og
- 23
KI LIST
KI LIST
SKI LIST
JSKI LIST
TRTA LEPO KAŽE
METLIKA — Trta v Beli krajini ka-fe sorazmemo dobro. Ledeni možje so Mimo in s tem tudi nevarnost spomladanske pozebe. Pri kraljevini je nastavek malo slabši, kar je posledica lanske antske pozebe, (ter zaradi tega les ni do-sorel. Frankinja za sedaj lepo kaže, a pri k) trti je nevarnost osipanja med cvetenjem. Lepo se razvijata tudi laški rizling ln žametna črnina.
TUDI SENOVČANI BODO STAVKALI
SENOVO — Preteklo sredo so se tudi senovski rudarji pridružili opozo-ilnim zborom delavcev v Rudnikih ??vePa premoga Slovenije in se bodo •d. junija tudi pridružili opozorilni stavki. Razmere v senovskem rudniku ?° *udi težke, kajti kljub ugodnim proizvodnim rezultatom so lani imeli 23 milijonov din izgube, nič bolje pa ni letos.
OBISK IZ AVSTRIJE
KOČEVJE —125 Avstrijcev je bilo konec minulega tedna na obisku na Kočevskem. Med njimi je bilo okoli 25 Kočevaijev, ki so obisk organizirali, pstali pa so bili Korošci in Tirolci, ki so
V avli Krke 13. dolenjski knjižni sejem
Gost na otvoritvi pisa-telj Jože Javoršek
NOVO MESTO — Okoli 850 (naslovov) novih knjig, ki so jih slovenske založbe in samozaložniki izdali v zadnjem letu, od lanskega do letošnjega maja, je na ogled in naprodaj na 13. dolenjskem knjižnem sejmu, ki so ga v ponedeljek, 28. maja, odprli v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni. Poleg prodajne razstave knjig, ki jo je pripravila novomeška knjigama Mladinske knjige, si obiskovalci lahko ogledajo še dve posebni razstavi, ki ju je postavila Studijska knjižnica Mirana Jarca. Večja je posvečena 70-letnici novomeške (kulturne) pomladi, manjša pa obsega knjižna dela Jožeta Javorška, gosta letošnjega knjižnega sejma na ponedeljkovi otvoritvi.
Otvoritveno slovesnost je začel Matjan Strajnar, predsednik sveta knjige v novomeški tovarni zdravil, z besedami, da Krka ostaja zvesta tej kulturni manifestaciji. Nato je s krajšim koncertnim sporedom nastopila vokalna skupina Ave iz Ljubljane, ki je na letošnjem tekmovanju odraslih pevskih zborov v Mariboru, na Naši pesmi, izjemno presenetila in prejela zlato plaketo. Zatem seje začel večer z gostom, pisateljem, dramatikom, pesnikom in esejistom Jožetom Javorškom, dolenjskim rojakom iz Velikih Lašč. Njegovo človeško in pisateljsko osebnost je orisala in predstavila številnim obiskovalcem prof. Nataša Petrov iz Studijske knjižnice Mirana Jarca. Jože Javoršek pa je prebral nekaj odlomkov iz svojega najnovejšega romana Spomini na Slovence, opozoril na večplastnost tega obsežnejšega dela in se na koncu pogovaijal z obiskovalci.
13. dolenjski knjižni sejem se bo končal z jutrišnjim večerom, v petek, 1 junija.
I. L.
Bo minister Tomšič zaprl Krško?
Veliko vprašanje je, če bodo do leta 1995 izpolnjeni pogoji za to, da bo prenehala obratovati jedrska elektrarna — Kaj na javne izjave pravijo v JE
KRŠKO — »Če je treba JE Krško zapreti zaradi varnosti, zakaj se to odlaga do leta 1995? Moramo jo zapreti že jutri in jo tudi lahko zapremo,« je dejal dipl. inž. Stane Rožman, glavni direktor JE Krško, ko je pretekli petek s sodelavcema Josipom Aralico in Ivanom Špileijem odgovarjal na vprašanja posavskih
,	«	■——j   "'•b" ' "*J~	(utuijn |iuntskui
novinarjev. Ti so ga vprašali za mnenje o izjavi novega energetskega ministra dr. Mihe Tomšiča, da je treba JE Krško zapreti do leta 1995.
Sir»r na .» h.u i« »»o ,,n,»^	mrki, velike porabnike električne ener-
gije bi bilo treba spraviti k pameti, zgra-
Sicer pa je bila to ena izmed redkih polemičnih zašiljenih osti v petkovem pogovoru. Večinoma so prevladovale trezne in umirjene ocene. V JE Krško so tako izjavo novega slovenskega ministra za energetiko pravzaprav pričakovali in se jim zdi povsem logično nadaljevanje predvolilne kampanje, v kateri so se vse stranke zavzemale za zaprtje JE Krško. Vendar je ministrova izjava hudo načelna in zaradi tega na nek način do javnosti tudi nepoštena. Pazljivo branje ministrove izjave namreč razkrije, da bo treba za zaprtje JE Krško izpolniti vrsto pogojev. Predvsem se ne bi smeli igrati z električnimi
strokovnjake pač ne bo več atraktivno, taka strokovna znanja, v katera so precej vložili, pa imajo svojo ceno na trgu znanja in delovne sile.
Rožman je dejal, da zaprtje JE Krško ni noben problem in se to lahko zgodi že jutri. Vendar bo predtem treba poskrbeti tudi za odlagališče za srednje in nizko radioaktivne odpadke ter za iz-
diti nadomestne zmogljivosti, obstaja pa tudi varianta za uvoz električne “‘“u	lc’ “
energije iz Sovjetske zveze. Že vsaka re- [ablJe"° go,nvo.Na konfu koncev. P3
proizvajal električne energije. Vprašanje pa je seveda, ali bi bili s tako možnostjo zadovoljni Krčani in Posavci? Vendar se bo v prihodnjih pogovorih le treba držati stroke in za to bodo možno-
šitev posebej bi teijala velike napore, vse skupaj pa sploh niso uresničljive.
Zato so v JE Krško trdno odločeni, da bodo nadaljevali s svojo dosedanjo usmeritvijo, kamor šteje tudi priprava dolgoročnih planov. Seveda pa pomeni takole razpravljanje o bodoči energetski politiki, kjer ima prvo besedo politika, in ne stroka, tudi precejšnje breme za delavce JE Krško. Delo v JE Krško za
NAJBOLJŠI KOSEC — Aktiv mladih zadružnikov pri metliški kmetijski zadrugi je preteklo nedeljo pripravil prvo tekmovanje v košnji, ki se ga je udeležilo 11 tekmovalcev. Najbolje seje odrezal Jože Mavretič iz DraUčev (na sliki na levi, ko prejema pokal iz rok direktoija KZ Staneta Bajuka), drugi je bil najstarejši tekmovalec, 67-letni Franc Malešič iz Radovičev, treti! pa Marko Vraničar iz Rosalnic. (Foto: M. B.-J.)
farmacevti hočejo v Evropo
ffiike^fefeSkoSke je bilo posvečeno proizvodnji v luči Evrope 92
skupščine dr. Mihael Petrovič, ogledali
g y -pJVillt Ul. lVMIlttCl rcilUVIL, OglCUdll
^Pa so si Corpus Kristi, kočevsko stolno
'fcrkev in nekatere kraje v okolici Ko-^Yja. Nad zanimivostmi so bili navdu-
danes zbiranje
OBLAČIL
Rdeči križ Slovenije organizira akcijo zbiranja oblačil, obutve, po-stdjnine, šotorov.
AKCIJA BO PO VSEJ SLOVENIJI V ČETRTEK, 31. maja, 17. DO 19. URE.
Darovane predmete zvežite v svežnje, svežnje pa oddajte na zbirno mesto v vaši krajevni skupnosti, aJ'jih položite pred vhodna vrata na ulico do i 7. ure.
DARUJTE IN POMAGAJTE SOČLOVEKU!
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
OTOČEC — V organizaciji novomeške Tovarne zdravil Krka in farmacevtske sekcije JUSK (Jugoslovanska organizacija za standardizacijo in kvaliteto) ter pod pokroviteljstvom zveznega sekretariata za delo, zdravstvo in socialno politiko je bilo 24. in 25. maja na Otočcu 12. posvetovanje o jugoslovanski farmacevtski industriji v luči Evrope 1992. Okrog 150 strokovnjakov je dva dni nadaljevalo z že dolgoletnim prizadevanjem sekcije JUSK, da se čimbolj približamo evropskim standardom, proizvodnji in poslovanju, ki bo zadovoljilo najsodobnejše zahteve, brez česar bi bila Evropa 1992 za nas izgubljena stvar.
Hiter razvoj jugoslovanske farmacevtske industrije, povečevanje izvoza njenih izdelkov, katerega vrednost znaša že okrog 350 milijonov dolaijev letno, pa čedalje večji pomen te panoge v jugoslovanskem gospodarstvu je jugoslovanski farmacevtski industriji narekovalo tesno sodelovanje pri poskušanju doseganja svetovnih standardov kvalitete. Farmacevtska sekcija JUSK
Vroča jedrska juha
NajboljSi dokaz, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, je tudi razprava o jedrski elektrarni Krško. Ze kakšni dve leti namreč tečejo razprave v Sloveniji, katerih skupni imenovalec je, daje treba JE Krško zapreti. Najprej so nasprotniki jedrske energije govorili, daje treba to storiti takoj, v predvolilni kampanji so rok prestavili na leto 1992, sedanji energetski minister pa govori o letu 1995. Rok za zaprtje se vse bolj pomika v prihodnost, hkrati pa postaja očitno, da bo treba za zaprtje izpolniti nekaj več kot težkih pogojev, med katerimije tudi »ničelna« rast porabe električne energije. Če vemo, da doslej še nobena država ni izpolnila tega pogoja, potem je le malo verjetno, da si bomo Slovenci privoščili razkošje injedrsko elektrarno zaprli ■ v času, ko najbolje deluje. Vendar pa bomo morali tudi tu sprejeti evropska pravila obnašanja. V večini državje energetska politika v rokah vlade in se zato samo po sebi razume, da se takih polemik, kot seda/ potekajo v naši družbi, loteva država sama in ne strokovnjaki vsake jedrske elektrarne posebej. Tam se pač ve, da imajo inženirji pametnejše delo, kot pa je očitno vse bolj jalovo politiziranje. Upati je, da se bo težišče razprave konec koncev le pomaknilo v stroko. Da jedrska elektrarna ne bo več predmet politike, pa kaže tudi ponedeljkova izjava člana predsedstva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta (zeleni), kije kot, prednostne slovenske naloge navedel razžveplevanje termoelektrarn, čiščenje Save in gradnjo odlagališča za jedrske odpadke, , medtem ko JE Krško neposredno sploh ni omenil
J. SIMČIČ
seje rodila leta 1974 in dobro dela že 12 let. Gre za organizacijo, kjer kljub vsejugoslovanskemu značaju ne poznajo nacionalnih ali kakšnih drugih razprtij in v kateri ne govori velikost, konkurenca, ampak le stroka, ki si med seboj pomaga do novih spoznanj in rezultatov. Njen življenjski interes in nuja pa je primerna kvaliteta vsega, kar odloča o prav takšni kvaliteti farmacevtskih proizvodov. Mnogo le-teh je takšnih, da gredo lahko že danes brez problemov v zahtevni razviti svet (nerazviti prav na tem področju niso dosti manj zahtevni), mnogi pa tudi ne. Sveta pa ne zanimajo jugoslovanske posebnosti, ampak kvaliteta, je poudaril predsednik sekcije Vladimir Jakič iz zagrebške Plive, Evropa od nas pričakuje enotno kvalitetno, enotno registracijo, upoštevanje norm, prilagoditev naših predpisov in standardov svetovnim. V vsem tem naj bi tudi otoški posvet pomenil stoijen korak naprej.
Že pred leti je bil velik dosežek tega skupnega dela jugoslovanska Dobra proizvodna praksa, ki omogoča Jugoslaviji registracijo pri svetovni zdravstveni organizaciji, za kar je že zaprosila. Brez tega nas ta ugledna organizacija namreč ne priznava kot državo s primemo urejeno regulativo s tega področja in imajo potem težave v svetu še tako dobre firme s prav takimi proizvodi. Tudi na Otočcu je bil govor o Dobri proizvodni praksi v proizvodnji farmacevtskih surovin pa o tem, kako jugoslovansko farmakopejo postaviti na evropsko raven in hkrati ohraniti njene posebnosti.	Z L -D
MLADI ZDRAVNIKI V KRKI
NOVO MESTO — Novomeška Tovarna zdravil Krka nadaljuje svojo tradicijo razvijanja in ohranjanja tesnih stikov s strokovnjaki z raznih področij. Tako je v petek, 25. maja, že petič zapovrstjo imela v gosteh slovenske zdravnike stažiste. Povabilu seje tokrat odzvalo kar blizu 100 mladih zdravnikov. Gostitelji so jim razkazali svoje podjetje, poseben poudarek pa je bil na strokovnem pogovoru o zdravilih. Po kosilu so se zdravniki lahko udeležili še posebej zanje organiziranega trima v Šmarjeških Toplicah pod strokovnim vodstvom študentov Fakultete za telesno kulturo.
na 2. strani:
•	Protest Bojancev
na 3. strani:
•	Ob »špekulaciji stoletja«
na 4. strani:
•	Iztekla se je proizvodnja volne
na 5. strani:
•	Kočevje je še brez nove vlade
na 6. strani:
e Predali orožje, kako pa se bo odločila županja?
na 8. strani:
•	Izjava Zelenih Novega mesta
na 10. strani:
•	Jože vozi za Smrt
na 17. strani:
•	Apokaliptični jezdeci nad Alpami
ZLATA MEDALJA ZA METLIŠKI VINI
METLIKA — Na pomembnem ocenjevanju vin za tradicionalni Novosadski sejem seje metliška Vinska klet spet izkazala. Metliška črnina letnik 1986 in lanski rose sta dobila zlato medaljo.
Jutri in v soboto bo deloma jasno vreme, v nedeljo pa se bo poslabšalo. V popoldanskem času bodo občasne plohe ali nevihte.
• Novinarji so zaprosili Rožmana tudi za oceno oddaje TV v Žarišču v četrtek zvečer. Rožman je dejal, da je oddaja spretna manipulacija posnetkov, ki tako tudi vplivajo na poprečnega gledalca. Se enkrat je zagotovil, da je bila JE Krško sicer res zgrajena na potresnem območju, vendar v skladu s stroko, kije bila takrat na voljo.
sti tudi v dialogu z novim energetskim ministrom. Dr. Tomšič je pionir nuklearne energetike in je bil v JE Krško vse do leta 1982.
J. SIMČIČ
SODOBNEJŠA OBLAČILA — Na fotografiji je sodobno oblačilo za vojake, primerno pa tudi za druge. (Foto: Primc)
Sodobna vojaška oblačila
»Modna revija« v Kočevju
KOČEVJE — V Kočevju so minuli petek predstavili oblačila iz tkanine porote*, ki je nepropustna za vodo, a je lahka, hkrati pa ohranja toploto in omogoča izparevanje znoja. Taka obla-.	----------------------- čila so še posebno primerna za vojake,
BREŽIŠKEMU MOSTU SE
OBETAJO LEPŠI ČASI vitve so m udeležili tudi predstavniki
BREŽICE — Brežičanom končno lahko postrežemo z dobro novico o starem železnem mostu čez Krko in Savo.
Kaže, da bo most nekoč vendarle spet služil še čemu drugemu in ne samo snemanju vojaških filmov. Dela na mostu se bodo pričela v kratkem, vse pa naj bi bilo odvisno od podjetja Gradis, ki bo prevzelo popravilo mostu. Ko bodo stari most zopet usposobili za promet, bodo Brežice pridobile še eno vpadnico v mesto, ob kateri se bo razvilo malo več življenja kot doslej. Se posebno bodo obnovljene povezave veseli prebivalci s kranjske strani Save, saj jim bo skrajšala pot v mesto in na sejem.
Srečanje godb
V Straži predstavitev »žkov in f godbenil
dosežkov in priznanja ikom
STRAŽA — Na 13. srečanju godbenikov Dolenjske in Bele krajine v nedeljo popoldne v Straži so se predstavile godbe iz Metlike (dirigent Ivan Jerina), Dobrega Polja (Albano Perci), Kočevja (Bojan Oražen), Šentjerneja (Bratislav Ro-gulič-Buco), Novega mesta (Anton Čeh), Ribnice (Igor Kovačič), Ka-manja (Ivan Jerina), Trebnjega (Ivo Matoš) in iz Straže (Milan Posavec). Predsedniki godb so dobili od prirediteljev priznanje in foto-kroniko lanskega srečanja, dirigenti pa od pokrovitelja, DO Novoles iz Straže, ki gaje predstavljal v. d. direktoija Jakob Andoljšek, lične stole. Posebna spominska darila sta od Turističnega društva Straža prejela tudi Jasmina Tomšič iz Kočevja, najmlajša godbenica na srečanju, in Albano Perci iz Dobrega Polja kot najstarejši udeleženec. Prireditelj in Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine sta z gugalnikom nagradila tudi dirigenta in skladatelja Bratislava Roguliča za neumorno strokovno sodelovanje. Prireditev je vešče povezoval Jože Falkner.
TJ.
JLA (ljubljanskega korpusa), teritorialne obrambe (Slovenije, dolenjske in ljubljanske pokrajine), republiškega sekretariata za notranje zadeve in drugi.
Oblačila so taka, da omogočajo prikrito gibanje v naravi in zato še posebno primerna za vojake. Izdelana so po zamisli Toneta Krkoviča, načelnika oddelka za ljudsko obrambo občine Kočevje. Tudi tkanina porotex je izdelek kočeyske tovarne Oprema, kije nosilec tega proizvodnega programa, oblačila pa izdeluje v sodelovanju s kočevskim podjetjem Trikon in nekaterimi obrtniki.
Razen osnovnih oblačil sodi v program te proizvodnje še izdelava spalnih vreč, podlog za ležanje, pelerin, anorakov itd. Oblačila izdelujejo v treh velikostih.
Oblačila je predstavil načelnik Tone Krkovič, kije poudaril, da to ni obleka le za slovensko vojsko, kot so napačno razumeli nekateri, ampak za vse in tudi za izvoz. Nova oblačila so zelo udobna in omogočajo raznovrstno gibanje, medtem ko so sedanja vojaška oblačila bolj ovira kot pomoč pri gibanju. V načrtu imajo tudi izdelovanje neprebojnih j°Pičev-	J. PRIMC
DVE OTVORITVI IN POPOTNIŠTVO
KOČEVJE, OSILNICA — Jutri, L junija, bodo ob 15. uri na Roški cesti v Kočevju odprli nove prostore hranilno-k redi me službe Kmetijstvo-gozdaistvo Kočevje. Ob 18. uri bo Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje odprlo v Osilnici novo prodajalno mesa in mesnih izdelkov. Še prej, ob 14. uri, pa vabi Gozdno gospodarstvo Kočevje na predstavitev zloženke Kočevsko-Ribniško gospodarsko območje in zloženke o gozdnem popotništvu.
PREDAVANJE
AMERIŠKEGA
PROFESORJA
NOVO MESTO — Na povabilo Društva ekonomistov Dolenjske bo v ponedeljek, 4. junija, ob 9. uri v sejni dvorani hotela Metropol predaval g. Ronald Kudc, profesor na univerzi v Denveiju v ZDA. Zagotovljeno bo prevajanje v slovenski jezik. Vabljeni!
MLADI GODBENIKI IN MODERNEJŠA MUZIKA — Solist Straške godbi altsaksofoni.* Matjaž Božič, pri izvajanju skladbe Čuda«. (Foto: T. Jakše)
Vsekakor drugačen čas
Novi predsednik Predsedstva SFRJdr. Borisov Jovič je v ponedeljek pred delegati zvezne skupščine izjavil, »da se jugoslovansko predsedstvo ne ukvarja niti z uvedbo izrednih razmer niti z razveljavitvijo te opravljenih volitev v katerikoli članic naše federacije.« S temje vsaj navidezno nehal groziti severozahodnemu delu države (Sloveniji in Hrvaški) s posegom JLA, ki ji je Predsedstvo navsezadnje vrhovni poveljnik, čeprav bi moral general Veljko Kadijevič nekoliko več spoš-to vanja čutiti tudi do premiera A nte-ja Markoviča, saj je konec koncev njegov minister in ne obratno, da hvaležnosti zaradi dodatnih davkov za armado in njen supersonik niti ne omenjamo. A kaj, ko hvaležnost ni politična kategorija.
Toda ostanimo pri Joviču, trenutno vodilni jugoslovanski politični osebnosti Kot že rečeno, je Jovič grožnjo z izrednimi ukrepi neposlušnemu severozahodu umaknil, vendar je s tem sliki samo spremeni! okvir. Nekoliko zaradi Slovencev in Hrvatov, prebujajočih se Makedon-
cev in tudi svetovne javnosti O novem jugoslovanskem predsedniku si lahko mislimo, kar hočemo, predvsem pa bi se pri napovedi njegovih dejanj morali zavedati da je federalist, komunist in Srb. To (nejdoloča marsikaj, povrhu pa je dr. Jovič tudi bister človek, tako trdijo tudi njegovi nasprotniki ie zaradi tega se je iz razpada Zveze komunistov Jugoslavije utegnil česa naučiti kajti z ZKJ se je zgodilo tisto, kar zdaj preti Jugoslaviji kot državi Joviču je do te države (motivov je več) veliko, zaradi tega je kljub tudi za zunanje opazovalce izredno trdnemu nastopnemu govoru moral delegatom v zvezni skupščini v ponedeljek pokazati tudi na kakšno drugo možnost Nov okvir k njegovi sicer odločno zarisani sliki Jugoslavije je Jovičev predlog pogovorov z voditelji vseh jugoslovanskih zveznih enot o tem, ali naj bi Jugoslavija ostala federacija ali pa naj bi se spremenila v prožno konfederacijo. Predlagal je celo nov zakon, ki bi republikam pod določenimi pogoji omogočil odcepitev od Jugoslavije. Vse to
je dr. Borisov Jovič moral storiti če ne želi poslušati novic, s kakršnimi vsako jutro postrežejo Gorbačovu.
Vendar je vprašanje, aliJovičeva navidezna popustljivost ljudomilost in določen smisel za demokracijo sploh lahko še kaj preprečijo. Kajti slovenski in hrvaški delegati odločno vztrajajo pri tem, da so republike originalni nosilci oblasti njihove ustave primarne, zvezna ustava pa izveden pravni akt torej način sožitja na podlagi svobodno izražene volje. Severozahod torej vztraja, naj bodo nove republiške ustave izhodišče za nov dogovor o bodoči jugoslovanski državnosti Ta pa bo, če bodo v njej tudi Slovenci in Hrvatje, zanesljivo konfederalna.
Mogoče so seveda tudi drugačne Jugoslavije. Eno od takšnih je imel še minuli teden ne samo v mislih, ampak tudi na jeziku dr. Jovič et consortes. Tudi če bi se takšna Jugoslavija uresničila, ne bi trajala dolgo. Sicer je res, da se generali in politiki iz zgodovine (recimo vojaški udar na Poljskem) nikoli ničesar ne nauče, kajti zgodovina se vedno znova začne in konča z njimi Tako vsaj mislijo. Vendar je tako tudi v resnici Ko namreč zgodovina dejansko opravi z določeno garnituro, se začne nov čas. Nikjer ni rečeno, da bo boljši ali slabši vsekakor pa bo drugačen.
M. BAUER
Protest Bojancev

Zahtevajo, da se sklep novomeške podružnice SDS ne uresniči —Pismo
Stavka v Adriji dobila epilog
Skupno sporočilo vodstva in stavkovnega odbora, ki še ni razpuščen -_______sejem v Lanšperžu pri Mirni — Evropski delovni čas že 1. julija
Hišni
NOVO MESTO — Po končani stavki tudi v finalnih proizvodnjah Adrije, v Novem mestu in v Brežicah, kot smo že poročali, je bilo to v torek prejšnji teden, sta direktor Jože Sagadin za vodstvo Adrie in Zvone Pavlin za stavkovni odbor podpisala skupno sporočilo o stavki, namenjeno delavcem in javnosti, potem pa je direktor Sagadin z nekaterimi sodelavci pripravil še kratko tiskovno konferenco za novinarje, ki poročajo o IMV, saj je, kot je bilo rečeno, poročanje o stavki bilo v nekaterih medijih tudi netočno.
zaposlenih ni bilo mišljeno tako, temveč predvsem s prezaposlitvami, naravnim odlivom in predčasnimi upokojitvami, kar seveda velja za delavce, ki se
Obe analizi stavke, pisna in ustmena, ploš
vsebujeta nekatere splošne ugotovitve, našim bralcem že poznane, o veliki obremenjenosti gospodarstva ter težkem položaju pretežnih izvoznikov, kar oboje še kako vpliva na osebne dohodke delavcev. Samokritično analizirata tudi nekatere lastne pomanjkljivosti,
• Prejšpji četrtek je Adria pripravila na Lanšprežu pri Mirni svoj piri hišni sejem, na katerem je razstavila svoje prikolice in dodatne proizvodne programe, k sodelovanju pa je povabila tudi svoje kooperante in dobavitelje dodatne notranje in zunanje opreme. Vsi sodelujoči in obiskovalci so potezo Adrie dobro ocenili, sq je bilo šele sedgj moč videti vso širino programov, pa tudi raznolikost dodatne opreme in številčnost njenih proizvajalcev, ki so bili zelo hvaležni Adrjji za priložnost, da se srečajo med seboj. Tudi prostor za sejem je bil dobro izbran in resno razmišljajo o tem, da bi hišni sejem postal vsakoletna tradicija.
držijo delovne discipline in reda. Napovedano je tudi drastično zmanjšanje števila režijskih delavcev, pri čemer pa vodstvo opozarja, da je veliko število režijcev tudi v proizvodnji. Vodstvo ostro zavrača vsa podtikanja o razsip-ništvu in nenamenski uporabi najetih avtomobilov, pri čemer pa obljublja, da bo vsak primer zlorabe seveda obdelo-danilo. Sploh se bo trudilo za celovito sprotno obveščanje delavcev, zlasti o osebnih dohodkih. Kakšen je bil rezul-
tat pogajanj glede tega, smo že poročali, povejmo le, da v Adriji obljubljajo, da bodo ob napovedani odmrzitvi plač ponovno preverili, kako bi lahko odebelili plačilne kuverte zaposlenih.
Ob nekaterih odgovorih na zahteve stavkovnega odbora, na primer, da je sanacija v teku in da dosega planirane rezultate, da pa ločena bilanca po obratih ni mogoča, pa na koncu zasledimo še to zanimivo informacijo: IMV v celoti naj bi že s 1. julijem prešel na evropski delovni čas, ki naj bi predvidoma trajal od 8. do 16. ure. Evropski delovni čas pa ne bi veljal za delavce v proizvodnji in tudi ne za tiste enote, ki so s proiz-
BOJ ANCi — 400 let so živeli prebivalci uskoške vasi Bojanci v črnomaljski občini skromno in zadovoljno na svoji zemlji. Zadnje čase pa želijo zlasti Srbi iz drugih republik te potomce Uskokov srbskega porekla, ki so prišli v Belo krajino iz Rogulje v Bosni in opuščene krajiške vasi Bojne, prikazati kot trpine, ki dan na dan na svoji koži občutijo pritiske prisilne asimilacije, nacionalizma, celo genocida večinskega naroda nad manjšinskim. Bojančani so te obtožbe na račun Slovencev zanikali vsakemu, ki jih je želel poslušati, vprašanje pa je, kako prepričljivi so bili. Za nekatere očitno premalo, sicer ne bi predsednik Jugoslovanske zveze iz Ljubljane ob ustanovitvi podružnice Srbske demokratske stranke (SDS) v Novem mestu (bila je 20. maja) dejal, da »morajo čimprej ustanoviti podružnico v Beli krajini, ker jo tam potrebujejo«.
To, še zlasti pa vest, ki sojo zvedeli iz sredstev javnega obveščanja, daje ustanovna skupščina SDS v Novem mestu sprejela sklep, da bo v Bojancih organizirala proslavo v počastitev 600-letnice kosovske bitke, je Bojančane močno vznemirila in razjezila. Zato so poslali pismo, naslovljeno na predsedstvo črnomaljske občinske skupščine in Republike Slovenije, v katerem od obeh zahtevajo, naj storijo vse, da do uresničitve tega in podobnih sklepov ne pride. Poleg tega v pismu, ki so ga podpisali vsi volilni upravičenci iz Bojancev, navajajo, da že stoletja živijo na delu skope belokranjske zemlje na način, ki so si ga sami izbrali, brez pomoči kogar koli, ohranjujoč svoj jezik, običaje, veroizpoved... Vendar se niso nikoli čutili ogrožene od večinskega naroda. Nasprotno, skupaj z njimi so živeli, delali, ustvaijali in usklajevali skupen razvoj, strpno in pošteno v okviru možnosti, ki jim jih daje gospodarski razvoj občine, rezultati pa so vidni. Vendar Bojančani želijo, da bi bil njihov vsakdanjik takšen kot doslej, zato jih motijo poskusi nekaterih posameznikov ali skupin izven občine, največkrat pa tudi izven Repu-
blike Slovenije, ki jim hočejo na vsak način dopovedati, da so v Beli krajini
: pri
kvalitete dela in prevelikega števila zaposlenih. Pri tem vodstvo spodbija trditve o grožnjah z odpustitvijo odvečnih delavcev, saj zmanjšanje števila
TRŽNICA KMALU Z NOVO PODOBO
ČRNOMELJ — Neizkoriščeni prostori črnomaljske tržnice bodo, kot kaže, kmalu dobili lepšo podobo. Kmetijska zadruga se že dogovarja z več zainteresiranimi, ki so pripravljeni s sovlaganjem priti do svojih poslovnih prostorov. Po načrtih bo sedem prijetnih lokalčkov v velikosti 25-40 m2, v katerih bodo opravljali uslužnostne dejavnosti, prodajali športno in ribolovno opremo, ribe, sveže mleko in domače kmetijske pridelke.
• KAR ZA 22 UR PREKINILI DELO — V Tovarni prikolic so tako kot v drugih obratih IMV nezadovoljni z osebnimi dohodki in zato so tudi oni za 22 ur prekinili delo. Za silo so potolaženi, ker so jim predvčerajšnjim izplačali po 1.750 din regresa za dopust, konec junjja in julga pa bo vsak zaposleni dobil še po 1.000 di-
ogroženi.
Bojančani v svojem pismu poudarjajo, da so imeli v preteklosti različne proslave in prireditve, vendar so jih vedno pripravili sami ali s pomočjo drugih na predlog vaščanov. Pri tem pa so odločeni vztrajati tudi v prihodnje, zato so njihove zahteve, ki jih postavljajo občinskemu in republiškemu vodstvu, po mnenju podpisnikov pisma utemeljene, še toliko bolj, ker so svoj protest proti nameram podružnice SDS v Novem mestu izrazili tudi na spontanem sestanku le dva dni po ustanovitvi podružnice. M.
naijev poleg rednega osebnega dohodka. V brežiškem obratu je zapo-
slenih 230 delavcev.
vodnjo neposredno povezane. Prav sedaj o novem delovnem času poteka anketa med prizadetimi delavci.
T. JAKŠE
•	Največja nevarnost za Evropo je utrujenost (Huserl)
•	Bil je zelo dober človek, ampak na žalost komunist (Mrkalj-Kad-mus)
•	Obstaja nevarnost, da bi bila zdaj ena glavnih reakcij v političnem življenju — škodoželjnost (AL Šuštar)
ljubljansko
pismo
Pravice odpisanih
»Cesta« zdaj ne grozi samo lenuhom
LJUBLJANA — Delo tudi pri nas vse bolj postaja privilegij, strah
pred izgubo službe pa »šiba božja« inuhi ’	’ SMBH
za lenuhe. Marsikdo, kije slabo delal, pa tudi takšen, ki ni držal jezika za zobmi, ko je stal pred direktorjem, se je že znašel na cesti. Zaščita delavcev (njihovega delovnega mesta) se zaradi gospodarske krize in stečajev krha na vsej fronti.
Vendar tako po domače, kot si predstavljajo nekateri novopečeni managerji, metanje ljudi na cesto le ne bo potekalo. Poglejmo, kaj govori o tem veljavna zakonodaja o delovnih razmeijih! Delavcu, katerega delo ni več potrebno zaradi tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih razlogov ali ukrepov družbenopolitične skupnosti in mu začasno ni mogoče zagotoviti dela v njegovi organizaciji, ne sme prenehati delovno razmerje, dokler se mu v skladu z merili, določenimi z zakoni in splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, ne zagotovi ena izmed naslednjih pravic iz dela:
—	pravica do dela v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu na podlagi sporazuma pristojnih organov, in sicer na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma delovni zmožnosti;
—	pravica do prekvalifikacije
ali dokvalifikacije za delo na delovnem mestu v isti ali drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu;
—	pravica do dokupa delovne dobe, če mu za uveljavitev pravice do starostne pokojnine manjka do pet let pokojninske dobe;
—	pravica do enkratnega nadomestila v obliki odpravnine v višini najmanj 24-kratnega zneska povprečnega osebnega dohodka delavca v organizaciji, ustvaijenega v trimesečju, ko delavec uveljavlja pravico do odpravnine, če delavec pisno izjavi željo, da mu delovno razmerje preneha in da s temi sredstvi trajno rešuje svoje nadaljnje delovno angažiranje, pod pogoji in na način, ki jih dolo&i zakon;
—	druge pravice v skladu z zakonom.
Če delavcu ni zagotovljena ena izmed omenjenih pravic, ima pravico do denarnega nadomestila najmanj v višini zajamčenega osebnega dohodka, dokler ne nastanejo
pogoji za uveljavitev te pravice, vendar najdlje dve leti. Iz tega so iz-
vzeti invalidi, ki jim delovno razmerje ne more prenehati, dokler ni uresničena ena izmed pravic, naštetih v prejšnjem odstavku.
Če delavec odkloni prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, kakor tudi po preteku dveh let, v katerih je prejemal denarno nadomestilo in ni bilo pogojev za uresničitev kakšne od naštetih pravic, mu delovno razmerje preneha. Delavcu preneha delovno razmerje v prvi organizaciji tudi, če se na podlagi sporazma pristojnih organov zaposli v drugi organizaciji ali pri delodajalcu. Preneha pa mu delovno razmeije tudi, če se na temelju dokupa delovne dobe upokoji.
V. BLATNIK
Zavarovalna skupnost Triglav Posavska območna skupnost Krško
Trg Matije Gubca 3
organizira prodajo poškodovanega vozila, ki bo v petek, 8. 6. 1990, ob 13. uri na Rostoharjevi 62 (delavnica), Krško.
OPEL OMEGA GLS J
letnik 1987, izklicna cena 80.000,00 din
Ogled vozila bo istega dne od 11. do 12. ure na kraju licitacije. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka
licitacije. Prodaja poteka po načelu »ogledano-kupljeno«, kasnejše reklamacije se ne upoštevajo.
/O ljubljanska banka
Dolenjska banka d. d. Novo mesto
KAKO RAVNATI S ČEKI TEKOČEGA RAČUNA?
V Ljubljanski banki-Dolenjski banki, d. d., Novo mesto, je v zadnjem času več občanov, imetnikov tekočega računa, prijavilo izgubo, krajo oz. zlorabo čekovnih blanketov.
Vsak imetnik tekočega računa se s podpisom pogodbe o usta-
novitvi in vodenju tekočega računa med drugim obveže, da bo skrbno ravnal s čekovno karto in čekovnimi blanketi, da ti ne bi
prišli v posest nepooblaščeni osebi.
V primeru, da imetnik tekočega računa hkrati izgubi ali pa mu je
ukradena poleg čekovnih blanketov še čekovna karta in oseb-lica, obs
na izkaznica, obstoji možnost, da bo prišlo do zlorabe oz. uporabe srestev po nepooblaščeni osebi.
Poleg skrbi za čekovne blankete je še posebej važno, da imetnik tekočega računa ne nosi skupaj z blanketi čekovne karte in osebne izkaznice. Vsem imetnikom tekočega računa priporočamo večjo skrb nad čeki in dokumenti za poslovanje po tekočem računu, saj je vsak vnovčen ček — »denar«.
/O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve
DOLENJSKI UST
IC
Naša anketa
D
Grda, škodljiva razvada
Pred dnevi se je v Novem mestu za okroglo mizo o še nerešenih vprašanjih okrog kolektivnih pogodb pogovarjalo prek 50 udeležencev. Tema je bila res težka in vroča, a večina je le ostrmela, ko sije predstavnik Gospodarske zbornice iz Ljubljane sredi posveta meni nič tebi nič prižgal cigareto. Videti je, kot daje tega nesramnega, arogantnega in netolerantnega obnašanja kadilcev v javnih prostorih, kjer se gotovo zmeraj najde tudi kak nekadilec, kije tako prisiljen »potegniti marsikak dim«, vsaj pri nas celo vse več. Za razviti svet se ve, da že zmanjšuje porabo cigaret, za katere je pač jasno, da škoduje zdravju, velikokrat tudi usodno in nepopravljivo. Kako obupno je videti nosečnico s cigareto, mamico z dojenčkom v naročju in s cigareto v roki, prav nič lepši pa tudi ni pogled na očka, ki v sobi mimo puha dim otroku in mamici pod nos ali starejšega možakaija z »začikanimi« prsti. Ni lepo videti, da o škodljivosti za zdravje, kadilčevo in tistih, ki jih s svojim kajenjem silijo v sokajenje, sploh ne govorimo! 31. maj, svetovni dan brez tobaka, naj bi še enkrat opozoril na škodljivost kajenja, kije tudi kar velik strošek. Po ocenah zakonca pokadita v življenju cel avtomobil. Za zaresne učinke, ki naj bi jih ta dan imel, pa bo treba storiti še mnogo več, za začetek morda kadilce pri vsem, kar je kakorkoli povezano s kajo, udariti po žepu.
m
a
f
SANDRA RUŽIČ, šivilja v črnomaljski Beti: »Sem velika nasprotnica kajenja. Ljudje s kajenjem zapravijo veliko časa, povrh pa škodijo sebi in drugim. Tega se kadilci očitno premalo zavedajo. Moti me, da so kadilci tako netolerantni do nekadilcev v javnih prostorih, saj se marsikje ne zmenijo niti za opozorilne napise. Akcijo »dan brez cigarete« sicer [»ozdravljam, prepričana pa sem, da gre bolj za simbolično gesto. Potreben bi bil vsaj mesec brez kajenja.«
MARIJA ŽOKALJ iz Brežic: »Sama
nikoli nisem kadila, tudi v družini ni nobenega kadilca. Ka
Cajenje škoduje zdravju in je precejšen strošek. Denar, ki ga kadilci porabijo za cigarete, je neke vrste davek za bedake. Kultura kadilcev bi tudi lahko bila malo boljša, predvsem jim ne bi bilo treba odpadkov puščati povsod. Če bi bilo v moji moči, bi prepovedala kajenje v javnih prostorih, posebno v pisarnah, v katerih imajo opravka stranke.«
LUDVIK BALOH, sekretar v Gostinskem podjetju Sevnica: »Sem nekadilec iz zdravstvenih razlogov, res pa je tudi, da je bila že moja družinska vzgoja nekadilska. Menim, da se proti kajenju ne da učinkovito boriti kampanjsko ali pa s tako prisilo, kot jo skuša uvesti naša zakonodaja oz. jo je že v zakonu o varstvu pri delu. Mnogo več bo potrebnega trdega dela, osveščanja mla-deži, kako škodljiv je tobak. Starejše pa je težko spreobrniti!«
JANKO CIMRIČ, uslužbenec občinske skupščine Kočevje: »Imam srečo, da smo v pisarni vsi nekadilci in imamo tako najčistejši zrak v celi stavbi. Na sestankih in v lokalih bi se kadilci morali vzdržati kajenja. Vožnja z avtobusom do Ljubljane traja nad eno uro, pa nihče ne kadi. Brez kajenja se da vzdržati vsaj eno uro. V naši piami imamo pepelnik le za to, da stranka v njem takoj ob vstopu ugasne cigareto.«
i |
JOŽE KOČEVAR, kmetijski tehnik iz Križevske vasi pri Metliki: »Kadilci so agresivni in v večini delajo nasilje nad nekadilci, saj kadijo, kjer se jim zahoče. To doživljam tudi kot prodajalec v metliški kmetijski apoteki, čeprav je kajenje tu izrecno prepovedano. Kajenje v zaprtih javnih prostorih bi moralo biti prepovedano. Čudno je, da se isti ljudje, ki jim ni žal dati denaija za dve škatli cigaret, pritožujejo, da je kruh predrag. Po moje so cigarete še prepoceni.«
ALEŠ HREN, monter ogrevalnih naprav iz Repč, Trebnje: »Dan boja proti kajenju je gotovo reklama za bolj zdravo življenje, morda spodbuda za prenehanje kajenja. Od tega imajo sicer korist le tovarne cigaret in država, ki pobira prometni davek. Verjamem zdravnikom, ki pravijo, da je kajenje škodljivo. Toda mnogi zdravniki kadijo. To je, kot bi policaj lovil pijane šoferje in sam pil. Kajenje ima lahko globlji vzrok. Nekateri skušajo navezati stik z neznancem, pa ga prosijo za cigareto.«
ZVONKA BOŽIČ, strojna tehničarka v Sigmatu Brestanica: »Težko, da bomo z enim samim dnevom spremenili odnos do kajenja, z dolgotrajnim opozarjanjem pa lahko vsi skupaj nekaj dosežemo. Jaz sem sicer kadilka, ob sestri edina v vsem sorodstvu, se pa v celoti zavedam nevarnosti in tveganja, ki ga prinaša kajenje. Tolažim se s tem, da še nisem zasvojena in da lahko kadarkoli neham. Znano mi je, da v razvitem svetu, zlasti v ZDA, kadi vedno manj ljudi, tudi pri nas bodo šla gibanja gotovo v tej smeri.«
n
Vi St
8' V!
L. ki
'bi
h
sc
ni
Id
č<
»J
L
ni
$i
4I
VIDA HLEBEC, prof. zgodovine in sociologije na Kmetijski šoli Grm: »Dan brez cigarete pozdravljam in nič ne bi imela proti, če bi se raztegnil čez vse leto, saj vsi dobro vemo, kaj kajenje povzroča. Nekadilci smo zelo tolerantni do kadilcev, nisem pa prepričana, daje to prav, zlasti kar se kajenja v zaprtih prostorih tiče. Verjetno bi bilo bolje za ene in druge, če bi bili strožji. Pri nas v zbornici so kadilci v veliki manjšini.«
I
ALMA BAUER, samostojni organizator poslovne informatike v Inles Ribnica: »Sem kadilka. Kljub temu menim, da je treba spoštovati predpise, ki prepovedujejo kajenje na javnih mestih, v pisarnah itd. Ni napačno, če se kadi v pisarni, kjer so vsi kadilci. Če pa je med njimi en sam nekadilec, ne bi smeli kaditi, čeprav bi jim on to dovolil-Tak odnos bi verjetno tudi pripomogel, da bi marsikdo nehal kaditi.«
I
lo:
vil
VZi
nJf
Pri
ski
8e
Ča
%
Co
naj
riz
hei
nji
Sk.
Uh
Prt
naj
Po.
soc
vel
du[
hiei
Pri«
rast
P
J
t. 22 (2128) 31. maja 199)
Kmetijska šola še bolj kmetijska
Slabemu vpisu do sedaj botroval tudi splošen odnos do kmetijstva
NOVO MESTO — Stoletna tradicija grmske kmetijske šole se bo še nadaljevala kljub trenutnim težavam, kijih imajo na šoli predvsem zaradi zmanjšanega števila vpisov v zadnjih nekaj letih. To je pripeljalo tudi do tega, da so morali zaradi premajhnega števila zasedenih postelj v lastnem internatu le-tega zapreti in svoje učence napotiti na bivanje v šmihelski internat. Tudi letos vpis v prve letnike ni najboljši. Prijav v prvi letnik za izobrazbo kmetijskega tehnika je sicer dovolj za en razred, zato pa se je po do sedaj evidentiranih prijavah za prvi letnik 3-letnega programa prijavilo le 9 učencev, v skrajšani program pa 12.



rtjpSsM
ife*48Sr’
:x$*
m

jprp
m
KMEČKE IGRE - Učenci srednje kmetijske šole Grm se v modemih učilnicah in na vzornih posestvih s sodobno mehanizacijo sicer učijo kmetovanja za bodočnost, ne pozabljajo pa tudi na tradicijo. To so obudili ob dnevu mladosti s kmečkimi igrami, v katerih so se med drugim pomerili tudi v košnji in grabljenju. (Foto: T. J.)
Na šoli računajo, da bo končno število vpisanih učencev bistveno večje, saj na šoli ni sprejemnih izpitov, prostora in učnih moči je dovolj. V vodstvu šole veje optimizem zaradi spremenjene splošne politike do kmetijstva, ki kmetom daje nove možnosti in družbeno velja--vo. »Kmet dobiva svoj status in svoj ugled v družbi. Po neki prejšnji raziskavi je bil ta poklic med dvainpetdesetimi v Sloveniji po popularnosti na predzadnjem mestu, tik pred duhovniškim, ki je bil na zadnjem. Sedaj se odnos do tega spreminja, spreminja pa se tudi naše videvanje potrebnega znanja, ki naj bi ga absolventi naše šole odnesli. Njihova zaposlitev naj bi ne bila več prednostno družbeno podjetje, ampak
VINO V DARILNI EMBALAŽI
METLIKA — Te dni so začeli v vinotoču metliške Vinske kleti prodajati laški rizling pozne trgatve letnik 1988 v novi darilni embalaži, ki predstavlja stilizirano vinsko prešo. To vino v tej embalaži bo moč kupiti še v vinotekah po Sloveniji. V posebni darilni embalaži bo v metliškem vinotoču naprodaj tudi ledeno vino, ki so ga predstavili na nedavni Vinski vigredi.
• Tovariš iz Litostroja, TAM-a ali Iskre, vedi, da jaz dobim za kilogram pitane govedi 23 din! (Kmet Jože Zagorc iz Stogovcev)
družinska kmetija. Temu primemo naj bi sledilo tudi naše izobraževanje v kmetijski mehanizaciji, ekonomiki in gospodarjenju, dopolnilnih dejavnostih, vrtnarstvu, gospodinjstvu, kmečkem turizmu in drugem,« pravi ravnatelj šole Tone Hrovat, pri tem pa seveda poudarja, da mora biti hkrati pouk v smeri kmetijski tehnik dovolj kakovosten, da bo dajal dobro podlago za višji ali visokošolski študij.
Ti cilji so seveda široko zastavljeni in zahtevajo veliko praktičnega dela, opremljene delavnice, mehanizacijo, sadov-
VfDNIK V KUPČIJI
•	Cene živine so še naprej enake. Mlado pitano govedo odkupujejo kmetijske zadruge po 28 do 30 din za kilo in to na meso. Kila žive teže telet za klanje je po 28 din, za pitanje pa do 31 din. Kot vse kaže, se bo ponudba živine na trgu še povečala, kajti velika podjetja uvažajo poceni živino iz Madžarske in Poljske.
•	Elkrojeva industrijska prodajalna v Krškem ima zagotovo največjo izbiro hlač te znane firme. V tej prodajalni se dobijo letne Elkrojeve hlače od 300 din dalje, tiste z napako pa tudi že za 200 din. Kot so povedali v prodajalni, so že
znovomeSki tržnice
V ponedeljek so imeli na tržnici naprodaj že precej različnega sadja, veliko zelenjave in obilo sadik rož, seveda ob vsem drugem, kar lahko gospodinje dobe na stojnicah skozi vse leto. Češnje so prodajali po 50 din . kilo, za enako mero jagod je bilo treba odšeti 20 do 50 din, kilogram jabolk pa je stal 20 in 25 din. Pardižnik so prodajali po 35 do 40, radič in špinačo po 30, solato po 30 do 40, novi krompir po 16, lanski krompir po 10, čebulo in korenje po 25 in fižol v zr-* nju po 20 din kilo. Jajce je veljalo '.80 din. Sadike paprike in paradižnika so bile po 1 do 3 din. Lonček smetane je stal 25 in kilogram skute
precej prodali, vendar je še mogoče dobiti manjše številke. Običajna cena hlač, brez 40 odst. popusta, pa je doslej znašala od 700 do 800 din.
•	Rudnik Senovo je začel z reklamno prodajo svojega premoga, ki ga je pocenil za 14,5 odst. Poleg tega nudijo brezplačen prevoz do razdalje 30 km. Pri petih tonah premoga privarčuje kupec okoli 1.000 din, to možnost pa bodo imeli kupci do 16. junija. Na Senovem pravijo, da je mogoče prihraniti pol tisočaka z nabavo premoga neposredno v Rudniku, če je razdalja tudi večja od 30 km. Velja poskusiti in se pozanimati!
•	Diskotna prodajalna v Bršljinu ta teden ponuja poceni riž iz Burme, ki ga prodajajo po 20 din. Poleg tega imajo na zalogi benko v kilskem pakiranju po 55,20 din, ava pralni prašek 25 kg po 557,50 din, vino težak po 12,90 din.
•	V hladilnici v Žadovniku pri Krškem prodajajo ta teden solato po 25 din, mladi krompir po 12 din, paradižnik 28 din, jabolka po 18 din, pomaranče po 16 din in jagode od 15 do 20 din, odvisno od dneva in kakovosti.
•	SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 148 do 3 mesece starih prašičev in 61 starejših. Prodali so 69 mlajših po 32 do 35 din kilogram žive teže in 23 starejših po 22 do 25 din kilogram žive teže.
Kmetijski nasveti
Novo v spopadu s sirkom s
m
Divji sirek je »okupiral« Dolenjsko. Kar smo napovedovali, seje zgodita: eden najbolj napadalnih plevelov, kar jih pozna poljedelstvo, je preplahi našo pokrajino. Ko se je pojavil najprej na Krškem polju, kmetje niso vzeli dovolj resno opozoril, daje treba ukrepati. Očitno ni zaleglo ne pisanje ne govoijenje v kmetijski oddaji Studia Dolenjske. Divji sirek je prepredel Sentjernejsko polje, razširil pa se je tudi drugod po osrednji Dolenjski tja do Trebnjega in Ivančne Gorice. Spopad z njim je postal neizbežen.
Tako je pisalo na tem mestu 3. novembra 1988, in ker te plevelne nadloge poljedelci v tem času niso zatrli, bo koristno zvedeti, kaj novega priporoča stroka.
. .Divji sirek spada med trave in je večletna rastlina, za katero je značilna 'sjemna trdoživost njenega semena. Na kalitev lahko čaka tudi po več let v
* Po novem poleg kolobarja, ki naj bi v vrstenje žit vključeval oljno ogršči-Co in travnodeteljne mešanice, priporočajo naslednji postopek: Po žetvi žit n,aj bi njivo, ki je močno okužena, pustili v miru toliko časa, da bi sirek iz Jjžomov in semena ozelenel, nato pa bi jo poškropili z enim izmed totalnih herbicidov (cidokor boom efekt v količini 5 I na ha). Teden dni kasneje bi hjivo preorali in nanjo že lahko sejali drugo poljščino. Na krajih, kjer bi s »kropljenjem lahko ogrozili vodo, je dovoljeno za zatiranje sirka uporabljati herbicid rodeo (4 do 51 na ha), vendar je treba škropiti v vsakem primeru Pred cvetenjem, da sirek še ne naredi semena.__________________________
"ajbolj neugodnih razmerah. Trdoživi so tudi rizomi, koreninski izrastki, s Pomočjo katerih se širi in duši kmetijski posevek. Pri tem mu pomaga še s°dobna kmetijska mehanizacija, predvsem neočiščeni kombajni, ki ple-velno seme razvažajo tudi na velike razdalje.
Doslej je veljalo, da je za zatiranje divjega sirka najbolje uporabiti roun-'Ihp, s katerim se poškropi zapleveljen posevek v trenutku, ko se sirek prizmo razraste, tedaj je najbolj občutljiv. Seveda ne sme še delati semena ali Prisilno dozoreti. Drugače povedano: škropiti je treba tedaj, ko so sirkove ta$tline, ki sicer dosegajo tudi do tri metre višine, visoke le kakih 10 cm.
Inž. M. L.
;	' A ) i 'z ' e .. i‘ , i s t *■ o+jfi s: *'&jit!A'£W..
St. 22 (2128) 31. maja 1990
S
s
*
d
5
d
S
S
njake, rastlinjake, drevesnice, hmeljišča, goveji hlev, center za vzrejo plemenskih svinj, čebelnjak, center za vzrejo konj in žrebet ter seveda dobro opremljene učilnice. Vse to šola že ima, nekatere stvari pa ureja sedaj. Tako se je izkazala še kako prav borba pred leti, iz katere pa so strokovnjaki kmetijske šole izšle kot zmagovalci, namreč, da je lokacija šole pod Trško goro, v naravi in z dovolj prostora za praktična dela, ne pa v novomeškem srednješolskem centru, kjer bi bila zelo omejena.
Zelo prav šoli pride tudi povezava s Kmetijskim zavodom Ljubljana, ki je pod isto streho, saj se tako mladi kme-tijci že v šoli navadijo sodelovati s kmetijskimi strokovnjaki, kar je za naše kmetijstvo, ki mora biti zaradi stalno spreminjajočih se pogojev gospodarjenja zelo prožno, še kako pomembno.
T. JAKŠE
Kmetje v samostojni zadrugi?
Črnomaljski kooperanti bodo o novi organiziranosti razpravljali v teh dneh — V KZ vse manj zaposlenih
ČRNOMELJ — Črnomaljska kmetijska zadruga združuje vrsto dejavnosti. Ob tem pa je bilo več pripomb, daje
prav kooperacija, ki bi morala biti osnovna vez s kmetom, zanemarjena. Kmetje imajo tudi veliko pripomb na organiziranost zadruge in njen odnos do njih.
Iz Melamina »balzam za rastline«
Dragocen izum — agro-gel prinaša revolucijo
Agrogelova revolucija se je šele začela, napovedujejo Tehnične in tehnološke informacije, ko poročajo o izdelovanju agrogela, želatinastega balzama za rastline, ki so ga zasnovali reziskovalci ljubljanske kemijske fakultete in kočevskega Melamina. Ta nova snov utegne zaradi svojih lastnosti vezanja velikih količin vode in v njej raztopljenih gnojil in pesticidov v resnici povzročiti velike spremembe v pridelovanju hrane, zlasti na območjih, kjer je za poljedelstvo in druge kmetijske panoge premalo padavin.
Agrogel je nastajal v največji tajnosti, saj so morali raziskovalci, ki so se lotili dela, poprej podpisati celo pogodbo o molku. V ZDA in na Japonskem so nevtralni akrilni polimer agrogel v zadnjih letih sicer že izdelovali, vendar so izum ljubosumno varovali in niso hoteli nikomur prodati licence, saj so z agrogelom ustvarjali take dobičke, da jim to niti na misel ni prišlo. Treba seje bilo lotiti izumljanja na novo in to je našim raziskovalcem uspelo.
V agronomiji je znano, da polimeri izboljšujejo tri bistvene zahteve za rast: preskrbo z vodo, zračnost in zadrževanje hranilnih snovi v prsti. Toda agrogel ima pri tem izjemno velike zmogljivosti. Na enoto svoje mase je zmožen vezati nekaj-stokratno količino deževnice ali namakalne vodne raztopine gnojil. V nabreklem agrogelu pa je voda vezana dovolj rahlo, dajo lahko črpajo rastline. Zaradi te svoje lastnosti postaja agrogel idealno sredstvo za boj proti suši, zlasti še, ker je sposoben večkratnega nabrekanja in izsuševanja, je odporen proti visoki temperaturi in tudi sicer dovolj dolgo obstojen, da zdrži v klimatsko nenaklonjenem naravnem okolju. Za nameček je tudi ekološko povsem čist, netoksičen, tako da gaje mogoče brez vsakih negativnih posledic vnašati v obdelovalno zemljo.
Kmetje si želijo čistih računov, zato se bodo v bodoče organizirali samostojno, s svojim vodstvom, pa tudi z ustanoviteljskimi deleži, ki bodo znašali 4.000 din. Delež bo plačljiv v treh letih in bo osnova za delitev dobička, ki naj ne bi bil nižji, kot bi bile obresti za v banki vloženi znesek.
Kmetje se bodo sami opredelili, ali bodo kot samostojni profitni center ostali v okviru obstoječe zadruge ali pa oblikovali popolnoma ločeno zadrugo, s svojimi nujno potrebnimi službami. V kmetijski zadrugi pripravljajo za obe možnosti tudi finančne obrazložitve, saj bo ravno od tega v največji meri odvisna odločitev, katera oblika bo cenejša in za kmete sprejemljivejša. Če pa bi se novooblikovana organizacija kmetov izločila iz sedanje KZ, bi sc ostale dejavnosti zadruge oblikovale v samostojno podjetje. V tem primeru bi bil največji problem delitev premoženja, ki * v
• V kolektivu črnomaljske kmetijske zadruge se zavedajo, da so glede na doseženi dohodek preštevilni, čeprav so v letošnjih mesecih poslovali še brez izgub. To pa predvsem na račun nizkih plač. Zato zmanjšujejo število zaposlenih, letos so ga že za 6 odst., prav toliko pa ga bodo še do konca leta. Prizadevajo si pridobiti nove programe, v katerih bi zaposlili presežek delovne sile, kot na primer v predelavi mesa, uslužnostnih storitvah, zod-piranjem novih trgovskih poslovalnic, spremembo delovnega časa. Tako je večina zadružnih trgovin odprta ves dan, ob sobotah popoldne in ne-. deljah, kar je bilo včasih neuresni-čljivo._______________________________
je zaradi številnih nejasnosti tudi v zakonih težko rešljiv problem.
Že prve razprave s kmeti kažejo, da kmetje večinoma sicer želijo čiste račune, dolgoročno sodelovanje in odgovornejši odnos pri nabavi cenejših re-promaterialov, da pa se zavedajo težavnosti oblikovanja samostojne zadruge. So tudi za večje deleže. O vsem tem bodo imeli v črnomaljski občini razprave
v prvi polovici junija.
M. BEZEK-JAKŠE
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Stekleničenje vina v kmečki zidanici
Mnogi vinogradniki želijo več vedeti o tehniki stekleničenja vina. Da bi pomagal k razumevanju te zahtevne tehnologije, navajam nekaj navodil, kako pripravimo polnilno linijo in kje so nevarnosti.
Vino, pripravljeno za stekleničenje, mora biti ostro filtrirano, idealno bi bilo predfiltiranje tudi z EK stojnicami. Pri samem polnjenju filtriramo tudi skozi EK stojnice, in če je pretok lahek, potem je tudi več verjetnosti, da smo odstranili večino najbolj nevarnih mikroorganizmov, kot so kvasnice, bakterije in plesni.
Važna je količina pretoka vina skozi filter. Pri eni EK stojnici 40 x 40 sme v eni uri znašati pretok največ 501 vina. Recimo, daje zmogljivost naše polnilne linije 600 1 vina. V filter moramo vložiti najmanj 12 filtrskih stojnic, bolje eno ali dve več. Sterilizacija polnilne linije ne sme izostati. Izvedemo jo lahko z vročo vodo, ki ima temperaturo čez 80 °C. Idealna tehnika je s paro, kdor to zmore finansirati. Parimo samo v nasprotni smeri toka vina, patjenje mora trajati najmanj 25 minut. Vsi vhodni in izhodni ventili morajo biti odprti. Voda, ki se med parjenjem kondenzira, mora odtekati. Po paijenju moramo filter dobro sprati z vodo, toda v smeri toka vina. Izpirati začnemo z nizkim pritiskom vode, da filter počasi postane vodotesen. Sterilizacija steklenic z 1,5 do 2 odst. razstopino žveplaste
kisline je koristna. Da ne bi povečali količine žvepla v vinu, steklenice spiramo z vodo, kije EK filtrirana, ali jih pustimo dalj časa odcejati.
Zapiralec je potrebno v pravilnih časovnih presledkih večkrat v 8 urah razkužiti z enim od sprejev, lahko je tudi čisti alkohol. Najbolje je sterrlno vzdrževati samo glavo za zapiranje, rezervoar za zamaške in pot, po kateri potuje zamašek. Tudi roke moramo pri tem postopku z zamaški vzdrževati razkužene. Sam postopek polnjenja naj bo organiziran z dovolj ljudmi, da se izognemo naglici.
Na začetku polnjenja in po vsaki prekinitvi mora biti vino nekaj minut v krožnem prečrpavanju med filtrom (izhod) in posodo, iz katere črpamo vino. Idealno je, da imamo cev za ta krožni tok. S tem postopkom iztisnemo zrak iz filtra in, ne da bi črpalko izklopili, nadaljujemo stekleničenje. Izogibati se moramo povišanim pritiskom v črpalki in filtru.
Pot od polnilca do zapiralca mora biti čim krajša. Natančna nastavitev višine steklenice na zapiralcu je zelo važna, da se steklenica pri zapiranju čvrsto stisne. Steklenica mora biti tudi navpično pod mehanizmom za zapiranje. Napolnjene steklenice naj najmanj nekaj ur stojijo pokonci, če smojih zamašili s pluta-stim zamaškom. Če ni zamašek takoj namočen z vinom, lažje izravnava nastali nadpritisk v steklenici in se prileže k steklu stekleničnega vratu. Če pa je možno pustiti steklenice stati nekaj dni, jih šele po nekaj dneh poležemo. V prostoru polnilnice ne sme biti prepiha in tla naj bodo vedno vlažna (mikroorganizmi).
Mag. JULU NEMANIČ
.WN\\\\\VWWWW\N\WVVWWW\'W>
Ob »špekulaciji stoletja«
Kako sleparji kujejo dobičke z bio hrano — Ali je škropljeno sadje človeškemu zdravju nevarno?
V nekaterih zahodnoevropskih deželah, zlasti Zvezni republiki Nemčiji, je — kot poročajo — zacvetela »Spekulacija stoletja«. V nevednosti in strahu za svoje zdravje in življenje so ljudje pripravljeni plačati vsako ceno za tako imenovana bio živila, brez kemičnih pripravkov pridelano hrano, ki je občutno dražja od običajne. Za bio živila proglašajo tudi tiste pridelke, ki to niso (pomislimo samo na kisli dež, ki pada povsod), zaradi množice prodajnih mest in zahtevnih preiskav pa celo slovita nemška inšpekcija v nemoči dviga roke in ljudi v stiski prepušča izkoriščanju sleparjev, ki so zavohali lahek zaslužek.
IZENAČENO ZNANJE MLADIH ČEBELARJEV
LESKOVEC - Sobotno tekmovanje mladih čebelaijev Posavja v Leskovcu pri Krškem je postreglo z zelo dobrim in izenačenim znanjem o biologiji, bolezni čebel itd., tako da komisija, ki jo je vodil Janko Božič ni imela lahkega dela. Med 10 ekipami čebelarskih krožkov so prevladovali krožki iz osnovnih šol krške občine, - dobro so se odrezali tudi mladi čebe-larji iz sevniške občine, žal pa ni bito nobene ekipe iz brežiške občine. Pri mlajši skupini je bil boj tako izenačen,
da so si kar tri ekipe razdelile prvo mestic in sicer Kostanjevica, krožek na OŠ dr. Mihajla Rostoharja iz Krškega in Leskovec. Pri starejši skupini pa sta se najbolje odrezali Brigita Be-dek in Tanja Koprivnik, ki sta nastopili za čebelarski krožek OŠ Boštanj, drugi so bili Leskovčani in tretji čebelarji iz OŠ Koprivnica. Prvim trem ekipam so izročili organizatorji — Čebelarska zveza Krško praktične nagrade, podpredsednica Zveze čebelarskih društev Slovenije Minka Zupančič pa se je zahvalila organizatorjem, še posebno OŠ Milke Kerin iz Leskovca, za vzorno organizacijo srečanja in tekmovanja. Pohvalila je tudi dobro delo mentoijev.
Izobraževanje le ne gre v prazno
V Društvu vinogradnikov Dolenjske podružnice Sevnica-Boštanj tudi poslej ____največja pozornost izobraževanju članstva — Zelo dober obisk_
SEVNICA — »Dobro delo naše podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske (DVD), z okrog 320 člani naštevilčnejše med vsemi enajstimi podružnicami, se kaže predvsem v-tem, da so ljudje že pridobili toliko znanja, da opuščajo samorodnice in se odločajo za sortni izbor, vse bolj je v ospredju kakovost in manj količina pridelka,« je povedal Rado Umek, ki so mu v podružnici DVD Sevnica-Boštanj že za drugo mandatno obdobje zaupali predsedniško funkcijo. Umek pravi, da vinogradnikom očit- ravno ti, manjši vinogradniki v veliki
sevniške vinogradnike, ker je toliko poslušalcev, a tudi tehtnih vprašanj vinogradnikov.
P. PERC
no zelo koristijo tako praktični prikazi vinogradniških opravil, predvsem rezi vinske trte, kot tudi predavanja o kletarjenju, negi vina. Slednjega vsako leto pripravijo pred trgatvijo in še januarja ali februaija ob pretoku vina. »Rezultati so vidni zlasti na vsakoletni degustaciji vin. Kakovost se nenehno izboljšuje in v zadnjem času ocenjevalci vina ne izločijo več nobenega primerka zaradi prisotnosti samorodnice. Moram pa povedati, da sestavljajo članstvo naše podružnice pretežno vinogradniki z mijhnimi površinami. Pri dobrih letinah pa so
zagati, kako prodati vino, da bi se račun izšel. Za nekaj sto litrov prodanega vina se namreč zelo drage analize vina ne splačajo. Zato bomo predlagali spremembo zakonodaje. Rešitev bi bila tudi združevanje malih vinogradnikov«, pojasnjuje Umek.
Ob koncu omeni, da bodo tudi posjej posvečali največjo pozornost izobraževanju članstva, saj so predavanja zelo dobro obiskana. Magister Julij Nemanič iz Kmetijskega inštituta in drugi strokovnjaki zelo radi prihajajo med
Rado Umek ponovno predsednik podružnice DVD Sevnica-Boštanj
Več kot inšpekcija bi pri tem lahko naredilo osveščanje ljudi Kako je z uporabo mineralnih gnojil smo na tem mestu že pisali Ostaja nesporno dejstvo, da je naša zemlja tako izčrpana, da brez gnojil ni mogoče pridelati dovolj hrane. Prof. dr. Mirko Leskošek z biotehnične fakultete v Ljubljani pravi celo: »Brez gnojil bi bili lačni « Ob pravilni in neprebrani uporabi mineralnih gnojil tudi ne preti nevarnost naravi saj strokovno pravilno opravljeno gnojenje temelji na naravni reciklaži
Še več strahu je pred pripravki za zdravstveno varstvo rastlin, ki jih neuki ljudje vse po vrsti uvrščajo med strupe, četudi niso. Tudi v tem primeru si bomo pomagali z nesporno strokovno avtoriteto, prof. dr. Jožetom Mačkom z iste fakultete, ki o tem v Sloveniji zagotovo največ ve.
Približno tri četrtine vseh sredstev, ki so pri nas naprodaj, ima ID50 (to je odmerek, pri katerem pogine polovica poskusnih živali običajno podgan) mnogo nižji od kuhinjske soli ki v prehrani ne velja za strupeno. Je pa med zaščitnimi sredstvi (zlasti insekticidi) nekaj zelo strupenih, saj pri njih zadošča za smrt že poln naprstnik pripravka Vendar to velja za nerazredčene pripravke. Predpisano razredčevale zelo zmanjša strupenost Da bi se s hrano smrtno zastrupili bi moral človek takoj po škropljenju pojesti kar 150 kg sadja drugi dan 300 kg tretji 450 itd Če upoštevamo še predpisano karenco, to je nujni čakalni čas od škropljenja do uživanja sadja potem sadje sploh ne more biti akutno strupeno, res pa je, da je lahko kronično strupeno zaradi uživanja daljši čas, zlasti še. če se ne upošteva karenca in ali če se prekoračuje predpisana koncentracija škropiv.
V Sloveniji so 17-letne raziskave pokazale, da v sadjarski praksi prekoračitev maksimalno dovoljenih količin škropiva domala ni bilo. Ob tem lahko celo zanemarjamo dejstvo, da je večina novejših zaščitnih sredstev organskega izvora in da se pod vplivom dežja in sonca razkrojijo, podobno, kot se razkroji in vrne v naravo odvržen ogrizek jabolka. S popolno zanesljivostjo ni bil v Sloveniji ugotovljen še noben primer zastrupitve s sadjem. Zastrupitve so se žal dogajale, vendar izključno zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nestrokovnosti pri ravnanju z zaščitnimi sredstvi
Sporočilo raziskave je že samo po sebi tudi komentar.
Inž. M. LEGAŠ
DOLENJSKI LIST

IZ NKŠIH OBČIN
i Ili.it
IZ NKŠIH OBČIN
Delna razbremenitev je možna
V štirih mesecih v občinskem proračunu za skupno porabo okvirno dovolj sred-stev — Za 19 milijonov neplačanih obveznosti in neizvedenih nalog
NOVO MESTO — Občinska vladaje ugotovila, da so v prvih štirih letošnjih mesecih vse programe skupnih družbenih potreb v novomeški občini razen tistega v osnovnem šolstvu in komunalnem gospodarstvu izvajali v dogovorjenem obsegu. V občinski proračun se je v tem času za te potrebe nateklo nekaj manj kot 164 milinonov dinarjev, porabljenih pa je bilo 142 milijonov. Vendar
izvajalci niso dobili plačila za izvedene naloge v znesku 2,53 milijona dinarjev, na 16,4 milijona dinarjev pa so ocenjene naloge, ki so bile planirene, izvedene
pa ne.
V osnovnem šolstvu niso bila v celoti zagotovljena sredstva za obračun amor-
zagotovijena: tizacije, kije eden od virov za financiranje gradnje osnovnih šol po referendumskem programu. V štirih mesecih je šlo za 5,5 milijona dinarjev. Sicer pa za izvajanje rednega programa primanjkuje dobra desetina potrebnega denatja, ker se še vedno zbira po ob novem letu prenizko določeni prispevni stopnji? V komunalnem gospodarstvu je prižgana rdeča luč za izvajanje več nalog v skupnem znesku 4,23 milijona dinarjev (osnovna dejavnost, programi krajevnih skupnosti, kanalizacija Mirne Peči, avtobusna postaja, manj razvite krajevne skupnosti), da bi lahko pokrili izgubo v Komunali, pridelano zaradi zamrznjenih cen komunalnih storitev.
Razkorak med veljavnimi in dejanskimi ekonomskimi cenami je prinesel negativno bilanco tudi vrtcem v novomeški občini, ki so za štiri mesece napovedali 4,4 milijona dinarjev izpada dohodka. Ta denar bo šel kot izredni odhodek za izvajanje rednega programa otroškega varstva iz občinskega proračuna. Z majskim povečanjem cene in prispevkov staršev se bo ta večna stiska z denarjem v vrtcih le nekoliko ublažila, odpravljena pa ne bo. V socialnem skrbstvu so si v štirih mesecih nakopali 164 tisočakov dolga socialnim zavodom, še za 273 tisočakov pa je ostalo neizvedenih nalog iz sprejetega programa. Neizpolnjene so ostale obveznosti do večjih dogovorjenih novomeških investicij; 2,5 milijona dinarjev za bolišnico, 570 tisočakov za študijsko knjižnico, 1,2 milijona za položitev tartana na stadionu. Za slednje je sedaj že podpisana pogodba, tudi ostale investicije naj bi manjkajoče iz začetka leta imele nadoknadeno do konca leta. Ob neporavnanih obveznostih za investicijo sicer do zdravstva ni dolgov za izvajanje rednega programa. Toda večina
zdravstvenega programa se ftnancira iz republiškega proračuna in Zdravstveni center Dolenjske je že vse leto v hudih likvidnostnih težavah, saj denarja ne dobe sproti in toliko, kot opravijo storitev, za katere so priznani materialni stroški precej nižji od dejanskih. Neporavnane so ostale tudi nekatere obveznosti za pospeševanje proizvodnje hrane v poljedelstvu pa do poklicne gasilske enote itd., saj dotok denarja ni najbolj usklajen s potrebami.
Neusklajenost prilivov, porabe denarja in potreb za posamezne programe
dejavnosti narekuje takojšnjo izdelavo rebalansa proračuna novomeške občine za letos, ki ga bo v skladu s svojo politiko do skupne porabe potrdil že novi izvršni svet. Do takrat pa naj bi bilo narejeno vse za normalno financiranje dogovorjenih programov, ki po mnenju dosedanjega občinskega vodstva vendar dovoljujejo oz. omogočajo vsaj delno razbremenitev gospodarstva.
Z. L.-D.
ČAJANKA IN PROGRAM
Postaja Rdečega križa v KS kandija-Grm organizira enkrat mesečno čajanko za starejše občane. Denar za čaj in pecivo zbirajo udeleženci s prostovoljnimi pri-
zbirajo udeleženci s prostovoljnimi prispevki. Občasno jim na pomoč priskočijo tudi stanovalci iz Doma starejših občanov
orna starejših občanov s kulturnim programom.
• Človeku je potrebna samota, da spozna in razume druge ljudi (Cankar)
DOBILI ZLATO REPUBLIŠKO PRIZNANJE
Zgodovinski krožek OŠ Milke Šobar-Nataše v Novem mestu že vrsto let pod mentorstvom tovarišice Vere Tončič raziskuje zgodovinsko preteklost našega okoliša. Letos smo raziskovali zgodovino deške in dekliške šole v Šmihelu. Nalogo smo opremili z originalnimi fotografijami, spričevali, starimi učbeniki in zvezki, pe-resnicami in drugim gradivom, ki smo ga zbirali vse leto. 17. in 18. maja smo se udeležili 21. srečanja mladih zgodovinarjev, ki je bilo v Kopru, kjer smo prejeli zlato republiško priznanje ZPMS. Koprčani so se izkazali kot zelo gostoljubni, razkazali so nam mesto, luko Koper ter nas popeljali še v Hrastovlje. Naša naloga bo razstavljena tudi na razstavi Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani.
BARBARA GRABNAR.
VESNA DŽANANOVIC OŠ Milke Šobar-Nataše Novo mesto
Ne podirajmo vsega počez
Tretje srečanje strojnih šol Slovenije v Novem mestu — Okrogla miza o vlogi praktičnega pouka
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 2. junija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu; Samopostrežba v Šmihelu
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprta: v Novem mestu Pogača na Glavnem trgu 22, v Črnomlju Market Čardak.
Ker je sobota, 2. junija, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure.
NOVO MESTO — V petek, 25. maja, je bila novomeška srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič gostitelj tretjega srečanja slovenskih strojnih šol. Prvo tako srečanje je bilo v Ptuju, saj je bila tamkajšnja srednja šola pobudnik teh srečanj, drugo pa v Titovem Velenju. Srečanje ima tekmovalni značaj, saj se učenci desetih srednjih šol strojne usmeritve pomerijo na srečanju v strokovnih in tudi v športnih veščinah, bistvo srečanja pa je predvsem v medsebojnem spoznavanju, izmenjavi mnenj in izkušenj.
»Tisti, ki šole udeleženke poznate, veste, da besede o pomoči in izmenjavi izkušenj niso fraza, ampak da to dejansko živi,« je ob otvoritvi srečanja dejal ravnatelj šole gostiteljice Peter Sterk in med drugim poudaril, da je tako sodelovanje potrebno prav v trenutku, ko se pripravljamo na ponovno šolsko reformo. »Prepričan sem, da bo nova šolska oblast vlekla pogumne, a premišljene poteze, zelo iluzorno pa bi bilo, če bi pričakovali vse od nje. Tako kot gospodarstvo pričakuje, da mu vlada pripravi pogoje za gospodaijenje, tudi šolstvo pričakuje zase take pogoje, da bo normalno delovalo in predvsem, da ne bomo več poslušali o takih rešitvah gospodarskih kriz, v katerih se predvideva toliko in toliko odstotno zaostanje šolstva za gospodarstvom.«
O koncu srečanja je ravnatelj Šterk dal naslednjo oceno: »Mislim, daje srečanje uspelo, čeprav smo imeli nekaj težav zaradi vremena in zamude oddaljenih gostov. Zlasti je bila aktualna okrogla miza o vlogi praktičnega pouka v prenovljenih programih, na kateri smo prišli do ugotovitve, da ne smemo podirati vsega požez, ampak obdržati in spojiti tisto, kar je bilo dobrega v starem in novem sistemu.«
Na zaključni slovesnosti srečanja sta nastopila mladinski pevski zbor SŠTZU pod vodstvom Francija Možeta in plesna skupina SŠTZU pod vodstvom Liljane Mitič.
T. J.
Združenje
dela za obrtnike
Z letne skupščine Obrtnega združenja
NOVO MESTO — »Časi so hudi, združenje mora biti tisto, ki sleherni trenutek pomaga obrtniku. Ta naj čuti, da je stanovska organizacija, ki stoji za njim in kamor se vedno lahko obme po pomoč,« je rekel dosedanji in novoizvoljeni predsednik Obrtnega združenja Novo mesto, Ivan Krajnc, na skupščini združenja v četrtek, 24. maja. Na njej so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letos, opravili pa tudi volitve novega vodstva.
V preteklem letu in v vsem mandatu je bilo v združenju opravljenega veliko dela, nasezadnje je treba vedeti, da ob tajniku vse delo opravljajo sami obrtniki. Lani so imeli precej opravka tudi s prireditvijo ob 20-letnici združenja, največja stanovska pridobitev iz tega mandata pa je dom obrtnikov na Glavnem trgu.
Vse to ostaja naloga združenja tudi za naprej. V letošnjem programu, ki je narejen po željah obrtnikov, programih vseh sekcij in ciljih slovenskega obrtništva, so izpostavili sodelovanje z občinsko skupščino in vsemi njenimi organi pri reševanju konkretnih zadev, ki se nanašajo na samostojno osebno delo. Obrtna zadruga Hrastje pot sodelovanja s podjetji za razvoj kooperacij ter za pridobitev poslovnih prostorov na Cikavi. Sodelovanje s sindikatom in skladom za izobraževanje delavcev naj bi dalo čimveč novega znanja obrtnikov in njihovih delavcev, z banko pa kredite za obratna in osnovna sredstva.
Na skupščini pa je bilo največ govora o članskem prispevku. Večina ni imela nič proti I -odstotnemu prispevku za domače novomeško združenje, zato pa toliko bolj večino razburja več kot trikrat večji prispevek za republiško zvezo, ki da, za povrh, slabo, neresno dela in od nje ni prave koristi. Če s pogajanji, za katere je pooblaščen izvršni odbor, ne bodo dosegli razumnejšega prispevka, novomeški obrtniki, podobno kot še v nekaterih slovenskih občinah, razmišljajo celo o izstopu iz zveze.
Na samoprispevkarski vrh
Ob iztekajočem se samoprispevku v metliški občini, šestem po vrsti — Tudi sedmi?
METLIKA — V kratkem se bo iztekel občinski samoprispevek za obdobje 1985 — 1990, ki je že šesti zaporedni petletni samoprispevek v metliški občini, po čemer se ta majhna belokranjska občina uvršča na slovenski samoprispevkarski vrh. Vsekakor so v metliški občini med prvimi, če ne prvi v Sloveniji začeli številne probleme reševati tudi s pomočjo samoprispevka in tudi temu se lahko zahvalijo, da je občina danes komunalno tako opremljena, kot je.
V iztekajočem se obdobju samoprispevka so program v večji meri že izpeljali, od večjih del ni zgrajena le obljubljena metliška avtobusna postaja, kije bila na prednostnem seznamu tako in tako na koncu. Pa tudi za avtobusno postajo je že odkupljeno zemljišče in narejeni so načrti. Program samoprispevka so začeli uresničevati z gradnjo nove metliške telovadnice, ki so jo slovesno odprli za občinski praznik leta 1986, te dni pa so dokončno uredili še zunanja igrišča pred šolsko telovadnico. Zlasti v tem obdobju so veliko pozornosti posvetili preskrbi s pitno vodo v vsej občini, zlasti še v gorjanskem predelu. Dela bodo ob pomoči JLA nadaljevali tudi letos.
S pomočjo samoprispevka so posodobili številne ceste v občini, mest-
ne ulice in vaške poti, pri čemer so še dodatno veliko prispevali občani z denarjem in delom. Vsekakor so ta del iz programa samoprispevka zelo uspešno uresničili. To velja tudi za gradnjo mostu čez Lahinjo pri Gerši-čih. Delež od samoprispevka je tudi v metliški telefoniji, ki bi morala biti zaključena do izteka samoprispevka.
Kot sedaj kaže, bodo tudi zadnjo postavko iz programa samoprispevka, avtobusno postajo, začeli graditi v kratkem, tako da se bo tudi to obdobje, čeprav je program nastajal in bil sprejet v bistveno drugačnih časih, kot so bili ti, v katerem so ga izvajali, uspešno zaključilo.
Ali se bodo odločili za referendum za nov, sedmi samoprispevek v metliški občini, sedaj še ni znano. Odločitev o tem, zlasti pa program, bo morala pripraviti nova občinska oblast. Jasno pa je, da bo moral biti, če se bodo za referendum odločili, program veliko krajši in povsem konkreten. Ob poročilu o uresničitvi iztekajočega se programa samoprispevka je izvršni svet predlagal, da bi v program novega samoprispevka dali le dograditev metliške osnovne šole in gradnjo porodnišnice v Novem mestu. V novih razmerah naj bi samoprispevek trajal toliko kot mandat občinskim funkcionarjem.
A. B.
ŠOLA JE DOGRAJENA — V soboto, 26. mqja, so slovesno odprli prenovljeno in dozidano osnovno šolo v Šmarje ti, za katero so s samoprispevkom prispevali denar ljudje iz vi občine. Sola je pridobila več učilnic, tako da bo zdqj pouk v eni izmeni, pa telovadnico, prenovljeno kuhinjo itd. Posebne omembe je vreden vrtec za I 90 malčkov. Slovesna otvoritev je bila množično obiskana, na ogled prenovljene in dozidane šole pa sta obis- j kovake povabili Angela Grahut (des- 1 no), rugstarejša še živeča učiteljica te šole, in Milena Furlan, sedanja tova-1 rišica z najdaljšim učiteljskim stažem. (Foto: Z. L.-D.)
NOVA ŠOLA
Ko smo prišli po počitnicah prvikrat v šolo, je bila ta napol podrta. Zdaj pa je vse že zgrajeno, delavci samo še pospravljajo
okolico. Zjutraj se preobujemo v gardero-
. . Uo| ..... ..
bah v zaklonišču. V prostem času opazujemo ribe v akvariju. Pri malici nič več ne stojimo, ampak sedimo za mizo. Najraje pa smo v novi telovadnici. Zelo smo veseli, če je dež, da lahko telovadimo v njej. Učenci sodelujemo pri pouku. Urejamo
svoje razrede in na stenčase lepimo zani-1 .......................... oljo'
mivosti. Zdaj učenci z večjo voljo hodimo v šolo. K malu bo njena slovesna otvoritev. | Pripravili bomo program, igral bo tudi ansambel. Pri šoli bomo imeli tudi hlev za I domače živali. Vsi učenci menimo, da smo se močno približali modernim šolam.
ELVIS DEŽMAN, 5.a OS 29.voktober Šmaijeta
BOLJE KOT LANI
19. maja letos je bilo v Novem mestu regijsko tekmovanje učencev osnovnih šol v družabnih plesih, ki se ga je udeležilo prek 600 plesalcev z Dolenjske. Krško občino so zastopale OŠ Krško, Leskovec | in Brestanica v okviru Plesnega studia Videm. Naši plesalci so se regijskega tekmo- ] vanja udeležili drugič, vendar so dosegli precej boljše rezultate kot lani, saj je OŠ Jurij Dalmatin Krško osvojila prvo mesto v kategoriji 1. in 2. razredov. Najboljši rezultat med posameznik) sta dosegli Karo-1 lina Očkcrl in Kristina Žibert, ki sta posta-
li prvakinji v svoji kategoriji. Doseženo 3. DS J
mesto OŠ Jurij Dalmatin v skupni razvr-
stitvi pa je dokaz več, da so tudi ostali ple- | alei dobro odplesali tekmovalni program.
D. VODLAN
DUŠAN PLUT TAKO IN DRUGAČE
VINJA VAS V ASFALTNI OBLEKI — V nedeljo se je še ena podgorska vas odela praznično, da bi proslavila pomemben dosežek — domala vse vaške ulice so dobile asfaltno preobleko, mnogi vaščani pa so izkoristili priložnost in z doplačilom asfaltirali tudi dvorišča pred domačijami. »Položili smo nekaj več kot 2.500 m2 asfalta,« pravi predsednik KS Podgrad Jože Gazvoda. »Za to so vaščani prispevali po 3.500 din, pa tudi svoje delo. 900 m2 smo že položili tudi v Podgradu in nas čaka še asfaltiranje ceste do Mihovca v dolžini 1.500 m in približno toliko ceste na Mali Cerovec.« Na sliki: otvoritveni trak je prerezal predsednik gradbenega odbora Jože Kastelic. (Foto: T. Jakše)
Iztekla se je proizvodnja volne
METLIKA — V prvem letošnjem četrtletju je Kodranka in volna, eden od Betinih programov, normalno poslovala, dosegli so načrtovano proizvodnjo, plan prodaje pa so celo malo presegli. Vendar so že takrat zaznali prve likvidnostne težave, ki so se začele pojavljati, ker njihovi kupci niso poravnavali računov. Prejšnji mesec so bili ti problemi vse večji, nadaljujejo se tudi sedaj.
»Zaradi plačilne nesposobnosti naših domačih kupcev se težave z nelikvidnostjo stopnjujejo,« pravi direktor Ko-dranke Ivan Malešič. »Da jih ne bi še povečevali, smo bili prisiljeni ustaviti del proizvodnje, ker smo ustavili dobave tistim kupcem, ki robe ne morejo plačati, sicer bi bile neplačane teijatve vse večje.« Aprila je bila raradi tega proizvodnja za okoli desetino manjša od načrtovane za ta mesec. Zato so morali delavci v tistih skupinah, kjer so
se pravi od 1. do 6. maja, povsem ustavili proizvodnjo v tovarni, kjer sicer delo teče neprekinjeno 24 ur na dan vse leto. Po praznikih je proizvodnja stekla normalno in sedaj Kodranka obratuje s 95-odst. zmogljivostjo in nimajo nikakršnih organiziranih oziroma »prisilnih« dopustov.
proizvodnjo ustavili, v tem času ali izkoristiti redni dopust ali pa sojih poslali
Eden od ukrepov za omilitev težav je tudi zmanjšanje števila zaposlenih; od lanske jeseni se je to število zmanjšalo
za 40, tako daje sedaj v Kodranki zapo-ela
na izredni dopust, za katerega so dobili 75 odst. siceršnjega plačila. Zadrego ob zmanjšanju proizvodnje so reševali tudi tako, da so med prvomajskimi prazniki,
slenih 269 delavcev. Drug pomemben ukrep pa je ta, da so v tem mesecu povsem ukinili proizvodnjo volne, kajti že nekaj časa je bilo jasno, da ta proizvodnja ne prinaša dobička. Namesto te so
NOVA OBLAST Nova oblast gre po poteh stare. Podpredsednik novomeš- i ke skupščine in eden od prvakov krajev-1 nega Demosa je bil govornik ob nedavni j otvoritvi prizidka šole v Šmaijeti. Govoril I je seveda prosto in ne posebno dolgo, vse-j bina povedanega pa je bila, da je precej j časa razmišljal, kaj bi rekel oziroma pove-! dal. Po tistih nekaj stavkih sodeč, ni dovolj i razmišljal.
TRŽNICA — Tržnico so, hvala bogu,
[ preselili nazaj na Prešernov trg. Kakšno blago boste kupili in zlasti po čem, je odvisno od vaše pogajalske spretnosti, vsekakor pa si velja ogledati tudi marketinško plat trga. Tako med drugim prodajalec sicer lepih jagod svoje blago prodaja v za-I ščiti napisanega reklamnega gesla »frišna I jagoda sa Krške polja«. Njegov kolega, ki | prodaja češnje, je v slovenščini (vsaj glede napisov) bolje podkovan — nad češnjami pravilno piše »hrustavke«, govorni del oddaje pa precej šepa. Nedvomno prijazni in ustrežljivi možak vsakemu kupcu zdrdra stavek: »Jaz rad imam naše ljudje« Neka stranka se mu je zahvalila ozirom« vrnila vljudnost z besedami: »Jaz vaša češnja rada imam v želodec«.
PAPIGE — Na tržnico pa se ni preselil prodajalec papig. Morda zato, ker so papige napol ljudje, saj je znana Novomeš-čanka pred leti v večji družbi izjavila, da so papige gotovo najbolj inteligentne živali, saj znajo govoriti in celo preklinjati, del; fini pa samo nekaj piskajo. Gospo zdaj spremlja mišljenje, da je inteligentna kol papiga, vprašanje pa je, koliko je vredna. Najdraiji predstavnik papagajev na Glavnem trgu je namreč ocenjen na 9.000 din.
METLIKA — Pred Štirimi leti je dr. DuSan Plut, sicer Belokranjec iz Gradca, v okviru poletnih kulturnih prireditev na metliSkem grajskem dvoriSču govoril o ekologiji Takrat na grajskem dvoriSču ni bilo nobenega občinskega ugledneža. Ko je bil taisti Plut, sedaj kot član slovenskega predsedstva, prejšnjo soboto na Vinski vigredi pa so si ga biv-Si, sedanji in bodoči funkcionarji podajali kot žogo, tako da se je ubogi DuSan Sele v zavetju noči in v varstvu svoje žene lahko izmuznil na pokuSnjo vin v grajsko klet
Namesto ukinjenega nedonosnega programa volne so v Betini Kodranki začeli proizvajati visoko kvalitetne preje za zavese in fine svilene tkanine
uvedli nov program, to je proizvodnja visokokvalitetnih prej za zavese in fine svilene tkanine. Ta proizvodnja bo v večji meri nadomestila ukinjeni program volne in tudi večino od 25 delavcev iz ukinjenega programa so prekvalificirali za novo proizvodnjo. S prodajo visokokvalitetnih prej za zavese in fine
Ena gospa je rekla, da bo novi iz-vršni svet gotovo dobro obveščen « dogajanjih v občini, saj bo razpolaga z izkušnjami, v preteklosti pridoblje-nimi v sodelovanju s službo državni varnosti.
LOKA BO RAJ
ZA MLADE
NOVO MESTO — Zveza prijateljev mladine bo zadnji šolski dan v petek, 22. junija, med 11. in 23. uro organizirala za vrtičkarje, osnovnošolce in srednješolce tradicionalni »Počitniški žur«, na Loki. Organizatorji pripravljajo obsežen zabavni program z ansambli, plesnimi skupinami in znanimi gosti. Ta dan bodo na Loki tudi finalne Igre brez meja, ki jih je Zveza prijateljev mladine minulo jesen izvajala v vseh mestnih krajevnih skupnostih. Kar 342 zmagovalcev se bo pomerilo v devetih zabavnih igrah za bogate nagrade. Seveda bo ta dan na Loki tudi bolšji sejem, kjer bodo predvsem mladi lahko prodajali vse, česar ne potrebujejo več, ali pa morda kaj kupili, da bodo počitnice lepše. Na tridesetih stojnicah bo tudi sejem jedi, ki jih bodo pripravili gospodinjski krožki na šolah, seveda pa ne bo manjkalo tudi druge gosjjodinjske ponudbe.
PRISTAL NA STREHI I
ŠTEFAN — V ponedeljek, 28. maj! ob 13.20 se je 32-letni Slobodan Šemi*) Šabca peljal z osebnim avtom proti grebu in pri Štefanu prehiteval kolono zil. Ko je bil na levi strani ceste, je ned doma iz kolone predenj zapeljal 50-lffi Franjo Tomac iz Litije. Da bi se izogniF čenju, je Semiz zaviral in zapeljal v lev^
pri tem pa gaje zaneslo na bankino, kje'«
• v-«	••	'i t r 'i t, I
trčil v nasip in se prevrnil. Voznik je' hudo ranjen in se zdravi v novomeški b1 nišnici. Škode je za 40.000 dinarjev.
Sprehod po Metliki
V NEKDANJI METLIŠKI ČRPAJ I KI — še zmeraj stoji nasproti Mercatofl I ve prodajalne Barve-laki je moč kuf I vati čevlje in si izposojati kasete. Proej I jalna je v rokah zasebnika, ki maha I
| »grozi« s konkurenčnimi cenami. Ob ,
I voritvi — bila je v času Vinske vigred' j I seje zbralo pred trgovinico kar precej !f
Ut liv
■	...	““-j r...j---7----- - r i:	tol
I Lastnik lokala je namreč prve obiskov^ ne, j počastil s pecivom, klobasami in kup', ga I vina.	d So,
DVA TRGOVCA IZ KOKRE tj
I di,J ki so bolj pili in jedli, kot kupo'* 1 - .............' “ • ‘ 1
UVA IKUUVCA 1L NU1S.KC. V |*v
I KOR bosta dobivala le 70-odst. osa*. jai
| dohodek, ker ima trgovina premalo Pf, "fye I meta in torej premalo denarja. Primer*| gjc gotovo ne bosta ostala osamljena, saj* to.
• Za letos so v Kodranki načrtovali, da bo tretjina njihovih zmogljivosti delala za izvoz, vendar za sedaj tega ne doseggjo, iščejo pa vse možnosti, da bi izvoz v vseh oblikah kar se da povečali. V glavnem pa gre za klasični izvoz v Italijo, Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Jasno je tudi, da bodo ob polletju za 10 do 15 odst. pod načrtovano proizvodnjo, medtem ko bo vrednostni izpad malo manjši.
goiovo ne oosia usuua osamljena, *** I videti zadnje čase po metliških trgovjjl I več prodajalcev brez dela kot tistih,
I bili prehlajeni zaradi pretiranega tekajo Delovno ljudstvo nima denarja in za"1! so vsi plakati, ki visijo po izložbah trg°| I ter vabijo k znižanemu nakupi*-1 cvenka!	J
VSE VEČ JE ESTRADN1H umj*? j kov in skupin, ki prihajajo zabavat M I stvo na sončno stran Gorjancev. Človdj I pomislil, da so naenkrat vzljubili 1,1
Kranjce, vendar je resnica na dffi koncu palice: veliki slovenski zabavv
prt pn/sinnli /Iit io Kolnl/runiclzi riinHf k
so spoznali, da je belokranjski dinar *'
I liublianskemu. mariborskemu ali k1;
svilene tkanine ne bo težav, saj solidni kupci težko čakajo nanje.
A. B.
ljubljanskemu, mariborskemu ali “ Ji pa skemu. Upati je torej, da bodo obiskuj ■ Belo krajino največje slovenske zvez<M ver dotlej, dokler bo trajala — kriza.
i uouej, aoKier oo trajaia — Kriza, - v Prc zatem pa jih bo treba spet na kolenih' tiju
I siti za nastop.


4
DOLENJSKI UST
t. 22
Črnomaljski drobir
DRUGA MOŽNOST — Ker so postale zasebne diskontne prodajalne po večjih krajih v črnomaljski občini prevelik konkurent kmetijski zadrugi, so se v slednji odločili, da bodo začeli odpirati prodajalne pijač po odročnih krajih. Še vedno zbirajo prijave tistih, ki bi bili pripravljeni na svojem domu po nekaj ur na dan prodajati pijačo. Kako se časi obračajo! Še pred nekaj meseci ni hotel nihče niti pomisliti, da bi se podal v take avanturistične akcije, kot je odpiranje prodajaln v krajih bogu za hrbtom.
OBRTNIKI — Črnomaljsko jurjeva-nje je tako rekoč pred vrati. Letos bo od 15. do 17. junija, organizatorji pa vabijo vse obrtnike, ki izdelujejo izdelke domače obrti, da se predstavijo tudi na tej tradicionalni prireditvi. Lahko pridejo s svojimi izdelki kar na prireditev ali pa se prijavijo na ZKO, tel. 51-219. Upajmo le, da bomo na prireditvi srečali zares prave mojstre domače obrti, ne pa takšnih, ki so delali gnečo na metliški Vinski vigredi. Ali Pa so ob prilagajanju tržnemu gospodarstvu postale tipične domače obrti prodaja balonov, različnega kiča, srečelovi?
ELEFON — Murphyjev zakon pravi, da napačna telefonska številka ni nikoli zasedena. Ne vemo pa, kakšen zakon bi veljal v primeru semiške telefonije. Kljub temu da človek pokliče pravo številko, dvignejo slušalko na tretjem koncu. In ko se to zgodi nekajkrat zaporedoma, človeka mine, da bi se še pogovaijal. Žal je to fenomen, ki ne velja le za Semič, ampak še za nekaj krajev v Beli krajini.
Drobne iz Kočevja
ZASEBNA PRALNICA IN LIKALNICA — Z jutrišnjim dnem, L junijem, bo Cveto Lipovec odprl na Reški cesti 5a zasebno pralnico ter likalnico perila in tekstila. To je edina javna pralnica v Kočevju, nudi pa storitve občanom in podjetjem. Tudi prej je tu bil tak obrat.
TEŽKO V TRGOVINO — Trgovci se Pritožujejo, da jim promet pada in to na račun konkurenco v Avstriji in domačih zasebnih trgovin. Ponekod, na primer v samopostrežbi v Kidričevi ulici, pa je promet zagotovo padel tudi zato, ker se vrata tako težko odpirajo, da jih lahko °dpro le atletsko razviti moški. Vendar tudi trgovci niso od muh in so se že znašli. Pa ne tako, da bi vrata popravili, ampak jih odpro in podložijo, da so nastežaj odprta.
BLIŽE EVROPI — Enonadstropne avtobuse smo včasih videli le na filmih o Angliji ali na televiziji, nekatere redke pa & na našem Jadranu. Zdaj pa prihajajo toki avtobusi celo v Kočevje. V teh dneh jih je že več pripeljalo izletnike, predvsem šolarje. Vendar izletniki niso Angleži ali kakšni drugi tujci, ampak Slovenci, pa tudi avtobusi so last ljubljanskega Kompasa. Če že mi ne moremo v Evropo, pa prihaja tako Evropa k nam.
Ribniški zobotrebci
za na do se, da Na di,
ski
r
maj
mi*
uA
10 v1 ne«* )-le» ;nil’ lev kjet
j«
ki
:PA'
ttod
kup
Pro^
aha1
Ob1*
cej D,
p°vt
ova*
kup*
ZELENA STRAŽA — Na osnovni šoli v Ribnici imajo organizirano zeleno stražo, ki po posebnem razporedu skrbi za red in urejenost okoli šole. Tako stražo Pogrešajo Ribničanje še pred stanovanjskimi bloki in nekaterimi zasebnimi bišami.
RADIO RIBNICA POROČA - Radio Ribnica v ustanavljanju vabi pred sprejemnike občane vsak petek med 18. in z2. uro, ko oddaja na frekvenci 107,4 me-gahertza. Poleg poročil so na sporedu glasba in reklame pa še kaj. Zaradi nekate-r'lt zapletov seje radijska postaja preselila *z mladinskega kluba v prostore podjetja
Riko.
SE ENA TRGOVINA — V ribniškem ■tozeju so te dni odprli še eno zasebno trgovino. Lastnik Francelj iz Sodražice jo je vložil z vsem najboljšim, saj v njej lahko Poleg drugega kupite tudi biftek, posebne klobase itd. Nasploh so nove trgovine doto« založene, vprašanje pa je, kakojim bo “Jo, ker ljudje nimajo kaj dosti denarja, pa * v tujini je ceneje.
NIČ VEČ NA VZHOD — Zanimanje to vikend nakupe v ČSSR in na Madžarskem pa tudi v drugih vzhodnih državah je bilo včasih veliko, zdaj pa je popolnoma tomrlo. Avtomobili in avtobusi drve proti tohodnim državam, ker je tam vse cenejše ,n boljše, vsaj taka reklama se širi.
Trebanjske iveri
KANAL — Trebanjci zgroženo ugo-tovljajo, da se ob vsakem malo večjem na-,vu obcestni kanal pri Pošti v Trebnjem 'oliko napolni z vodo, da je podoben beneškemu Canalu Grande. Toda zaradi težjim ni grenko pri duši, saj voda nekako pit v kanal, čeprav jo cestno-komunalni oSC., pedenci v razvitejših okoljih znajo odva-lo Pf H če'0 po ceveh pod obličjem Zemlje. ner,l "prečne pa se počutijo, ker so kanali tako sajš jpoki, da se pri vožnji čeznje lomijo av-' phobilske izpušne cevi in drugi paritleh-1 tleli limuzin. Obenem se boje sprostitve v°za tujih avtomobilov, ki znajo biti na-ejeni prav nizki in zatorej pri nas tudi neuporabni.
LJUDSKA OBLAST — Ne prejšnjim i oLvOVO Izvoljenim prvakom trebanjske ,11 biinske politične scene se ni zdelo vred-
• 5 llrt .,	a	i	• t *
p spregoviriti kaj pozdravnega obisko-,alcem teka mladosti v Trebnjem. Tako pe, daje ljudska oblast pri nas povezana I ■todmi veliko šibkeje kot npr. v sosednji J?!'ji. Tam je prišel sloviti grafični bienale , "'skat sam državni predsednik. Verjetno 'enala niso odprli v petek popoldne, ali ™ streme ni bilo za mrvo.
Zelena HIŠA — Podružnica Sionske kmečke zveze zahteva delovne [Jfbstore. V dobro obveščenih krogih oce-JuJejo, da se že praznijo, saj je del done-t ,vhih DPO malo manj kot pred »steklem..
tal
;oVifl
h k'
M
za^
trg0'
pil.

ii
IZ NtkŠIH OBČIN
r*s5ps|
i UM
IZ NKŠIH OBČIN

V »Smuku« nerešeno le eno vprašanje
Zakaj načrtov, ki jih imajo zasebni najemniki, ni uspelo uresničiti Gotinstvu? Ne-_________godovanja zaradi nizkih plač — Kolikor zaslužijo, toliko delijo
ČRNOMELJ — Med delavci Gostinstva Bela krajina je ob plačilnih dneh slišati negodovanje zaradi nizkih plač, vendar direktor Valentin Papež zatrjuje,
............;or
udi to je način.
Vendar pa ni tako zelo črno, saj se tudi v Gostinstvu obetajo boljši časi, kar se osebnih dohodkov tiče. Za maj naj bi bili prejemki višji za 30 odst. zaradi manj zaposlenih in manjše prispevne stopnje. V začetku leta so imeli namreč 103 zaposlene, konec aprila 91, mesec pozneje pa le še 71. Ob tem pa je reaii-
NAJVEČ POSLANCEV JE DEMOSOVIH
ČRNOMELJ — Poročali smo že, daje v črnomaljskem družbenopolitičnem zboru dobil na volitvah večino Demos (8 poslanskih mest), ZKS-SDP (4), SŽS in ZSMS-LS po 3 in Zeleni 1 mesto. Dodajmo še, da v zboru krajevnih skupnosti »vodita« SZS in Demos (po 7 mest), ZSMS-LS in ZKS-SDP (po 2 mesti) ter neopredeljen (1 mesto). V zbor združenega dela pa so bili v večini izvojjeni delegati, ki sojih predlagali delavski sveti, manj p stranke, vendar pa so se pozneje po svojem prepričanju razdelili po poslanskih klubih: v klubu ZKS-SDP je 7 delegatov, v Demosovem in klubu SZS po 7 delegatov, vendar so nekateri v obeh klubih, ter v ZSMS-LS 1 delegat.
Izid konkurence
Metliški Mercator bo v Loki zgradil samopostrežno prodajalno
ČRNOMELJ — V eni od treh mestnih krajevnih skupnosti, v Loki, ljudje že dlje časa potrebujejo trgovino. Tega se zavedajo tudi na občini, saj imajo v družbenem planu občine ob Kidričevi ulici že dolgo predvideno lokacijo za gradnjo prodajalne. Vendar ni bil nihče zainteresiran. Končno se je za ta korak odločilo Splošno trgovsko podjetje Mercator iz Metlike, ki naj bi postavilo montažno samopostrežnico z bifejem. Neto površina bo 452 m2, naložba — gradnja naj bi se pričela junija letos — pa bo veljala 8,5 milijona dinatjev. Gradnjo je odobril tudi poslovni sistem Mercator.
Opravljena je strokovna ocena projekta, ki gaje ugodno ocenil tudi urbanist. Pojavili pa so se problemi glede prometne ureditve v bližini predvidene trgovine ter domnevnega pomanjkanja parkirnih prostorov.
Na občini nimajo pomislekov, ker je investitor iz druge občine, saj se zavedajo, da je konkurenca dobrodošla in da na področju trgovine prihaja v Črnomelj že z zamudo. Sicer pa so imele možnost za gradnjo tudi trgovine, ki v občini že obstajajo.
Pripombe o novi trgovini lahko dajo tudi krajani, vendar na občini menijo, naj bi končne rešitve temeljile na spoznanjih, ki bi jih izrekli strokovnjaki. Sicer pa so imeli predstavniki KS Loka doslej pomisleke le glede montažne gradnje, vendar je tudi ta problem moč delno rešiti s tem, da objekt obzidajo s silikonsko opeko.
zacija ostala ista, torej so z manj zaposlenimi naredili enako. Seveda Papež opozaija, da se lahko zgodi, da bodo namesto povišanih plač prejeli delavci le zajamčene OD, če bi promet bistveno padel. »Kar precejšen prihranek pa imamo zaradi manjše prispevne stopnje, in sicer 60 tisočakov pri 400.000 din, kolikor jih porabimo za izplačila OD na mesec. Ob tem naj pripomnimo, da bodo imeli zaradi zmanjšane občinske prispevne stopnje višji OD le naši delavci, ki živijo v črnomaljski, ne pa tudi v metliški občini, saj v Metliki svojih prispevnih stopenj niso zniževali,« pravi Papež ter še omeni, da bodo junija odmrznili plače le, če bo denar.
NI VSE DOBRO,
KAR JE POCENI
KOČEVJE, OSILNICA — Prebivalci kočevske občine krenejo na večje nakupe tja, kjer je ceneje, pa čeprav v A vstrijo in Italijo, v domače diskonte ali zasebne trgovine. Nekateri pa kupujejo tudi na Hrvaškem, kjer je tudi skoraj vse ceneje. Oni dan je tako ženska iz Osilnice kupila v zasebni trgovini v Delnicah več konzerv slivovega kompota in to po kar nizki ceni Doma pa je ugotovila, da je bil kompot konzerviran že pred desetimi leti in da mu je rok uporabnosti že zdavnaj potekel
SIN »PODRL« OČETA
KOČEVJE — Mandatar zq sestavo novega občinskega izvršnega sveta Bogomir Štefanič ni bil izvoljen za predsednika IS, ker je dobil natančno polovico glasov prisotnih delegatov, moral pa bi dobiti vsaj en glas več. Prav ta glas pa bi mandatarju lahko zagotovil njegov sin, ki je tudi odbornik, a se zaradi službene odsotnosti seje občinske skupščine ni mogel udeležiti
In kakojim je v nekaj mesecih uspelo skoraj za tretjino zmanjšati število zaposlenih? Večina delavcev je odšla v pokoj, veliko pa so jih izgubili tudi z oddajo penziona Smuk v najem. Za ta korak so se odločili zato, ker vidijo preživetje družbenega sektoija v obkolp-skem, hotelskem in zimskem turizmu, Smuka pa ni v nobeni od teh treh kombinacij. »Naši delavci so bili sprva sicer proti oddaji v najem, ker so bili 40 let vzgajani tako, da ne glede na uspešnost poslovanja nekdo pač prinese denar. A so spoznali, da je potrebno poiskati novo rešitev za obrate, ki slabo poslujejo, in ena od teh rešitev je tudi najem. To se lahko zgodi še kateri od naših poslovalnic, če bo imela izgubo,« »obljublja« Papež ter pojasni, da v primeru Smuka ne gre za razprodajo družbenega premoženja, kakor nekateri očitajo. S pogodbo so namreč zagotovili socialno varnost zaposlenih, pa tudi obvarovali družbeno imovino pred propadom. Krajevna skupnost Semič bo imela od Smuka celo več kot doslej. Nerešeno je ostalo le eno vprašanje: zakaj tega, kar nameravajo zasebni najemniki, ni moglo storiti Gostinstvo?
M. BEZEK-JAKŠE
SKRB ZA INVALIDE
KOČEVJE — V Kočevju ustanavljajo podjetje za zaposlovanje. Trenutno velja to le za Itas, ki ima tudi največ (94) invalidov. K temu podjetju se lahko s svojimi invalidi priključijo tudi druga, seveda pa so ob tem dolžna delovna mesta za potrebe svojih invalidov tudi sofinancirati. Za tako obliko podjetja so se v Kočevju odločili, ker so mu zagotovljene nekatere ugodnosti, predvsem pa je tako poskrbljeno za invalide. Pri ustanavljanju tega podjetja pa se občinski izvršni svet srečuje z nekaterimi težavami zaradi pridobivanja dovoljenj in soglasij.
• V zadnjem času ni samo vera opij za ljudstvo, to je postala tudi politika. (Mrkalj-Kadmus)
Tesnejši prijateljski stiki
Pobratena Arcevia v Italiji vabi na obiske vse ribniške občane in ne le uradne in poluradne delegacije
OROŽJE JE NA VARNEM
Ribničane so oni dan v Delu v rubriki »Pa še to« zafrkavali, češ da niti komandanta teritorialne ni možno dobiti, kaj šele orožje, ker imajo očitno vse tako varno spravljeno, da nihče ne ve, kje to in ono je. Resnici na ljubo moramo k temu dodati, da ribniški teritorialci že od nekdaj spravljajo orožje kar v vojaški kasarni in da jim torej orožja ni bilo treba odvzeti Za nameček pa so seveda Ribničanje vojakom za to uslugo zelo hvaležni, sajjim vojska že vsa leta varuje orožje brezplačno. Tako so se Ribničanje, ki jih nekateri (ne)upravičeno primerjajo z Gorenjci ali celo Skoti spet znebili enega (ne)potrebnega stroška.
P-c
ZBIRALNA AKCIJA
TREBNJE — Danes poteka tudi v Trebnjem akcija zbiranja oblačil, posteljnine in drugega materiala, ki jo organizira Rdeči križ Slovenije po vsej republiki. V trebanjski občini so se dogovorili, da bodo izvedli zbiralno akcijo za občinske potrebe v krajevnih skupnostih Trebnje, Mirna in Šentrupert, čeprav bo Rdeči križ vesel tudi omenjenih prispevkov iz drugih KS. Občinska organizacija RK bo imela danes organizirano dežurno službo za oddajo materiala in poročil o poteku akcije kar do 20. ure.
PRIJETEN POHOD
TREBNJE — Nedavno je Planinsko društvo Tesnila Trebnje organiziralo pohod na Vrhtrebnje, ki so ga organizatorji s podporo udeležencev popestrili z. vrsto šaljivih tekmovanj in z ogledom dveh kraš-kih jam, ki sta bili za to priložnost osvetljeni. Na Vrhtrebnjem pri lovski koči so pripravili v okviru veselega druženja tudi ples.
RIBNICA — Na nedavni svečanosti v spomin padlih partizanov in pobitih domoljubov v Arcevii je bila tudi tričlanska delegacija občine Ribnica; vodil jo je novi predsednik France Mihelič.
Svečanosti so potekale veličastno in temperamentno. Vsa Arcevia je bila lepo okrašena in povso^ so bile italijanske in jugoslovanske zastave. Osrednja svečanost je bila v nedeljo na trgu v Arcevii. Udeležili so se je župani sosednjih občin, nastopile so godbe, prapori itd. Bila je tudi maša, na kateri so blagoslav-
KAKRŠNO VPRAŠANJE, TAK ODGOVOR
KOČEVJE — Na predzadnji seji občinske skupščine Kočevje je bilo zastavljenih tudi dvoje odborniških vprašanj, in sicer o pristojnosti občinske skupščine na področju družbenih dejavnosti in o lastništvu stavbe dosedanjih družbenopolitičnih organizacij (»rdeče hiše«), Z danim odgovorom na seji 23. maja pa noben vpraševalec ni bil zadovoljen. Tako je vpraševalec o stavbi organizacij zdaj povedal, da je pravzaprav mislil, kako bi stavbo razdelili vsem strankam in če so za to možnosti. Odgovor na seji je bil, da seje o tem treba pogovoriti na skupnem sestapku vseh interesentov za prostore v tej stavbi in nato rešitev predlagati v sprejem občinski skupščini.
ljali vence. Nato so vence —skupaj so bili štirje in med njimi tudi ribniški — položili k spomeniku padlim in žrtvam. Potem so se vrnili na trg, kjer je bilo nekaj govorov, med drugim pa je svoj kratek govor v italijanskem jeziku prebral tudi ribniški predsednik Mihelič.
Naslednji dan, v ponedeljek, 21. maja, so bili razgovori predstavnikov občine Arcevia in Ribnica. Predsednik Mihelič je poudaril, da novo občinsko vodstvo bratskih stikov ne namerava prekiniti, ampak jih še poglobiti. Domačini pa so predlagali, naj bi stike razširili od sedanjih uradnih ter poluradnih (godba, kulturne skupine, športniki, učitelji itd.) še na vse občane. Tako so ribniške občane povabili na njihov praznik grozdja v začetku oktobra; njihovi pa bodo prišli, tako so obljubili, spet na prireditve ob Ribniškem semnju suhe robe in lončarstva v začetku septembra.
J. P.
Anton Krkovič
Prikrita
predaja
orožja
Anton Krkovič o zad-njih dogodkih
KOČEVJE — Poročali smo že, da v Kočevju niso odvzeli in uskladiščili v kasarni v Ribnici le orožja teritorialne obrambe, ampak tudi orožje občinskega upravnega organa. Načelnik oddelka za ljudsko obrambo občine Kočevje Anton Krkovič je o tem povedal naslednje:
»Zaradi odvzema orožja se čutim prizadet najprej kot občan, ker sem tudi sam kol vsi ostali občani prispe-vel denar za nakup orožja. Še posebno pa sem prizadet kot načelnik oddelka za ljudsko obrambo, ker so razen orožja teritorialne obrambe odvzeli tudi okoli 60 kosov orožja našega upravnega organa. Na srečo je bila večina našega orožja drugod.
Kot tajnik sveta za SLO in DSZ ter načelnik oddelka za ljudsko obrambo sem zaradi odvzema ogorčen, posebno še, ker je komandat TO občine Kočevje rezervni major Janko Mihelič vodil to predajo orožja prikrito ter brez moje vednosti in soglasja. Zato se bomo zavzemal za odstranitev Miheliča s tega položaja, če pa to ne bo uspelo, bom dal ostavko na svoj položaj. Zavzemal se bom tudi, da se ugotovi krivda vseh drugih odgovornih celotne vertikale, ki je lansirala to povelje. Vlogo komandanta TO občine nedvoumno opredeljuje Zakon o SLO in DSZ (Ur. list SRS 35/82 s kasnejšima dopolniloma v poglavju »Vodenje in poveljevanje v TO«) in menim, da naš komandat TO ni dojel, kaj mu zakon nalaga. Slepo izvajanje povelja nadrejenega komandanta brez upoštevanja omenjenega zakona bi lahko imelo v določenem primeru ne-slutene posledice.
Sem prizadet tudi kot nekdanji pripadnik TO, v kateri sem opravljal vrsto odgovornih nalog. Danes pa sem od posameznih vodilnih ljudi v strukturah deležen zahrbtne akcije in odtujitve orožja, ki ga kot predstojnik upravnega organa moram varovati.
Še posebno sem osebno prizadet, ker me na cesti napadajo kot izdajalca; ženi pa očitajo, da sem prodana duša. Občani očitno ne ločijo dolžnosti (službe) načelnika upravnega organa za LO (to je Tone Krkovič, op. pis.) od dolžnosti komandanta TO (to je Janko Mihelič, op. pis.). Naredil bom vse potrebno, da se moji otroci v sredini, kjer žive, se učijo in igrajo, ne bodo sramovali svojega očeta. Zato sem odločen, da preko zakonitih institucij sistema in novinatjev pojasnim občanom RESNICO.«
J. PRIMC
Kočevje je še brez nove vlade
En sam glas premalo
KOČEVJE — Občina Kočevje še nima nove vlade. Na seji občinske skupščine, ki je bila 23. maja, je dobil mandatar za sestavo novegavobčinskega izvršnega sveta Bogomir Štefanič 35 glasov od 70 prisotnih odbornikov, torej samo glas premalo, da bi bila izvoljena on in novi občinski izvršni svet. Zanimivo pa je, da je 16 preostalih članov (z izjemo enega), ki jih je predlagal mandatar v izvršni svet, dobilo dovolj
• O GROBIŠČU OBMOČJU —Če
lOBIŠČIH IN ZAPRTEM iJU — Čeprav Bogomir Štefanič ni bil izvoljen za novega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje, imel pa je zanimiv govor pred glasovanjem, v katerem je nakazal svoje videnje razvoja občine. Vsekakor velja omeniti tisti del njegovega govora, v katerem je povedal, kako sta pretresala s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom nekatera aktualna vprašanja, ki se tičejo tudi Kočevske. To je čimprejšnja ustanovitev komisije za grobišča v Rogu, intenzivne priprave na čimprejšnje odprtje kar največjega dela zaprtega območja Kočevske, razvoj kmetijstva na Kočevskem in sploh revitalizacija tega prostora, pri čemer pa bo za poselitev praznih območij Kočevske potrebna pomoč vse Slovenije.
glasov, da bi bili izvoljeni. Neizvolitev novega izvršnega sveta pomeni, da te posle še naprej opravlja dosedanji izvršni svet.
Na seji je bilo med drugim sklenjeno še, da bo novi predsednik občinske skupščine opravljal to dolžnost nepoklicno. Sklenili so tudi, da bosta skupščina in izvršni svet imela v bodoče vsak svojega sekretarja, medtem ko zd%to dolžnost opravlja isti. Izvolili pa ju šele bodo.
Še največ razprave je bilo pri delegatskih vprašanjih, ko je delegat Vincenc Janša med drugim vprašal, če je kočevska občina kolonija za propadle novomeške direktoije, ter poudaril, da bi se morali osloniti predvsem na domače kadre in izkoristiti njihovo znanje. Nato je bil govor o ogromnih plačah nekaterih (v Opremi 35.000 din pa drugod 24 in 25.000 din) in da takega ropanja ne bi smeli dopuščati. Spet drugi pa so opozorili, da smo se pač zavzemali za ekonomske zakonitosti, da domačih kadrov ni bilo dobiti za sanacijo Opreme in Itasa in da naj se občinska skupščina čim manj vmešava v delo podjetij, dokler ni ugotovljeno, da gre za večje nepravilnosti. Sicer pa je objavljen razpis Opreme za vsa najodgovornejša delovna mesta pa se naj nanj prijavijo sposobni domači kadri.
J. PRIMC
MANDATAR JE LENASSI
KOČEVJE — Na seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila v ponedeljek zvečer, so za novega mandatarja za sestavo izvršnega sveta izvolili Lada Lenassjja, direktorja Komunale Kočevje in predsednika ZKS-SDP občine Kočevje. Sqe se je udeležilo 65 delegatov, zanj pa jih je glasovalo 34. Predlog za sestavo nove občinske vlade mora mandatar pripraviti v 14 dneh.
Nekatere predloge so zavrnili
Seja trebanjske občinske skupščine — Jože Rebolj predsednik 9-članskega izvršnega sveta — Kako razdeliti pristojnosti —	* -	*—
Pomoč za dostojen nastop
ZA NAGRADO NA DEBELI RTIČ
TREBNJE — Predsedstvo OO RK Trebnje je razpisalo ob svetovnem dnevu zdravja in tednu Rdečega križa natečaj na temo Zdravje in okolje. Med osnovnošolci, ki so z literarnimi prispevki sodelovali v natečaju, sta se najbolje odrezali Mateja Gorenc iz OŠ Šentrupert (skupina 1. do 4. razreda) in Natalija Lešnik iz mokro-noške OŠ (skupina 5. do 8. razreda). Med pisci iz. nižjih razredov ie zasedla 2. mesto Dunja Lesjak iz OŠ Mokronog in 3. Martina Rugelj iz. OŠ Šentrupert. Branka Virant in Maruša Hočevar iz OŠ Mokronog ter Alenka Zupančič iz OŠ Šentrupert so v tej skupini prejele pohvalo. Med višjimi razredi sta se uvrstila na 2. in 3. mesto Marko Petje in Dušanka Kneževič iz OŠ Mirna, pohvale pa je ocenjevalna komisija namenila Ireni Hren in Katji Mežnar iz OŠ Mokronog ter Maji Ogrinc iz OŠ Šentrupert. Prvonagra-jenki bosta lahko brezplačno letovali na Debelem rtiču.
TREBNJE — Zbori trebanjske občinske skupščine so izvolili na seji 22. maja, o kateri smo na kratko poročali že v prejšnji številki, predsednika in še 6 članov izvršnega sveta. Z glasovanjem o članih nove občinske vlade so delno zavrnili mandatarjev predlog, pri odločanju o sekretarju skupščine pa so se izrekli proti predlogu predsednika skupščine.
Na začetku okrog štiriurnega zasedanja je pri obravnavi zapisnika prejšnje seje dejal Marko Kapus, daje že prejšnjič protestiral zaradi dopoldanskega časa seje.
Marjan Dolenšek pa je ponovil, da je javnost premalo obveščena o izidu volitev v občini. V nadaljevanju tokratne seje je
mandatar za sestavo novega občinskega izvršnega sveta Jože Rebolj ponudil svoj seznam imen za novi 9-članski izvršni svet, s tem pa je sprožil živahno razpravo o številu članov IS in o razdelitvi posameznih resoijev. Po mnenju Tatjane Zupančič-Fink in še nekaterih je mandatar pri izbiri kandidatov za člane IS zapostavil industrijo, v svojem uvodnem nagovoru na seji pa da ni povedal, od kod bo vzel denar za uresničitev prikazanega vladnega programa. V ostri razpravi o novem IS je predlagal Štefan Kamin mandatarju delovno področje za izobraževanje, Marko Kapus pa je nasprotoval posebnemu mestu samo za šolstvo in menil, da bi moral izvršni svet skrbeti enako za vse družbene dejavnosti.
Zbori, ki so se po daljšem tehtanju pred-
logov o številu članov v IS odločili za 9, so v nadaljevanju izvolili za predsednika Jožeta Rebolja. Skupaj z njim bodo v vladi kot člani Majda Ivanov (za občo upravo, družbene dejavnosti in proračun), Darko Bartolj (obrt in malo podjetništvo), Peter Brcar (gradbeništvo, stanovanjske in komunalne zadeve), Tone Fortuna (kmetijstvo), Božo Perko (urejanje prostora, varstvo okolja in industrija) in Ana Nahtigal (socialno varstvo ter vzgoja in izobraževanje). Jožica Strmole, ki naj bi po man-dataijevem predlogu skrbela v izvršnem svetu zlasti za gospodarstvo in infrastrukturo, je dobila z glasovanjem (ta seji premalo glasov, zato bo namesto nje v izvršnem svetu začasno delala Ivica Bandelj.
Izvoljen tudi ni bil Jure Žlajpah, ki naj bi bil v IS odgovarjal za ljudsko obrambo in bil hkratai podpredsednik. V zvezi z volitvami Žlajpaha se je vnela precej dolga razprava, v kateri so udeleženci poudarjali, da niso vedeli, ali glasujejo za podpredsednika ali za člana, poverjenega za ljudsko obrambo.
Pred volitvami sekretarja skupščine je menil Alojz Metelko, da se on kot delegat za republiški zbor občin ne čuti sposobne-
•	Na predlog Marjana Dolenška, naj s seje pošlje pozdravni telegram Lojzetu Peterletu, se je parlament po vmesnem nastopu Pungartnika odločil za telegram celotni republiški skupščini in vladi. V zvezi z odvzemanjem orožja Teritorialni obrambi je Ciril Pungartnik zagotovil, da je orožje, kjer je bilo, vsekakor pa daje v občini Trebnje.
ga, da bi sam dostojno zastopal občino. Predlagal je, naj bi zato bil skupščinski sekretar kak dobro usposobljen pravnik, ki
•	Tone Strah je zahteval, naj skupščina zagotovi delovne prostore trebanjski podružnici Slovenske kmečke zveze kot največji stranki v občini.
bi z. nasveti pomagal k omenjenemu dostojnemu zastopanju. Po glasovanju, v katerem so se zbori izrekli proti Tomažu Pla-zarju, ki ga je za skupščinskega sekretarja predlagal Ciril Pungartnik, je slednji obljubil, da bo novega kandidata za sekretarja iskal prav v smislu Metelkovega predloga.	M. LUZAR
8foww-iidW.'.MklUEI»l
DOLENJSKI UST
ii
IZ NKŠIH OBČIN
r?m\
IZ NKŠIH OBČIN
ES
V Brežicah: prva pomoč in gasilske vaje
Ekipe civilne zaščite so bile v nedeljo dobro pri-________pravi jene_________
BREŽICE — Na občinskem tekmovanju iz civilne zaščite je v nedeljo, 27. maja, sodelovalo devet ekip in šest trojk za prvo medicinsko pomoč ter dvanajst gasilskih desetin. Vreme je bilo lepo, zato so lahko vsi nastopili na stadionu. Tekmovalci so prišli iz krajevnih skupnosti in iz podjetij.
MEd ekipami za prvo medicinsko pomoč seje najbolje odrezala občinska enota, drugo mesto si delita ekipi krajevnih skupnosti Artiče in Krška vas in tretje ekipa krajevne skupnosti Šentlenart.
Gasilske desetine so se pomerile v dveh veščinah: v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Za tekmovanje seje sprva prijavilo 1S desetin, vendar so se tri premislile, zato jih je nastopilo samo dvanajst. Bile so iz krajevnih skupnosti in iz delovnih kolektivov. Zmagala je desetina PPV Dobova, na drugo mesto se je uvrstila moška desetina iz Tovarne pohištva Brežice, na tretje mesto pa Občinska gasilska enota civilne zaščite Šentlenart.
Ocenjevalci so bili z znanjem zelo zadovoljni, saj so udeleženci tekmovanja večino vaj opravili brez napak. Tokrat je nastopila le ena ženska desetina, in sicer iz Tovarne pohištva, ter zasedla deveto mesto.	J. T.
KONCERT PRED BLAGOVNICO V BREŽICAH
BREŽICE — V soboto, 2. junija, bo pred Blagovnico igralo deset narodnozabavnih ansamblov iz vseh vetrov Slovenije. Nastopali bodo od 10. ure naprej. Svoj prihod so napovedali Brodniki, Lojtrca, Kapelski muzikanti, Dobri prijatelji, ansambla Branka Klavžaija in Tolffja Verderberja, Celjski instrumentalni kvintet, Bratje iz Oplotnice, Vesna* in ansambel Ivana Ruglja. Program bo povezoval Lojze Ambrož —Ribniški sveder. Med koncertom bodo poslušalci imeli priložnost s popustom nakupovati živila, tekstilno in tehnično blago v Blagovnici, ki za to priložnost obljublja do 20-odstotno znižanje cen.
ČAKAJE NA POTNI LIST
KRŠKO — Z občinskega sekretariata za notranje zadeve sporočajo, da imajo še vedno težave pri izdaji potnih listov. Zavod za tiskanje denarja v Beogradu naj bi imel premajhne zmogljivosti glede na veliko povpraševanje po potnih listih. Vendar se stanje izboljšuje.
OČIŠČEVALNA AKCIJA
KRŠKO — Velika očiščevalna akcija, s katero so se v krški občini lotili črnih odlagališč smeti, je bila doslej končana v krajevnih skupnostih Veliki Trn, Raka, Vel. Podlog, Gora in Krško polje. Hkrati pa Kostak postavlja zbiralnike, kamor lahko krajani odlagajo vse vrste odpadkov, ki jih Kostak potem brezplačno odvaža. Sanitarne odpadke sicer vozijo na deponijo, kovinske odpadke pa v Surovino.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
KRŠKO — V občini Krško bo krvodajalska akcija potekala S. do 8. junija v naslednjih krajih: 5. junija bo v Leskovcu pri Krškem v osnovni šoli, 6. junija bo v Krškem v osnovni šoli Mi-hajlo Rostohar, 7. junija v osnovni šoli na Senovem in 8. junija v Kostanjevici v osnovni šoli.
Ljudje obupujejo
Krka hitreje umira
KOSTANJEVICA — Že pred leti so Kostanjevičani z ribiči na čelu protestirali proti umazani Krki, pa ni nič zaleglo. Potem je bil sprejet družbeni dogovor o čiščenju Krke, pa spet ni nič pomagalo. Letos so protestirali še kostanjeviški zeleni in spet obstaja strah, da zdravje dolenjske krasotice spet ne bo nič boljše.
»Vsako leto je slabše,« pravi Sre-doje Beševič, znani kostanjeviški ribič in lovec, ki pozna Krko že od leta 1951. »Prva leta sem v čolnu pil kar Krko. Če se sedaj vozim dalj časa s čolnom, mi začne sluznico v nosu dražiti neka kislina ali kaj. Še posebej je to opazno letos, ko se je smrad na Krki začel en mesec prej kot pretekla leta,« pripoveduje Sre-doje, ki sedaj opravlja še vlogo honorarnega ribiškega čuvaja. Cernu naj bi stražil Krko, še sam ne ve: ribičev ni bilo na reki vsaj že štirinajst dni, ribe iz Krke pa tudi nihče več ne je. Tako Sredoje samo še spremlja počasno in vidno umiranje reke.
Medtem ko je Krka pozimi čista in dokaj prozorna, začne spomladi smrdeti. Ta smrad se je ponavadi začel maja, ko je temperatura Krke narasla na 17 stopinj. Letos se je smrad pričel že mesec dni prej, in to pri temperaturi 12 do 13 stopinj. V vodi ni videti alg ali česa podobnega. Postane samo bolj ijava, smrdljiva in nasploh motna. »Zdaj čuvam Krko med Mršečo vasjo in Podbočjem. Tako sem v Krki našel 18. maja poldrugi meter velikega crknjenega soma in dva klena, dva
Sredoje Beševič, ribiški čuvaj
dni kasneje pa še dober meter dolgega soma, dva klena in platnico. Res je, da sem tudi prej tu in tam našel kakšno crknjeno ribo, ampak tako velikih somov in kar zaporedoma pa še ne. Ljudje, ki žive s Krko, so čisto obupani. Ne vedo, kaj naj bi še storili, da bi Krko obvarovali pred dokončnim propadom.«
Ribiči ne verjamejo več strokovnim analizam. Da bi sami dajali ribe v analizo, ne zmorejo, ribiška blagajna pa je premajhna, da bi pokrivala take stroške.	> c
Preobjedli so se »segedinarja«
Dobovčani so trdno odločeni, da bodo prišli do prizidka k osnovni šoli in telo-vadnice — Po neuspelem občinskem zdaj v krajevni samoprispevek
DOBOVA — V programu 6. občinskega samoprispevka, ki, kot je znano, ni uspel, je bila tudi dograditev osnovne šole Dobova. Dobovčani so nameravali ves denar, ki bi se zbral za posodobitev cest v njihovi krajevni skupnosti, nameniti izgradnji osmih učilnic za razredno stopnjo in telovadnice v izmeri 1.500 m2. Toda slabe politične in propagandne priprave na referendum so botrovale njegovemu popolnemu neuspehu. Z njim so tudi Dobovčani ostali brez predvidenega vira denarja za šolo.
»Do sedaj smo Dobovčani s samoprispevki solidarnostno dajali za vse druge šole v občini. Zdaj, ko naj bi končno prišli na vrsto mi, je referendum propadel. Enako je bilo s cestami. Kar 65 odstotkov cest smo zgradili sami in
mo morali prišteti še vrednost telovadnice. Sredstva bomo razen iz samoprispevka zbrali še s prodajo stare stavbe
osnovne šole, računamo seveda tudi na sredstva občine in republike, Občinske zveze za telesno kulturo (za telovadnico) in v veliki meri tudi na pomoč podjetij in obrtnikov. Teh v Dobovi, ki ima čez 3000 prebivalcev, ne manjka. Mnogi med njimi so ljubitelji rokometa, zato se še toliko bolj zanašamo na njihovo dobro voljo,« načrtuje ravnatelj Vučajnk.	B DUŠIČ
Predsednik Ciril Kolešnik
Predsednika in člane IS izvolili brez zapletov
Marjan Vučajnk
jih tudi prevlekli z zapornim slojem. Počasi nam je že dovolj tega 'segedinarja’, od katerega nekateri vedno pojedo meso, drugim pa ostane zelje! Ravno zato smo se odločili, da bomo šli v svoj krajevni referendum za samoprispevek,« pravi Marjan Vučajnk, ravnatelj na dobovski osnovni šoli.
Dobovška šola ima 376 učencev in je ena redkih v občini, na katerih število učencev raste. Delajo na štirih mestih: v stari šoli v centru kraja imajo sedem oddelkov razredne stopnje, v novi šoli (kak kilometer izven centra) so predmetni oddelki, v Kapelah je podružnica in v stavbi pri novi šoli še vrtec. En del stare šole ima že častitljivih 120 let, druga dva sta mlajša, vendar ju niso obnavljali, ker so računali, da bodo s sredstvi samoprispevka prišli do prizidka k novi šoli. Obenem je stara šola tudi precej neprimerna za pouk, saj ima še lesene strope.
Krajevni samoprispevek v Dobovi se s koncem maja izteka, zato resno razmišljajo o tem, da bi ga podaljšali. Krajani bi odvajali tako prispevno stopnjo, kot so jo do novega leta, ko so imeli občinski in krajevni samoprispevek skupaj. Del zbranih sredstev bi se vračal v posamezne vasi za njihove lastne programe. Prizidek bodo gradili po etapah, tako da bi do novih učilnic in telovadnice prišli v sedmih letih.
»Predračunska vrednost prizidka šole je 5,7 milijona dinarjev, k temu pa bo-
BREŽICE — Osrednja točka drugega zasedanja občinske skupščine je bila izvolitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta. Lahko bi rekli, da ponedeljkova seja ni prinesla večjih presenečenj, razen morda tega, da so nekateri, ki so bili še minuli konec tedna predvideni za člane, nekako »izpadli« iz igre.
Mandatar Ciril Kolešnik, sicer krščanski demokrat, je skupščini predlagal sestavo izvršnega sveta in programske usmeritve delovanja tega organa. Slednje je delegatom predložil v pisni obliki na sami seji, zaradi česar seje novi župan opravičil in tudi obljubil, da to ne bo postala običajna praksa. Kljub tako posredovanemu gradivu pa seje o njem
• V samem postopku volitev je bil Ciril Kolešnik izvoljen za novega predsednika izvršnega sveta, Bojan Petan za podpredsednika in za predsednika Komiteja za družbenoekonomski razvoj ter Tone Preskar za sekretarja IS. Člani izvršnega sveta bodo: Drago Lopert, ki bo tudi direktor Uprave za družbene prihodke; Stanko Zlobko, tudi sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo; Ciril Zupančič, tudi direktor Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje; Ivan Kapušin, tudi sekretar Sekretariata za notranje zadeve in občo upravo; Jože Vovk, ki bo zadolžen za kmetijstvo in gozdarstvo; Tone Zorko bo skrbel za obrt in podjetništvo in Andrej Zidarič za socialno skrbstvo in zdravstvo.
razvila živahna razprava, iz katere bi lahko izluščili le eno osnovno kritiko, namreč to, daje gradivo preveč splošno in da ne pokriva dovolj vseh področij.
Precej podobni očitki so leteli tudi na račun izbora članov izvršnega sveta, med katerimi naj bi bilo predvsem premalo takih ljudi, ki imajo bogate izkušnje iz gospodarstva. Po mnenju nekaterih delegatov predlagani člani tudi ne pokrivajo vseh področij dovolj dobro oziroma strokovno.
Smeri razvoja kažejo na potop
V Novolesovem Sigmatu v Brestanici zdaj še ni bistvenega izboljšanja
BRESTANICA — Lani so v Novolesovi tovarni Sigmat ob koncu leta imeli za 890.000 konvertibilnih dinarjev izgube. V prvih treh mesecih poslovanje ni bilo pozitivno. Kaj bo prinesla prihodnost, ne delavci ne vodilni ne vedo zanesljivo, vendar vsi skupaj razmišljajo o tem.
Vodja sanacijskega odbora inž. Bojan Vernig, sicer član nekdanjega poslovodnega odbora in sedanjega kolegija v Novolesu, še ni čisto obupal. »Sem sem prišel zato, da rešimo tvamo,« pravi Vernig. Čeprav so doslej že marsikaj postorili in zaradi tega marca dosegli
minimalno izgubo, še ni videti konca krize. »Stroške smo kar se lč da znižali, zmanjšali smo zaloge, ampak vse to ne
bo pomagalo dosti, če ne bomo povečali prodaje. Za kaj takega pa obstajajo zelo slabi obeti,« meni Vernig. Čelotna prodaja seje zmanjšala za pol, pri nekaterih izdelkih pa je še manjša. Lani so v celem letu prodali 150 večjih mešalcev, letos sojih v štirih mesecih le 42. Letos so prodali 28 industrijskih vrat, lani v tem času pa trikrat toliko. Podobno je tudi s prodajo naprav za površinsko za-
Sevniški mandatar zna z ljudmi
Odborniki sevniške občinske skupščine so za mandatarja izvolili nadstrankarskega kandidata ZOS Leopolda Kožarja — V dveh tednih nova vlada?
SEVNICA — Tudi v sevniški občini imajo naposled mandatarja izvršnega sveta občinske skupščine. Potem ko je Združena opozicija Sevnice 9. maja na prvi skupni seji vseh treh zborov le dosegla prestavitev volitev mandatarja IS SO za 14 dni, je tokrat uspela s svojim predlogom za mandatarja. To je 38-letni diplomirani sociolog Leopold Kožar iz Ljubljane.
Kot je bilo pričakovati, je bil p<» približno 3-urni predstavitvi in »zasliševanju« dveh kandidatov za mandatarja — 39-letnega dipl. inž. strojništva, direktorja krmeljske Metalne Marka Boršt-narja (ZKS-SDP) in že omenjenega kandidata ZOS, ki je sam zase izjavil, da ne pripada nobeni stranki, izid volitev zelo tesen. Kožarje dobil 21, Boršt-nar pa 20 glasov v prvem krogu, kar je bilo le za en glas premalo za potrebno večino. V 2. krogu volitev je od 41 glasovnic bilo 24 za Kožarja, 6 proti, 11 glasovnic pa so odborniki vrnili neizpolnjene oz. prazne.
Povejmo, daje Kožar, kije bil dobrih 9 let zaposlen na republiškem sekretariatu za pravosodje, zadnja leta pa dela na občinski skupščini Ljubljana-Moste, odkrito povedal, da bi sc rad vrnil iz slovenske metropole v Vrhovo, kjer ži-
DOLENJSKI UST
vijo njegovi sorodniki, in po svojih močeh prispeval k razvoju sevniške občine. Kakor je odgovoril Kožar na eno izmed
Leopold Kožar, mandatar IS SO, bo v 14 dneh sestavil predlog nove sevniške vlade.
številnih vprašanj, ima rad ljudi, ki ne obljubljajo preveč. Menil je, da bi moral IS SO posebno pozornost posvetiti vsebini delegatskih vprašanj in člani vlade bi morali čim hitreje tudi na samih sejah skupščine postreči z rešitvami. Kožar meni, da bi bilo potrebno omogočiti delavcem sedanje občinske uprave izobraževanje. Po Kožatjevih besedah bo treba poiskati oblike motiviranja že obstoječe uprave. »Potrebno bo veliko strpnosti, sam pa se ravnam po reku, da lepa beseda, lepo mesto najde,« je dejal Kožar.
Skratka, poudarek Kožarja na kadrih, strokovnjakih je izzvenel tako iz predstavitve novega mandatarja, kakor tudi iz poznejših odgovorov. Naposled naj bi bil na področju organizacije, splošnih kadrovskih zadev itd., kjer zadnje čase poklicno dela Leopold Kožar, pravi izvedenec. Takih ljudi pa Sevnica nima na pretek oz. jih je, kot je povedal Karel Vehovar, v preteklosti zapostavljala.
............ - i .	P.,P.
Mandatar Kolešnik je na te kritike odgovoril tako, da je predstavil način dela novega IS, ki bo imel v prihodnje le 10 članov (dosedanji jih je imel 14). Manjše število naj bi zagotovilo večjo učinkovitost in prilagodljivost. Izvršni svet je po besedah Kolešnika res strokovni orga, zadolžen pa je tudi, da po nalogah skupščine dobro organizira delo. Delo v novem IS sije zamislil tako, da bodo izbrani člani vodili delo na posameznih področjih, ob tem pa bodo za vsako ustanovili še poseben operativni odbor.	B du§jč
ščito. Po njih je veliko povpraševanje, ampak naročniki nimajo denarja, da bi jih plačali, »mi pa jih ne moremo šenka-ti«, pravi Vernig. Malo bolje gre obratu proizvodnje plovil — kanujev in kajakov — ki domala v celoti dela za tuji trg. Ampak v Sigmatu predstavlja ta proizvodnja komaj petino celote in ni pričakovati, da jih bodo rešili čolni.
Sedaj je v tovarni zaposlenih 143 delavcev. Ker je preveč delavcev v režiji, seveda imajo pripravljene ukrepe, kako
•	»Če ne bo šlo drugače, bomo del tovarne ali tudi samo delnice prodali tujim partnerjem,« pravi Bojan Vernig. Vse pa je odvisno od prihodnje gospodarske politike, ki bo morala nakazati smeri razvoja. Če je cilj razprodaja družbenega premoženja tujim in domačim ljudem, ki imajo kaj pod palcem, naj se ta začne čimprej. Če imajo gospodarstveniki v mislih še kaj drugega, naj tudi povedo. Sedaj je namreč najtežja negotovost, v kateri živijo delavci.
bi zmanjšali število zaposlenih. Toda mnogi med njimi se zanimajo za odpravnine, denarja zanje pa v Sigmatu nimajo kje vzeti. Menijo, da bi morali ta denar dobiti na republiški ravni iz razvojnega dinaija ali kakšnega podobnega sklada. Ko bo jasno, kako z odpravninami, bodo že lahko rekli ljudem iz režije, ki so odveč, kako in kaj. Potem tudi ne bo težko za tiste v proizvodnji. Prav tu pa bi naleteli na najhujšo oviro. Tovarno bi zapustili najbolj sposobni.
J. SIMČIČ
•	Ne pozabimo: v demokraciji je svoboda tistih, ki so preglasovani, zelo kratena. (Zupančič)
•	Za gnilo sedanjost smo doslej krivili eno samo stranko, za ponesrečeno prihodnost pa bomo lahko izbirali med mnogimi strankami (Mrkalj-Kadmus)
L
Predali orožje, kako pa se bo odločila županja?
Nadvse burna seja
SEVNICA — Druga seja nove sevniške občinske skupščine se je končala šele po sedmih urah, pretežen del tega zasedanja pa so odborniki posvetili ta čas najbolj vroči temi — neprostovoljni preselitvi orožja sevniških teritorialcev iz dobro varovanega skladišča občinskega štaba teritorialne obrambe (OSTO), ki je tik ob poslopju sevniške postaje milice, v skladišče garnizije JLA v Cerklje.
Poveljnik OSTO Sevnica, Ivan Božič, je podrobno opisal, kako je ukrepal, ko je dobil ukaz (16. 5.) poveljnika pokrajinskega štaba TO. Zatem so se sestali tudi posavski župani in vodilni teritorialci in skupaj protestirali, »ugotovili pa, da nimajo pristojnosti za nespoštovanje ukaza«. 18. maja dojx>ldne je na letališču v Cerkljah poveljnik RŠTO Ivan Hočevar znova zabičal, da morajo Sevničani še isti dan ob 14. uri pričeti predajo orožja. In res so že nekaj minut po tej uri prihrumeli tovornjaki JLA v Sevnico in vojaki so pomagali pri selitvi. Med tem opravilom je prišel načelnik občinskega oddelka za ljudsko obrambo Franc Pavlin, ker da se bo sestalo predsedstvo skupščine. To je spet odločno protestiralo zoper ukrep, ker pa jim niti po dobri uri ni uspelo z republiškega predsedstva pridobiti jasnejšega stališča, so prepustili ukrepanje vesti poveljnika OŠTO. Po 18. uri so orožje odpeljali v Cerklje. Ko je ob 18.55 prispelo stališče predsedstva RS, so, po izjavi Božiča, zaman skušali vzpostaviti zvezo z V. P. Cerklje, da bi še preprečili razkladanje orožja.
V burni, na trenutke močno čustveni razpravi so odborniki menili, da je bila to značilna politična akcija, «razoroževanje slovenskega naroda«, odločno so obsodili »tiste, ki so se podelali v hlače«, zahtevali so odgovornost poveljnika RSTO in občinskih mož in za predsednika 9-članske medzborovske komisije, ki naj razišče odgovornost, izvolili dr. Jurija Pesjaka.
Ko so odborniki dobili pritrdilni odgovor poveljnika OSTO na vprašanje, ali je res, da so iz sevniškega skladišča še naslednji dan, v soboto, odpeljali nekaj orožja v Cerklje, je to le še prililo olja na ogenj protesta odbornikov, še dodatno pa ta izjava I. Božiča: »Nisem se odločal v nekakšni evforiji. Odločil bi se enako, kol tokrat.« Na to so razbuijeni odborniki odvrnili, da bi torej Božič ravnal tudi proti svojemu narodu in da mu ni več mesta na tem položaju, pa še, da bi se lahko zgledoval po generalu Maistru ali pa posadki rušilca Zagreb, ki se tudi ni predala. In kmalu zatem, ko je Julij Jeraj menil, da bo potemtakem treba razpravljati tudi o zaupnici predsednice občine, je Breda Mijovič, ki ni več mogla zadržati solz izjavila: »Zaradi vseh očitkov, ki ste mi jih danes izrekli,nepreklicno odstofiam!« “Zelo mučen položaj so skušali »zgladiti« vsi odborniki, ne glede na strankarsko pripadnost, in Mijovičevi naposled, kljub večkrat ponovljeni izjavi, da nepreklicno odstopa s položaja predsednice, soglasno izglasovali zaupnico. O svoji odločitvi bo županja premislila in dokončen odgovor dala čez 14 dni. Dotlej pa bo že omenjena »Pesjakova komisija« proučila odgovornost novoizvoljene predsednice občine, ki je bila kritičnega dne, na dan predaje orožja TO, službeno odsotna, v Italiji.
P. P.
DEKORACIJA — Na sejah občinske skupščine ponavadi okrasijo ozadje z zastavami in slikami Josipa Broza. V Brežicah so si tokrat razen običajnih znakov slovesnosti omislili še nekaj: na steno so obesili še sliko pokrajine. Nekateri izmed prisotnih so se spraševali, kaj neki to pomeni, kakšno ravnotežje vzpostavlja nova slika in kakšno simboliko nosi. A vse zaman! Skrivnost je razkril šele novi župan, ki je napovedal, da so staremu županu v spomin in v zahvalo namenili sliko, ki visi zadaj. Za trenutek je nastala tišina, saj ni bilo lahko razbrati, katero misli. Na koncu se je izkazalo, da so le mislili na Cedilni-kovo sliko pokrajine.
PRIHAJA ČAS LUBENIC — Z volitvami smo počasi zaključili, bliža se poletje in z njim čas sadja s sočno rdečo sredico, zeleno lupino in s črnimi pečkami. Po Brežicah je nedavno tega odjeknila novica, da je zaradi povečane konkurence cena lubenic na tržnici drastično padla, v prostorih skupščine pa so menda celo zastonj!
UNIKAT — Brežiška bolnišnica resnično potrebuje nove rentgenske naprave, saj nameravajo dosedanje prodati v kak muzej unikatov. Edinstvenost svojih apra-tur dokazujejo s številom okvar in s količino sevanja, ki ga pacienti in zdravniki prejemajo ob njih. Če bo denarja za nakup novih apratov premalo, se bodo Brežičani prisiljeni obrniti na sosednjo nuklearko. Če bi ona še vsaj malo povečala sevanje, bi prebivalcem na brežiški ravnini sploh ne bilo potrebno hoditi ponj v bolnišnico.
SKRB ZA ZDRAVJE — Ena izmed resnih pobud v brežiški skupščini je bila, naj bi na naslednjih sejah delegati sedeli za mizami. Tako se jim v dolgih urah sedenja ne bi skrivile hrbtenice. Z grozo smo opazili, daje pobuda za nekatere prišla že prepozno. Hrbtenico so upognili že davno prej.
Krške novice
2. BAT1N1ZEM — Lastniku verige ka-fičev v Krškem se na vso moč opravičujemo za bodičko v prejšnji številki DL, čeprav nam ni jasno, kako seje v njej našel, ko ni omenjen z imenom in priimkom. Ta lastnik ni nikoli grozil svojim delavcem s tepežem, še več, lepo je skrbel zanje, ti pa so mu delali škodo. V to opravičilo pa smo seveda prisiljeni, kajti grožnje po telefonu v četrtek zvečer so zvenele preveč resnično, da bi jih kazalo prezreti. Ob grožnji takih dejanj, ki jih ne bo mogla preprečiti ne milica ne materialna škoda in tudi ne zapor, tudi ni mogoče preverjati podatkov pri lastniku lokalov. Na podoben sprejem je namreč naletel tudi predstavnik sindikata, zato je vprašanje, če bo v Kliničnem centru dovolj prostora za vse, ki se drznijo karkoli omenjati v zvezi s temi lokali. Dokaz, da se tako ni mogoče pogovarjati na pragu Evrope, je zapisan na magnetofonskem traku.
PODPREDSEDNIK — V Krškem se govori, da bo imel dr. Stane Sunčič dvojni razlog za to, da se bo kot podpredsednik občinske skupščine potegoval za družbene dejavosti. Najprej seveda kot zdravnik v krškem zdravstvenem domu, potem pa še kot direktor podjetja za domačo nego, to je Done, d.o.o. Vendar so v družbenem sektorju prepričani, da bo moral najprej znižati cene v svoji firmi, saj te niso prav nič konkurenčne družbenemu sektoiju.
RESNIČNOST — Dolgo v noč je trajala proslava po volitvah v zidanici nekje v krški občini. Ampak danes že nič več ne pomeni, daje bil na volitvah izvoljen »naš človek«. Zdaj se je namreč pokazala resničnost v vsej svoji nagoti in vsak zase gleda, kje bo dobil delo in plačo.
Sevniški paberki
• Tudi naše volitve so pokazale, da demokracija ne spravlja na površje genialnost, marveč daje moč v roke tistim, ki artikulirajo interese večine. (Zupančič)

PIS(0)ARJI — Sevniška županja Breda Mijovič je med ostro razpravo odbornikov o odgovornosti zaradi predaje orožja teritorialcev JLA povedala, da zaradi vseh izrečenih očitkov nepreklicno odstopa. Pozneje je dodala, da svojega odstopa ni izrekla v afektu, čeprav je res, da je izgubila živce. O tem je že dlje časa razmišljala, tudi zaradi nekaterih posameznikov in nizkih udarcev, ki jih je bila deležna med svojim mandatom. Mijovičeva je rekla, da je hotela še tik pred volitvami odstopiti od kandidature za ponoven mandat. Menila je, da njena prisotnost v petek (na dan predaje orožja — op. p.) tudi ne bi rešila zadeve in da se nikogar ne tiče, kje ja bila v petek. »Kje je bila ta vaša hudičevo visoka zavest v petek, 18. maja?«, je med drugim zabrusila županja odbornikom-Zatem je rekla, da se je o odstopu dokončno odločila, ker je utrujena od vseh teh-' nizkih udarcev. Nazadnje je še jedko dodala, da so k vsemu temu veliko pripomogli »tudi naši pisarji, jaz jih ne imenujem novinaiji,« ker da ti pač nimajo kaj poka; zati, ona pa je že nekaj naredila. V tej mučni (za nekatere tudi tragikomični sceni, ko županjine solze niso bile le slabost; ampak tudi orožje, smo se na seji prisotni novinarji zbali, da nas ne bi imel kdo še z» — pisoarje.
SREČANJE — Republiški poslanec if1 hkrati občinski odbornik dr. Cveto Gradi" šar je skušal razelektriti napeto ozračje e predaji orožja z vprašanjem, ali to pomen1 že prvi izpit sevniške občine za Evropo 92-namreč demobilizacija Sevnice, in ali bodo zanamci obvestili sovražnike slovet1' ‘ skega naroda, naj ob petkih, sobotah i" nedeljah ne vznemirjajo, ker so tedaj SljT j venci na vikendih in nakupih v sosednji*1! deželah. Sprejetje bil Gradišaijev predloč;! naj bi pripravili družabno srečanje vsC>,| odbornikov, kajpak za svoj račun, da bi s*i bolje spoznali in malo razredčili stranka1'! ske barve.
St. 22 (2128) 31. maja 1990
Sezona v znamenju mladih
DOLENJSKA, POSA V JE — Zdaj, ko so v improviziranih koncertnih dvoranah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju izzvenele domala že vse za to pomlad načrtovane pevske revije, občinske in medobčinske, na katerih so se predstavili otroški, mladinski in odrasli zbori ter manjše vokalne skupine, bi lahko že potegnili črto pod sezono in poskusili ugotoviti nekatere glavne značilnosti
Začnimo z najpomembnejšo, la pa je, da je organizirano zborovsko petje v vseh občinah tega dela Slovenije še vedno privlačna in zato tudi množična oblika ljubiteljske kulturne dejavnosti, razširjena pa tako med mladino, zlasti še v šolah, kol tudi med odraslimi Odmirajo stari zbori in se pojavljajo novi ki že na začetku kažejo ambicije, da bi hitro napredovali Letossosena revijah prvič poja vili cerkveni zbori in so tako tudi te prireditve postale pluralistične. Pa ne samo to, s prispevkom teh zboro v so postale tudi k valitetnejše. Slednje velja še posebej za revijo v Novem mestu, kjer je presenetil frančiškanski zbor in se že s prvim nastopom u vrstil na prireditev kako vostno višjega ranga — na medobčinsko revijo. Pri večini zborov se tudi že poznajo sadovi strokovnejšega dela, zlasti še tistih zborovodij, ki so se izpopolnjevali na strokovnih seminarjih. Opazen napredek so pokazali zbori, ki so jih prevzeli mladi zborovodje, zvečine tudi strokovno usposobljeni
To pevsko sezono pa so zlasti zaznamovali mladi Prvič se je zgodilo, daso odšli na republiško revijo v Zagorje kar štirje mladinski zbori iz Dolenjske: zbor OŠ Franceta Prešerna iz Ribnice pod vodstvom Bernarde Kogovšek, mlajši mladinski zbor trebanjske glasbene šole, ki ga vodi Tatjana Mihelčič, ter oba zbora no vomeške glasbene šole, otroški pod vodstvom Cvetke A vbar, in mešani mladinski zbor, ki ga vodi Jožica Bradač. Mladi dolenjski pevci so se v Zagorju odlično odrezali in strokovnjaki so tri med njimi — trebanjskega in oba novomeška — tako visoko ocenili, da so se s tem uvrstili na tekmovalno revijo (z mednarodno udeležbo), ki bo prihodnje leto v Celju. Ker otroški zbori ne tekmujejo, bo otroški zbor no vomeške glasbene šole v Celju nastopil le na enem od koncertov, medtem ko bosta mladinska zbora obeh glasbenih šol lahko tekmovala.
Uspeh teh zborov ni presenetil samo Dolenjcev, ampak je močno odjeknil tudi v republiški strokovni javnosti za zborovsko petje. Toliko bolj, kersedo zdaj še nobenemu mladinskemu, še manj pa odraslemu zboru ni posrečil prodor tako visoko. Odslej bodo morali s kandidati iz Dolenjske še večkrat računati ne le prireditelji tekmovalne revije v Celju, temveč čedalje bolj tudi organizatorji Naše pesmi republiške tekmovalne revije zborov odraslih v Mariboru. Seveda je pot do Maribora bolj strma in neprimerno težja, kolje, denimo, pot v Zagorje oz. Celje.
I. ZORAN
Ta revija že ni žalostila ušesa!
V Črnomlju na 5. medobčinski pevski reviji Naša zemlja nastopilo deset zborov z okoli 300 pevci, ki so bili na občinskih revijah izbrani kot najboljši
ČRNOMELJ — V Črnomlju je bilo minuli petek, 25. maja, zadnje dejanje dolenjsko-belokranjske pevske regije v spomladanskem delu kulturne sezone 1989/1990: že 5. revija odraslih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine pod naslovom Naša zemlja in v počastitev spomina na skladatelja Matjana Kozino, preminulega leta 1966 v Novem mestu, kjer je bil tudi rojen. Revijo je priredila Pevska zveza Dolenjska in Bele krajine, ki ima od lani sedež v Črnomlju, potekala pa je zvečer v kulturnem domu. Sodelujoče zbore in občinstvo je v imenu organizatorice pozdravila domačinka Lidija Saje, predsednica Pevske zveze. Med drugim je omenila, da zborovsko petje v Beli krajini močno usiha, da delujejo le še najvztrajnejši zbori, ta revija pa naj bi bila spodbuda, da bi zbori začeli spet oživljati.
Nastopilo je blizu 300 pevcev in pevk v desetih zborih, ki so bili kot najboljši izbrani na občinskih revijah, in sicer trije iz domače črnomaljske občine, dva iz grosupeljske, trije iz novomeške in dva iz trebanjske občine. Po sestavu so bili trije moški, eden ženski, ostalih šest pa mešani zbori. Vsaj od njih je zapel tri pesmi, vmes pa je, od nastopa do nastopa, tekla pripoved o življenjski, delovni in ustvaijalni poti skladatelja Matjana Kozine, kije med vojno nekaj časa deloval tudi na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Revijo je spremljal prof. Marko Studen iz Ljubljane, strokovni sodelavec Zveze kulturnih organizacij Slovenije za področje zborovskega petja, in imel po končanem programu posamične pogovore z zborovodji. Povedal jim je svoje vtise o nastopih, kaj gaje zadovoljilo in kaj ne, ter zborovodjem nasvetoval, kaj naj izboljšajo oziroma spremenijo v delovanju z zbori.
Revijo je začel moški zbor iz Stične pod vodstvom Franceta Demšarja, kije prvič nastopil na tej medobčinski pevski prireditvi. To pa je tudi zbor z naj-
»Romanje na Trško goro« in ostalo
Na sobotnem večeru v Novem mestu se je predstavilo devet folklornih skupin Dolenjske in Posavja, tudi iz litijske in grosupeljske občine_
NOVO MESTO — V soboto, 26. maja, je na folklornem večeru v tukajšnjem Domu kulture nastopilo devet folklornih skupin iz Dolenjske in Posavja od otroških do odraslih, ki so predstavile plese slovenskih pokrajin in nekaterih drugih delov Jugoslavije. Prireditev je pokazala, da v čedalje več krgjih južne Slovenije, med Savo in Kolpo, načrtno oživljajo in gojijo ljudske plese, običaje in obredja kot izročilo prednikov, pa tudi, da delajo kvalitetno, kar velja še posebej za nekatere (npr. novomeški Kres).
In kaj so obiskovalci lahko videli v soboto zvečer? Veliko pisanega in zanimivega. Krška skupina Videm, ki jo vodi Dušan Vodlan, se je predstavila s štajerskimi plesi. S plesi te slovenske pokrajine pa so nastopili tudi Artičani,
‘
>Ž'
.eh
•pr
IZ-
,iš'
ov
na
re-
Kl-
in-
ik
:bi
:jt
;V0
ied
►rfl'
jiv,
eh'
ior
og'
efl1
ka-
tej
ice-
ost
itn* s za
.c if adi' je o
,92. b<r
h i»;
SUM
Inji^1
llofr
vse'.
bi*M
ikaH
Pevski praznik v Brestanici
Koncert ob 45-letnici
BRESTANICA - Moški pevski zbor brestaniške Svobode praznuje 45-letnico osnovanja. Spada med tiste kulturne skupine pri nas, ki so vzniknile že v prvih tednih po vojni. Moški zbor je pravzaprav le nadaljeval bogato pevsko tradicijo v tem kraju. Izpričano je, da so v Brestanici že na prehodu iz 19. v 20. stoletje delovali moški in mešani zbor ter oktet.
Jubilejni koncert ob 45-letnici svojega delovanja bo imel moški pevski zbor DKD Svoboda v Brestanici v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri na brestaniškem gradu. Pod vodstvom zborovodje Janka Avsenaka se bo predstavil z izbranim celovečernim programom.
Za brestaniškimi pevci je pestro obdobje delovanja z nič koliko nastopi pred domačim občinstvom, v matični krški občini, na občinskih in medobčinskih revijah in najrazličnejših drugih pevskih srečanjih ter na številnih gostovanjih. Zbor je od leta 1977 pobraten z zborom Toneta Okrogarja iz Zagorja, od leta 1983 pa goji prijateljske vezi tudi z mešanim zborom iz Obrigheima v Nemčiji. S svojim neutrudnim delovanjem pri bogatenju zborovskega petja in širjenju pevske kulture si Je prislužil številna priznanja v občini od medalje Janeza Vajkarda Valvasorja do priznanja OF. S pevci so vesele, pa tudi grenke trenutke delili tudi zborovodje, od Vinka Avsenaka, ki je zbor vodil do leta 1953, in Adolfa Moškona, pod čigar vodstvom je zbor deloval do leta 1976, do zdajšnjega zborovodje Janka Avsenaka.
Pevci brestaniške Svobode so samo v zadnjih petih letih nastopili več desetkrat, če upoštevamo le najpomembnejše prireditve. Poleg vsakoletnega sodelovanja na občinski in medobčinski pevski reviji, Številnih koncertov po delovnih kolektivih in vsakoletnega skupnega novoletnega koncerta z domačim Pihalnim orkestrom moramo vsekakor omeniti gostovanja tega zbo-ta pri kamniški Liri, na Čatežu ob Savi, pri dobovskem mešanem zboru »Stane Vogrinc« in še posebej pri Pobratenem zboru v nemškem Obrig-heimu pred tremi leti.
vzhodnejše slovenske pokrajine: z Goriškega in z Goričkega. Domačini, novomeška folklorna skupina Kres, ki jo vodi Branka Moškon, je kot edina na sobotnem večeru prikazala splet dolenjskih plesov, in sicer pod naslovom Romanje na Trško goro. V drugi nastopni točki pa je predstavila nekaj starih ljudskih plesov z jadranskega otoka Korčule. Predstavil seje tudi podmladek Kresa, istoimenska otroška folklorna skupina, ki jo vodi Majda Nemanič. Njeno »rajanje« je imelo naslov Igrajmo se, zaplešimo in pojmo. Samo podmladek pa so na to folklorno srečanje v Novo mesto poslali Belokranjci, in sicer otroško skupino OŠ Miraja Jarca iz Črnomlja, ki jo vodi Nada Starešinič. Mali Črnomaljci so predstavili otroške igre ob spremljavi ljudskih glasbil.
I. Z.
NA OGLED DELA RENE RUSJAN
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov so v torek, 29. maja, odprli razstavo kiparskih del Rene Rusjan. Dela te akademske kiparke bodo na ogled do 20. junija.
NOVO MESTO — Knjižna zbirka Siga naj nadaljuje delovanje in poslanstvo v smeri, ki jo je začrtala z izdajo dosedanjih knjig. Kot izrazito literarna zbirka naj v letne programe uvršča izvirna pesniška in prozna dela avtoijev, delujočih na območju geografske Dolenjske, pa tudi stvaritve nedolenjskih avtoijev, ki bi obravnavale Dolenjsko. Izvirne knjige za otroke oziroma mladino, ponatise, priredbe, prevode ipd., kar je do zdaj nekako sodilo v širši okvir Sige, bo Dolenjska založba poslej izdajala v drugih knjižnih zbirkah, ki jih je ustanovila v zadnjem času.
daljšjo tradicijo med vsemi nastopajočimi: jeseni bo praznoval že 60-letnico obstoja, na junijskem taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični pa bo sodeloval že dvajsetič. Za stiškim zborom sta prišla na oder moški zbor črnomaljskega Belta, ki ga vodi Majda Veselič, in moški zbor »Emil Adamič«
ZAGREBŠKI ITD V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Malokatera gledališka sezona se v Novem mestu konča brez večjih ali manjših težav z gostovanji poklicnih gledališč. Tudi v letošnji sezoni organizatorjem ni bilo prizaneseno, saj se je nabralo kar nekaj preložitev in odpovedi gostovanj. Zaradi tega je odpadla tudi predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z Levinovo »Smrtno pastjo«. V Domu kulture bo Novogoričane tokrat zamenjal zagrebški »TEATER ITD«, ki bo v Novem mestu gostoval v torek, 5., in v sredo, 6. junija, ob 20. uri z dramo Mira Gavrana »Čehov je Tolstoju rekel zbogom«. Zagrebški TEATER ITD bo z odličnimi igralci Krešimirom Zidaričem, Branko Cvitkovič, Mladeno Derven-kar-Gavran in Rajkom Minkovičem prav gotovo prijetna osvežitev na novomeškem odru. Po Jazavcu in Teatru v gosteh bo to že tretje zagrebško gledališče, ki ga bomo videli v Novem mestu.
DANJA BAJC
združeni v skupino, ki nosi ime Otona Župančiča, vodi pa jih Zdravko Dušič.
Ta skupina seje predstavila še enkrat, drugič s slavonskimi plesi. Iz krške občine sta prišli na folklorni večer v Novo mesto še dve skupini: raška in se-novska. Prva, ki deluje pod vodstvom Slavice Tomažin v okviru KUD na Raki, je plesala belokranjske plese. Druga, ki deluje kot ena od sekcij DKD Svoboda na Senovem, in sicer pod vodstvom Toneta Petroviča, pa se je predstavila dvakrat: prvič s prekmurskimi plesi, drugič s starobosenskim kolom iz okolice Glamoča.
Dvakrat so prišle na oder tudi druge skupine. Tako se je skupina Javoije iz Šmartnega pri Litiji, ki jo vodi Ida Dol-šek, predstavila najprej z belokranjskimi plesi, in to ob spremljavi tamburašev, potem pa je izvajala še gorenjske ‘plese. Skupina Račna iz Grosupljega je pod vodstvom Draga Vidoviča predstavila plese iz najzahodnejše in naj-
»Siga« v rokah novih ljudi
Novi uredniški odbor vodi prof. Janez Mežan — še naprej knjižna zbirka (v paketu) za dolenjske avtorje
V približno take zaključke se je v sredo, 23. maja, iztekel uvodni del razprave na nastopni seji novega uredniškega odbora knjižne zbirke Siga. Predsednikovanje v tem odboru, ki je številčno manjši od prejšnjega, je prevzel prof. Janez Mežan, ravnatelj Študijske knjižnice Mirana Jarca. Člani uredniškega odbora so se v nadaljevanju seznanili s pripravo novega, za letos načrtovanega letnika Siga in z že opravljenim delom za izdajo novih knjig. Tudi tokrat bodo izšle predvidoma štiri izvirne knjige dolenjskih piscev, in to novembra, ki naj bi postal mesec Sige. Prevladalo je mnenje, naj bi Siga še naprej izhajala v paketu, ne pa kot posamične knjige.
Več kot do zdaj pa bo morala Dolenjska založba narediti za to, da se bo Siga ustrezno plasirala v celoten slovenski kulturni prostor, da bo naprodaj v vseh knjigarnah, pa tudi za to, da bodo knjige te zbirke na njihovi poti do kupca oziroma bralca spremljale ustrezne informacije. Da bi to dosegli, bo potrebno razmisliti že o tem, kakšne naj bi bile poslej predstavitve izšlih knjig. Predstavitev bi moralo biti poslej vsekakor več, kot jih je bilo do zdaj, še posebej na območju, s katerega ta knjižna zbirka pridobiva avtoije in kateremu predvsem knjige namenja.
Uredniški odbor Sige je menil, daje zelo pomembna dolgoročnejša navezava stikov z avtorji in da seje potrebno z njimi vnaprej dogovarjati o pripravi del, ne pa čakati in absorbirati samo tisto, kar posamezniki sami prinesejo ali pošljejo založbi. Tako odbor tudi ne bo prišel v zadrego pri sestavi letnih in dolgoročnejših programov, ki pa tudi poslej ne bodo že vnaprej zabetonirani.
Slikar, ki riše in slika z usti
KOSTANJEVICA NA KRKI V Lamutovem likovnem salonu je od sobote, 26. maja, zvečer na ogled pregledna razstava slikarskih stvaritev 39-letnega Stojana Zafreda iz Divače. V barvah žareča platna z bolj ali manj nenavadnimi motivi dajo slutiti, da je tudi njih ustvarjalec nenavadna osebnost. To pa Stojan Zafred je, in to v najplemenitejšem pomenu besede. Leta 1970 mu je nesreča pretrgala študij elektrotehnike, potem pa usoda priklenila na invalidski voziček. Izjemna volja do življenja in temeljit razmislek, kako ostati koristen oz. kako se izraziti, sta ga zbližala s slikarstvom. Začel je slikati, pri tem pa si ni mogel pomagati z rokami, ampak tako, da je čopič stisnil z zobmi. Kot mentorica mu je pomagala akademska slikarka Seka Tavčar. Leta 1972 je kot enaindvajsetleten fant prvič samostojno razstavljal. Potem so se razstave vrstile po različnih razstaviščih, tako da je zdajšnja Zafredova razstava v Lamutovem likovnem salonu že 31. samostojna predstavitev tega res zanimivega slikarja, poleg tega pa je s svojimi deli sodeloval še na štirinajstih skupinskih razstavah v domovini in tujini. Čeprav mu nikoli ni šlo za to, da bi ga uvrščali med umetnike, pa je vendarle res, da je njegovo delo prej opazila in priznala tujina kot pa domovina. Od leta 1986 je štipendist mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali nogami. Resnici na ljubo je namreč treba povedati, daje Zafred šele s pregledno razstavo v Kostanjevici dočakal resno ovrednotenje svojega dela. To je pošteno storil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič iz Novega mesta oz. Mirne Peči, kije napisal tehtno in premišljeno besedo za zloženko k tej razstavi. Dodajmo, daje pregledno razstavo Zafredovih del v Lamutovem likovnem salonu pomagal pripraviti Center interesnih dejavnosti iz Treb-njega. Tudi kulturni program na sobotni otvoritveni slovesnosti so pripravili Trebanjci. Nastopil je njihov komorni zbor in pod vodstvom dirigenta Igorja Teršarja zapel osem pesmi, od ene Trubarjeve in dveh Gallusovih do črnskih duhovnih.
I. Z.
iz Mokronoga, številčno najmanjši od vseh, pod vodstvom Staneta Pečka. Zatem seje pod vodstvom Ani Jankovič-Šober predstavil kot edini takega sestava ženski zbor črnomaljskega KUD Miran Jarc. Nastope mešanih zborov so začeli Belokranjci, Dobličam, kijih vodi Anica Banovec. Kot zanimivost omenimo, da je ta zbor zapel tudi pesem Večer na vasi dragatuškega pesnika Evgena Cestnika, kakor jo je uglasbil Matija Tomc. Za Dobličam so peli člani zbora, ki deluje v okviru KUD Josip Jurčič na Muljavi, in sicer pod vodstvom Marte Steklasa, pa frančiškanski zbor iz Novega mesta (za mnoge presenečenje večera), ki ga vodi Janja Dragan, zbor IMV iz Novega mesta pod vodstvom Slavka Raucha, komorni zbor iz Trebnjega z zborovodjem Igorja Teršarjem in kot zadnji zbor KUD Krka iz Novega mesta, ki ga vodi Jožica Bradač.
Če se ob koncu spomnimo znane Mozartove misli, da »glasba ne sme nikoli žalostiti ušesa, pač pa mora ustvariti zadovoljstvo«, in poskušamo v kontekstu te misli skleniti kaj vsaj za osebno rabo, potem lahko v zvezi s petkovim pevskim dogajanjem na črnomaljskem odru mirne vesti zapišemo, da ta revija nikakor ni žalostila ušesa. Koliko pa ji je uspelo ustvariti zadovoljstva, je pokazal zdaj krajši, zdaj daljši aplavz v dvorani.
I. ZORAN
SREDNJEŠOLCI
RAZSTAVLJAJO
ČRNOMELJ — V črnomaljski galeriji Miniart so 25. maja, odprli razstavo likovnih del učencev Čentra srednjih šol v Črnomlju. Risbe, male plastike in druga dela, nastala pod mentorskim vodstvom v Dragatušu udomljencga nizozemskega akademskega kiparja Dirka Heija, razstavlja šesterica učencev: Danijela Kure, Mojca Staudohar, Tamara Stevanovič, Mojca Rozman, Darinka Vrlinič in Jure Šuštarič.
Kultura oplaja topliški turizem
V čateških Termah začenja letni kino, zatem __________koncert____________
BREŽICE — Občinski zavod za kulturo se trudi, da bi v letošnjem letu, kije posvečeno evropskemu turizmu, čimbolj zbližal kulturno in turistično dogajanje v občini. Prvi sadovi takega prizadevanja bodo dozoreli že v začetku junija.
4. junija bo začel redno predvajati letni kino v Termah Čatež. Predstave, namenjene predvsem gostom v toplicah, bodo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah. Danes teden ob 20. uri bo v prostorih hotela Terme Čatež koncert dveh mladih, a že mednarodno uveljavljenih glasbenih umetnikov: v organizaciji Zavoda za kulturo bosta nastopila sopranistka Carmen Palaysa in pianist Benjamin Šaver.
V petek, 8. junija, bo, prav tako ob 20. uri, vendar tokrat na grajskem dvorišču Posavskega muzeja v Brežicah, dobrodelna zabavna prireditev z nazivom »Lojtrca«. Vsi nastopajoči se bodo odpovedali dobičku v prid nakupa vrtnih sedežev za grajsko dvorišče. Na ta način se bo izpolnila dolgoletna želja brežiških kulturnih delavcev, čudovito grajsko dvorišče pa bo lahko bolj pogosto prizorišče kulturnih dogajanj.
B. D.
Devet literarnih začetnikov
Samo toliko, najmanj do zdaj, jih je sodelovalo na letošnjem območnem srečanju v Trebnjem
TREBNJE — Vrsto let so se pesniki in pisatelji začetniki Dolenjske in Bele krajine zbirali v Župančičevem rojstnem kraju v Vinici ob Kolpi, letos pa je bilo tako srečanje 23. maja v Trebnjem. V nasprotju s prejšnjimi srečanji je bilo letošnje slabše že po udeležbi, saj se je na javni razpis odzvalo in poslalo svoje prispevke le devet avtoijev, pa še ti že po roku na ponovno povabilo trebanjske ZKO kot prirediteljice. To so: Katja Režun iz Trebnjega, Joža Sladič z Urš-nih sel, Tatjana Vertovšek iz Koprivnice, Mirjana Babič iz Brežic, Marjanca Žvar iz Brestanice ter Fani Požek, Borut Grabrijan, Mladen Babič in Lojzka Puhek iz črnomaljske občine. Med njihovimi prispevki so prevladovale pesmi, nekaj je bilo proznih spisov, ostalih prispevkov, s katerimi bi prav tako lahko sodelovali na srečanju (od aforizmov do dramskih besedil), pa tudi tokrat ni bilo.
Poslana besedila sta prebrala, jih ocenila in izbrala za predstavitev na literarnem večeru domačina, pesnika France Režun in Ivan Gregorčič. Na popoldanski okrogli mizi sta vsak svoje mnenje o prispevkih tudi povedala navzočim avtorjem. Seveda nista vedela.
komu kaj govorita, saj sta poznala le šifre, pod katerimi so bili prispevki poslani, ne pa tudi imen. Njun splošni vtis je bil, da je celotna letošnja bera v mejah povprečja, da tudi tokrat ni bilo v pošiljkah kakega blestečega umotvora. To ju je kajpak navedlo, pa tudi sicer je to običaj okroglih miz, da sta razpredla misli o problematiki literarnega pisanja in izražanja, kot so se same ponudile ob prebiranju besedil, poslanih za srečanje. Takšna razglabljanja o literaturi, ki nujno izzovejo tudi same pišoče, da se slišijo tudi nasprotujoča si mnenja, v glavnem osmišljajo ta srečanja. Vse drugo, kar sicer sodi na srečanje, tudi literarni večer, je sicer zanimivo, a manj pomembno.
Literarni večer tokratnega srečanja pesnikov in pisateljev Dolenjske in Bele krajine so pripravili v knjižnici, ki nosi ime Pavla Golie. Na recitalu so bila predstavljena dela vseh sodelujočih avtorjev. Brala jih je Tatjana Zidar iz Mokronoga, študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Glasbene vložke pa je prispevala kitaristka Klara Tomljanič iz Novega mesta, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani.
I. Z.
Muzikalni zvoki artiških tamburic
Tamburaški orkester iz Artič, ki ga vodi prof. Dragutin Križanič, bo spet zastopal Slovenijo na zveznem tamburaskem tekmovalnem srečanju v Osijeku leta 1991
ARTIČE — Prof. Dragutin Križanič je s Tamburaškim orkestrom Artiče doslej trikrat nastopil na zveznem tekmovanju v Osijeku in 12. mgja letos je na 10. srečapju tamburaških skupin Slovenije Artičane ponovno doletela čast, da bodo Slovenijo prihodnje leto zastopali v Osijeku.
Artičani so bili edini, ki so v Titovem njimi dosega, mu veliko pomeni, zlasti Velenju dobili laskavo pohvalo stro- še srebrna plaketa lani v Osijeku, kjer je kovnjakov, članov komisije; v njej so bila konkurenca zelo močna. Približno
bili dr. Dragan Terzič, Damir Zajec in prof. Leopold Siniša, dirigent samoborskega orkestra in dirigent tamburaškega orkestra RTV Zagreb. Prof. Siniša je dobil v Osijeku doslej šest zlatih plaket. Kakovost tamburaštva v Sloveniji se izboljšuje tudi po njegovi zaslugi, odkar Tamburaška zveza Slovenije prireja seminarje, ki jih vodita prof. Siniša in Božo Potočnik iz Zagreba.
Dragutin Križanič je začel vditi z Artičani pred šestimi leti. Uspeh, ki ga z
V KRŠKI GALERIJI
KRŠKO — V galeriji Krško bodo v ponedeljek, 4. junija, ob 19.30 odprli razstavo likovnih del 24 študentov 1. letnika Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. To bo že druga taka razstava bodočih likovnih umetnikov v tem delu Slovenije. Pred meseci so razstavljali v rastavršču novomeškega gostišča Pri slonu.
predstavo o njej so tamburaši dobili na slovenskem srečanju šele letos, ko so poslušali goste iz Samobora. Tam igrajo bodoči člani najprej pet let v pionirskem orkestru, nato štiri leta v junior-skem in šele nato pri seniorjih. V Artičah pa, kot je povedal Križanič, sprejmejo vsako leto nekaj novih članov, s katerimi mora posebej delati, pa
l ^ w\
\ f L
m
Dragutin Križanič
še vaje imajo samo enkrat na teden. Zaradi tega je njihov uspeh toliko večji.
V	Velenju so nastopili s kompozicijo Radovana Gobca na prekmursko temo »Ne ouri«, nakar so zaigrali Zlatne dan-ce Julije Niikoša, kjer je pela altistka Elizabeta Križanič. Program je bil po mnenju komisije izveden zelo muzikalno in ocenjevalci so pohvalili tudi odlično solistko. Artičani so igrali glasbo, napisano za tamburaše, ki tudi po zahtevnosti ustreza izboru za zvezno tekmovanje. Žirija v Velenju je z obžalovanjem omenila, da je škoda, ker tak orkester nima boljših inštrumentov.
V	pogovoru je Dragutin Križanič opozoril, da so imele Brežice med vojnama zelo močan tamburaški orkester, kar sklepa po ohranjeni literaturi v ročno pisanih in vezanih notnih zvezkih iz leta 1928. Orkester seje takrat imenoval Bisernica. Prof. Julije Njikoš pa v svoji knjigi Tamburašlvo Jugoslavije omenja, da je imela Slovenija zelo razvito tamburaško glasbo na začetku stoletja, ko so tudi skladatelji Vodopivec in drugi komponirali zanje. Trenutno je v Sloveniji okrog 70 tamburaških skupin, nastopa pa jih na srečanjih komaj 16. Veliko skupin igra samo folklorno glasbo, za katero ni treba dirigenta.
J. TEPPEY
pisma
in
odmevi
Razorožili so me!
Branil bom domovino, čeprav brez orožja
Dvajset let sem s ponosom nosil uniformo pripadnika teritorialne obrambe. Danes se tega sramujem. Vzeli so mi tisto, kar je vsakemu vojaku najsvetejše in česar ne bi smel (tako so me učili) nikdar dati iz rok ali celo izgubiti. Orožje! Vzeli so mi moje lastno orožje, s katerim sem imel namen braniti domovino. Pošteno sem ga plačal, dobil v legalno posest in z vso odgovornostjo skrbel zanj.
Razorožili so me. Vzeli so mi ponos in čast pripadnika TO. Danes me je sram pred prijatelji in znanci, ki me porogljivo sprašujejo, ko me srečujejo v uniformi: »Si vzel tudi fračo in Iok s seboj?« Nisem ljubitelj orožja, še manj si ga želim uporabljati za ubijanje ljudi ali živali. Osebni ponos pa mi ne dovoljuje, da bi me razorožili kot zlikovca, me žejnega prepeljali čez vodo, povrh vsega pa bi bil še tiho.
V zadnjem času nam zmanjkuje zunanjih in notranjih sovražnikov, ki smo jih dolga leta tako vneto napadali in
uničevali v naših vojaških predpostavkah. Zato sem postal nenadoma možen .............................^O.Iz
notranji sovražnik jaz, pripadnik T< srca ljubim to svojo domovino. Čepr so mi vzeli orožje, s katerim naj bi jo
irav
branil, se bom še naprej bojeval zanjo. Odločno se bom postavil v bran vsakomur, ki me bo izkoriščal, poleg tega pa še zasmehoval in pljuval po meni in . mojih prijateljih.
BLAŽ KOČEVAR
pripadnik TO občine
Jmomelj
ŠE O PIETETI
Prosim, da objavite moj odgovor na Sevniški paberek Pieteta, in sicer iz sledečih razlogov. Pisec ni napisal mojega
imena, kozjerejec sem jaz, kosila sta sem zraven. Vse to pi-
mož in sin, a bi. sec očitno ve
;rejec bila s . Želi
Jim, da ime bralci zvedo, kajti lastnik zemlje je nekdo drug in tudi kozjerejcev je v Sevnici kar nekaj, pa nočem, da bi kdo koga po krivem dolžil nepietete. Pisca pa prijazno vabim na košnjo, kajti več kot očitno je, da še ni stal poleg ropotajoče kosilnice, sicer ne bi streljal takih kozlov. Tudi okarati ga moram, kajti uživati ob lepi slovenski pesmi, in to še ob petju Boš-tanjskih fantov, hodimo najbfi kam drugam, ne pa ob odprti grob prijatelja, znanca. Dragi pisec paberkov, najbrž se bomo morali še vsi učiti pietete — tudi vi.
VIDA KAČIČNIK Kvedrova 8
SLABO INFORMIRANA
V rubriki Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« v Dolenjskem listu 17. maja 1990 piše o zasebni trgovini Miljana. Naj na tisto zapišem, da trgovina Miljana v Mimi Peči
ni imela svojega telefona, ampak samo podaljšek iz sosedovega stanovanja, in to pod pogojem, da zaprosi na PTT za svojo telefonsko številko. Tega v 5 mesecih ni storila, zato ne gre za izsiljen odklop. Dostop do trgovine za dostavna in trgovkina vozila je dovoljen in tu za založenost trgovine ni ovir. Za stranke trgovine je parlu-i išče 70 kv. m, do trgovine pa daleč 10 m. Osebno me zanima, koliko ima Mimope-čanka parkirnega prostora pri ostalih trgovinah v Mimi Peči, posebno pa še v Novem mestu, in če se lahko z avtom pripelje vedno do vrat trgovin.
Soseda
Izjava Zelenih Novega mesta
»O kakršnikoli koaliciji ne more biti govora«
Nastop inž. Braneta Kirna (Demos) na konstitutivni seji vseh zborov skupščine občine Novo mesto oziroma njegova izjava, da je Boštjan Kovačič skupni kandidat Demosa, ZSMS-Libcralne stranke in Zelenih Novega mesta za mandatarja za sestavo izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, je pomenila veliko presenečenje, izzvala številna vprašanja, ugibanja in komentarje. V zvezi s tem je programski svet Zelenih Novega mesta skupaj z izvoljenimi delegati Zelenih v družbenopolitični zbor dne 25. maja 1990 sprejel naslednjo izjavo za javnost:
Na pobudo Demosa smo se predstavniki Zelenih Novega mesta 16. maja letos udeležili sestanka, na katerem so bili poleg predstavnikov Demosa še predstavniki ZSMS-LS. Beseda je tekla o možnih oblikah sodelovanja, govor je bil o koalicijski pogodbi, katere osnutek so pripravili demosovci; sestavni del tega osnutka so tudi programska izhodišča. Zeleni smo za ta skupni program predlagali štiri prioritetne sklope iz našega programa, ki sojih ostali dve strani sprejeli. Tako smo, po našem prepričanju, pri programskih izhodiščih, ki se tičejo varstva okolja, dosegli soglasje. Glede skupnih kandidatov pa na tem sestanku Zeleni nismo prevzemali nikakršnih obveznosti. Stališče Zelenih Novega mesta je že od ustanovitve tako, da ne sklepamo nobenih trdnih predvolilnih koalicij, kajti mislimo, da bi s tem Zeleni kot gibanje izgubili svojo samostojnost, neodvisnost in gotovo tudi zaupanje naših pristašev in volilcev. Smo pa za sodelovanje z vsemi, ki so se nam pripravljeni pridružiti oziroma nas podpreti v prizadevanjih za uresničevanje našega programa. Pri tem bi najraje dosegli nadstrankarsko soglasje in podporo. Tako ravnanje nam nalaga tudi geslo našega programa: V parlament zaradi okolja, ne zaradi oblasti!
Zato smo se pred konstitutivno sejo delegati Zelenih Novega mesta dogovorili, da bomo na volitvah za vse
funkcije v občinskem parlamentu in za mandatarja za sestavo izvršnega sveta glasovali po svoji vesti in prepričanju. Tako smo tudi storili. O kakršnikoli koaliciji torej ne more biti govora, tudi iz povsem praktičnega razloga ne, saj čistopis koalicijske pogodbe, kolikor nam je znano, sploh še ni pripravljen, kaj šele, da bi jo Zeleni Novega mesta podpisali.
Res pa je eden od delegatov Zelenih Novega mesta v družbenopolitičnem zboru na sami seji, se pravi tik pred volitvami, podpisal predlog, da Boštjan Kovačič kandidira za mandatarja za sestavo izvršnega sveta. In prav ta podpis je bil potem »osnova« za izjavo, da so Zeleni Novega mesta sopredlagatelji Kovačiča za to mesto. Delegat Zelenih je predlog podpisal, ker mu je predstavnik ZSMS-LS v odmoru na seji družbenopolitičnega zbora dejal, daje za koalicijo »vse do-govoijeno« in daje vseeno, kdo od delegatov podpiše izjavo. Delegat, na katerega so se obrnili, ni vedel, kako stvari dejansko stojijo, ker je bil tisti teden pred konstitutivno sejo bolan in tako zunaj dogajanj. Z ostalima dvema delegatoma Zelenih seje tako srečal šele tik pred začetkom seje in njima se seveda ni zdelo potrebno obvestiti ga, da Zeleni niso vstopili v nobeno koalicijo. Smiselno bi bilo, da bi ga obvestila le v primeru, če bi Zeleni s komerkoli sklenili koalicijo. Poleg tega smo bili Zeleni Novega mesta kot sopredlagatelji navedeni samo pri predlogu za mandataija, ne pa tudi pri predlogu za predsednika občinske skupščine in za druge funkcije v skupščini, za katere je svoje kandidate predlagala koalicija Demos in ZSMS-LS.
Ne glede na ta mučni incident na začetku dela nove pluralne sestave skupščine občine Novo mesto si bomo Zeleni Novega mesu prizadevali za tvomo sodelovanje pri kreiranju tiste politike, ki ima za cilj izboljšanje kakovosti našega okolja.
Programski svet Zelenih Novega mesu
Razočaranje v Prilipah
Slabi izvedbi tekmovanja v motokrosu na rob
V nedeljo je AMD Brežice organiziralo na stezi v Prilipah tekmovanje v motokrosu za državno prvenstvo v razredu do 80 ccm in pionirsko medrepubliško prvenstvo. Ob progi seje že pred prvim surtom v razredu do 80 ccm za državno prvenstvo in pred uradno otvoritvijo tekmovanja zbralo kar precej gledalcev, ki so razočarani in ogorčen' nad organizacijo okrog pol osmih zve čer zapuščali prizorišče, ne da bi zvedel za uradne rezulute državnega prvenstva.
Prava tragikomedija se je začela
pravzaprav Ukrat, ko so organizatorji spravili pod streho vse vožnje. Žirija je
dobila kar nekaj protestov, ki sojih vložili delegati voznikov. Prvi je protest
vložil delegat voznika Sebastijana Kerna, ki je tekmoval za pionirsko pr
za pionirsko prvenstvo v razredu do 60 ccm. Nesrečni
Česa se bojmo
Pomislek ob uvozu sira
V zadnjem času veliko pišemo o dvigu kmetijstva, zasebni pobudi itd. Žal se
velikokrat besede razhajajo z dejanji. Kakor vse kaže, je pri naših vodilnih še vedno prisoten strah pred razrednim sovražnikom, predvsem pa pred kulakom ali, kakor pravijo po belokranjsko, pred »bogatincem«. V zadnjem Kmečkem glasu sem prebral, da je država uvozila veliko sira, da bi na U način intervenirala na trgu kmetijskih pridelkov. Ne gre mi v glavo, zakaj Uko trmasto vztrajamo na svoji po Marxu trasirani poti in zakaj se ne zgledujemo
po zapadnih deželah, kjer bogatemu kmetu dajo še dotacije in regrese, zato
pa imajo na trgu obilje kmetijskih pridelkov po Uko dostopni ceni, da se še našim ljudem splača kupovati v Avstriji in Italiji hrano. Naši voditelji pozabljajo, da je treba najprej usUviti cene
umetnim gnojilom in kmetijskim stro-'	-.Se-
jem in drugemu za potrebe kmetov, le ko bodo začele padati te cene, naj pridejo na vrsto intervencije v kmetijstvu, toda le v Uki meri, da to ne bo zmanjšalo pridelka.
F. DERGANC
Vnovič o sodbi v imenu ljudstva
Ob članku »Sodba v imenu ljudstva proti ljudem In naravi« (DL 10. maja)
Vrhovno sodišče SR Slovenije je s sodbo U 662/89-8 z dne 28.2.1990 odpravilo odločbo Republiškega vodnogospodarskega inšpektorata. Le-ta je namreč zavrnil pritožbo Evalda Vodopivca iz Stolovnika proti odločbi vodnogospodarske inšpektorice Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica z dne 11. 7.
1989, s katero je navedeni prvostopni or-'	'	aloi
gan Evaldu Vodopivcu naložil, da mora najpozneje do 30. 7.1989 (republiški inšpektorat je U rok podaljšal do 30. 11. 1989) odstraniti ves odpadni plastični material — sekundarno surovino, ki gaje voda naraslega potoka Brestanice v noči od 3. na 4.7.1989 z njegovega nedovoljenega in nepravilno zavarovanega odlagališča teh odpadkov, lociranega delno na in ob brežini vodotoka, naplavila na bližnje zemljišče in raznesla po vsej potočni strugi do šotora z reko Savo.
Vrhovno sodišče je v upravnem sporu presojalo zakonito:! dokončne upravne odločbe. Ugotovilo je, da upravni organ ni imel pravne podlage za svojo odločitev niti v določbi 3. alineje 2. odsUvka 61. člena zakona o vodah, na katero seje skliceval, niti v kakšni drugi odločbi citiranega zakona. Zato je izpodbijano dokončno odločbo kot nezakonito odpravilo.
Če pride do izliva ali spuščanja nevarnih ali škodljivih snovi v vodne tokove
vodnogospodarska organizacija za urejanje voda na stroške povzročitelja nemudoma podvzeti potrebne ukrepe za zavarovanje vode. Za to delo ima pravico zahtevati odškodnino od povzročitelja oziroma če se U ne da ugotoviti, gre povračilo stroškov iz sredstev, zbranih v območni vodni skupnosti.
Republiški vodnogospodarski inšpektorat je Evaldu Vodopivcu tudi naložil, da mora do 31.12.1989 izdelati nepropustno podlago za tisti del odlagališča, kamor odlaga rabljeno plastično embalažo z ostanki nevarnih in škodljivih snovi, celotno odlagališče pa s primemo ogrado zavarovati tako, da bo onemogočeno odnašanje plastike ob visokih vodah v potok, s tem da si mora za te posege na odlagališču pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega organa.
Po presoji Vrhovnega sodišča tudi za tak ukrep vodnogospodarski inšpektor ni
pristojen. Po določbi 74. člena zakona o vodah lahko vodnogospodarski inšpektor odredi začasno ustavitev del ali prepove rabo in izkoriščanje vode ali omeji ali prepove izpuščanje odplak in drugih snovi, ki onesnažujejo vode, če se dela izvajajo, vode rabijo ali izkoriščajo oziroma izpuščajo odplake in druge snovi, ki onesnažujejo vode, v naprostju s predpisi in izdanimi dovoljenji. Vodnogospodarski inšpektor bi lahko prepovedal odlaganje rabljene plastične embalaže na obstoječem odlagališču, kolikor bi ugotovil, da vsebuje ostanke škodljivih snovi po zakonu o vodah. Ni pa vodnogospodarski inšpektor pooblaščen, da nalaga zgraditev objekta (odlagališča z ograjo).
Vrhovno sodišče v sodbi nikomur ni očitalo neznanja iz kemije, utemeljen pa bi bil očitek sodišča, da pristojni upravni or-
gani ne poznajo zakona, kije pravna podlaga za njihovo delo in odločanje.
bodisi po nesrečnem naključju ali okvari, akon rešitve v 3. odstavku 62. člena
imazak
zakona o vodah. V takem primeru mora
S ponosom sem Slovenec
Iz Kalifornije se oglaša rojak Jože Udovč »Prizanesimo tistim, ki nas napadajo«
Rad bi vam povedal, koliko prijetnih ur mi mine ob prebiranju Dolenjskega lista. Vesel sem, da vem, kaj se dogaja v moji rodni deželi. Časopis potuje v Kalifornijo ves mesec, zato so vaše novice že stare, a zame so še vedno novice. Ponosno kažem prijateljem Američanom časopis, ki ga pišejo moji slovenski bratje in sestre.
Dve leti je minilo, kar sem nazadnje stal na slovenski zemlji, in od
takrat se je v Sloveniji veliko spremenilo. Tudi pri nas v ZDA in v
Kanadi se dogaja, da nas, ki smo slovenskega porekla, napadajo ljudje, ki so proti temu, kar se dogaja v Sloveniji. Napadajo nas ljudje iz južnih jugoslovanskih republik. Prizanesimo vsem tistim, ki so proti Slovencem, njihova imena pa si le zapomnimo!
Pred nekaj dnevi sem bil v Was-hingtonu. Na sejo so me povabili naši predstavniki, govorili pa smo tudi o problemih, ki jih imamo v ZDA. Med pogovorom s senatorji meje eden od njih vprašal, od kod prihajam. Odgovoril sem mu, da iz
Jugoslavije. Zanimalo gaje ali sem Hrvat ali Srb. Povedal sem mu, da sem Slovenec, ter dodal, da mislim, daje to še najboljše. Za trenutek je. pomislil, me pogledal v oči in dejal: »Ja, biti Slovenec je boljše.« Ponosen sem bil tudi, ko sem videl, kako se predstavniki drugih narodov, ki hodijo v Washington po pomoč, klanjajo ljudem, s katerimi sem se sam pogovarjal, kot da se poznamo že več let. Videl sem bogastvo tega mesta, videl, da so sedaj ZDA najmočnejša država na svetu. Spoznal sem, kakšno odgovornost imajo naši senatorji, ki morajo vedeti, komu pomagati in komu ne, da ohranimo mir na svetu.
Vesel sem, ko berem, da je Slovenija bolj prosta, kot je bila nekdaj. Sedaj moramo poskrbeti, kaj bomo naredili za Slovenijo in ne, kaj bo Slovenija naredila za nas. Vesel bi bil, da bi objavili moje pismo v Dolenjskem listu, da bodo Dolenci videli, da imajo v ZDA brata Dolenjca, ki je ponosen na svoje poreklo.
JOŽE UDOVČ KALIFORNIJA
PROTIVLADNO
ZBOROVANJE
Ivan Kramberger vas vabi na prvo javno zborovanje proti novi slovenski vladi, ki bo v Novem mestu na Glavnem trgu danes ob 16. uri. Predstavil vam bo tudi svojo novo knjigo o volitvah in novo ljudsko stranko. Govoril vam bo tudi o problemih v Novem mestu in o brezposelnosti. Na zborovanju boste lahko dobili vse njegove knjige. Cena posamezne je 100 din, denar pa je namenjen za bolne otroke. Knjige lahko naročite tudi pismeno na naslov: Ivan Kramberger, Negova, Sp. Ivanjci, ali po tel. (069) 60-006. Prodaja knjig bo v Novem mestu tudi L in 2. junija na istem mestu.
IVAN KRAMBERGER
Predsednik upravne; oddelka1
VLADO TANČE
OBUDITEV SPOMINA
Pred leti so se pojavili v krajevni
skupnosti Trebelno številni problemi v zvezi z vodenjem krajevne skupnosti. Zaradi teh problemov je prišlo do razkola v vodstvu krajevne skupnosti in je to vidno še danes. Kot članu tedanjega vodstva KS se mi zdi primemo, da se nekatere stvari v zvezi z omenjenimi zapleti pojasnijo. Prvi korak k boljšim
odnosom v krajevni skupnosti je že na-olir
rejen, saj je dolina za silo zadovoljna z asfaltom. Drugi korak bi bil, če bi Stane Urek vrnil njivo na Podturnu, kakor je vrnil partijsko knjižico, s čimer bi se napetosti v KS še zmanjšale. V nasprotnem primeru bo gospod Stane imel še kakšno delovno akcijo na škarpi, pa čeprav v horoskopu piše drugače.
A. JUDEŽ
KLJUB DEŽJU VELIKO ZANIMANJE — Deževno sobotno dopoldne je sicer nekoliko motilo sedem razstav|jalcev opreme za jadranje na deski, vožnjo s kanuji in jadralno padalstvo na sejmu v Črnomlju, ki ga je pripravil tukajšnji Windsurfing klub, manj pa obiskovalce, ki so si z zanimanjem ogledali, kaj vse jim ponujajo trza Belo krajino še nekoliko eksotični športi. Ta edini tovrstni klub na Dolenjskem je dobil tudi nekaj novih članov, sklenjenih je bilo precej kupčij, in kar je za klub najpomembneje, sejem so zaključili z dobičkom. Porabili ga bodo koristno, med drugim tudi za razširjanje svoje dejavnosti po vsej Dolenjski. (Foto: M. B.-J.)
voznik je namreč na progi povozil sodnika, bil po vloženem protestu ob pokal, ob 5 točk in 200 din, ki jih je moral delegat položiti ob priložitvi protesta. Žirija je sklenila, da je sodnik stal za vrvico, ki je označevala progo, vsi prisotni gledalci pa so videli, daje stal na progi, kar je sicer strogo prepovedano.
Drugi protest je vložil delegat voznika Cerarja, kije vozil v kategoriji do 80 ccm za državno prvenstvo. Zahteval je, da se vozniku Valpatiču iz Radencev in vozniku Kraglju iz Orehove vasi izmeri moč motorjev na njunih vozilih.
V strokovnost meritev se spoznam le toliko, da vem, da se moč motoija ne meri z izvijačem. To so lahko videli vsi, ki jih je stvar zanimala, in kaj več kot zmajevati z glavami pri vsej stvari sploh ni bilo mogoče storiti. Na spremnem listu, ki si ga lahko kupil, je bil namkreč natisnjen le razpored tekmovanja, štartna lista tekmovalcev in imena pokroviteljev. Imena članov žirije so gledalcem ostala skrivnost. Tekmovalci so prireditev vzeli zares, prav pa bi bilo, ko bi jo tudi organizatoiji. Pokali so včasih primerni tudi zato, da si vanje natočimo čistega vina.
MAJDA LUZAR Novo mesto
TELEFONA NI NITI ZA BOLNIKA
KOČEVJE — Zaradi čudnih zapetlja-y pri priključevanju novih telefonskih »ročnikov so 28. maja pri KS Kočevie-
jev L
naročnikov so 28. maja pri KS Kočevje-mesto sklicali manjšo tiskovno konferenco. Namenjena je bila predvsem nerazumljivim in nepojasnjenim zapletom, ki so
nastali pri napeljavi telefona Veroniki Pavlin iz Stare Čerki
ve, katere 11 -letna hči je težak in neozdravljiv srčni bolnik. Pavli-
nova je 14. marca letos pri KS Kočevje podpisala pogodbo za priključek tejefona
m plačala predpisani prispevek. Tajnik KS Borut Hočevarje v stikih z Matjanom Krivcem (Pošta Kočevje) in inž. Štefanom Tepežem dobil zagotovilo, da bo ta zadeva rešena v 14 dneh, a še vedno ni. Na ponovno posredovanje 23. maja in ob grožnji, da bo o vsem obveščena slovenska javnost, je Borut Hočevar dobil zagotovilo Marjana Krivca, da bo telefon montiran najkasneje v dveh dneh. Daje številka zanjo prosta in daso (bile takrat) na razpo-
njoprosta in daso (bile takrat) na razpolago 4 številke. Že 24. maja je prišla ekipa PTT monterjev v Staro Čerkev, da bi iz-
' monterjev v Staro Cerkev, da bi i polnila obljubo. Monteiji pa so se sprli in
nato brez pojasnila odšli. Borut Hočevarje povedal, da Pavlinova še vedno nima telefona, čeprav je bilo v tem času priključe-
nih že več številk.
SPET SLON IZ MUHE
RIBNICA — Prebivalci ribnilke občine so znani po tem, da radi pretiravajo oz. narede iz muhe slona. Toše je zgodilo tudi minule dni po žrebanju 3x3 Loterije Slovenije, ko so začele krožiti vesti da so nekateri srečneži iz ribniške občine zadeli avtomobile alfa ali pa po milijon mark, seveda nemških
Resjesicer, da je sodoben avto alfa zadel upokojenec iz KS Velike Poljane. ostali dobitniki pa so izmišljeni Tako ni res, da bi bil nekdo iz Loškega Potoka zadel milijon DEM (nemških mark) oziroma 7 milijonov din, čeprav po gostilnah te dni o tem na veliko govore. Vsak h govorici še nekaj doda. V hiši»srečneža e se baje prek noči na veliko pije in gosti zjutraj pa spet vse teče normalno.
Sosedje menda prihajajo k »srečnežu« na obisk, da bi videli srečko. Nekateri trdijo, da srečke ni videl še nobeden, drugi pa, da so srečko videli in da se vse njene številke, razen ene, ujemajo s tisto, ki je zadela glavni dobitek. Seveda je govoric še več.
Govorice o bogatih dobitkih v ribniški občini ne pojenjajo. Pri Loteriji Slovenije nočejo izdati imena bogataša, niti lega, od kod je. Vse to je kot nalašč, da se ugibanja o potoškem »srečnežu« nadaljujejo.
M. GLAVONJIČ
Skok na glavo v vodo je lahko nevaren
Opozorilo pred sezono
Bliža se čas plavalne sezone. Vse, kar vam lahko lepega nudi zdravo in prijetno gibanje v vodi in ob njej, lahko pokvarijo nepredvidena nesreča, poškodba in njene posledice.
Vsi vemo, da so zlasti neplavalci in slabi plavalci izpostavljeni nevarnosti utopitve, drugih možnosti poškodbe razen ureznin in neprijetnih pikov morskih ježkov pa se skoraj ne zavedamo. Vendar so in tokrat bi vas radi opozorili na nevarnost poškodbe vratne hrbtenice pri skoku na glavo v vodo.
Pogosto plavalec skoči v vodo, ne da bi se prej prepričal o njeni globini na mestu, kjer skače. Zlasti je to nevarno v kalnih rekah in jezerih, kjer dna ne vidimo, pogosto tudi v morju ne opazimo čeri tik pod vodno gladino. Taka nesreča pa se lahko zgodi tudi pri skoku v plitki del bazena. Pri skoku na glavo v po-litko vodo udari glava ob dno, sila udarca zdrobi in premakne vratna vretenca, ki poškodujejo občutljivo živčno tkivo hrbtenjače in živcev, ki izstopajo iz nje. Posledica tega je popolna ali delna ohromelost rok in nog, poškodovanec postane invalid, vezan za vse življenje na invalidski voziček in pomoč druge osebe pri vsakodnevnih opravilih in negi. Kljub velikemu napredku medicine je ta namreč pri zdravljenju poškodb hrbtenjače še zelo nemočna.
Zato je naša naloga, da preprečimo nastanek takih poškodb, še
zlasti, ker je večji del njenih žrtev starih štirinajst do petindvajset let.
Bodimo previdni! Ne skačimo na /odo! Če pa že skačemo, se
glavo v vodo! najprej prepričajmo o vodni globini, pri skoku pa naj vodijo naprej iztegnjene roke.
Poškodba hrbtenice in ohromelost je previsoka cena za en sam trenutek užitka ob skoku v vodo.
Dr. HERMINA DAMJAN
1
la pr
M ,
vanj* J
KJE JE KNJIGA?
Že pred dobrim meecem je izšla Cankaijevi založbi knjiga spomeničai Janeza Jezerška-Sokola, nadaljevat knjige Arhipelag Goli. Toda pred nelU dnevi knjige še ni bilo v prodaji. Ali j kdo od prizadetih preprečeval, da 8 knjiga z napisano resnico prišla v proda jo? Je mogoče za to zadrževanje kriv prodajna služba CZ? Vsekakor bi bil< potrebno poiskati krivca. Če se hočenii če približati Evropi, moramo spremenit za
približati Evropi, moramo spremenit ra tudi svoje poslovne navade.	bo
F. d nJ‘
NUJNO POTREBEN S
Če ste
VETERINAR
KOČEVJE — Oni dan nas je pokb iei cal po telefonu direktor Hotela Puglv so Kočevje Nace Vidrih in dejal, da je na~zn pač na tista ocena (gre za oceno obči* bo ske skupščine in tistih, ki so izdelovd rg program revitalizacije Kočevske), dati ki Kočevskem primanjkuje turističnih 1* pr žišč in da je treba graditi nove. Dejalur daso v njihovem hotelu oz. depandahA uredili nekaj novih ležišč in da jih imaj (a skupaj zdaj 74. To pa je veliko prevet, sq saj ta ležišča nikoli niso zasedena, ki se, turistov ni Potem mu je prekipelo inj ra dejal »Kaj čem to dopovedovati, ko A iz, ste sami osli!« K tej modri ugotovit do lahko dodamo le, da ima direktor Nat 5e prav. Ker smo tu pač sami osli (raz( njega, seveda), potrebujemo veterin/, pr, sko vlado. Ker pa smo osli, pri prvd trj poizkusu nismo izglasovali, da bi & ro, predlagani veterinar predsednik občif že, ske vlade.
Nič nam ne morejo, morejo.
V medčloveških odnosih, kjer poštena igra in beseda še kaj pomenita, zaprejo gostilničarji svoje lokale, če krajevno gasilsko društvo pripravi navadno vaško veselico. Gostilničar gre celo pomagat gasilcem, če ne to, pa je eden najboljših gostov te vaške fešte. Na metliški Vinski vigredi pa so bili celo primeri, ko so gostilničarji razpostavili svoje šan-ke, na debelo kasirali, k stvari pa niso prispevali niti cvenka »Nič nam ne morejo,«je bilo slišati Pa ne gre za to, ni stvar v kaznovanju in v prepirih med ljudmi, ki so prisiljeni živeti skupaj, stvar tiči v drugem grmu in se ji pravi — poštenost. Vsakomur je jasno, da ansambel, ki igra vso noč, stane. Vsakdo ve, da reklama za prireditev ni zastonj, da je ogromno stroškov. Pristaviti le svoj lonček, ne, to je daleč od vsega: od poštenosti, od pristnih medsebojnih odnosov.
Vinske vigredi zaprte. Resnica je, kot vedno, nekje vmes. Gostilničarji se med izbiro odprto ali zaprto odločijo za prvo, najverjetneje ne zato, da bi s tem pripomogli k uspehu vinske vigred^ za kolero se naprezajo ne samo vinogradniki, ampak tudi takšni, ki nimajo v svoji posesti niti kola, ob katerem se vzpenja vinska trga Metliškim gostincem zasebnikom so ponujali v zakup Mestni trg, za kar bi morali odšteti šest tisoč mark. Da ni bilo navdušenja je jasno, kajti veliko enostavneje je nič
jen Po, Pt tru lot fo ki ob, ch
ha
le/
kei
ih,
hui
'er
dati, pa vseeno napolniti svoje denarnice. Če
Prizadeti gostilničarji bodo skočili v zrak. Kričali bodo, da imajo z Vinsko vigredjo same nevšečnosti, da jim pijani gostje posvinjajo stranišča, da uporabljajo njihov papir in podobno. Ce bi bilo to res, bi bile vse gostilne v metliški občini v času
Če se zdi komu zahtevani denar previsok, naj zapišem, da so samo lani primaknili h kritju skupnih stroškov kolesarji, ki so imeli šank pred metliško občino, tri tiso- j čake nemških mark. Za eno samcato stojnico. Pa so imeli kljub temu dobiček, ki so ga porabili za svoje delo.
Sploh pa mislim, da bo treba postaviti Vinsko vigred na veliko bolj zdrave finančne noge. Letošnji obra čun bo pokazal, da tako ne gre več naprej, kajti pri tako velikih organizacijskih stroških je ena krava molznica — očitno premalo, -TONI GA SPERI L

odpraviti nekatere notranje zavore pri posvojitvi tujega otroka.
Za socialne delavke, ki spremljajo usodo otrok od trenutka, ko odkrijejo njihovo nevzdržno življenje, je edino priznanje takrat, ko c njih zaživi občutek, da so našle primerne posvojitelje, da so si otroci in bodoči starši všeč in da vedro gledajo v skupno prihodnost.
Aprila je bila v gradu Mokrice slovesna posvojitev petih otrok iz iste družine. Dogodek je izzvenel kar slavnostno, kajti predati in prevzeti otroka za zmeraj je priznanje, hkrati pa še precej več: velika obveznost in odgovornost Za delavke brežiškega Centra za socialno deloje bil slovesni dogodek na Mokricah tudi zaključek mučnega dogovarjanja in zapletov, ki so se vrstili okrog postopka. Delale so y korist otrok in pri tem niso mogle upoštevati nobenih krajevnih interesov. Teh pa ni manjkalo, saj posvojeni otroci izhajajo iz KS Pišece, kjer število otrok iz leta v leto pada, tako da je zelo ogrožen obstoj krajevne šole. Zato so se v kraju trdovratno borili proti odhodu petih otrok in s tem sprožili tudi neljube spore in namigovanja.
Socialne delavke so otroke odpeljale na morje in se odločile, da jih bodo tam. v prijetnih okoliščinah, seznanile z bodočimi sutrši Otroci so z njimi odšli tudi na domo ve, da bi se pozneje lažje odločili za nov dom. V Pišecah so se ob tem raznesle go vo-rice, da so delavke odpeljale otroke na morje in jih potem za devize prodale v Nemčijo. Govorice so sicer le govorice, toda med krajani so izzvale razburjenje, še bolj pa med rejniki in ostalimi rejenci
Takrat, ko drugi šolarji pišejo o svoji mami, Anita piše o svoji »teti«.
»Mama, ne pozabi priti domov«
P
ribližno tak je tihi, notranji šepet mnogih j j ji otrok, pa čeprav so morda njihovi starši vestni in
•jg n zanesljivi Kol meni Vida Sterle iz Svetovalnega roda- centra za otroke, mladostnike in starše v Ljublja-krivl nl otroci že od rojstva nosijo v sebi strah, da jih i bil< bodo starši zapustili Če dobi ta nerazumljivi strah čena še kako oprijemljivo spodbudo, se pravi če otrok nenit zares doživi nekaj takega, zaradi česar se boji. da i bo ostal sam, lahko to pusti globoke brazde na F. D nJegovi osebnosti
l Pravimo, da je otrok naša sreča, bogastvo in še i kaj, lahko pa je tudi obup, bolečina ali celo breme, i kadar se rodi nezaželjen, od nikogar ljubljen, ali be se rodi človekoma, ki svoji starševski nalogi ni-, sta kos. Ko so strokovnjaki opazovali kako loči-j’0 ^ i ,pv od svoje matere prenašajo mladiči šimpanzov, ■ntF° ukotov‘b, da bolj kot običajno nekaj iščejo, po-z*eje pa so hudo potrti Njihova držaje čedalje 7~jj °oljsključena, izraz na obrazu žalosten, postanejo ' "H rovnodušni, opuščajo igro in imajo vse manj us-j, A>! kbzjene gibe. Nekateri mladički po nekaj tednih 'Pl ji pr*dejo k sebi drugi pa brez jasnega vzroka
Boleča ločitev od tistih, pri katerih mladič pri-Rokuje zavetje, je za človekovega otroka še hujša, ,re u SaJje ob prihodu na svet še bolj nebogljen in odvi-m'. . Sen od staršev. Zapuščeni otroci tudi v današnji 01 H razviti družbi niso redkost. Za usode nekaterih k°y ‘ztned njih izvemo, za druge vedo le oni, sami izza >t0Xl ^mačih sten, v psihični in telesni negotovosti Kaj /J Se ^°kaja s temi malimi negotovimi dušami?
^ brežiški občini najdemo rejniške družine enZJ Predvsem na področju Pišec in Bizeljskega. Samo
Pp ^ lr‘ take družine so v mestu in še pri teh gre za so-hSii rpstvene ^zi z rejenci Rejnice so najpogosteje
Ob j ene b kniptlrih rtružin ki nivn 7/innslenp. Oh SVO-
je>
arjt
dlo-
ato,
vin-
zajo
tudi
niti
\ska
bni-
P. . 'e iz kmečkih družin, ki niso zaposlene. Ob svo-Tyem delu na kmetiji si znajo najti še čas za otroke, b°b'g tega pa lažje nahranijo več ust, saj hrano Podelajo doma in je zato le precej cenejša. V Cen-ru upajo, da se bodo tudi mestne družne začele odpad za rejništvo, ker bi mestno okolje prav goto-0 budilo rejencem določene prednosti Družine, ‘bi se odločile za rejništvo, se morajo prijaviti v ,^inskem centru za socialno delo. Njihovi delavcih potem obiščejo in ugotovijo, če so primerne, po Pa jih vpišejo na seznam. Daljši ko je tak spi-pk družin, lažja je potem odločitev, če morajo ne-
inP otro^u na bitro poskrbeti za krušne starše
kiparjevi iz Dednje vasi pri Pišecah imajo tre■ utao tri rejence. Socialne delavke so povedale, da e rejniške družine sicer ne obiskujejo prav pogo-
Odhod otrok k posvojiteljem v druge kraje (to je pravilo pri posvojitvah) je za domačine gotovo boleče, morda še posebno za dotedanje rejnice, toda ali ni še bolj boleč pogled na zapuščene, zanemarjene ali celo trpinčene otroke? Ali bi lahko obstoj neke šole res zagotovili samo na ta način, da bi na vsak način zadrževali otroke c nevzdržnih razmerah? Samo zato, da bodo napolnili učilnico. Medtem pa so nekje v drugem kraju ljudje, ki so pripravljeni za te otroke skrbeti in jim zagotoviti bodočnost Vseh petpišeških otrok je v novih družinah zadovoljnih, nočejo se več vrniti v žalostno preteklost saj imajo od aprila nove starše, nov dom.
BREDA DUŠIČ
Ir
IP8*
Krčani bodo telefonirali digitalno
D[
igitalizacija telefonskega omrežja je na pohodu povsod po svetu. Digitalna telefonija ne omogoča samo bistveno boljšega signala in lažjega vzdrževanja, marveč tudi hkramo komunicira-
Nič več samo za vnuke
sto, kajti rejnica je zgledna in prav nobenih posebnih problemov nimajo. Lipatjeva Rezi ima tudi dva svoja otroka, ki pa sta zdaj že odrasla, zato se je toliko lažje odločila za rejništvo. »Otroke imamo radi in tudi smilijo se nam. Če ne bi bilo tako, ne bi bilo denarja, ki bi lahko pokril skrbi, ki jih imaš z njimi Delamo tako, da bi bili otroci čimbolj zadovoljni Kako tudi ne bi saj smo se navadili nanje. Anita je zdaj v 3. razredu, ko je prišla k nam pa je imela dve leti Njen brat Igor je bil dve leti starejši najmlajši Vojko pa je imel ob prihodu v našo hišo le 13 mesecev,«pravi Lipatjeva in ob tem zanika nekatere trditve krajanov, ki sodijo, da imajo rejence samo zaradi denarja in da ob tem rejnice mastno služijo.
Igor je že petošolec in rad obiskuje očeta in stare starše t> Beogradu. Ob našem obisku ga nikakor nismo mogli dočakati iz šole, prvošolec Vojko pa se je pokazal in se nato hitro skril A nita je bila še doma, ker je tisti dan imela pouk popoldne. Povedala nam je, da ne gre preveč rada na počitnice v Beograd, ker jo tam zafrkavajo, da je Slovenka Z veseljem nam pokaže svojo mamo na fotografiji in tudi svoj zvezek. Zelo lepo namreč piše spise in rada razmišlja o tem, zakaj z bratcem ne moreta živeti tako kot drugi skupaj z mamo in očetom. Z bojaznijo izda svojo željo, da bi rada napisala pismo svoji prijateljici Pavlici ki sojo nedavno dali a posvojitev. Zlobni jeziki so ji rekli da so jo odpeljali v Nemčijo, a ko sta ji socialni dela vki razložili da je Pavlica skupaj z bralcem dobila nove starše in da ne živi tako daleč, ter da ji bosta lahko onidve predali pismo, ji je odleglo.
Vojkovi starši ne pridejo skoraj nikoli zato se je fant zelo navezal na krušne starše, oni pa nanj. Vojko rejnikoma ne pravi teta in stric, tako kol Igor in Anita, ampak kar mama in ata. Ko sem ob slo vesu vendarle vprašala, ali šene bojijo, da bi se na otroke preveč navezali potem pa bijih izgubili je Rezi priznala, da bi se res težko ločili od njih. Še posebno od najmlajšega, za katerega tudi ata Lipar pravi da bi ga kar sami vzeli za svojega, če bi že moral kam v posvojitev.
Rejništvo seveda ni trajna rešitev. Viktorija Bevc iz Centra za socialno delo Ljubljana — Center meni, da je vse preveč otrok v rejništvu. Prepričana je, da je potrebno pri vsakem čimprejpretehtati ali obstaja možnost, da se bodo kdaj vrnili k staršem. Če take možnosti nl bi se morali odločiti za posvojitev.
V tem Centru imajo letno 35 do 50 primerov posvojitev otrok, približno še 10 posvojitev na leto pa opravijo drugod po Sloveniji Prt posvojitvah največkrat sodelujejo različni centri po Sloveniji tako, da eden izmed njih izbere zakonske pare, drugi pa otroke za posvojitev.
Vsako leto je približno dvakrat več vlog (od 80 do 100) kot je posvojitev samih, zato lahko med zakonci izbirajo po ostrejših kriterijih. Generacijska razlika tako ne sme presegati 40 lel zakonca morata biti usklajena, njihova želja po otroku mora biti dovolj močna in materialne zmožnosti sprejemljive. Povprečen par, ki želi posvojiti otroka, je danes star od 35 do 40 let
P
rav nesrečna misel se je lotila Franca Luzarja iz Gabrja, ko je pred četrt stoletja pospravljal po domu in ugotavljal da bi se med staro šaro moralo najti nekaj, kar bi lahko zapustil vnukom kot spomin nase. Stara leta so že trkala na vrata in takšne misli in razmišljanja niso v popoldnevu življenja nič nenavadnega A ker Luzar ni našel nič takega se je tistega dne razjokal Z žalostjo je spoznal da za njim ne bo niti zapuščinske razprave. Tedaj ga je preblisnila rešilna misel vnukom lahko izroči svoje življenjske izkušnje. In tako je sklenil da bo napisal za potomce knjigo o koreninah, iz katerih so zrasli
V normalnih družbenih razmerah bi tako dobili samo še enega pisca spominov več. Toda tisti čas pri nas niso bile normalne razmere. Spomine, ki so zadevali dogajanje med vojno,
so lahko pisali in objavljali le ljudje, ki so tisti čas hodili ...................................
f/ po edino pravih poteh zgodovine, ljudje, ki so imeli za gledanje nataknjena pra va očala in ki so poznali edino pravo in zveličavno resnico. Franc Luzar pa s svojimi bridkimi izkušnjami ni bil tak človek. Preteklost je doživel drugače, videl in spoznal je tudi take stvari, ki so bile za pravohoditelje neprijetne, in jim zaradi tega niso dali pravice do obstoja. Ni jih smelo biti, da bi njihova podoba ostala brezmadežno čista. Niso pomislili, da so brezmadežne podobe vedno neživljenjske in da jim prej ali slej ljudje nočejo več verjeti, na koncu pa se ne zmenijo niti za tisto, kar je na njih zares velikega. Luzar je zgodovinsko sliko videl drugače ter jo drugače tudi premislil kot nauk za naprej. Do sebe pošten in sebi zvest človek, kakršen pač je, je vse, kar je doživel, slišal in videl, tudi odkrito popisal, kot sta mu pač velevala srce in pamet Prav to pa je bila njegova nesreča.
Pri pisanju spominov se je naslonil na svoje rokopisne beležke iz prvega povojnega leta, ko se je kot ubežnik iz zapornega taborišča skrival na Dolenjskem in Koroškem. Od tod tudi dokaj nenavaden naslov. Spomineje s tipkal v štirih iz vodih, jih dal zvezati terjih razdelil svojim otrokom za svoje vnuke. Enega od izvodov je kasneje izročil tudi svojemu znancu duhovniku, da bi rokopis prebral in ga slovnično popravil Ta je knjigo čez čas po pošti poslal nazaj, vendar se je poštar pri dostavi zmotil v naslovu. Ker je v Gabrju več Luzarjev, se je
knjiga znašla v nepravih rokah in na koncu na postaji milice.
Sledil je sodni proces pred novomeškim sodiščem, na katerem so II. novembra 1976 Franca Luzarja spoznali za krivega, »daje s pisno besedo s hudobnim namenom in neresnično prikazoval družbene in politične razmere v državi«, ter ga zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande obsodili na štiri leta strogega zapora. Inkriminirano pisno besedo so predstavljali- natipkani in zvezani Spomini skrivača Marka ter pismi eno Nadškofijskemu ordinariatu in eno uredništvu Družine. Na pritožbo je Vrhovno sodišče SRS kazen znižalo na dve leti strogega zapora. Kmalu potem, ko je sodba postala pravnomočna, je Luzar dobil poziv na prestajanje kazni in L julija 1977je v zaporu na Dobu lahko zapisal y svoj dnevnik: »Star 68 let, ponovno zapornik. Prestajam pokoro, ki so mijo naložili zaradi spominov, ki se ne skladajo z njihovo zgodovino. Spet sem samo številka, ki pa ostaja zvesta sama sebi Se naprej vztrajam, da sem le Franc Luzar...«
»V primerjavi z gestapovskim zaporom in Auschvvitzom je bil ta zapor kot hotel kategorije B„«jepovedal dvanajst let kasneje, pretekli četrtek, 24. maja, taisti Franc Luzar. Sproščeno in duhovito je osemdesetletni Franc odgovarjal na vprašanja novinarjev in drugih udele-
T-
Večina zakoncev si seveda želi posvojiti dojenčka, vendar vsem ni mogoče izpolniti želje. Zapuščenih dojenčkov namreč ni toliko, veliko več pa je starejših otrok, ki so še kako potrebni novega in toplega doma. Za nekatere, predvsem starejše zakonce navsezadnje niti ni najbolj primemo, da posvojijo čisto majhnega otroka. V Centru se veliko ukvarjajo s spoznavanjem parov. Poskušajo jim dopovedati, da otroci ne bodo njihova lastnina, in
nje z glasom, besedilom, s podatki in sliko. To pomeni, da je mogoče prek digitalnih telefonskih zvez prenašati TV sliko ali radijski signal, bistveno pa se poveča tudi hitrost oddajanja teleksa Te-leteks na papirju A 4 prenaša analogna telefonija od 5 do 10 sekund, z digitalnimi telefonskimi zvezami pa je potrebno za isto delo le pol sekunde.
Prva digitalna vozliščna centrala v Sloveniji je bila že montirana v Domžalah, potem sta bili taki centrali montirani še v Mariboru in na Ravnah, zdaj pa se taka centrala montira v Kamniku. Da za digitalizacijo ne zaostaja PTT Novo mesto, nikakor ne bi mogli reči, kajti do konca avgusta naj bi bila taka digitalna telefonska centrala montirana tudi v Krškem. Malo kasneje naj bi se takega dela lotili še f Brežicah, vse skupaj pa pomeni, da tudi dolenjska telefonija stopa na pot tehničnega napredka.
žencev predstavitve njegove knjige Spomini ....................bi..................
skrivača Marka, kije bila v Vovkovi gostilni na Ratežu.
Da! Besedilo, zaradi katerega je moral Franc Luzar odsedeti dve leti strogega zapora in katerega razpečevanje bi lahko ogrozilo družbeni red, je zdaj natisnjeno v knjigi in svobodno kroži med bralci' Vsakdo lahko bere to »sporno« knjigo, razmišlja o nji, se z napisanim strinja ali ne, si z njeno pomočjo odpira okenca v nepoznano in zamolčano bližnjo preteklost ali pa jo odvrže kot nepremišljeno blebetanje. Knjiga je tu in vsakdo si o nji lahko ustvari iw-jo sodbo. Čas pa bo neizprosno pretehtal njeno resnično vrednost
Knjigo Spomini skrivača Marka sta v sodelovanju izdali založbi Karantanija in Magnolija V nji niso natisnjeni celotni Spomini, marveč gre za izbor, ki zajema spomine na čas od začetka vojne do 5. marca 1947, ko je bil Luzar spuščen iz zapora Po osvoboditvi so ga namreč na vojaškem sodišču k Novem mestu obsodili ■adi dezerterstva na šest let odvzema prosto-
Da so se v Krškem odločili za moderno digitalno telefonsko centralo, ki jo bo dobavil nemški Siemens, je bilo potrebno kar precej dogovarjanja Dogovori pa so uspeli predvsem zaradi tega ker so bile razmere v posavski telefoniji domala katastrofalne in gospodarstvo ni moglo več komunicirati prek telefona Za marsikoga je bilo hitreje in ceneje, če se je do sogovornika odpeljal kar z avtom. Zdaj sta od podpisa družbenega dogovora med krško občino in PTT Novo mesto pretekli že dve leti Prva naloga, ki so si jo zadali, je bila da se posodobi telefonija in odpravijo ozka grla Seveda brez zbiranja denarja ni šlo, tako so k temu prispevali sami občani, ki so nanovo dobili telefonskioriključek, pa obrtniki in delovne organizacije. Že takoj so s tem denarjem povečali število telefonskih naročnikov, oktobra leta 1988pa so organizirali tudi samostojno omrežno skupino za Posavje z glavno centralo v Krškem. Vkrškiobči-ni so v tem času vključili v promet nov podzemeljski kabel med centralo a Krškem in na Senovem, kjer se je za 500 povečalo število telefonskih naročnikov.
sti s prisilnim delom. Luzar je ušel na prostost, se nekaj časa skrival, nakar so ga ujeli in ponovno zaprli Ker pa mu niso mogli očitati zares nič hudega, so ga leta 1947 spustili na prostost. Prav ta, zdaj natisnjeni del Spominov je bil svoj čas za avtorja usoden. Pripeljal ga je ponovno v zapor. Zato je v knjigi avtor spominom dodal še opis dogodkov okrog sojenja leta 1976 in opis sojenja samega V zadnjem delu knjige pa so natisnjeni tudi nekateri dokumenti ki so vredni prav tako pozornega branja kot sami Spomini
Izid knjige je za naš prostor pomembno dejanje. Ne samo zato ker Lužarjevi spomini razgrinjajo nekatere dogodke iz naše polpretekle zgodovine in so tako uporaben vir za zgodovinopisje, marveč tudi zato, ker knjiga ki kot svoje osnovno sporočilo prinaša potrebno relativizacijo zgodovinskih dogodkov, izpričuje preobrat v svobodno demokratično družbo in slovo od nekaterih pravnih in drugih zablod ........... MILAN MARKEU
Najpomembnejša pa je naložba v novo digitalno telefonsko centralo v Krškem. PTT Novo mesto in Krčani so se odločili za sistem ESWD tovarne Siemens iz ZR Nemčije. Naložba v novo telefonsko centralo je bila ocenjena na 2 milijona DEM. Od te vsote so 730.000 DEM namenili za gradnjo poslopja, a katerem bo nova centrala Po prvotnih dogovorih naj bi bila centrala dobavljena marca letos, vendar se je nekaj zataknilo v dogovorih med PTT Novo mesto in Iskro, pričakujejo pa da bodo odpravljeni vsi nesporazumi med partnerjema Tako da bo še dovolj časa za montažo centrale.
»Digitalna telefonska centrala ne bo samo močno izboljšala kakovost signalov, ampak bo omogočila, da se bomo lotili tudi drugih del v krški občini,« pravi referent za investicije na novomeški PTT inž. Andrej Zupanc. Ko bo dograjena telefonska digitalna centrala v Brežicah in vzpostavljena zveza med glavnima centralama a Brežicah in Krškem, bodo položili tudi optični telefonski kabel med Kostanjevico in Krškim. Teh del naj bi se lotili še letos, sistem pa bo dograjen prihodnje leto. Za 100 številk bodo povečali tudi zmogljivosti central v Zg. Pohanci in na Senovem, število telefonov naj bi se povečalo tudi na Raki Telefoni bodo bržkone nekoč zazvonili tudi v Prekopi, kjer nanje čakajo že nekaj leL
Lahko rečemo, da so se v Posa i ju lotili digitalizacije v glavnih telefonskih centralah. To bo močno izboljšalo kakovost telefonije v Posavju, delovnim organizacijam pa omogočilo boljše računalniško, podatkovno, slikovno in sploh komunikacijsko povezovanje. Res je bil za to potreben dodaten denar, ampak ta denar se zna nekoč tudi povrniti. Nič dobrega pa ne kaže z digitalizacijo telefonije na Dolenjskem. Tu pač ni bilo nikogar, ki bi ponudil pomoč a denarju ali pri organizaciji, v stiski pa je tudi novomeška pošta, ki naj bi dobila prostore v sedanji gradbeni jami za bodočo novomeško blagovnico, pa bo to bržkone predraga rešitev. Zato bomo morali na posodabljanje telefonije v novomeški občini še nekaj časa počakati
/. SIMČIČ
d .i .*,

»ffluIiC
(2) 9
V neobvezen premislek
Nepotrebna Canossa
Slovenskipremier Lojze Petrle in njegov zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta se na poti na Bavarsko ustavila v Avstriji oziroma v Celovcu. V Vetrinju je predsednik Peterle na komemoraciji za žrtve vetrinjske tragedije, od Britancev partizanom izročene domobrance, ki so bili pokončani v Kočevskem Rogu, Teharjah in drugod, poudaril, »da bo slovenska vlada storila vse tako za dostojanstvo mrtvih kakor za sožitje živih.« Peterle je opozoril tudi, da se je Kajnova zgodba zgodila tudi nam Slovencem oziroma našim očetom in da s to dediščino moramo nekako živeti Pisca teh vrstic (in še je najbrž takšnih Slovencev) zelo veseli da sta Peterle in Rupel odprla novo stran v drobni knjižnici slovenske zunanjepolitične dejavnosti nekoliko pa ga moti da na tujem in pred tujci pereta perilo, ki smo ga, čeprav pred davnimi leti umazali doma. Seveda danes ni več kolikor toliko razumnega Slovenca, ki ne bi menil da je Slovencem sprava potrebna kot kruh in da je treba vse dogodke državljanske vojne do konca in objektivno raziskati vprašanje pa je, ali na začetek teh nedvomno zapletenih in dolgotrajnih aktivnosti sodi tudi Peterletova izjava, ki naj bi jo dal koroškemu deželnemu glavarju dr. Jorgu Haiderju. Po pisanju dunajskega Kurierja je slovenski predsednik Peterle »pokazalpripravljenost da se raziščejo dogodki o zverinstvih Titovih partizanov na Koroškem.« Koroško prebivalstvo naj bi tako jepo Kurierju izjavil Haider, pripravljenost nove slovenske vlade, da nič več ne molči o jugoslovanskih grozodejstvih, pozitivno registriralo. Za Haiderja naj bi ravnanje nove slovenske vlade kazalo na pra-
vilnost njegovega ravnanja v zvezi z odklonitvijo, da bi nekdanjim koroškim partizanom izročil avstrijsko odličje osvoboditve.
Brez dvoma je raziskava tega, kar smo Slovenci in Jugoslovani počeli na Koroškem z Avstrijci nujna in potrebna zaradi nas samih, poštenosti človečnosti zgodovine in meddržavnih odnosov.
Edino vprašanje, ki ga v zvezi s tem danes postavljam Peterletu in Ruplu, je, ali jima je bilo res treba tako hiteti v Celovec in za začetek svojega zunanjepolitičnega delovanja potegniti na dan zadevo, ki nam najbrž nebo v čast Zakaj je bila Peterletu in Ruplu potrebna ta Canossa, so naši odnosi z A vstrijo in Korošci res tako na psu, da se moramo do Celovca plaziti po kolenih? A li ne gre samo za zelo nespreten poskus, da nas bi sosednja regija, saj Koroška ni A vstrija, potem ko smo položili svoj obo-los, priznala za državo?
Spretnejši pogajalec na tejfronti bi v Celovcu dr. Haiderju morda res omenil nečedna jugoslovanska povojna pometanja po Koroškem, vsekakor pa bi sogovornikom dal jasno vedeti, da sta se tako Koroška kot Avstrija udeležili druge svetovne vojne na strani nacistične Nemčije in v A vs-triji rojenega Adolfa Hitlerja. Stavek ali dva pa bi porabil tudi o nujnosti javnega opravičila vsem Slovencem ki so bili med drugo vojno deležni vseh vrst tortur gestapovcev in vojakov koroškega rodu. Ali kot so zapisali nanovo rojevajoči se slovenski socialistu »Sprava je dejanje obojestranskega priznanja in odpuščanja.«
MARJAN BAUER
Jože vozi za Smrt
c
%/službeni dolžnosti in mrtvi so del njegovega vsakdanjika, odkar je postal vodja pogrebne službe pri KOP Brežice. Kot dvajsetletnik na kaj takega še v sanjah ne bi upal pomisliti Nikogar ni šel kropit, celo sorodnikov ne. Po poklicu je voznik in avtoličar in kot voznik se je 1974 zaposlil pri brežiški Komunali Tu in tam je včasih moral vskočiti in opraviti kak prevoz tudi za pogrebno službo, kamor je prišelpo naključju pred desetimi leti Tedanji njegov šef Matičič ga je nagovoril naj poskusi Pristal je. Delo z mrtvimi muje olajšal nekdanji grobar, kije imel veliko smisla za humor 'nje rad pripovedoval šaljive dogodivščine iz svo-ega življenja. Tako se je Jože oprijel novih dolž-<osti, si ustvaril svojo življenjsko filozofijo ter iremagal še zadnje ovire.
Pri opravljanju nove službe je doživel ničkoliko presenečenj. Včasih se mu je godilo kot v filmski grozljivki in takih prizorov spomin zlepa ne izbriše. Sprva je večkrat pomagal Novomeščanom in tako je nekoč med prazniki, najbrž je bilo to 29. novembra, vozil iz Novega mesta v okolico Banjaluke truplo osemnajstletnega dekleta, ki se je utopilo v Krki Takrat ga je spremljala žena, ker je imela proste dneve, zadaj ob krsti pa sta sedela dva mlada fanta, dekletova sorodnika. Okrog eni po polnoči so se pripeljali kakih trideset kilometrov od Banjaluke, do koder se je vzpenjala cesta skozi gozdove. Na lepem sta fanta, ki sta spremljala pokojnico, povedala, da naprej ni poti Bila sta precej v rožicah, ker sta spotoma popila cel liter žganega, verjetno slivovke. Odpravila sta se peš v poldrugo uro hoda oddaljeno vas do prvih hiš, da bi se z volovsko vprego in vaščani vrnila po krsto.
Žičkarjevuna ni preostalo drugega kot potrpežljivo čakanje. Bilo je precej visoko v hribih, čisto na samem. Noč je bila jasna in v daljavi so tulili volkovi Ure so minevale po polževo in do štirih ni bilo od nikoder žive duše. Končno seje le prikazal voz, na katerega so preložili krsto, in Žičkarju se je posrečilo, da so se sporazumeli tudi za plačilo stroškov. Obema z ženo je odleglo, ko sta zapustila te samotne kraje.
Ob neki drugi priložnosti je, prav tako v Bosni ostal z mrtvecem in njegovima spremljevalcema sredi gozda, dvajset kilometrov od hiš. Kombiju je odpovedala vodna črpalka. Na srečo so se pripeljali na ravnico in tako so avto nekako rinili nizdol do prve hiše. Ljudje so bili gostoljubni in so mu ponudili prenočišče, naslednje jutro pa ga je delavski avtobus odvlekel do večjega naselja v dolini kjer so končno popravili okvaro.
Tudi nekatere vožnje po Gorjancih na hrvaški strani ima Žičkar še dobro v spominu, najbrž zaradi tega, ker so tudi tam redke vasi in samotne poti Ko je nekoč peljal pokojnika domov proti Stojdragi gaje pričakala cela vas. Bilo je kot na veselici vsi so sega nalezli med čakanjem in Žičkar je imel precej težav zaradi plačila. Prepričevali so ga, da pobiranje denarja ni njegova dolžnost, naj kar odpelje, bodo že pozneje plačali Na srečo je bil eden od pokojnikovih prijateljev še toliko pri sebi, da mu je priskrbel denar in poravnal račun.
Marsikje v hribih ljudje tudi nimajo denarja, zato se vedno kaj zaplete. Včasih prevoznikom res ni bilo treba opravljati te nehvaležne dolžnosti zato pa so se leta in leta tožarili zanj in nazadnje nič izterjali Takrat ko pokojnika pripeljejo, je res težko zahtevati denar, ker so sorodniki hudo prizadeti tako da ima prevoznik dvakrat nehvaležno vlogo.
Vendar to še niso vsa presenečenja Osebno je Žičkarju zelo težko takrat ko ga kličejo k nesrečam. Dve, tri leta nazaj jih je bilo zelo veliko na avtomobilski cesti na odseku Krško—Bregana Vsaka dva meseca so bila trčenja s smrtnimi posledicami Lani je Jožeta močno pretresel prizor na Čatežu, ko je bilo v dveh osebnih avtomobilih in tovornjaku sedem mrtvih. Štiri žrtve je odpeljal
Zagreb, tri so prišli iskat drugi voznikifurgonov. Leto dni pred tistim so ga ponoči klicali v Podgra-čeno, po trupla treh mladeničev iz okolice Samo-
bora, ki so se veseli vračali iz diska in jih je smr prestregla na cesti Take prizore je res težko poza biti, saj so imeli fantje še vse življenje pred seboj.
Pri Mokricah je Jožeta hudo prizadela tudi ne sreča, v kateri so bili mrtvi potniki iz Srbije, a koder so se vračali v Slovenijo. Oba starša sta bili mrtva in njuna osem do deset let stara hčerkica tu di Dvajset metrov stran od nesreče so našli glavi co, in ko sojo zagledali od daleč, so vsi mislili, dl je to ostanek njene lutke.

Tudi pri prevozu utopljencev mora Jože stiske zobe. Vsakega mu je žal, čeprav ne odkrijejo, ki je bil Ni še tako dolgo, ko se je v Krki pri Brežice utopila mama s hčerko, rekli so, da namenom kar še poveča tragedijo. Ali pa na primer možt kar, kije m Sevnici pri kozarcu stavil, da bo pn plaval Savo tja in nazaj, pa se ni več vrniL V en smer se mu je podvig posrečil, ob povratku pa ji ga valovi odnesli s seboj in reka ga je čez dobi teden naplavila v Brežicah. Grozljive so tudi ž, lezniške nesreče, vendar Jože ve, da se mora sooi. ti z njimi in se odzvati na klice miličnikov tudi sri di noči
Na Žičarkja se ljudje obračajo v petek in jh tek, popoldne, ponoči, ob sobotah ali nedelja Mnogi mislijo, da je zasebni podjetnik, ker in stalno dežurstvo in ker izredno vestno opravi^ svoje delo. Ljudem zagotovo ne bi mogel tako ul treči ko bi bil manj elastičen. Če njega ni doma, J na klic oglasi mama, naročilo ali telefonsko ŠU vilko pa mu zdaj posreduje že starejši sin. Dvi najst let ima in lahko se zanese nanj.
|f

:
i
Jože ima veliko opraviti z mrtvimi, oblači jih brije, vozi na pokopališča in na kremiranje, veli . dar kljub stalni prisotnosti smrti nima rad črn barve. Opaža, da tudi ljudje raje vidijo, če pokoj nike pripelje z belim furgonom, in marsikje prav zadovoljni, če so zavese ob mrtvaškem odn rdeče. Sprva so mislili, da morajo biti take samo h , komuniste, zdaj jih radi sprejemajo, ker so mak žalostne, manj moreče. Sčasoma bodo najbrž tuj pogrebniki opustili črno barvo in on je prvi, k I meni, da s tem ne bodo izgubili na dostojanstvi I
ur
Žičkar daje prednost žarnim pogrebom pred klo ne sičnimi, ker so bolj preprosti in ker grobovi ne zA htevajo toliko vzdrževanja kot klasični Nasploh) slovo od pokojnika za svojce, za prijatelje in znan rr'1 ce po Žičkarjevem mnenju veliko lažje, če kreli
sprevod iz vežice, kot pa od doma, posebej še ta#, Pl kjer so v krajevni skupnosti dobro organiziranih §,
take obrede.
J. TEPPE' Vp
je
TELEFAX
PANASONIC
VSE NA ENI TELEF. LINIJI - TELEFON - TAJNICA — TELEFAX - KOPIRNI STROJ - AVT. KRETNICA
TELEFON - TRGOVINA - SERVIS
tel./fax. 064 25867 / 061 573209 DOBAVA - PROGRAMIRANJE - MONTAŽA SERVIS VSEH TELEFONSKIH NAPRAV
Projektivni biro REGION Brežice, p. o., Cesta prvih borcev 11
razpisuje
po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge
direktorja družbenega podjetja
Mandat razpisnih del in nalog traja štiri leta.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjujejo še naslednje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
—	najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj in
—	poslovodne in organizacijske sposobnosti.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: P. B. REGION, Brežice, Cesta prvih borcev 11. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po izidu.
TISKARNA NOVO MESTO Ragovska 7a
Delavski svet družbenega podjetja Tiskarna Novo mesto v skladu s 46. členom statuta podjetja razpisuje prosti delovni mesti:
1.	direktorja družbenega podjetja
2.	vodje komercialnega sektorja
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
pod 1:
—	da ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo,
—	da ima najmanj pet let prakse,
da ima sposobnosti za uspešnojjospodarjenje in organiza-
pod 2:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri,
—	da ima najmanj 3 leta delovne prakse,
—	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Mandat traja štiri leta.
Mandat traja štiri leta.
Prijavljeni kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Tiskarna Novo mesto, Ragovska 7, z oznako: »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska ulica 18 68000 NOVO MESTO
OBJAVLJA
po sklepu sveta Vzgojno-varstvene organizacije Novo mesto z dne 17. 5.1990
ZBIRANJE PONUDB ZA ODPRODAJO OPREME
1.	HOBBY MIO skobelna miza
2.	PRIKOLICA ZA MOTOKULTIVATOR Goldoni, tip 140-S
3.	RAČUNALNIŠKA OPREMA:
—	centralna enota MDS S-21 kapacit. 128 Kb z dvema za-jemalnima mestoma
—	štiri disketne enote 2171
—	dva ekrana s tastaturo 2192
—	tiskalnik TRS 721 z MDS interface
4.	FOTOKOPIRNI STROJ Olympia — Omega 303 Navedena osnovna sredstva bomo odprodali na;boljšemu ponudniku.
Pismene ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi na < iaš naslov. Prometni davek plača kupec.
ra2
ne
bla
litv
obi
bo
Plu
do«
Jah
nje
dal
do«
hio
lah
$pr
^si
toi
na«
(KRKK
tovarna zdravil, p. o. Novo mesto
Komisija za cenitev in odprodajo
razpisuje
javno licitacijo,
na kateri želi odprodati
razno gostinsko in zdraviliško opremo
iz Zdravilišča Dolenjske Toplice.
Licitacija bo v Zdravilišču Dol. Toplice v torek, 5. 6.1990, ob 14.30.
Informacije: Alojz Derganc, tel. 65-230.
OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE, RAZVOJ GOSPODARSTVA IN UREJANJE PROSTORA TER VARSTVO OKOLJA KRŠKO — ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo rabljenega osnovnega sredstva, ki bo v petek, 1. junija 1990, ob 12. uri na dvorišču Ceste krških žrtev št. 30:
osebni avto ZASTAVA 850, letnik 1985, registriran, v voznem stanju.
Izklicna cena 12.000,00 din.
Ogled avtomobila bo na dan javne licitacije eno uro pred
pričetkom,
ir
Interesenti morajo plačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
O
U 441111 ffn
TREBnJE
Na podlaai 56. člena statuta delavski svet podjetja Te
podjetja Tesnila Trebnje
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za čas 4 let
1. vodja sektorja marketing
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri
—	5 let izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	predložitev programa razvoja za svoje področje dela
—	strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov Možnost reševanja stanovanjskega problema.
2. vodja finančno-računovodskega sektorja
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
—	4 oz. 5 let izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	predložitev programa razvoja za svoje področje dela
—	pasivno znanje tujega jezika
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 068/44-303. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka. Kandidate bomo o izbiri in imenovanju Disno ob-
1
Zelika Loka. Kandidate bomo o izbiri in imenovanju pisno obvestili v 8 dneh po izbiri.
priloga dolenjskem lisi1^*
M
'fK-
io [a
praznik občine krško * praznik občine krško
Da bodo obljube postale dejanja
Smo v času, ko se je pri nas v Sloveniji marsikaj spremenilo, a je še več tega in onega ostalo tako kot je bilo, kot se je Jel razviial° v minulih letih, na ka-tere moramo biti vendarle in koj opravičeno ponosni. Spremem-e be v družbenopolitičnem živ-,tin Ijenju, pri čemer mislimo v prvi Jan,Vrsti na nedavne demokratični ne volitve, z ustrezno zasto-i. * Panostjo raznorodnosti miš-Ijenj in pogledov v najvišjem organu naše družbenopolitičen ne skupnosti, prvič »strankar-sko« sestavljenem — mora-J‘^0 imenovati prelomnico v rei* povojnem življenju naših ljudi, M Prelomnico, s katero ostajajo n,i Se vedno v ospredju vsa tista P£j vprašanja in izzivi, na katere je težko hitro odgovoriti, v razmerah, ki nam že v naprej ne morejo obetati posebnega blagostanja. Na svobodnih vohati so se delovni ljudje in občani odločili za spremembo političnega sistema, za Pluralizem, pred katerim je bosti težja naloga, kot si to : iJahko predstavljamo. Življenje namreč neusmiljeno teče balje, človeku njegovega za-bovoljstva sam po sebi ne [nore zagotoviti samo sistem, lahko pa znotraj tega sistema sproščamo ustvarjalne sile. vsi pravimo in upamo, da bo to obveljalo, saj so vsi, ki so nastopali v predvolilnih bojih
poudarjali prav to in upamo, da se bodo tega držali, ne samo zaradi svojih obljub, marveč predvsem zaradi odgovornosti, ki so si jih z njimi naložili na svoja pleča in ko bomo vsi še kako zahtevali,
Tudi v naši občini naj bi imeli ob podpori ljudi, ki so jih in jih še bodo volili na najbolj odgovorna mesta, tudi doto, ki so jim jo ob ustoličenju prinesle generacije delovnih ljudi, vse od leta 1945 naprej. Ob
napakah, storjenih v preteklosti, so tu vendarle tudi uspehi, so tudi realne primerjave, ob katerih tudi še tako pristranski opazovalci našega življenja v zadnjih 40 letih ne morejo ostati ravnodušni. Če se je v
tem obdobju v Sloveniji življenje tako temeljito preobrazilo, kot se je pri nas, skoraj ne bi mogli reči. Seveda to laže potrdijo generacije, ki so poznale tisto preteklost, ki današnjim mladim rodovom ni
da izrečene besede postanejo dejanja, Ali jim bo pri tem teže ali laže, bo v prvi vrsti odvisno od nas samih.
poznana in se je le bežno spominjajo tudi ljudje v že zrelih letih. Praznični dnevi so zato čas, da se vsi skupaj te-
ga spomnimo in da starejši mlajšim o tem tudi pričajo Spomin na prve krške borce in vse padle v narodnoosvobodilnem boju ter na težke dneve izgnanstva naj zato ne bo le dolžno spoštovanje, ki ga znova in znova namenjamo žrtvam za ideale svobode in slovenstva, marveč v sedanjih burnih časih, ko jutrišnji dan ne moremo pričakovati neprizadeti — nekaj, kar nam je lahko tudi v opomin in premislek našemu bitju in žitiu.
Naša Slovenija je že dat časa na velikih preizkušnjah Malo nas je in zato naj bi bili še bolj složni, kot smo bili v stoletnih prizadevanjih za samoohranitev in suverenost. Kaj je bilo tisto, kar nas je ohranilo. Poglejmo v zgodovino in njena pričevanja proučujmo in iz njih črpajmo za našo skupno prihodnost. Tud v krški občini lahko k temu prispevamo pomemben delež. Ne pozabimo tega, dograjujmo že priznane vrednote, obujajmo morda že pozabljene, živimo in delajmo tako, da bomo sami s sabo zadovoljni in da bo z nami zadovoljna naša skupnost. Naj to ne bo samo naše praznično vodilo, ostanimo mu zvesti sleherni dan.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KRŠKC
mr
>za
boj
kYA
Mercator
f?' Mercator fcj? Agrokombinat
PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, n.sub.o.
IS
r-
Mercator-AGROKOMBINAT Krško čestita vsem občanom za občinski praznik in se ob svoji 25-letnici, ki jo praznuje v tem letu, priporoča s svojimi pridelki, trgovskim blagom in uslugami, ki jih opravlja v svoji razvejani dejavnosti.
Naš papirnati svet
Celuloza, papir in papirni izdelki Krško
OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM OBČINE

J
A
SE PRIPOROČAMO!

Zavaruje VaSe premoženje za:
požar
— strojelom — vlom
steklo
— stanovanjske premičnine

gradbeno dejavnost — montažo
šomaž — obratovalni zastoj
zavarovalna skupnost triglav
— splošno odgovornost
prireditve, proti atmosferskim padavinam
prevozniško odgovornost
Ijubljana
Posavska območna skupnost Krško Trg Matije Gubca 3
avtokasko
— avtoodgovomost AO plus
— nezgode življenje
živino, proti poginu in zasilnemu zakolu
posevke, proti toči In pozebi
Občanom in zavarovancem iskrene čestitke ob prazniku Občine Krško.
"l 4'



metalna na Senovem
Proizvodni program:
—	gradbeni žerjavi Hc 63, HC 80, HC 120 in HC 185
—	oprema za steklarstvo
—	oprema za tekstilno industrijo
ČESTITAMO
ZA
PRAZNIK
OBČINE
■■■■■■■■■■
■HHHBBi
		
I	1	O®	/	.jjtt	
	Im. * s	|	i. .v
				Pj $ t*
f	Tbm		1J	
praznik občine krško * praznik občine krško
KOMUNALNO
STAVBENO
PODJETJE
Uporabnike oskrbujemo z naslednjimi komunalnimi storitvami:
—	oskrba naselij s pitno vodo
—	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij
—	čiščenje javnih površin v naseljih,
—	zbiranje, odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov
—	pokopališka in pogrebna dejavnost
—	urejanje in vzdrževanje komunalnih cest in krajevnih poti
—	upravljanje in vzdrževanje tržnice
V okviru stranskih dejavnosti opravljamo naslednje gradbene in obrtne storitve:
—	popravilo, adaptacija, rekonstrukcija in gradnja manjših stanovanjskih gospodarskih in drugih stavb
—	gradnja, rekonstrukcija in popravilo zunanjega vodovoda in kanalizacije
—	gradnja in rekonstrukcija komunalnih cest in poti
—	lasaderska in keramičarska dela
—	vodovodne in kanalizacijske instalacije
—	kemična čistilnica
—	storitve z gradbeno mehanizacijo
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring p.o. 68270 krško ckž 51
čestitamo ob občinskem prazniku
SOZD REK Edvarda Kardelja DO RRPS
TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
0@M
industrija gradbenega materiala p.o.
68270 KRŠKO, CKŽ 59
Proizvaja gradbene materiale:
—	prane gramozne frakcije
—	gramoz od stene
—	pesek za malto in omete
—	kamnolomski material od stene
Proizvaja predizdelane betonske izdelke:
—	opažno betonske plošče OM-NIA za stropove vseh dimenzij in obtežb
—	opažno betonske plohe OM-NIA za ročno montažo stropov
betonske zidake modularnih dimenzij debeline 7,20, 25 in 30 cm
betonske robnike raznih tipov za cestogradnjo in vrtove razne tlakovalne plošče, travne plošče za zunanje ureditve oporne in podporne montažne zidove
elemente za ročno montažo ozelenjenih podpornih zidov mini farme za govedo in svinje betonske rešetke za potrebe
govedoreje in svinjegojstva
—	montažne objekte za razne proizvodne dejavnosti, obrt, skladišča, itd.
—	armiranobetonske montažne mostove in propuste
—	betonske podstavke »Univerza!« za sanacijo in novogradnjo lesenih daljnovodov
—	betonske montažne transformatorske postaje za »Rade Končar« in »IMP«
—	razne izdelke po naročilu
čestitamo ob občinskem prazniku
IS
W®%gmr4«	>' * A
TRANSPORT čestitamo ob občinskem prazniku
,ai
	
.
Egi
St. 22(2128) 31. mafa 1990
F:
m

zona
NOVOMEŠKA
PESNIŠKA
ANTOLOGIJA
turnih prireditev obeležil 70-letnico pojava, ki mu pravimo Novomeška pomlad. V življenje sta zamisel hitro in učin-
kovito, kar sicer ni značilnost
Na 50-ih straneh zajeti petdesetletni utrip pesniške besede v Novem mestu, kar je •norda niti ne zavestna ambicija knjige Iz bolečine zaje-
•ham, ki je pred kratkim prišla na knjižni trg, gotovo ni lal
na knjižni trg, gotovo ni lahka naloga. Poznavalec novejšega slovenskega pesništva bi videl težavo predvsem v tem, da Novo mesto literarno ni utripalo prav posebno živahno. To se da ugotoviti tako po številu izdanih pesniških zbirk v dolenjski metropoli rojenih ali bivajočih ustvarjalcev, kot tudi z brskanjem po bibliografijah, ki te težave potrdijo tudi 8 številom revialnih objav. Kljub vsemu pa je v povojnem Času v Novem mestu le trajno delovalo več pesniških ustvarjalcev. Deveterica od njih je Predstavljena v tej mali antologiji.
Zamisel o izidu takšne knjižice se je porodila ob pripravljanju literarnega večera, ki naj bi kot ena od številnih kul-
domačih kulturnih razmer, spe-ljala Toni Vovko kot organizator in založnik ter Ivan Zoran, ki je zbral in uredil gradivo za knjigo. Tako je lahko založnik avtorjem in kupcem že na literarnem večeru 14. maja položil v roko knjigo, ki je bila spočeta le dva meseca poprej.
V izbor so vključeni pesniki: Severin Šali, Jože Dular, Janez Kolenc, Ivan Perhaj, Ivan Zoran, Franc Šali, Milan Markelj, Marjanca Kočevar in Miroslav Gutman. Generacijsko torej pisana pesniška mavrica, ki je pisana tudi po predstavljenih poetikah. Vsak ustvarjalec je sicer predstavljen le s petimi pesmimi, vendar tudi ta ščepec daje okus. Če drugega ne, izid male antologije novomeških pesnikov dokazuje, da Novomeška pomlad, enkratna in trenutna kot je bila, ni vse, kar Novo mesto ima.
ČUDENJA IN ZRENJA
se giblje na visoki intelektualni in jezikovno inovativni ravni, predvsem pa zavezanost črki O kot glasu začudenja in groze, črki zaokrožene celovitosti. Slednje izpričuje predvsem uvodni Čikel 0. »Nekaj brez dna / pred dnem / o / se hoče / oformiti«, »nedotič-no/ vame strmi / razpeto /o/ nepremično«, beremo v teh pesmih. V njih je zaznavno zunanje obzorje, a tudi duhovno videnje stvari. Pesmi bi lahko bile lirske impresije, pa niso, so »nadgradnja« teh, saj se vse »godi«, kar se mora, v njih samih, ne z njimi.
»Kako smrti daješ živeti«, pravi v zadnji pesmi Pesnik. To je spoznanje, ki se pesniku utrne ob doživetju vseobstoj-no8ti/vseneob8tojnosti kot večnega kroga, ki se »začne« z rojstvom in »konča« s smrtjo. Ali res začne, ali res konča? Tudi to je večno vprašanje, ki ga niti dejanje ustvarjanja, pesniški akt, ne razreši. Pesnik sam je kot »šarenica čudežnega vsega / zenica, / ki ji je dano zgolj / čuditi se in zreti« o tem, kar doživlja.
Snojeva pesniška zbirka ubeseduje svojsko ekstistenco danega in možnega, samo/svojega, enkratnega bivanja, ki pa ne dovoljuje, da bi se tudi udejanjila kot življenjska resničnost, kot način biti, kot nekaj vsesplošnega. Pa naj zajema kjerkoli, od koderkoli zbira pobude oziroma snov.
I. ZORAN
»ZABLODELE
DUŠE«
Knjiga Čudenja in zrenja, ki je pred kratkim zagledala luč sveta pri Državni založbi Slovenije, je že deveta pesniška zbirka Jožeta Snoja, mlajšega sopotnikageneracije Pesmi štirih, ki se je v slovensko literarno trdno zapisal tudi z več pesniškimi zbirkami za otroke oziroma šolsko mladino in z nekaj romani.
Čudenja in zrenja so nekakšen povzetek vsega dosedanjega Snojevega pesnjenja, ki
Seveda je zdaj ocenjevati »čas, ki je odtekal v pesek«, preprosto in lahko. Svobodno napišeš, kar misliš, da je prav, svobodno braniš politično in vsakršno prepričanje. Toda še ne tako daleč nazaj ni bilo tako. Roko na srce: novinarji smo zadnja leta resda dosti pripomogli k demokratizaciji pri nas, pred 18 leti pa nismo premogli pokončnega moža, ki bi neupogljivo zastavil svoje pero zoper gonjo in politič-
no preganjanje podpisnikov akcije 25 poslancev, ki je razburkala tedanje slovensko politično življenje. Mediji so sicer izčrpno in več ali manj objektivno poročali o aferi, vendar zgolj poročali. Odločnega in jasnega komentarja, ki bi se zavzel za zakonito pravico 25 poslancev in ugovarjal vladajoči oblasti, ni zmogel nihče. Pač, častna izjema je prišla iz publicističnih vrst. Matevž Krivic je bil tisti neustrašni mož, ki je zmogel dovolj pokončnosti in pravnega znanja, da je dokazal, kaj je gonja zoper 25 poslancev v resnici bila. Poslancu, ki se ravna po zakonu, kakršen pa se političnemu vodstvu ni zdel primeren, se je zgodilo, da so ga obravnavali kot političnega prestopnika, tistim, ki so poslancu to pravico kratili, pa se ni nič zgodilo.
čeprav starejši bralci še pomnijo, kaj se je pred slabima dvema desetletjema dogajalo v Sloveniji, vseeno ponovimo. V naši republiki je bilo treba izvoliti dva člana predsedstva SFRJ. V kandidacijskem postopku, ki ga je vodila SZDL, sta bila predlagana Mitja Ribičič in Marko Bulc. Skupina 25 poslancev, med Jtaterimi je bil tudi ognjeviti polemik in vztrajni raziskovalec resnice Ivan Kreft iz Vidma ob Ščavnici, pa je predlagala še konkurenčnega kandidata ter s tem uveljavila zakonito pravico, ki jo je dajalo ustavno dopolnilo. Takrat je planil ogenj v streho. Poslancem so očitali politikantstvo, nenačelen boj za oblast in celo politično diverzijo. Sprožila se je mašinerija, kije pred očmi slovenske javnosti odstranila s političnega prizorišča najbolj aktivne poslance in izpričane demokrate, kot so bili, na primer, Tone Remc, Cene Matičič in še nekateri.
Spori in spopadi, pa tega v času življenja zaradi političnih nasprotovanj ni mogel uresničiti. Čeprav je delo žal tiskarsko slabo izdelano, je knjiga pomemben dokument časa, ki se ne sme več ponoviti.
M. LEGAN
MEDALJONI NAŠEGA ČASA
Knjigo, ki to opisuje in dokumentira, je izdal v sama-ozaložbi Kreftov sin dr. Ivan Kreft, genetik z biotehniške fakulete v Ljubljani, in s tem uresničil očetovo željo, ki si je knjigo zamislil kot nadaljevanje obsežnega knjižnega dela
Že ob pogledu na drugo knjigo Janeza Jezerška-Sokola, ki jo je pod naslovom Medaljoni našega časa pred kratkim izdala Cankarjeva založba, bo bralec, ki pozna prvo, takoj vedel, da gre za nadaljevanje vznemirljivih spominov tega hudo preizkušanega nekdanjega partizana. Enaka zunanja oprema z belo osvetljenima otokoma Grgur in Goli v modrem morju je dovolj zgovorna.
Jezeršek je v prvi knjigi popisal svoje trpljenja in ponižanja polno potovanje po naši stalinistični golgoti, skozi preiskovalne zapore, taborišča in jetnišnice. Iz arhipelaga groze, kjer so ugasnila mnoga življenja, se zlomili mnogi značaji in bila uničena prihodnost mnogih, se je vrnil sicer zaznamovan z zloglasnim IB, vendar notranje prerojen. Toda vrnitev na svobodo ni pomenila, da je težav konec. Golgota se je nadaljevala, a na drug način. Tistemu, ki je bil zaznamovan z oznako IB, in-formbirojevec, se je pri nas še dolga leta slabo pisalo; zaprte so mu bile mnoge poti, otež-kočeno normalno vključevanje v družbo, nad njim je ždelo budno oko UDV.
Vendar Jezeršek ni bil več obremenjen z brezpogojno vdanostjo in slepo vero v partijo, zato je v »svobodi« spoznaval svet drugače kot prva povojna leta, slišal več in videl globlje. Ko je končno dobil delo, je kot svetovalec za posodabljanje podjetij imel priložnost spoznati številne ljudi, od direktorjev do navadnih delavcev, ter spoznati tudi resnično stanje gospodarstva pri nas. Odkri-
vali so se mu temeljni vzroki propadanja politično zasnovanega gospodarstva. Med direktorji in politiki je srečeval mnoge nekdanje partizanske tovariše. Mnoge med njimi sta karierizem in oblastniška moč preoblikovala v drugačne ljudi; sistem je lomil hrbtenice in kvaril značaje. Jezeršek je te spremembe zaznal in jih odkrito opisal. Tako imamo v njegovi knjigi poleg malih gospodarskih analiz tudi male psihološke študije značajev. Sicer pa je Jezerškovo pisanje stvarno in prepleteno z zrelimi premisleki.
Z Medaljoni našega časa je vložil svoj kamenček v mozaično podobo povojnega obdobja. Ta kamenček je toliko bolj dragocen, ker je prispevek generacije, ki je »zgorela za zlagane ideale in je bila ogoljufana za mladost«, kot je avtor zapisal na koncu svojih spominov.
M. MARKELJ
k Vil/Al !
— V zbirki Studia humani-tatis so izšli UMETNOSTNOZGODOVINSKI SPISI enega najpomembnejših umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov našega časa Mayerja Schapira.
— Zbirko pesmi in fotografij avstrijskega pesnika Petra Paula VViplingerja OPOROKA ČASA sta izdali Založba Obzorja in celovška Mohorjeva družba.
— Mladinska knjiga je izdala izbor novelet in slik Ivana Tavčarja pod skupnim naslovom ŽIVLJENJE MOJEGA ŽIVLJENJA. Izbor in spremno besedo je pripravil Matjaž Kmecl.
— V zbirki Oddih, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšla prodajna uspešnica in s Clarkovo nagrado nagrajeni roman DEKLINA ZGODBA Margarete Atvvood
— V zbirki Mladinske knjige Levstikov hram je izšel DNEVNIK LOPOVA, avtobiografsko delo najbolj kontraverz-ne osebnosti francoske literature Jeana Geneta.
1											
Tone Jakše Milan Markelj	KJE SO TISTE STEZICE ?	^	JL	(i)
Od cerkve sva nadaljevala pot po 'zkih šmarskih ulicah. Kar lepo se “Srna je zdelo, ko sva lahko prebrala •hena nekaterih ulic, denimo Za vrtmi. Pomislila sva, koliko ulic po naših me-l>h in trgih nosi dolga, suhoparna, tež-0 Zapomljiva imena, sestavljena iz da-'N u>nov in nazivov borbenih enot. Neka-era imena so tako dolga, da jih ni f?°goče brez težav vpisati na navadno 'P&tno dopisnico. In povrhu vsega >me J*!ce z njo samo in njenimi značilnost-,1 ali preteklostjo nima nobene zveze. 8 bi že lepše zvenelo Stanetova cesta 'A Cesta komandanta Staneta ali da bi ‘•ca 12. udarne brigade v Novem me-A Rosila ime Med vrtovi, brigada pa naj °bi sebi primernejši spomenik.
. Preimenovanja in poimenovanja ulic, ustanov, znanstvenih inštitucij, •est, gora, krajev po vojaških enotah in Živečih politikih je bila pač značil-a8t realnega socializma. Nekaj gre na vaš pojmovanja, da se že zgolj s pre-Thovanjem menja tudi vsebina, ne-'N pa gre na račun prilizovanja in čaš-£bja malih in velikih socialističnih
da bi šola, ki je njihov vir znanja in omike, že s samim imenom kazala na to? Vojaške enote naj imajo svoje spomenike in obeležja drugje, na primernejših


mestih, če pa že to mora biti šola, naj
ima vsaj kakšno zvezo z vojsko, denimo vojaška srednja šola ali kakšna akademija. Otroci pa naj z imenom šole srkajo vase tudi izročilo naših velikih mož, znanstvenikov, pisateljev, izumiteljev, pomembnih osebnosti, katerih življenje, delo in sloves lahko ustvarjalno spodbujajo mladega človeka.
NAJBOLJ ZNANI ŠMARČAN
a8ov. Marsikateri lokalni veljak se je } fa način povzdigoval in izkazoval u°J° pravovernost in zvestobo. Dan-ahes, ko s i razmere drugačne in svet ••krojen le po eni sami misli in resnici, , 8tajajo taka poimenovanja moteča, Lfb ter tja pa tudi smešna, kot so pač ,8eŠne vse tiste stvari, ki ne stoie na
j. »ne vse tiste stvari, ki ne stoje na j;8vem mestu.
.j-Uj ni žalostno, da otroci hodijo v šole, bosijo imena vojaških enot, namesto
jj^buna ni bilo žal, da sva zašla s poti.
se nama je zanimiva dolina in jSftcv sv. Ane, kjer hranijo dragoceno , V času najinega obiska je bila na razstavi v Ljubljani.
Eden takih mož se je rodil leta 1901 prav v Šmartnem. Midva sva se čutila še posebej dolžna, da se ga spomniva, saj mož počiva na lepem in starem novomeškem pokopališču v Šmihelu ter je z Novim mestom tesno povezan. Vse življenje je čutil z mestom ob Krki močno, nerazumljivo zvezo. Kako bi sicer zapisal tele besede: »Novo mesto, to je čudno mesto. Mesto, kjer se rodi in zraste, ali ne živi v njem. Kamor se misli vse življenje nazaj, ali ne gre nikdar tja.« Verjetno mu je Novo mesto služilo ob rodnem Šmartnem za ozadje dogajanj v njegovi groteskni drami Dogodek v mestu Gogi. To je Slavko Grum, bledi zamaknjeni pisatelj in dramatik, ustvarjalec, ki je hodil zunaj ustaljenih poti in je bil zaradi tega dolgo osamljena prikazen v slovenski literaturi.
Na Novo mesto se je navezal v času šolanja na gimnaziji, ko je drugoval z Nikom Berusom. Kasneje ga je pot vodila na Dunaj, kjer je študiral medicino, kot zdravnik pa je služboval v Ljubljani in Zagorju. Tu je leta 1949 umrl, utrujen od bega od življenja in od besed, ki so se mu, kakor so mu bile prej božanske, na koncu gnusile. Ko so ga v Novem mestu polagali k večnemu počitku, ni nihče omenil, da se poslavljajo od pomembnega literata. Slavko Grum je bil pokopan le kot zdravnik.
Iz razmišljanj naju je zdramil oster in neprijeten vonj, ki je prihajal od industrijskega obrata ob Kostanjeviškem potoku. Zvedela sva, da tu deluje usnjarski obrat. Dobri stari Valvasor, h kateremu sva se pred potovanjem zatekla po informacije, to potrjuje, saj pravi, da je bilo v Šmartnem precej obrtnikov, usnjarjev, krznjarjev in kovačev. Neprijeten vonj je dokazoval, da usnjarji niso propadli in da nadaljujejo tradicijo svojih dedov.
Razvito obrt je imela tudi Mala Kos-trevnica, mimo katere sva stopala naprej. Ob potoku je bilo videti ostanke mlinov in žag. Izpod beleža mogočne stare hiše ob cesti se je silil na dan napis
Kremžarjeva sva srečala, ko sta v vrečo tlačila suho cimo. To je dodatna krma za prašiče v pomladanskem času. Takšne krme marsikje na Dolenjskem ne poznajo.
TRGOVINA NA DROBNO, delničarska družba. Hočeš nočeš se nama je stvar zazdela aktualna. Kot ta stari napis sili izpod beleža, se dandanes rojevajo zasebna podjetja, ki so jih po vojni nasilno zatrli. Kakšna škoda je bila s tem narejena, najbrž ni mogoče izračunati. Vsekakor pa je bila to šola, ki nas je vse zelo veliko stala. Kar je živo in potrebno, ni mogoče zadušiti. Noben belež ne bo prekril dovolj močnih barv. Potem pa se čudimo, kako je mogoče, da tisto, kar smo imeli za odpisano in nazadnjaško, kaže toliko moči, da ponovno oživi in se izkaže kot sprejemljivo, potrebno, če ne celo kar kot nujno.
dar to ni bilo mogoče, saj sva se znašla pred prepadnimi strminami. Pogled je bil sicer lep, videlo se je po vsej, kot sav kasneje ugotovila, Jablaniški dolini, a od pogledov popotnik ne pride nikamor. Zato sva krenila ob robu strmine proti primernješemu kraju za spust.
Kam sva zašla, nama je dala vedeti tudi velika kepa kamene soli, pričvrščene na mlado drevesce. Očitno je bilo, da po teh stezicah hodi le srnjad in kakšen lovec, nikakor pa ne Levstikovi pohodniki.
Po polurnem kolovratenju po divjačinskih poteh sva končno le zavila v civilizacijo. Kar oddahnila sva se, ko sva naletela na prve ljudi. Lep sončni dan jih je zvabil na njive, kjer so sadili krompir, orali in gnojili. In radi so nama pojasnili, da sva blizu Spodnje Jablanice, vendar pa daleč od Levstikove poti, ki da teče na drugi strani hribovja. Dolina je bila tako svetla in sijoča od pomladanskega sonca, da nama ni bilo žal stopiti po nji še naprej do Zgornje Jablanice.
Dala sva slovo strmemu Seču, kot se pravi hribu, po katerem sva blodila. Nekdaj je z njega, kot pravi izročilo, klical
kmete k tlaki valpet bližnje slatinske
PRVIČ ZAŠLA
Na koncu Male Kostrevnice sva naletela na lepo izdelan smerokaz Levstikove poti. In ker nisva imela s seboj vodnice, tako kot naš literat, sva — kot se za popotnike prej ali slej tudi spodobi — prav pri tem smerokazu zašla. Vzela sva za sveto, kar je pisalo v brošuri, in zavila na levo.
Pot se je strmo dvignila v hrib in gozd. Čez nekaj minut hoje, to niti ni bila več prava pot, bolj stezica, na koncu pa še stezica ne več. Ko sva kake pol ure blodila po grebenu, sva se zavedla in si priznala, da sva zašla. Poglobila sva se v zemljevid, ki sva ga vzela s seboj, izmerila strani neba s pomočjo ure, a vse te ostaline nekdanjega taborništva nama niso povedale, kaj je narobe. Sklenila sva, da bova brošurico za nekaj časa odložila v najgloblji žep nahrbtnika in krenila po svoje. Hotela sva se spustiti v dolino, ki se je svetila izza gozda, ven-
graščine. Torej hrib res ne zasluži, da bi sejjreveč navduševali nad njim.
Že od daleč sva zagledala slikovito cerkvico, postavljeno na strm breg nad Zgornjo Jablanico. Bila je videti kot majhna utrdba. Naletela sva na Franca Kremžarja in njegovo ženo, ki sta iz kozolca na travniku pod cerkvijo nabirala v vrečo posušeno cimo od pese za prašičjo krmo. Zakonca sta nama rada pojasnila, da je cerkev posvečena sv. Ani in da so jo v šestdesetih letih obnovili. Vendar pa to ni prvotna cerkev, na njenem mestu je nekdaj stala starejša, iz 15. stoletja. Sedaj nosi na vhodu letnico 1755, njena posebnost pa je slika sv. Boštjana in sv. Fabjana.
»Slike ne moreta videti, ker so jo sneli in je zdaj na neki razstavi v Ljubljani,« je pojasnil Franc ter nama dal napotke, kako se bova lahko vrnila nazaj na Levstikovo pot.
mlina. Domači so bili zaposleni s kleš-čenjem obrežnega grmovja ob Jalbanš-čku, kot potočku pravijo. Janez Klobučar naju je hitro opazil, opustil delo in stopi! k nama. Zanimalo ga je seveda, kaj dva bradača počneta na njegovem dvorišču, saj ni navada, da bi se tu zadrževali tujci, domačine pa dobro pozna. Razložila sva mu najino zadrego in prijazno nama je svetoval, kako in kam preko gozda v hrib do Rodnega Vrha.
Beseda je dala besedo in Janez Klobučar je obudil spomine na svoj mlinarski rod. V idilični dolinici ob Jablanščku stoji mlin že štiri rodove, sedaj pa ne melje več. »Ko sem bil mlad, sem še očetu pomagal pri opravilu. Še danes znam mleti in narediti kolo, če bi bilo treba. Vendar sem kot mlad fant šel v usnjarno delat in se nisem odločil za mlinarsko obrt. Zdaj sem upokojen. Mlin bi še lahko delal, a se mleti ne splača. Vode imamo dovolj. Tudi v teh sušnih časih, ko je drugod primanjkuje, je tu ne zmanjka. Pride naravnost iz hriba,« je povedal Klobučar in nama pokazal na cevi domačega vodovoda. Iz bližnjega izvira so si v hišo napeljali tekočo vodo, in to tako, ki jo lahko piješ brez klora.
Prijazni možakar naju je povabil na Šilce žganega, češ popotnikom se to prileže. Odklonila sva, ker sva se bala, da se bomo ob kozarčku predolgo zadržali, midva pa ne bi nikamor prišla. Toda ko sva kasneje grizla kolena v hudo strmino skozi gozd proti Rodnemu Vrhu, sva odločitev obžalovala. Nekaj dodatne energije bi nama kar prav prišlo.
ŠTIRJE RODOVI MLINARJEV
Krenila sva naprej po dolini. Na njivah in poljih je bilo živahno, na cesti tudi. Mimo so vozili traktorji in avtomobili. Nekateri med njimi so očitno služili namesto konjička ali volička, saj so na njive vlekli prikolice, kot je nekdaj vprežna živina gnojne koše in drugo. Časi so se pač spremenili, opravki pa so mnogi ostali enaki.
Po Kremžarjevih navodilih sva pri Klobučarjevem mlinu krenila s ceste po travniku in prek brvi nad potočkom do
Janez Klobučar {e že četrti v roda mlinarjev ob Jablaničku, vendar pa on ne melje več. Pomagal nama je nazaj na Levstikovo pot.
priloga dolenjskega lista

0J5

OB

Tisto nedeljo v Vinji vasi
N
JL \edi
L edeljski popoldnevi so dandanes v naših vaseh samotni in dremotni, saj ni več številne mladež i, ki se je včasih lovila in kričala okoli voglov. Mladine je manj, majski popoldnevi pa so pra vlako sončni in prijetno dišeči kot nekoč. Vinja vas pa prejšnjo nedeljo ni padla v popoldanski dremež, vsa vznesena, kot nevesta v novi obleki, se je kitila z novim asfaltom in celo pi-
sane rože na hišnih oknih so bolj živo sijale v svetli dan. Vaščani so se zbrali k otvoritvi as-
faltne ceste ponosni, da so enkrat in v nečem le postali enakovredni mestu.
Med njimi sem opazil tudi vzravnano glavo s
košatimi belimi lasmi. Zavila je v bližnji hlev, jaz pa za njo, kajti slutil sem, da se pod temi be-
limi lasmi skriva obilica življenjskih izkušenj. Res sem imel kaj videti V hlevu je vsa nemirna topotala kobila in nihče seji ni upal približati Pred enim dnevom so ji odpeljali žrebe, ki ga je še dojila. Bilo je bolno in moralo je stran. Sedaj pa je obilica mleka tiščala kobilo in jo vznemirjala. Sivolasi možakar pa se je vajeno približal kobilini glavi jo trepljal in ji ljubkovalno prigovarjal Potem se je roka, še vedno trepljaje svetlečo se dlako, preselila na konjski hrbet, pa na trebuh in nazadnje na nabreklo vime. In že je iz njega brizgnil olajšujoči curek mleka. Kobila, kije prej vsakič, ko se jije kdo z roko približal, grozeče dvignila kopito, se je sedaj y ugodju usločila.
Nekaj trenutkov kasneje sva z možakarjem, po vedalje, da je A lojz Kastelic iz Vinje vasi, že sedela, on na kosilnici, jaz na klepalniku, pod sosedovim podom in se pogovarjala. Seveda je konj vajen že od mladega, saj so bili vedno pri hiši No, skoraj vedno, med vojno so izginili in je bil ob koncu vojne hlev skoraj čisto prazen. In že sva pri vojni in pri temi, ki peče ljudi veliko bolj kot pa izginotje živine. Alojzu je izginil tudi brat Komaj sedemnajst let mu je bilo. Kot petnajstletnika so ga triinštiridesetega leta vzeli s sabo partizani, vendar je bil v nemški ofenzivi
razhajkan, nakar so ga partizani kot nepri-
edeh
mernega poslali domov. Ker pa se ni vedelo,
koliko časa bo varen doma, saj so hodile okoli voglov ene in druge uniforme, so ga poslali v mesto pod zaščito, kakor se je temu reklo. Tam pa so ga, ko je bil dovolj star, mobilizirali domobranci Tik pred koncem ga je mati še srečala na ulici v Novem mestu. Poslovil se je, kot da bi slutil, da se ne bosta več videla. In res se nista. S svojo enoto je odšel na Koroško, od tam so ga poslali v Teharje, kjer je za njim izginila vsaka sled Prav tako kot za vsemi iz Vinje vasi, ki so šli to pot. »Mar ni čudno, da ravno tisti iz Vinje vasi?« se čudi A lojz ob dejstvu, da so drugi, ki vejo pričati o tem, preži veli. Poleg vsega je bil Alojzev brat še mladoleten.
Ima pa Alojz, ki se je komaj rešil udeležbe v vojni, saj mu je bilo ob koncu že šestnajst let, tudi svoja vojaška doživetja, skoraj nič manj grozljiva, kot so bila tista iz prave vojne. Vojaški rok je namreč služil v času informbiroja, in to v krajih, ki jih tudi danes pogosto slišimo v dnevnih poročilih, namreč na Kosovem, na meji z Albanijo. Vojakov nasprotnik pa takrat niso bile samo sovražne krogle, ki so pogosto žvižgale z albanske strani pa tudi izza hrbta, ampak tudi skoraj sadistična disciplina in krutost, s katerimi so jo poveljujoči vzdrževali »Nič čudnega, skoraj vsi oficirji so prišli iz ruskih šol,«pra vi A lojz,» v tistih časih pa so bili še
posebej razdraženi.« Kot dokaz za to mi da potipati vršičke svojih ušes. Cisto otrdeli so. »To
je iz tistih časov,« pripoveduje, »kajti bog ne daj, da bi si kdo tudi v najhujšem mrazu — in povem, da je bilo v tistih hribih dostikrat več kot trideset stopinj pod ničlo, da ne govorimo o ostri burji, kije vedno zavijala —- pokrit ušesa ali si oblekel topel pulover.«
Kam sta taka disciplina in šikaniranje pripeljala, govori tudi primer, ki se ga Alojz še dobro spominja. Slovenskemu vojaku, šoferju, menda se je pisal Triler, je na tovornjaku, ko je zavil nekoliko s ceste, počila vzmet. Ves iz sebe od skrbi, kaj bodo sedaj storili z njim, je sedel na kamen, vzel puško med kolena in si pognal kroglo v glavo. Domov so ga odpeljali v pocinkani krsti Zgodba, kijo preveč pogosto slišimo še dandanes.
Med najinim pogovorom pa postaja pred hišo na novem asfaltu vse bolj živahno. Vaščani so pričeli proslavljati Glasno naju vabijo, naj
se jima pridruživa. Res prisedeva k bogato obloženi mizi. »Si mu povedal, kako je bilo z našo gmajno?« vpraša Alojza sosed Ivan Boh-te. In nato kar sam pove o sedemletni borbi po sodiščih za vinjevaško, kakih 95 ha veliko gmajno pod Vahto, ki si jo je hotela država pri-
lastiti, pa je trmasto vztrajanje Podgorcev pri svoji pravici končno le zmagalo. »Sedaj že količimo parcele, da se bo enkrat za vselej vedelo, da je to naše,« pravi Bohte.
TONE JAKŠE
Sv. Duh ho se presenečal
Z
aradi cerkvice sv. Duha v Črnomlju so se dolga leta po drugi vojni lomila kopja. Zaradi nje so bile celo zamere, slaba volja in mnogim je bila po malem napoti Zato so bili izsledki arheoloških izkopavanj, ki so se okrog cerkvice začela konec lanskega junija, toliko večje presenečenje. Nihče si ni predstavljal, da bodo prav na tem delu črnomaljskega polotoka našli toliko zanimivih stvari ter da se bo hkrati odkril delček podobe mesta, o kateri so strokovnjaki zelo malo ali skoraj nič vedeli In tako je Črnomelj, kjer doslej tako rekoč ni bilo arheoloških izkopavanj, postal foni največje arheološko izkopavališče v Sloveniji, dela pa so trajala kar 5 mesecev.
Pred mesecem dni je dr. arheologije Phil Masonssvojo ekipo zopet začel izkopavati, kar naj bi letos trajalo 6 mesecev. Upajo pa, da se bodo v tem času razkrile mnoge skrivnosti, dileme, kijih je sedaj z vsako odkrito plastjo več. Iz dneva v dan se zastavlja več vprašanj, nanje pa bo, tako domnevajo, moč odgovoriti ko bodo raziskali še tla v cerkvi
V lanskem letu so ob zahodni in južni strani cerk ve odkrili 85 grobov, pričakujejo pa, da jih bo skupno okrog cerkvice približno 100. To so grobovi iz 17. in 18. stol; vendar so v različnih plasteh našli tudi stvari, ki ne sodijo v ta čas, tako beneški kovanec in srebrnik iz prve polovice 16. stoL pa plast srednjeveške keramike, po čemer je moč sklepati, da je bilo tu nekdaj odlagališče odpadkov, ki so ga pozneje zasuli Med izkopaninami je tudi mnogo pozno antične keramike, doslej pa so bile tovrstne znane le na Kučarju pri Podzemlju. Mason omeni še keltsko sponko ter sicer slabo ohranjene prazgodovinske plasti med skalami Medtem ko so na južni strani cerkve plasti premešane, to ne velja tudi za severno stran, kjer je 60 cm pod površino veliko črepinj iz poznoprazgodovin-skih in zgodnjih rimskih časov. Ese to kaže, da ima ta polotok več kot 2.000-letno zgodovino naselitve.
Največ vprašanj pa se sedaj zastavlja ob okroglem obrambnem stolpu in mestnem obzidju, ki z južne proti severni strani seka prezbiterij cerkvice. Sledovi obzidja so vidni tudi na severni strani Vedeti je treba namreč, da se
cerkev v pisanih virih prvič omenja leta 1487 kot kapela sv. Duha, Črnomelj pa je dobil meš-
čanske pravice leta 1408, ko je bil tudi prvi vpad Turkov. Takrat so šli Črnomaljci na vrat nanos zidat obzidje, za katero je danes še težko reči, kje je potekalo. Obramba mesta pa je morala biti dobra, saj niso Turki Črnomlja nikoli zasedli Ko ni bilo več nevarnosti turških vpadov, so zid porušili, teren zravnali in naredili pokopališče. Vprašanje je, ali je bila cerkev kakor koli vključena v obrambo mesta, in če je bila, kakšna je zveza cerkev — obzidje. Vse kaže. da se je cerkev na nekaj »usedla«, kajti pod prezbiterijem so po Masonovem mnenju temelji druge, starejše stavbe. Vendar bodo šele izkopavanja v cerkvi potrdila ali zanikala obstoj starejše arhitekture, ki naj bi bila tam, preden so zgradili cerkvico. Prav tako se bo z izkopa vanji cerk venih tal razkrila po veza va zidov s severne in južne strani, ki tečejo pod cerkvico. Pričakujejo pa tudi grobove ali celo grobnice, v katerih bodo grobni podatki gotovo bolj bogati kot v grobovih okrog cerkve, saj so v cerkev gotovo pokopavali tiste, ki so bili višje na hiterarhični lestvici Konzervatorji novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa so lani sondirali arhitekturo zunanjščine. Tako na tlorisu kot na fasadi se je lepo izluščila gotska osnova cerkve z baročno obnovo in predelavo ob koncu 19. stoL Začeli pa so tudi sondirati
notranjščino. Na stenah prezbiterija so odkr • sicer zelo majhne fragmente v opečnem tonu, J ™ se jih zaenkrat še ne da določiti Po besedi p Marinke Dražumerč, umetnostne zgodovina 50 ke z Zavoda, naj bi letošnje poletje nadaljeve lu sondiranje notranjščine, tako gotsko členjen ga oboka v prezbiteriju kot lesenega banjast ‘r ga oboka v ladji V prezbiteriju naj bi predvse 10 iskali morebitne ohranjene slednjeveške posl * ka ve pod sedanjo poslika vo in preverjali ohr njenost gotskih reber iz peščenca in poslika J* Poseben problem je strop cerkve z banjas *° konstrukcijo. Najprej bodo morali postaviti 1 darske odre in skozi luknjo v stropu splezati n)ri podstrešje ter pregledati, kako je ohranjena l sena konstrukcija. Če bo le moč, bodo poprat R li le dosednji strop. Sicer pa se Dražumerčei za veda, da bo tako z arheologijo kot arhitekti ^ ro pri cerkvici sv. Duha še veliko dela. Pra ? vsem se bodo morali odločiti, kateri stavbni sl bodo prezentiralL gotski, baročni ali podobo > pj konca 19. stoL, kakršno ima sv. Duh danes. ^ Raziskave v cerkvici in okrog nje vodi n j-vomeški Zavod za varstvo naravne in kulturi ^ dediščine, denar pa sta doslej prispevali obči ska in republiška kulturna skupnost. Tudi let bo denar republiški in občinski Ker je cerk f prijavljena v okviru republiške akcije obno kulturnih spomenikov, letos pa je zadnje leto i tekajočega se srednjeročnega obdobja, sešel | ve natančno, kako bo s financiranjem napn Po mnenju Dražumeričeve bo republiški dem zagotovo pritekal tudi vnaprej, spodobilo pa jj( se, da se tudi občinska pipica ne zapre popt |r noma. Tisti, ki količkaj poznajo zgodovino s Duha, vedo, da je bila leta 1895 otvoritev o no vij ene cerkvice, ki je bila takrat v lasti mes ne občine Črnomelj, denar za adaptacijo pa j \i( prispevali občanu Morda te ne bi bilo napa ){| ko bi bila ob stoletnici zadnje obnovitve cerkt n znova pripravljena, da služi namenu, kakršt ie koli bi ta pač bil, posvetni cerkveni ali oboj. j| M. BEZEK -JA KS
.	\ 'V,
VSE VEČ SKRIVNOSTI
4 ■ »n •at
---------------------- Pred arheologom dr. Philom Masonom (na desnij in njegovo ekipo, .
še okrog 5 mesecev izkopavanj okrog cerk vice sv. Duha in v njej. Pričakujejo, da sejim bodo skrb nosti, ki se jim sedaj kažejo z vsakim novim dnem arheoloških raziskovanj, začele razpletati šel ? ko bodo posegli v notranjost cerkve. Ali pa bodo tudi takrat naleteli na presenečenja, kijih žedosh *[ ni manjkalo? M. Rezek-Jakše
Živimo z jedrsko elektrarno
Končna odgovornost za varnost jedrske elektrarne je na proizvodni organizaciji. Ta odgovornost ni nič manjša zaradi posebnih aktivnosti in odgovornosti projektantov, dobaviteljev, graditeljev in upravnih organov. (Osnovna varnostna načela za nuklearne elektrarne, poročilo INSAG)
Cilj je neprekinjeno
delovanje
V jedrski elektrarni Krško je 60 ljudi, ki so odgovorni za proizvodnjo. Ti delavci delajo v šestih izmenah. V vsaki izmeni je po 10 delavcev, od tega jih ima pet tako imenovano toplo licenco, ki jim dovoljuje vstop v kontrolno sobo in upravljanje z elektrarno. To so vodja izmene, ki je odgovoren za celo elektrarno, inženir izmene, glavni operater in dva reaktor operaterja. Poleg teh petih ključnih ljudi je še pet operaterjev na lokalnih mestih, ki skrbe za turbino, kondenzator, primarno stran, črpalno postajo na Savi in stikalno selektorsko napravo. V bistvu vodi elektrarno ekipa 10 ljudi, v elektrarni pa je izven rednega delovnega časa potrebnih 30 delavcev. V JE Krško proizvodnjo vodi dipl. inž. Martin Novšak.
delo v JE Krško je trajalo celi dve leti. Toda najprej je začel delati kot reaktor operater, kar je najnižji čin med operaterji, potem kot glavni operater, vodja izmene, inženir izmene in sedaj je vodja proizvodnje. Skozi tako šolo so šli vsi sedanji vodilni možje v JE Krško, direktor Stane Rožman, Jože Špiler, Hrvoje Perharič in drugi. In vsak med njimi bi lahko delal v kontrolni sobi.
To pot se pogovarjamo o proizvodnji. V JE Krško je vse podrejeno proizvodnji in vse ji tudi služi.
Ker je proizvodnja električne energije kar se le da normalno stanje za elektrarno, je nenormalno, kadar elektrarna stoji. To velja za neplanirane zaustavitve, medtem ko je zaustavitev ob remontu načrtovana. Marsikdo se še spomni, da se je JE Krško prva leta pogosto zaustavljala. Kot pravi inž. Novšak, je bilo to povsem normalno, kajti v začetku odpoveduje več opreme kot kasneje. V primeru JE Krško pa je bilo tudi dosti preizkusov opreme, varovalnih in varnostnih sistemov ter sprememb na opremi. Toda vse te izkušnje upoštevajo
V JE Krško vlada posebna kadrovska kuhinja in na razpis za vodjo proizvodnje se ni mogoče prijaviti, denimo, iz Kolinske. Inž. Novšak, ki je prišel v JE Krško leta 1982, doma pa je iz Loga pri Sevnici, kjer tudi živi, je moral kot diplomirani inženir najprej na šolanje. V prvi fazi je spoznaval osnove jedrske tehnologije. Potem seje seznanjal s takimi jedrskimi elektrarnami, kakršna je krška. Sledilo je šolanje na simulatorju v ZDA. Celotno šolanje za
iji
t
'0 h
ar -
H ..
Dipl. inž. Mariin Novšak
po vsem svetu in zgonski čas, ki je doslej trajal dve leti, se krajša. Prav tako pa se vse bolj zmanjšuje število okvar v začetku obratovanja. Pogled v poročila o obratovanju v preteklih letih, kjer je vsaka zaustavitev dokumentirana in temeljito strokovno obdelana, omogoča primerjave. Leta 1984 je bilo v JE Krško 26 zaustavitev, leta 1986 jih je bilo 8, predlani jih je bilo 9, lani pa le še 5. Cilj za letos je troje neplanira-nih zaustavitev in ena planirana, ki bo ob remontu.
»Mi na vseh področjih delamo tako, da bi število nenačrtovanih zaustavitev kar se le da zmanjšali. To dosegamo tako, da izboljšujemo trening osebja, vzdrževanje, da nabavljamo zanesljivejšo opremo, da dolgoročno planiramo vse preventivne zamenjave opreme. Pri tem nam ne gre samo za povečanje razpoložljivosti elektrarne in proizvodnje. Manj bo zaustavitev, manj bo velikih obremenitev za opremo. Vsaka sprememba moči in parametrov torej skrajšuje življenjsko dobo opreme. Zato je naš cilj, da dosežemo tri nenačrtovane zaustavitve na leto in se tako približamo evropskim standardom, medtem ko smo ameriške že dosegli,« je povedal inž. Novšak. Primerjave z Vzhodnimi elekrarnami ne pridejo v poštev, kjer so ti objekti drugače in bolj grobo dizajnirani. Lahko bi rekli grobo funkcionalni. Japonci pa tudi tu prednjačijo in imajo na enakih elektrarnah kot Američani najmanj zaustavitev, zato pa najdaljše remonte in največ menjav opreme.
Zaustavitve elektrarne so lahko ročne ali avtomatske. Ročnih je zelo malo, najbolj pa je zagotovo ostala v spominu tista ob lanskem potresu. Mnogi so se spraševali, zakaj je moral operater ročno ustaviti elektrarno. Operaterji so trenirani tudi za ukrepanje ob sumljivih zvokih, ki se pojavijo v sekundarni strani ob turbini. Ker je bilo tak zvok slišati ob potresu, je operater ročno ustavil elek-trarnp. V JE Krško so se povsem
strijali z operaterjevim ravnanjem, ki ima pravico, da ustavi elektrarno, kadar koli presodi, da je to potrebno.
Doslej je bilo več avtomatskih zaustavitev. Ko se elektrarna iz tega ali onega razloga avtomatsko zaustavi, se stabilizira parametre na topli zaustavitvi. Potem se skliče odgovorno osebje, ki je vedno dostopno, in se odloča o tem, kako naprej. Zagon elektrarne po topli zaustavitvi traja najmanj 4 ure, iz hladne zaustavitve pa najmanj 24 ur. Razlika med toplo in hladno zaustavitvijo pa je v tem, da je v topli zaustavitvi primarni sistem segret na parametre, medtem ko se v hladni znižata temperatura vode in pritiski. Lani so bile v JE Krško vse zaustavitve tople. Bile pa so tudi
zelo kratke, saj je čas zaustavit* nasploh vse krajši in krajši, keri sedaj mogoče v zelo kratkem & su odpraviti vse pomanjkljivo® »Naš dolgoročni cilj je, da bi d< lovali od remonta do remont Ampak to je ideal, ki bo težko d* segljiv, pravi inž. Novšak.
In ko smo že pri remontu. Let* ne bo poleti, ampak šele noveli bra. Prihodnje leto ga ne bo, a pak si bodo v JE Krško vzeli dv tedna časa za nego sistemov, letu 1992 bodo imeli remont ca, ker to bolj odgovarja ele* troenergetskemu sistemu. Ra^ najo, da do letošnjega novernt^ ne bodo stali. Če se bodo usta'*1' bodo stali dva dni, ker imajo toli* planiranih zamenjav opreme. V* je točno načrtovano in nič ni pr* puščeno naključjem.
»ni>.-
16U\
priloga dolenjskega listf
- Nagrada v Ljubljano
'kri Izmed reševalcev 18. nagradne kri-u, I knkeje žreb izbral STANETA MAV-;da iz Ljubljane. Za nagrado smo mu na Poslali Tonija Gašperiča Kdo je lahko evc humorist, ob kateri se nagrajenec lahko en Jerneje, in priročnik Janeza Pence asi trideset tisoč korakov, s katero se lah-jse loti rekreacijskega teka. Nagrajencu iosl •ostitamo.
ihn Rešite današnjo križanko in pošljite ka ^‘tev najkasneje do 11. junija na na-ias i0v: Uredništvo Dolenjskega lista, d i Jlavni trg 24, 68000 Novo mesto, s lit 'opisom KRIŽANKA 20. a h
y REŠITEV 18. KRIŽANKE
■ktu *>rav**na rešitev 18. nagradne kri-> ,, anke se, brano po vodoravnih vrstah, ■ llasi: LOJZE, RADA, SEAN.ADEM,
hoi "SPARZETA, ber, apnar, pe-
jTERLE, NN, IKEDA, RETA, ARAS, y : *EZKAR, TITAN, KOR, ELA, AVA-" L'T, VIRMAN, RAKOVNIK, AIDA, bii *“A, OTKA, STAS.
le!
•rki | no I tol šel jjj •prt
'eru Človek mora imeti nekai, za p“ -imer se žene in za kar živi, '/'"drugače propade.
I0;	P. MOHAR



NAGRADNA KRIŽANKA
..'■%
20 1
srasia
e' Če pustimo človeško bitje v Pjegovi neovirani, surovi vse-'p<r 'inf in mu omogočamo le igro ’rK‘ d zabavo ter tekmovalni šport, r'«e bo izživelo v golem ego-?-£*rnu.
J. STREIT
Apokaliptični jezdeci nad Alpami
^nesnažen zrak, erozije, avtomobilski promet in turizem so ogrozili Alpe — Ce-na za blagostanje bo zelo visoka — Omejitve in spremembe_

Starejši ljubitelji alpskih tur se še spo-injajo idile in lepote nekdanjih Alp. Zal mo spominjajo, saj je ni več. 74-letni ki vodič Jean Bich, na primer, še ve, ■o je bilo pred desetletji v malem, od-knjenem zaselku Cervinia na italijan-;t strani Matterhoma. Kjer je nekdaj stale nekaj koč in se je dalo do njih priti o peš ali s tovornim živinčetom, stoji >es mondeno smučišče z 80 kilometri inih smučišč, na katera vozi 27 smu-:ih vlečnic, množici turistov pa je na *e/rio 15.000 ležišč, 50 restavracij, kino ,ov/?V°rana ® »s® ostalo, kar danes spremlja “piski turizem. Skoraj osem stoletij stari jasici je turizem prinesel nesluten razcvet. *k je vsaj videz, saj se za sijočim blago-njem skrivajo temne barve. Turizem je mreč lahko tudi smrt Alp. Alpe pa so adi tega lahko svarilen zgled tistim močjem, ki so se še ohranila bolj ali *nj nedotaknjena, pa po njih prav tako e8ajo roke s premalo premišljenimi na-!j*ni. Pomislimo ob branju tega zapisa, kninio, na Gorjance.
Znanstveniki in naravovarstveniki so Pdnja leta vse bolj glasno opozarjali na J-uamost, ki preti alpskemu gorovju z več **ni. Ekonomski razcvet Evrope se kaže v razcvetu alpskega turizma. Kakih ■<».000 površinskih kilometrov, kolikor 'usega alpsko gorstvo, se je znašlo pod poletnim navalom najmanj sto milijo-|°v turistov. Taka množica ljudi ustvarja '®rc odpadkov, zanje preoblikujejo gor-Ie strmine, vsekavajo ceste in vrtajo pre-,°re. gradijo nove in nove stavbe. In to se ^Polnjuje z nevarnostmi, ki ogrožajo Al-* °d odrugod. Zaradi svoje lege v indus-Palizirani Evropi so Alpe podvržene še [7*1 tistim obremenitvam, ki so značilne industrijsko razvite predele. Nanje se 'J'* kisli dež, na strme vršace se odlagajo 'oaktivni delci, ob njih se ustavljajo 'Peni žveplasti oblaki iz evropskih indijskih bazenov. Posledica vsega sku-Tl Pa je, da Alpe umirajo: umirajo alpski todovi, izginja alpsko živalstvo, erozija 'Pešeno uničuje alpske doline, edine ‘?»člce gorstva, ki so primerni za prebiva-" ljudi. Nad Alpami jezdijo sodobni zlo-apokaliptični jezdeci.
Bolj kot opozorila strokovnjakov bodo morda ljudi v alpskem gorstvu opomnile katastrofe. Te so pač s svojimi strahotami najbolj zgovorne. V Alpah jih ne manjka. V zadnjih letih se je število zemeljskih in snežnih plazov močno povečalo ter terjalo že hud smrtni davek. Alpske strmine brez varovalnega gozda se enostavno drugače obnašajo. Gozda je vse manj. Nekaj zaradi posekov, zvečine pa je glavni krivec Irisli dež, ki počasi, a zanesljivo spodjeda življenjsko moč alpskih gozdov. Onesnaženi
ivite
<efl
n
vos ji d< ion* o d0
Leto ve if , at1
lidv
o v. m a1 ele* teč* mt^ ;taV tolih s. V*
zrak deluje na iglavce podobno kol virus aidsa na človeka: uničuje njihovo naravno sposobnost obrambe pred škodljivci. Od kislega dežja in onesnaženega zraka oslabljeni iglasti gozdovi, ki so doma v Alpah, se sušijo in odmirajo. Nobeno zasajanje novih dreves tu ne pomaga kaj dosti, saj sadike uničuje tudi divjad, ki je brez nekdanjih pašnikov zaradi sedanjih kemično obdelanih terenov za smučišča.
V Švici ocenjujejo, da je bolnih več kot polovica njihovih gozdov, v bavarskem in avstrijskem delu Alp je obolelost še večja, okrog 80 odstotkov. In tudi številke za slovenski alpski svet niso spodbudne. »Če v gorah umre gozd, vse okolje postane neprimerno za življenje,« pravi Franz Speer. »Nevarnost zemeljskih, snežnih plazov in erozije se dramatično poveča.« Brez gozda padavine odnašajo plodno prst, dokler ne

kmetijska zadruga krka n.sub.o. NOVO MESTO
Mercator
Tozd KRMILA n.sub.o.
NOVO MESTO Bršljin 16
Zbor delavcev TOZD Krmila razpisuje dela in naloge
direktor TOZD — individualni poslovodni organ (ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
da imajo končano šolsko izobrazbo VII. ali VI. stopnje ekonomske ali kmetijske usmeritve in 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj v svoji stroki;
— da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa.
Obrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«, z v. dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih delov-i Pr' nih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
ostanejo samo skale. In življenja ni več. Kako resje to, pove strahoten podatek, da je od leta 1900 v francoskih Alpah izumrlo 60 rastlinskih vnt.
Posebna nevarnost za Alpe je poleg navedenega tudi avtomobilski promet, ki še dodatno onesnažuje zrak in okolje. V Švici so uvedli stroge omejitve tovornega prometa po alpskih cestah. Tudi Avstrijci so uvedli omejitve kljub hudemu pritisku mednarodnih prevoznikov. V Švici so dosegli, da se 80 odstotkov prevozov opravi z železnico, medtem ko je ta delež v bavarskih Alpah le 20, v italijanskih pa zgolj 12 odstotkov. V tej luči je domača gradnja karavanškega cestnega predora in avtoceste po dolini Save Dolinke vsekakor hudo vprašljiva.
Kaj torej storiti? Strokovnjaki opozarjajo, da se bo treba problema lotiti z vseh koncev. Ob splošnem zmanjševanju onesnaževanja zraka v vsej Evropi, ob uvajanju ekološko prijaznejših tehnologij, zmanjševanju avtomobilskega prometa v alpskem gorstvu bo treba zaustaviti tudi turistične apetite. Zadnjih nekaj milih zim je pokazalo, kako krhko je blagostanje od turizma. Alpski turistični delavci so se sicer začasno znašli in ob pomanjkanju snega postavili snežne topove, napeljali žičnice v še višje predele, uvedli helikopterske polete na doslej nedotaknjene visokogorske ledenike, a vse to ni prava rešitev.
Vse bolj jasno postaja, da bo treba v alpskem gorstvu uskladiti vse gospodarske dejavnosti s turizmom vred z naravnimi danostmi in možnostmi. Navsezadnje je res tudi to: po kaj pa bodo ljudje še hodili v Alpe, če se bodo tam srečevali s smrdečim zrakom, prometno gnečo in hrupom? Vsega tega imajo dovolj v mestih.	MiM
(Vir: Newsweek)
Zenske ne ljubijo nobenega moškega strastneje od tistega, ki se ga bojijo in ga občudujejo obenem.
S. ZWEIG
Seks in žoga
Dvomesečni spolni post italijanskih nogometašev
Ves nogometni svet je v napetem pričakovanju svetovnega prvenstva, ki se bo začel v Italiji čez nekaj dni. Med tistimi, ki nestrpno pričakujejo začetek in tudi konec tega velikega svetovnega spektakla, ki si ga neposredno in posredno prek televizije ogleda najmanj milijarda ljudi, pa so nedvomno tudi poklicni nogometaši, udeleženci prvenstva. Če že drugi ne, Italijani zanesljivo.
Na dan je namreč pricurljala drobna zanimivost, da je trener italijanske rez-prezentance Azegilio Vicini zahteval od svojih 22 izbrancev, ki se bodo borili za svetovno nogometno lovoriko, popolno spolno vzdržnost, ki traja zdaj že poldrugi mesec. Trener je namreč zagovornik teze, da seksanje škodi vrhunski kondiciji športnika. Pri nogometaših naj bi bilo seksanje krivo za slabostnejše noge, noge pa so tisto glavno pri žogobrcu. Na žalost italijanske nogometne reprezentance Vicini ni pripadnik tiste trenerske smeri, ki skrbi za zadovoljno spolno življenje nogometašev, sledeč prepričanju, da vsestransko zadovoljen športnik lahko da več od sebe.
No, bomo videli, ali bodo Italijani trdnih nog zmagovali one zadovoljneže s šibkimi nogami ali pa je bila njihova žrtev zaman.
Satelitska TV v vsak dom
V svetu razvijajo neposredno satelitsko televizijo — _____Antena za sprejem velika kot knjiga
Bizon je ponovno ogrožen. Bo obstal samo še v živalskih vrtovih, kot tale junak iz ljubljanskega živalskega vrta? (Foto: MiM)
Ogroženi bizoni
Črede kanadskih bizonov, ki žive v zaščitenih območjih narodnih parkov, so varne pred najhujšim sovražnikom — lovci. Lovci na bizone so namreč v sto letih pobili nič manj kot 60 milijonov teh živali in jih spravili na rob preživetja. Le hitra akcija in popolna prepoved lova je rešila divje govedo pred izumrtjem. Toda pojavila seje nova nevarnost. Zdaj jim grozijo, kot zatijujejo upravljavci naravnih parkov, bolezni, ki jih ponovno potiskajo na rob preživetja.
Prva opozorila o ogroženosti bizonov so prišla iz kanadskega Bizonskega naravnega parka, kjer živi največja skupina kanadskih bizonov na svetu, vsega skupaj kakih 4200 prosto tavajočih živali. Analize zdravstvenega stanja živali so pokazale vznemirjajočo sliko: za govejo tuberkulozo in brucelozo je obolelo več kot 50 odstotkov vseh živali. Da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni, se pred upravljavce narodnega parka postavlja kot edini izhod množičen poboj okuženih živali.
Ljubitelji televizijskih programov si seveda želijo, da bi imeli možnost na domačem televizoiju gledati zanimive programe tujih televizijskih študijev, spremljati, denimo, sovjetske novice, gledati najnovejše ameriške uspešnice, spremljati športne dogodke z vseh celin in podobno. Redkim srečnežem, ki si namestijo satelitsko anteno, televizijsko skledo, kot ji zaradi značilne oblike pravijo, je to več ali manj mogoče, drugi pa se morajo priključiti na kabelsko omrežje. Kjer ni denarja za TV skledo ali možnosti za priključitev na kabelsko omrežje, se mora človek zadovoljiti s tem, kar polovi televizijskih signalov navadna antena. A kaže, da bo prav kmalu imel vsakdo možnost spremljati satelitske programe, ne da bi se moral zato priključiti na kabelsko omrežje ali
Iz morja zdravje
V morjih je silno farma-cevtsko bogastvo
V morjih žive mnoga primitivna bitja, ki doslej zanje razen morskih biologov ni nihče nič vedel. V zadnjem času pa se o njih vse več govori, predvsem med farmacevti in farmakologi, ki so v mnogih primitivnih in malo poznanih morskih živalih in rastlinah odkrili dragocene vire za nova zdravila.
Na nedavnem strokovnem srečanju morskih farmacevtov v Santa Barbari v Kaliforniji je bilo veliko govora o zdravilih, ki jih je mogoče dobiti iz primitivnih morskih organizmov. Splošna ugotovitev strokovnjakov je bila, da je farmacija doslej preveč podcenjevala morske vire, kar pa je tudi razumljivo, saj so bila morska podvodna prostranstva težje dostopna kot travniki, poljane in gozdovi. V morju ima farmacija odprto ogromno zalogo surovin za zdravila, kijih ta čas človeštvo silno potrebuje, denimo zdravila za aids, astmo in druge bolezni, ki so vse bolj razširjene. Treba je samo ustvaijalno poseči v to naravno bogastvo, ga spoznati in koritno uporabiti.
Posebno pozornost so strokovnjaki posvetili morskim živalim, kot so spuž-ve, nekatere korale in brizgači. Te primitivne živali nimajo nobene zaščite pred morebitnimi sovražniki razen izredno zanimivih sposobnosti, da tvorijo zapletene kemične spojine, ki na sovražnike delujejo kot odbijajoča snov. Tako nekatere od teh živali tvorijo snovi, ki povzročajo bruhanje, druge pa celo smrtno nevarne strupe. Morski pleni-telji se jih zaradi tega seveda izogibajo. Zapletene organske snovi, ki sojih te živali sposobne tvoriti, pa so lahko za človeka zdravilne.
Spužve so se izkazale kot vir naravnih zdravil za encefalitis in herpes. Spužva Luffariella variabilis, ki živi ob otočjun Palau v južnem Pacifiku, vsebuje snov, ki blokira encime odgovorne za vnetja in bolečine pri artritičnih obolenjih in mišičnih distrofijah. Zdravila, narejena iz njih, že prihajajo na tržišče. Oranžna pacifiška spužva vsebuje snov, kije smrtna za številne parazitske črve, spužva iz Južnega moija pa vsebuje snov, ki preprečuje replikacijo virusa aidsa. V nekem morskem polžu brez lupine so farmakologi odkrili snov, ki deluje proti tumoijem. Vrsta mehke korale pa vsebuje snovi, ki so se na kliničnih testih izkazale kot učinkovite pri lajšanju artritisa in luskavice. Tudi za astmo so zdravila v morju: zapletena snov, ki jo proizvaja nek morski bičkar, veliko obljublja.
Vonj moija se bo torej kaj kmalu v lekarnah pomešal z vonjem travnikov.
si postavljati veliko in nerodno tv skledo.
Nekaj svetovnih informacijskih velikanov je začelo razvijati tako imenovano DBS TV (kratice pomenijo neposredno satelitsko televizijsko mrežo), ki naj bi omogočila naročnikom spremljati preko 100 satelitskih programov, in to s sprejemno anteno, ki ne bo nič večja kot družinska enciklopedija, mogoče pa jo bo postaviti v sobi ali na podstrešju, saj bo zavzela res malo prostora oziroma skoraj nič v primerjavi s tv skledo. Prvo takšno omrežje bo začelo delovati v ZDA čez dve leti, vanj pa je milijardo dolarjev vložil informacijski velikan Rupert Murdoch s še tremi partnerji.
Nekaj takega pa tudi že deluje, vendar v manjšem obsegu. Time Warner, General Electric in Telecommunication so začeli redno oddajati na direktni televizijski mreži. Naročniki lahko zaenkrat spremljajo 10 različnih programov. Za postavitev antene, ki ima meter premera, plačajo 75 dolarjev, nato pa vsak mesec 25 dolaijev naročnine. Za ta denar bodo že letos lahko spremljali še kak ducat več televizijskih kanalov.
Tudi v Evropo je prišel val DBS. V Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji že delujejo sistemi,- vendar so omejenih zmogljivosti glede sprejema. Ko bodo v ZDA in na Japonskem razvili še manjše sprejemne antene, bo neposredna satelitska televizija resno ogrozila kabelsko.
T MINI ZANIMIVOSTI: PEŠ NA SEVERNI POL
Šesti dan tega meseca sta Norvežana Erling Kagge in Borge Ousland kot prva človka pripešačila na severni tečaj. Za 800 kilometrov dolgo in nadvse naporno pot sta potrebovala mesec dni. Na severni pol so se iz Kanade sicer odpravili trije, vendar je tretji član male ekspedicije zaradi poškodbe moral odnehati.
m ZGODILO SE JE
•	Pri newyorškem Christiju so prodali van Goghovo sliko Portret zdravnika Gacheta za rekordnih 82,5 milijona dolaijev.
•	Na dražbi pri londonskem Sotheby-ju pa so prodali za rekordno vsoto 892.000 dolaijev rokopis partiture sonate za violončelo in klavir v a-duru Ludvviga van Beethovna. Na partituro je skladatelj zapisal, da jo je skladal med solzami in z žalostjo.
•	Kontracepcijska tabletka za ženske je dopolnila 30 let javne prodaje in uporabe. Ta vrsta preprečevanja nezaželenega spočetja je še vedno najbolj razširjena in najbolj priljubljena v svetu.
•	Prvi posnetki, ki so prišli s Hubblo-vega teleskopa, ki kroži v orbiti okoli Zemlje, so navdušili znanstvenike zaradi izjemne jasnosti. Astronomi so na posnetkih že odkrili dvojno zvezdo, katere obstoja s teleskopi na Zemlji niso mogli dokazati.
T ZA GRAM EKOLOGIJE GOZD IN ČLOVEK
Stoletno drevo v tropskem deževnem gozdu »proizvede« toliko kisika, kolikor ga potrebuje odrasel človek za 20 let dihanja. In vendar vsako uro vsakega dne na svetu izgine okrog 30 hektarov tropskega gozda zaradi poseka ali požiganja. Ce se bo uničevanje deževnega gozda nadaljevalo s tako mero, čez sto let ne bo več nedotaknjenega hektara gozda.
V
Anton Daugul:
MRTVA VAS
Ko je že ležal v temni kamri in poslušal stričevo smrčanje iz sobe, je ves nesrečen ugotovil, kaj je storil — pozabil je povedati, da že jutri pred zoro odhaja daleč in za dolgo in da se ne bo več mogel posloviti...
— Kdaj že je bilo to! je vzkliknil.
Vprašanja in ugibanja so se začela vrstiti v nekakšnem nujnem neredu: kje je zdaj, kakšna je, kaj dela.
Začutil je, kako ga prevzemata potlačenost in jeza.
— Zakaj je vojna? Kaj smo storili? Kdo dodeljuje pravico?
Obstal je na odprtem klancu, odkoder je lahko videl vso vas. Ko je z očmi iskal streho očetove hiše, se je nenadoma zdrznil. Ves čas, odkar je po gozdnih poteh hodil proti domu, je mislil samo na Sonjo. Do vasi ni bilo več daleč, morda kak kilometer. Moral pa je biti zelo oprezen, ker ni vedel,.kdo je tam, kje so postojanke, v katerih hišah so nemški naseljenci. Zato je moral preho-
diti še pol kroga v zavetju hoste. Večkrat pa je stopil iz goščave in opazoval vas in okolico. In čim bliže je bil svojemu cilju, tem bolj je naraščal nemir, zavalovali, oživeli so spomini.
Zaslišal je pasji lajež. Ta lajež ni prihajal od vasi, bližal se je iz preteklosti. In spomnil se je, kako so se nekoč vračali s šolskega izleta. Imel je nove čevlje in si je ožulil obe nogi. Bližala se je že noč, ko je bilo do doma še nekaj kilometrov. Vsem se je mudilo in nobeden ni opazil, kako je začel zaostajati. Sam pa je postal užaljen in trmast, in ko so za nekim ovinkom pred njim izginili zadnji izletniki, je sedel kraj ceste in se razjokal. Potem, ko je bila že noč in ni več slišal glasov svojih sošolcev, se je sezul in bos hodil po komaj vidni cesti, posuti z gramozom. Ko je čez kakšno uro stopil iz objema hoste in zagledal svetla okna domače vasi, ni mogel več stopiti niti koraka. Skozi solze je videl drobne lučke, ki so migotale
nekje pred vasjo. Kljub glasnemu ihtenju je zaslišal lajež.
- Pik!
Lajež se je bližal, postajal ihteč, in ko je Srečo dojel, da ga iščejo, je pes, ves nor od veselja, že skakal okoli njega.
— Kaj se je zgodilo s Pikom? se je vprašal zdaj nenadoma prestrašen.
— Ubili so ga, je sklepal.
Spet je stal za košatim grmom in opazoval cesto, zapuščene njive in vas. Vse je bilo mirno. Od nekod, iz pozabe, pa je še vedno slišal veseli lajež Pika in ta lajež je prebujal, oživljal in mu približeval še nedavno preteklost vasi in vaščanov.
Okoli poldne je dosegel rob hoste nad vasjo. Ko je izpod nizkih, grčavih hratov s pogledi objemal vas pod sabo, je zaslišal daljno zvonjenje. Tako nenavadno je donel zvon v brezljuden, negiben mir, da se je zdelo, kot da bi to zamolklo donenje prihajalo iz nekega pozabljenega sveta. (Se nadaljuje)
POTA IN STJt?
“Z*.
Ponarejeni zapisniki in podpisi
Malomarnost in nepremišljenost kriva krškega volilnega zapleta — Kazenska ovadba zoper tajnika občinske volilne komisije — 549 kmetov ni volilo
KRŠKO — Čeprav so krški volilni zapleti in še posebej kazenska ovadba, ki jo je brežiškemu namestniku temeljnega javnega tožilca že 4. maja podal Maijan Žibret, predsednik občinske volilne komisije v Krškem, v javnosti dvignili ogromno prahu, ugibanj, natolcevanj in celo očitanj, da so bili na delu strankarski interesi, pa vse kaže, da je šlo zgolj za malomarnost in kasneje še za hudo nepremišljenost tajnika krške volilne komisije.
dežurni
poročajo
Ponovimo na kratko nekaj dejstev. Uslužbenci krške UNZ so 17. maja letos od namestnika temeljnega javnega tožilca iz Brežic prejeli zahtevo o dopolnitvi ovadbe zoper neznanega storilca, osumljenega, daje ponaredil volilne rezultate. Preiskava je stekla takoj in danes imamo na voljo že prve in verjetno tudi dokončne ugotovitve. 8. aprila so bile v Krškem volitve 48 volilne eno-
VLOM V OSEBNI AVTO — Še neznan storilec je v času med 23. in 25. majem vlomil v osebni avtomobil 32-letne Vide Šter iz Novega mesta. Slednjaje vozilo pustila parkirano pred hišo v Segovi ulici, storilec pa je iz avtomobila odnesel avtoradiokasetofon japonske izdelave.
Šterova je ob tisočaka.
OB KOLO Z MOTORJEM — 18-
letni Borut Uhan iz Novega mesta je 23. maja zvečer pustil kolo z motoijem na prostoru pred kegljiščem v Germovi ulici. Nekomu je bilo vozilce očitno všeč in si ga je v času Uhanove odsotnosti sposodil za neznan čas. Lastnika motorja znamke Tomos A3 MS je oškodoval za 4 tisočake.
Šušmarji in »leteči« trgovci
METLIKA, ČRNOMELJ — Po Beli krajini, a najbrž ne le tu, seje močno razpasla prodaja različnega blaga na prostem, pred tovarnami ali ustanovami. »Trgovci« pripeljejo blago z avtom, kije hkrati prodajalna na kolesih, in ponujajo izdelke kjerkoli. Tržni inšpektor opozarja, da takšna prodaja ni dovoljena, poleg tega pa lahko kupci od takih »trgovcev« kupijo mačka v Žaklju, pa še drago ga plačajo. Tudi trgovine se jezijo na takšno konkurenco, ker pa so takšni trgovci mobilni, jih roka inšpektorja težko doseže.
Do ušes belokranjskega tržnega inšpektorja so prišle tudi pritožbe, češ da prodajajo v zasebnih prodajalnah blago, ki naj bi bilo pretihotapljeno iz drugih držav. Tržni inšpektor je govorice preveril, a so v prodajalnah imeli potrebne dokumente. Ni pa inšpektor mogel dokazati, ali so trgovci na račun dobavnic prodali več blaga kot je bilo zapisano, ali ne.
Velike probleme ima tržni inšpektor v Beli krajini s šušmarji. Tuje tako rekoč nemočen. Ljudje jih ne prijavljajo, celo obrtniki, ki jim je to nelojalna konkurenca, ne. Gre za lažno solidarnost, pa tudi za bojazen, da bi tisti, ki bi jih prijavil, postal črna ovca.
Zaradi tuje neprevidnosti ob življenje
29-letni Martin Grubar umrl na mestu nesreče
GORENJI MAHAROVEC V nedeljo, 27. maja, ob 21.1 Oje prišlo na regionalni cesti pri Gorenjem Maharovcu do hude prometne nezgode, v kateri je umrl 29-letni Martin Grubar iz Polhovice.
T ega večera se je 21 -letni Andrej Turk peljal z osebnim avtom celjske registracije iz Gorenjega Maharov-ca, kjer je doma, proti križišču s cesto Novo mesto—Šentjernej. Tam je zavijal v levo proti Novemu mestu, a se ni prepričal, ali je cesta prazna. Prav takrat je po njej proti Šentjerneju pripeljal Martin Grubar. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem je Grubar hudim poškodbam podlegel na kraju nezgode. Turk je bil laže ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škodo na zviti pločevini so ocenili na 70.000,00 dinaijev.
te — ta je zajemala tudi Dolenjsko in Posavje — za zbor združenega dela skupščine Republike Slovenije na področju kmetijstva in gozdarstva. Ob pregledu volilnih rezultatov pa je občinska komisija ugotovila, da je deset zapisnikov ponarejenih. Do takšnega spoznanja so prišli, ker zapisnikom niso bile priložene glasovnice, prav tako pa sojih tudi nekateri krajani opozorili, da tistega dne svojega delegata za omenjeni zbor sploh niso volili. In tako seje kasneje izkazalo, da kmetje na voliščih v gasilskem domu Leskovec, v jedilnici M-Agrokombinata v Krškem, na Velikem Kamnu, v gasilskem domu na Gori, Domu svobode v Brestanici, krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki, gasilskem domu Podbočje, v Velikem Trnu, družbenem domu v Rožnem in v KS Raka sploh niso dobili glasovnic. Ko je tajnik občinske volilne komisije, 39-letni Milan Masnec iz Podbočja, to uvidel, je bilo seveda prepozno. Edino rešitev je očitno videl v tem, da tudi za omenjena volišča pripravi zapisnike, kot da so volitve tam bile. Hkrati z zapisnikom je ponaredil tudi podpise članov volilne komisije, glasove 549 volilnih upravičencev, kolikor je imelo voliti kmetov na omenjenih voliščih, je razdelil sam.
Takšna je torej vsebina izredno odmevne posavske volilne zgododbe. Znova ji velja dodati, da so bile volitve
ponovljene 8. maja, po zagotovilih odgovornih pa končnega volilnega izida takšno dogajanje ni moglo ogroziti. Prav tako je treba dodati, daje glasove o takšne vrste nepravilnostih moč slišati še iz nekaterih občin. Če je seveda tako, je logično pričakovati, da kazenska ovadba, ki sojo kriminalisti krške UNZ
• Trebanjska občinska volilna komisija je sklicala 28. maja v Trebnjem tiskovno konferenco ob zapletu ob volitvah v Krškem. V uradni pisni izjavi, ki jo je OVK Trebnje pripravila za to konferenco, je med drugim rečeno, da je občinska volilna komisija Trebnje ugotovila, »da pri njenem delu ni bilo napak ali nepravilnosti oz. pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na izid volitev«.
24. maja poslali novomeškemu temeljnemu javnemu tožilcu zopef Milana Masneca, ne bo osamljena. Če seveda vzrokov za takšne vrste spodrsljajev nemara ne gre iskati še kje drugje.
B. BUDJA
Srhljiva najdba v gozdu
p
Gozdarji našli človeško okostje z oblačili — Šlo je za dve leti pogrešanega Žana Marna
KRŠKO, PODBOČJE — Že velikokrat doslej se je prikazalo, kako malo potrebuje ljudska domišljija, da oblikuje zgodbo, ki potem z ustnim izročilom potuje od hiše do hiše, od vasi do vasi. Nekaj takega seje minule dni dogajalo po Posavju, skrivnostno, krvavo in tudi srhljivo zgodbo pa je pomagalo oblikovati odkritje človeškega okostja, na katerega so že 24. aprila letos med čiščenjem gozda na pobočju Bočja pri Podbočju naleteli delavci brežiškega Gozdnega gospodarstva.
so pogrešali že od 8. julija 1988, ko je od doma odšel v svoj vinograd nad Podbočjem in od koder se ni več vrnil. Pri identifikaciji okostja so seveda svoje odigrala tudi oblači' la pokojnika, dokončno pa je bila prepoznava opravljena na podlagi zdravstvene dokumentacije. Zanimivo ob tem je nemara, da je imel pokojnik v hlačnem žepu spravljen ključ svoje zidanice, slednjo so kriminalisti z najdenim ključem zlah ka odklenili.
Prizor, ki se jim je ponujal, resnično ni bil za vsak želodec. Razpadlo truplo z oblačili je bilo očitno tarča mrhovinarjev in zveri, toda uganka je bila hitro pojasnjena. Kriminalisti in izvedenci sodnomedicinskega inštituta v Ljubljani so nesporno ugotovilj, da gre za 50-
Okoliščine izginotja Antona T Žarna, zbrana obvestila in seveda D P( predvsem mnenje izvedenca za nede sodno medicino kažejo na to, da ni * no\ šlo za nasilno smrt. Očitno je Marn 'gled hotel iz zidanice domov po bližnjici nejšt in pri tem zgrešil stezo. Ne nepo- ierov memben za osvetlitev vzroka Mar-
letnega Antona Žarna, doma iz
nove smrti je tudi podatek, daje šlo K za epileptika, kije imel dan pred iz- "fj einotiem huiši naDad. Kriminalisti M
Dobrave 10 pri Podbočju, katerega
ginotjem hujši napad. Kriminalisti so morebitno tujo krivdo kot vzrok ' smrti izključili.	*8JS
----------------------------------aru
S premalo spanca za volan
Pri »Gorjancih« šoferjem niso zagotovili predpisanega 10-urnega počitka med službama
NOVO MESTO — Ni prvič, da so morali odgovorni iz novomeških »Gorjancev« na zatožno klop gospodarske enote temeljnega sodišča Novo mesto. Čeprav je lahko razumeti tudi njihove razloge, opravičila za to, ker svojim šoferjem vselej ne zagotovijo zakonsko predpisanega in obveznega nepretrganega 10-umega počitka med koncem in začetkom novega delovnega dne, ni.
belnim, Ljubljano in Bužinom. Ne le da
KRATEK STIK
BREŽICE — V soboto, 26. maja, je prišlo do požara v stanovanjskem bloku v Prežihovi ulici 15 v Brežicah. Kolje pokazala preiskava, je prišlo v stanovanju And-jelke Lokar do kratkega stika v televizijskem sprejemniku, ogenj pa se je nato
hitro razširil po Drostorih. S požarom so 'ili gasilci. Škode je bilo za okoli 40
opravili gasilci, tisočakov.
Tokrat je pred sodniki sedel 34-letni prometnik Martin Potočar. Nespoštovanje zakonodaje gaje stalo tri stotake. Šofer Roman Grebenc, ki je doma s Trebelnega, je letošnjega 20. in 21. marca končal vožnjo avtobusa šele ob 23.15, že ob 4.30 naslednjega jutra pa je moral znova na pot, daje s Trebelnega v Novo mesto peljal delavce. Podobno je 22. marca končal službovanje ob 23.10, naslednjega jutra pa je moral z avtobusom že ob 4.20 na pot med Tre-
PO SREDI CESTE Ve*
ČUDNO SELO — 22-letni Boris zar iz Lokev seje 27. maja ob 17.25 p , na neregistriranem motornem koles J Čudnega sela proti Črnomlju. Med vc Bo*n' v levi nepregledni ovinek je zapelja l,°ni sredi ceste. Takrat je nasproti z osel1 Izol avtom pripeljal 39-letni Ivan Šikon boljj Desinca. Motorist je zadel v avto in p i go, po vozišču. Hudo se je poškodoval sc |0V()I nik na motoiju, 22-letni Ciril Šajnov lrtl ^ romskega naselja Lokve. Zdravi se v so ju vomeški bolnišnici.	;e jn
Zaradi masla na zatožno klop
V mirenski menzi IMV in v Mercatorju imeli v prometu maslo, ki mu je potekel rok uporabe — Simbolične denarne kazni za prestopnike________________________
NOVO MESTO — Med živili, ki jim zaradi pretečenega roka uporabe ni mesta na prodajnih policah, je po ugotovitvah inšpektorjev maslo najpogostejše. To sta potrdili tudi obravnavi pred gospodarskim senatom novomeškega temeljnega sodišča, ko so se v enem primeru znašli na zatožni klopi Mercatorjevi trgovci, v drugem pa kuharice mirenskega obrata družbene prehrane IMV-Adria.
Uslužbenci novomeške uprave inšpekcijskih služb so letošnjega 14. marca pogledali tudi v priročni hladilnik orne-
POLITIKA IN KRIMINAL
njene tovarniške menze. V njem je bilo spravljenih 41 zavitkov dvajsetgram-skega surovega masla soboške ABC Pomurka, ki je bilo proizvedeno že 22. februarja. Kot je znano, ima maslo z deklaracijo določen 14-dnevni rok uporabe, kar seveda pomeni, da bi ga ired tednom dni izlo-
februarja. Že enostaven račun pove, da je 14-dnevni rok uporabe tudi v tem primeru krepko potekel: maslo bi moralo s prodajnih polic že 23. februarja, torej kar dobre tri tedne poprej, predno so trgovce na to opozorili inšpektoiji.
Sodbi še nista pravnomočn.
morali v Mirni že pre
čiti. Prav tako so inšpektorji v hladilni-ko mask
Nemara se bo komu, ki danes bere in posluša to in ono o uspehih uslužbencev organov za notranje zadeve v Sloveniji, zdelo čudno, če mu hkrati nekdo zatrjuje, kako so slovenska kriminalistika, inšpekcijske službe in pravosodje v veliki krizi Toda prav to trditev je bilo zadnja leta večkrat slišati in tisti ki se na to področje nekolikanj bolje poznajo, ji pritegujejo. Veliko izkušenj in dejstev govori takšni trditvi v prid, v pričujočih zapisih jih bomQ predstavili nekaj, zavedajoč se seveda, da je z njimi moč tudi polemizirati Pri zbiranju spoznanj o krizi slovenske kriminalistike, inšpekcijskih služb in pravosodja so bile avtorju teh zapisov v veliko oporo izkušnje upokojenega uslužbenca RSNZ Milana Laha, kije desetletja svojega službovanja posvetil boju proti kriminalu.
KRIMINALIST LE POMOČNIK?
Na prvi pogled čudno in nerazumno, toda dejstvo je, da je veliko brazgotino slovenski kriminalistiki zapustil tudi neurejen odnos med milico in službami za zatiranje kriminala. Tudi pri nas je podobno kot v ostalih državah uniformirana policija tista, ki raziskuje in odkriva največje število manj pomembnih kaznivih dejanj; največ gre za navadne tatvine, manjše vlome, lažje telesne poškodbe itd. Takšna dejanja praviloma storijo domače osebe. Logično je potemtakem, da tovrstno kriminaliteto obravnavajo
maščevalo s številnimi zapleti: pokazalo seje, da prijeti storilec ni bil pravi, pokvarjene in uničene so bile sledi itd. Tudi po leto dni trdega kriminalističnega dela je bilo potrebnega, da se je naposled v rokah pravice znašla prava oseba.
Takšne in podobne napake so po svoje prispevale, daje v zadnjih letih število neraziskanih kaznivih dejanj naraščalo, odgovornost za to pa je bila naložena tako miličnikom kot kriminalistom.
miličniki, Se posebej, ker je milica teritorialno organizirana. Problemi
GOSPODARSKI
KRIMINAL
NAJOBČUTLJIVEJŠI
pa nastanejo, ko gre za organiziran kriminal in hujša kazniva dejanja. Marsikje se je dogajalo in ponekod se še danes dogaja, daje tudi takšen kriminal milica vzela pod okrilje svojih pristojnosti, kriminalisti so velikokrat o takih dogodkih izvedeli šele naknadno in z veliko zamudo. Še zlasti sredi osemdeseth let je prevladovalo politično mišljenje, kako je postaja milice odgovorna za celotno varnostno podobo neke občine, torej tudi za kriminaliteto. Kriminalisti naj bi miličnikom nudili zgolj pomoč pri raziskavi kaznivih dejanj. Takšna degradacija kriminalistične službe na srečo ni trajala dolgo, veliko tega se je ponekod le obrnilo njej v prid. Nečesa pa le niso mogli izkoreniniti: pomanjkljivega obveščanja in posledic, ki so ob tem nastajale. Kajti bili so primeri — šlo je celo za umore — ko so miličniki, ne da bi obvestili kriminaliste, sami obravnavali dejanja. Kasneje pa se je tako delo
Brez dvoma je področje gospodarske kriminalitete posebno poglavje teh zapisov. Zanj od zadnje vojne pa vse do danes teoretikom še ni uspelo najti enotne, veljavne, predvsem pa ustrezne definicije, navzlic temu da so o tem razpravljali tudi na številnih polturističnih seminarjih. Pravosodje vodi o gospodarskem kriminalu svojo nomenklaturo in statistiko, policija spet drugo, da o različnosti med republikami in pokrajinami ne govorimo. Najenostavneje in najpreprosteje povedano: gospodarska kriminaliteta je tista, ki jo storijo osebe s posebnim položajem v odnosu do družbene lastnine, ki z njo v okviru svojih službenih opravil upravljajo in razpolagajo, na zatožni klopi pa se lahko zavoljo nje znajdejo taki, ki se ukvarjajo z zakonsko prepovedano dejavnostjo — omenimo le nedovoljeno trgovino — kot tudi tisti, ki so jim pri srcu davčne utaje in podobno.
(Se nadaljuje)
ku našli 250-gramsko maslo, kateremu pa je rok uporabe pretekel že osem dni poprej. Zavoljo tovrstne kršitve zakona o higienski neoporečnosti živil je bila mirenska IMV-Adria kaznovana s plačilom 500 dinarjev kazni, odgovorna kuharica Marija Golob pa jih bo morala odšteti 10. Ni odveč ob tem dodati, da so to najvišje zagrožene kazni za tovrstne gospodarske prestopke.
Na povsem enako denarno kazen je novomeški senat obsodil tudi Marcator Standard in poslovodjo njegove prodajalne Prvi vodnjaku. 15. marca so namreč inšpektorji v tamkajšnji prodajni vitrini našli 250-gramsko maslo, proizvedeno že 26. februarja, kateremu je rok uporabe potekel 12. marca. Prav tako pa je bilo v hladilniku še 40 zavitkov dvajsetgramskega surovega masla bjelovarske Sirele, proizvedenega že 9.
Prek ograje padel tri metre globoko
pri Gorjancih Grebencu niso zagotovili 10-urnega nepretrganega počitka, pač pa sijih šofer ni mogel privoščiti niti pet. V Gorjancih sicer krivdo priznavajo, hkrati pa so sodnikom pojasnili, da je šlo za vožnje, ko je Grebenc prevažal delavce IMV. Na ta način je torej vozil tri izmene delavcev in je skupaj sedel za volanom efektivno vsega 6 ur. Prav tako so odgovorni iz Gorjancev pojasnili, da jih je k takšni kršitvi privedla slaba kadrovska zasedba, hkrati pa so obljubili, da do takšnih kršitev ne bo več prihajalo. Na omenjeni progi sedaj vozita dva šofeija.
In nemara bi obljubi iz Goijancev celo verjeli, ako ne bi na sodišče prispel nov obtožni predlog. Ta govori, da v podjetju svojemu šoferju Martinu Gole-tu prav tako niso zagotovili nepretrganega 10-urnega počitka, saj je 9. marca končal službo ob 22.30, naslednjega jutra pa ob 4.55 znova sedel za volan na relaciji med Novim mestom in Stopičami. Gorjanci in obtoženi prometnik bodo tako morali še enkrat na zatožno klop. Ob tem pa smo dolžni že sodni epilog prvega primera. Kot rečeno, je bil Potočar kaznovan s plačilom 300,00 din, Gorjanci pa jih bodo morali odšteti kar 5.000,00.
TRČIL V TOVORNJA Sl
SELA ŠUMBERK — 25. maja ob!
se je 36-letni Franc Mohorčič iz Pral Jug peljal z osebnim avtom z Orlake proti ^j j( Sela Šumberk. Zaradi prevelike hitroi tj M je v levem nepreglednem ovinku zaf i0 p, na sredo ceste, takrat pa je nasproti i a0£n vornjakom pripeljal 31-letni Stane P< — z Blata pri Trebnjem. Mohorčič je tf gast; tovornjak in se tako poškodoval, tak lann so ga odpeljali na zdravljenje v novot a ; ko bolnišnico. Materialne škode je bil 16 ^ 30 tisočakov.	nkor
PO LEVI V OVINEK
‘ 'eKi
ŠENTRUPERT — 22. maja oko ‘“h ure seje 22-letni Ivan Vovk iz Hrasto J Nj peljal z osebnim avtom iz Šentrup proti Prelesju. Še v Šentrupertu je v n( [?*' gledni ovinek zapeljal po levi strani o “ih takrat pa mu je nasproti z osebnim a' teki pripeljal 37-letni Adolf Berk iz Goip> st Jesenic pri Trebnjem. Slednji seje v r*®v nju hudo ranil in se zdravi v novonvjijn bolnišnici. Gmotne škode je bilo za dinarjev.	fko 1
PREHITRO JE VOZIL
Franca Juršiniča našli mrtvega pred hišo
Voznik mrtev, sopotnica hudo ranjena
PERUDINA PRI ČRNOMLJU — Črnomaljski miličniki so bili 23. maja obveščeni, da so tega dne okoli 18. ure našli mrtvega pred njegovo stanovanjsko hišo 58-letnega Franca Juršiniča iz Perudine pri Črnomlju.
Ogled kraja najdbe trupla in zbiranje obvestil sta pokazalaa, da Juršinič ni umrl nasilne smrti. Skupaj z ženo je živel v starejši leseni hiši, zaradi bolezni nog pa je pri hoji uporabljal palico. Usodnega popoldneva je bil Juršinič sam doma; ko je šel iz stranišča na koncu ganka proti vratom, je padel prek 0,6 metra visoke ograje blizu tri metre globoko na tla. Pri tem je dobil tako hude poškodbe glave, daje bil takoj mrtev.
LOČNA — 37-letni Branko Gregorič iz Novega mesta se je 24. maja, nekaj po 20. uri, peljal z osebnim avtom iz Mačkovca proti središču mesta. Ko je zaviral, ker je hotel zaviti proti stanovanjskemu bloku, je za njim s preveliko hitrostjo pripeljal 19-letni Andrej Vrhovšek iz Otočca. Trčil je v zadnji del Gregoričevega vozila, pri čemer se je huje poškodoval 6-letni Robi Gregorič, zdravniško pomoč pa je kasneje iskal tudi njegov oče Branko.
PO DOLENJSKI DEŽELI
PRIJET MLADOLETNI VLOMILEC
ZANESLO GA JE
Huda v sol
prometu iboto pri
nesreča
tefanu
ŠTEFAN — 26. maja nekaj minut po eni uri ponoči je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do nove hude prometne nezgode s tragičnim koncem, v kateri je bil žrtev nič krivi voznik.
31-letni Zoran Stojič iz Zagreba je peljal tovornjak proti Zagrebu. Pri Štefanu je dohitel osebni avto, kije močno zaviral. Stojiču tovornjaka ni uspelo enako hitro ustaviti, zato je zapeljal na levi vozni pas, koder je v tistem trenutku nasproti z osebnim avtom pripeljal 33-letni Ljubljančan Rado Kovač. Voznikoma je uspelo preprečiti čelno trčenje. Vozili sta se le oplazili, vendar tako močno, da je osebni avto odbilo na travnik, tovornjak pa je prek travnatega
PONIKVE — 53-letni Avgust Modic iz Novega mesta se je 22. maja ob 14.50 peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Novemu mestu. Pri Ponikvah je dohitel kolono vozil in pričel zavirati. Na mokri in spolzki cesti je Modičev avto začelo zanašati. Zdrknil je na sredo ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 33-letni Nurija Djekanovič iz Bosanske Krupe. Vozili sta se oplazili, nakar je Modičev avto trčil še v vozilo 58-letnega Viljema Raca iz Ljubljane in v nezgodo sta se hip zatem zapletla še dva avtomobila. Ranjena sta bila voznik Rac in njegova sopotnica Marija, materialne škode pa je bilo za 192.000 dinaijev.
KRŠKO — Uslužbenci krške UNZ so zadnje dni maja prijeli mladoletnega A. J. iz Vinkovcev, utemeljeno osumljenega večjega števila vlomov v stanovanjske hiše na območju Posavja. Tako je preiskava med drugim pokazala, naj bi bil A. J. vlomil v hišo Maksa Drnjača v Sevnici ter v stanovanjski hiši Andreja Jankoviča in Anta Markoviča v Krškem. Kazenska ovadba zoper mladoletnega vlomilca je že bila predana temeljnemu javnemu tožilcu v Novem mestu.
•	Poletje in z njim sezona lizanja š
doleda sta pred vrati. O tem med di gim priča vlom v slaščičarno Musti Ipg Rustemija iz Loške vasi, kateremu :< nepridiprav v eni minulih noči zmi '— nil kar sto kartonskih škatel, v katei Rfi je imel spravljene komete za sladol1 Snih Če se bo resnično hotel hladiti s slad :a d{ ledom, bo moral neznanec vlomiti In k< enkrat.	dri
•	Prijetno pomladansko noč si
privoščil tisti, ki je v noči na 24.
vlomil v Mercatorjev objekt na i, Cej nomaljski tržnici. Neznanec si je I !*cst hal kavo, pokadil nekaj cigaret in ('«a dno brskal po predalih točilne mi Naposled je vlomil prava vrata: predala omare v pisarni poslovodj* ij, J zmaknil 4.700,00 din.	Hega
• Vlomilske dosežke minulega ted ivj|;
je zaokrožil neznanec, ki je v noči >fn(), dan mladosti obiskal brunarico f ^cni vomeščana Vlada Permeta ob d jj’ Pi med Slatnikom in Petelinjkom. potešitev lakote je z vlomilcem od j j'° pol kilograma kruha, nekaj salaitf nett| tudi prave kave; očitno pa je bila * ti{n( hladna, saj je nepridiprav odnese* čkih odejo, ki jo je našel pred brunaric fva -
EK/
KRIVA PRAZNA ZRAČNICA
23-letni Antun Jozak-Lučič, začasno na delu v Švici, se je 27. maja ob 12.50 peljal
Mil
ni, materialne škode pa je bilo za 4® din.
DELOVNA NEZGODA V NOVOLESU
nasipa zapeljal na travnik na drugi strani ceste. Rado Kovač je dobil tako hude
poškodbe, da jim je podlegel na mestu trčenja, huje ranjena pa je bila njegova 29,-letna sopotnica Darja Slobodnik-Fazlič iz Ljubljane, ki se zdravi na Kliničnem centru.
STRAŽA — 25. maja ob 23.10 je prišlo v Straškem Novolesu do delovne nezgode, v kateri se je hudo poškodoval 28-letni Andrej Sečen iz Straže. Slednji je v Novolesu vodja izmene, tega večera pa je delal na hidravilični stiskalnici za prešanje mrež, ki se potem pritrdijo na okvir za izdelavo foteljev. Med opravilom je ugotovil, da enega od okvirjev ni pravilno na-
stavil, zato ga je hotel popraviti. Nehote je sprožil ročko za sprostitev hidravilične
preše, ki mu je stisnila kazalec desnice. Poškodovani prst so mu morali v novomeški bolnišnici amputirati.
osebnim avtomobilom po magistralni cesti od Zagreba proti Ljubljani. Pri Obrežju je pričel prehitevati avtobus, ko pa je že bil na levi strani ceste, se je na avtomobilu nenadoma izpraznila leva prednja zračnica. Lučič je zapeljal s ceste in se pri tem hudo ranil. Zdravi se v brežiški bolnišnici. Sopotnik Mladen Škulj pa je bil le laže poškodovan Materialne škode je kar za 250 tisočakov.
PREHITRO PO SPOLZKI CESTI — 22-letni Miodrag Pleša iz Zagreba seje 25. maja ob 7.20 peljal z oesbnim avtomobilom proti Ljubljani. V Poljanah je dohitel tovorni avto, ki je na cestišču stal zaradi okvare. Pleša je pričel zavirali, zaradi prevelike hitrosti pa gaje na mokri in spolzki cesti zaneslo. Naposled seje vozilo obrnilo na streho. Voznik ter sopotnici Mirela Ar-butina in Vlasta Šoštarič so bili laže ranjc-
l
PREKRATKA RAZDALJA maja ob 4.55 seje 47-letni Isak Qerki* v; ^ časno na delu v Švici, peljal v kolon' vjajr
proti Zagrebu. Pri Benečiji je s s*
osebnim vozilom zaradi prekratke «S|( nostne razdalje trčil v drug avtomob' !tjrj kar gaje odbilo v levo, kjer je trčil S*, 'tisk to, ki ga je nasproti pripeljal Zagtf Pan Pavle Parigros. Voznika sta bila v n<* lj jn ranjena, enako Parigrosovi sopotnic rgJr| vozilih pa je bilo za 50.000 din šku*’ it.^j
4$
IZSILIL JE PREDNOST
Anton Kozjan z Božakovega seje 2*, ,j
ja ob 9.30 peljal z. osebnim avtom i* ‘ ^
hiti
bilom, ki ga je vozil Metličan j jj^l
OiMilin Pri frfonin i#» hi! rafll* .
nega loga proti Jurovskem Brodu in' v11 žišču izsilil prednost pred osebnim tr "“
Ogulin. Pri trčenju je bil laže ranF* letni Jože Kozjan, materialne škod* bilo za 30 tisočakov.
DOLENJSKI UST
t. 22 (2128) 31. majal
0^
<Sr





ko ad ni 'tja iči nla agi mi* nel jen cri-ah
>na
;da PORAZ NA DOMAČEM IGRIŠČU — Nogometaši novomeškega Elana so za nedeljskem srečanju z. vodilno ekipo SNL privoščili katastrofalen poraz. Pomla-i ni t novomeška enajsterica je igrala nepovezano, zmedeno in neučinkovito, kakih arn gledalcev je še posebej v drugem polčasu gledalo igro mačke z mišjo. Na najne-jici nejšega domačega napadalca Kostrevca (beli dres) je v nedeljo budno pazil P°~ Krovič, ki je tudi iz tega dvoboja izšel kot zmagovalec. (Foto: B. Budja) lar-šlotk I iz- "l
Zgodovinski podvig igralk Itasa
Kočevske rokometašice osvojile naslov prvakinj v prvi republiški ligi bera v moški ligi: Inles Riko četrti, Krško pa zadnje
— Skromna
Prvič v zgodovini kočevskega rokometa je igralkam Itasa uspel veliki met: z zmago nad Branikom so v soboto le še potrdile naslov prvakinj ženske prve republiške lige, to pa pomeni vstop kočevskega ženskega rokometa med zvezne ligaše. Itasov-ke so letošnje prvenstvo osvojile kar s tremi točkami naskoka, v soboto so v športni dvorani v Ribnici pred kakimi 500 gledalci z 20:17 ugnale najnevarnejšega tekmeca v boju za vrh, ekipo mariborskega Branika.
»lesarjem« le to, da so prvenstvo zaključili resno in častno: v soboto so doma po ogorčenem boju premagali Prule. katerim bi morebiten uspeh v Ribnici prinesel celo obstanek v ligi.
|ajsterica Izole ugnala Elan kar s 3:0 — Manjkali ndardnl igralci — V nedeljo s Partizanom Hmezad

Mariborčanke so v soboto obljubljale presenečenje, zmaga v Ribnici bi jim prinesla tudi končni uspeh, že neodločen izid je šel na roko Kočevkam. Slednje so se lega dobro zavedale. Prav nič niso prepustile naključju, igrale so poletno, domiselno
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
olom na domačem igrišču
E Nedeljski derbi 23. kola prvenstva v ■ 1 republiški nogometni ligi je zago-25 p1 razočaral kakih 400 gledalcev, ko-iolet r * j’*1 je zbralo na igrišču Bratstva d vo "“htosti v Portovaldu na tekmi med velja *°n> in vodilno enajsterico prven-osel1 Izolo. Gostje so bili namreč za raz-kon, boljši in so posebno v drugem polit1 P1 gostitelje popolnoma nadigrali. a ^ i°vomeščani se bodo morali nad po-*n°v t" krepko zamisliti. A ne le zategadelj, sc po jim Izolčani v mrežo nasuli tri za-e in so bili tako ob dve točki, pač pa
JA SPET LEP USPEH »°3 NAULTOVE posadke
”r*l JIJBLJANA — Na 13. rallyu Satur-pt°t ki je štel za evropsko prvenstvo ter ntrof ti za avstrijsko in jugoslovansko dr-J za io prvenstvo, je v skupni razvrstitvi ir°n, "tfno zmagala avstrijska dvojica Fis-nc ‘ - Zeltner z vozilom audi 200 quattro. Je t( la sta bila prav tako Avstrijca, Sperrer ’ lann, z. volksvvagnom golf GTI 16 V, Kivoi a za zmagovalcema zaostala 3 minute je bH 16 sekund. Z izredno majhnim za-nNom, 17” za njima, sta tretje mesto r,|/ Cl>etljivo osvojila domača tekmovalca r'*v e Kuzmič in Marjan Ramovž iz ekipe i oko luh Maribora z avtom renault 5 GT rasto °\ Njuna uvrstitev bi morda bila lahko ntruf če bi na osmi hitrostni preizkuš-»v ne rejli katere se je vlila ploha, imela na ani c ^th dežne gume. Kljub temu sta bila av tekmovalca na koncu izredno zado-- Golla, saj njun osnovni cilj ni bila visoka je v fUe.v v generalnem plasmaju, pač pa ovonr^ie mesto v državnem prvenstvu. To > za 8^a jo uspelo najbolj, kar se da, saj sta s No že drugič letos prepričljivo ugnala kvarne tekmece, skupaj z najnevar-f Zagrebčanom Tihomirjem Fili-Ini-	M. K.
predvsem zavoljo spoznanja, kako skromen igralski kader imajo. V nedeljo so nastopih brez peterice sicer standardnih igralcev prve ekipe, namesto njih so zaigrali mlajši, vendar so vsi po vrsti razočarali. Še posebej seje poznal izostanek kapetana ekipe Pavlina, ki si je na tekmi v Domžalah poškodoval kolenske vezi, kajti spodrsljajev v obrambi je bilo toliko, da bi lahko Izolčani zmagali še z dvakrat višjim izidom. Elanovci so se zlasti v drugem delu nekajkrat prav osmešili in očitno je, da delo z mladimi v novomeškem nogometu ne daje pričakovanih sadov.
Nedeljska izguba točk, kot že rečeno, ni alarmantna, Elan je tri kola pred koncem prvenstva še trdno med ekipami, ki jim ne grozi izpad iz lige. In malo je verjetno, da bi se kaj takega tudi zgodilo, kajti zaloga petih točk pred najbolj ogroženimi enajstericami je skoroda zanesljivo dovolj velika. Z eno takih ekip igra Elan v nedeljo, ko bo gostoval pri Partizanu Hmezad. Upajmo, da nedeljske blede predstave ne bo ponovil.	g g
KAR ŠTIRI PRVA MESTA
ZAGREB — Skupina kolesarjev KD Krka — manjkali so najboljši, ki tekmujejo v Avstriji in Zahodni Nemčiji —je minuli vikend uspešno nastopila na tradicionalni dirki »Osvoboditev Zagreba«. Med pionirji B je zmagal Macele (Krka) pred Krčanoma Goškom in Slemenškom, četrti pa je bil Novomeščan Puš. Pri pionirjih B je bil prvi Gašperin, tretji Kastelic, med mlajšimi mladinci prvi Markovič, tretji Filip in četrti Gimpelj, pri starejših pa je zmagal Štangelj, Fink je bil drugi in Mrvar (vsi Krka) peti. V konkurenci članov, ki so vozili na 125 kilometrov dolgi progi skupaj z mladinci, je Janez Božic zasedel šesto mesto.
rokomet
SRL, moški, 22., ZADNJE KOLO: INLES RIKO — PRULE 25:24 (14:11)
Inles Riko: Lepajne, Djokič 2, A. Mihelič, Šilc 3, Marolt, S. Mihelič 2, Lesar 1, Tomšič, Mate 7, Fajdiga 6, Škafer, Jurič 4.
KRŠKO - FERROTEHNA 33:26 (16:13)
KONČNA LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 34, 2. IUV Usnjar 27, 3. Ajdovščina 25,4. Inles Riko 24,5. Pomurka Bakovci 22,6. Šešir 22,7. Jadran 21, 8. Ferrotehna 21, 9. STT Rudar 21, 10. Ormož 17, 11. Prule 16, 12. Krško 13.
SRL, ženske. 18. ZADNJE KOLO: IT AS KOČEVJE — BRANIK 20:17(13:11)
Itas: Štefanišin, Klarič, M. Dragiče vic 4, Guštin, Vuk 1, Križman, Jerič 10, Lindič, Bcjtovič 5, Klančar, L. Dragičevič, Jančič.
OLIMPIJA — IMV NOVO MESTO 28:16 (12:7)
IMV Novo mesto: Bučalo, Popadič 3, Klobučar, Hvala, Derčar 2, Veselič 7, Rebolji, Ivanišin, Tomas 2, Pate 1.
KONČNA LESTVICA: 1. Itas Kočevje 31,2. Ferrotherm Branik 28, 3. Burja Centrocoop 25, 4. Olimpija 19, 5. Krim 16,6. Alples 15, 7. IMV Novo mesto 15, 8. Ferrotehna 14,9. Drava 12, 10. Fužinar 4.
nogomet
SNL, moški, 23. KOLO: ELAN — IZOLA 0:3 (0:1)
Elan: Rus, A. Primc (Živkovič), Habič, Kramar, Kobe, Milanovič (Selak), Š. Mesojedec, V. Primc, Duja-kovič, Kalabič (Božovič), Kostrevc.
LESTVICA: 1. Izola 35 ... 8. Elan 23, 9. Vozila 21, 10. Elkroj 20, 11. Partizan Hmezad 18, 12. Stol Virtus 18, 13. Mura 18, 14. Pohoije 10.
Pari prihodnjega kola: Partizan Hmezad — Elan, Stol Virtus — Steklar itd.
»00 udeležencev na Teku mladosti
Pesna tekaška prireditev v Trebnjem — Številni paraplegiki in tetraplegiki iz Jugoslavije in tujine — Organizator CID Trebnje_
i katri HEBN JE — Z uspešno organizirano tekaško prireditvijo 25. maja je Center in-ladol1 Snig dejavnosti Trebnje izvedel osrednji del projekta »Tek mladosti od Šentlov-i s slad:» d0 -prebnjega«. Letošnjega 9. teka mladosti seje udeležilo prek 500 tekmoval-lomih te k,,, vsa|,ič doslej je prišlo merit moči veliko paraplegikov in tetraplegikov iz . ’ dtiave in tujine.
74 t i''arnH P° se'5' v«jetno govori o ra-1 ' .Popularnosti trebanjskega teka mla-‘l na. j'Aprav je ob tem res, da so tekaško s> ie .testacijo letos pomaknili že krepko iz et in ( jtea mesta na obrobje v smer proti Ine mi '°vrencu. Popularnost je priznanje vrata: N^nim organizatorjem, ob njej pa ovodj1 >,v°. da se je vabilu Centra inte-j1 dejavnosti odzval direktor Univerzi , c8a kliničnega centra za rehabilitaci-=8a * . ,addov Franc Hočevar, ki je ob tej vn( , | n°sti podelil posebno priznanje trico " ^nu Pucariču iz Pulja, ker je le-la ne-ob d f’ Premagal z invalidskim vozičkom ikom- J*1 dolgo pot od Učke do Pulja. Or-em od ^ll>rJ' so dali petkovi prireditvi kra-salatitt n"1 ,uristični videz, saj so uredili ob » hila t li^te prostoru stojnice trebanjskega , j *5!]l'8a društva, zadružnega aktiva xlnesč'P žensk in domačega Planinskega unartd 'Va Tesnila.
_____- ^ATERI REZULTATI: paraple-
ženske: (2 km): 1. Petrak (Kam--v [tetški tetraplegiki (2 km): 1 Vrani-1 č^amnik); paraplegiki (7 km):l.
_JL~ v1 (Sinja Gora); veterani: (2 km)
/> ..(Trebnje), 2. Nemanič (Metlika);
(U v;e8tki (15 km): 1. Gaberšček (Slo--\N!Fradec),
(10 km): ženske — do 40 let: 1. Udovč (Novo mesto), 3. Vencelj (Trebnje); moški — do 40 let: 1. Avsec (Šentjernej); mali maraton (21 km) —mladinke: 1. Kocjančič (Kočevje); ženske — od 41 do 50 let; 1. Šalehar (Trebnje); moški — nad 50 let: 2. Ivanetič (Metlika); tek cicibanov (500 m) — cicibanke: (1979—1980): 2. Rajcr, 3. Kozlevčar (obe Trebnje); (1981—82): 1. Bartelj, 2. Starič (obe Trebnje), 3. Jelenc (Mokronog); (1983— 84): 1. Kastelic, 2. Prešeren, 3. Gabrijel (vse Trebnje); cicibani (1979—80): 1. Žitnik (Trebnje), 3. Selak (Mirna); (1981—82): 1. Skerbiš, 2. Šenica (oba
o za ‘
tedec), 2. Zajc (Krka); trimski tek
Uspel turnir
ia 5NTJERNEJ — V šentjernejski Oerkid vPn' dvorani je bil minulo soboto koloni J °d skupno dvanajstih republiških • s s»< |®lnih turnirjev v malem nogome-•kratke	katerem je nastopilo 12 ekip iz
lomobt1 |Spvenije. Ekipe so bile razdeljene trčil 5« CkiSDUp,ne’ v Ptvt je zmagal tol-I 7<»of0* pPuntar, v drugi Kremenčkovi ila vnd !j*teeč, v tretji Mladi levi iz Trbo-.„0n v četrti ekipa Cikcak iz Dravelj, lin škod >r.r zat°rjt. šentjernejska ekipa Ta-„ j Zidaki, je nastopila v tretji skupi-r — 5' |,n °he srečanji izgubila, vendar so i seje V. l('agotovo v uteho besede delegata /torni/, „»teirju, Mariborčana Boruta Pla-rodu ib’ v1*8, daje bil turnir izredno dobro
j
:škod*
i" ,. ua
mirna'/ , Jiziran. Rezultati: polfinale: Kre-tličan / Čokovi—Mladi levi 6:2, Cikle ranjd , ,1'untar 3:0; finale: Cikcak Kre-
^Novi 692. '
Zapfet v zadnjem kolu
Zakaj Kočevci niso odigrali srečanj z Novoteh-no in Hrastničani? — Odgovor znan te dni
KOČEVJE, NOVO MESTO — Prav zadnje kolo prvenstva v prvi slovenski namiznoteniški ligi je prineslo nenadejan in nepotreben zaplet. Še prejSnji teden je kazalo, da je vse odločeno. Prvak naj bi postala Kovina Olimpija, najbliže končnemu cilju, u vrstilvi v II. zvezno ligo, pa je bila ekipa kočevskega Melamina. Za kaj takega je bilo potrebno le, da doma užene najnevarnejšega zasledovalca, novomeSko Novotehno, in pa vsaj na papirju precej slabSe Hrastničane.
Toda po sobotnem in nedeljskem zadnjem kolu je razplet povsem drugačen. Če ostane pri doseženih rezultatih, potem je novi drugoligaS ekipa novomeSke Novotehne. Slednja je brez boja z 9:0 dobila dvoboj v Kočevju, ker gostiteljev enostavno ni bilo za zelene mize. Prav tako so brez boja z 9:0 dobili dvoboj v Kočevju Hrastničani In ker so NovomeSčani predtem s 5:4 zmagali tudi na Jesenicah, so na lestvici prehiteli igralce Melamina, to pa pomeni tudi njihovo uvrstitev v II. zvezno ligo. TakSen je bil pač razplet zadnjega kola, veliko vpraSanjepa je, ali je tudi dokončen.
V prvi vrsti je treba poiskati odgovor na vprašanje, zakaj Kočevci niso odigrali tekem zadnjega kola. V klubu trdijo, da je prišlo do zmešnjave pri dogovarjanju terminov in da jih o datumu igranja tekem zadnjega kola prvenstva ni obvestil nihče iz zveze. Prav zategadelj se bodo zoper registracijo obeh tekem pritožili. Nasprotno od Kočevcev pa v Ljubljani trdijo, kako so bile ekipe o terminih igranja pravočasno obveščene. Naj bo kakorkoli že, v Ljubljani so zagotovili, da bo neljubi razplet razrešen še ta leden; če bodo Kočevci dokazali da jih o datumu tekem zadnjega kola resnično ni nihče obvestil, bodo srečanja pač naknadno odigrana. Vse dotlej pa je o novem članu H zvezne lige očitno preuranjeno govoriti
B. B.
in učinkovito in že v 10. minuti vodile z 9:6. Blisk upanja se je za gostje pojavil sredi drugega polčasa, ko so pri rezultatu 15:13 za Itas imele priložnost z dvema sedemmetrovkama razliko še zmanjšati, toda obe so zastreljale. V nadaljevanju so telesno močnejše in tudi izkušene gostiteljice stvari vzele v svoje roke in predvsem po zaslugi Stanke Jerič popolnoma razblinile vse upe Mariborčank, Slavje po zadnjem sodniškem žvižgu je bilo nepopisno, še zlasti potem, ko je sekretar Rokometne zveze Slovenije Franko Komel predal Vukovi, kapetanki domače vrste, pokal za osvojeno prvenstvo. V senci tega so v soboto minila vsa ostala srečanja zadnjega kola, tudi tisto v Ljubljani meid Olimpijo in IMV Novo mesto. Novomeščanke so zaključile serijo spomladanskih porazov, njihova zadnja prvenstvena zmaga sega v 7. april, ko so v 12. kolu doma premagale Alples. Igralke IMV so tako iz kola v kolo drsele po lestvici navzdol in po sobotnem porazu v Ljubljani naposled pristale na 7. mestu.	V pohvalo
Prav o ničemer pa ni zadnje sobotno kolo odločalo v moški republiški ligi. Prvak je znan že dalj časa, Slovenj Gradec je naslov osvojil kar s 7 točkami prednosti, ligo pa zapuščata Prule in Krško. Slednje je z nekaj igrami, zlasti pa s sobotnim zadnjim nastopom, ko je gladko premagalo Ferrotehno, dokazalo, da bi lahko bilo vsaj nekaj mest višje. Upajmo, da si bo krški rokomet po tem spodrsljaju še opomogel. Poglavje zase so Ribničani, po napovedih pred prvenstvom eni od kandidatov za vrh lestvice. Toda spodrsljajev je bilo toliko, da so naposled pristali na zanje skromnem četrtem mestu
r\
SPORTVI KOMf:\TAR
V\
Se bo Inlesu še kolcalo?
Republiškega rokometnega plesa je konec, toda v kakšnih ligah bo tekmovanje jeseni, ni znano
Stare izkušnje se ponavljajo tudi tokrat. Minulo soboto je bilo sklenjeno prvenstvo lakov moški kot v ženski prvi republiški rokometni ligi, toda ne ekipe pri vrhu ne ekipi na dnu ne vedo z gotovostjo, v kakšnem tekmovalnem razredu bodo igrale prihodnjo sezono. Laže je seveda tistim na vrhu. to velja so Slovenjgradčane in Kočevke. Oboji so si v najslabšem primeru že zagotovili nastopanje v II zvezni ligi, toda vse glasnejše so go vorice o spremembi tekmovalnih sistemov.
Predsedstvo Rokometne zveze Ju-gosla vijeje namreč pred dnevi predlagalo, naj bi že jeseni dvajset prvoligaških ekip nastopilo v dveh ligah s po desetmi vrstami, medtem ko naj bi drugoligaško prvenstvo potekalo v štirih skupinah. To bržkone pomeni I a in I b ligo ter štiri medrepubliške. Če je tako, potem bo tudi v pravkar končanih republiških ligah prišlo do nekaterih sprememb, odvisno seveda od \tega, kakšen je bil razplet v II zvezni
ligi Ali z drugimi besedami poleg Slovenj Gradca pri moških in Itasa Kočevje pri dekletih naj bi v višji tekmovalni razred zanesljivo napredovale še drugouvrščene ekipe, nemara bo mesto celo za tretjeuvrščene. Ob takšnem razpletu se bo najbolj kolcalo Ribničanom, ki so lahkomiselno zapravili priložnost, da bi na koncu pristali vsaj na drugem ali tretjem mestu, brez možnosti zatoke vrste dosežek pa niso bile tudi Novomeščanke.
Toda za tarnanje je prepozno, sedaj je že na dlani da bo v višji ligi — pa naj bo organiziranost sedanja ali nova — od dolenjskih ekip nastopila le vrsta kočevskega Itasa Drugo pa je sedaj seveda vprašanje, ali bo kočevski šport ob dejstvu, da ima v II. zvezni ligi že odbojkarice, da se za uvrstitev v zvezno ligo potegujejo še namiznoteniški igralci (o tem na drugem mestu), takšen zalogaj tudi zmogel
B. B.

gag # /,w'
■ §ll-	v faJ&i
NOVE REPUBLIŠKE PRVAKINJE — Rokometašice kočevskega Itasa po sobotni zmagi nad mariborskim Branikom, ki jim je prinesla naslov republiških prvakinj in prihodnjo sezono igranje v II. zvezni ligi, kar je doslej ngjvečji uspeh kluba. Stojijo (z leve proti desni): trener Radič, Jančič, Jerič, Bejtovič, Klarič, Križman, M. Dragičevič, trener Mesojedec; čepijo: L. Dragičevič, Guštin, Lindič, Štefanišin, Vuk, predsednik kluba Kovačič. (Foto: M. Glavonjič)
Mirna), 3. Brcar (Šentrupert); (1983—84): 1. Kapus (Mokronog), 2. Kolenc (Mirna), 3. Kastelic (Trebnje).
PLAVALNI TEČAJI
KRŠKO — Plavalni klub Celulozar iz Krškega bo med 25. junijem in 4. avgustom organiziral tedenske plavalne tečaje v bazenu tovarne Videm. Za otroke od 4. leta starosti bodo tečaji v dopoldanskem in popoldanskem času, za odrasle pa ob večerih. Cena tečaja je 150,00 din; prijave sprejema pisarna PK Celulozar v dopoldanskem času med 7. in 11. uro, popoldne pa seje moč med 18. uro in 20.30 prijaviti na bazenu. Prav tako seje moč prijaviti po telefonu (0608) 32-511, int. 547, v dopoldanskem času.
ZMAGA POTOČANOV
LOŠKI POTOK — Pred dnevi je bil v Loškem Potoku zanimiv turnir v malem nogometu gostilničarskih ekip, na katerem je nastopilo sedem moštev. Prvo mesto so osvojili igralci gostiteljev, ekipa Potočana, ki je v finalu premagala ribniški Pupaj s 6:3. Zmagovalec je bil znan šele po streljanju sedemmetrovk, tretje mesto pa je zasedla vrsta Gostišča Ribničan. Najboljši igralec je bil Knavs (Potočan), strelec pa Pavlovič (Gostišče Ribničan).
M.G-č.
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	V Spodnji Polskavi pri Mariboru seje pred dnevi končalo šahovsko prvenstvo Slovenije za mlajše pioniije in pionirke. Nastopilo je 24 deklet in 32 fantov, igrali pa so sedem kol. Dolenjsko zastopstvo se je tudi tokrat imenitno odrezalo, saj je Ingrid Mihelič postala republiška prvakinja, Starotržanka je bila druga, Darja Kapš pa tretja. Pri fantih je Kočevec Andrej Janša dosegel imeniten uspeh z osvojitvijo drugega mesta.
•	Na mednarodnem šahovskem turnirju, ki je bil pred dnevi v češkoslovaških Pardubicah, je v pionirski konkurenci Uroš Kobe iz Starega trga dosegel lep uspeh. Med 250 tekmovalci je zasedel odlično peto mesto.
•	Na rednem mesečnem šahovskem turnirju v Starem trgu je zmagal U. Kobe z 8,5 točke, sledijo pa: V. Kobe 7, Horvat 6,5, Lindič 6, Vukelič 4,5 itd.
-ob
• Na ekipnem šahovskem prvenstvu Slovenije za mlajše pioniije in pionirke, ki je bilo 26. maja v Kočevju, je sodelovalo 14 moških in 8 ženskih ekip. Pri pionirjih je zmagal Dragomer, prva ekipa Kočevja je bila druga, druga kočevska ekipa pa je zasedla 10. mesto. Pri pionirkah je ponovno zmagala ekipa Starega trga iz občine Črnomelj. Posebnost turnirja je bilo tekmovanje za »belo trdnjavo«. Pobudnik te novosti je znani kulturni in šahovski delavec Ive Stanič iz Kočevja: »Za »belo trdnjavo« lahko tekmujejo le liste osnovne šole, ki imajo moško in žensko ekipo. Smisel takega tekmovanja je v tem, da po šolah ne bi dajali prednosti le moškemu ali ženskemu šahu (kot se je v glavnem dogajalo doslej), ampak spodbujali oba. Takšno tekmovanje, ki smo ga letos prvič uvedli za mlajše pionirje v Kočevju, je bilo lepo sprejeto in ga bomo prihodnje leto ponovili. Letos je »belo trdnjavo« osvojila osnovna šola iz Starega trga (Črnomelj), kije imela v seštevku rezultatov pri dečkih in deklicah največ uspeha.«
, , r	J. B.
V SOBOTO KROS NA REPČAH
REPČE — Mladi iz Repč pri Trebnjem bodo organizirali to soboto ob 17. uri že devetič Kros Repče, na katerem se bodo tekmovalci lahko preizkusili v 5-kilometr-skem krosu ter v teku pioniijev na 2,5 km in cicibanov na 500 m dolgi progi. Udeleženci lahko prijavijo nastop in dobijo informacije na naslovu: Aleš Hren, Repče 16, 68210 Trebnje, ali na telefonski številki 45-193 (Aleš) in 45-192 (Matjaž). Na dan tekmovanja bodo zbirali prijave tudi na startnem mestu od 15. do 17. ure, kjer bo moč plačati tudi startnino 15 din. Po krosu bo ples z ansamblom Franca Freleta.
Cilj četrte etape bo v Novem mestu
Dirka Po Jugoslaviji tudi skozi Dolenjsko
NOVO MESTO — Po krajšem premoru se ljubiteljem kolesarstva na Dolenjskem zopet obeta zanimiva mednarodna prireditev. V Novem mestu bo namreč cilj četrte etape tradicionalne 45. dirke »Po Jugoslaviji«, ki se bo letos pričela 16. junija v Beogradu, končala pa 24. junija v Portorožu.
Letošnja dirka Po Jugoslaviji bo imela deset etap, prva bo vožnja na kronometer v Beogradu, 17. junija bo tekmovalce pot vodila od Beograda do Vukovarja, 18. junija od Vukovarja do Koprivnice, 19. junija od Koprivnice do Novega mesu, kjer bo dan kasneje start pete etape med Novim mestom in Roglo. Šesta etapa pelje med Roglo in Ljubljano, sedma med Ljubljano in Bovcem, osma med Bovcem in italijanskim Pordenonom ter deveta med Pordenonom in Portorožem. Za letošnjo dirko je zanimanje izredno veliko; organizatorjem se je doslej prijavilo že dvanajst državnih reprezentanc, poleg njih bosta na startu še ekipi A in B Jugoslavije, ob njih pa najveijetneje tudi ekipa sponzorjev. Za novomeške kolesarje bo to enu zadnjih letošnjih priložnosti, da dosežejo tudi na tako močni in medijsko izredno odmevni dirki rezultat, ki so ga sposobni.
Najmlajši v boju z motorji in progo
Pionirsko prvenstvo v mo-tokrosu — Pritožba
PRILIPE — Nedeljske motokros dirke sicer niso privabile običajne množice gledalcev, zato pa se je zbralo toliko več otroških radovednežev, ki so prišli občudovat svoje vrstnike. Na prilipski stezi so bili namreč priča državnemu prvenstvu v razredu do 80 ccm, hkrati pa še medrepubliškemu prvenstvu pioniijev od 6 do 12 let.
Za pionirje je bila to letos tretja dirka po vrsti. V L razredu je zmagal Dejan
• Pri ponovnih meritvah motorjev so ugotovili, da njuna prostornina res presega zgorqjo omejitev. Rezultati zato ostajajo neuradni, spor pa se bo reševal pri Avto-iroto zvezi Jugoslavije.
Hameršek iz lenarškega kluba Unior, Bre-žičana Boštjan Kozole in Aleš Berstovšek, ki se letos prvič udeležujeta tekmovanj, pa sta se uvrstila na 5. oziroma 7. mesto. V drugem drazredu je zmagal Oliver Rogan iz Murske Sobote in v tretjem (do 80 ccm) Brežičan Damjan Pavkovič. Njegov klubski kolega Mitja Kožar si je priboril 14. mesto.
V dirki za državno prvenstvo v razredu do 80 ccm se je pomerilo 20 tekmovalcev v starosti nad 12 let. Po neuradnih rezultatih je prvo mesto pripadlo Aleksandru Valpatiču (Radenci), drugo Romanu Cerarju (Lukovica) in tretje Sašu Kraglju (Orehova vas). Predstavnik kluba FAM iz Lukovice se je po končani dirki pritožil zaradi domnevne prevelike prostornine motoijev zmagovalca in tretjeuvrščenega. V ponedeljek popoldne so zato opravili natančne meritve prostornine obeh spornih motorjev.
B. D.
7$ ja (2128) 31, maja 1990
MALI MOŽ NA MALEM MOTORJU — Bo to čez nelug let velik mož na velikem motoiju? V avto-moto društvih vsekakor upgjo tako. (Foto: B. D.)
INLES KLONIL V FINALU
PTUJ — Letošnje republiško finale šolskih športnih društev v rokometu je bilo odigrano v Ptuju. Nastopile so štiri najboljše ekipe, med njimi tudi ribniški Inles Riko. V prvem srečanju so mladi Ribničani ugnali vrsto Podlubnika s 15:12 (6:5), nato v drugem še Šoštanj s 14:9 (7:3), klonili pa so v odločilni tekmi za prvo mesto proti gostiteljem, ekipi Ptuja, s 13:16 (6:6). Najboljši vratar turnirja je bil Ribničan Krajec.
M.G-č.
DOLENJSKI LIST

Si;'
m
« TELEVIZIJSKI SPORED*
.»Ivi*
PETEK, 1. VI.
8.35 — 11.45 in 15.00 — 1.15 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 11.35 VIDEOSTRANI
15.15	VIDEOSTRANI
15.25	SVET NA ZASLONU, ponovitev
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.25	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	MOZAIK TEDNIK, ponovitev
17.55	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.18 DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 RUMENA REKA, japonska dok. serija, 1/10
21.15	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 3/42
22.05 DNEVNIK 3 22.45 EX LIBRIS:
NEKOČ JE BILA SLOVENSKA POPEVKA
23.40	MALANHOLUA, angl. film 1.05 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30 Satelitski programi — 17.50 Studio Maribor — 19.00 Video meh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik - 20.00 Žarišče —20.30 Oddaja pred SP v nogometu —21.00 Skupščinska kronika — 21.30 Slavnostni koncert ob 35-letnici simfonikov RTV Ljubljana —23.05 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Glasbena delavnica — 9.00 Šolski program — 12.35 Prezrli ste, poglejte - 13.30 Kvizkoteka (ponovitev) — 1 5.00 Barva noči (ponovitev nočne-ga programa)—17.00 Dnevnik 1	17.20
Oddaja o znanosti — 17.50 Glasbena delavnica — 18.20 Številke in črke — 18.40 Risanka — 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Glas srca — (amer. nadalj., 3/4) — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije 22.10 Kulturni magazin 23.10 Šport danes — 23.15 Barve noči (nočni program) — 1.15 Poročila
SOBOTA, 2. VI.
13.40 in 14.00
1.15 TELE-
8.05 —
TEKST
8.20 VIDEO STRANI
8.30	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
13.30	VIDEO STRANI
14.25	CIRKUM MUSIČA, ponovitev
15.25	ODDAJA PRED SP V NOGOMETU, ponovitev
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 CIKLUS FILMOV W DISNEYA: CALLOWAYJEVI, amer. film
18.55	VAŠ ZELENJAVNI VRT, ponovitev zadnjega dela
19.10 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
19.59 UTRIP ) ŽREI
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30	KRIŽKRAŽ 22.05 DNEVNIK 3
22.40 GREHI, 7., zadnji del amer. nadalj.
23.30	VEČ KOT SAMO FL1RT, amer. film
1.05 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30 Satelitski programi — 19.00 Danes skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.10 Pop festival — 21.40 Filmske uspešnice: Veliki avtobus (amer. film) — 23.05 Vaterpolo Par-tizan:Mladcst — 0.20 Satelitski programi
TV ZAGREB
14.10 FORMULA 1, franc, nadalj., 8/13 I ■ EČE
DRUGI PROGRAM
DOLENJSKI UST
13.00	Nedeljsko športno popoldne 19.30 Dnevnik — 20.00 Osupljiva predstava živali (angl. dok. serija, 1/6) — 20.30 Mesta mostovi: Vrginmost (dok. oddaja) —
21.00	Satelitski programi — 21.50 Športni pregled — 22.35 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Poleto dopoldne — 12.35 Poletno popoldne — 15.00 Nočni program (ponovitev) — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20
8.50	TV koledar — 9.00 Izbor izobraževalnega programa —10.30 Čebelica Maja — 11.00 Prezrli ste, poglejte — 12.05 Saga o Forsythih — 13.00 Prezrli ste, poglejte — 14.30 Opičji stric (amer. film) — 15.55 Sedmi čut — 16.05 Kritična točka — 16.50 Poročila — 17.00 TV dražba — 17.30 M. Krleža: Adam in Eva (TV film) — 18.25 TV dražba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Alf (amer. humor, serija) — 20.50 Igrani film — 22.20 Dnevnik 3 —22.35 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije —
22.50	Športna sobota — 23.15 Barva noči (nočni program) — 1.15 Poročila
23.00
NEDELJA, 3. VI.
8.35 — 12.40 in 13.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI
9.00	OTROŠKA MATINEJA 10.15 GREHI, amer nadalj., 5/7
11.00	ALO, ALO, humor, oddaja, ponovitev
11.30 ALPSKI VEČER — BLED ’90
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
TV ZAGREB
9.30 Poročila — 9.35 Ponovitev risane serije — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke
—	11.00 Kmetijska oddaja -12.00 Resna glasba — 13.00 Nevami zaliv (serijski film)
—	14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Znanstveno-popuplami film — 17.00 Vojaška akademija (amer. film) — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2
—	20.00 Vrnitev Arsena Lupina — 21.00 Zabavna glasba — 21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Športni pregled — 22.40 Nočni program — (Nezvesto tvoja, amer. film) — 0.40 Poročila
Izobraževalni program —17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke — 18.45
Znanost — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Ellis Island (amer. nadalj., 5/7) — 21.10 Labirint (kontaktni magazin) — 22.40 Dnevnik 3 — 23.00 Šport danes — 23.05 Nočni program — 1.05 Poročila
SREDA, 6. VI.
8.35 — 11.20 in 15.00 — 0.15 TELE-TEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
15.25 ŽARIŠČE, ponovitev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev
PONEDELJEK, 4. VI.
8.35 — 11.25 in 16.10 — 0.20 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
11.15	VIDEOSTRANI 16.35 ZDRAVO, ponovitev
18.00	DNEVNIK 1
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK, ponovitev
18 40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.00	ADAGIO, drama TV ZG
21.15	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3
22.10	POLETNA NOČ
22.10 MURPHY BROWN, amer. naniz., 1/24
22.50 KDO JE BOURNE, amer. nadalj., 1/4
23.35 ČRNI GRAD, angl. nadalj., 1/18 0.10 VIDEOSTRANI
18.00	DNEVNIK 1 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 PO SLEDEH NAPREDKA 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.30 DNEVNIK 2
20.00	FILM TEDNA VELIKI TEK, poljski film
21.45 POLETNA NOČ 0.05 VIDEO STRANI
IZJEMNA PRILOŽNOST
Pri Rudniku Senovo lahko nabavite kvaliteten rjavi premog 14,5 odstotka ceneje.
Razen tega vam nudimo brezplačen prevoz do razdalje 30 km.
In kakšen je vaš prihranek pri nabavi na primer 5 ton kock?
Natanko 972,70 din!
	stara cena	priložnostna cena
5 ton kock prevoz do 30 km	4.835,50 360,20	4.223,00
	5.195,70	4.223,00
(
Številke so prepričljive!
Izrabite to izjemno priložnost, ki jo nudimo od 23.5.1990 do vključno 15.6.1990. J Nakup lahko uredite na blagajni ali komerciali Rudnika Senovo.
p
Rudnik Senovo Titova 106 68281 SENOVO ® 0608/29-315
*
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 18.30 Mostovi — 19.00 Mednar<xina kuhinja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Kronika festivala animiranega filma v Zagrebu —22.30 Svet poroča
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 19.00 Park
Maksimir (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik i Žarišče — 20.3
20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) — 21.15 Zabava vas Halid Bešlič s prijatelji — 22.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.25 TV koledar — 8.35 Čudovita leta (angl. naniz.) —9.00 Poletno dopoldne — 12.35 Poletno popoldne — 15.00 Nočni program (ponovitev) — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Čudovita leta — 18.20 Številke in črke —18.45 Potopis — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer in igrani film — 22.45 Dnevnik 3 — 23.10 Nočni program — 1.10 Poročila
AVTOZAŠČITA
da vaše vozilo ne bo rjavelo
GARANCIJA 6 LET
Toni Janežič
Skrovnik 5a, 68295 Tržišče
Tel. (068) 49-567 ali (0608) 88-817, inter. 31
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Poletno popoldne — 15.00 Nočni program (ponovitev) — 17.00 Dnevnik 1 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke —18.20 Številke in črke — 18.45 Teledish — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 TV drama — 21.00 Argumenti (zunanjepolitična oddaja) —21.35 Dnevnik 3 — 22.00 Nočni program — 0.00 Poročila
TOREK, 5. VI.
10.40 in 15.00 — 0.55 TELE-
8.35	—
TEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
15.25 ŽARIŠČE, ponovitev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev
18.00	DNEVNIK I
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.30 DNEVNIK 2
20.00	OČE BOM, italij. nadalj., 1/6 20.50 AKTUALNO:
RAZPRODAJA DRUŽBENE LASTNINE
22.35	DNEVNIK 3 22.45 POLETNA NOČ
0.45 VIDEO STRANI
ELITA »Šš«, Novo mesto, d.o.o.
Muzejska 3, tel. (068) 25-506 svetovanje, organizacija in posredovanje pri prometu z nepremičninami
NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE:
—	svetovanje, organizacija in posredovanje pri prometu z nepremičninami
(hiše, lokali, stanovanja, zemlja itd.)
—	svetovanje in posredovanje pri izbiri in izdelavi gradbenih projektov
—	svetovanje in posredovanje pri pridobitvi gradbene dokumentacije
URADNE URE ZA STRANKE: petek: 16.00 — 19.00 sobota: 9.00 — 12.00
PRIHRANITE ČAS IN DENAR -PREPUSTITE SKRBI ELITI »ŠŠ«!
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
V šolskem letu 1990/91 bomo organizirali oddelek izobraže-vanja ob delu, smer tekstilno-konfekcijski tehnik, kot dislocirani oddelek STŠ Maribor. Izobraževanje bo trajalo predvidoma 2 leti in bo v popoldanskem času ob petkih in sobotah y prostorih družbenoekonomske srednje šole.
Pogoji za vpis:
končana lil. ali IV. stopnja tekstilno-konfekcijske smeri (tekstilni konfekcionar I, II, tekstilnoobrtni konfekcio-
nar, krojač)
— opravljen pripravniški izpit
Stroški izobraževanja:
Za diferencialne izpite 2. in 3. letnika — 400 DEM za 4. letnik — 800 DEM, v primeru, da bo vpisanih 30| kandidatov.
Vsi, ki želite obogatiti svoje strokovno znanje in pridobiti V, stopnjo izobrazbe, pošljite vloge z dokazili do 10.6.1990 na naslov: LABOD, tovarna oblačil, Novo mesto, Cesta herojev 29, kadrovska služba.
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 18.05 Svet športa — 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: oddaja o slovenskem filmu in Veter v mreži (slov. film) — 23.15 Satelitski programi
AVTOMEHANIKA JANEZ VIDRIH Šempeter 51, Otočec tel. (068) 85-180
UDOI
obveščam, da imam na zalogi in da montiram več vrst izpušnih cevi iz uvoza po ugodni ceni. Po dogovoru je možna dobava in montaža za vsak model evropskega in japonskega osebnega avtomobila.

5-

VSE ZA VARNOST IN ZAŠČITO ČLOVEKA
SLABŠA PRODAJA VINA
/K
KOVINAR Novo mesto Ljubljanska 28
RAZPISNA KOMISIJA
razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA (ni reelekcija)
14.55 KOLO SREČE
16.30	DNEVNIK 1
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 KOMORNI ANSAMBEL SLO-VENICUM
17.10	MALTEŠKI SOKOL, amer. film 19.00 MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
20.05 BREZ TRETJEGA, drama TV ZG
21.10	ZDRAVO
22.30	DNEVNIK 3 22.50 VIDEO STRANI
Opomba: 17.25 nogomet JU:Nizo/cmska 10.00 Oddaja za JLA in igrani film —
Poleg splošnih pogojev, predpisanih po zakonu, statutu in drugih internih aktin podjetja, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
POD 1:
Visoka ali višja izobrazba strojne smeri in najmanj tri leta prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu.
POD 2:
Srednja strokovna izobrazba kovinske predelovalne smeri in najmanj petimi leti prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v zaprti kuverti na naslov:
KOVINAR, Ljubljanska 28, 68000 Novo mesto — za razpisno komisijo.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
METLIKA — V primerjavi z lanskim prvim trimesečjem se je prodaja metliških vin zmanjšala za okoli desetino, v maju pa se prodaja izboljšuje. Zmanjšana prodaja je seveda posledica manjše kupne moči.
I *»
GT
trgovsko podjetji
NOVOTEHN
68001 novo mesto, glavni trg 11;
NOVO VNOVOTEHNl
Od 1. 6. dalje v trgovini v Bučni vasi pri No vem mestu, telefon (068) 21-434
DISKONTNA PRODAJA
instalacijskega materiala za vodovod in cen tratno kurjavo.
Za člane stanovanjskih zadrug in za repro-dukcijo po grosističnih oz. tovarniških cenah, za ostale kupce pa k tem cenam zaračunamo samo prometni davek.
Gradbeni material: konkurenčne cene v Novem mestu in v naših trgovinah v Trebnjem Krškem, Kostanjevici in Metliki.
Obiščite nas in se prepričajte!
IMV NOVO MESTO TOZD REVOZ
objavlja prosta dela v karosernici, lakirnici in montaži R-4 in R-5.
Delo takoj dobijo:
—	brizgalci
—	kleparji
—	varilci
—	avtoelektrikarji — PK in NK delavci
Delo je normirano, dvoizmensko, z urejenim prevozom in s primernim osebnim dohodkom!
Prednost pri izbiri imajo mlajši delavci z odsluženim vojaškim rokom!
Pisne vloge pričakujemo v 8 dneh, vabimo pa t/as tudi na osebni razgovor.
Naš naslov: IMV-TOZD REVOZ, kadrovska služba, Zagrebška 20, Novo mesto.



praznik občine krško * praznik občine krško j
ljubljanska banka
TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO
pravi naslov za denarne zadeve, sodobnost in tradicija poslovnost in zanesljivost — banka, ki zagotavlja varnost in zaupnost
ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
trgovsko podjetje na debelo In drobno, 68270 Kriko. C. krtkih žrtev 47, p. o. telefon: direktor 71-052, centrala 71-185, 71-062, žiro raiun pri SOK Kriko it 51600-601-10313, žel. post. Kriko — Slovenija, telegram: Preskrba —- Kriko
Vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem čestitamo ob občinskem prazniku

čestitkam za praznik se pridružuje tudi
Mw*>	3V
«w*SSčff,S»!
iwfnn. ^ 2)sOP "
DOLENJSKI UST
2128) 31, maja 1990
	n|	.WT,
		
		
\V\ ife		
	
9*91	
V TEM TEDNU VAS ZANIMA pbodam-kup.m-ToseŽtmu
tedenski koledar
Četrtek, 31. maja — Angela Petek, 1. junija — Justin Sobota, 2. junija — Evgenij Nedelja, 3. junija — Drago Ponedeljek, 4. junija — Kristina Torek, 5. junija — Ferdinand Sreda, 6. junija — Zdenka
uri) ameriška drama Društvo mrtvih pesnikov. I. 6. (ob 20.uri) ameriška glasbena melodrama Salsa. 3.6. (ob 18. uri) ameriško znanstvenofantastična komedija Narod z drugega planeta. 5.6. (ob 20. uri) hongkonški karate Film Bruce Lee superstar.
LUNINE MENE
31. maja ob 10.11 — prvi krajec
kino
BREŽICE: L in 2. 6. (ob 20. uri) ameriška komedija Seks, laži in video trakovi. 1. in 2.6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Ljubezenski stroj. 3. (ob 18. in 20. uri) in 4. 6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Kobilica. 5. in 6.6. (ob 20. uri) italijanski erotični film Lju-bezcn in strast.
ČRNOMELJ: 31. 5. in 3. 6. (ob 20.
KRŠKO: 31.5. (ob 20. uri) ameriški triler Detektiv in dama. L 6. (ob 20. uri) in 3. 6. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Kickboxer. 1. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Nebeške lisice. S. 6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Maškarada. 6. 6. (ob 19. uri) ameriški glasbeni film Salsa.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 31.5. do 3.6. (ob 18. in 20. uri) ameriška nora črna komedija Vojna zakoncev Roses. Od 1. do 3. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Srčece. 4. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nerešeno. 5. in 6. 6. (ob 20. uri) gledališče ITD Zagreb.
službo dobi
ZAPOSLITEV v bifeju dobi dekle. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	107
ZAPOSLIM dva ključavničaija z znanjem varjenja s C02. Novak, Na lazu 1, Novo mesto.	114
AKVIZITERJE za prodajo blaga na terenu in prodajalca za trg Iščem. Šifra: DOBER ZASLUŽEK.	145
DEKLE za strežbo v bifeju zaposlim. Sobote in nedelje proste. « (0608)69-138 po 19. uri.	188
126 P, letnik 1982, in avtomatik, letnik 1985, prodam. « 25-369.	138
R 18, letnik 198Jfdobro ohranjen, garaži-ran, ugodno prodam. « (0608)33-040 do 15. ure, ali (0608)69-566, po 15. uri.
AKVIZITERJE za prodajo »happy line« pristopnic iščem. Zaslužek 700 din po
prodani pristopnici, « (0608)70-465.
206
ČE STE ZAINTERESIRANI za prodajo zanimivega artikla po terenu, se oglasite na « 26-098, dopoldne ali zvečer. 208
ev za i tržišču. «
IŠČEMO omejeno število akviziterjev artikel, ki je zelo prodajan na tržišču. (068) 22-815, v četrtek ali petek zvečer.
RADI DELATE Z LJUDMI, želite dober zaslužek, vas zanima AMC? Pridružite se nam. Svoje ponudbe oddajte pod šifro: AMC.	229
službo išče
ŽENSKA 21 let, po poklicu pletilja, išče kakršnokoli zaposlitev na območju Treb-
njega, Novega mesta ali Ivančne Gorice. « (068)84-279.	266
stanovanja
GARSONJERO s sanitarijami najamem v Sevnici, Bregu, Loki, Radečah ali Zidanem mostu. Šifra: SEVNICA. 82 ZAMENJAM upokojensko stanovanje, velikosti 45 m2, v Črnomlju, za Novo mesto ali Ljubljano. Stanovanje je primemo za invalide, v stanovanju je telefon in centralno ogrevanje. «52-781.	136
GARSONJERO kupim. « 23-110 od 12. do 18. ure.	150
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Sevnici sli okolici išče zaposleno dekle. Možna pomoč v gospodinstvu starejši ženski. Šifra: SEVNICA	175
GOLF diesel, letnik 1983, ohranjen, prodam. Dušan Retelj, Koštialova 28, Novo mesto.	140
GOLF JXD, letnik 1985, prodam. « 65-391.	141
Z 750, letnik 1978, registriran do septembra, prodam. « 25-701, Novo mesto. GILERA 200 arizona, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. « 25-627 ali 51-140.	149
126 P, letnik 1989, prodam. * 85-976.
151
PRODAM BM W 320 i, letnik 1980, srebrni metalik, prevoženih 65000 km, motor 4 cilindre, za 80.000 din, in fiat 126 PGL, star 5 mesecev, rumene barve, prevoženih 4000 km, za 40.000 din. Informacije Belanič, ® (047)75-413 ali
75-414.	152
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor.
155
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. ® 24-191.	158
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 4/91, bele barve, prodam. « (068) 59-082.	161
KATRO, letnik 1986, prevoženih 44800 km. prodam. ® 56-078.	168
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Ludvik Gabrijel, Gor. Dobrava I, Trebnje.
169
ZASTAVO 101, letnik 1978/79, registrirano do 20. februarja 1991, prodam. Cena po dogovoru. Vili Bevc, Cesta Kozjanskega odreda 8, Senovo.	170
GOLF diesel in R 4 prodam. Kukman, Jablan 23, Mirna Peč.	171
126 PGL, star leto dni, ugodno prodam. Jožica Rozman, Šranga 4, Mirna Peč.
motorna vozila
Z 750, starejši letnik, registrirana do marca 1991, prodam za 1000 DEM. Stanka Zeks, Brezovo 13, Blanca.	178
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. «(0608)61-846.	179
JUGO 45, letnik 1989, registriran do marca 1991, prodam. W 24-631.	181
FIAT 126 P, september 1987, odlično ohranjen, garažiran, zaščiten z dodatno opremo, in digitalni avtoradio z zvočniki
MOTOR TOMOS 14 M, lepo ohranjen, registriran do maja 1991, prodam. ® (0608)34-890.	84
MINI 1000, lepo urejen, registriran do 13.2.1991, prodam za 16.000 din. Podlogar, Boštanj 1,68294 Boštanj. 85 ZASTAVO 750, letnik 1985, prevoženih 25000 km, prodam. « 42416.	102
TAM 6500, kiper z avto dvigalom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 106 FIAT 126 P, letnik 1986, oktober, prodam. «25420.	122
JUGO 60 GVL, oktober 1989, bele barve, prodam za 9.300 DEM. ® 26-337.
124
JUGO KORAL 45, star sedem mesecev, rdeče barve, prodam. ® 20-584.	127
GOLF, letnik 1980, ugodno prodam. « (0608)62-125.	129
Z 101, letnik 1987, tridelne traktorske brane, motorno žago Homelite in avtomatik A3 KLS. prodam. ® (0608)43-335.
131
Z 750, letnik 1984, prodam za 16.100 din ali menjam za večji avto. ® 25-003.
132
JUGO 45, letnik 1984, zelo poceni prodam. Dobrava 36, Otočec.	133
JUGO 45, letnik 1984, prevoženih 35.000 km, prodam. « (0608)31-191.	134
GOLF JGL diesel, letnik 1985, prodam. Jančar, Črmošnjice 1, Stopiče. 135
prodam. Malnar, Kettejev drevored 49, Novo mesto.	182
126P, letnik 1981, prodam. Ludvik Vire, Tomšičeva 11,6821 o Trebnje. 137
GOLF diesel, letnik 1986, registriran maja, prodam ali menjam za novejšega. ® (068)26-160.	—	183
126 P, november 1987, prodam. Mira Vavpič, Šmarješke Toplice 95.	184
126 P, letnik 1980, prodam. ® (068) 25-731.	-	186
R 4 GTL, letnik 1984, irt R 4 GTL, letnik 1989, prodam. « 76444.	187
JUGO 45, star dve leti, prodam. «(068)44823.	189
AUDI avtomatik 80 in gumi voz prodam. Potov Vrh 7.	- 191
126 P, letnik 1985, prodam. « 42453, popoldne.	192
Z 126 PGL, rumen, star 7 mesecev, prevoženih 4700 km, prodam. « 27-653.
193
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prva registracija aprila 1985, prodam. Peter Barborič, Šentjošt 4, Novo mesto, «(068)43-721.	194
MOTOR M 14 prodam za 800 DEM. ® 24455.	».	(95
JAWO 350, letnik 1988, 450 km, prodam. «41-116.	197
KARAMBOLIRANO lado rivo 1500, letnik 1987, prodam. Goriška vas 16, Mirna Peč.	199
Z 850, letnik 1983, prvi lastnik, prodam. «25-714.	200
R 14, letnik 1979, rdeče barve, odlično ohranjen, ves čas garažiran, proda prvi lastnik za 3L500 din. Registriran je do
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DtC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Lagan (odgovorni uradnik), Andrej Bartol), Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bo|an Bud|a, Breda Duilč, Anton Jakie, Zdenka Lindlč-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto it.: 52100-603-30624. Devizni račun it.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna itevllka 7 din, naročnina za 2. trimesečje 60 din; za delovne in družbene organizacije 160 din; za tujino 40 ameriikih dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomska oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpise, licitacije ipd. 120 din. Mali oglasi do deset besed 80 din, vsaka nadaljnja bsasrls 6 dl#
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tsiefoni: ured-nlitvo (068) 23-606,24-200, naročniika služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografi| ne vračamo. Na podlagi mnenja republiikega komiteja za Informiranje Republike Slovenije (it. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tlak: Ljudska pravica, Ljubljana.
konca julija 1990. Cesatjeva 30, Novo mesto, « 28-192.	201
MOPED APN 6, pet prestav, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam za 7.500 din. Novo mesto, Cesarjeva 30, «28-192.	202
LADO karavan, letnik 1988, prodam. «(0608)32475.	204
JUGO 45 A, star tri leta, dobro ohranjen, ugodno prodam. «(068)26-579, po 20. uri.	207
R 4, letnik 1982, prodam ali menjam za Z 750. « 52-128.	212

bmič.	251
LADO 1200 S, april 1987, prodam. «25-694.	253
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Milan Barbič, Mala Cikava 15, Novo mesto.
254
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do maja 1991, prodam. « (068)44-898, dopoldne, ali (068)24-064, popoldne. 255 R 5, letnik 1974, odlično ohranjen, motor generalno obnovljen, priključek za golfa (stari tip) in za wartburg prodam. Prodam tudi glasbeni stolp (2 x 40 W), avtoradio in zvočnike Pioneer (2 x 60 W), vgradni. «44-313	256
DAIHATSU CHARADE turbo diesel 1,0, marec 1990, prodam. « 49-320.
257
ZASTAVO 101, letnik 1979, prevoženih 49.000 km, prodam. « 85489.	260
ZASTAVO 128 1,1 GX, 1988, prodam. «(068)23-850.	261
Z101, letnik 1986, in prikolico Adria 500 ugodno prodam. « (0608)33-228. 262 Z 101 GTL 55, registrirana za celo leto, letnik 1983, odlično ohranjena, prodam. Cena 3800 DEM. Ogled popoldne. Zlatko Pejič, Pod vinogradi 2, Straža, ® 86-239.	263
Z 128, letnik 1988/11, ugodno prodam. «(0608)82-630.	267
ZASTAVO 128 skala, 6/88, prevoženih 18000 km, prodam. « 25-721.	268
JUGO 45, letnik 1989, registriran do maja 1991, prodam. * 21-003.	271
GOLF, letnik 1979, dobro ohranjen in obnovljen, ugodno prodam. « (0608) ------	272
81-200, popoldne.
kmetijski stroji
OBRAČALNI plug, enobrazdni, za traktor TV, nov gumi voz (13 col) in rabljen mlin za žito prodam. « (0601)81-387.
10
PUHALNIK TAJFUN in motorno škropilnico Stihi prodam. « 42-925.	87
KOSILNICO znamke IMT, motor Lambergi ni (12 KM), staro eno leto, širina grebena 130 cm, ugodno prodam. Soko-lovič Rudi, Goijanska 13, Kostanjevica na Krki.	90
TRAKTOR DEUTZ, odlično ohranjen, prodam zaradi finančnih razlogov. 9 (0608)79-690.	109
TROSILNIK hlevskega gnoja prodam. «(068)46-628.	121
TRAKTOR Hanomag (18 KS), s koso in hidravliko, in motor APN 6 prodam. Ho-sta Stanko, Sela 16, Šentjernej. «41-086.
126
TRAKTOR TV 523 s priključki prodam ali zamenjam za gradbeno parcelo.
«(0608)79-525.	143
UNIVERZALNI rotacijski obračalnik URO 3000 in rotacijski obračalnik SRO 3300 prodam. Anton Kramar, Trg 5, Mirna Peč.	153
Supra, novo, prodam. Celestina, Vodale, Tržišče.	157
TRAKTOR TV 420 in plug prodam. Janez Pevec, Vel. Pece 17, Šentvid pri Stični.
Z 101, starejši letnik, prodam. Janez Lenart, Tomažja vas 25, Škocjan. 218
GOLF JGL diesel, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. « 20431.	219
GOLF diesel, S paket, letnik 1984, registriran do maja 1991, po ugodni ceni prodam. Stane Maver, Češnjice 19, 61303 Zagradec.	220
JUGO 60, star tri mesece, prodam. «24-825.	221
Z 128, staro dve leti in pol, prodam. Drago Podolski, Grajski trg 40, 68360 Žužemberk.	222
Z 750, letnik 1976, prodam. «(0608)82-073, po 18. uri. 223 Z 750 LE, letnik 1985, prodam. «(0608)82-100.	224
R 5 campus, star 5 mesecev, ugodno prodam. Petrič, Prečna 23,68000 Novo mesto.	225
TAM 190 T 15, 9 L al. kason, 7,20 m, prodam ali zamenjam za MB 1213,1113. Eržen, Valvazorjeva ulica 5, Trebnje.
227
FIAT 126, registriran do maja 1991, prodam za 980 DEM. « 86-255.	228
Z 101 GT 55, letnik 1983, ugodno prodam. Zvone Zore, Bogneča vas 22, Trebelno, « 49-167 po 16. uri. 232 MOTORNO KOLO MZ 250, skoraj novo, prodam. Ivan Petan, Gornje Mra-ševo,« 86-189.	233
YUGO 45,letnik 1987, in YOGI posteljico prodam. « 20-222 (Pavlič). 234 JUGO 45 AX, star 2,5 leta, prevoženih 25.000 km, prodam.«(068) 58-249, do 19. ure. Jože Nastav, Pot na Veselico, Met|ika.	235
126 P, letnik 1987, prodam. ® 84-358.
237
AVTOMATIK, nov, izvozni model, prodam 25 % ceneje. « 22-977.	238
SAMARO, novo, 5 vrat, prodam ali menjam. «41-169.	239
GOLF JL, letnik 1979, prodam ali menjam za manjši avto. » 21-174 do 15. ure.	v 240
ZELO UGODNO prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik 1986, registrirana do marca 1991. Jože Pirc, Kržišče 12,68274 Raka	244
LADO karavan, letnik 1986, in stroj za pranje Kaercher HDS 800 prodam. « 24-571 od 12. do 15. ure.	245
126 PGL, nov, prodam. « 43-622, Ana Ponikvar, Birčna vas 55 A, Novo mesto
246
GOLF diesel, letnik 1986, prodam. Stane Pekolj, Zagorica 7,68211 Dobrnič. 248 R 4, letnik 1987, in viso, letnik 1981, ugodno prodam. « 76-009.	249
ŽITNI kombanj Klas, širine 2 metra, in samonakladalko SIP 17 prodam. Franc Struna, Potov vrh, Novo mesto. 167 ZETOR 52-11, harmoniko diatonično c,f,b (za 2.500 DEM) in klavirsko 80—basno prodam za 800 DEM. Obe sta malo rabljeni.«(061 >487-712, do 7. ure zjutraj.	190
TRAČNE grablje za BCS, ohranjene, prodam. «41-116.	1%
ŠKROPILNICO za TV 420 prodam. « (068)58-249. Marija Matjašič, Čurile 12, 68330Metlika.	236
TROSILEC hlevskega gnoja Mengele prodam. «(068)85-985.	241
NAKLADALKO Mengele 21-31 prodam. «(068)73-490.	242
KOSILNICO BCS prodam. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec. 264
prodam
SANSKO mlečno kozo z mladiči ali brez njih prodam. ® 67-295.	83
KOMPLETNO ORODJE za tesnjenje oken in vrat z materialom in z nekej dela prodam. Slavko Ovniček, Kumrovška 1, Bizeljsko, « (0608)68-105, do 15. ure.
91
TRAVO za košnjo v bližini Kostanjevice prodam. «(0608)60-064.	92
HRASTOVA DRVA (5 m3) prodam po 300 din m3. Prodam tudi.220 m2 tegule. «42-996.	93
OMARO Lotos za dnevno sobo prodam. « 42-161, popoldne.	94
KLAVIRSKO harmoniko (92 basov, 11 registrov) zelo ugodno prodam. «(061) 444-466, int. 347, dopoldne.	95
KAJAK, nov, ugodno prodam. Kličite popoldne « 24-834.	96
TELEVIZOR Gorenje, čmo-bel, star 5 let, prodam. « 28-840, po 20. uri. 97 SONČNO — nov bojler in štiri kolektor-je — prodam 20 % ceneje. « (068) 42-540.	98
VEČJE količine trave (prve in druge košnje) na zelo ugodnem kraju prodam. Marija Kastelic, Poljane 1, Žužemberk.
104
SUHE hrastove deske prodam po nizki ceni. Loke 3, Straža.	116
VINO, rdeče, belo in šmarnico, ugodno
prodam. « (0608)32-644.	117
GUMIJAST ČOLN Maestral 9 ST s
Tomosovim motoijem, rabljen eno sezono, ugodno prodam. « 21-087.	118
JAPONSKI pletilni stroj Empisal 328, dvoredni, malo rabljen, prodam. «(068)21-204.	130
KOMBINIRAN otroški voziček Chicco prodam. ® 24-112.	146
BELO dolgo poročno obleko št. 38-40 iz
čipk prodam. Obleka ima tudi ogrinjalo.
1) 25-691.
Informacije: Krajnc, « (068)
TELEVIZOR, črno—beli, ohranjen, žensko kolo, dve ležišči, prodam. Prisojna pot 8, Novo mesto, (»opoldne.	156
ŽENSKO kolo na 5 prestav ter šivalni stroj Višnja s kabinetom prodam. «24-191.	159
MLADO kravo, brejo 8 mesecev, prodam. Franc Šinkovec, Ločna 34, Novo mesto.	160
GOBELIN »Žanjice na polju« ugodno prodane «(068)51-464.	165
SEDEŽNO garnituro, malo rabljeno, in regal za dnevno sobo prodam.« 26-679, zvečer.	.	176
KOBILO, staro dve leti, brejo in kravo, staro 7 let, brejo, prodam. Primc, Koroška vas 26, Novo mesto.	180
KRAVO, na izbiro, prodam. Štefan Ko-lič, Veliki Podljuben 2, Uršna sela. 198 ITALIJANSKI KOLESARSKI dres in
nove italijanske kolesarske čevlje št. 43, , Cesarje
ugodno prodam. Novo mesto, 30,« 28-192. POČITNIŠKO prikolico
rjeva 203 prodam.
«28-298.	‘	205
KOZOLEC, topler,	ugodno	prodam. «
28-714.	209
(X)RILEC na	iztrošeno	olje,	znamke
Lomborghini, prodam. « 28-714. 210 GORSKO KOLO italijanske izdelave,
na 21 prestav, in italijansko dirkalno kolo, št. okvirja 57, prodam. « 21-441, int. 274, dopoldne.	213
NOV, železni gumi voz (16 col), malo rabljen stoječi štedilnik (2 plin), les za ostrešje (grušt) 9 x 10 m, obnovljen neregistriran osebni avto Z 750, v voznem stanju, prodam. Anton Starič, Vinja vas 43, Novo mesto.	214
INDUSTRIJSKI overlog in šivalni stroj prodam. «(061)852-144.	217
VINOGRADNIKI, sadjarji, vrtnarji! Na zalogi imamo kvaliteten kompost. «22-864.	243
5 m3 suhih smrekovih plohov in traktor-ske grablje prodam. « 84-425.	247
STROJ za izdelavo oblog in ladijskega poda prodam. Stroj se priključi na vsako
debelinko. Prodam tudi brusilni stabilni stenski stroj za brušenje kamnitih plošč ter traktor minior. « (068)22-706.	250
HRASTOVE deske debeline 4,5 cm in nekaj novih sobnih vrat prodam. «27-586.	252
PRODAM videorekorder SHARP (nov, cena 900 DEM), sobni radio UNICEF (200 DEM), ter 2 zvočnika 40 W. Ljubi Edo, Ždinja vas 7.
SOD 5401 in 501 bojler ugodno prodam. Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto.	259
SMREKOVE sveže deske prodam. «25-072.	265
ŽENSKO KOLO Maraton in moško specialko Personal, prodam. « (0608) 81-335.	269
PRODAM AŽ panje (13) na 10 okvirjev, malo rabljene, Stojkovičev sipalnik, novo točilo na tri sate, satnice in strešno okno (75x115) z žaluzijo. Ignac Prijatelj, Kvedrova 8, Krško. « (0608)31 -776. 270
kupim
posest
STARO HIŠO z vrtom (10 arov) prodam. * (068)43-662.	88
HIŠO v tretji gradbeni fazi pri Grosupljem prodam. «(061)455-826.	89
HIŠO, novo, vseljivo, v Brežicah (Šentle-nart) ugodno prodam.« 9949 78351757 (Nemčija, po 18. uri).	101
MANJŠE posestvo pri Sevnici (Slovenija) in parcele prodam. « (041)155-205.
103
HIŠO z dvema stanovanjema, centralno kurjavo, telefonom, na zelo lepi legi, z bregom do reke Krke na Otočcu, prodam. Informacije na « 07225/4153 Nemčija.
ZEMLJIŠČE, 1,30 ha, ob asfaltni cesti, prodam. Možnost gradnje. Poleg je elektrika in voda. Jože Adlešič, Podbrežje 1, 68341 Adlešiči.	115
ZAZIDLJIVO parcelo v izmeri 960 m2 v Orehovici prodam najboljšemu ponudniku. Informacije in ogled pri: Zagorc Orehovici pri Šentjerneju.	12
Sevnice prodam. «(0608)75-674. ENOSTANOVANJSKO hišo
obvestila
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo p ugodnih dnevnih cernth. Naročila sprejema in daje informacije: Jože Prosenik, Gostilna Humek, Dobova, « (0608) 67-607
111
ELEKTROMEHANIKA Jože Klemen čič, Črešnjevec 25, 68333 Semič, «(068) 594)58, previjanje in servisiranje elektromotorjev, servis ročnega električnega orodja. Delo opravljamo hitro, kvalitetno in p konkurenčnih cenah. 123 PIŠČANCI beli, stari tri tedne, bodo v prodaji 30. maja, rjave nesnice pa bodo v
prodaji 20. junija. Jože Jeršin, Račji Trebnje, « 44-389.
IZOLACIJE — SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! VIKTOR PAJEK Ptujska cesta 89, Maribor tel (062) 305-150 ali 413-606 nonstop
ppravljam vs kov, ki točijo, r
vse vrste zamrzovl ki točijo, rosijo, od zunaj led jo. Delamo z uvoženimi materiali vsej Dolenjski, kamor seže Doleti list, in to že četrto leto. Za opravi dela dobite garancijo kakor za izdelek.
Ugodnost:
V maju 20% popusta na cene stori Se priporočamo!
razno
ZAZIDLJIVO parcelo ali stanovanje v Novem mestu ali okolici kupim. «43-748.	147
KUPIM knjige za 3. letnik EPF (VEKŠ) — V. Sruk: Morala in etika (CZ 1986), Teme iz filozofije (Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1987). Zdravko Turk, Pod vinogradi 2, 68351 Straža. 162 KUPIM R 9 ali 11. « (068) 24-277, vsak dan od 13. do 15. ure in od 20. do 22. ure.	163
STARE KNJIGE, molitvenike, podobice, razglednice, pohištvo, prcelan, ključe in ključavnice skrinj in vrat ter ostale starine kupim. Miro Slava, Društvena 13, 61000 Ljubljana, « (061)444-870. 258
ČE POTREBUJE starejša oseba v I okolici Krškega pomoč pri obdela zemlje in drugo pomoč, se oglasite razgovora na « (0608)31-769, z
VARSTVO za otroke od enega do let nudim v popoldanskem času na s' domu. « 21-417.
PROSTOR za butik v središču N mesta vzamem v najem. Prostor lab di adaptiram. « 28-834.
V NOVEM MESTU, Otočcu ali
okolici iščem poslovni prostor za I no. V poštev pridejo tudi opuščena 1 darska poslopja (štale) ali podobno, lena: možnost za parkiranje in do ceste. Poslovni prostor ima lahko na 60 m2. Informacije na «(0608)61
IŠČEM mlajšo upokojenko za oskrbo starejše osebe po operaciji, i vanje in hrana zagotovljena. Interet iz Metlike, Čmomlje, Semiča ali Gi oglasire se na « (061)452-929, z
I
preklici
FRANČIŠKA ŠTALCAR, Brel Semič, preklicujem neresnične bes« sem jih izrekla pred hotelom Smuk o tinu Bedeku iz Novega mesta o 1<
ALOJZ KOCJAN, Klenovik 6, ŠIK prepovedujem vsakršno vožnjo po t ku v Zburah. Kdor preklica ne bo u val, ga bom sodno preganjal.
zahvale
v
128
PRODAM gozd 1,08 ha (mešan) v Jurki 3-954.
Vasi. « 23-!
PARCELO, primemo za vinograd ali vikend, nad Semičem prodam. « 22-782, po 20. uri.	144
PARCELO pri Šmarieških Toplicah (500 m2), v vasi Mlada Gora prodam. « (041)415-523, popoldne od 17. do 21. ure. Cena po dogovoru.	148
HIŠO pri Čatežkih Toplicah prodam ali menjam za .morje ali Beograd. «(011)507-615.	166
VRT s staro hišico (24 arov) pri Kostanjevici prodam. «(066)36-388.	177
GRADBENO parcelo na Raki pri Krškem prodam. « (0608)31-711 int.30, služba in (0608)33-345, doma. 185 HIŠO, primemo za lokal, v bližnji okolici _ . . -------------------211
NIKOLA MALIČ, Sekuliči 12, Ri viči, se iskreno zahvaljujem zdravs mu osebju internega oddelka S| bolnišnice Novo mesto za nesebiči
moč in požrtvovalnost v času moje ni od 30. aprila do 18. maja 1990.
ženitne ponudbe
DOBROSRČNI upokojenec z i pokojnino, s svojo hišo, išče dobre mlajši^upokojenko za skupno pot.
VDOVA s stanovanjem želi sp vdovca od 70 let dalje. Se tudi pre Šifra: PRIJATELJA
gradom, skupne površine zemlje 53 arov, v Dol. Leskovcu v okolici Brestanice,
prodam. Cena 85.000 DEM dinarske protivrednosti. « (064)57-953, vsak dan.
STAREJŠO stanovanjsko hišo prodamo. Odlična lokacija za trgovino, obrt in podobno. Naslov v oglasnem oddelku.
226
HIŠO v Straži kupim. « 84-763 od 16. ure dalje.	231
Spoštovani krajani
IVANČNE GORICE in okolice
sporočamo vam, da 4. junija 1990
EREStelekoi1
odpira SERVIS in PRODAJALNO električnih izdelkov na Sokolski 2 v Ivančni gorici
Odprto od 9.-12. in 13.-1 &
Naročila za servisne stori sprejemamo na Sokolski ali po telefonu:
061 /667-345 od 7.-9. ur*
SNOPOVEZALKO BCS, škropilnico , Vodale
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njt
: njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 41. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož in ati
MLADEN STUPAR
pismonoša iz Gradca v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ----------------------------------•— ‘---------''	" J	' v tako veli”*
ali pisno izrazili sožalje, nam moralno in materialno pomagali, darovali pokojnemu cvetje in ga v tako vek; kem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivom PTT Novo mesto, PT* Gradac, HP KZ Gabrovka-Dole, Beti Metlika, kolektivu in učencem OŠ Gabrovka, Gasilskemu društvo Gradac, Gasilskemu društvu Gabrovka, govornikoma tov. Stanetu Bevcu in tov. Alojzu Remuti za ganljivo besede slovesa, pevcem KUD Gabrovka za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred Hvala Heleni Perko, ker nam je v težkih trenutkih stala ob strani in nam vseskozi nesebično pomagala. Iskre' na hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravnikom ZD Litija ter sestri Ivanki Simončič za vso pomoč in postrežbo, ki jo je bil pokojni deležen v času hude bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Njegovi: žena Lojzka, sin Mladen, hči Alenka Gabrovka, 25. 5.1990
DOLENJSKI UST

2128) 31. maja J;
M
r
jfm-.
»
™ m
f
ii
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljuba mama, več na našem domu ni, a spomin na tebe še živi, saj takih src, kot si ga imela ti, malo še živi.
V SPOMIN
2. junija minevata dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta in nepozabna tašča
NEŽKA ŠIMC
iz Plemberka 5
Le grob tvoj so naša srečanja s teboj. Spomin nate v naših srcih bo živel.
Vsi, ki smo jo imeli radi
avl lelo site >. i
do
las'
i N lab
ali
m t
lag
no.
dd
>n$
;>6l
za
ji*
ere!
iG
l A
Sre:
ses<
iko
o l<
,Šk pot 10 U]
O, kako je bilo pri nas lepo, ko skupaj živeli smo, brez tebe pa smo ena sama razvalina.
V SPOMIN
BRANKI KNEZ
iz Krmelja 23
Včeraj, 30. maja, so minila štiri leta, odkar v našem domu ni več veselja in tvojega nasmejanega obraza. Ostala je praznina, žalost in neminljiva bolečina. Hvala sošolkam, ki se ob srečanju spominjajo naše Branke, in vsem prijateljem in znancem za vsako lepo misel nanjo.
Neutolažljivi tvoji
Krmelj
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra, teta in babica
DRAGOTINA
BIZOVIČAR
rojena Vehar
iz Lobetove 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Lobetove ulice in Trat ter prijateljem, ki ste jo pospremili na prezgodnji zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala oddelku interne bolnišnice, sodelavcem Novotehne, pevcem, tov. Berusu za žalostinko, govornici ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
J/1
NO
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše nadvse skrbne, delavne in nam drage žene, mame, hčerke, sestre in tete
MARIJE ŽLOGAR
z Radoviče 73
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem IMV in Slovenijalesa-Trgovina za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem za pomoč v najtežjih trenutkih, posebej pa Mimi, Mari in Franciju, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, duhovniku in pevcem za lepo opravljen obred ter govornici Radoševi za poslovilne besede. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mož Jože, hči Ana, sin Jože z družino, mama Marija, brat Jože in sestra Karlina z družinama ter ostalo sorodstvo
ihu
ZAHVALA
V 21. mesecu starosti nas je zapustil naš ljubi sin in brat
ROBERT
KERIN
iz Senuš 21 pri Leskovcu
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter našega malega Robija spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Kliničnemu centru, Pediatrični kliniki, delovnim organizacijam Labod Libna in poklicni gasilski enoti Krško ter župniku za lepo opravljen pogreb. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
SLAVKE
ZAVRL
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, kot tudi vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivan, sin Maks in hčerki Mari in Marta z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama in stara
mama
FRANČIŠKA BRULA
iz Jelševnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč, govornici za poslovilne besede, DO Novost, Belt, Iskra, ZZB za podaijene vence in izrečeno sožalje. Hvala pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
23. maja 1990 nas je zapustila draga žena in dobra mamica, ki je ljubila svojo družino, delo in dom. Ostali smo z globoko bolečino v srcu, a ti odšla si v večni dom
MINKA KOTAR
rojena Krivec
iz Malega Vidma 9, Šentlovrenc
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, izraženo sožalje, podaijeno cvetje ter spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franc, hčerka Fani z družino in ostalo sorodstvo
Šentlovrenc, 25. 5.1990
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
KAROLINA PAVC
Gor. Brezovica
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, poklonili pokojni cvetje in jo pospremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Posebej se zahvaljujemo sindikalni organizaciji in sodelavcem IMV Novo mesto za podarjena venca, kirurgiji-oddelku za intenzivno nego, župnikoma Tonetu Trpinu in Jožetu Miklavčiču za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete m babice
MAGDALENE KARLIČ
Dobrnič 10
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje ter pospremili pokojno na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ZB Dobrnič, župniku za obred in pevcem iz Dobrniča. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi lojeni
ZAHVALA
Po dolgotrajni in kruti bolezni nas je v 81. letu zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast in stric
LEOPOLD
ARKO
iz Martinje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega na zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostaL
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON BLATNIK
iz Dolenjega Grčevja 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v naši veliki bolečini. Posebna zahvala družini Jerman za vsestransko pomoč, tovarni zdravil Krka, tozdu Biokemija in obratu družbene prehrane, vsem sorodnikom, znancem in govornikoma za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marjja, hčerki Marjja, Danica in sin Toni z družinama ter vse ostalo sorodstvo
tnf>
eli-
■rf
ItvU
iive
red.
tre-
vso
Vendar ne umrem nikoli; narisan med trte, grobove in gore živel bom večno...
V skalo vklesan bom, kdor vidi, v veter bom vdahnjen, kdor sliši...
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
VIKTORJA FRANKA
iz Gor. Vrhpolja 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala aktivnim in upokojenim delavcem UNZ Novo mesto in PM Trebnje, Godbi milice, SO Trebnje in govornikoma za poslovilne besede.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta
TEREZIJA REPSE
rojena Zandir
iz Šentjanža
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje in darovane sv. maše. Posebno zahvalo izrekamo osebju dermatološkega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v času bolezni, moškemu pevskemu zboru iz Mokronoga, cerkvenim pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našo drago mamo na njeni zadnji poti. Vsakemu in vsem še enkrat najlepša hvala!
Vsi njegovi

Žalujoči: vsi njeni
*
s
N
s
*
%
s
I
i
%
%
%
%
%
%
*
%
%
%
s
Dr. MARIJA MAKAROVIČ
Nekadilci so za 365 dni v »zelenem«
m
Izseljenska prireditev letos še pestrejša — Osrednja slovesnost 7. julija na jas _________Dolenjskih Toplicah — Bo škof maševal v »zeleni katedrali«? i
Prijateljske vezi dr. Marije Makarovičeve z artiško šolo se začele spletati takrat, ko je nastajala Kmečka abeceda za otroke. Med dolgoletnim delom v Slovenskem etnografskem muzeju je avtorica opažala, da otroci, ki prihajajo tja na oglede, ne poznajo kmečkih orodij. Zagreto se je vrgla na Abecedo, vendar je želela, da šolarji sami preverijo, če jim njeno pisanje ustreza. Veliko je hodila po šolah, učenci pa so risali po njenih besedilih in pošiljali risbe Nedeljskemu dnevniku. Artičani so bili med najbolj pridnimi, predvsem njihov novinarski krožek, ki ga ves čas zavzeto vodi Vida Peteline. Dr. Makarovičeva jim je v zahvalo za njihovo odzivnost predavala o kmečki kulturi in od takrat dalje ji vsako leto pišejo. Makarovičeva veliko piše in že od mladih let jo pritegujejo monografije, čeprav so bile noše, vezenine in ljudska medicina njen resor v muzeju. Nadvse rada zajema in popisuje način življenja v vasi, ki sijo izbere za obdelavo, od začetnih z viri dokumentiranih obdobij do današnjih dni To potrjuje njena prava knjiga Narodopisna podoba Mengša in okolice. Sledila jije Krka, Kostanjevica in okolica, za njo pa obsežnejša dela Stroje in Strojani, Pregrad in Pregrajci Črna in Črnjani Življenjsko delo bo verjetno knjiga Sele in Selani področje petih vasi onstran meje na Koroškem, kjer
se ljudje še počutijo Slovence in jim slovenščina gladko teče. Dr. Makarovičeva popisuje njihova naselja, gospodarstvo, vire preživljanja, dninarstvo, posle, prehrano, zdravstvo, šege in verovanja ter njihov odnos do vere. Takšna raziskava razkriva ogromno ljudsko znanje.
Etnologinja Makarovičeva od prvega dne živi za svojo stroko, čeprav trdi da na začetku študija ni vedela, kaj etnografija sploh je. Najprej se je vpisala na gozdarstvo, ker pa je bilo tam prvo predavanje iz matematike, si je premislila Lažjo fakulteto si je izbrala zato, da bi vzporedno študirala violino na Akademiji za glasbo. Končala je oboje in nato oklevala pred najtežjo odločitvijo v življenju. Imela je dve možnosti, ali igrati v orkestru ali sprejeti službo v muzeja Svetovali so ji drugo, češ da jo je škoda za orkester in naporno nočno delo. To jo je končno odvrnilo od violine.
Ob monografijah je naredila tudi več raziskav. Vmes jo prosijo še za kak članek, vendar na to redko pristane. Ni pa še dolgo, odkar je za Biotehniško fakulteto pisala o problemu odmirajočih kmetij, ki jo je osebno zelo priteg-
uj Brežicah je vse nared za ustanovitev društva
DOLENJSKE TOPLICE — Po lanskem letu, ko se je naj večja sloven-
ska izseljenska prireditev iz Izseljenskega piknika v Škofji Loki preimenovala
niL Zaradi tega pravi, da v pisanju ne nastopa kot etnologinja, am-
pak predvsem kot človek, ki podoživlja težave ljudi, katerih otroci so odšli od doma Starši so v smislu tedanje politike in zaradi prepričanja, da kmečki poklic ne šteje, dali vse v šolo. Zdaj so se ostareli, znašli v zelo krutem položaja Po eni strani so srečni in ponosni, ker so se otroci dokopali do boljšega kruha, po drugi strani pa trpijo, ker kmetija nima naslednika ker je družinska vez z zemljo prekinjena In ko so dr. Makarovičevo na nekem sestanku spraševali, zakaj je toliko alkoholizma in samomorov, jim je odgovorila da zato, ker so kmetom vzeli ljubezen do zemlje, vzeli ljubezen do poklica Ljudje so dvakrat nesrečni: ker ne morejo več obdelovati zemlje, in ker bodo kmetije z njimi umrle.
J. TEPPEY
d
i
0
0
0
d
d
0
0
0
0
0
0
$
0
I
Ž
f
1
I
0
0
0
0
s
0
0
0
0
BREŽICE — Danilo Pečnik je dolgoletni zagovornik prednosti zdravega bivalnega in delovnega okolja brez cigaretnega dima. V Brežicah je že 1981. pridobil 80 somišljenikov in jih včlanil v Društvo nekadilcev Ljubljana-Šiška. To je bilo prvo tovrstno društvo v Sloveniji. Danes jih
je več in so povezana v zvezo, imajo pa Jano
nekaj tisoč članov
V Brežicah so ostali pri poveijeništvu, čeprav so že pred dvema letoma dobili za registracijo in napisali društvena pravila. Od takrat imajo tudi iniciativni odbor. Zbrali so deset podpisnikov, da so na občini registrirali svoje podpise za ustanovitev samostojnega društva, vendar niso pripravljeni sprejeti funkcij, češ da imajo brez tega dovolj družbenih obveznosti. Tako zdaj nihče ne pobira niti članarine.
Pečnik naslavlja klic k sodelovanju na Zelene v želji, da bi se zavzeli tudi za varo-
Z ROKO V ROKI — Starost podaja roko mladosti. Pri Turističnem društvu Straža je to pravilo in praksa. Gojijo stare običaje in pri delu združujejo staro in mlado. Lani so sodelovali pri številnih prireditvah, med drugim tudi pri Srečanju v moji deželi v Dolenjskih Toplicah in Furmanskih igrah v Postojni (obojega se bodo udeležili tudi letos). Za to so lani dobili priznanje kot najbolj delovno društvo na Dolenjskem. Sedaj inuyo sekcijo furmanov, vozov, narodnih noš, kulinarike in aranžiranja, vse skupsg pa vodi prizadevna predsednica Marjeta Petkovič. Še zlasti je slikovita skupina narodnih noš, ki povsod po žanje obilico aplavza. Na sliki: 79-letna Štinetova mama s pravnukinjo Majo na nedeljskem strašekm srečanju godb. (Foto: T. Jakše)
Pomoč, ki Maži praznino
Ostala brez staršev, a v nesreči nista sama
Danilo Pečnik
vanje mini okolja, za to, da bi po pisarnah in javnih prostorih ljudje čimmanj kadili. Marsikaj se je v zadnjih letih izboljšalo, predvsem v sejnih dvoranah, v avtobusih in na železnici, po drugi strani pa Pečnik opaža, da mladina spet preveč kadi. Društvene ankete med zdravstvenimi delavci prav tako kažejo, da je kajenje med njimi zelo razšiijeno, saj kadi vsak tretji zdravnik in vsaka peta zdravnica v Sloveniji. Če bi imeli podatke še o medicinskih sestrah, bi bili najbrž enako razočarani nad njihovim odnosom do lastnega zdravja.
J. T.
SPET GOST V PICERIJI
PODGRAČENO PRI BREŽICAH — Konec februaija seje na lokalni cesti zgodila huda prometna nesreča, ki je teijala dve življenji. Zakoncev Franko iz Podgračenega ni bilo več in na njuni domačiji seje osmošolka Marija, njuna hčerka, spoznala z grozljivo praznino. Sin Ivanje ravnokar služil vojaški rok v Virovitici. Ko je odšel pred več kot devetimi meseci od doma, ni vedel, da staršev ne bo videl nikoli več.
Zaradi nesreče v družini je seveda smel takoj domov in na srečo se mu v Virovitico ni bilo treba vračati. Pretresljiva novica mu je vzela vse sanje in želje o prihodnosti, o kateri je pri vojakih toliko razmišljal. »Sprva se niti nisva zavedala, kaj seje zgodilo. Zdelo se nama je, da sva v sanjah. Ob delu, ki naju je čakalo, nama je bilo lažje, a kaj, ko naju vsaka stvar spomni na starše,« pripoveduje Ivan.
Zdaj jima že nekako gre, a moralo bo preteči še veliko časa, da se bosta po-
NOVO MESTO — V piceriji pod kavarno na Glavnem trgu bo v petek, 1. junija, ob 21. uri radijski glasbeni urednik
vsem znašla. Vesela sta, da jima ljudje pomagajo. V veliko oporo jima je sta-

Brane Rončel predstavil rock, jazz in fiesta latina glasbo. Vabljeni!
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«
Nekateri se želijo samo pogovarjati — Delo moti nočni počitek prebivalcev Plave lagune — Krka namerava sežigati zdravila — Pritožbe iz Žužemberka
Najprej je kazalo, da tudi to pot ne bo nič s telefonskimi klici. Potem pa so se
začeli vrstiti drug za drugim, tako da je telefon zvonil preko 21. ure. Med tistimi, ki kličejo, so tudi taki, ki si želijo samo malo pogovora, drugi spet opozorijo na problem ali težavo, s katero pa ne želijo pred javnost, tretji želijo spremembo naslova ali kakšno drugo zade-
uspeli. Tudi Dimitrič naj bi se sprijaznil s hrupom na Glavnem trgu, ki traja samo nekaj dni, medtem ko hrup na Cesti
herojev traja leto in dan. Neznanka iz Žu
/o. Slednjim priporočamo, da pokličejo i običajnem delovnem času.
Žužemberka je klicala zaradi telefonije. Telefoni so plačani že celo leto dni, vendar doslej še niso zvonili. Zanimalo jo je že večkrat, kako bo s temi telefoni, ampak doslej še ni dobila pravega odgovora na krajevni skupnosti. Zdi se ji celo, da se ji tako tajnik
razumela, če bi bil odšel na nujen poziv ali kaj podobnega. Oprostila bi mu zamudo, če tedaj v zdravstvenem domu ne bi delovale druge službe. Vendar se ni nič takega zgodilo, očitno sije krajšo odsotnost tako rekoč brez opravičila privoščil samo ta zdravnik. i <-
noplastu, kjer je Ivan zaposlen kot strugar, so pokazali dovolj razumevanja in mu omogočili dopoldansko delo. Za posebno presenečenje so poskrbele žene s Cimika, ki so jima porezale in povezale vinograd, ne da bi jima prej povedale. V družbi sošolcev in prijateljev sta nato vinograd še okopala.
Ivana so obiskali tudi z njegove vojne pošte: dva polklovnika, starejši vodnik in vojak, s katerim sta skupaj služila. Frankova sta pričakovala, da so se prišli pozanimat, kako sta se znašla, toda bilo je še nekaj več: vojaki te vojne pošte so za Ivana zbrali 25.000 din in mu jih podarili za lažji začetek. Ponudili so mu, da mu poiščejo civilno službo v JLA, zanimali so se, če bi lahko kaj posredovali za Marijino štipendijo in omenili, da bodo odprli račun za nadaljnjo pomoč njihovemu nekdanjemu vojaku.
Marija bo junija končala osemletko, in če bo šlo na sprejemnih izpitih vse po sreči, se bo vpisala v trgovsko šolo v Brežicah. V teh dneh mora zato malo bolj poprijeti tudi pri učenju, zato skupaj z bratom kuhata, skupaj opravita delo na njivah, travniku in v vinogradu, poskrbita za pet prašičev, zajce in kokoši ter zvečer družno naredita še Marijino domačo nalogo. Marija bi se morda raje odločila za kak drugi poklic, a ne želi oditi od doma in se ločiti od svojega
v Srečanje v moji deželi in se iz Šk Loke preselila v Dolenjske Toplici Slovenska izseljenska matica kot o nizatorica in Zdravilišče Dolenjske plice kot izvajalec precejšnjega dela tivnosti trudita kar najbolj napol nov pojem tudi z novo vsebino. To ji je v precejšnji meri uspelo že lani, gled na seznam prireditev za letd srečanje pa da slutiti, da gre letos za
To slutnjo podpirajo številne in r novrstne aktivnosti, razpete v čas od junija do 7. julija, ko naj bi bila zaklj na slovesnost, ter v kar štiri prizori — Dolenjske Toplice, Novo me Otočec in Ljubljano. Gre za likovno! lonijo, poslovno konferenco, slikati razstavo, literarni večer, znanstv simpozij o načinu in perspektivah d< vanjd Slovencev doma in po svetu, čer pevskih zborov, srečanje urednil revij Slovencev po svetu, zabavni vd osrednjo prireditev in še celo vrs spremljevalnih aktivnosti. To je šir in vsebinska zasnova prireditev, n< vzdušje in sproščenost, zlasti med i rejšimi izseljenci, ki so do sedaj obisl vali domovino z utesnjenostjo ali pi sploh niso, pa daje slutiti nova povo na pluralistična klima v domovini, ki gotovo prispevala tudi k čustveni d gatitvi celotnega dogajanja.
»To drugo srečanje bo prelomno I z izvajalske plati, saj se mora sedaj kazati, ali so bila velika sredstva, ki s jih v prireditev vložili lani, pravilno t žena. Da pa se bomo temu pribliŽ bomo sami storili vse, da bi se gb počutili najbolje,« pravi direktor zdrs lišča Dolenjske Toplice Jože Plut, tudi upa, da bo ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar letos maševal kar v »it ni katedrali«, na gozdni jasi, kjer bo t*j osrednja prireditev, saj bi se tega obrt1 lahko udeležilo veliko več ljudi kot p farmi cerkvi sv. Ane v Dolenjsl Toplicah.
T
NOV HIŠNI ANSAMBEl V ZDRAVILIŠČU
brata.
B. DUŠIČ
DOLENJSKE TOPLICE — Zdravilišču Dolenjske Toplice so maja izvedli avdicijo za nov hišni j sambel. Sodelovali so trije ansambli sicer Iskra, Metro in D-band. Najbc vtis na komisijo in poslušalce, ki so 1 ko glasovali za ansambel po svoj okusu, so napravili fantje iz ansaifl D-band. Fantje vadijo približno pol ta, skupino pa je sestavil klaviaturi^ harmonikaš Peter Fink. Poleg njega v skupini še pevec in kitarist Tine B< ter basist Robi Kerin, ki tudi poje. I sambel D-band seje posvetil predvs hotelski plesni glasbi, pridno pa štuC tudi narodnozabavno glasbo. V ta men bodo angažirali tudi pevko.
Pr
ro
de
Ja
C,
vi
te
°t
ra
Ti
nJ
sk
ril
br
ak
Sr
F;
la
j«
bi
ka
/j
rejši brat, kije poročen v Škofji Loki, in zelo se lahko zaneseta na bližnje sosede. Krajani Jesenic na Dolenjskem so po vaseh zbirali pomoč za Marijo, v Kovi-
Med manjše težave, o katerih so govorili naši bralci minuli četrtek, štejemo, denimo, da nekdo redno kliče Iskro v Šentjerneju, pa dobi telefon nekje na Trdinovi v Novem mestu. Prizadeti so se že oglasili na pošti, pa doslej ni bilo pomoči za te motnje. Poklicala nas je tudi bralka, ki jo je zmotil tiskarski škrat. V napovedi za slavno cvičkarijo je namreč pisalo, da bo trajala od »2. him do 6. ham« ali tako nekako, namesto da bi pisalo maja. Zmotilo jo je tudi norčevanje iz Tudjmana, ki daje imel nemško registracijo na avtomobilu. Vprašala seje, kakšno registracijo neki naj bi imel avto, ki prihaja iz Nemčije. Gospod B. iz novomeške Plave lagune pa seje pritožil nad pisanjem Delovega novinarja Milovana Dimitriča o cvička:	B. je povedal, da se stanovalci s
Cest herojev že leta pritožujejo zaradi nočnega hrupa Delovih tovornjakov, ki razvažajo časopise, pa doslej še niso
KS kot administratorka samo posme-hujeta. Hkrati je Žužemberčanko za-
Igra, ki je obsedla svet
nimalo, zakaj nismo nič pisali o večji kraji v žužemberški Iskri, kjer sije neki vodilni prisvojil večje količine čipov. Doslej je bila namreč navajena, da je Dolenjski list vedno poročal o takih zadevah.
Kmet J. K. iz Ločne nam je sporočil, da namerava Krka, tovarna zdravil, v Ločni zgraditi sežigalno napravo za sežiganje zdravil in kemikalij. Povedal nam je, da namerava Krka sežgati 30 ton trdih odpadkov iz kemijske sinteze, 80 ton odpadkov iz proizvodnje zdravil, kozmetike in halogeniziranih topil, 30 ton ostankov destiliranih nehaloge-
>Happyline« igra tudi 50.000 Jugoslovanov, med njimi lepo število Dolenjcev in Posavcev
NOVO MESTO — Neveijetno hitro se je po Dolenjski in seveda še kje zadnje tedne razširila igra, imenovana »Happyline«, s katero so nekateri baje doslej zaslužili že več tisoč zahodno-nemških mark.
niziranih topil, 25 ton mešanice neha-logeniziranih in halogeniziranih topil
Halo, tuk
Bi
Dolenjski Es

Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je
težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas
skaj žuli, če bi
radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili tla zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
ter 30 ton iztrošenega aktivnega oglja. Gre za velike količine kemikalij in tudi za velik sežigalni objekt, ki bo nedvomno vplival na okolje. Krka je sicer začela z nekakšno javno razpravo v KS Ločna, vendar se je je udeležilo le 13 krajanov, to pa je premalo razpravljavcev za tako resno temo. J. K. je prepričan, da bi morala o tem odločati novomeška občinska skupščina, in to na temelju strokovnih mnenj in analiz J. K. je k temu dodal, da so pred gradnjo čistilne naprave strokovnjaki iz Krke obljubljali, kako bodo lahko Ločani vodo pili kar iz čistilne naprave, vendar doslej tistih strokovnjakov še ni bilo na spregled.
I. T. iz Črnomlja je klicala zaradi črnomaljskega zdravstvenega doma. Tam se je s hudo gnojno angino zglasila 23. maja ob 14. uri, vendar je skupaj z ostalimi desetimi sotrpini čakala na zdravnika celo poldrugo uro. Tako dolgo čakanje na dr. Limanija bi še nekako
vsak potem proda naprej za 100 DEM — stroški igre se tako znižajo na vsega 75 DEM — in seveda na bančne izpiske. S širjenjem veje igralcev si vsak veča dobitek. Praznih rok, tako trdijo organizatorji, ne ostane nihče, ki svoje pristopnice proda naprej. Maksimalni dobitek je 40.350 zahodnonemških mark, te dni pa se je pričel tudi »Super happyline«, katerega končni znesek je 167.100 DEM. Pristopnina zanj znaša 500, vplačilo na račun organizatorja igre pa 2.500 DEM.	B. B.
&
studio
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žrebje prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice MARIČKI MAVEC iz Kranja. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta leden z eno novostjo takšna:
1	(1) Med temnimi gozdovi — ANSAMBEL L. LESJAKA
2	(3) Ob reki — SPOMIN
3	(4) Ne joči Slovenija — SLOVENSKI MUZIKANTJE
4	(2) S pesmijo na ustih — ANSAMBEL SLOVENIJA
5	(6) Kaj je ljubezen — VESNA
6	(5) Raj pod Triglavom — ANSAMBEL L. SLAKA
7	(8) Vinska vigred - KVINTET KRES
8	(7) Za materin praznik — BRATJE IZ OPLOTNICE
9	(—) Ne čakaj na maj — ANSAMBEL COF
10 (10) Ko je praznovanje — ANSAMBEL M. KLINCA Predlog za prihodnji teden: Mlad pastir — ANSAMBEL IVANA PUGLJA
WSAAAAAA/WWyWVWSAAAAA/WVWVWWWVWSA/\A^
»9
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
Iznajdljivi slovenski raketarji
L
Potri
Dob
vod
»ija
Potri
“odr
»M;
hese
Preb
r
Dubravko Stanišič
Lastnik firme AG s sedežem v Avstriji, kamor vodijo vse niti »Happyline«, je Zagrebčan Dubravko Stanišič; prejšnji teden seje mudil v Novem mestu. »Ideja za take vrste igro, ki pa nikakor ni igra na srečo, kot jo nekateri napak razumejo, se je porodila lanskega julija. Nekaj mesecev smo tuhtali in oblikovali pravila, nato pa z letošnjim 2. januarjem tudi uradno pričeli. Sprva smo sedež firme nameravali imeti v Švici, toda zakon tam takšnim igram ni naklonjen, zato smo se preselili v Avstrijo in ustanovili firmo za informiranje in zastopanje. Danes igra ’Happyline’ domala vsa Evropa, med njimi tudi okoli 50 tisoč Jugoslovanov, igralce imamo celo v Kanadi in Avstraliji. Vse je povsem zakonito, igra je obdavčena, naši firmi ostane 25 odstotkov dohodka, ki ga
Sami zbirajo denar za vsako tekmo posebej — V Beogradu neresni — Sevni Drago Perc zmagal na mednarodnem prvenstvu raketoplanov v Bolgariji
JUTRI
KONCERT
uporabljamo za prostore, opremo in računalniško obdelavo.«
NOVO MESTO — Jutri ob 20. uri bo v tukajšnji športni dvorani koncert novomeške glasbene skupine »5. avenija«. Gost večera bo Vlado Kreslin.
In pravila? Za 100 DEM je potrebno priti do pristopnice (to pa ob sedanji iju za igro ni posebej težk banki na račun »Happyline«
zanimanju nato
vplačati še 275 DEM in potem Čakati. Najprej na tri nove pristopnice, katere
SEVNICA — 22-letni študent ekonomije Drago Perc iz Sevnice uspešno nadaljuje tradicijo vidnih uvrstitev članov sevniškega astronavtičnega raketnega kluba Vega tudi na pomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Drago zavzeto dela v ARG Vega že od 6. razreda osnovne šole, ko gaje za to navdušil tedanji predsednik ARK Vega Maijan Zidarič, ki še zdaj pomaga v klubu kot mentor. Predsedniško štafetno palico pa je prevzel naš sobesednik Perc, kije med 15 člani hkrati tudi eden najboljših tekmovalcev. Lani je bil 2. na državnem prvenstvu (v raketah za meijenje višine), zmagal pa je tudi na mednarodnem prvenstvu za pokal Ljubljane. In temu, doslej največjemu uspehu je Drago v začetku maja pridal še zmago v strimer-ju (raketa s trakom, ki doseže do 300 m višine, meri pa se Čas od vzleta do pristanka) in 6. mesto v konkurenci raketoplanov na mednarodnem prvenstvu za pokal Vasila Demirevskega v bolgar^ skem mestu Stanke Dimitrov, oddaljenem od prestolnice Sofije približno 30 km.
»Šele od lani imamo tudi republiško reprezentanco, ker smo videli, da so
razmere v jugoslovanski reprezentanci docela neurejene. Kako neresni so v Beogradu, smo se prepričali, ko je bilo evropsko prvenstvo v Romuniji in so nas komaj dva dni pred odhodom obvestili, da ne bo denarja za potovanje z dvema avtomobiloma, čeprav smo se-
veda svoj delež že vplačali. Že tako * vajeni, da je naše delo povsem ljul sko, saj domača prvenstva sami fn ramo, a da bi iz nas kdo norce bril, pa ne. Tako smo se dogovorili z Ijanskim ARK Vladimir Komai katerim smo si vsa leta na tekmo1 sicer najhujši konkurenti, za še tesC sodelovanje, tudi v slovenski repre* tanci. To sicer centrali v Beogradu 0\ lo povšeči in so nam hoteli celo oi gočiti nastope na mednarodnih tel a zdaj so se menda že sprijaznili^ šnimi razmerami,« pripoveduje Perc.
Slovenski raketarji si morajo torti sako tekmo posebej zagotoviti d®"
Za tekmo v Bolgariji je priskočil*!. >r
Drago
pomoč s polovično ceno letalskih zovnic ljubljanska Adria Airwayjj % veda pa nekaj denarja naprosijo ZOTK in ZLOS (Zveza letalskih ojJK- j nizacij Slovenije), kjer spadajo f ^ komisijo za raketno modelarstvo. Ijj 'ti; več pa fantje iztisnejo za svojega njička in tudi družbeno koristno ' kar iz svojega žepa.