Edini sloTenski dnevnik •:? Zedinjenih državah. :-■ ■ ■ Yet|a za vse leto. •. $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA ij The only Slovenian daily in the Cnited States List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except -: Sundays and Holidays < TELEFON PIBUM: 4687 CORTLANDT._»ntered as Second- data Matter, September 11, 1903, at the Post Office at Mew York, K. Y., under the Act of Congress of March S, 187f. TELETOM PI1AEJIE: Mt7 CORTLATO* NO. 188. — fiTEV. 188. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 12. 1914. — SREDA, 12. AVGUSTA, 1911 VOLUME nn —, LETNI* ttti Nemška zmaga pri Muelhausenu. Vojni načrt Avstrije proti Srbiji. Spopadi med Avstrijci in Rusi. ZMAGOVALCI SO POGNALI FRANCOSKE ČETE NAZAJ. NEM ČIJA JE PRESKRBLJENA Z ŽIVILI IN MUNICUO ZA VEČ KOT ENO LETO. ANGLIJA JE PREPOVEDALA INOZEMCEM IZKRCAVATI SE V ANGLEŠKI H PRISTANIŠČIH. BITKA PRI MUELHAUSENU. FRANCOZI SO BILI ŽE PREJE ZAPUSTILI MESTO. Proti Bruselj u. NEMCI NOČINDAN OBSTRELJUJEJO UTRDBE PRI LUETTICHU. RUSIJA KONCENTRIRA SVOJE BRODOVJE V FINSKEM ZALIVU. MOBILIZACIJ A RUSKEGA VOJAŠTVA BO ŽE DO 21. AVGUSTA POPOLNOMA KONČANA. NEVTRALNOST HOLANDSKE. VOJNO STANJE. PRENAPOLNJENE BOLNIŠNICE. Nemčija in Belgija. Pariz, Francija, 11. avgusta. — V nedeljo ponoči se je vnela vroča bitka med nemškimi četami in francoskimi sprednjimi stražami. Francoski vrhovni poveljnik je bil zapustil mesto Muelhausen in koncentriral svoje vojaštvo v bližini Cernava. Ker so bili Nemci v večini, se jim je posrečilo kma-lo vreči Francoze nazaj. Izgube so na obeh straneh precejšnje, vendar ne toliko kot se poroča, od nemške strani. V mesto Metz dohaja neprenehoma z vlaki velika množina vojaštva. Francoski aviatiki krožijo po zraku in re-kogniseirajo okolieo. Bruselj, Belgija, 11. avgusta. V Hesbay-okraju so se že v pon-deljek vršili prvi spopadi med nemško in belgijsko kavalerijo. Ta okraj leži zapadno od Luet-tieha iz česar se da sklepati, da nameravajo napasti Nemci Bruselj. V soboto je nemška kavale-rija prekoračila belgijsko mejo pri Lizhe (?) v neposredni bližini Bruselja. 2e vsak i dan par vlakov z ranjenci. Ko so dospeli nemški jetniki v Antwer-pen, se je zbrala na ulicah velikanska množica občinstva, ki jih pa ni čisto nič nadlegovala. Nemški vojaki prav dobro izgledajo. Banke v Antwerpenu izplačujejo samo deset odstotkov vsake vloge in nočejo sprejemati ameriškega denarja. Cene za živila je določila vojaška oblast. Vsak, ki hoče prodajati dražje, je občutno kaznovan. Nevtralnost Holandske. London, Anglija, 11. avgusta. "Times" je dobil iz Bruselja brzojavko, da koncentrirajo Nemci ob holandski meji veliko število vojaštva. Zunanji minister je rekel, da bo Holandska obdržala svojo nevtralnost, pa naj se zgo- j di karkoli hoče. IIoland-Aincrika črta je dala ; svoja skladišča Rdečemu križu na razpolago. »Skladišča bodo spremenili v provizorične bolnišnice, ki bodo velike važnosti, če se bo vršila v Severnem morju kaka bitka. V nekaterih okrajih Nizozemske je proglašeno vojno stanje. Nemčija in Francija. London, Anglija, 11. avgusta. Iz Pariza poročajo, da se vrše pri Longwv, V i rt on u in Arlonu vroči spopadi med Nemci in Franeo-zi. V zadnjih bojih je padlo 2000 Nemcev, 20,000 jih je bilo pa ranjenih. Soir" poroča, da so nemški ulanei zaplenili v Tonger-su mestno blagajno v kateri je bilo &J500. Za $250 so kupili hrane, ker so bili silno lačni. Pariz, Francija, 11. avgusta. — Nemške čete so dospele včeraj pred Longwv in zahtevali, da naj se mesto takoj vda. Francozi so zavzeli z naskokom vas Lagarde v nemškem ozemlju. Severovzhodno od Verduna so vrgli Francozi Nemce nazaj. Blizu Moneela so pobili Francozi neki nemški regiment. Dovolj živil. London, Anglija, 11. avgusta. Nemška posebna komisija naznanja, da je Nemčija za celo leto preskrbljena z živili. Cesar Viljem je dal nemškemu Rdečemu križu 400.000 mark na razpolago; enako svoto je podaril fondu za podporo onim družinam, katerih o-četje oziroma možje so padli v vojni. V berolinskih bankah je zaplenila vlada 100,000.000 mark ruskega denarja. Nemčija in Rusija. London, Anglija, 11. avgusta. Danes je dospela z Dunaja preko Amsterdama brzojavka, da so av-stro-ogrske čete zasedle Miehov na Rusko-Poljskem. Avstrijci so vrgli nazaj regiment kozakov; kozakov je padlo 400, Avstrijcev pa samo 140. Iz Vilne poročajo, da se je odpeljejo danes iz mesta v sredino Rusije Sst vagonov nemških jet- 'častnikov se še nahaja v tamošnji bolnišnici. Stockholm, Švedsko, 11. Kapitan švedskega parnika "Ru-neburg", ki je dospel včeraj sem, je rekel, da ni videl v bližini Alandskih otokov nobene vojne ladije. Rusko brodovje se baje koncentrira v Finskem zalivu in čaka ugodne prilike, da bo stopilo v akcijo. Ob finski meji je kakih 100,000 ruskih vojakov. Zaradi varnosti so razstrelili neki pier v pristanišču Ilangoe. Srbija in Avstrija. PetrogTad, Rusija, 11. avg. — Dopisnik nekega časopisa se je izrazil o načrtu Avstrije napram Srbiji takole: — Ko bo donavska armada osvojila vse utrdbe v severni Srbiji, bo začela prodirati po dolini reke Morave in se bo sestala z armado v Novem Pazar-ju. Tretja armada bo prodirala ob srbski meji proti Albaniji. Glavna bitka se bo vršila .tedaj, ko bo koncentrirana vsa avstrijska armada. Tukajšnji srbski poslanik je rekel, da dosedaj ni še noben Avstrijec prestopil srbske meje. Kjerkoli so poskušali priti Avstrijci v srbsko ozemlje, so bili vrženi nazaj. Avstrijska armada stoji bolj v defenzivi kot pa v ofenzivi. Uradno poročilo naznanja, da so se Črnogorci združili s Srbi in zavzeli nekaj avstrijskih vasi. Mobilizacija ruske armade. Kodanj, Dansko, 11. avgusta. Ruska armada bo do 21. avgusta popolnoma mobilizirana. Iz sredine dežele prihajajo dannadan vlaki napolnjeni z vojaštvom. Protest Italije proti obstreljevanju Bara. Rim, Italija, 11. avgusta. — Italijanska vlada je vprašala vlado na Dunaju glede obstreljevanja črnogorskega pristanišča Bara. VSled kojega je bilo prizadetih veliko italijanskih podanikov ter je bilo razdejanega veliko italijanskega imetja. Italija pripravlja ekspedicijo v Albanijo? London, Anglija, 11. avgusta. Širijo se vesti, da se bo Italija vdeležila velikanske vojne, ki divja po Evropi. Iz Drača, glavnega mesta nove Albanije prihajajo poročila, da je Italija že odredila vse, da udre v Albanijo. Razmere v albanskem mestu so naravnost obupne. Vlada nima nikake moči ter odločuje edinole francoska in italijanska posadka, ki se nahajata v mestu. Kakor hitro pa bi se Italija zavzela za AJbanijo, bi pa bila potegnjena v splošno evropsko vojno. - Položaj albanskega vladarja, princa Wied, je zelo kritičen. Avstrijske in italijanske banke so mu odpovedale ves kredit in ra-ditega je ustavil vsa izplačevanja. Ker je nastala splošna kriza, je pričakovati, da se bo pričela splošna ustaja. Rim, Italija, 11. avgusta. — Italijanski poslanik na avstrij- odpotoval v spremstvu nemškega poslanika v Rimu, von Flotow, z Dunaja v Berlin. Glasi se, da ima posebno misijo. Eventuelna intervencija Italije. Rim, Italija, 11. avgusta. — V odločilnih političnih krogih prevladuje naziranje, da mora Italija na vsak način posredovati, kakor hitro bi Avstrija in Nemčija skušali izpremeniti posestno stanje (Jrnogore in Albanije. 0 morski bitki v jonskem morju. Taranto, Italija, 11. avgusta. --Povod, da se je govorilo o pomorski bitki v jonskem morju, je dalo grmenje topov, -"katero je bilo slišati z morja. Neka angleška križarka je hotela ustaviti avstrijsko bojno ladijo "Taurus". Angleški poveljnik je pozval avstrijskega, naj se uda. Slednji je pričel bežati, nakar je pričela angleška križarka streljati. Avstrijska bojna ladija je vrnila strele ter nadaljevala z begom. Pribe-žala je v italijansko pristanišče Brindisi ter ima štiri velike luknje. Črnogorci so zavzeli Skader. Rim, Italija, 11. avgusta. — Poroča se, da je črnogorski kralj Nikita na čelu svojih čet zavzel mesto Skader, ki je prišlo vsled tega zopet pod oblast Črnogorcev. Črnogorski topovi so pregnali Avstrijce. Rim, Italija, 11. avgusta. — "Corriere d* Italia" je priobčil vest, glasom ko je se je moralo avstrijsko brodovje umakniti iz Boke Kotorske, ker ni moglo ničesar opraviti proti močnim črnogorskim topovom, s katerimi so pričeli Črnogorci obstreljevati pristanišče. Anglija bo napovedala Avstriji vojno. Rim, Italija, 11. avgusta. — Vsaki trenutek se pričakuje, da bo Anglija napovedala Avstriii vojno. Japonska mornarica bo delovala z angleško. Rim, Italija, 11. avgusta. — Poroča se, da je odplulo japonsko brodovje iz japonskega vodovja z zapečatenimi povelji. — Brodovju poveljuje admiral Deva. Kam je namenjeno, ni nikomur znano, vendar pa se domneva, da se bo združilo z angleškim. Mednarodna kontrolna komisija v Albaniji razpuščena. Rim, Italija, 11. avgusta. — Mednarodna kontrolna komisija za administracijo Albanije je bila danes razpuščena. V deželi so nastale kaotične razmere ter je princ Wied brez vsake moči in vpliva. Pretepi radi vojne. Globe, Ariz., 11. avgusta. — Med tu bivajocimi Avstrijci in Srbi so izbruhnili včeraj nemiri. Bitke se je udeležilo 40 Srbov in 20 Avstrijcev, ki so se obdelavali drug drugega s krepelei. Sele donim policijski m refe&r+zi se jp posrečilo posrečilo razgnati demonstrante. 21 oseb je bilo aretiranih. Boju su še nadaljnih nemirov. Cena živil je poskočila. Cincinnati, Ohio, 11. avgusta. Peki v tukajšnem mestu so naznanili, da bo veljal kruh o-e bo stavilo glavne činitelje u-staje proti Maderu pred vojno sodišče ter da se bo zaplenilo njihova posestva v prilog zveznemu zakladništvu. Pogreb Mrs. Wilson. Ženo predsednika Wilsona so pokopali v Rome, Ga. Predsednik se je že vrnil v Washington. Rome, Ga., 11. avgusta. — Na tukajšnjem Myrtle Hill pokopališču so pokopali danes ženo predsednika Zdr. držav. Ko so položili truplo v grob, se je vlila silna ploha. Predsednik se je takoj po pogrebu odpeljal v Washington. V mesto je prišlo iz vseh strani dežele veliko število ljudi. Policija, ki je patrulirala po ulicah, je bila čisto brez potrebe. Ob pol treh popoldan se je pripeljal posebni vlak s krsto, katero so vzdignili iz vagona sorodniki in jo prenesli na voz. Na kolodvoru je bil predsednik s svojimi hčerami in drugimi bližnjimi sorodniki. Presbiterijanske cerkev, v, kateri so se vršile zadnje cerenyt nije za pokojno, je bila preoblečena s črnim platnom. Ob krsti so šle belooblečene deklice in posipale pot s cvetjem. Na grobu je govoril pastor tako ginljiv govor, da so imeli vsi navzoči solze v očeh. Predsednik je bil tako potrt, da so vsi mislili, da bo padel v nezavest; pogrebci so pokrili grob par metrov na visoko s cvetlicami. Večino gledalcev je dež do ko-premočiL v GLAS NARODA. 12. AVGUSTA. 1914. "GLAS NARODA" * iStoveoic Dally.) ,000 in več kot polovica te »vote prihaja iz dežel, ki so sedaj zapletene v vojno, iz Anglije. Francije, Nemčije, Avstrije in Kusije. Za trenutek dohodki še niso tako padli, ker so parni ki, ki so bili ob izbruhu vojne na poti, se v pristaniščih ter še niso izložili Maga. S pričet kom prihodnjega tedna pa bo zelo opaziti primanjkljaj. Ceni se ga namreč preko $ I SO,000,000. Kakor hitro se bo situacija nekoliko izboljšala ter se bo bila v Atlantiku odločilna bitka, katere pričakuje, se bodo dohodki zopet zvišali, posebno pa v slučaju, da bosta premagali združeni angleški in francoski mornarici, kar je pričakovati, v kolikor more pač človek odločiti stvar vua-prej. I'voz iz dotičnih dežel sc bo /opet zvišal, vendar pa ne bo nikdar dosegel prejšae višine. V sled tegra je pričakovati najmanj 100 milijonov dolarjev letne izgube, dokler bo trajala vojna. To primeroma veliko svoto bo treba pokriti na drug način. Gla-w sc, da je vlada v Washingtonu že vzela celo zadevo v roke ter da se bo v kratkem odločila. Odprta so ji le tri pota. 1. Naložiti mora vojni davek kot v času državljanske in španske vojne. 2. Zvišati pristojbinski davek. 3. izdati potom zakladuiškepa urada zvezne obveznice, katere se bo pozneje vnovčilo. Vse te tri metode imajo svoje zagovornike. Kar se tiče navadnega ljudstva. bi prišlo v pošte v le izdajanje dveodstotnih obveznic, ki bi sicer liekoliEo povečalo zvezne dolgove, a bi sicer ne vplivalo na finančni položaj dežele, ki je sicer v dobrem stanju. Odločno pa bi se morali borit i ( poroti naložitvi vojnega davka, ki bi najbolj prizadel ljudi z majhnimi sredstvi. Namerava sc naložiti davek na kavo, čaj, tobak, opojne pijače in drugo, da se pokrije izvanredne stroške in izpad na davkih. Stara izkušnja pa uči, da presega povišana cena živil daleko vojni davek ter da skušajo vsi trgovci in industrijalci izravnati nastalo škodo s tem, da zahtevajo za blago več kot pa se navadno zahteva. Celi račun pa plača navadno ljudstvo, ki v svoji zaslepljeno-»revidi,v^kam ga ženejo Brooklyn, N. Y. — Vabilo na letni izlet, katerega priredi slov. podp. društvo sv. Jožefa štev. 57 K. S. K. J. v lirooklvnu v nedeljo popoldne 16. avgusta 1914 v Tivoli parku, vogal Myrtle Ave. in Woodhaven Ave v Glcndale, Long Island. Vstopnina za osebo 15 centov. Otroei do 12. leta so vstophine prosti. Kegljanje za "cash" dobitke: $10, $5, in $2. Peklo se bo janca na ražnju po starokrajskem načinu! Igrala bode znana domača Slov. godba. Začetek ob 2. uri popoldne. V tem parku je plesaželjnim na razpolago velika in krasna plesna dvorana. Veselieni prostor je zelo obsežen, z gostim senčnatim drevjem in hladno senco. Za dobro pijačo in postrežbo bode preskrbljeno. Za mnogobrojni obisk se priporoča eenj. rojakom in rojakinjam iz Greater New Yorka najvljudneje odbor. — Opomba: Bushwick, Wyekoff in Myrtle A ves. kare vozijo ob nedeljah naravnost do Woodhaven Ave., ali do parka, kjer sc ustavijo. Verona, Pa. — Delavske razmere so bolj srednje. Razen ene tovarne, ki obratuje vsak dan, obratujejo vse po tri do štiri dni na teden. Kojake svarim, da naj nikar ne verujejo onim, ki pravijo, da je tnkaj dovolj dela. Ljudi je toliko brezposelnih, da ne vemo, kam bi ž njimi. Pred par tedni so jih res nekoliko vzeli na tlelo, toda kot kaže, bodo zopet kmalu na istem stališču kot so bili prej. Glede društev se ne m<* rem ničkaj posebno pohvaliti. Škoda, da je med našimi rojaki tako malo zavednih ljudi. Pred kratkim so jih nekaj izključili, sedaj pa zahtevajo vse nazaj, kar j so vplačali v blagajno. Kaj takega vendar ne gre. Predno kdo pristopi k društvu, naj pazno prebere društvena pravila, potem se | pa ne bodo več dogajali taki slučaji. Toliko torej v pojasnilo. Pozdrav! — ]\like Lenarčič. Beaver Mines, Alta., Canada. -Tem potom vam pošiljam zopet naročnino za Glas Naroda, ki je po mojem mnenju najboljši list v Ameriki in je posebno sedaj, ko je v starem kraju vojna, za nas velikega pomena. Jaz sem tukaj primeroma malo časa in sem se začel pečati s kmetijstvom. Vzel sem si homestead in začel skrbeti za boljšo bodočnost kot se mi je obetala v tovarnah in premogo-rovih. Kdor namerava priti sem, naj se obrne name, ker bi rad videl, da bi bil tukaj še kak Slovenec. Sedaj smo namreč samo trije samci in jaz z družino. V tukajšnjih premogorovih se zasluži toliko, da se človek lahko pošteno preživi. Pozdrav vsem Slovencem sirom Amerike! — John Rabin, Beaver Mines, Alta, Canada. Kmet v Albaniji. Kako žalostno stališče ima albanski kmet, boste sprevideli iz naslednjega. V Albaniji je vse narobe. Na jugu — v Kpiru — kjer je večina prebivalcev grškega rodu, zahtevajo popolno samostojnost in se pripravljajo z vsemi sredstvi, kako bi se mogli odtrgati od Albanije, kamor jih je pridelila komisija evropskih velikih držav; na vzhodu sc trudijo Srbi, da bi zlepa ali zgrda dobili nekaj pokrajin zase; najhujši je pa upor mo-hamedanskih Albancev proti protestantskemu Nemcu Wicdu, ki so ga jim poslali za kneza. Pri vsem tem je pa čisto jasno, da velike države niso edine med seboj. Lahi odkrito drže z uporniki in jim pomagajo. Wied jim ni všeč, češ, da preveč drži z Avstrijo; uporniki {»a pravijo, da hočejo iti z Lahi roko v roki. Kakor smo pravili, tako se je zgodilo. Mohamedanei so v večini in ti sc nt* bodo nikomur pokorili; sami pa tudi niso sposobni voditi države. Med uporniki se sliši očitno zatrjevanje, da hočejo biti zopet pod sultanom. — Gotovo je, da je pri teh rečeh verska stran velikega pomena. Moharne-danec noče, da bi bil poleg njega kristjan ravnopraven. Ko bi jim bilo kaj na tem. da si ohranijo res samostojno albansko državo, ki so jim jo velike države — pred vsem Avstrija in Italija — s tolikimi stroški skovali skupaj, bi morali vsi, kar se jih prišteva k albanskemu rodu, skupaj držati in drug drugemu pomagati, da se mlada državica lepo razvije. Zdaj je pa ravno narobe. Vedni poboji, neprestano bojevanje, 9) je komaj prišel, mora za to skrbeti, da si ohrani pot. po kateri bi mogel uiti. Nasprotje med Avstrijo in Italijo je od dne do dne večje in s tem tudi nevarnost, da pride še do hujših reči. Ni pa edina vera, ki žene mo-hamedanee v upor. Gre jim tudi za gospodarske predpravice. Tam je tako. kakor povsod, kjer vladajo mohamedanei: mohamedan-ski veleposestniki — age in begi — se boje, da bi se ne oprostil kmet, ki jim mora zdaj delati in dajati tretjino svojih pridelkov. Za to jim gre. Delati nočejo, pa tudi ne znajo; zato hočejo ohraniti razmere, kakoršne so bile prej. Po drugih državah na Balkanu, lijer so prišli kristjani do veljave, oprostivši se turškega gospodstva, vidijo albanski veleposestniki, kako gre ta reč. Kmet postaja svoboden, age in begi pa zapravljajo odkupnino in namesto stare imenitnosti se jim obeta v bližnji bodočnosti kruta revščina. Na Bolgarskem in Srbskem ni več mohamedanskili veleposestnikov in njim usužnjenih kmetov. Kmet je prost in napreduje. ker ve, za koga dela. Dokler je moral dajati tretjino vseh pridelkov gospodarju, je delal le toliko, da se je preživel; na kak napredek v gospodarstvu sploh mislil ni. Zdaj je drugače! Na svojem dela zase in za svojo družino; in to ga dviga, da se vedno bolj trudi, kako bi izboljšal svoje posestvo. Albanski age in begi to vedo in zato hočejo imeti mohamcdanca za gospodarja svoje zemlje. Cc ne more biti sultan, česar pač ne bodo drugi pustili in bi bilo tudi zato nemogoče, ker Turek nima sedaj nobenega stika z Albanijo, naj bo pa vsaj kak domač moha-medanec za kneza. Tako upajo, da si bodo ohranili svoje kmečke sužnje. Da pa moliamedansko ljudstvo privabijo na svojo stran, mu slikajo, kakšna krivica se godi mohamedanski veri, ko bi v deželi, ki je povečini moharae-danska, vladal krščanski knez. Ne vemo, kaj pride. Eno je pa gotovo: mohamedanskili ag in begov tlačanstvo se ne da več držati v Albaniji. Kdor bo hotel narediti mir. mora potlačiti age in bege in jim — če je treba — s silo odkupiti kmete, da bodo svobodni mogli napredovati. Na Balkanu povsod ima kmet glavno besedo; to velja tudi za Albanijo. Miru ne bo, dokler se kmetu ne zagotovi miren obstoj. Dose-daj je veljal za ves Balkan meč; namesto meča je treba spraviti v veljavo plug in s tem tisti stan, ki s plugom obdeluje zemljo in prideluje kruh ter varuje svobodo. Aforizmi. "Človeško, prečloveško", tako imenuje filozof Nietzsche svojo knjigo, v kateri je nakopičenih vse polno aforizmov, pisanih v duhovitem in briljantnem slogu. Vseh mogočih stvari se dotikajo ti aforizmi, vsa^ človek najde v njih misli, ki živo zadenejo njegovo notranjost. Blesteči esprit aforizmov pa nudi tudi najvzde-lanejšemu inteligentu zabavo, da si ne more želeti lepše. Zato prinašamo par teli aforizmov. Molk. SUentium. O svojih prijateljih ne govori; drugače izblebetas čuvstvo prijateljstva. Samo delavne imej za prijatelje. Lenuh je svojim prijateljem nevaren, ker nima dovolj dela. govori o tem. kar delajo in ne delajo njegovi prijatelji, končno se vmešava in postane nadležen, zato si izberimo po pameti le delavne ljudi za prijatelje. Kedaj je nevarnost največja. Zlomimo si nogo redko tedaj, ko stopamo v življenju s težavo navzgor — temveč kadar si izbiramo lahka ugodna pota. O ženskem duhu. Duševna sila ženske se najlažje dokaže na ta način, da iz ljubezni do moža in njegovega duha žrtvuje svojega duha in da jej kljub temu, na njeni naravi' prvotno tujem polju, kamor jo sili možko čutenje, takoj zraste drugi duh. Trditi je varneje kot dokazovati. Trditev vpliva močnejše kot argument, vsaj pri večini ljudi: ker argument vzbudi nezaupanje. Zato skušajo ljudski govorniki Smeh — izdajalec. Kdaj in kako se smeji žena, to je znak njene naobrazbe: toda v zvoku smeha se razgali njena narava, pri celo naobraženih ženskah morda celo zadnji neločljivi ostanek njih narave. — Zato reče oni, ki hoče izliusiti ljudi, s Horacom, toda iz raznih vzrokov: lidete puellae, smejite se dekleta. Usmiljene ženske. Klepetavo čuvstvovanje žensk nosi posteljo boluika na javni trg. Stud na resnici. Žene so tako ustvarjene, da se jim studi vsaka resnica (z ozi-j rom na moža, ljubezen, otroka, družbo, življenjski cilj) in da se skušajo maščevati nad vsakim, ki jim odpre oči. Snažnost. V otroku bi morali razvneti smisel za snažnost do skrajnosti: pozneje se dvigne v vedno novih spremembah, skoraj do vsake kreposti in končno se prikaže kot kompenzacija vseh talentov, kot svetlobni plašč snažnost i, zmernosti, milosti, značajnosti — srečo s seboj noseč in srečo razširjajoč. Prav imeti pri dveh spolih. Cc priznamo ženi. da ima prav, potem si ne more odreči, da na jprej triumfalno postavi nogo na tilnik premaganega, okusiti mora zmago; dočim se mož proti možu v takem slučaju navadno sramuje. da je imel prav. Zato pa je mož navajen na zmago, žena pa doživi ž njo izjemo. Kdaj so potrebni osli. Množice se ne pripravi preje do slava-klieev, dokler ne jezdimo na oslu v mesto. Hvaljenemu. Dokler te hvalijo, bodi le vedno uverjen, da še ne hodiš po svojih lastnih potili, temveč po potih drugega. Mojstra ljubiti. Drugače ljubi pomočnik, drugače mojster mojstra. Sočutje. V pozlačeni nožnici sočutja tiči dostikrat bodalo zavisti. Iz dežele ljudožreev. V samoti se sne posameznik samega sebe, v družbi ga požro ti številni. Sedaj voli. Zakaj žive še berači. Ce bi prejeli berači vse miloščine le iz usmiljenja, bi že davno vsi poginili lakote. Lisica lisic. Prava lisiea ne imenuje samo ono grozdje kislo, ki ga ne doseže, temveč tudi ono, ki ga doseže in ga drugim vzame. Pismo. Pismo je nejavljen obisk, pis-monosa posredovalec nevljudnih napadov. Imeti bi morali vsakih osem dni določeno eno uro za sprejemanje pisem in potem bi šli v kopelj. Ne predrago kupiti. Kar kupimo predrago, to uporabimo navadno tudi slabo, ker je kupljeno brez ljubezni in z neprijetnim spominom — in tako imamo dvojno škodo. Znaki plemenite duše. Plemenita duša ni ta, ki je zmožna najvišjih poletov, temveč ona. ki se malo dvigne in malo pade, toda ki biva vedno v pro-stejšem zraku in višini. Razne zanimivosti. Neizvedljiva smrtna obsodba. Sodniki švicarskega mesta JIo-crel so že par dni v nemali zadregi. Okrožuo sodišče tega mesta v kantonu Wallis je obsodilo na smrt nekega Maaga, ki je u-moril svojega soseda. Ker ni bilo prav nič olajšujočih okoliščin, bi se bila morala smrtna obsodba tudi izvršiti. V drugih švicarskih kantonih je sicer smrtna kazen že davno odpravljena, obstoji le še v kantonu Wallis, a tudi tu se že leta in leta ni izvršila nobena. Sedaj pa je nanesla prilika, da zahteva zakon smrtno obsodbo. Maag mora biti obglavljen. Do tu so sodniki čisto lahko rešili svojo nalogo. Težave pridejo šele sedaj. Kako pa i:aj usmr^e Maaga ? Cel kanton nima nobene giljotine, drugače pa se ne more nobenega obglaviti. Sicer bi si lahko izposodili giljotino na Francoskem, ali državni ugled tega ne dovoljuje. — Tako živi Maag mirno v celici in čaka na giljotino in na svoj stoletni rojstni dan v ječi. Kako se je govorilo v raju. Ko je Adam zagledal beli svet. mu je Bog od kazal: "A-dam!", to je: to ti dam! oziroma: to je tvoje! Ko je Bog prišel nekega dne k Adamu ter ga je zapazil dokaz čmernega in ga je povprašal. kaj da mu je, ker je tako otožen, mu Adam odgovori: "Včeraj sem se preveč najedel razburljivega grozdja in me bole zato lasje, pa nimam žive duše, ki bi mi malo kisle juhe napravila !'* Gospod Bog je takoj zapazil, kaj mu je treba, in preskrbel mu je družico, da mu napravi kisle juhe, mu jo pripelje in pravi: "E-vo! — ta ti bo dokaj kisle juhe napravila!" Iz tega je popolnoma razvidno, v kakem jeziku je Bog govoril, to je, le v slovanskem jeziku! — Pred 16. leti sem v nekem tedanjem tržaškem listu čital, da je Bogu slovanski narod najljubši. Zato mu je podelil ime Slave, par pomen ja: "Popolo slavo, popolo di gloria!" Narod slave! — Žalibog, da sedanji barbarski rodovi po njem teptajo! Za suhe in debele. Teža človeškega telesa se da vsaj nekoliko uravnati s hrano, ki naj jo uživamo. Nek dunajski medicinski tednik daje za suhe ljudi sledeče nasvete: Kdor se hoče zrediti, naj uživa same re-uilne j »hI i. torej mnogo surovega masla in slanine, dosti žemelj in kruha, dobro kuhanega riža, moč-natih rezancev, kromirja, kaše, mnogo rumcnjyjjov, finih močna-tili jedi in sladkega peciva. Suh človek naj je najmanje 5- do 6-krat na dan ter naj po vsaki jedi pije mleko. Spočetka malo, potem. ko se ga navadi, pa več, tako da ga izpije l\-> litra na dan. Debeli ljudje pa naj jedo: sveže in kuhano sadje, jagode, vse brez sladkorja; dalje zelenjavo: špina-čo, zelje, olirovt. zelen fižol, sa-lato 7. malo olja in brez jajc, ku-tiiarq v sala ti in kisle, špargljc brez surovega masla in drobtin repo sladko in kislo kislo zelje, kolerabo, kislico, kapre. redkev, karfijolo. kisel hren. Mesa naj de-beli ljudje malo uživajo. predvsem pa ne sme biti mastno. Tudi mastnih rib naj se varujejo. Kazen tega naj se dobro rejeni ljudje dosti gibljejo. Vojak mu je odgovoril: "Saj veš, da tega ne smem." S tem je bil pogovor končan. A kaj se je potem zgodilo? Kaznjenec je bil zaradi tega. ker je vojaka prosil za čik. obtožen — zaradi hudodelstva zapeljevanja vojaka k zane-marjenju službene dolžnosti. Sodišče, v Riedu je obtoženega že itak dovolj nesrečnega kaznjenca oprostilo, toda drž. pravilnik je uložil ničnostno pritožbo in najvišje sodišče je oprostilno razsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo, češ, kaznjenec je že s tem, da je vojaka sploh ogovoril storil hudodelstvo. Detet tisoč hektarjev nemške zemlje v Češke roke v enem samem letu (1913) tako tarnajo nemški listi, ko so bili prebrali v "Narodno gospodarskem VestnLku" resnico o tem, da je šest veleposestev v obsegu <>870 hektarjev prešlo v češko last. Ako prištejemo k tej svoti še posamične parcele, ki so jili prodali m*niški veleposestniki češkim kmetovalcem, pa lahko trdimo, da so pridobili Čehi leta 1913 10,000 hektarjev zemlje. Ta izguba je zadela Nemce zlasti na jugu in na jugovzhodu. Urednik "Worwaertsa" obsojen, V Berlinu je bil radi razžalj«1-nja veličanstva obsojen urednik socijalno-demokraškega "Worwaertsa", Alfred Seholz, v šest-tedenski zapor, ker je v "Die Welt am Montag" pred kratkim objavil članek: Kaiserhoch uiid Klassenkampf.' KnjiTna obrtna razstava v Lip-skem 1914. Dne 10. pr. ni. se je vršila v avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo pod predsedstvom predsednika Christoph Reisserja in ob navzočnosti ministrskih svetnikov V.'ilhelin llaasa in barona Klimhurga seja izvrševalnega odbora. Po daljšem referatu o avstrijski Iiiši, iz katerega se je raz-« vid«*! vsestranski uspeh prvovrstnih izdelkov avstrijske industrije. naše knjižne obrti in umetni-štvo se je soglasno sklenilo prenesti po zaključku razstave v avstrijski liiši v Lipskcm razstavljene objekte, in sicer v sedanji razvršitvi na Dunaj v avstrijski muzej za umetnost in industrijo, da se da tako Avstrijcem in predvsem delavstvu zadevnih strok, kateremu ni bilo možno udeležiti Huda kazen. Alkohol je največji škodljivec človeštva. To so izprevidele že mnoge države, ki so zato uvedle silno hude kazni za pijane ljudi. V Melbourne, Avstralija, je sodnik Engleson vpeljal posebne vrste kazni za one. ki jih policija zaloti pri kakem prestopku, izvršenem v pijanosti. Tako je bil pred kratkim obsojen v Melbourne neki mladenič na 8 mesecev ječe. ker je v pijanosti izvršil dve slepariji. Sodnik mu je docela odpustil kazen pod pogojem.- da položi štiri tisočake kot poroštvo, da se v bodoče popolnoma vzdrži pijančevanja. Ce bi samo redništvo Glas Naroda Dobiti takoj Viaporf da" predane Sm^ ima nekaj denarja. (11-13-8) s^.no kazen; tudi zaloieni žtirje NAŠLO 8E JE VEČJO SVOTO zapadejo. To so m o- DENARJA derne kazni, ki resnično pobolj- 'šujejo in rešujejo zločince. Molitev k ljudem. Oprosti nam naše kreposti", tako bi morali moliti k ljudem. Človeška skromnost. Kako malo slasti zadostuje večini, da hvalijo življenje, kako skromen je človek! ZGLASI KAJ SE se svetovne razstave v Lipskern, približno skoči dva meseca v prihodnji zimi prilika za lažji ogled. Splošna sodba te prireditve je, da bodo imeli tudi inleresirane tvrdke v gospodarskem opisu koristi in da bo taka v tuzenistvu tako priznana razstava dosegla gotovo z ozirom na tujski promet najboljše uspehe. Uvaževaje to okolnosti se je ministrstvo za javna dela izjavilo tako razstavo na Dunaju, katera bi bila prvo slič-ne vrste z znatnim prispevkom podpirati pričakujoč, da bodo u-deležene tvrdke z ozirorn na pričakovani uspeli prireditve same prispevale primerne zneske. — Rezultat tozadevne okrožnice je tudi zelo povoljen. JANEZ SOMRAK, ki je bival ^ j^il , preje v Milwaukee, \V is., na u-!fa5o vina piva ali ž?anja r V Cenemaugh, Pa., se je našlo v Commercial hotelu krog: 10. junija večjo svoto denarja. Ako je kateri Slovenec izgubil NAZNANILO. Rojakom in cenjenim delegatom K. S. K. J. priporočam svoj novo urejeni slovenski SALOON na vogalu 1. Ave. in Virginia St, • Milwaukee, Wis. Pri meni lahko dobe gg. delegat je hrano in stan. Za obilen obisk se priporoča Valentin Maci, \ 417 Virginia St., Milwaukee (12-14—8) Wis. r POZOR, DEKLETA! Slovenec, star '_'."> let. ki ima stalno delo in ifclO tedenske plače. se ž«'li poročiti s Slovenko, staro od IS do 25 let. Ponudbo naj se pošlje na: Anton Pun t ar. Box 420, Forest City, Pa. 'Avstro-Ogrska' Zemljevid te dežele vreden 2d centov se odpošlje ZASTONJ na naročilo pri Austro-American Line 2 Washington St. New Ycrk, N. Y. ali pri agentih. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda*' izhaja v šestih dneh na «0 straneh. V njem najdete važne je vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine iu zani' mive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unijo. Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponarecJbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite cesto.' ako niste pa- ^ zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. 3«! Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 E**t Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitt.berf. Pa Nasproti "Hotel Pavlina*-". — Kare »te*. 1. 2. S in 4 ▼ocijo rancmo moj* ril« I. fP31 ■ Farmer je dandanes najbolj neodvisen človek v Ameriki. ■ SEDAJ STE SLUGA ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR? g ess Ljudje krščanski — kaj vam pravi srce? V kaznilnici t Subenu je pred ta denar, naj se nemudoma obrne kratkim stal na straži vojak Un-na lastnika hotela, Wm. H. Barn-| terberger. Kaznjnec Franc Sadi-hard, Commercial Hotel, Main lek mu je pri okencu rekel: "Po- ' iei Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenite noklic-a? Zakaj ne post&nete poljedelec farmer? — Zakaj se ne oprimete obdelovanja Jtemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je. da je danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdekjo«t — on se r.« boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se bu zijubi delati ter lepo naprefiaje in kar je glavno, on je vedno idrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, da postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini dragih poklicov in v drupih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravata kupiti zemljišče, pišite nam. ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedai lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo egodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite Se danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreign Agriculture Society Room 104-5-6, 424 4th Ave^ PITTSBURGH, Pi X Jugoslovanska E : Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, GLAVNI URADNIH: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: "Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZtTNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine,' Pa. POROTNIKI: FRAN JITSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISnLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva stv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društ va štv. 114., Ely, Minn. t Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na ofnbna ali neuradna pisma od strani ilanov se nebod< oziralo. Društveno glasilo: '-GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. [f KRANJSKO. Potres na Dolenjskem. Potres, ki se je 22. julija ob 11. uri 53 minut dopoldne pojavil v Novem mestu in okolici, se je ponekod zelo mor no pojavil, in sicer v o-kraju med Gorjanci in Novim mestom močneje kakor v mestu samem. Pri veliki opekarni v bližini Žabje vasi se je nagnil 20 m visoki dimnik, in sicer od zgoraj navzdol v razdalji Vitkih 5 m. Nagnjeni del, ker je bila nevarnost, da se zruši in povzroči nesrečo, K'> morali z veliko gasilsko lojtro pustiti odstraniti. Po nekaterih hišah je pad«;l omet in pokazale so se tudi razpokline. Potres se je pojavil ravno v isti smeri, kakor naslednjega dne nevihta, samo z razločkom, da je prišel od vzhoda, nevihta pa se je razšla proti vzhodu. Umrli so v Ljubljani: Terezija Koščak, delavka, 63 let. — Voj-1 eh Vidma jer, uradnik banke "Slavije", 48 let. — Kranja Lo-Kur, hči delavca, 15 mesecev. — Ivan Stricelj, bivši hlapec, 85 let. — Anton Knaus, Žagar, GO let. — Justina Zgonc, hči sobnega slikarja, 4 leta. — Karel Kam{>ie, delavec, 17 let. — Uršula Kačar. tovarniška delavka, 78 let. — Angel Vižentin, zidarski pomočnik. 36 let. Cigan skočil iz vlaka. 661etne-ga cigana Jakoba Helda, dozdevno pristojnega v Slov. Plajberk pri Celovcu, je okrajno sodišče v Voitsbergu na Zgornjem Štajerskem obsodilo zaradi njegovih "dobrih del" poleg zapora tudi v prisilno delavnico. Ko ga je 22. julija občinski stražnik iz Voits-berga vklenjenega eskortiral v Gradec, odkoder bi ga potem spravili v Ljubljano, mu cigan nenadoma plane iz vlaka. Kljub temu, da je bil vklenjen, se pri skoku stari maček ni prav poškodoval in je že mislil, Via je prost ter da se kmalu zopet poveseli iiuhI svojimi tovariši pri ognju v Jiakcm gozdu. Pa ta nada se ni izpolnila. Opazili so ga namreč delavci, ki popravljajo progo, in ker je bil vklenjen, so skočili za njim ter ga prijeli. Tako je moral spretni cigan svojo označeno pot nadaljevati in 23. julija so se zaprla za njim težka vrata deželne prisilne delavnice. Je pa vprašanje, če ga bodo vrata držala. Naereča v tovarni. 181etnega to\arniškega delavca Frana Že-leznika je pri delu v tovarni v Goričanih, ko je hotel predejati transinisijo z enega kolesa na drugo, zagrabila transmisija za rokav. Kolo ga je vihtelo okoli po zrmku, dokler se mu ni strgala vsa obleka, nakar je od letel se poškodoval po vsem težke po ŠTAJERSKO. Od pluga do krone. Kot smo že poročali, je v Zagrebu dne 19. julija nagle smrti umrl graški fa-brikant Janez Puh v 59. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rodom Slovenec, rojen pri Sv. Lovrencu Slov. goricah. Kot mlad ključavničarski pomočnik je prišel u-bog v Gradec. Ubog v denarnih sredstvih, a bogat na pridnosti in marljivosti. Ko je postal samostojen. si je ustanovil popravljal-nico za kolesa. In iz te je nastala sedanja po celem svetu znana tovarna za izdelovanje koles in avtomobilov. Skrivnost za bogastvo leži v pridnih in poštenih rokah ter blagoslovu božjem. Avtomobilna nesreča. Ravnatelj zagrebške prometne uprave dr. Vladimir pi. Bacinsky je bil v družbi budimpeštanskega vele-industrijea E. Freunda več dni na avtomobilnem izletu na Štajerskem. Nedaleč od Radmera je avtomobil zadel v obcestni kamen in potniki so zleteli iz avtomobila. Dr. Bacinsky se je težko poškodoval ; njega in nekega stotnika so odpeljali v bolnišnico v Ei-senerzu. l>r. Bacinsky si jje zlomil desno roko in poškodoval levo nogo. stotnik pa si je pretresel možgane. Veleindustrijcu Freundu, ki je vodil avtomobil, se ni ničesar zgodilo. Nesreča se je zgodila, ker se je Freund med razgovorom obrnil proti dr. Ba-činskvju, vsled česar je izgubil vodstvo nad avtomobilom in za-vozil v obcestni kamen. Deluje za Nemštvo. Iz Ptuja se poroča: Dne 18. julija so priredila ptujska nemškonacijonalna društva odhodnico odvetniku dr. Sikstu pl. Fichtenau-u, ki se je preselil v Zgornjo Radgono. Iz poročila o tej odhodnici posnamemo, da se je Fichtenau v Ptuju zelo trudil za nemška društva in j"e v poslovilnem govoru zatrdil. da bode tudi v Zgornji Radgoni prav navdušeno deloval za Nemštvo. Mučen prizor na trgu. Iz Celja poročajo: Dne 23. julija je prinesla neka uboga ženska Urša Jakopič iz laške okolice na trg koši malin. Prišla je brez vinarja denarja in ni mogla takoj plačati stojnine. Prišel je znani Prettner loštevilne kmečke ljudi s trga odganjali? Tako postopanje obsoja pač vse celjsko prebivalstvo, o tem je lahko gospod župan prepričan. j Surovež. Iz Št. Jurja ob Južni železnici poročajo: Neki Roman Oset je v Botričnici posilil 841et no starko Lucijo Pinter. Surove ža so zaprli. j Orcžniška ekspozitura se je u- ! stanovila v Rimskih toplicah za ; čas kopališke sezone. PRIMORSKO. Slovenskega denarja nočejo. Josip Jejčič iz Vrdele je dobil od davčne administracije v Trstu slovensko izpolnjeno opominje valnico, da naj poravna neki za-stanek v znesku 114 K 90 v. Jejčič je šel na magistrat, da bi plačal ta znesek, tam pa niso hoteli sprejeti zneska, ker je bila opo-minjevalnica slovenska ter so mu veleli, naj pošlje denar po pošti. Čudna doslednost! Umrl je 21. julija zvečer na Trnovem nad Gorico Pran Kodrič. ki je služboval ondi dolgo vrsto let kot kurat. Rojen je bil 14. uo-venbra 1855 v Riliembergu. V mašnika je bil posvečen 8. septembra 1880. Dolgo ga je mučila težka bolezen, dokler ga ni smrt oprostila vseli muk. — V Seslja-nu je umrl 21. julija Vinko Alfred Szapary, najmlajši sinček grofa Miroslava Szapary, avstro ogrskega poslanika v Petrogradu. Truplo so prepeljali v llasberg kjer so je v grobišču Windiscli-graetzovem pokopali. Neprevidnost. 161etna služkinja Suzana Puchreiterjeva, ki služi v družini Horaka v Trstu, je 21. julija, predno je legla v posteljo, pozabila zapreti plin v svoji sobi. Ko je naslednji dan zjutraj prišla gospa Horakova v njeno sobo, našla jo je nezavestno v postelji. Hitro je pozvala zdravnika, ki je konstatiral, da je le malo manjkalo, da se ni Puchreiterjeva zadušila. Podal ji je najnujnejšo pomoč, nakar jo je dal prepeljati v bolnišnico. Radi nevarnih groženj so aretirali 21. julija v Trstu 301etnega kovača Mihaela Salmaso iz Pado-ve v Italiji, ker je grozil svoji stanodajalki Katarini Verčičevi, da jo bo umoril. Istočasno so aretirali tudi 481etnega mornarja Josipa Gorupa, ker je grozil svojemu predstojniku s smrtjo, ker mu ta ni dal takoj zahtevani predujem. Vlomi v Pulju. Zadnje čase so se v Pulju množili vlomi, pri ka terib so očivi^uo sodelovale ene in iste osebe. Po zadnjem vlomu v trgovino z zlatnino gospe Ro-potar je polieija aretirala več sumljivih oseb in jih zaprla. Upati je, da je prijela policija prave vlomilce. — 21. julija ponoči so vlomili neznani vlomilci v neko cerkev pri Pulju in odnesli več dragocenosti. O storilcih nimajo še nobenega sledu. Grozen čin blaznega. Neki 20-letni, hrvatsko govoreči delavec je 22. julija popoldne v trenutku hipne blaznosti ustrelil s kavale-rijskim revolverjem Josipa Ve-chieta, gostilničarja v Rocolu. Oddal je nanj tri strele. Delavec se je jako čudno obnašal. Od 2. naprej je prihajal vsak hip v gostilno, izpil eno pivo ter odšel, nakar se zopet vrnil. To se je ponavljalo do pol petih. Po storjenem dejanju je pobegnil. Doslej ga še niso izsledili. Samomor. V Trstu je izpil 38-letni kavarniški kuhar Josip Ghe-rin 22. julija celo steklenico z-dravil, ki mu jih je zdravnik predpisal le po kapljah. Prepeljali so ga v oolnišniao, kjer je kmalu nato umrl. Cberin je bil hud alkoholist in je razbil vse v svojem stanovanju, predno je izpil strup. Brezuspešen vlom. Neznani vlomilci so v Trstu vlomili v "Cir-colo socialista" in prebrskali vse. a našli niso niti najmanjšega plena. Žepna tatvina. Dne 22. julija so aretirali v Trstu na trgu 301et-nega brezposelnega zidarja Leonards Pelizzottija, ker je ponovno skušal seči z roko v žep raznim ženskam, ki so tam nakupovale razno blago. Oddali so ga so- in je začel po kratkem prerekanju ubogo ženico suvati; ker mu'dišeu. je ta zatrjevala, da ni nič storila i Utopljenka. Dne 25. februarja in da jo naj pri miru pusti, se je'so našli v bližini Barkovelj trap-še bolj razdivjal. Vsi, ki so gle-jlo neznane utopljenke, katere dali ta mučen in surov prizor, so identiteta se je dognala šele 23. se škandalizirali, kjnečke ženske julija po fotografiji. Pokojnica je bila 431etna Ana Schmitzel, doma iz Lichtena v Šleziji. Domneva se, so se celo jokale. Zupan dr. Ja-bornegg dobro pozna Prettnerja in ve, da bi ga bil moral zaradi' da je nesrečnica takrat izvršila lanskih dogodkov v odgonskemj| samomor, zaporu odpustiti; ali bo pripustil, da bo še nadalje delal po Ce- lju take stvari! Na celjski trjj že pa ni nikakih izkaznih listin. Predno so ga pa mogli aretirati, je skočil skozi okno in ušel. Bil je jako elegantno oblečen. V sobi pa je pustil črn ročni koveeg, v katerem so našli raznovrstne dragocenosti, tako zlatnino, srebrni-no z diamanti in drugimi dragimi kamni, bisere, ure, verižice, pr stane, zaponke, igle itd. Kje je bilo vse to ukradeno, se dosedaj še ni moglo dognati. Dragocenosti so vredne več tisoč kron. O zvitem pobeglem tatu policija še nima sledi. Pcdkušen samomor vojaka. Dne 22. julija dopoldne je skočil iz drugega nadstropja vojašnice na Travniku pri Gorici korporal 47. pešpolka Ceh. Obležal je 'težko pobit. Življenja se je naveličala 531et-na Angela Weidenbach v Trstu, ki je 22. julija dopoldne skočila z okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju na ulico. Nesrečnica se je tako težko poškodovala, da je uro pozneje, ko so jo prepeljali v bolnišnico, izdihnila. KOROŠKO. * Redek ptič se je pojavil 21. julija v okolici Vrbskega jezera. Imel je obliko velikega jastreba iu se je včasih hitreje, včasih počasneje premikal naprej. Ljudje so v velikih gručah ugibali, kak ptič bi bil to. Proti 7. uri zvečer se je končno spustil ta ptic v nižino in obležal mrtev ob jezeru. Ko so prišli ljudje blizu, so opazili, da je redka prikazen — zmaj iz lepenke v obliki ptiča, s katerim se igrajo otroci. Predrzen vlom in njega posledice. Iz Celovca poročajo o nadvse predrznem vlomu, ki je imel jako tragične posledice. Dne 22. julija okoli pol o. ure zjutraj sta dva možka, najbrže Italijana, s pomočjo vetrihov odprla železna vrata trgovine z zlatnino Jožefa Mairingerja in ukradla iz trgovine 31 možkih in 35 ženskih zlatih ur z zlatimi verižicami in obeski, nato pa odšla zopet skozi vrata. Pri odhodu jih je zapazila neka dama, ki stanuje nasproti prodajalne, pa je takoj celo zadevo naznanila policiji. Takoj se je odpravil stražnik Dollinger s policijskim psom "Aida" na sled, a pes je kmalu izgubil vsako sled, tako da je bil ves trud brezuspešen. Ker ta čas ni bilo Mairingerja v Celovcu, je polieija obvestila o vlomu njegovo sestro, gospodično Terezo Mairin-ger, ki začasno vodi trgovino. Ko je sestra izvedela o vlomu, ji je to očividuo zmešalo pamet in si je celo stvar vzela tako k srcu. da je šla v podstrešje in se tam obesila. Dobili šo. jo šele, ko ni bilo zanjo nobene pomoči več. Kakor je izpovedala ona dama, ki je vlomilca opazovala, sta oba vlomilca precej velike in široke postave, imata velike širokokraj-ne klobuke in je eden imel tudi pelerino. Na begu sta izgubila predrzna vlomilca več ukradenih predmetov, med njimi tudi neko zlato uro z briljanti. Škoda, povzročena po vlomu, je velika. O storilcih dosedaj še nimajo nobene sledi. Imenovanje na celovškem kolodvoru. Za načelnikovega namestnika na celovškem kolodvoru je bil imenovan nadofieijal Bartel iz Tirolskega. VSLED SPLOŠNE VOJNE V EVROPI SE VSAKDO ZANIMA ZA DOGODKE V STAREM KRAJU. DNEVNIK "GLAS NARODA" JE NAJZANIMIVEJŠI MED SLOVENSKIMI LISTI. KER PRINAŠA DANZADNEM NAJNOVEJŠE VESTI O TEJ VOJNI. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo "Jutranja Zarja" Št. 29 SDPZ. v Meadowlands, Pa., dne 16. avgusta 1914 na navadne prostoru na Allison. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Meadow-lands in okolice, da se tega našega izleta v polnem številu udeleže. Vstopnina za možke je $1.00, ženske so stopnine proste. Pivo je prosto. Za dober prigrizek in fino postrežbo skrbel bode vese-lieni odbor. Torej na veselo svidenje dne 16. avgusta! K obilni udeležbi vabi fl 1-12—8) ODBOR. VOJNI ATLAS vojskujočih se evropskih držav: Rusije, Avstrije, Srbije, Nemčije. Anglije in Francije. SVETOVNI ATLAS kolonijalnih posestev vseli velesil. Vsak zemljevid je v lepih barvah. Skupno 8 zemljevidov. Cena 25f, 10 komadov $2.00. Balkan Book Co., P. O. Box 109, New York, N. Y. Iščem svojega brata FRANCA MIHELČIC. Doma je iz Planine pri Rakeku. Prosim cenjeue rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu, za kar bom zelo hvaležen. — Andrew Mihelčič, P. O. Box 14, Woodlands, W. Va. POZOR POŠILJATELJEM DENARJA! One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem, Sir DA POD NOBENIM PO ■33^ GOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne de-■^SF" la kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI PO-W SLOVANJE. KAKOR HI-TRO SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO, BOMO OB'S*" VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sankser. Odgovor vsem onim. ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne. Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog. in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog. Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vla-atelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada, vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kot ustaviti plačila. Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredo- Nevaren tat. Tržaška policija! vati pri dvignjenju denarja, na je v neki tolerančni hiši prijela)ločenega v hranilnicah in posojil-nekega približno ISletnega mla-inicah y starem kraju. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAŠIM SLOVENCEM 1 Dobili smo iz starega kraja Tel i ko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo« Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West Allls Sta. MHWAIIRPF WIS PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je in e Mr. M PAPIČJ, 128 Frederick St., Steelton, Pa* naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pravoveljavna potrdila. Cenjenim > SLOVENSKO ZAVETIŠČE. < GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St., New TorJc, N T. Podpredsednik: Paul Schneller. Calumet. Mich. Tajnik: Frank Kerie. 2711 8. Millard Ave., Chicago, UL Blacajnllc Geo. L. Broilch, Ely, Minn. * S, , DIREKTORIJ: DlrektorlJ obstoji Iz Jedne»a zastopnika od vseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov In od vseh samostojnih društev. Za znamke, knjižice. In vse drugo se obrnite na tajnika: Frank K mrl*, 2711 8. Millard Ave., Chicago, III. Tudi vse denarna poilljatve pošiljajte na ta Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med clvllizovanlml narodi. Človek ki De podpira, narodnih zavodov, nI vreden Bin svojega naroda. Spominjajte me ob vseh prilikah Slovenskega. ZaveUSSa. Zapomnite si dobro kaj vam pravimo. Ako kupite zemljo ali farmo predno boste ogledali zemlio in farme v naših hrvaSko-slovenskih naselbinah krče Ashlanda, boste zamudili najboljšo priliko, katera se vam nudi sedaj. Ako vrjamete ali ne vrjamete to kar vam pravimo, vi boste morali verovati takrat, kadar po-setite na."e kolonije ter se razpovorite z vašimi rojaki, ki BO naseljeni tukaj. Ako hočete sebi in družini dobro, ne kupujte farme toliko časa. dokler si ne OBTle^late zemlje v tej okolici. Pišite po pojasnila in nas listič "Good's Cololonist ' na: The James W. Good Company Dep. 54. Ashland, Wis. 5m^M Velika prodaja F0N0GRAF0V Ta krasni Columbia IV. srramofon ima najslajši najčistejši in najglasnejši glas. Oxuara je velika in pripravna ter zitovljena iz trdega hrasta, 12 inčev v kvadratu in 7 Inčev visoka. Ima velik, črno emajliran refr. z zl2tn?mi okraski ter jamčen za 15 let. Ta stroj se je prodajalo za S40, a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni prrmofon na vse strani 7Ar. držav in Canade s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere izberete iz naSeifa cenika, in 000 i^el ZA LE na lahke obroke po $1.00 na mesec. Prodajamo tudi dobroznane Victor crramofone in dražje Columbia ETtmofone na lahke obroke Pišite po naš novi veliki ilustrirani katalog, katerega vam poSljemo pov»em ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK. Za nowyorSke odjemalce imamo odprto zvečer in v nedeljah Kadar je kako drnštvo namenjeno knpiti bandero, zastavo, regaJij, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveeeke prstan itd., n« kupile prej^ikjer, da tudi mene sa cen« vprašate. Upraiaeje Vaa stane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplaCno. Piiite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................50c. ,, Drožnik 4 pallone za .................... 111.00 ( Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se pripoioča Marija Grill, 5308"St. Clair Ave., N. E., CieTcland, Ohio. rrfte qf4b ^ i Po znižani ceni! i i Amerika m Amerikanci. t * I i I * i i i i f pisal Rev. J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana, y platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel Veliko stroškov in se mu nikakorjn izplačala, zato je cena'znizana, dajse vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York,»N. Y. GLAS NARODA, 12. AVGUSTA, 1914. Prazna hiša. Detektivska povest. (Nadaljevanje.) ".Saino enega zaupnika sem imel — svojega brata Mycrofa. Zclo te moram prositi odpuščanja, moj dragi Watson, vendar je bilo nad vse važno, da se splošno sodi, da sem mrtev, in popolnoma gotovo je, da bi ti ne bil pisal tako prepričevalnega poročila o moji nesrečni smrti, ako bi sam ne bil prepričan, da je resnica. Marsikdaj sem tekom poslednjih treh let poprijel pero, da ti pišem, vendar sem se vedno bal, da te ne bi tvoja zvesta vdanost do mene dovedla do kake indi-skrecije, ki bi izdala mojo skrivnost. Iz tega vzroka sem se obrnil od tebe, ko si danes zvečer prevrnil moje knjige, kajti bil sem v onem času v nevarnosti in vsako znamenje iznenadenja in ganjenja od tebe bi utegnilo o-bmiti pozornost name ter imelo zelo obžalovanja vredne in nenadomestljive posledice. Kar se tiče Mycrol'ta, sem mu moral zaupati, da dobim denarja, ki sem ga potreboval. Stvari se v Londonu niso tako ugodno razvijale, kakor sem se nadejal, kajti pri sodni razpravi proti Moriar-tvjevi tolpi sta ostala dva njena najbolj nevarna člana, moja lastna smrtna sovražnika, nemoteno svobodna. Raditega sem potoval dve leti po Tibetu, obiskal Lhas-so in preživel nekoliko dni pri glavnem Lama. Morda si kdaj či-tal o znamenitih razkritjih nekega Norvežana Sigersona po imenu, vendar sem prepričan, da ti nikdar ni prišlo na misel, da si pri tem dobival novice svojega prijatelja. Nato sem potoval v Kartumu, in uspehe tega poslednjega kratkega, toda zanimivega obiska sem javil ministrstvu za zunanje zadeve. Vrnivši se na Francosko sem nekoliko mesecev preiskoval derivate ogljenega katrana ; to se je vršilo v nekem kemičnem laboratoriju v Mont-pellierju na južnem Francoskem. Ko sem to uspešno dokončal ter izvedel da se nahaja v Londonu " samo eden mojih sovražnikov, sem sklenil vrniti se tja, ko so novice o tem skrivnostnem dogodku pospešile mojo vrnitev, ki ni le vzbudil sam posehi moje pozornosti, marveč se mi jc zdelo, W Ely, Minn, in okolico: Ivan ftouže, Jakob Skerjanc in M. L. Kapsch. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Alojz Baudek. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Ant. W. Fon. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češa-rek. Little Falls, N. Y.: Fra_ik Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, T. Marineic, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajr+i pravoveljav na potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin-čic. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Sehultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. • Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterjuarters, Utah: Lauis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. , Sheboygan, Wis.: Ni.. ck Ra-dovinac in Frank Novak. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kommers, Wyo.: Josip Matoš. HAKMUMM bodisi kakoršnekoll vrste Izdelujem lz> popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. p- POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH B KRANJSKIH KOSE V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega, jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na kosile z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. EEBfi Kdor naroči O kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; b b cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo^tudijfine jeklene srpe po 50c. Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St., : - : New York, N. Y. r m Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vale d vsestranske želj« naroči li smo več iztiaov te knjige in j« sedaj eenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih seiitkov, obsegaj očih sknpaj na večjtm formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljes tudi večji slovenski lemljtvid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* 15et vseh 13 aesitkov sknpaj pa stane s poštnino vred $1.8*, Na roča se pri: Slovenic Publishing OoM 82 Cortlandt St.. New York City Podplata! je iznaiditelj najuapešncj - še tinkture na ■veta Alpen-tinkture in Alpenpoaade - Ženskam in možkim, kateri jo rabijo, zrastejo v šestih tednih lasje popolnoma. ne bodo Izpadali in ne bodo oaivelL ___ ____Ravno tako zraste možem! ▼ tastih tednih brada in brke. ki n« bodo izpadale in ne bodo poatale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. k os ti bo!, trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline, bale. tare. kraste in kurja o^esa, bradavice, potenje nog. zeb.'ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila bo reRistrirmna v Washinirtonu. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pičite takoj po ceniki Pošljem b« zastonj. JAKOB WAHCI0, 1092 K. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $600. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St, NEW YORK, N. T. Corner Cedar St. Tu boste v vsakem Času, podnevi in ponoči, najboljše in najca-nejie postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spa van je. 0U4 (tri Mna) 21 eratev. Spmajc 25 caelev. Z velespoitovanjem JANKO TUSKAN, lastnik. ® ® ® e> NAJBOLJŠA Q> O d) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cen ? platni režam $1.00. Rojaki r Oerdud, 0. dobe iste ▼ podrvžnri Fr. Sakeer, 1604 St Oair Are., N. E. Amerika in Amerikanci. Spisal KV. J. M. TRUNK. Blovenio Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka; AMBRTKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrBtno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer ae gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Blovenio Publishing Oo, 82 Cortlandt St.. New York. N.T. (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosfa in Ljubljane. Poštni parniki so: •LA PROVENCE" mm vijaka r*LA SAVOIE" |m dva vijaka MLA [LORRAINE" naldva vijaka* **LA FRANCE" ;«a »tiri vijaka > Mzpresni parnikl so; "Chicago", "La Tonraine", "Roehambeao"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl St, Okesebrough Building. Poštni parniki odpluje j o vedno ob sredah is pristaniiča številka 17 F. R. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Denar mecete proč! ako ne podpirate svejegs rojaka. Pri mani dobite izvrstno domače vino galon po 75 c. in reč. Pri odjema več kot 10 galon dajem popust, ter s« posebno priporočam slavnim alovenakim društva m ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvritne domače klobasa in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi nal narod. Pošiljam denar na vee strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski danar. B tvrdko Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoCe dela, ker sem javni notar. (Notary Public.) V FRANK 1801 W. 22mi Strast. JLRJOVEC Chkafe, m. rojaki naročajte se na "glas naroda", največji slovenski dnevnik V zdr. iDBŽAV. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET . WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke^vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJAlvse v notarski posel spadajoča dela. "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v zdr. drž. .naroČite se nanj t