Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
V. b. b.
s love n si
is'
i '
V NEDELJO VSI V CELOVEC NA GOSTOVANJE BRATOV IZ LJUBLJANE!
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK vil
CELOVEC, SREDA, 14. MAJ 1952
ŠTEV. 33 (493)
Naš narod ne bo plačeval tujih računov
Dva pomembna govora maršala Tita ob londonskih sklepih glede italijanske udeležbe pri upravi STO
V	Londonu so bili v petek končani razgori med predstavniki ZDA, Velike Britanije *n Italije o udeležbi Italije v upravi anglo-aMeriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. ^ sporočilu, ki je bilo objavljeno po razgovo-r*h, je rečeno, da so predstavniki treh držav ^°segli sporazum. Po tem sporazumu ima pomnik angloameriških čet prej ko slej v svo-i'h rokah vso upravno oblast v coni A. Imel Pa bo italijanskega političnega svetovalca, ki Sa bo imenoval Rim in sam bo postavil na Predlog italijanske vlade upravnega direktorja.
Ko je britanski zunanji minister Eden izročil “esedilo sporazuma jugoslovanskemu velepo-slaniku v Londonu dr. Jožetu Brileju, je le 13 odgovoril da takšne spremembe v upravi a,1gloameriške cone Trsta samo po sebi prejudicirajo jugoslavanske pravice in koristi in da morale biti izvršene samo s privolitvijo Ju-goslavije. Ker pa Jugoslavija sploh ni mogla s°delovati na londonski konferenci, jugoslovan-vlada ne bo priznala nikakršnih odločitev k' so v nasprotju s pravicami in koristi jugoslovanskih narodov.
V	Krapini se je v soboto popoldne zbralo
150.000	prebivalcev iz vseh krajev hrvatskega Igorja, da praznujejo 10. obletnico svoje vstale in osmo obletnico ustanovitve prve zagor* ske udarne brigade. Udeležil se je tega mani-lestativnega shoda tudi maršal Tito, ki je v sv°jem govoru ostro obsodil reševanje tržaške-
vprašanja brez Jugoslavije in poudaril, da *® kar so sklenili v Londonu brez Jugoslavije ^kfta za Jugoslavijo nobene veljave. Dejal je: ”^1' bomo ostali pri našem stališču, pri pred' ,S'h katere smo dali čeprav se s temi predlo-Jugoslavija odpoveduje mnogim svojim pra-'i(»im zahtevam in to le zaradi ohranitve ?1*ru. Naš narod pa ne bo dopustil, da bi plaval račune po tako strašnih žrtvah kakršne le *mel v pretekli vojni.
Ako je Italiji potrebno zaradi notranjih interesov italijanske vlade in demokrščanske sbanke, da dosežejo na volitvah nekakšen us-P®!1! tedaj naj najdejo način, da to dosežejo v svoji državi, a ne na račun našega ozemlja.
te bi jim na teh volitvah dali Trst bodo oni n» Prihodnjih zahtevali vso Istro. In če na dru-8*h volitvah zmagajo bodo na tretjih volitvah Zahtevali Dalmacijo itd. Dovolj je bilo ličiti-r®uja s tem! Mi tega ne damo! To je naše!'
V	nedeljo pa je imel maršal Tito govor v ^re')janinu pred 100.000 Vojvodinci, kjer je
drugim napovedal tudi ukrepe za zaščito ‘Meresov FLRJ:
"Kar sem včeraj začel govoriti v Krapini, n'sem končal. Gre za Trst in za londonske sklepe. Naj o tem pišejo karkoli, dejanja so
Ustanovitev nemških strank v Posarju
Nemška socialdemokratska stranka za Po-sarje, ki je v mesecu marcu t. 1. stavila vladi Predlog za priznanje, bo imela 25. maja svoj Uatanovni občni zbor, kakor poroča njena tiskovna služba. Prav tako sporoča Krščansko-demokratična unija (CDU) za Posarje, da je ;udi ona zaključila vse formalne predpriprave ’u bo svoj ustanovni občni zbor imela tri dni P°zneje, 28. maja 1.1.
Čeprav ni ustanovitev nemških strank v i °.Sa> polnih sedem let po ^osvoboditvi naj-?° i^i dokaz za tolerantnost francoske demo-rac>je napram nemškemu prebivalstvu, ie Ver*dar dejstvo, da je Francija preko svoje j Marionetne vlade v Posarju sedaj dovolila j ustanovitev nemških strank korak naprej na P°ti francosko-nemškega sporazumevanja gle e na posarsko vprašanje.
dejanja in to, kar so tam izvršili, je groba kršitev italijanske mirovne pogodbe in nova težka krivica za našo državo. De Gasperi že govori, da ni nič storjeno, kar bi onemogočilo, da zgrabi celotno Svobodno tržaško ozemlje, t. j. tudi cono B. — Toda jaz mu odgovarjam, da cone B nikoli ne bo videl kot ne bo nikoli videl svojega tilnika!
De Gasperi govori, da bo dobil STO na podlagi mirovne pogodbe ali pa na podlagi tristranske deklaracije. — Mi tristranske deklaracije ne priznavamo, na podlagi mirovne pogodbe pa on STO ne more dobiti.
De Gasperi nadalje govori, da pričakuje, da je „častcn in pravičen" sporazum koristen in potreben za obe državi. — Sedaj ko je svojo umazano zadevo končal, si želi sporazum! Nihče nas ne more s takimi triki prcvariti, ker smo dovolj takega doživeli in poskusili. On in njegova vlada, italijanski vodilni krogi in raz-
ne klike fašistov in kominformistov skušajo sedaj obdolžiti nas za poslabšanje medsebojnih odnosov, ko se je pa vendar ves svet prepričal. da smo mi stalno predlagali sporazum. Toda njim niso potrebni dobri odnosi z nami."
V zvezi s tem je maršal Tito poudaril, da ima vmes svoje prste zlasti Vatikan in katoliška cerkev, ki po vsem svetu vodi ogorčeno gonjo proti Jugoslaviji. Maršal Tito je nato poudaril:
„Gledc na to dejanje si mi pridržujemo pravico, da storimo potrebne korake v interesu naše države, ki stvarno ne bodo ničesar prejudicirali, z ničemer prekršili mirovne pogodbe, temveč bodo nujno potrebni ukrepi, da kolikor toliko zaščitimo interese naše države. Naša vlada bo budno zasledovala dogodke in o pravem času ukrenila vse kar je potrebno."
Značilen primer italijanskega spletkarjenja
S tendencioznim protijugoslovanskim ‘poudarkom so poročali koncem preteklega tedna gotovi avstrijski časopisi o incidentu, ki se je pripetil na Dunaju po predavanju jugoslovanskega poslanika Repiča o tržaških vprašanjih na povabilo avstrijskega društva za mir. Prav
) Trstu na navzoče. Prire-so preprečili italijanskemu
vanski argumenti ditelji predavanja novinarju, da bi govoril izzivalno in žaljivo in mu rekli, da bo imelo v isti dvorani tudi italijansko poslaništvo svoje predavanje o italijanskemu stališču do vprašanja Trsta. Po pre-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU Slovensko narodno gledališče
bo v nedeljo, dne 18. maja 1952, ob 9. uri dopoldne gostovalo
v celovškem Mestnem gledališču s Kreftovo komedijo
DCrujuvki komedijanti
Pred nastopom gostov iz Ljubljane flfOSJt/. k041 Cevt združenih moških in mešanih zborov Slovenskih prosvetnih društev
Hkrati se bomo spomnili desetletnice izselitvel Vstopnice dobite pri krajevnih SPD in pri SPZ ier v „Naši knjigi'
v Celovcu, Gasometergasse 10
Osrednji odbor
tako pristranski so se izkazali avstrijski vladni funkcionarji, ki so izrazili obžalovanje nad temi dogodki italijanskemu poslaniku, ki se je pritoževal nad ..izzivanjem" jugoslovanskega poslanika Da naše bralce točno obvestimo o stvari, brez nadaljnjega komentarja ponatisku-jemo jugoslovansko poročilo o incidentu:
Na prošnjo avstrijskega društva za mir je imel jugoslovanski poslanik na Dunaju V i k-t o r R e p i č v dvorani dunajskega glasbenega društva predavanje o Trstu. Predavanja se je udeležilo okrog 400 oseb iz dunajskega javnega in gospodarskega življenja ter več tujih novinarjev. V diskusiji o predavanju sta sodelovala predsednik društva Kostner in svetnik Otto Friedlander, ki sta omenila točnost Re-pičevih navedb ter poudarila prizadetost Avstrije pri tržaškem pristanišču.
Po končani diskusiji je dopisnik italijanske agencije ANSE Giovanni d’Alo skušal povzročiti nered z namenom, da bi zmanjšal uspeh predavanja in vtis, ki so ga napravili jugoslo-
davanju je prišlo pred prostori, v katerih je bilo predavanje, do pojasnjevanja in prerivanja med delom občinstva ter dopisnikom enega izmed italijanskih dnevnikov Brunom Tedes-chijem. Pri tem sta bila poškodovana Tedeschi in sekretar jugoslovanskega poslaništva na Dunaju, ki je skušal s svojim posredovanjem pomiriti navzoče.
Incident, ki sta ga na predavanju jugoslovanskega poslanika na Dunaju izzvala dva italijanska novinarja, je značilen primer italijanskega spletkarjenja. Že neštetokrat se je izkazalo, da se italijanska diplomacija v pomanjkanju argumentov poslužuje vseh mogočih spletk za dosego svojih ciljev. Tudi ta naročeni dunajski incident žc služi Italiji za pojačeno protijugoslovansko gonjo doma, predvsem pa za blatenje Jugoslavije v tujini, saj so istočasno zakričali o „barharskih jugoslovanskih metodah" tako v Rimu kakor v Avstriji najrazličnejši klerikalni, koininformovski in fašistični časniki.
1 Avstrijsko-jugoslovanski sporazum glede elektrarn ob Dravi
2e dalj časa so se vršili razgovori med Avstrijo in Jugoslavijo, da bi se vodne sile Drave izkoriščale tako, da ne bi bila prikrajšana niti avstrijska električna mreža, niti ne bi bile zaradi nerednega dotoka oškodovane nižje ob Dravi ležeče jugoslovanske hidrocentrale. Zadnji del teh razgovorov, ki je bil v Vrbi pod predsedstvom direktorja UNO-komisije za evropsko gospodarstvo energije, se je uspešno končal in so p teh razgovorih izdali posebno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so bila pogajanja vodena v zelo prijateljskem duhu. Na obeh straneh je vladala želja po taki ureditvi tega vprašanja, ki se ozira na gospodarske potrebe obeh sosednih držav in po uvedbi takega obratovanja v dravskih elektrarnah, da bosta imeli obe državi kar največjo gospodarsko korist.
Avstrija se je obvezala, da ne bo ovirala rednega dotoka dravske vode, v kolikor ni ta sploh odvisen od letnih časov, jugoslovanska hidrocentrala v Dravogradu pa že oddaja električni tok, ki ga proizvaja ena od novih turbin, v avstrijsko električno mrežo. Poleg tega so se sporazumeli, da bodo obema vladama predlagali, naj ustanovita dravsko komisijo, ki bi se kot proučevalni in posvetovalni organ redno sestajala in obema vladama svetovala potrebne ukrepe.
Razgovori o dravskih elektrarnah so bili brez dvoma pomembni in koristni za gospodarstvo Avstrije in Jugoslavije. Zato tudi vsi, ki to vidijo, pozdravljajo uspešen zaključek teli razgovorov. Samo koroški kominformisti so se (kakor vedno ob takih priložnostih) spotikali ob koristne gospodarske razgovore, čim so prvič kaj o njih zvohali, ker njihovim petoko-lonaškim namenom pač ne gre v račun, da se dve državi sosedi sporazumeta sebi v prid. Sedaj jim pač ni več mogoče ribariti v kalnem in hujskati naroda proti narodu, češ da je vse vojna priprava kar*se vrši in govori okoli dravskih elektrarn, češ da Avstrija prodaja fašistični" Jugoslaviji lastne gospodarske interese itd. Vsekakor pa se je spet enkrat izkazalo, kako NKVD-jevski hlapci ne štedijo z lažmi, samo da bi blatili sosedno Jugoslavijo in motili počasno a stalno utrjevanje prijateljskih odnosov do nje tudi na gospodarskem področju.
Churchill se je zameril svojim bivšim volilcem
V dveh tretjinah vseh volilnih okrajev v Angliji so občinske volitve končane in so tudi že znani rezultati, ki kažejo na močan premik sil napram jesenskim splošnim volitvam. Čeprav pri občinskih volitvah ljudstvo iz drugih vidikov daje svoje glasove tej ali oni stranki oziroma volilni skupini, kot pa pri splošnih, parlamentarnih volitvah, se v sedanjem angleškem primeru vendar jasno vidi, da hoče ljudstvo pokazati, kako močno odklanja politiko Churchillove konzervativne vlade. Komaj sedem mesecev je ta vlada na krmilu, pa se je s svojimi predvolilnimi obljubami in povolilnimi popolnoma obratnimi, protiljudskimi in nedemokratičnimi ukrepi že zamerila ogromnemu številu svojih bivših volilcev, ki dajo svoje glasove danes večinoma spet laburistični stranki.
Tako so se politične sile po občinskih volitvah v omenjenih dveh tretjinah volilnih okrajev premaknile v korist laburistične stranke in v skoraj isti meri v škodo Churchillovih kon-zervativoev. Laburisti so pridobili 883 mandatov, v nekaterih občinah zgubili pa samo 46, tako da je njihov absolutni dobitek 837 mandatov. Konzervativci imajo absolutno izgubo 530 mandatov, skupina neodvisnih je izgubila 269, liberalci, ki so pri parlamentarnih volitvah lansko jesen podpirali Churchilla in tako deloma pripomogli k njegovi tedanji zmagi, pa 22 mandatov v teh občinah, kjer so občinske volitve že končane.
Za vsakdanji kruh
čini kmetov tudi ta ureditev ne odgovarja, da bi jim krila stroške .proizvodnje. Tako tudi način uradnega določevanja cen ter subvencioniranje kmetijstva dviga in krepi moderno mehaniziranega in strokovno sposobnega agrarca, dočim drži maso kmetov v zaostalosti in jih potiska v čedalje večjo revščino. Vidne volje in ukrepov za resnično pomoč široki masi kmetov pa doslej ni bilo. Zato tudi nazadovanje v preskrbi Avstrije z živili lastne proizvodnje.
Kako pa v bodoče?
Zvezni minister za finance Kamitz je izjavil, da je zvišanje konzumnih cen za živila nemogoče in da tudi ni mogoče zvišati podpore k cenam za kmetijske pridelke in proizvodna sredstva (gnojila, krmila). V teku so sedaj mrzlična pogajanja in kalkulacije. Od številnih možnosti se posebno močno zavzemajo za to, da bi ceno pšenici povišali na 2.70, rži na 2.60 in mleku na 1.80 šil. Za pokritje prispevkov iz državne blagajne za ta zvišanja naj bi koruza stala 2.20 šil., Milokorn 2.10 šil in oljne tropine 2.— šil. Od umetnih gnoji! naj bi
bila samo še tomaževa žlindra za 22 grošev pocenjena, dočim bi se superfosfat in kalijeva sol podražili za 50 grošev na kg.
Kakšna bo dokončna uradna odločitev v tej smeri, je še popolnoma nejasno, ker o teh vprašanjih zaenkrat šele razpravljajo agrarni krogi. Kaj bodo k vsemu rekli drugi faktorji gospodarstva, je še posebno vprašanje.
Očito pa je že sedaj, da skoraj ni izgledov, da bi nova ureditev zadostila kmetom, za katere je način rešitve teh vprašanj odločilen za zboljšanje ali poslabšanje njihovih življenjskih pogojev ali eksistence. Vsaka posplošena rešitev teh vprašanj koristi samo tistemu, ki več proizvaja, za tistega, ki manj producira, pa utegne pomeniti poslabšanje njegovega sedanjega položaja.
Prilike pa. v katerih živimo koroški Slovenci, spričo tega razvoja potrjujejo, da je pot združevanja in samopomoči na katerem koli področju našega kmetovanja, kakor jo kaže in jo hodi Slovenska kmečka zveza, edino prava, kajti trkanje za pomoč pri tistih, ki v agrarni politiki sedaj odločajo, je zaman, je zavajanje v čedalje globlje brezno gospodarske krize.
^pereeiie o prtu sle o ruski glrxLaLilki prrdstuoi
V
V tretje dejanje ,,Krajnskih komedijantov" je vključena uprizoritev „Županove Micke", ki je sestavni del cele komedije. O prvi slovenski gledališki predstavi „Županova Micka", ki
je bila 28. XII. 1789 leta v Stanovskem gledališču v Ljubljani, je napisala tedanja ugledna ,,Laibacher Zeitung" dne 29. decembra 1789 naslednje poročilo:
...Včeraj so naši prijatelji gledališča vnovič stopili na oder in nam hkrati najprepreč-Ijiveje dokazali, da je tudi kranjščina gibčna, prožna, krepka, da vsebuje dovolj melodije, in da se prav prijetno kakor ruščina, češčina in poljščina čujc iz Talijinih ust... županova Micka" ... prav za prav znana veseloigra „Dic Fcldmiihle", prosto in čisto v obleko kranjskega naroda prcnarcjena... Izvrstni prevod je dal igri vso notranjo popolnost in že priznana umetnost igralcev in igralk je presegla vse pričakovanje občinstva. Vam, gospodje in gospe le družbe, se ne zahvaljuje iz vsega srca le siromak, tudi ves narod je ponosen na vas in vas bo v literarnih letopisih ovekovečil in dejal: „Ti so bili, ki so položili temelj izpopolnitvi materinega jezika in ga naredili uporabnega tudi za oder."
Četrti slovenski film že snemajo
Ameriška pomoč avstrijskemu gospodarstvu iz sredstev Marshallovega plana je znašala do konca leta 1951 867.092 milijonov dolarjev, skupna pomoč od leta 1945 naprej pa 1.357.2 milijonov dolarjev. V letošnjem letu pa gre ta pomoč h koncu.
V problemih, ki nastajajo v avstrijskem gospodarstvu s koncem pomoči iz Marshallovega plana, je brez dvoma eno 'najodločilnejših vprašanj uravnovešenje cen za kmetijske pridelke z konzumnimi cenami za živila na eni strani, na drugi strani pa uravnovešenje cen za produkcijska sredstva v kmetijstvu, to je za gnojila in krmila, semena, orodje in stroje, z cenami za kmetijske pridelke. Ta vprašanja so toliko bolj. pereča, ker se je v Avstriji nasprotje med industrijsko in kmetijsko proizvodnjo nasproti predvojnemu razmerju povečalo; industrijska proizvodnja se je povečala za 70%, kmetijska proizvodnja pa, ki je krila pred vojno do 80% potrebe Avstrije, krije danes samo še 60%.
Odveč je danes navajati grobe napake v načrtovanju uporabe pomoči iz Marshallovega plana avstrijskemu kmetijstvu, kajti to bi pomenilo zvoniti po toči. Vse bolj potrebno si je ogledati sedanje poskuse, kako se hočejo vladni krogi izmotati iz zagate in kakšne perspektive obetajo kmetovalcu in prehrambenemu gospodarstvu.
Zaradi povprečne nizke donosnosti kmetijstva v Avstriji so proizvodni stročki in s tem cene za kmetijske pridelke večje, kakor pa bi odgovarjale tržnim cenam za živila. To vidimo na primeru cene za mleko, ki s 1.40 šil. odgovarja rnolznosti krav s 2700—3000 1 mleka na leto. Kdor producira toliko ali več, ima tudi ob teh cenah svoj dobiček, dočim tisti, ki ima podpovprečne donose, producira v svojo zgubo na račun svojega zaslužka, gozda in v neredkih primerih svoje zemlje.
Praksa dosedanje ureditve cen pa je bila:
1.	Krušno žito je imelo enotno ceno (pšenica 1.95, rž 1.75) vseeno od kod je žito prišlo. Avstrijskim pridelovalcem krušnega žita je država doplačala h zgornji ceni na kg 15 grošev, inozemskemu proizvajalcu pa 1.55 oz. 1.65 pri rži za kg.
2.	Da bi znižala proizvodne stroške kmetijstva za meso, mast in mleko, je država k običajni svetovni tržni ceni doplačala h koruzi 0.90—1.55 za kg, k oljnim tropinam 1.50 šil.
3.	da bi dvignila domačo proizvodnjo, je k dejanski ceni fosfornih in kalijevih umetnih gnojil kot neposrednega sredstva za dvig proizvodnje k sedanji ceni država doplačevala na kg 50 grošev oz. 60% tržne cene.
Na leto bi znašala razlika za takšno dopla-čevanje 1.072.2 milijonov šilingov.
Vsa ta ureditev gre po več ali manj politični poti, kjer imajo dejanske koristi od tega odločilni činitelji tako v agrarni kakor tudi obče-gospodarski politiki. Isti prispevek kakor mali in gorski kmet s povprečnimi donosi dobi ravninski visokomehanizirani veleposestnik z nadpovprečnimi donosi na hektar. Za tega je ta ureditev tekoče nagrajevanje, dočim veliki ve-
Slovensko filmsko podjetje „Triglav film" je v okolici Ptuja, na Dravinskem vrhu v Halozah, že končalo prvi del zunanjih posnetkov in prizorov za četrti slovenski umetniški film, ki nosi delovni naslov „Gorice“. Sedaj bodo nadaljevali s snemanjem v ljubljanskih ateljejih, čez dober mesec pa bodo napravili končne posnetke spet v krajih, v katerih se odigrava filmsko dejanje.
Vsebina četrtega slovenskega umetniškega filma je zajeta iz življenja viničarjev v prvih letih po osvoboditvi. Ljubezenska zgodba med Liziko in muzikantom Tjošem prepleta živo dogajanje okrog borbe viničarjev za zemljo, izvedbo agrarne reforme in ustanavljanje zadrug.
Scenarij za ta film je napisal Ivan Potrč.
Glavne vloge imajo Vika Podgorska. Miro Ko-
pač. (očka Orel iz filma „Na svoji zemlji"), Vladimir Skrbinšek, Bort Sotler in Tatjana Šenko-va, razen njih pa sodelujejo znani gledališki igralci iz Ljubi ane, Maribora in Trsta. V množičnih prizorih bo v filmu nastopalo tudi okrog 120 prebivalcev Haloz.
Od dosedanjih treh slovenskih umetniških filmov: „Na svoji zemlji", „Trst“ in „Kekec" smo na Koroškem imeli priložnost gledati šele prvega. V doglednem času pa bo po posredovanju SPZ prišel k nam tudi mladinski film ,,Kekec", ki so ga v Sloveniji in tudi v drugih jugoslovanskih republikah vrteli povsod pred nabito polnimi dvoranami. O četrtem slovenskem filmu „Gorice“ pa domnevajo, da bo eden izmed najboljših.
na in važna. Delovati hočemo na podlagi društvenih pravil, gojiti prijateljstvo in edinost med člani, kakor tudi med ostalimi izseljenci, da se tako s kulturnim in prosvetnim delom lahko predstavimo tujini kot pošteni Slovenci in Jugoslovani, kar bo v čast ne samo našim izseljencem, ampak bo tudi prineslo večji ugled naši domovini." List tudi poroča o društvenem življenju, o kulturnih prireditvah, o rednem občnem zboru, ki je bil letos februarja itd. Tako izseljenci nadaljujejo že staro tradicijo slovenske kolonije na Holandskem, kjer je bilo prosvetno življenje vedno živahno.
Pred drugo svetovno vojno so izseljenci večkrat obiskali domovino, vojna je pa vse zveze pretrgala in šele po vojni so se začeli stiki obnavljati. Za vzdrževanje stikov z izseljenci jo bila leta 1951 ustanovljena ..Slovenska izseljenska matica" s sedežem v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni so poslali izseljenci svoje otroke na delo v mladinske brigade v Jugoslavijo, leta 1950 pa je prišla tja delegacija na proslavo 1. maja. Letos pa društvo „Edi-nost" organizira skupni izlet v Slovenijo, ki bo trajal 18 dni. Tako bodo rudarji lahko izkoristili letni dopust za obisk svojega rojstnega kraja.
Informbirojevski spor ni razdvojil slovenskih izseljencev na Nizozemskem. Na splošno se je po informbirojski gonji proti jugoslovanski državi zanimanje za Jugoslavijo še povečalo. Slovenski rudarji na Holandskem niso v začetku slepo verjeli moskovski propagandi in so
Ameriški »demokrati” še nimajo j kandidata
Medtom ko ima ameriška republikanska stranka razen Eisenhovverja in Tafta še dva kandidata, Harolda Stassena in Earla VVarrena, pa iščejo demokrati še vedno svojega, ki naj bi povedel stranko k uspešnim volitvam, odkar je Truman odklonil ponovno kandidaturo.
Glavni nosilec predvolilne kampanje na demokratski strani je bil dosedanji senator Ester Kefauer, ki si je pridobil naklonjenost velikega števila volilcev, zaradi svojega boja proti korupciji v državnem aparatu. Značilno pa je> da ne uživa podpore voditeljev stranke in da se mora boriti za svojo kandidaturo skoraj P°" polnoma sam. Na demokratski listi sta razen njega tudi senatorja Robert Kerr iz Oklahome in Richard Russel iz Georgije, ki pa pri dosedanjih primarnih volitvah nista imela uspehov.
Nedavno pa se je izjavil za kandidaturo demokratski senator Avrell Harriman, dosedanji direktor Agencije za vzajemno varnost, ki uživa podporo nekaterih voditeljev stranke. Zanimivo je, da si je v tem kratkem času zagotovil naklonjenost 92 delegatov, med tem ko podpira Kefauera samo 73 delegatov za strankin kongres, ki bo 21. julija v Chicagu.
V začetku maja pa se je pojavil na obzorju še en demokrat, in sicer senator Mac Mahon, dosedanji predsednik kongresnega odbora za atomsko energijo, ki je ob tej priliki izjavil, da ima namen dosledno nadaljevati politiko Roosevelta in Trumana. Tako je zaenkrat v demokratski stranki kljub nekaterim imenom še praznina, ki se bo dokončno izpolnila šele p° kongresu republikanske stranke (ta kongres bo štirinajst dni prej, kakor kongres demokratov), ko bo dokončno znano, kdo bo zastopal republikance pri predsedniških volitvah in kakšno bo njegovo stališče v vprašanjih notranje, predvsem pa zunanje politike. Taft je namreč kakor znano za omejitev ameriške pomoči v okviru Agencije za vzajemno varnost, Einsen-hower pa še nadalje vztraja pri krepitvi atlantske vojske. Verjetno je, da si bo general s svojim osebnim sodelovanjem v volilnem boju pridobil zadostno število glasov, ki mu bodo prinesli zmago na kongresu stranke 7. julija. To pa bo imelo ogromni vpliv tudi na postavitev demokratskega kandidata.
Zapad je spet enkrat odgovoril
Moskvi
Predvčerajšnjem so pooblaščenci ZDA, Velike Britanije in Francije zgotovili svoj odgovor Moskvi na njeno zadnjo noto o nemškem vprašanju. Včeraj so ta odgovor predali vladi Sovjetske zveze. Kakor poročajo, zahtevajo za-padne sile od sovjetske vlade točnejša pojasnila, kako si predstavlja rešitev vprašanja nemške enotnosti in izvedbo splošno-nemških volitev.
Berlin. — Zapadnonemška agencija DPA poroča, da je urednik sovjetske-nemške časnikarske agencije ADN dr. Ziegler z družino zbežal v zapadni Berlin. Ziegler je že šesti od' govorni urednik notranje službe agencije ADN' ki je v zadnjem letu zbežal na zapad.
čakali, dokler niso prišle vesti tudi iz Jugoslavije. Ko pa so zvedeli za ozadje spora, so s« postavili na stran resnice, ostali zvesti Titovi Jugoslaviji. Delegat iz Holandske je leta 1959 na tiskovni konferenci v Ljubljani med drugim izjavil: „Kar smo videli v Jugoslaviji, nas ie globoko prepričalo. Izkoristili bomo to, ko se vrnemo na Holandsko, da razložimo onim, ^ so še v dvomih."
Slovenski izseljenci na Holandskem so Se morali boriti tudi proti drugim sovražnikom naše domovine. Pri nekaterih ljudeh je našel potuho vojni zločinec, pobegli kaplan Nande Babnik. Začel je sejati razdor med slovenske izseljence in sploh nadaljevati svoje izdajalsko delo, ki ga je začel med narodnoosvobodilno borbo v Sloveniji. Takrat je Babnik služil italijanskim fašistom, gestapu, Vatikanu, izdajal zayedne Slovence, organiziral, belo gardo itd. Zaradi njega je bilo mnogo Slovencev p°' bitih, mučenih in zaprtih, mnogo jih je unid° v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Iz' seljenci na Holandskem so kmalu zvedeli, kdo je Nande Babnik in talar ni mogel skriti njegovih krvavih rok. Pošteni in zavedni izseljenci so ga izločili iz svoje srede.
Informbirojevsko-klerikalni druščini ni uspelo na Holandskem zamoriti ljubezen naših iz' seljencev do domovine. Kakor očetje, tako se tudi njihovi otroci živo zanimajo, kaj se doga' ja v Jugoslaviji. Boj za resnico o Jugoslaviji s° pravilno sprejeli kot častno dolžnost vsakeg3 j poštenega izseljenca.
(Slovenski izselpiiei na Qlizozem s1 kem
Kmalu po prvi svetovni vojni, ko je Ameri-a zaprla tujcem vrata, se je izseljevanje iz lovenije usmerilo v zahodno Evropo in druge rekomorske države. V letih 1925-1930 so na-ala v Franciji, Belgiji, Nizozemski in West-iliji močna slovenska naselja. Predvojni ob-istniki v Sloveniji so smatrali, da je izseljeva-je nujnost, ker slovenska zemlja ne more pre-ivljati vseh prebivalcev, in so dopuščali izse-evanje. Pa tudi potem se niso menili za uso-o izseljencev.
Po podatkih iz leta 1930 je bilo na Nizozem-kem okoli 5000 Slovencev, nizozemske oblasti a so leta 1936 imele na seznamu 350 rudarjev lovencev. Po letu 1930 je začelo priseljeva-ije Slovencev upadati. V primeri s slovenskimi naselbinami v drugih državah je bila živ-jenjska raven nekoliko višja na Nizozemskem.
Največ izseljencev iz Slovenije živi v okolici imburga v skrajno jugovzhodnem delu držaje ob belgijski meji. Pred prvo svetovno vojno s bilo zelo malo Slovencev na Nizozemskem n še ti so se po večini preselili iz Nemčije. Največ se jih je naselilo na Nizozemskem, ko o začeli izkoriščati tamkajšnje rudnike, ki jih e samo v Limburgu 12.
Po sedanjih podatkih živi v pokrajini Lim-jurg približno 250 slovenskih družin, ki so že rad 15 let na Nizozemskem. Povprečno računajo, da dela sedaj okoli 270 Slovencev v raznih rudnikih, okoli 50 jih je pa upokojenih.
Slovenci prebivajo raztreseni v raznih krajih rudniškega revirja: Lutterade, Heerlerheide, Hoensbruck, Heerlen, Chevremonst itd. V središču revirja v Heerlen-Heerlerheide imajo izseljenci sedež svojega društva. Večina naših rojakov je zaposlenih v rudnikih, manj v tovarnah in pri drtigih delih.
Izseljenci, ki so prišli po dolgih letih na obisk v Slovenijo, so pripovedovali, kako so morali trdo delati in da se stara Jugoslavija ni menila za njihovo usodo. Delo v limburških rudnikih je zelo težavno, nezdravo in nevarno. Rudniki so zelo globoki in najbolj mokri v vsej Evropi. Rudna ležišča so tako nizka, da morajo največkrat kopati leže. V takih pogojih se rudarji hitro izčrpajo in postanejo za delo nesposobni mnogo prej kot drugod. Slovenci so si pridobili med holandskimi delavci ugled in se z njimi dobro razumejo.
Leta 1951 so ustanovili svoje društvo .Jugoslovansko društvo Edinost". Namen društva je, organizirati na Nizozemskem živeče Jugoslovane ne glede na versko prepričanje. Na splošno željo članstva so začeli izdajati šapiro-grafiran list ..Edinost". Prva številka je izšla 1. marca 1952. Med drugim piše v uvodu: „Upamo„ da bo naše glasilo trdna opora pri našem društvenem delu in da bomo v edinosti in medsebojnem prijateljstvu reševali razna vprašanja, ki so za naše življenje tukaj potreb-
Komu zvoni n a Madtišuh
V nedeljo so se oglasili iz lin našega stolpa štirje novi zvonovi. Ker se jih itak sliši daleč naokoli, bi ne bilo potrebno obešati te novice na veliki zvon, če bi zvonili res samo v božjo čast. Izkazalo pa se je, da so jim namenili še višje poslanstvo, kajti na zelo zvit način, za hrbtom faranov in pripravljalnega odbora so na skrivaj poskrbeli, da bodo naši zvonovi oznanjali predvsem tudi vseodrešujočo nemško slavo.
Pravzaprav Radišani nismo bili bogve kako navdušeni, ko je prvič padla beseda o novih zvonovih. V tem času draginje smo bili v hudih skrbeh, kako bomo zmogli toliko denarja naenkrat kar za štiri zvonove iz dragocene kovine. Pa kdo se že briga za naše skrbi. Postavili so nam komite. „In dati je moral vsakdo . .tako je udan v svojo usodo pomodroval zgarani kmet iz naše sredine v listu, kjer je dobesedno zapisal:
Dati je moral, to bil je diktat, kateremu se moral je vkloniti vsak.
Komite je bil bolj na papirju. Za najvažnejše odločitve ga niso klicali na posvetovanje in so brez njega odločali. Zato je bilo mnogo ljudi, ki so zelo veliko žrtvovali za zvonove, tembolj razočaranih, ko so videli, da so vsi napisi samo v tujih jezikih: razna posvetila v latinščini, vsa imena in priimki botrov in boter ter hišna imena domačih ljudi, ki poznajo pri molitvi in delu le svoj domači jezik, pa neusmiljeno spačena v nemščini. Samo slovenske besede nikjer! Denar, ki so ga darovali slovenski ljudje, je bil zlorabljen v najbolj obsojanja vreden namen ponemčevanja v cerkvi. In to se ni zgodilo v hitlerjevem času, ko smo imeli rajhovskega priganjača za župnika, marveč v času dolgoletnega pastirovanja č. g. župnika Janka, z njegovo vednostjo, saj je „Naš tednik" zapisal: ,,G. župnik so nam oznanili, da so bili ob njih navzočnosti zvonovi tam na daljnem Tirolskem uliti."
Za dan blagoslovitve zvonov se je obetal pravi nemško-šovinistični semenj. K cerkvenim obredom so se menda hoteli prištuliti neki ,.nemški" pevci iz Žrelca in „nemški“ pevski zbor našega nadučitelja, ki nima in ne more imeti med našim slovensko govorečim prebivalstvom nobenega drugega namena kakor pa
širiti ponemčevanje ter po stopinjah Maier Kaibitscha in v duhu Steinacherja zanašati v naše kraje šovinizem in n ojnostno mržnjo. Ogorčenje nad zlorabljenim zaupanjem pa je bilo med farani tako silno, da je končno le obveljalo odločno stališče faranov, da bodo pri cerkvenih slavnostih na prostem peli le domači cerkveni pevci. Nič hudega, če se je nad tem glasno in izzivalno razburjala zagrizena nacistka iz Žrelca. Zelo nepotrebna pa se je večini vernikov zdela nemška pridiga tinjskega prošta Benetek-a in nemški nagovor domačega župnika. Poznal sem skoro vse obraze in ne morem zagotovo reči, da bi bil videl vsega skupaj pol tucata ljudi, ki ne bi bili razumeli našega jezika. Razen morda par Celovčanov, ki pa verjetno niso prišli ravno na Radiše poslušat nemških pridig, marveč so prišli na izlet, ali pa morda samo zijala past. Tudi g. nad-
učitelj je govoril slovenskim vernikom v nemškem jeziku in se zavzemal za mir in medsebojno razumevanje, pri tem pa pozabil, da s svojim izvenšolskim delom sam povzroča nemir, zaskrbljenost in nerazumevanje med domačini in sosedi.
Po blagoslavljanju zvonov je bil ples v gostilni, kakor že par tednov prej, da se je nabralo še nekaj šilingov za fabrikanta, ki je ulil zvonove. Navadno so nam v cerkvi pridigali, da je ples pregrešna reč, ker menda daje priložnost za greh. Tokrat so pa v cerkvi vabili na plesno prireditev in so pozabili na greh.
Meni in mnogim Radišanom pa se vseeno zdi, da ni prav, da naši zvonovi ne bodo zvonili samo v božjo čast. Menimo, da je krivično, da bodo na slovenskih Radišah peli nemško slavo, kar so očividno hoteli z nemškimi napisi. Nismo nestrpni, vendar ne razumemo, zakaj bi morala imeti latinski in nemški jezik več veljave kakor naša materinska govorica.
Iz Brodi-Ljubelja
Že lani smo opozorili v daljšem poročilu našega lista na strašno in za javnost tako zelo škodljivo zanemarjenje javnih poslopij v Bro-deh levo in desno od glavne ceste tik pod cerkvijo. Gre za staro šolo (farovž) in za novo šolsko poslopje.
Če . bi na naše lansko opozorilo v Slovenskem vestniku ne naredili nič drugega kakor pa bi dali na streho ob cesti pripravljeno ope-
DARUJ TUDI TI ZA RDEČI KRIŽ, TUDI
TI GA LAHKO KEDAJ POTREBUJEŠ!
ko, bi danes lahko stanovali v stari šoli dve družini. Ker vendar oblast ni ukrenila ničesar, se je podrl še en strop v tej hiši, tako da je veliko enonadstropno poslopje ob cesti nerabno za vsako stanovanje in ustvarja s črnimi gluhimi okni ob mednarodni državni cesti vtis strahotne pošasti, kar gotovo ni v korist, še manj pa v ugled plajberške občine, v kateri sicer hočejo z vso silo dvigniti tujski promet. Tudi novo šolo tako zanemarjajo, da leti opeka z nje na cesto in polzi baje na enem mestu skozi strop oziroma steno že celo voda v šolske sobe.
DCrajnski komedijanti
ENA KOMEDIA V TREH AKTIH, KATERA LINHARTA INU „SHUPANOVO MIZKO" TIZHE. — Od BRATKA KREFTA.
Godi se v Iejti ta hude franzoske prckuzije 1789 v mcszih Kosapersk, Listov-gnoj inu Gruden. Pervi inu drugi akt je per Zoisi, ta trcki pak v Stanovskim teatri na dan 28. Grudna, kader so perjatli inu besedniki Krajnshinc ta nar pervo posvejtno krajnsko jegro „Shupanovo Mizko" ondukej na ogled inu posluh postavili. — Ta vel-ki oddih je po drugem akti.
„Krajnski komedijanti" so bili pripravljeni za uprizoritev že marca 1941 leta. Ohranil se je odtis gledališkega lepaka, del inscenacije itd. Vodstvo gledališča je dalo komedijo ponovno v repertoar, toda doživela je to čast, da je bilo prvo slovensko delo, katerega uprizoritev je okupator prepovedal. Ena izmed utemeljitev prepovedi je bila, da je Suzana Marranesi preveč slabo orisana, kajti Italijanke niso tako nezveste. Poleg političnih in idejnih ugovorov ni bil ta za fašistično cenzuro nič manj važen, čeprav je — milo rečeno — grotesken.
Položaj v Brodeh je v resnici tak, da je celo merodajen funkcionar moral izjaviti, da za Ljubelj nima ne javna oblast in ne cerkev (propadla stanovanjska hiša „stari farovž" je prav za prav cerkvena last!) nobenega gospodarskega zanimanja in tudi ne socialnega čuta.
SPREJEMNI IZPITI V MOŠKO IN ŽENSKO ZVEZNO UČITELJIŠČE V CELOVCU bodo 10. in 11. julija 1952
Predložiti je treba do 15. junija 1952 s 4 šilingi kolekovano prošnjo, uraduo zdravniško spričevalo, spričevalo o cepljenju, domovnico in krstni list, prepis spričevala prvega oziroma drugega tromestra. Vse priloge morajo biti kolkovane s kolekom za 1 šiling.
Naloga za izpit je tvarina četrtega razreda glavne šole ali srednje šole. Predmeti: telovadba in petje kot predizpit, nemščina in računstvo pismeno in ustmeno, s slovenskim maternim jezikom tudi slovenščina ustmeno in pismeno, elementarno znanje avstrijske zgodovine in deželoznanstvo (ustmeno). Želje glede stanovanj se morejo v prošnji navesti. Taksa za izpit mora biti plačana prvi dan izpitov.
Sfeda, 14. maj: Bonifacij t-etrtek, 15. maj: Izidor "etek, 16. maj: Janez Nepomuk.
SPOMINSKI DNEVI
14. 5. 1940 — Kapitalucija Nizozemske. Kraljica Vilheimina zbežala v Anglijo — 1948 V Tel Avivu v Palestini razglašena .	ustanovitev neodvisne židovske dr-
žave „Izrael".
16. 5. 1S49 — Karel Marx izgnan iz Nemčije in se je preseli! v Pariz, pozneje pa v London, kjer je bival do smrti — 1945 V Celovcu velik zbor slovenskega in avstrijskega prebivalstva, kjer se je manifestiralo za nadaljevanje borbe proti ostankom fašizma.
FOLTIJA SMO POLOŽILI K ZADNJEMU POČITKU
Poročali smo že na kratko o tragični smrti, je doletela pretekli teden mladega Foltija Incka, ki je pri svojem poklicnem delu kot
električar prišel ob življenje. Njegova nenad-smrt je vzbudila globoko žalost pri vseh številnih znancih, najbolj med pevskimi tovariši in njegovimi tovariši delavci. Posebno bridko je zadela Foltijeva prerana smrt njego-v° mlado ženo Tilko, ko sta bila poročena šefe komaj eno leto in sta se veselila prvorojen-ta> danes okoli pol leta starega deteta.
Preteklo soboto popoldne so Foltiju izkazali številni žalni gostje spoštovanje in ljubezen, ko ga spremili na njegovi zadnji poti na šent-janško pokopališče irt se za vedno poslovili od nJega. Pevci domačega zbora so se poslovili °d njega, svojega odličnega tenorista z žalo-stinkami. zapel je tudi tovarniški pevski zbor 'n tovarniška godba je zaigrala nekaj žalnih komadov. Z besedo se je od Foltija v svojem Nagrobnem govoru poslovil gospod župnik dr. Lučovnik ter še neki tovarniški sodelavec, foltija smo ta lepi pomladanski popoldne izročili slovenski zemlji, žalostnim preostalim, ženi Tilki, otroku, staršem in bratom pa velja »ase odkrito sožalje!
vRBSKO JEZERO JE ZAHTEVALO PRVO ŽRTEV
Preteklo sredo se je primerila na jezeru pri ^rbi usodna žaloigra. Šestindvajsetletni Matevž Kogler, po poklicu godbenik, in njegova enaindvajsetletna nevesta Luiza Straif, oba Borna iz Kitzbiichla, sta veslala v čolnu preko jezera. Vreme je bilo toplo in Kogler se je hotel kopati. Skočil je v vodo in le nekaj metrov °d Čolna ga je prijel .krč. Začel je silno klatiti °koli sebe in vpiti na pomoč. Toda preden mu je mogla nevesta ponuditi rešilno veslo je Ko-8fer utonil v valovih.
kmečka gospodarska zadruga
BRNCA NAZNANJA: Poslovni dnevi so:
vsak ponedeljek na Brnci, vsak torek v Maloščah. vsako sredo na Brnel, vsak četrtek v Ločah.
JUŠ KOZAK:
Beli mecesen
Sever je porušil deževne megle. Sonce se je Smejalo v roso na Trati. Beli dim nad hišami !e izginjal v modrini.
Bos je stopil na prag in presojal vreme. Nad s** * * * vimi skalami je 'splahnila poslednja meglica. Molčeči gozdovi so se mu zdeli jasni. Zvon junjške sv. Ane je vabil s čistim glasom. V hladnem jutru so se bliskalo kose na travniku.
»V treh dneh bo seno pod streho." Še en-*rat se je ozrl, če ni pregledal kje kake skrite ^teglice, nato je stopil v hišo in sedel za mizo. Besno je gledal pred se, dokler mu ni žena Prinesla kosila. S travnika je prišel mlajši sin Tone.
••Lepo pada. Še enega manjka," je dejal.
Stari Bos je strupeno pogledal, besede ni dal.
••Imate danes?" je zopet vprašal sin.
»Včeraj so prinesli od sodnije."
»Kako pojde?"
»Nič mari," je siknil oče in vstal. ,,Popoldne ^rao sušili." •
Mati je počakala, da je odšel, nato je stopila
niizi in dejala z očitajočim glasom: „Veno-trier ga dražiš, Tone."
»Kdo draži? Kajpa, vi ste zmeraj za Marti-na' Ampak temu bo kmalu konec. V predpustu Se oženim; če ne prepiše name, grem še jaz °d hišel"
,,Križ božji! Tone!"
„Mati, tarnanje nič ne pomaga. Moški se bomo pomenili med seboj!" Izginil jfe med vrati.
Stari Bos ni videl gora, ni se zmenil za mogočno kupolo tunjške cerkve, v tla je upiral koščeno obličje ter venomer ponavljal:	„Ne
more biti drugače, voda mi zaliva travnik."
Ljudje, prihajajoči na prag, so si pomežiko-vali: „Stavim, da gre že stotič. Ta se bo pravdal še na Onem svetu."
V mestu je stopil v krčmo. Sosed, ki je bil za pričo, ga je čakal. Nekaj časa sta molčala, nato je zaupno dejal mejaš: ,,Jaz bi ga ne. Tiste bukve, iz katerih berejo pravico, imajo čudne pike, Same pike, kakor hočeš, obrneš besedo."
Bos se je razjezil: „Čenčaš, čenčaš! Kaj boš s pikami? Voda zaliva travnik, tako je.“
„No, če ti veš! Kosiš?"
„Kosim."
„Tone je dober delavec?"
„Dober.“
„Kako pa Martin?"
Bosov ga je strupeno pogledal: „Še nikoli nisem nikogar prosil, da bi mi pomagal nositi križe in težave!"
„E, hudo je."
„Kaj hudo. Še takrat ni bilo hudo, ko je udarila strela v svinjak in mi ubila sedem prašičev!"
Plačala sta in stopila na trg pred sodnijo. Smrekar je stal tam s svojimi. Bosov ga je oši-
nil s pogledom: „Napuh in ošabnost ga redita." Oni pa je zaničljivo dregnil moža poleg sebe: „Glej ga, Bosov je že tu.( Že spet misli, da ga bodo sodniki z odprtimi usti poslušali."
Pred sodnikom so stali. Bosov je povečal oči, Smrekar se je nagibal na levo in desno. Vrtel je klobuk in porogljivo meril soseda.
„Oče, poravnajte se,“ je dejal sodnik.
„Da bi se poravnali?" je zategnil Bosov, ..zakaj pa tožim? Voda mi zaliva travnik, odkar je na svojem zasul jarek. Poglejte, če ne verjamete!"
..Popoldne bomo merili in ogledovali!" je sklenil sodnik.
Vrnili so se v krčmo.
Smrekar je sedel pri drugi mizi in oblastno poslušal mladega človeka, ki je govoril z mehkim glasom.
Bos je natanko razločil besede: „Tisti, ki se je potepe]." Vedel je, da govore o Martinu, njegovem starejšem sinu.
Smrekar je potrdil: „Tisti mi je mešal Lizo."
Bosa je speklo. Hitro je zvrnil in pil. „Sekal bom. V Jagošcah bom podrl nekaj bukev in smrek."
„Imaš kupca?"
„Kdor bo s poštenim denarjem plačal."
Tisti, ki je sedel poleg Smrekarja, je pričel bahati: „Davi sem kupil v Praprotnem. V Jagošcah so mi ponujali, pa je les črviv."
Bos se je trdo zasmejal: „V Praprotnem se jim je jezik od žeje posušil, toliko so skupili za les."
SPREJEMNI IZPITI V GIMNAZIJO V BELJAKU
Sprejemni izpiti v prvi razred v gimnazijo v Beljaku bodo za fante in dekleta dne 26. julija 1952 ob 8.00 uri.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiirntner Druck-und Verlagsgesellšchaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2.
PostschlieBfach 17.
Sosed je zašepetal Bosu: „Gržina bi se rad oženil z Lizo. Zato liže Smrekarju taoe.“
,,Naj se," je hitro zavrnil Bos.
Plačali so in odšli. Bos je hodil hitro, iz klanca v klanec, kamenje je zvenelo pod težko hojo.
Nad travniki je ležala gosta vročina. Grabljicam je teklo po obrazu. Bos je hodil na levo in desno: „Moja ozimna pšenica se pozna izmed vseh."
„Kadar pridejo, me pokličejo!" je dejal, ko je prišel do doma. Stopil je na travnik, vzel grablje in molče obračal.
Popoldne so prišli. Smrekar je visoko pozdravil: „Dober dan, Bosova mati! Pod prsti se drobi!"
„Bog ti daj dobrega," je odvrnila žena. Mož pa so je ogrnil in stopil za drugimi.
Stali so med Bosovim in Smrekarjevim travnikom.
,,Koliko lot je že bil jarek?" je vprašal sodnik.
„Pred desetimi leti sem ga naredil, to zimo pa zasul. Preje je bila njiva, letos je travnik. Kdo se bo onegavil z vodo, sem mislil, če že zaliva, naj travo," je mirno govoril Smrekar.
„Vi, Bosov, pa trdite, da voda na vašem zastaja?"
„Bog mi je priča!"
Merili so svet. Ves ta čas je Bos uporno gledal v zemljo. Pokazalo se je, da leži Bosov svet više. Advokat mu je prigovarjal, naj se poravna. Niti slišati ni hotel.
iz gledališke zgodovine
Dr. Bratko Kreft:
Drobiž
Kakor vsako literarno delo, ki prikazuje zgodovinske dogodke in osebe, je tudi moja komedija ..resnica in pesnitev". Zgodovinskemu dramatiku se ni mogoče odreči niti popolnoma zgodovini, še manj pa umetniški fantaziji, ki nujno nastopa tam, kjer je zgodovina obmolknila. O neposrednih pripravah za ..Zupanovo Micko" in ..Matička" nimamo nobenih podatkov. Poleg dejstva, da so igrali ..Županovo Micko" dvakrat in sicer prvič 28. decembra 1789 in da so po poročilu v „Lai-baoher Zeitung" dosegli izreden uspeh, nimamo danes več nobenih neposrednih zgodovinskih dokumentov, ki bi govorili o tem prav gotovo za Slovence velikem narodnem, kulturnem in literarnem dogodku. Tudi gledališki letak se ni ohranil, ostalo je le poročilo v ..Laibacher Zeitung".
Iz vseh zgodovinskih podatkov in raznih listin je jasno vidno, da sta bila glavna činitelja takratnega gledališkega življenja v Ljubljani baron Zois in grof IIohenwart. V letih 1780—1790 je občutiti tu in tam tekmo med nemškimi družinami in italijanskimi opernimi kompanijami, ki jih je očividno protežiral baron Zois, medtem ko se je za nemška gostovanja vnemal grof Hohen-wart, ki so ga kranjski stanovi pooblastili, da v njihovem imenu skrbi za gostovanja gledaliških družin. Zoisova zveza z italijanskimi operisti je dovolj znana.
Ko je vodja italijanske operne družine Barto-lini 1788 leta ponovno prosil, da mu za nekaj časa prepustijo Stanovsko gledališče, mu je v imenu uprave odgovoril grof Hohenvvart. V tem odgovoru pravi, da si želi občinstvo spremembe in da bi rado videlo igre v ožjem deželnem jeziku, ki je seveda Hobensvartu nemščina. Zato Bartolinijevi prošnji gledališka upTava ne more ugoditi. Milejši je njegov odgovor istemu opernemu ravnatelju naslednje leto, ko se je ta ponovno potegoval za gostovanje. Sedaj Hohenwart pristaja na italijansko gostovanje zaradi spremembe, ker so preteklo sezono gostovali nemški igralci.
Lauddonova zmaga nad Turki pri Beogradu je po vsem avstrijsko-nemškem cesarstvu vzbudila val navdušenja. Vršile so se velike slavnosti. Tudi Ljubljana se je postavila. Slavila je kar dva dni in sicer v nedeljo 18. oktobra in v ponedeljek 19. oktobra. V nedeljo je prvi in poslednji nadškof Mihael baron Brigido pel „Te Deum", pri katerem je bilo ogromno ljudi. Ljubljančani so dali duška svoji radosti, pravi poročevalec v Merokovi „Laiibaaher Zeitung": „Tudi mi prebivalci Ljubljane smo se skoraj izčrpali v navdušenju in v izražanju radosti nad srečno osvojitvijo." 18 enako oblečenih postiljanov je trobilo po vseh ljubljanskih ulicah. Zvečer je igrala „turška“ godba, pri kateri so sodelovali ljubitelji iz najboljših krogov. Drugi dan je bila slavnostna akademija v Stanovskem gledališču, ki se je zaključila s plesom do jutra. Dala mi je okvir za prvo dejanje ..Krajnskih komedijantov". Akademija je bila opremljena z najsijajnejšimi dekoracijami. Čeprav ni podrobnejšega poročila o njej, mimo smemo sklepati, da so stanovi, zlasti grof Hohemvart, prav gotovo vplivali in sodelovali pri določitvi njenega programa.
Poleg rednih gostovanj potujočih družin so se vršile tudi amaterske predstave domačinov. Diletantska družina ljubljanskega plemstva je bila zlasti 1790 leta izredno delavna. „Nemara so aristokrate že v XVII. stoletju prirejali diletantske predstave... Za drugo polovico XVII. stoletja pa imamo vsekakor podatke o tem, da so se tudi sami poskušali v igranju. K temu jih je morda vodila poleg ne vedno opravičljivega veselja nad lastnim nastopanje na odru tudi želja, gojiti boljšo dramo kot je bila ona, ki so jo prinašali v Ljubljano nemški komedijanti — vsaj pred Sohi-kanederjevo družino." (Škerlj 13, 122).
Ohranilo se je celo Zoisovo pismo znamenitemu pustolovcu Casanovi, ki mu ga je pisal 25. sept.
„Kadar je veliko vode, je par dni vse pod vodo, moje in njegove. Še bolj pa moje," je pojasnjeval Smrekar.
Priče so pritrjevale.
„Poravnajte se,“ je prigovarjal spet sodnik. ..Poglejte, mera ne laže."
Bos ni mogel verjeti. „Mera laže!" je premišljeval, „vsak otrok bi se smejal. Odkar je zasul jarek, se voda nabira in sili nazaj. To je pravica! Po njej mora teči voda nazaj."
„Sodito in povejte, kako bo," je dejal nato srdito, „meni je očitno, na čigavi strani je pravica. Če pa vi tako mislite, je pa drugače. Priženite živino, kadar je voda, pa boste videli, kje bo pila."
Sodnik je skomignil z rameni. Odšli so. Bos je ostal na travniku. ..Dobrega advokata ima, moj je premlad. Kakor bi živ človek ne verjel, tako razsodijo. Za pamet in postave!'
Sin ga je pogledal in takoj vedel.
„Ne uide nam, oče!"
Bos je stal pri kopici. „Ne gre za to. Trata bo že prenesla."
„Nocoj bo lahko Martin vesel."
Stari je vprašujoče pogledal.
..Liza in stari Smrekar ga ščuvata."
Mati je sklenila roke, ko je slišala. „Zakaj ga tako sovražijo,
Očetu se je pomračilo čelo. Ves večer ni iz-pregovoril besede. Na Martina ni hotel misliti, ker se je bal, da bi se mu ne razlil žolč.
1773 v Trst v ku.riozni francoščini. Šestindvajsetletni Zois kritizira v tem pismu okornost in ne-odrski, bržkone preprovincialni nemški izgovor aristokratskih diletantov.
Proti koncu stoletja je vedno več diletantskih predstav. Rokokojska doba je zelo gojila amaterske predstave, saj je celo kraljica Maria Antoinet-ta nastopala kot igralka. Iz zgoraj navedenega vidimo, da tudi Ljubljana ni v tem zaostajala pred velikimi mesti. To je prav gotovo tudi ena izmed okoliščin, ki je pomagala do prve slovenske predstave. V poročilu o njej je važen stavek zlasti tisti prvi, ki pravi, da so ..prijatelji gledališča vnovič nastopili." Po mojem mnenju je to razumeti tako, da so vsaj nekateri igralci ..Županove Micke" nastopali pred tem tudi pri nemških diletantskih predstavah.
Matiček in Micka, glavni osebi iz prvih dveh slovenskih iger, stojita oh zibelki našega gledališča in dramatike kot naša najlepša odrska simbola, ker sta obenem naša narodna, ljudska potomca Harlekina in Pollicinelle, dveh znamenitih figur comedie del’art in baročnega gledališča sploh. Živost njune govorice, pristnost njunih značajev in obenem čudovita Linhartova lokalizacija sta tako dovršeni, da jo Linhart prav gotovo oblikoval po živili modelih, saj je imel priliko že kot otrok grajskega uslužbenca in pozneje med Zoisovo služinčadjo opazovati resnične zastopnike tega stanu, ki so dali dramatiki Sganarelle, Scapine, Hansvvurste, Petruške itd. Zato sem ju kot ..zgodovinski" osebi in ne kot ..literarni" figuri postavil v komediijo, v kateri sla tudi ljubavni par, kakor sta v Zgodovini naše dramatike nerazdružlji-va literamo-dramatska lika in simbola slovenskega gledališča. Kljub temu, da so zapletljaji „licen-cia poetica", mislim, da sem pri oblikovanju značajev ostal zvest zgodovini in resničnosti. Skušal sem v dramatsko-odrski obliki oživeti tiste svetlo podobe iz našega preroda, ki so s tako veliko ljubeznijo in gorečo vero verovali v svoje delo in v svoj narod. Njihova ljubezen do slovenskega je-
zika je bila brezmejna. Tudi oni so, kakor mi, živeli v burnih časih, da jim prav gotovo velikokrat ni bilo lahko pri srcu, toda tista velika vera in zaupanje v bodočnost, v lastno moč in v svoj narod ter samozavest so jih priganjali k delu, s katerim so naše ljudstvo obujali k novemu, lepšemu in večjemu življenju, kakor ga je mogel živeti vsaj kulturno pred njihovim nastopom v naši zgodovini. Bili so v resnici preporoditelji in prosveti-telji svojega naroda.
Uprizoritev ,.Županove Micke" 28. dec. 1789. leta v Stanovskem gledališču je poleg gledališkega in literarnega dogodka najzgovornejši dokaz, da se je takrat v ljubljanski družbi moralo vendarle pTeoej slovensko govoriti, kajti sicer bi predstava ne našla tako navdušenega občinstva, kakor govori poročilo v „Laibaoher Zeitung", drugič, tudi igralci so morali jezik dobro poznati in tretjič, da so pač jezik govorili budi kranjski plemiči, kajti sicer bi grof Hohensvart ne mogel pri drugi predstavi sodelovati kot igralec Tulpenheima. Da so si naši preroditelji dopisovali med seboj v ofi-cialnem deželnem jeziku, ni nič posebnega, saj je n. pr. tudi pruski kralj Friderik Veliki, ki velja za najbolj nemškega kralja, napisal več pisem v francoščini kakor v svojem maternem jeziku.
Ker je v tretje dejanje moje komedije vključena uprizoritev ..Županove Micke", traja predstava nekoliko delj, vendar ni mogoče mimo tega, ker je ..Županova Micka" sestavni del cele komedije. Brez nje bi bila moja komedija vsaj v tretjem dejanju torzo, tako ji pa morda daje vendarle še nek poseben slavnosten spominski značaj.
Soigra igralcev ,.Županove Micke" z gledalci v proscenijskih ložah, njih glasne pripombe — vse to je bilo v takratnem gledališču zelo običajno. Zgodilo se je celo, da so bili gledalci v proscenijskih ložah, do katerih so imeli dostop razni privilegiranci, glasnejši kakor igralci sami! Nad to razvado v takratnem gledališču se je med drugimi zelo razburjal sam Voltaire.
ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET PLIBERK—LABUD
Na podlagi meddržavnega dogovora bodo od 18. maja t. 1. vzpostavili železnišld prehodni promet čez jugoslovansko ozemlje na prog' ( Pliberk—Labud preko Dravograda. Dogovor velja od 18. maja do 3. oktobra 1952 in sicer zaenkrat samo za poskušnjo. Natančni vozni red bo še razglašen.
K temu opozarja varnostna direkcija, da morajo imeti vsi potniki, ki so avstrijski državljani, identitečne izkaznice in inozemci potne liste oziroma identitečne izkaznice za inozem" ce. Vagoni bodo med prevozom čez jugoslovansko ozemlje zaprti in je izstop ali vstop n* jugoslovanskem ozemlju prepovedan.
URAD JUGOSLOVANSKEGA KONZULATA PRESELJEN
Poslovne prostore Urada za vezu FLRJ v Celovcu bodo od 15. maja premestili iz Vili®' cherstrasse 304 v Getreidegasse 11. Uradne ure bodo razun v sobotah in nedeljah dnevno od 9. do 12. ure.
LJUBELJSKI PRELAZ SPET PROST
Kakor javlja Apa je promet na Ljubeljskem prelazu za vse vrste motornih vozil spet vzpostavljen.
Koroška deželna hipotečna banka je pričela poslovati v svojih popolnoma prenovljenih prostorih v Domgasse. Novi poslovni prostori so obsežnejši in bolj smotrno urejeni, kakor so bili prejšnji. Hkrati so dogradili v Jesser-nigstrasse drugo stanovanjsko poslopje za uradnike imenovanega podjetja. Zavod ima danes skupno 15 stanovanj za družine in nekaj posameznih sob za uradnike na razpolago.
Meseca aprila zaznamujejo v Celovcu 154 rojstev, 51 porok in 109 smrtnih primerov.
PROMETNE NESREČE V APRILU
Varnostna direkcija za Koroško sporoča, d* se je meseca aprila primerilo na Koroškem spet nič manj kot 259 prometnih nezgod. Pr’ teh nezgodah so bile 3 osebe ubite, 44 oseb težko, 64 lažje in 8 oseb nedognane stopnje poškodovanih. Le v sedemdesetih primerih niso nastale osebne nesreče, pač pa znatna gmotna škoda. Pet voznikov je po nezgodi pobegnilo, tri od teh so pozneje ugotovili in pri' javili. V tem času so varnostni organi naložili '3138 kazni zaradi kršenja prometnih predpisov.
KAKO DOLGO ŠE?
2,236.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih je bila v začetku aprila žalostna bilanca 17 mesečne vojne na Koreji. Od teh žrtev odpade pol milijona na civilno prebivalstvo Severne Koreje in enako število na čete Južne Koreje in Združenih narodov. Stroške vojne, kjer si stoji nasproti okoli 550.000 Severokorejcev 111 Kitajcev in 450.000 mož Južne Koreje in Združenih narodov znašajo okoli 10 milijard dolarjev. Od začetka vojne se že trudijo Združeni narodi, da bi vzpostavili mir, pogajanj11 za premirje so že dolge mesece v teku. Kako dolgo, tako se sprašujejo narodi, bode še trajalo krvoprelitje in razdejanje?
PISATELJI AMERIKE O NAJBOLJŠIH IZDAJAH V LANSKEM LETU
Literarni uredniki newyorških časopisov imajo navado, da ob koncu vsakega leta vprašajo znamenite pisatelje za mnenje o najbolj' ših knjigah preteklega leta. To so storili tudi letos ter prejeli nekaj zanimivih odgovorov-Znani pisatelj Louis Bromfield, ki ga pozna-mo po romanu Deževje prihaja, je izjavil, kot večina Američanov, da je bil zanj najboljši roman Rachela Carsona „Morje okoli nas" ter Salingerjev roman „Cather in the Rye“. Prav tako je izjavil, da zelo ceni delo Turgenjeva, ki mu je lani prišlo v roke. Thomasu Mann11 se zdi zelo zanimiva knjiga ..Spomini DuH* Cooperja". Pisateljica Parkison Keyes, avtorica več polzgodovinskih romanov, med katerim1 je nanjnovejši „Ulica veselja", daje prednost knjigam z zgodovinsko snovjo, kakor so Suna-mera Wele*a. Robert Shenvood navaja kot knjigo, ki mu je bila najbolj všeč, Churchill0' ve spomine ter Geralda Johnsona ronia11 ..Ameriško ljudstvo". Sholem Asch pa najbolj ceni Faulknerjeve novele ter novo pesniš!*0 zbirko Roberta Frosta, ki ga imajo konserva' tivni ameriški krogi za največjega ameriške?1) pesnika. Poleg navedenih del pa so amerišk) književniki v svojih odgovorih večkrat omenil' tudi Faulknerjev roman „Requiem“ ter roma-na pisateljice Colette „Gigi" in ..Cheri", V° kateri so posneli tudi dva filma. Prav tako sj je mnogo bralcev osvojil tudi amerikanizirani
Anglež Christopher Ishenvood.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Sreda, 14. maj:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30	Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne —
11.30	Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila in objave. Pomenki z ženo — 15.00 šolska oddaja —15.30 Za ljubitelje filma — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Lepe melodije — 19.15 Zadnje novice — 19.30 Oddaja Titze A. G.
Četrtek, 15. maj:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30	Pozdrav zate — 10.45 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila in objave. Veliki možje — veliki časi: 1 Šket — 15.00 Šolska oddaja —
15.30	Tango — 16.00 Pevska ura — 18.30 Kramljanje o tem in onem — 20.15 Godba na pihala.
Petek, 16. maj:
6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije —
8.30	Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.00 Šolska oddaja —
11.30	Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila in objave. Komentar — 14.45 Kmetijska oddaja — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Koncertna ura — 16.30 Gore in mi — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Modema dunajska pesem — 20.15 Revija melodij.
Bos je sedel pri večerji. Tone nasproti.
,Jutri pokosimo še oni travnik!"
„Prav!“
„Oče, nekaj bi vam rad povedal.
„Govori!“
„V predpustu se bom oženil."
„Mudi se ti!"
Sin je govoril hitro. „Nič več ne bom odla-al. Vi ste stari, mati že tudi težko delajo, iridnega človeka trebamo."
Bos je pričakoval.
„Grajžarjevo Leno vzamem."
Oni se je posmehnil strupeno: „Težko boste iripeljali balo."
„Kaj tisto, pridna je!"
„Take so vse!" Prekinil je besedo in sin je stal. Spoznal je, da ne sme siliti vanj. Med 'rati se je okrenil: ..Premislil se ne bom."
Zunaj pred hišo je sedela mati. S prekriža-limi rokami je gledala v nebo, kjer so živo go-ele zvezde. Med travo so si svetile kresnice.
Materino srce je bilo pri Martinu. „Kje ho-li? Nič ga ni! Drugje dela, doma noče."
Podoba ji je vstala pred očmi. „Lep fant! e vzdihnila.'„Vsi bi ga imeli radi." V duhu je 'ledala v tiste vesele oči pod visokim čelom. ,Kako je bil včasih slaboten, danes mu ni ena-cega." Zdelo se ji je, da stoji pred njo, visok n zastaven. Ostro upognjeni nos sredi kosti. .Izrezan oče, in vendar se ne moreta. Če bi e delati hotel..."
(Dalje)
RADIO LJUBLJANA
Sreda, 14. maj:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Lahka orkestralna glasba — 13.00 Po Tazličnih plateh o raznih stvareh — 13.15 Narodno pesmi jugoslovanskih narodov — 14.00 Melodijo mojstrov — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 šolska ura za višjo stopnjo — 18.30 Igrajo Veseli godci — 19.00 Partizanski spomini — 20.00 Lepe melodije — 21.30 Mali koncert.
Četrtek, 15. maj:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba — 14.00 Igra Zabavni orkestr Radia Ljubljana — 14.30 Želeli ste — poslušajte! — 19.00 Oddaja za ženo — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Domače aktualnosti —20.15 S pesmijo in plesom po naši deželi.
Petek, IG. maj:
5.00	Pester glasbeni spored — 6.05 Gospodinjski nasveti — 13.00 Za pionirje — 14.00 Iz jugoslovanskega kulturnega življenja — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Pojo naj ljudje — 18.30 Igra Zabavni orkester — 19.00 Radijska univerza — 19.15 Narodne pesmi poje Franc Koren, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 20.00 Egon Tome:	Tedenski zunanje-politični pregled —
21.00	„Svet v satiri in humorju".
HIQ
I N Oi= PlRlEID S TjAlViEl
CELOVEC
C a r i n t h i a
14. in 15. maja:
Die Alm an der Grenze
Od 16. do 19. maja:
Kapitan China
Peterhof
14. in 15. maja:
Frau auf der Flucht Od 16. do 22. maja:
Flammendes Tal (barvni film)
KRIVA VRBA
14. in 15. maja:
Asphalt-Dschungcl
VELIKOVEC
14. in 15. maja:
Millionenraub im SportpalaM
Od 16. do 18. maja:
Eva erbt das Paradies
PAROBRODNA VOŽNJA NA VRBSKEM JEZERU
Celovški prometni obrati so vpeljali od 10. maja parobrodno vožnjo na Vrbskem jezeru. Zaenkrat vozijo ladje samo v sobotah, nedeljah in praznikih, od 23. maja pa bodo vzpostavili promet v polnem obsegu. Prebivalstvo Celovca in obrežnih občin bo imelo lahko tudi letos ugodnost, da se bo poslužilo vožnje na ladjah za polovično ceno. Izkaznica za polovično vožnjo se more oskrbeti na magistratu, ki jo na | podlagi identitečne izkaznice vsakdo dobi.