin zadevah priljudno kramljati; ozir slovensine, med drugem reče, da se mu slovenske imena krajev, vasi, mest itd. kaj pomenljive zdijo. —
Mizoples je tudi v Ložu znana reč. Ti ples pa ni tukej celo nič zbirčen, kakor je pisavec sam vidil, zakaj on tudi sivoglavcem v kratki dobi nedolžno veselje privoši. Berž ko ne da so deželani, brez zamere! memo mestjanov v tej reči bolj izurjeni in mizoplesu bolj ume postreči. Tukaj zgornji del mize vzdignejo, na spodnji del velike mize kako skledo poveznejo, in verh nje zgornji del mize polože. Ljudje se okrog nje v kolobar vstavijo in perste brez pavcov na mizo rahlo polože in kmalo, če je tudi kakšen starček vmes, se ples oživi.                                                     Križnogorski.
—   228   —