Št. 81.
Trsty v soboto 22. marca 1913.
IZHAJA VSAK DAN
luđi ob nedeljah In prainiklh eb 5., ob ponedeljkih eb 9. ijutraj. Posamične gtor. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, PoBtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ftčizu, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
XXXVIII.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko,
, V edinosti je moč P
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 k, pol leui 12 K, 3 mesece Q K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ce ozira. laroonlDt u nedtljika lzd&nja „EDINOSTI * itan« : za oelo l*to Kron 5"20, it pol lata Kron 2 SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lisia. Nefranko-
vana pisma se ne •prejemajo In rokopisi se ne vnčtjo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lidta.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost', ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trata, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl račun štev. 841-652. TELEFOM It 11-57.
Avstrijsko-črnogorski konflikt.
Odgovor črnogorske vlade.
DUNAJ 21. (Izv.) Kriza med Avstrijo in Crnogoro se je danes še poslabšala In poostrila. Crnogorska vlada je namreč že odgovorila na včerajšnjo avstrijsko demaršo, a nepovoljno. Odgovor jet kakor poročajo listi, v splošnem negativen.
Na Intervencijo radi obstreljevanja notranjega mesta Skadra je kralj Nikola odgovoril, da sicer obžaluje, da trpe vsled bombardiranja tudi nedolžni meščani, a to je neizogibno v vojni In se ne da preprečiti. Obljublja pa, da bo odredil, da se odslej naprej ne bo več obstreljevalo notranje mesto, ampak le utrdbe.
Avstrijsko zahtevo glede prostega odhoda vseh civilnih oseb iz Skadra, je črnogorska vlada iz vojaških razlogov kratko-malo odklonila.
Na zahtevo, naj prepusti Črnagora preiskavo o umoru katoliškega albanskega župnika Palica v Djakovlcl avstrijskemu konzularnemu uradniku In cerkvenim funkcionarjem, je črnogorska vlada odgovorila, da se sklicuje za ta slučaj na suverensko pravico v novosvojenem teritoriju.
Na poziv avstrijske vlade, naj kaznuje vse one osebe, ki so v slučaju parnlka „Sko dr a" prekršili mednarodno pravo,, črnogorska vlada še nI odgovorila.
Oficljoznl dunajski krogi Izjavljajo, da je odgovor črnogorske vlade nezadovoljiv. Avstrijska vlada je zato naročila svojemu poslaniku na Cetlnju, naj povzame novo demarso in zahteva še enkrat, da Črnagora ugodi vsem avstrijskim zahtevam. Nova demarša Ima po vsebini In obliki popolnoma značaj ultimata.
Nemški listi so seveda strašno divji In zahtevajo, naj vlada z orožjem Izsili, da ugodi mala soseda njenim zahtevam.
Dunajske laži. — Italija se ne pridruži avstrijski akciji.
DUNAJ 21. (Izv.) Dunajski nemški Usti so te dni tudi z ogorčenjem pisali, koliko redovnic |e postalo v Skadru žrtev bombardiranja. Sedaj se uradno od italijanske strani (redovnice so namreč Italijanke) konstatira, da Je bila ves čas obleganja Skadra ubita samo ena redovnica, kar Je tudi dunajskim Ustom dobro znano, a „Reichspost" kljub temu še vedno vztraja pri trditvi in zatrjuje, da Je bilo ubitih že cela vrsta redovnic.
Kakor se zatrjuje, se Italija ne pridruži avstrijski akciji proti Crnigorl.
RIM 21. (Izv.) Italija ima namen črnogorsko vlado v zelo prijateljski obliki opomniti, naj se obstreljevanje vrši v kolikor mogoči v humanni obliki, obstreljevanje samega pa Crnigori ne more nihče zabraniti. Italija pa tudi upa, da bo Črnagora ta nasvet vpoštevala. Govoriti o skupni avstrijsko-laški akciji v kotorski luki pa je zdaj še prenagljeno. Res Je, da Je italijanska eskadra pripravljena, to pa zato, da bi Avstrija nobene akcije ne začela na svojo roko. Italija se hoče strogo držati principa, da, če se sploh kaj glede Albanije ukrene, se to izvrši brezpogojno vedno skupno z Italijo. Le s tega stališča je treba laške priprave gledati. O ultimatu Italije Crnigori ne more biti govora. Italija čaka na odgovor črnogorske vlade, ki bo za njene nadaljnje korake mprodajen. — Italija ne bo preprečila, da Črnagora Skader osvoji,
ker ve, da se bosta Črnagora in Srbija sklepu velesil pokorila, ampak hoče po-{asnil le glede svojih podanikov v obleganem mesti.
RIM 21. (Izv.) »Tribuna- piše ofi ciozno: Avstrijske vojne ladje so se podale v Južne Jadranske vode, toda mogoče Je, da imajo le namen, sprejeti civilno skadrsko prebivalstvo, ako bi se slednjemu dovolilo mesto zapustiti. Na vsak način nima Izplo-tev avstro-ogrskega brodovja nobenega demonstrativnega značaja. Kar se tiče Italije, so vse vesti, da se namerava udeležiti kake eventuelne brodovne demonstracije, popolnoma brez podlage. O kakem ultimatu Italije Crnigori ni govora. Mislimo pa, da tudi Avstrija Crnigori ni poslala nobenega ultimata. Se manj ]e res, da so kaki laški transporti za Albanijo pripravljeni. — Italija svetuje Crno gori zgolj k zmernosti pti obstreljevanju mesta iz humanitarnih ozfrov.
„Reichspost" in umor patra Paliča.
DUNAJ 21. (Izv.) Dunajsko nemško časopisje nadaljuje z gonjo proti Crnigori. • »Reichspost* prinaša cel roman o muče-niški smrti katoliškega patra Paliča v Dja-kovici in poživlja katoliško slovansko časo-] pisje, posebno ljubljanskega »Slovenca*, naj pove svojim Čitatei|em resnico o martiriju patra Paliča in preganjanju katoliške vere po zaveznikih. Katoliško časopisje naj korigira prvotno sodbo in optimistično naziranje o postopanju s katoličani, češ: umorjeni pater Palič Je bil celo sam Slovan in dogodki ob njegovi smrti so tako Jasni, da noben katoUški list ne sme dvomiti, kal mu |e storiti.
V Jugoslovanskih podučenih krajih se zatrjuje, da so vesti o umoru patra Paliča silno pretirane in da se sploh še vedno ne ve, pri kaki priliki Je prišel Palič ob svoje življenje. Najmanj utemeljeno pa je dolžiti že v naprej sokrivde črnogorsko oziroma srbsko vlado.
Intervencija velevlasti na Cetinju.
' DUNAJ 21. flzv.) v večernih urah se v tukajšnjih političnih krogih zatrjuje, da bo napravile v najkrajšem času velesile na Cetlnju skupen korak in nasvetovale črnogorski vladi, naj opusti vse nadaijne operacije pred Skadrom, ker spada odločitev o usodi Skadra izključno v kompetenco velevlasti. Baje se pridruži tej akciji tudi Rusija. V koliko so te vesti resnične, ni mogoče kontrolirati.
DUNAJ 21. (Izv.) Srbski poslanik Jo-vanovič izjavlja v „Neue Freie Presse" sledeče : Kar se tiče končne pripadnosti Skadra, vesta Srbija in Črnagora dobro, kakšno je tozadevno mnenje Evrope. To pa nikakor ne more pobiti našega stališča glede tega vprašanja, da ima, dokler mir ni sklenjen in dokler Je Skader turško mesto, ki Je turški vojaki branijo. Črnagora ima pravico mesto zavzeti. Zato Je napačno, če se hoče vplivati na to, da bi zavezniki vojaške operacije proti Skadru ustavili. Moralo bi se delati na to, da konferenca poslanikov v Londonu definitivno sklene, komu ima Skader pripasti. Srbija Je odkrito izjavila, da se odločitvi velesil v albanskem vprašanju podvrže. — Ako se izpolnijo gotove želje Srbije glede albanskih meja in se sklene mir, bodo srbske čete Albanijo zapustile.
PODLISTEK.
AKTA,
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Damai. — Prevel F. P.
Vloga Srbije pri oblegovanju Skadra Je zgolj ta, da izpolnuje svojo zavezniško dolžnost. Ruski politiki ne žele vojske, kakor Je ne žele druge velesile. Rusija pa se v očigled dejstvu, da Avstrija ščiti katoliške Albance, čuti poklicano ščititi pravoslavne Slovane. To se vidi zlasti pri Djakovici, glede katere se še zdaj ni doseglo spora-zu ml jen je. Upam pa, da se tudi to vprašanje reši ugodno. Glavna stvar pa Je, da se sklene mir in da konferenca poslanikov definitivno odloči o Skadru.
Položaj v Skadru obupen.
KOTOR 21. (Izv.) Poročila o položaju v Skadru, so Jako slaba. Padec trdnjave je neizogiben v najkrajšem času. Turška odporna sila Je popolnoma zlomljena.
Toda izmed vseh je priredil Neron najkrvavejše, najrazkošnejše in najrazličnejše slavnosti. Poleg takozvanega srebrnega davka, ki ga je bil naložil izvojevanim deželam, je dal ceniti tudi Nil in puščavo, vodo in pesek, ki so mu morali dajati davek v obleki levov, tigrov, panterjev in krokodilov. Gladijatorje so vspešao nadomestili z vojnimi jetniki in kristjani. SIcer ti niso bili posebno spretni in izšclani, vendar, pa je bilo v njih toliko izrednega poguma j in duševnega razburjenja, da je zadobival njihov boj za življenje in smrt nov, pose-' ben čar. To Je bilo vse, kar je bilo po-> trebno, da se vzbudi radovednost.
Ves Rim je torej drvel v cirkus. Topot; so s polnimi rokami pobirali po puščavi in po ječah. Bilo je na razpolago toliko divjih zverin in toliko žrtev, da Je bila slavnost določena na ves dan in vso noč. Cesar Je tudi obljubil, da bo cirkus razsvetljen na
nov način. Sprejeli so ga s soglasnim vzklikanjem. Topot Je dospel oblečen v Apolona; v rokah je imel lok in pšice kakor pitijski bog, kajti med odmorom se Je hotel izkazovati s svojo spretnostjo. V albanskih gorah so bili izruvali nekoliko dreves in so jih presadili v rimski cirkus. Na vejah so se Šopirili pavi in fazani s svojimi krasnimi peresi, cilj cesarjevim pŠIcam. Zgodilo se je včasih, da se Je cesar usmilil ranjene živali, ali pa, da je občutil še večji črt do nje; tedaj Je prijel za lok ali pa za sulico in jo Je s svojega prestola zalučal tja na drugi konec cirkusa, kakor pošilja Jupiter strele na zemljo.
Ko Je cesar sedel, so se prikazali borile! na vozovih. Oni, ki so otvarjali bojne igre, so bili navadno plačani od prirediteljev ; ker pa Je bila slavnost izredna, se je pridružilo pravim gladijatorjem tudi nekoliko mladih plemenitnikov, da se s tem priljubijo cesarju. Govorili so celo, da sta bila med njimi dva, ki sta zapravila svoje premoženje z razuzdanim življenjem in ki sta se dala najeti za zelo visoke svote.
Ko je vstopil Neron, so bili gladijatorji že v areni; pričakovali so njegovega znamenja in se urili medsebojno, kakor da bi bili boji, ki so jih morali izbojevati, le navadne slavnostne igre. Toda čim Je zaoril po cirkusu klic: »cesar! cesar!", čim se Je
Slavnostna zaprisega novega grškega kralja.
ATENE 21. (Kor.) Danes dopoldne ob 10 30 se Je podal kralj Konštantin v spremstvu prestolonaslednika Jurija In princa Aleksandra v zbornico, da slovesno priseže na ustavo. Ko Je metropolit opravil predpisano molitev, Je prečital prisežno formulo, katero je kralj ponovil in konečno tudi podpisal. Ministri in vsi navzoči poslanci so priredili kralju viharne ovacije. Ko se Je kralj vračal v svoj grad, ga Je po ulicah pozdravljala velikanska množica s klici: ŽlvelJ kralj 1
Kralj odide v Solun.
ATENE 21. (Izv.) Kralj Konstantin odpotuje danes v Solun.
Morilec Schinas izročen sodišču.
SOLUN 21. (Kor.) Atentatorja Aleksandra Schlnasa so izročili včeraj vojaškemu kazenskemu sodišču, ker obstoji v Solunu Še vedno obsedno stanje.
Mirovne Sanse.
DUNAJ 21. (Izv.) O mirovnih šansah izvemo iz diplomatičnih virov sledeče: Upanje na ugoden rezultat posredovanja velevlasti se Je sedaj precej izboljšalo. Gotovo je, da balkanski mirovni pogoji niso končna zahteva in da bodo balkanske države v marsičem popustile. Teritorijalno vprašanje se bo rešilo v tem smislu, da odstopi Turčija vse svoje evropsko ozemlje zapadno od linije Mldija—Enos ali pa Enos —San Stefano ob Črnem morju. Drinopolje postane seveda na vsak način bolgarsko.
Odločitev glede Egejskih otokov in Albanije si pridrže velevlasti.
Tudi v vprašanju vojno-odškodninske zahteve je opaziti znatno zbližanje velesil in balkanske zveze. One velesile, ki so poprej kar a priori odklanjale vsako vojno-odškodninsko zahtevo, so namreč sedaj pripravljene privoliti balkanski zvezi v vojno odškodnino In sicer v svoto, ki bo odgovarjala polovici onega dolga, katerega bodo morale prevzeti od Turčije. Balkanska zveza za enkrat sicer zahteva precej več, a diplomatični krogi upajo, da se bodo diference glede višine zneska kmalu izravnale.
Balkanske države sprejele posredovanje velevlasti.
BELGRAD 21. (Kor.) Tekom včerajšnjega dne so zastopniki velevlasti obvestili srbsko vlado, da so velevlasti vzele z zadovoljstvom na znanje sporočilo balkanske
vladar sel na prestol nasproti vestalkam, so vstopili v cirkus slavnostni reditelji z ostro nabrušenim orožjem, ki so ga borilci zamenjali s prejšnjim, s katerim so se le urili. Nato so korakali mimo nekoliko vzvišenega Neronovega prestola in so dvigali kvišku svoje meče, da se je cesar lahko prepričal, da so ostri in nabrušeni.
Predložili so mu imenik borilcev, da je lahko določil spored borbam. Odredil je, da otvorita igre po en borilec z mrežo in ea gladijator, a za njima da prideta na vrsto dva borilca z meči, nato dva gladijatorja z zvezanimi očmi. K zaključku tega dela sta se imela boriti z zverinami še dva kritsjana, moški In ženska. Zdelo se je, da je bilo ljudstvo zadovoljno s tem sporedom; svoja čustva je izražalo z vzkliki: „Živel Neron 1 slava cesarju I blagor cesarju 1« Med splošnim hrupom sta stopila v cirkus prva d?a borilca.
Bila sta gladijator in borilec z mrežo, kakor je določil cesar. Eden izmed njiju, imenovan secutor, ker Je moral večkrat zasledovati svojega nasprotnika, je bil oblečen
zveze, da sprejme posredovanje In si pridržujejo pravico objaviti, kakih sredstev se bodo posluževale pri posredovanju.
Položaj pri Čataldži.
SOFIJA 21. (Kor.) Včeraj |e bilo pri Čataldži v splošnem vse mirno. Le tupatara so skušali Turki prodirati, a so se morali z velikimi izgubami umakniti.
Vprašanje omejitve Albanije.
RIM 21. (Izv.) Z ozlrom na sklep ve-leposlaniške reunije v Londonu glede korakov velevlasti na Cetinju in v Beigradu v zadevi vprašanja omejitve Albanije, piše »Tribuna*: Zadnji koraki avstrijske vlade in intervencije avstrijskega poslanika na Cetinju so radi razmer v notranji Albaniji popolnoma upravičene.
Pravzaprav je namen avstrijske akcije, dopovedati tako Črnigori kakor Srbiji, da Avstrija tudi v slučaju padca Skadra ne bo privolila, da dobi mesto Črnagora. Poslani-ška reunija je na svoji seji dne 19. t. m. sklenila, napraviti tozadevno skupni korak na Cetinju in v Beigradu. Po tej demarši ostane vprašanje omejitve Albanije odprto in tudi eventualni fait accompii v Albaniji, ne more spremeniti ničesar glede omejitve nove države.
Turčija še vedno mobilizira.
CARIGRAD 21. (Kor.) Po zanesljivih Informacijah namerava Turčija v najkrajšem času mobilizirati dve anatolski diviziji. Pozneje bo mobiliziranih še Šest divizij, ki bodo odposlane v Carigradu.
Pogajanja mladoturškega komiteja.
CARIGRAD 21. (Kor.) Kakor se poroča, se mladoturški komite pogaja z oficirsko ligo, opozicijo in liberalno zvezo glede sprave. Šef generalnega štaba, Izmall paša, ki je bil aretiran, je zopet izpušen.
Spopolnltev tržaškega električnega cestnega omrežja.
DUNAJ 21. (Izv.) Železniško ministrstvo je podelilo tržaški občini predkoncesijo za pripravljalna dela za sledečo spopolnitev električnega cestnega omrežja:
1.)	Borzni trg—ulica Ponterosso—ulica delle Poste—Giorgio Galatti—Vojaški trg— ul. Fablo Severo—nova cesta na Opčine.
2.)	Piazza della Barrlera vecchia—ulica Tesa— ulica k hipodromu.
3.)	Golionijev trg—ul. Farneto—ul. Gat-ter—ul. Foscolo—eventuelno ul. Alflerl—ul. Ptccardi—ul. Vergerio—ul. k hipodromu— ulica Piccardi—ulica Pascquale Revoltella— ul. Rossetti.
4) Ulica k hipodromu—železniška postaja Rocol.
5.)	Ulica Fablo Severo—ulica Crcciera —ul. Bacchi—ul. Farneto.
6.)	Ulica S. Giacomo in Monte—ulica Veronese—ul. Besenghl.
Predkoncesija je veljavna za dobo enega leta.
Konflikt med ogrsko in hrvatsko vlado.
ZAGREB 11. (Izv.) Med ogrsko in hrvatsko vlado je prišlo do precejšnjega konflikta. Kakor znano, je sprejel hrvatski sabor leta 1907. zakon, ki določuje na Hrvatskem samo hrvatska krajevna imena. Zakon je pozneje tudi cesar sankcijoniral, vsled česar je postal polnomočen. A kljub
volovskim! rogovi, Je zakrivala obraz. V levi roki je držal velik, okrogel ščit, v desni sulico in gorjačo, okovano s svincem. Orožje in oprava sta bila galska.
Borilec z mrežo je imel v desni roki mrežo, podobno ribiški, a v levi, ki je bila krita z lahkim okroglim Ščitom, je tiščal jeklene vile z javorjevlm kolom. Njegova halja je bila iz modrega sukna, kratki čevlji iz modrega usnja, njegov oklep iz pozlačenega brona. Obraz mu Je bil razgaljen, a na glavi ni imel druzega nego dolgo čepico iz modre volne, na kateri je visela zlata mrežica.
Oba nasprotnika sta se približala, toda ne naravnost, temveč v krogu. Borilec z mrežo je imel to poslednjo pripravljeno, a gladijator je vihtel v roki svojo sulico. Ko je prvi menil, da zamore doseči svojega nasprotnika, je naglo skočil naprej in Je istočasno vrgel mrežo, ki se je razvila. Toda gladijatorju ni ubežala nobena njegovih kretenj ; z enakim skokom se je izognil napadu, tako, da je padla mreža k njegovim nogam. V istem hipu, še predno je borilec
v svetlo zeleno haljo s poševnimi srebrnimi? z mrežo utegnil ubraniti se s svojim ščitom, trakovi, prepasano z bakrenim, izrezljanim j Je zalučal gladijator sulico. Njegov sovraž-pasom, v katerega so bile vložene svetle j nik |e opazil orožje, se sklonil, toda ne do-korale. Dssno nogo je imel zavarovano z j volj globoko, tako, da mu |e sunek, mesto bronastim oklepom ; čelada z vlzirjem, kakor i da bi ga bil zadel v prsa, odnesel njegovo so jo nosili v 14. stoletju vitezi, okrašena z'lično pokrivalo.	(Dalje.)
Stran II.
rXJHOST" št. 81.
V Trsta, dne 22. marca 191
temu, da Je sedaj preteklo že 6 let, se zakon še vedno ne izveduje. Prve ovire je stavi! iz^editvi zakona takratni ogrski trgovinski minister Kossuth, kije prepovedal „po-hrvatenje" naslovov postaj državnih železnic. Tudi ko je padla ogrska koalicijska vlada, se je ogrska vlada trajno branila izveditvi zakona.
Ss'JaJ je nenadoma prišlo vojno ministrstvo z zahtevo, naj se vendar že enkrat reši ta zadeva, ker Je nejasnost tudi v strategič-rem oziru škodljiva in nevarna. Vprašanje krajevnih imen služi hrvatskim opozicijonal-nim strankam za orožje v boju proti hrvatski In ogrski vladi. Da izbije hrvatska vlada opoziciji to orožje iz rok, zahteva od ogrske vlade, naj takoj uredi vprašanje krajevnih imen in sicer v smislu omenjenega zakona.
Velika nesreča pri Kotorju. 6 vojakov ubitih, 5 ranjenih.
DUNAJ 21. (Kor.) „Militarlsche Rundschau" poroča, da se je v bližini Kotorja utrgala 200 m3 velika skala in zasula neko poljsko vojaško barako. 5 vojakov 33. peš-polka in 2 vojaka 5. polka trdnjavske arti-lerije Je bilo ubitih, 5 infanteristov težko ranjenih. Vojaške oblasti so odredile strogo preiskavo.
Minister baron Heinold odpotoval v Opatijo.
DUNAJ 21. (Kor.) Notranji minister Heinold, ki Je sedaj popolnoma okreval za poškodbami, katere Je dobii pri avtomobilski nezgodi, Je odpotoval včeraj na letovišče v Opatijo, da se odpočije.
Lukacs na dopustu.
BUDIMPEŠTA 21. (Izv.) Ministrski predsednik Lukacs je odpotoval na Reko, odkoder se poda na kratek dopust v Lov-rano. Jutri sprejme reškega guvernerja grofa Wickenburga, da se osebno informira o aferi parnika „Skodra".	#
Novi francoski poslanik na Cetlnju.
PARIZ 21. (Kor.) Šef tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu, de la Roche, je imenovan poslanikom na Cetinju.
Delcasse dospel v Petrograd.
PETROGRAD 21. (Kor.) Novoimenovani francoski veleposlanik na petrograjskem dvoru, Delcasse, Je dospel danes semkaj.
Kabinetna kriza na Francoskem.
PARIZ 21. (Kor.) Sestavo novega kabineta je Poincare poveril dosedanjemu Justiinemu ministru, Barthou. Barthou |e misijo sprejel.
Zvišanje nemške armade.
BERLIN 21. (Izv.) Iz dvornih krogov je izšel poseben cirkular, ki kroži sedaj med aristokracijo in drugimi višjimi posvetnimi krogi in agitira za podpise na proklamacijo, ki bo zahtevala od zbornice, naj sprejme vladno vojaško predlogo nespremenjeno.
Rusija in Perzija.
PETRGRAD 21. (Izv.) V tukajšnjih vojaških in političnih krogih vedo, da obišče koncem aprila perzijski regent ruskega carja v Petrogradu
Policijski predsednik Leplne odstopil.
PARIZ 21. (Izv.) Dolgoletni policijski predsednik Lepine stopi v kratkem definitivno v pokoj. Star je 67 let. Rojen je bil v Lionu In se Je udeležil nemško-francoske vojne.	_
PODLISTEK.
Važnost zaoarouanla za narodno gospodarsko.
Da Je zavarovanje važen faktor za vsako narodno gospodarstvo, je najboljši dokaz ta, kakšen ugled ima med vsemi naprednimi narodi. Nemci, ali sploh Germani, imajo na mnogih univerzah in tehnikah posebne oddelke za zavarovalno stroko. V Švici je uvedeno celo v ljudskih šolah, in vsak učitelj razlaga že otrokom pomen zavarovanja. Tudi potom časnikov se javnost veliko informira v tem smislu, ker ima vsak veči časopis svojo posebno rubriko iz zavarovanja, in tudi svoje čitatelje teh člankov.
Pred kratkim so dunajski Cehi, da se znanost o zavarovanju čim več razširi in uglobi, izbrali način javne diskusije. Pozvali so svojega poznanega rojaka in imenitnega strokovnjaka, g. B. Pribyslavskega, c. kr. svetnika v zavarovalnem oddelku ministrstva za notranje stvari, in ta jim je v frapantnih narisih naslikal plastičen načrt o zgodovini, razdeljenju, pomenu in koristi zavarovanja vsake stroke. Te diskusije so bile častno obiskane, in ker je bil takšen interes na njih, je omenjeni strokovnjak obelodanil v „Videnskem Denniku* izvleček svojega predavanja. Ker je tudi za nas stvar jako pomenljiva, mislimo, da ustrežerao s tem, da objavimo tudi mi na kratko te razne misli.
haj je zavarovanje ?
Je to gospodarska institucija z namenom, da eliminira ali pa zmanjša Škode na imetju, zdravju, ali življenju, ki zadevljejo nenadoma, neodvisno od volje človeka, vsled zunanje sile (požara, toče, nezgode, bolezni, smrti, itd.)
Na kakšen način vrši zavarovanje svojo nalogo ?
Združujejo se posamezniki, katerim preti enaka pogibelj (od požara, toče, smrti, itd.), in taka združitev kot celota Jamči vsakemu članu na podlagi pogodbe za njegove zakonite pravice za stalno odmerjeno odškodnino, proti odrejenemu prispevku (premiji).
Kako se razločuje zavarovanje od dobrotvornih družb ?
S tem, da nudi zakonite, torej vtožljive pravice na določeno odškodnino, dočim da-jajo dobrotvorne družbe ie v gotovih slučajih podpore, in niso vezane, niti dajati iste, niti določati jim višino.
Zgodovina zavarovanja.
Na kratko se more karakterizirati, da Je tako staro, kakor človek sam. Že antični Grki, Rimljani, t\dje, itd. so imeli institucije, siične našemu zavarovanju. Tudi v srednjem veku so obstojale slične zavarovalnice, kakor pred kratkim falirane hrvatske (Balkan, Jadran, Zora, Herkules, itd.) Vedno se more konstatirati, da ljudstvo ni samo čutilo gospodarske nevarnosti zgub, ampak je tudi mislilo, kako odstranjati posledice tasih zgub. Do tedaj so se izjalovili vsi poskusi vspešnega delovanja, dokler se ni dobila v znanosti in skušnjah trdna podlaga za ekonomijo sličnih družb. Od časa razvitka statistike, matematike, itd., datira tudi prva faza v eksistenci modernih zavarovalnic. Od tedaj je postalo zavarovanje resnično močen faktor vsakega narodnega gospodarstva.
Koliko družb se bavi z zavarovanjem v Avstriji ?
Leta 1912. ie obstojalo v Avstriji 94 domačih velikih zavarovalnic, od teh 26 delniških in 68 vzajemnih ; dalje |e tu delovalo 12 madjarskih in 48 ptujskih zavarovalnic. Skupaj torej 154 velikih
zavarovalnih družb. — Razven tega je poslovalo še mnogo manjših zavarovalnih društev, la sicer: 277 krajevnih društev zoper požar, 1180 zavarovalnic zidne, 1199 penzijsklh, pripomočnih družb in bolniških blagajn, skupaj torej 2810 družb. Med temi 1568 elementarnih in 1242 živijenskih.
5 kakšnimi vspehl delujejo zavarovalne družbe ?
L. 1909. je vršilo življensko zavarovanje 45 velikih zavarovalnic, ki so imele skupaj 17, milijona zavarovalnih pogodb, na skupni kapital 3,160 milijonov kron. Za to zavarovanje so prejele družbe okoli 203 milijone kron premije, in so na odškodninah izplačale 131 mil. kron. Za nas (namreč Čehe) |e hvalevredno, da so v teh enormnih številkah, ki reprezentiraj© vso avstrijsko zavarovalno stroko, češka podjetja zastopana v častni meri. Razven transportnih zavarovalnic posedujejo Cehi "se vrsti zavarovanja, in se lahko vsak Čeh, s to izjemo, zavaruje pri svojih lastnih zavodih na vse načine, tako dobro, da dobiva pri njih ne samo ceno zavarovanje, ampak tudi popolno varnost za svoje pogodbe. Imajo pa še zraven tega svojo lastno dobro vspevajočo vzvratno (reasikuriravajoče) zavarovanje.
Kako je v tujini zavarovanje priljubljeno ?
Ce tudi se zdijo te številke laiku ogromne, so le malenkost napram rezultatom zavarovalnic drugih kulturnih narodov. Tako |e na pr. v Nemčiji zavarovano 4krat več, nego v Avstriji, in samo v mestu New Yorku |e glasom državne statistike več zavarovanj, nego v vsej Nemčiji in Avstriji skupaj.
Odlični čiankar informira nadalje svoje čitatelje naiančno o zavarovalni pogodbi, daja lepe nasvete, kako se ponašati v pojedinih slučajih, in sploh toplo priporoča vsakemu to važno institucijo. O tem bomo govorili več drugikrat. Zaključuje pa svoj članek s temi besedami:
„Končujem svojo razpravo z najboljšo željo, da Vas nekoliko zbliža z zavarovalno idejo. Zavarovalnice se bojujejo za svojo ekzistenco, in za načela, katerim služijo, s tisočerimi ljudskimi predsodki, in so izpo-stavljene brezštevilnim ruvanjem, ki jim jih pripravljajo nepošten jaki. Ne dajajte se zavajati od teh škodoželjnih govoričenj! Le gojite in razširjajte zaupanje v naše zavarovalne ustanove, ki gredo za svojim ciljem, da zadostujejo svojemu važnemu namenu."
Lepa Helena.
K premijeri Offenbachove operete v našem gledališču.
Offenbach, klasik izmed operetnih komponistov, je zajel snov za svojo opereto „Le;)a Helena" lz stare grške mitologije in napravil iz mita parodijo polno satire in humorja v tekstu, še bolj pa v glasbi.
V	boljše pojmovanje naj tu na kratko očrtamo mitos, iz katerega je Offenbach zajel snov za svojo opereto.
V	takozvanem grškem starem veku, okolu leta 1000 pred Kristovim rojstvom, so pričeli Grki kolonizirati egejske otoke in zapadno maloazijsko obal. Boji, ki so se vršili za osvobojitev tega ozemlja, so dali povoda ljudskim povestim o desetletni tro-janski vojni. V pesnih so Grki slavili svoje stare junake, ki so se izkazali v teh bojih. Te pesni tvorijo temelj Homerjeve „Ilijade" In „Odiseje", one velikanske in poezije-polne epose, ki še danes navdušujejo vsa kega neobraženca in ki morajo zanimati zlasti tudi nas Jugoslovane, saj so slavne srbske narodne pesni o kraljeviču Marku nekaj analognega.
Grška mitologija pripoveduje o vzroku trojanske vojske sledeče:
Eris, boginja prepira, izmed vseh boginj ni bila povabljena na poroko Peleja in Tetlde. Da se maščuje, je hotela povzročiti prepir med svati. Nenadoma se |e prikazala
med svati in vrgla med nje zlato jabolko (jabolko prepira), na katerem Je bilo zapihano „Najlepši". Pravico najlepše so s) pri-lastovale boginje Hera (Juno), Pallas Atene (Minerva) in Afrodita (Venera), prvakinje med boginjami, ter hotele imeti Jabolko zase. Prepir je nastal v hiši in s tem je dosegla Eris svoj namen. Zen (Zeus, Jupiter), bog vseh bogov, se je umešaval v spor in odredil, naj o tej sporni točki od loči Pariš, sin Prijama, kralja Troje, najmoč nejšega mesta na maloazijski obali.
Ko se je Pariš rodii, je sanjala njegova mati, da )e porodila ognjeno bakljo, ki uniči Trojo. Zato je kralj Prijam izročil novoro-rojenčka nekemu pastirju na gori Ida, nedaleč od Troje. Tu je Pariš zrasel in pasel čredo svoiega očeta. Še-le pozneje, ko je enkrat prišel v Trojo in ga je spoznala njegova sestra Kasandra, je ostal v Troji pri svojem očetu. — Parisa je tore) odločil Zen za razsodnika o prepimi lepoti. Hera, Pallas Atene in Afrodita se podajo na goro Ido in dobijo tam Parisa, ki pase čredo svojega očeta. Povelo mu vzrok svojega prihoda in ga naprosijo, na| on razsodi. Hera sestra in žena Žena, boginja vseh bogln|t mu obljublja gospodstvo in bogastvo, Pallas Atene, boginja umetnosti in znanosti, slavo in mo drost, in Afrodita, boginja ljubezni in lepote razgrni vši pred njim vso svojo nago lepoto, najlepšo ženo sveta. Pariš se odloči za po slednjo in ji izroči sporno jabolko.
Ta prizor iz grške mitologije je eden izmed najpriijubljenejših motivov v slikar stvu in kiparstvu in Je že navdušil veliko umetnikov h krasnim umotvorom.
Za občinske volitve.
Rojanski ▼ o I f I c i (III. volilni okraj okolice in IV. mestni) so imeli predsincči v Konsumnem društvu" v Rojanu jako častno obiskan sestanek, ki je dokazal ži?o zanimanje za predstoječe volile. Sklenili so, da bo prihodnji četrtek dne 27. ob 3l/a zvečer sestanek zaupnikov v istem lokalu. Volilni imenik je na razpolago volilcem v Konsumnem društvu (pri cerkvi).
*
* *
IV. volilni okraj (oddelek Škorkljs) VoiUski imeniki so na razpolago v sledečih okalih: Novo delavsko konsumno društvo, Skorklja hšL 97., v gostilni pri Bricu, e% Pangoš, na stari openski cest, v gostilni pil Turku, Škorklja, Coroneo št. 671.
Za ta volilni okraj oddelek Škorklja, se bosta vršila volilna sestanka v torek dne 25. t. m. ob 3 uri pop. v novem delavskem konsumnem društvu za Škorkijo hšt. 97 in ob 5 url pop. v gostilni pri Bricu, na stari openski cesti.
Domaće vesti.
Odlikovanje. Cesar Je podelil vpoko-jenemu viceadmiialu grofa Oskarju Cassi-Hfju komturni križ Franc Jožefovega reda z zvezdo, veletržcu Alojzu vitezu Berietichu-Tommasiniju in grcfa Emilu Albertiju de Poja sara komturni križ.
— Daljo je cesar v priznan|e prav posebnih zaslug in izrednega sodelovanja pri postavljanju spomenika pokojai cesarici Elizabeti v Trstu podelil kiparju Francu S e i -f e r t u red železne krone tretjega reda brez običnih pristo|bin. Istim povodom je podelil cesar vpokojeaemu sodnemu oficijalu Franu OuliČu zlati zaslužni križec, ter mehaniku v javnih skladiščih Ivanu P a v 1 e t i č u in of cijantu c. kr. drž. železnice Ivanu S c o -c i g o r i c h u srebrni zaslužni križec s krono.
Višek nesramnosti. Ko so prišle na den nerednosti v pu'Jski upravi, je biia desetorica občinskih uradnikov suspendiranih od službe ter uvedeno proti nJim kazensko postopanje in disciplinarna preiskava. Kazensko postopanje je (vsaj za sedaj) zaključeno, dočim disciplinarna preiskava traja dalje. Pred sodnijo v Rovinju so bili naj veči — poštenjaki med njimi sicer oproščeni, ali spričo vsega, kar je prinesla preiskava na dan, bi se sleherni človek, ako ima le količkaj sramu, poskril v temo najtemnejega kota in bi le želel, da ljudje — pozabijo nanj. Ne tako ti oproščeni... poštenjaki. Nič jih ne ženira; drzno dvigajo svoje glave in uveljavljajo svoje „pravice" do občinske blagajne celo sodnim potom. EJen njih je že Joži! občino na izplačanje polovične mesečne plače in je — zmagal. In sicer in dvojnega razloga. Zato, ker ni dovršena disciplinarna preiskava. In v drugo zato, ker je po zakonu le prejemke uradnikov preko 2000 K možno rubiti? Vrhu tega je tožitelj nastavil le 49 K kakor predmet tožbe. Temu gospodu Descovichu bodo sledili sedaj gotovo tudi drugi obtoženci, ker tudi proti nJim ni še dovršena sodna preiskava. Iz vlekli bodo še polovico plačice dalje, dal|e, vse dotlej, dokler se ne zljubi poklicanim organom, da dovrše že enkrat tisto nesrečno disciplinarno preiskavo. „Polaer Tagblatt" vprašuje opravičeno, koga zadevlje krivda, da ta preiskava še ni dovršena ?!
K prepovedi sokolskega zleta v Ljubljani pripomin{a zaderski .Narodni listi*:
»Taki zleti se vrše vsako leto, ali v naši monarhiji, ali po slovanskih mestih izven nje. A nikjer ni bilo še teh neredov (s katerimi vlada opravičuje svojo prepoved ) V Pragi je biio n. pr. do 40000 Sokolov. Peščica nemških buršev je skušala pro/ocfrati, toda Sokoli ne le da Jim niso nič storili, marveč so Jih celo branili pred Jezo prebivalstva. Ti zleti niso imeli nikjer nič pun-rarskega, ali protidržavnega. Leta 1906, ko je bil zlet v Zagrebu, 3e ga je udeležil ban Pejačevžć, lani v Pragi minister Trnka itd.
Govori se, da je bila za prepoved odločilna okolnost, da se pripravljajo na zlet tudi mnogoštevilna sokolska društva lz Srbije in Bolgarske. A4 to ni citeka ucvost, kajti prihajala so tudi dosedaj.
Vlada se obmamlja, da se s takimi p o 1 i c i j s k i m i s r e d s t v i da u d u-Šiti rodoljubno čutstvo v narodih. Čudne obiname, ki so jej že donesle mnogo razočaranj in jih donesejo še. Dunajska vlada bi moraia že enkrat obračunati s tem nevarnim zistemom In se zavesti, da živi na jugu v mejah države sedem milijonov južnih Slovanov. Ne računati s čustvi tega naroda — to ne more biti pametna politika."
Tu Je zaderski list na miren način, brez bobnečih fraz in tirad, brez pretiravanj in brez
Najlepša žena na svetu je bila takrat Helena, soproga Menelaja, kralja špartan-skega. Helena |e biia hči Lede in Z ena, ki je z Ledo občeval v obliki labuda. (Tudi znan motiv v umelnostil) Brat njenega soproga kralja Menelaja, Agamemnon, kralj mikenski, je bil poročen z njeno sestro Kli-temnestro. V boljše umevanje treba je povedati, da je bila stara Grška le geogra-flčen pojem in se je sestavljala iz mnogih malih kraljevin, oziroma republik, ki jih j2 združeval le skupni narodni čut in skupna vera.
Pariš se Je podal v Sparto, kjer ga je gostoljubno sprejel kralj Menelaj. S pomočjo Venere pa je Pariš zapeljal Heleno In jo ort-vedel s seboj v Trojo.
Vsled tega zločina proti zakonski zvestobi in gostoljubnosti Je zavladalo po vsej Grški veliko razburjenje. Zahtevali so, naj Troja vrne Heleno in ko se to ni zgodilo, združili so se vsi grški kralji v veliko eksoedicljo proti Troji. — Najmočnejšemu kralju Agamemnonu je biio poverjeno vrhovno poveljstvo. DrugI slavni junaki so bili poleg Menelaja samega Odiše], Diomed, Patroklos, Nestor, Ajax Oilejev in AJax Te-lemonov, Ahil i. dr. Kot najmočnejši junak je slovel Ahil, največji grški heros, kralj mlrmidonski. Njegova mati Tetis, ga je bila kopala v vodi podzemeljske reke Styx in vsled tega je bil Ahil neranljiv razven na peti, kjer ga je držala. (Ahilova peta!). Kalhas pa Je bil glavni duhovnik Grkov pred Trojo.
Vsi grški junaki so se s svojimi četami sestali v Aulisu v Beociji in so od tu
z velikanskimim brodovjem odpluli proti Troji.
Med tem so Trojanci utrdili mesto in ž njimi so se združili Makedonci, Traki, Asirci in Etijopci. V tem je ravno prozorna historična resnica te mitologije. Najslavnejši junak trojanski je bil Haktor, sin Prijama in brat Parisa.
Devet let so Grki oblegali Trojo. Vsi krvavi boji so bili zaman. V desetem let • pa se Je Grkom posrečilo, s zvijačo osvojiti si mesto in ga popolnoma razdejati. Le majhen del Trojancev z Enejem na čelu se je rešil in našel novo zavetišče v Italiji, kjer so n]ih poznejši rodovi ustanovili Rim.
Usoda, ona usoda, ki igra sploh v grški mitologiji in dramatiki tako veliko ulogo, je bila mnogim grškim junakom, ko so se vrnili zmagoslavno domov, nemila. Tako je Agamemnon bil ubit od svoje nezveste žene Klitemnestre; maščeval ga je sin Orest, ki je ubil mater, a bil zato preganjan od Furij, boginj maščevanja. Menelaj si je odnesel Heleno zopet nazal domov in imel tako izjemoma srečo. Ahil in Ajax veliki pa sta padla pred Trojo, drugi celo vsled
samomora.
Iz tega mit3, ki je nekako poetičen paj-čolan nad zgodovinsko resnico, je tore| Offenbach zajel snov za svojo opereto; Ker on parodira vse Junake in vso mitoiogijo, je bilo zato umestno, podati tu na kratko ta krasni mitos v bcljše umevanje in uživanje parodije.
O opereti sami bomo govorili v Jutrišnjem podlistku.
V Tnstu, dne 22, raa:ca 1913.
„EDINOST" St. 81
5tr. fl ni.
grozen], povedal naši vladi veliko resnico. Naj vlada še tako skuša potajevatl in dušiti to resnico s svojo protislovansko zagrizenostjo — resnice vendar ne izbrišef kakor ne more iztrgati čustev iz ljudskih src. Resnica bo ostajala in — učinkovala dalje. In čira dalje jo bodo vladni krogi skušali du-šitf, tem usodneje bo delovala in bi se mogle res začeti kazati konture tiste možnosti, ki se je vlada sedaj — samo boji!
Slovanov od izven monarhije da se vlada boji 1 Ali naša priprosta pamet vprašuje, je-li tak-le človek v civilu manje nevaren, nego v sokolskem kroju ?! Če že hočemo govoriti o nevarnosti, bi menili, da je v civilu bolj neopazova?, dočim ga uniforma veliko bolj veže v previdnost! Na vsak način je ta odredba vladeudarec v vodo, ki more imeti le ta edini efekt, da bo videl svet, da je Avstrija še vedno stara, nemoderna država iz Metternich-Bachove dobe, država patentov iz dobe absolutizma. In po pravici dvomimo, da bi ta višala tisti svoj „prestiž", ki ga sedaj tako srdito brani celo v družbi s tistimi .... Albanci, z odredbami, ki razodevajo pred vsem svetom, da se ne čuti varno ob — svobodni in moderni uredbi svoje uprave! 1
Kdo je popačil ?! Tukajšnji „Ccrriere Adriatico" je priobčil te dni dopis iz Ric-raanj, ki je vabil na božjo pot dne 19. t. m. V tem dopisu pa je bilo označenje krajevnega imena popačeno v Rizmanje. Radovedni smo, kdo je zagrešil to popačenje: ali uredništvo, ali dopisnik iz slovenskih Ricmanj, ki je torej brezd7omno Slovenec? ! ]e sicer malenkost to, ali ob danih razmerah vendar ni malenkost. Ko že tako protestiramo, kadar drugorodni sovražniki pačijo naša slovenska krajevna imena, bi morali še slovesneje protestovati, ako bi mi sami Šli sovražnikom na roko na tem pačenju narodnega značaja naše zemlje.
S pomorske oblasti. Stavbni adjunkt Josip Pavlin |e imenovan inženerjem pri mi-nisterstvu za ]avna dela, poročnik vojne mornarice Karel Rankel pa pristanskim in pomorskim sanitetnim adjunktom s sedežem v Trstu.
Kanadska proga Canadian Pacific-
!RaiIwayI. Predvčaranjem Je odšia „Ruthe-nfa", kot prva ladja omenjene družbe, iz Trsta v St. John v Kanadi. V Trstu se je vkrcalo na njo skoro 700 Izseljencev, večinoma Rusov, v Napolju pa Še pride na krov drugih potnikov.
Pristan je zapustila ladja v gali in je šla najprej pod Miramar, pozdravit presto-ionaslednikovo rodbino. Na krovu je imela blizu 700 izseljencev, skoro same Ruse. Prestolonaslednik se je opravičil, ker se ni mcgel radi večjih poslov odzvati vabilu, da bi prisostvoval odhodu ladje iz pristana.
Promet avstrijskega L!oyda. Prihodnji teden se bo vršila na Dunaju seja upravnega sveta avstrijskega Lloyda, pri kateri napravijo bilanco. Cuje se, da je bil promet mmolega leta sicei' večji ia dohodki obilnejši, nego predmiaolo leto, a bilanca bo vendar neugodnejša radi naraslih troškov in izdatkov.
Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr.
poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih navadnih In priporočenih poštnih pošiljatev, ki so bile tekom meseca februarja v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve odptte, a so jim odpo-šiljatelji nepoznani. Ta seznam bo priobčeit v tukajšnjem uradnem listu „Osservatore triestino" v potnem obsegu.
Erazem Predjamski na Prošeku.
Vsakemu šolo pohajajočemu otroku je pač znano to zgodovinsko ime. Saj je to mož, ki je v davni minolosti v XV. stoletju bil strah in groza vsemu, kar je bilo v bližini njegovega zagonetnega grada Predjame. Obleganje Predjame notom Erazmovega največjega sovražnica R^vbarja, Erazmov tragičen konec, karakteristiko vse one zgodovinske dobe, nam je mradi pisatelj Jelene jako plastično očrtal v svoji drami „Erazem Predjamski", ki jo uprizori „Klub dram. di'etantov" na Prošeku na velikonočni ponedeljek.
„Vošnjakova korespondenca" in „Matica Slovenska". Matica Slovenska izda v uredništvu g. dr. Drag. Lončarja v Idriji korespondenco f dr. Jo s. Vošnjaka.
Ker Je bil pokojni dr. Vošnjak eden izmed najagilnejših naših mož v zadnji tretjini prošlega stolet|a, bo ta korespondenca zelo važna za spoznavanje one dobe slovenske zgodovine. Publikacija bo naravno obsegala dva dela: I. Pisma, ki so Jih drugi pisali Vošnjaku. II. Pisma, ki Jih Je pisal Vošnjak. Dopisoval so Vošnjaku na pr.: A. Aškerc, dr. J. Blelweis, Caf, Cimperman, dr. Costa, A. Einspleler, P. pl. Grasselli, Freuensfeld, A. Funtek, Fr. Govekar, Iv. Hribar, grof Hohenvvart, dr. B. Ipavic, Jurčič, Kiodič pl. Sabladolski, dr. Št. Kočevar. Komel pl. So-čebran, dr. Gr. Krek, Fr. Levstik, Lutman (župnik na Kor.), Macun, dr. D. Majaron, Fr. Ks. Meško, Ogrinec, dr. Prelog, Rapoc, dr. Razlag, dr. J. Sernec, Spinčič, Stritar, L. Svetec, Juri Šubtc, dr. Iv. Tavčar, Tomšič, A. Trstenjak, dr. P. Turner, baron Winkler, nadalje: Apih, Erjavec, dr. Pražak, B. Raič, vitez Schneid, Šuman, Dav. Trstenjak.
Matica Slovenska se obrača s tem do vseh p. n. gg., ki hranijo katera Vošnjakova pisma, s prošnjo, da bi blagovolili to korespondenco za omenjeno Matično publikacijo dati na razpolago. Naravno Je, da se iz te korespondence, kolikor se tiče še živečih oseb, Izroči vse, kar bi segalo v čisto privatno življenje, ali tangiralo osebno čast z ene ali druge strani.
frža§ka mala kronika.
Trst, 21. marca.
Otrok v goreči postelji. Danes pred-poidne Je šla gospa Tomosich, ki stanuje v ulici Ponziana št. 54, na trg nakupovat. Doma pa Je pustila dveletno svojo Marijo in njej za varstvo štiri leta staro sestrico. Kmalu pa ko Je bila mati odšia, si Je varuhinja dobila šiblc in Je zažgala detetovo postelj. Na otrokovo vpitje pa Je prihitela soseda, ki ga je vzela iz goreče posteljice. Posrečilo se Jej je sicer udušiti plamen, ali dete Je bilo tako strašno ožgano, da so zdravniki v bolnišnici izjavili, da skoro ni nobene nade z njim.
O priliki velikonočnih praznikov
priporočam slavnemu občinstvu svojo dobrozn&no
pekarno in sladčičarno
Trst, Vrdela štev. 556 (Bošket)
Zaloga najfinejših mok za pecivo. Posebno priporočam maslen kruh (pince) in goriške presnice izgotovljene iz naravnega masla in police. Specijaliteta: vino v steklenicah ter vsakovrstni biškoti in sladeice. ssg&sassssss^^	Udani LEOP3LD M1LIČ.
UDU,
aUPU
Knjigarna in trgovina papirja
E. Stadler
Trst - Via Belvedere štv. 2.
ima veliko izbero vseh slovenskih, nemških in italijanskih romanov.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrati biskotov ter prodaja rasnih vin in likerjev v steklenicah.
Kdor ne hiti, bo zamudil dne 1. aprila t. I. vršeče se žrebanje turških srečk, pri katerem zamore v srečnem slučaju že z enim samim vplačilom K 4 75 zadeti glavni dobitek 400000 frankov. Opozarjamo na današnji oglas glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani.
Smisel za lepoto in življengka modrost
zahtevata, da ao
čevlji berzonirani.
Trgovsko obrtna zadruga V Trstu
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom vabi na
VII. mi M Ar
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 6. aprila 1013
ob 11 dopoldne
v dvorani Trgovskega izobraževalnega društva
ulica S. Francesco d'Asaisi št4 2, I. |	DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništvs ;
2.	poročilo nadzorništva;
3.	potrjenje letcega računa;
4.	razdelitev čistega dobička;
5.	privoljenje nagrad načelstvu ;
6.	dopolnilna volitev v načelsištvo, ev. v nadzomištvo;
7.	poroči!o o reviziji ;
8.	slučajnosti.*)
Trst, v marcu 1913,
Trgovsko obrtna zadruga v Trstu
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
Ulčakar /osip 1. r. Ž nir Leopold 1. r.
i*) Opomba. — § 37. zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, ki Bino na dne-vnem redu a iih mora naznaniti pismeno načelat7u vsf.j pet dni pred občnim zborom.

UMETNI ZOB i
Ptomfclrsnj* zeoov
Izdiranja zsfiov hm = vsa le bolečine =
Dr. J. Čsrm&k V. Tuschs?
sofcasđrmT&ik ktnee«. sobai tafcsft
_TRST —
ullo« «t«ttm Ctirmt it«v. IS, II. n.
Proti kašlju, grlobolu, katarju, hripa-vosti, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte vedno
Pastifflis PREMI
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, propovedni-kih. učiteljih itd. — Dobivajo se v Škatljicah v Prendlnljevl lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio 5t- 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. - Škatljica stane 60 stotink.
ZDRAVNIK
Sled. Dr. Karo! Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonorao 3/IL (nasproti Dreherleve pivovarne).
2SBBB3
Odlikovana to- ^ nDJ I JI Sv. Ivan varna sodaviee HWAIJ r* pri Trstu,
Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. se priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem aodavičarekih izdelkov v mestu in okolici.
•_i


Berzonirati
se pravi, da morejo biti čevlji oskrbljeni b pravimi, novimi
BERSON gumijevimi podpetniki
Berson ■ Werke, Dunaj VI.
ALOJZIJ TflUČfVR-DOTOULcIE
avforizirano stavbno in kamnoseško podjefje
zapriseženi sodni izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
0 LJUDSKEM ZDRAVJU.
„Epidemije so podobne velikim svarilnim razglasom, s katerih državnik velikega stila lahko čita, da se je v razvitku njegovega naroda pojavilo motenje, ki ga tudi brezskrbna politika ne sme dalje prezreti."
Tako govori Virchow svarilno o nevarnosti jetike. Pa ne samo državi, še bolj rodbini veljaj to svarilo pravočasno za migljaj, da se je varovati bolezni lažje, nego jo ozdraviti. Kadar čutimo bolečine, že imamo bolezen. Odvračati se pravi, takoj izpočetka bolezni odtegniti podlago, ki jej odvzame možnost razvitka, telo pa vzgoji za odpornost. Skoro vse teh bolezni pa odpadajo na sopila, pričenši od ustne
dupline do pljuč. Lahka občudjivost teh, negotovost ob pricetku bolehavosti, kakšna : bolezen se utegne razviti iz tega, nam že iz početka narekuje, da čim prej kličemo zdravnika, ako se ti znaki poslabšajo. Ravno pri obolelosti sopil n. pr. kašlju in njegovih varijacijah, dušljivem kašlju, influenci, naduhi, pljučnici, jetiki, dalje celi vrsti katarjev od navadnega nahoda do zdravje težko motečih kroničnih katarjev vratu, goltancev, sapnika in pljuč, torej ravno tukaj je treba dvojne previdnosti, ker se največkrat bolezni pridružijo tudi drugi organi. Glavobol, mStenja želodca in črevesa so še večkrat posledica. ! i^e torej nastopi kakršnokoli motenje, je vselej prav, da imamo zanesljivo sredstvo takoj pri roki.
Zlasti pri obolelosti sopil, ki imajo že pri najlažjih oblikah neprijetne postranske učinke v osebnem prometu, in zaradi hri-pavosti glasu, pogostega kašljanja, odkaš-ljavanja, pljuvanja itd. motijo vsako zabavo, zlasti tukaj je Sjrolin „Roche" gospodujoče sredstvo. Že skoro dve desetletji je svoj dobri učinek dokazalo v vseh slučajih kašlja, influence, katarjev in obolelosti pljuč ter ima na tisoče zdravnikov in na stotisoče bolnikov v Sirolinu „Roche" vsekdar tisti pomoček, ki polajšuje in do-naša ozdravljenje. Zato bo vsak, ki bi se nastopa takih tež koč rad kmalu iznebil in ki v svojem poklicu ne mara biti moten, pri prvem slabem znaku takoj segel po Sirolinu „Roche**. Da pa pričakovani učinek tudi zanesljivo nastopi je nujno
priporočati, da zahtevate povsod pristni Sirolin „Roche", ki se dobiva po vseh lekarnah pa samo orig. zavoju, ki ga po inseratih o Sirolinu „Roche" vidimo upodobljenega. Tu bodi samo poudarjeno, da to zdravilo radi njegovega izbornega okusa uživa rago staro in mlado. Pri tem pa Sirolin „Roche* krepko pospešuje tek in ureja prebavo, torej pospešujoče vpliva na splošno preživljanje bolnika.
Ako se pokažejo tudi samo nepomembni znaki, da sopila niso več neprizadeta, bo vsak v korist svojemu zdravju se spominjal „svarilnega razglasa" in s sistematičnim zdravljenjem s Sirolinom podelil svojim sopilnim kanalom in vsemu svojemu organizmu potrebno odgovornost.
„alii I Drože (Kvas) Iz odlikovane slovenske tovarne drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjaki, 1 ISOVCif PcJtl S naročajte pri domači tvrdkl, ki vam postreže po Konkurenčnih cenah. - Tssr J. J. SOBAH, Trst, d uasari 10.
Stran IV.
„EDINOST" St. 81,
V Trstu, dne 22. marca 1913.
Porotna razprava, ki bi se bila imela včeraj vršiti pred tržaškim sodiščem proti Petru Cianu in Angelu Lanzi, urednikoma „Lavoratora", radi razžalienja Časti potom tiska, je bila preložena vsled delegiranja drugega sodnega dvora.
Vsake vrste tatvine. Včeraj so zaprli 261etnega mizarja Antona Hočevarja, biva-Jočega v ulici Tesi št. 8. Koče var je ogoljufal kmetico Antonijo VatovČevo za 5 K.
—	231etnega dninarja Emilija Skerlja, stanujočega v ulici Giuseppe Caprin Št. 5, so zaprli, ker so našli pri njem 7 in pol kilogramov kave, ki jo ]e ukradel v han-gerju Št. 1 A.
—	Gluseppa Macolla, 461etnega dninarja, stanujočega Riborgo it. 35, so si pa izposodili, ker je ukradel iz neke izložbe nekaj drobnarij, ki jih je na to prodal na krovu italijanskega parnika „Brindisi".
Vlom pri nadvojvodi. Mlnolo noč so dosedaj še neznani zlikovci vlomili v vilo nadvojvode Ljudevita Salvatorja v Miljah. Škodo, ki so jo neznanci napravili, se še ne da dognati, ker biva nadvojvoda v svojem gradiču na balear»kem otoku Majorkl. Policija pa sedaj pridno zasleduje in poizveduje.
Slovensko gledališče.
V	nedeljo ob 3'30 popoldne se ponovi F a 11 o v a opereta
„Dolarska princesau.
Opozarjamo na predstavo te krasne operete zlasti okollčansko občinstvo.
Zvečer ob 8*15 se prizori dramatizacija po slavnem romanu grofa Tolstega
„ Vstajenje
Ta pretresljiva drama, v kateri se zrcali duh velikega aposetlja iz Jasne Poljane, |e zlasti primerna za ta dan.
V	ponedeljek ob 3 30 popoldne se ponovi
„ Vstajenjew.
ob ljudskih cenah.
Zvečer ob 815 pa bo premijera Of-ienbachove operete (buffo-opere)
„Lepa Helenau.
Glede te slavne klasične operete opozarjamo na današnji podlistek.
V	torek ob 3*30 popoldne se ponovi burka z godbo in petjem
MRezervistova svatbaM,
Zvečer ob 8* 15 pa se ponovi opereta „Lepa Helenau.
Za abonement A velja nedeljska predstava, za abonente B, pa torkova.
DruStvena vesti.
Trgovsko izobraževalno društvo prosi vse tiste, ki imajo izposojene knjige iz društvene knjižnice, da je nemudoma vrnejo.
Odbor CM podružnice za Kolonjo, je sklenil na svoji seji dne 9 marca prirediti zabaven večer svojim članom in prijateljem podružnice v prostorih Konsumnega društva v Kolonji dne 6 aprila t. 1. Pričetek ob 4 popoldne. Ob zaključku seje je nabrala g.a Franja Ukmar in to v proslavo nlenega nodu K 7. Daroval podružnici gosp. Gaspe-rini K 2 želeč čim prejšnje otvoritev Šolskega vrtca v Kolonji, katera je bila v tem oziru dosedaj od vseh popolnoma zanemarjena.
Prihodnja seja vi šila se bede isto tam na belo nedeljo ob 3 popoldne. Odbcrnlki in odbornice so naprcšeni, da se iste zagotovo vdeleže.
Kolesarsko društvo „Balkan* opozarja svoje člane, da se vrši seja v sredo po praznikih namesto v torek. Naj se udeležijo poinoštevilno te važne seje. — Za dirko juniorjev se je čas vpisati do dražega 2 aprila. Zadnji dan je 2 aprila z večer v kavarni „Minerva" ; vpisnina je 3 K.	_
Mmr* del. organiza&sja*
Pr. odbor Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev sklicuje za danes v soboto, ob 7 zvečer shod v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2.
Odbornike skupin NDO vabimo na važen sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek ob 10 predpoldne v društvenih prostorih, v ulici Sv. Frančiška št. 2. Ker so na dnevnem redu važni predmeti, pričakujemo obilne udeležbe.
Vesti iz Goriške.
Telovadno društvo „Sokol" v Št. And režu priredi na velikonočni ponedeljek društveni ples v dvorani gosp. P. Lutmana, pri katerem sodeluje orkester c. k. pešpolka grofa Beck Št. 47. iz Gorice. Prireditev bo trajala od 4 popoldne do polnoči. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, pričakuje se velike udeležbe.
Veselica v prid obmejnemu šolstvu v Gorici. Marljivi podružnici družbe sv. C. in M., moška in ženska v Gorici, sta sklenili prirediti na dan 5. aprila t. I. veselico v prid obmejnemu šclstvu. Veselica se bo vršila v „Trgrsvskeni domu" !n gotovo pri-
vabi tja obilo našega občinstva, ki pač ve ceniti prav potrebo slovenskega obme]nega šolstva.
Slovenski Igralci iz Ljubljane pri
de Jo drugi mesec v Gorico, kjer ostanejo, kakor navadno že par let sem, tri tedne ter bodo tri do štiri predstave na teden.
GoriSko društvo tobačnih trafikantov
naznan|a, da bodo glasom naznanila od strani c. kr. finančnega inšpektorata toba-karne, nahajajoče se v okrožju mesta, v smislu naličnega odloka c. kr. finančnega ministerstva z dne 10. t. m. štev. 14.481, samo na tretji velikonočni praznik, t. J. dne 26. t. m. odprte skozi osem ur, in sicer poljubno kedaj, kar je odvisno od dotičnih lastnikov tobakaren.
Vodstvo goroimenjenega društva Je določilo torej, da bodo tobakarne dne 25. t. m. odprte brez izjeme od 8 zjutraj do 4 popoldne.
Glede prvih dvefc velikonočnih praznikov velja običajen urnik od 8 predpoldne do poldne.
Tukajšnja glavna zaloga tobaka bo odprta za izročanje tobaka drugi velikonočni praznik, v ponedeljek 24. t.m., od 8 zjutral do poldne, da bo s tem vstreženo splošni želji trafikantov.
Kostanjevica na Krasu. V nedeljo 16. marca t. I. se Je vrSil ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Kostanjevico in okolico v prostorih narodne gostilne g. Fr. Urdika hštev. 84. Po navdušenem pozdravu g. nadučltelja Antona Fa-kina Je g. potov, učitelj družbe, gosp. Ante Beg, lepo in v poljubnih besedah razložil pomen in deIovan|e podružnic in glavne družbe sv. C. in M. Na to Je sledilo vpisovanje. Na zborovanju Je bil tudi 83. letni starček Jožef Urdlh hštev. 84, ki Je navduševal zborovalce, da naj se Jih toliko vpiše, da bo on kot sivolasi starček vpisan 50. (petdeseti.) In res, vpisalo se jih Je 52 letnikov in ta g. starček seveda petdeseti. Izrekamo mu na tem mestu srčnv hvalo na tako lepem izgledu in dobrem delu v dobrobit naroda in mu želimo še krepkega zdravjaI
V odbor so bili izvoljeni: Predsednica g.a Marica Fakin, naduč. sopr., pedpr., J. Novak 67, tajnica g. Vinka Antonlč, učiteljica, nam. J. Frančeškin 66, blagajnik Anton Fakin, nadučitelj, namestnica Franlca Urdih 84, odborniki: K. Trampuš, trgovec 142, Fr. Urdih 86, Fr. Trampuž 98, Natalija Furlan, učit. sopr. iz Temnice, namestnice teh in vesel, odbornice: Olga Frančeškin 66, Am. Urdih 84, Alb. Mozetič 149 In Ang. Trampuž 54, pregl. računov: Janko Furlan, učitelj iz Temnice in K. Tomažič 101, delegata : Anton Fakin, naduč. in Fr. Urdih 84.
Ob tej priliki bodi še omenjeno, da bo zgorajimenovana podružnica imela prvo nedeljo maja t. I. spomladno veselico z bogatim sporedom.
Toliko za sedaj v znanje bližnjim društvom.
DPDDDDDDDnDDDDDODDDDDODC
□ □ □ □
i§ g
g
MALI OGLASI

--MALI OGLASI m raćnnajo po 4 »i«.
.----.I	kcMđo. Mutno tlUu« bcartc ankrat """"1	*»£ M4m«gia piHtoJMa* 40 vt«. ........|	Plača m takoj tucrataom odđttta,
mnnncTr
□ □ □ □ □ □
8 □
□ □
-□
■nnnnnnnn
UnČliat in ref°^> sladak. maršalo prve vrate ITI U O K dl ge toči po najnižji ceni. Buffet Ivan Suban, S- Sebastiano št. 6.	562
Pniot praška in graška po najnižii ceni. Buffet * UlIJol Ivan Suban, S. Seb&atiano št. 6. 563
Bratje!
Naznanjamo Vam, da je zvezno predsedstvo proti odloku c. kr. deželnega predsedništva, glasom katerega se nam naš zlet prepoveduje, vložilo pritožbo na c. kr. ministrstvo za notranje stvari, tudi je zvezni podstarosta brat dr. Otokar Rybar že osebno interveniral pri ministrstvu.
Zletne predpriprave se vrše naprej I Na zdar!	Predsedstvo
Slovenske sokolske zveze.
Bratskim društvom naznanjamo, da je ,,Slo venska sokolska Zveza44 poverila zalogo gramofonskih plošč k zletnim prostim vajam edinole bratu Milko Krapešuv Ljub-bljani. Originalne plošče, fabrikat svetovnozrane tvrdke „Odeon", stanejo skupaj K 9, s poštnino K 10. Plošče, ki so kar najbolje vspele v vsakem ozrru, toplo priporočamo. — Na zdar!	Predsedstvo
Slovenske sokolske zveze.
SO-
Za mnogobrojne dokaze srčnega čutja povodom bridke smrti naše ljubljene hčerke, oziroma sestre
jtne Hočevar
kakor tudi za podarjene vence, za tola-žilne obiske in obilno spremstvo k večnemu počitku, izrekajo vsem najiskrenejo zahvalo
ŽALUJOČI OSTALI.
Trst-Vrdela, 21. marca 1913.
Slikar in pleskar ulica dei Bacchi št v.
19, se priporoča slavnemu občinstvu.	585
Tomajska mladina
ples. Svira lonjereka sokolska godba.	591
Qnk^ M odda takoj za enega ali dva mladeniča. OUUa Gretta Serbatoio 109.	604
Absolventinja skega in nemškega jezika
želi mesto blagajničarke ali koreapondentinje. Prijazne ponudbe inseratnemu oddelku Edinosti pod št 605.	605
Velikonočni pondeljek
plesnimi vajami na Vrdeli v „Konsumnem društvu" od 5—xo mvečar, ul. Scoglio. 618
Stare znamke išče S^Tb^t
Dobi se ga danes v soboto in jutri v nedeljo od xa—x bottl „Metropolulica Sv. Nikolaja.
Gospodarsko društvo
Isastop službe 1. maja. Kavcija 600 E. Pismene ponudbe na odbor, pri katerem se izvedo natančneji pogoji.	621
PrnHil cp bila ali tudi odda v najem v Bazo-■ ril Ud OC Tici. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	623
TO w |i+Qr stane čes ol co dobro teransko in /£ W- lllUr istrsko vino. Poreška klet, Opčine, Andrej Daaeu.	611
l&POm kovino ali bulfet za zmožno žensko ■ oOCVIl proti kavciji. Najljubše se stanovanjem. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod št. 619.
619
loifnn nloe v Mavhinjah na velikonočni JdVoll p I DO ponedeljek. Kdor bi se rad zavr-ide.
tel, naj pri
622
Riccardo Baldassi, fA?^."
sumnega društva") priporoča svojo mesnico.
Anton Novak, brivec vJbIu
vedere Št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM!	266.
Incin Cinlf^ mizarski mojster, Trat, ulica JUol|l O lUI I a Belvedere St. 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela.	796
Fran Malis
diplomiran krojaški mojster
TRST, ulita Tor S. Plero 4. Krolačnlca In zaloga suKnc, Obleke po zmernih cenah. Uzorna In solidna IzorSiteu.
Lekarna Brelih u Sežani
Ribje olje I. vrste 1 steklenica K 120. 3 stekl. po posti vse franko 4 50 K,
Obliž za kurja očesi 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. -
RADOSLAV PETRIĆ
Trst, ulica Geppa št 12, Telef. 1025.
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalma* tlnska vina in Izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošk in vermont
lastnega in odlikovanega pridelka. Za prodajalce nizke in konkurenčne cene.
POSTREŽBA NA DOM.
Zaloga obuvala
- in lastna delavnica
PsilHbr :: " TRST :: ::
ML tllllfi ulica Arcata 19.
Velika izbera čevljev za moške, Ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih in zmernih cenah.
Franc Strancar
gostilničar v Trstu, uf. GiulianI 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo
GOSTILNO
v kateri toči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk.
Vsi k trem rožam pri Sv. Jakobu!
Dne 24. t. m. od 3 popoldne do 2 popolnoči
pri katerem sodeluje Prva tržaSka slovanska godba pod vodstvom F. Majcna. — Za obilno udeležbo ee priporoča A. BEZEK. gostilničar, ki postreže z \z-vrstdim kczarcem domačega iefoSka.
HL* CA Sv. MASKA 19.
ZA VELIKONOC !
V slaščičarni
G. Ferluga
Trst, ul. Barriera vecchia 31
se prodajajo prvovrstne pince in „presnitz", vse vrste slaščic in konlektur. Likerji in vino v steklenicah. Sprejema pecivo po naročbi.
POSTREŽBA NA DOM.
400000
frankov z mesečnim vplačilom samo K 4 75 se zamore zadeti
dne 1. aprila t. 1.
z renomirano turško državno srečko iz 1.1870 Varno naložen denar, zasigurani dobitki! Skupine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od K 3— višje. Zahtevajte prospekte 1
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Redka prilika za gostilničarje
Dne 27. marca t. 1. ob 1 pop. se vrSi dražba pri g. Ant. Slamiču, gostilničarju v Černičah, Primorsko, na kateri bo tudi v dobrem stanu se nahajajoč godbeni
::: A V T O M A T :::
obstoječ iz glasovir]a, 2 bobnov, činel in tubafonov z vložkom po 10 vin., cenjen 400 kron, prodan.
Podpisani priporočam cenj. občinstvu GOSTILNO
svojo novo
it
11
Cacciatori
TRST, — ulic« Chiozza štev. 5.
Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prvef vrste* Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam cenj. odjemalcem in cenj. občinstvu, da sem namestil v svoji pekarni, nahajajoči se v Tr&tu, ulica Giuseppe Parini št. 12
električni stroj za izdelovanje kruha in sladčic
ki je edino sredstvo čistoče in zdravstva. Prodajajo se za velikonoč
pince in „presnitz" prve vrste in vse vrste slaščic.
Vino in likerji v steklenicah. Sprejemajo se naročila za pecivo. Postrežba na dom.
Priporoča se
Josip Pahor.