ИдГдшпкепБо^е Uprava Klagenfurt, Postfach 115 f Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 36. Krainburg, 20. decembra 1941. 1. leto Japonske tete lo le likrule na Britanskem Borneu Oljnata polja zasedena - Drugi poziv Hongkongu naj se uda - Japonske smele operacije Stockhlm,19, decembra. V sredo so Angleži priznali, da so se japonske čete ▼ torek izkrcale na Borneu. Istočasno je bilo sporočeno, da so Japonci zasedli ozemlja, na katerih se nahajajo oljna polja o katerih pa Angleži trdijo, da so razdejali tam nahajajoče se naprave. Kot kraja pristanka Japoncev navaja angleška poroče-valna služba Meri in Lubong, ki ležita na severozapadni obali Bornea v sultanatu Surava, ki je pod angleškim gospostvom. — Kakor so na Japonskem uradno objavili, obstreljuje japonsko topništvo Hongkong. V mestu divjajo veliki požari. Da se obvaruje uničenja, so Japonci pozvali mesto, naj se preda. Angleži so pa prvi poziv cinično odkloni 1 i, ne oziraje se na kitajsko prebivalstvo, ki je prepuščeno samemu sebi in ki bi mu s predajo bile ohranjene izgube. Med tem so Japonci razdejali v Hongkongu važne vojaške naprave. Tudi so v drugič pozvali britansko armado v Hongkongu, naj se uda. Iibornl uipehi na vieh frontah Poročilo mlnislerskcga predsednika To|o o poležala Tokio, 19. decembra. Ministrski predsednik T o j o je v svoji lastnosti kot vojni Ininister državnemu zboru podal poročilo o vojaškem položaju in med drugim izjavil: Bqričo činjenice, da se japonske operacje raztezajo preko velikanskega področja, v katerem je središče vzhodni Pacifik, je bilo že takoj v začetku bojnih dejanj neobhodno potrebno gospostvo na morju. Na srečo je vojski in mornarici uspelo ob najožjem sodelovanju izvršiti presenetljive napade in tako ustvariti ugodne predpostavke za nadaljnje operacije. Vsled teh začetnih uspehov se je mogla vojska na več mestih z odličnim uspehom izkrcati. Ministrski predsednik Tojo je nato ob-žirno opisal drzne operacije bojnih sil Tenna (japonskega cesarja) v malajskem odseku, s katerimi je bil malajskemu polotoku zadan smrtni udarec. Vendar bo še treba delj časa, da bo Singapur popolnoma premagan, to pa z ozirom nato, da je to važno britansko oporišče v vzhodni Aziji že več let izgrajeno in na izredno težavni svet, ki je deloma džungla in ki se razteza na okrog 700 km. V svojih nadaljnjih izvajanjih je obrazložil ministrski predsednik tudi pomen napredovanja vojnih dejanj v frontnem odseku v deželi T a i, na F i 1 i p i n a h, v Kitajskem, pred Hongkongom in na Britanskem Borneu. Tri sovraine podmornice potopljene Tokio, 19. decembra. Uradno se poroča, da so bojne sile japonske mornarice potopile tri sovražne podmornice na nekem področju, ki ee natančneje ne označuje. Japonske bojne Bile so v teku boja izgubile enega rušilca. Od bojišča na daljnjem vzhodu so dospela še nadaljnja poročila. Oddelek mornarice cesarskega glavnega stana je, kakor poroča*Domej, naznanil, da je japonska vojna mornarica ob sodelovanju s četami vojske pri operacijah proti Hongkongu, potopila nek sovražni topniški čoln in šest torpednih čolnov ter težko poškodovala nekega rušilca, dva topniška čolna in še neko nadaljnjo ladjo. Nadalje poroča, da so japonske mornariške sile težko poškodovale trdnjavo Daves in druge utrdbe. Po radijskih poročilih iz Singapura, je britanski vrhovni poveljnik v Malaji priznal, da se je položaj malajske obrambe J a po nt i na britanskem Borneu Pogled na luko na Borneu. Prekomorski parniki vseh dežel so tukaj raztovarjali in si naloiili nov tovor. poslabšal in da so sedaj Angleži v neugodni situaciji. Pred vsem jih japonske čete daleko prekašajo, potem pa imajo v službi tudi moderna letala, ki Britance silijo, da se morajo korak za korakom umikati. Britanski poveljnik je bil vsled tega primoran priznati, da se obramba Singapura brez zadostnega zračnega brodovja ne bo mogla več dolgo držati. Izlcrcanie na Cebn Stockholm, 19. decembra. Japoncem je uepeio izkrcati ee na ■ Cehu, ki je drugi največji otok filipinskega otočja. ■Domej je v torek zvečer objavil pregled, glasom katerega so Japonci od začetka voj, ne uničili 464 sovražnih letal; od teh je bilo 101 sestreljeno v boju v zraku. Lastne izgube iznašajo 43 letal. Skupna izguba nasprotnika se poviša na 550 letal, ako se prištejo Japoncem podrobno še nepoznane, vendar po USA priznane izgube na Havaju, Uvedba Gaiileilerja dr. Rainerja v slnibo Reichsslallhalicrja Zaobljuba po Reichsministru dr. Fricku - SUdkarnten kot njegova naloga Klagenfurt, 19. decembra. Reich.4-minister dr, F r ic k je v torek Gauleiterja dr. Ra i n e r j a uvedel v njegovo novo službo kot prvega Reichsstatthalterja za Reichsgau Kamten, Pred uvedbo v uradno poslovanje je bil govor vladnega predsednika pl. P a w 1 o w s k i j a, v katerem je ta podal pregled o svojem uradovanju kot vodje v poslih ReicHsstatthalterja, se zahvalil uradništvu v K&mtnu za njegovo pravilno ponašanje ter zvesto službovanje in se od njega poslovil. Po govoru Reichs-innenministra, v katerem je ta priobčil postavitev dosedanjega Gaukammerja N a t-messinga za Gauhauptmanna namesto odhajajočega vladnega predsednika, in po temu sledeči uvedbi v službo je govoril Gauleiter in Reichsstatthalter dr. R a i-n.e r. Dal je smernice za bodoče delo in kazal nato, da nudi povečano Karaten predpogoj za ustanovitev lastne gospodarske ko-■ more, gozdarskega urada in deželnega kmetovalca kakor je tudi sedaj omogočena iKtanovitev deželnega delovnega urada in deželne zavarovalnice. Omenil je tudi mu-čenike, ki jih je zahtevala služba v Siid-kSmtnu in ki so porok za to, da bo ta dežela postala popolnoma nemška. Izpolnitev te naloge v Sildkšmtnu je častna zadeva za celi Gau. Ko je bil Reichaminister dr. Frick izrekel .z^ihvalo Pg. Kutscheri kot šefu civilne uprave za zasedena ozemlja v Karnten in Krain kakor tudi kot nadomestujočemu Cratfteiterju za njegovo uspešno delovanje, nadalje vladnemu predsedniku pl. Paw-lowskiju v Klagenfurtu za nadomestu-joče vodstvo uradnih poslov Reichsstatthalterja, se je obrnil do Pg. dr. Rainerja in v velikih potezah obrisal naloge, ki jih mora prevzeti novi Reichsstatthalter v Reichsgau Karnten. »Vaša bistvena naloga bo«, tako je izjavil Reichsminister dr. Frick med drugim, »da novo ozemlje SUdkamten včlanite do kraja in napravite iz njega dragocen enako vreden del Vaše dežele. Pravna priključitev osvobojenih pokrajin k staremu Gau Karnten se bo morala posebno skrbno preizkusiti. Upravna izgraditev je z ustvaritvijo treh za življenje sposobnih okrožij nekako že zaključena. Zunanje izenačenje z Reichom je že tako daleč napredovalo, da se lahko izvrši v kratkem formalna pridružitev pokrajin k Reichu. Po včlanjenu bo Vaša naloga, da gradite na že postoječih temeljih naprej, da poglobite to, kaj se je doslej doseglo, in ga poživite z novim življenjem. Toda vse te naloge stopijo v ozadje napram vprašanju narodnostnega včlanjenja dežele južno od Karavank, ki je koncem koncev odločilno. Ta naloga mora biti vedno pravec Vašega delovanja. Kajti brez ustvaritve okopa nemških ljudi v tej deželi in brez političnega uveljavljanja teh nemških ljudi se mora prej ali slej zrušiti vs^a še tako lepa upravna stavba. Gleđei zopetne nfidndRtge SRdk^rotna je Reichsminister med drugim še pripomnil. Ker je nemški živel j močno prevladoval v dobi tisoč let, ni čuda, da je nemštvo vodilo skozi, stoletja. Te činjenice utemeljujejo naš jasni pravni zahtevek na to deželo. Ko bo Ftihrer v kratkem z Reichom zopet združil to po nemških četah zopet osvobojeno ozemlje, bo s tem samo odstranil krivico, ki je bila storjena leta 1918. tej deželi kakor tudi celemu nemškemu narodu. Reichsminister dr. Frick je povdaril, da se mora plemenski brezhibno in z nemškim krvnim deležem tako bogato založeno' prebivalstvo na Gorenjskem čim prej naučiti, da ne bo le čutilo nemški, ampak da bo svoja čustva tudi izražalo nemški. H koncu svojega govora je Reichsminister dr. Frick čestital dru. Rainerju na izročenih mu velikih nalogah in ga uvedel v njegovo službo Reichsstatthalterja za Reichsgau Karnten z željo, da se naj Karnten pod njegovim vodstvom razvije v cvetečo deželo, da bo moglo tudi za naprej zavestno in krepko izpolnjevati svoje pomembno mesto kot južni ogelni steber Reicha. (Govor Reichsstatthalterja dr. Rainerja o priliki uvedbe v njegovo uradno poslovanje se nahaja na na strani 5.) Tirana. Uradni zakonik kraljevine Albanije objavlja razglas, po katerem se Albanija proglaša kot v vojnem stanju na-hajajočo napram Zedinjenim državam Severn#: ДтмЈкмк (Atlantic. Zander-Multiplex-K.), Preokpet Dr. 0. S. Krainburg, 19. decembra. Jedva je bil Roosevelt dosegel svoj zločinski cilj in svet strmoglavil v novo vojno, že mu je usoda izročila prve priznaniceq Japonska si je, kakor so v Tokiu uradno ugotovili, s prvimi drznimi vojnimi čini svoje oborožene sile zagotovila premoč na morju in v zraku v širokih bojnih področjih Pacifika, in sile trojnega pakta so napo« vedale vojno anglosaskim plutokracijam. Brez uspeha so torej bili obiski polkovnika Donavana, ki je kot Rooseveltov zaupnik imel nalog, ne samo da nahujska Grško in jugoslovansko državno tvorbo proti silam osi in s tem proti zamisli novega evropskega reda, ter da jih potegne na stran Anglije in Amerike ,ampak tudi, da na-šiinta celi evropski jugovzhod in ga zaplete v vojno proti Nemčiji in Italiji. Na kaka slabi poti je bil Roosevelt meneč, da bo magel doseči z zastarelimi metodami za-padne diplomacije, in kako nezadostno je znanje, ki ga imajo on in njegova klika o evropskih življenjskih vprašanjih, je pokazal »uspeh« teh prizadevanj, ki je postal у celem svojem obsegu očiten še le sedaj po vstopu teh držav v vojno z Rooseveltona, in Churchillom. Odločilni korak držav jugovzhodne Evrope je za Evropo v resnici zgodovinskega pomena, ker so ga mogle storiti le vsled: spoznanja, da je dolžnost evropskih držav, postopati raz evropejskih vidikov, in ako ta zahteva čas, z orožjem v roki, braniti sq proti vsakemu poskusu vmešavanja v evropske zadeve od strani neevropskih držav; — in nova ureditev Evrope je evropska zadeva prve vrste, ki ne more biti odvisna od dobrohotnosti in od mišljenja Churchilla in Roosevelta, katera ravno ne kažejo temeljitega stvarnega znanja. Iz tega spoznanja, s katerim se ravno tako какоц z dalekosežnimi odločbami držav Man-džukoa, Tai in nacionalne Kitajske ч vzhodni Aziji glede Japonske priznava v) Evropi zahtevek Nemčije in Italije po vodstvu, sledi nujno drugo, namreč ono, da jg potreba k temu koraku nastopila samo vsled ponašanja bolestno Častihlepnega in; vladohlepnega predsednikpa Roosevelta. Z nepretrgano vrsto zločinov, počenši od enostranske dobave vojnega materiala Angliji preko ropa mirnih nemških trgovskih ladij do preganjnja in obstreljevanja nemških podmornic, je Roosevelt natiral v vojna amerikanski narod, ki mu je pred svojo ponovno izvolitvijo sveto obljubil, da bo ostal izven evropske vojne. Tudi stališče držav; Ogrske, Romunske,, Bolgarske, Slovaške in, Hrvaške, ki so izprevidele Rooseveltov пал črt in so bile že site demokratske »prostosti« po zapadnem vzrocu, da se boda sed^ za svoje pravtee boiile-neHstraJiri siJ osi, dokazuje, da «o se Rooseveltovi temni nameni in nagibi, ki so ga napotili k njegovi evetovno znani gonji, bili naperjeni proti Evropi, proti nastajajoči skupnosti evropskih narodov. Tudi ta priznanica Je bila za Roosevelta gotovo neprijetno presenečenje v prvih dneh vojne, kajti ona je političen poraz, ker sedaj ne more več trditi, da vodi to vojno morda za prostost malih narodov. Ti narodi so spoznali svojega glavnega sovražnika in so raz tega spoznanja z vojno napovedjo izvajali posledice. Ti narodi nočejo, da bi se za njihovo usodo brigala sila, ki je v njihovem prostoru tuja, predvsem pa nočejo, da bi si iidje in plutokratje ustvarjali v njihovih državah vplivnostna področja in interesne sfere, v katerih bi v bodočnosti mogli uveljaviti svoj usode-polni vpliv. S tem svojim zadržanjem so pa odgovorni državniki pet držav trojnega pakta pokazali, da so njihovi narodi izvršili preokret za Evropo in da hočejo sodelovati pri novi izgraditvi Evrope pod vodstvom Nemčije in Italije — če tudi to ne ugaja Rooseveltu in Churchillu ter njihovim zaplotnikom iz židovsko-plutokrat-skih krogov, ker vidijo, da so se izjalovila njihova prizadevanja, zasigurati si pomemben vpliv v Evropi na tak način, da se vzdržuje needinost Evrope. Časi, v katerih so še bile možne take temne spletke, so enkrat za vselej minili. Pa čeprav to Ang-losaksoncem ni pogodu 74 hrilanskih lelal v sedmih dneh seslrellenib Zadetek zračnega torpeda na britansko križarko - Nove težke Izgube sovjetov Iz Ftlhrerjevega travnega stana, 19. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 18. decembra naznanilo: Vsied naših napadov iz zraka т srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik tudi včeraj utipel velike izgube na ljudeh, okiopnicah in materialu. Zapadno od kandalaškega zaliva so bojna letala metala bombe na železniške dlje na murmanski železnici in neko letalsko oporišče. Na angleški vhodni in jugo-zapadni obali so bile v pretekli noči bombardirane pristaniške naprave. V severni Afriki včeraj ni bilo večjih bojnih dejanj. V vodovju Kirenajke so nemška bojna letala prisilila večjo skupino britanskih mornariških bojnih sil k boju in dosegla dva zadetka zračnega torpeda na neki težki križarki. Nemški lovci in obrambno topništvo so sestrelili sedem britanskih letal. Pri zračnih napadil britanskega zračnega brodovja na zasedena zf^adna ozemlja je sovražnik izgubil štiri bombn&e. V času od 10. do 16. decembra so edrapine nemškega zračnega brodovja in edinice nem№e vojne mornarice sestrelile 74 britanskih letal, od teh 52 na Srednjem morju in v severni Afriki. V istem razdobju smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 17 lastnih letal Prehod na vojno v zimskih položajih Plymouth in Dover bombardirana Iz Ftlhrerjevega glavnega stana, 19. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 17. decembra naznanilo: Prehajajoč iz napadalnih operacij v po-ložajno vojno zimskih meeecev se na različnih odsekih vzhodne fronte po načrtih izvršujejo potrebne poprave in skrajšanja fronte. Zračno brodovje je z močnimi skupinami bojnih in lovskih letal nadaljevalo svoje napade proti sovjetskim četam v d o n-skem ozemlju in v srednjem odse-k u vzhodne fronte. Razbita so bila zbirališča čet in oklopnic, baterije so bile onesposobile za boj in večje Število avtomo-bilov jie bilo uničeno. Tudi v v o 1 h o v-s k e m odseku je sovražnik po napadih iz zraka utrpel močne izgube. Na angleški južni obali so letala v „Vojska je kriva" Vojna debata v angleški spodnji zbornici Stockholm, 19. decembra. V angleški spodnji zbornici je po Churchillovem nalogu minister A111 e e v torek dal izjavo k razpravi o splošnem vojnem položaju, ki je bila zahtevana od več strani in v kateri bi se naj razpravljalo o očitkih in pritožbah zaradi opaenega razvoja položaja okrog Hongkonga in Singapura. Attlee je odvrnil, da je taka debata možna le v tajni seji, ki se bo vršila ie pred božičem. O Џ-gubah v vzhodni Aziji je odklonil Attlee vsako Izvestilo. Ko je končno nek poslanec hotel vedeti, kdo je odgovoren za zaščito in izgubo letališč na Malaji, je odgovoril Attie«; »Vojska«. Posebno zasedanje si! trojnega pakla Pričetek novih nalog v boju proti Roosevelta In Chorchilin Splošna mobilizacija v Zedlnjenlb državah Stockholm, 19. decembra. Vojaški odbor reprezentančne zbornice USA je eprejel zakon, ki določa vojaško služIjo za 19. do 65 let stre moSke, In odreja mobilizacijo vseh 22 do 44 let starih mož za vojsko. Mornariški odbor Je dovolil na novo zahtevana sredstva za povečanje takozvane mornarice dveh morij od 900.000 na 1,500.000 ton. Reprezentančna zbornica je v ponedeljek sprejela zakon, po katerem se lahko izreče smrtna kazen za določna dejanja sabotaže. BerUn, 19. decembra. Pod predsedstvom državnega ministra za zunanje posle pl. Ribbentropa so se dne 15. decembra sestali predstavniki v pogodbi treh sil zvezanih velesil k posebnemu zasedanju. Smoter tega zasedanja je bil, da se v posledku stalnega sodelovanja prične z delom novih nalog, ki se podajo iz skupne vojne proti anglosaksonskim silam. Kot zastopnik italijanske vlade še Je za* sedanja udeležil poslanik Dino Alfieri In kot zastopnik Japonske vlade poslanik Hiroshi Oshima; od nemške strani so bili na konferenci navzoči vrhovni poveljnik vojne mornarice Grofiadmiral Rae-d e r, šef vrhovnega poVelJstva oborožene sile Generalfeldmarschall Keitel in državni tajnik za zračno plovbo Generalfeldmarschall M11C h. V spremstvu zastopnikov treh vlad so bili tudi člani razli*"'h komisij, ki jih predvideva pogodba treh «11. r-šavni zunanji minister je v imenu državne vlade pozdravil udeležence !n dal splošen pregled o položaju, ki so ga ustvarili dogodki zadnjih dni. Prikazal je potem posamič naloge, ki se vsled tega na novo stavijo konferenci na političnem, gospodarskem in vojaškem področju. In podčrtal pomen ozkega sodelovanja med tremi silami, v svrho, da se pribori skupna končna zma- ga. Generalfeldmarschall Keitel je povzel besedo In v imenu nemške oborožene vojne sile, japonski oboroženi sili kot novemu so-borcu, sporočil pozdrave ter izrazil svoje občudovanje i^ričo velikih uspehov v Pacifiku. Na to sta se oglasila k besedi Se italijanski poslanik Alfieri in japonski poslanik Oshima ter obrazložila mišljenja njunih vlad o nalogah konference, ki so se v vseh delih skladale z mišljenjem državne vlade. Nato je bil v podrobnostih izdelan načrt za nadaljevanje in razširitev skupnih nalog. fSt» svetili Zagreb. Hrvaški državni vodja P a v e-116 se je v Benetkah poslovil od nekega hrvaškega bataljona prostovoljcev, ki se bo v okviru italijanskih skupin boril na vzhodni fronti. Bern. Chilenska vlada Je soglasno sklenila, da Zedinjenim državam ne dovoli nobenih oporišč in da bo vnovič povda-rila nevtralnost chilenske države. Buenoe Aires. Argentinski ministrski svet je v torek popoldne po dveumi seji razglasil obsadno stanje s takojšnjo veljavo. zadnji noči bombardirala pristaniške naprave in oskrbovalne obrate v Plymonthu in Doverju. V pomor ju severovzhodno od Fraserborough smo z bombnim zadetkom poškodovali neko trgovsko ladjo srednje velikosti. V severni Afriki so se tudi včeraj nadaljevali težki obrambni boji zapadno od Tobruka. Silni sovražnikovi napadi pri Bardiji so bili odbiti ob znatnih izgubah sovražnika. Slabe sle britanskega zračnega brodovja so v noči na 17. decembra vrgle razstrelite in zažigalne bombe na nekatere kraje se-verozapadnega nemškega obrežnega ozemlja. V stanovanjskih četrtih so nastale škode na poslopjih. Štiri britanska letala so bila sestreljena. Podmornica le potopila britansko križarko Visoke sovjetske izgube — Težki obrambni boji v severni Afriki Iz Ftlhrerjevega glavnega stana, 19. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sil« je Ље 16. decembra naznanilo: Pri krajevnih bojih na več odsekih vzhodne fronte je sovražnik tudi včeraj utrpel visoke izgube. Zračno brodovje je bombardiralo cilje pri Sebastopolu in v prostoru Vorošilovgrada ter z močnimi skupinami vojnih letal in strmoglavcev poseglo v boje na tleh. V vol-ћотекет ozemlju kakor tudi na ledeni poti Ladoga jezera je bil po zračnem brodovju težko prizadet sovražnikov dovoz. Visoko na severu so strmoglavci metali bombe na sovjetske železniške cilje mur-manske proge, letalske obrambne baterije in taborišča v barakah. V severni Afriki so se v prostoru zapadno od Tobruka znova vneli težki obrambni boji. V protinapadu eo nemško-italijanske čete razbile močne odrede sovražnika. Pri tem je bilo privedenih veČ sto ujetnikov, med njimi nek brigadni general, in uplenjeno ali uničeno večje število oklcpnic in topov . Nemška bojna letala so zažgala obrežne naprave v tobruški luki. Nadaljnji napadi so bili naperjeni proti važnemu železni- . lUccmu krailA£u A1>u -v Meventeill Egiptu. Neka podmornica pod vodstvom Kapit&n-leutnanta Paulssena je v vzhodnem Srednjem morju pri Aleksandriji napadla skupino britanskih križark in s torpednim zadetkom potopila neko križarko, ki ee je po silni eksploziji prelomila v sredi in se tekom nekaj minut pogreznila. Pri poletih slabih britanskih zračnih bojnih sil nad Nemški zaliv in nad zasedena zapadna ozemlja je sovražnik izgubil en bombnik Verlag und Druck; NS.-Gauverlag und Uruc^iel Kftrnten. GmbH.. Klagenfurt, - Verlagslelter: Dr, Emil Heltjan. — HauptBchrirtlelter: Dr. Otto Schedl. Zurzelt 1st AnzeigenllBte Nr. 1 gOltlg. E. T. A. Hoffmann POVEST 12 Krožila so o njej zelo različna mnenja. Nekateri so trdili, da Je to visoka, prebo-geta ogrska grofica, ki so Jo zakonski spori prisilili, da se Je trenutno nastanila v samoti v Bambergu; drugi so jo imeli za navadno Didohe abandonata (zapuščeno Dido, pregnano princeso, ki se Je pozneje naselila v Kartagi), Se drugi za pevko, ki se Je zatekla in ki bo kmalu odvrgla imeniten paj-čolan ter nastopila kot koncertna pevka; bržkone ji nedostAJe priporočil na knero-Skofa! Dovolj, največ glasov se je strinjajo v tem, da so tuJko, ki Je sicer po navedbi onih maloštevilnih oseb, katerim Je priSla pred oči, bila izredno lepa, smatrali za zelo dvomljivo osebo. Tu so pa zapazili, da Je stari BliiSabnlk te tuJke tako dolgo lazil za mladim advokatom, dokler ga ni nekoč ujel pri Stepihu na trgu, ki ga krasi Neptunov kip — častitljivi Bamberžanl pravijo Neptunu običajno >vi-ličar« (zaradi trozobčaatih vilic, ki so Neptunov znak) — In dolgo, zelo dolgo govoril, z nJim. Pozorne naravi, ki ne morejo nikogar srečati, ne da bi ga živahno izpraievale: Kje sil bU? Kam boš Sel? Kaj boS počel? itd. so izsledile, da se Je mladi advokat zelo poR Kito. sI:o ai dnc mo, ob nočnem času priplazil k iepj Uoki In z n.io prebil več ur. Nastala je kmalu pomestna govorica, da se Je mladi advokat zapletel v nevarne IJubav-M mlade wmww ршШук«. Mojster Straža te dozdevne zablode mladega odvetnika po vsem svojem značaju nikakor ni mogel in hotel porabiti kot orožja proti ubogi Ančki. Da Je zvedela vse potankosti in te gotovo še v povečani obliki, to Je bila skrb gospe Barbare in celega njenega priveska tet. Do skrajnosti je pa ta zadeva prikipela takrat, ko Je mladi advokat z damo nekega dne prav naglo odpotoval, ne da bi kdo vedel kam. »Takile so ti vetmjakl, konec je sedaj izvrševanja poklica sničavega gospoda,« tako so modrovali ljudje. Vendar se to ni zgodilo, kajti vse Je zelo osupnilo, da Je stari Hrastnik sam točno obavljal prakso svojega rejenca in, ker mu Je ta razodel skrivnost z damo, očitno odobraval vse njegove ukrepe. Mojster Straža o tej zadevi ni črhnil besedice; le takrat, če kdaj uboga Ančka ni mogla več prikrivati svoje boli in Je z glasom, ki so ga solze skoro zadušile, tiho tarnala; »Zakaj nas Je Andrej zapustil!« — Je mojster Straža s prezirljivim glasom dejal: »To Je pri advokatih pač nekaj običajnega; kdo ve, kakSnq, denar in koristi do-naSaJočo spletko Je Andrej nasnoval e tujko.« Ob takih prilikah Je pa gospod Tomaž Jeternik stopal na Andrejevo štran in zagotavljal, da je on za svojo osebo uverjen o tem, da tujka ni nihče drugi nego kaka prinoesinja, ki se je v kakšni Izredno kočljivi pravni zadevi zatekla k mlademu advokatu že svetovnega slovesa. Razkladal je pri tem toliko mgodbiq o advokatil^ U #o bili s posebno prebrisanostjo in spretnostjo razvozlali najbolj zamotane vozle, najtaj-nejže reči spravili na dan, da ga je mojster St^a naprosil, naj za božjo voljo molči, čeS da mu postaja slabo in da ga boli; nasprotno se je pa Ančka na vsem, kar je Jeternik iznašal, Iskreno naslajala in dobila nove nade. V Ančkini boli je bilo opažati primes ozlo-voljenosti, in sicer v trenutkih, v katerih se ji je zdelo popolnoma nemogoče, da bi se ji mogel Andrej izneveriti. Iz tega se je moralo sklepati, da se Andrej niti ni bil poskušal opravičiti, ampak da je bil o svoji prigodi trdovratno molčal. Nekaj mesecev je bilo preteklo, na kar se je mladi advokat v najveselejSem razpoloženju vrnil v Bamberg, in mojster Straža je moral iz žarečih oči, s katerimi je Ančka gledala Andreja, pač zaključiti, da se je bil popolnoma opravičil. Naklonjenemu nam čitatelju ne bo neljubo, ako tukaj kot epizodično novelo uvrstimo ves dogodijaj, ki se je bil pripetil med tujo damo in mladim advokatom. * Ogrski grof Z ...lastnik nadmilijonske-ga premoženja, je bil iz golega nagnjenja poročil zelo ubogo gospodično, ki si je nakopala mržnjo rodbine poleg okolnosti, da ni bilo čisto nič znanega o njenem poreklu. Že s tem. da ni imela nobenih drugih zakladov, kakor popolno čednost, lepoto in nebeško milino. Grof je bil obljubil, da bo svoji soprogi za primer svoje smrti z oporoko naklonil vee svoj« pmuožeaji. Nekoč, ko je bil po diplomatskih poslih iz Pariza pozvan v Petrograd in se od tam vrnil v naročje svoje žene, je le-tej pripovedoval, da ga je v nekem mestecu, kojega ime je popolnoma pozabil, popadla težka bolezen in da je trenutke okrevanja takoj izkoristil v to, da je v njen prid sestavil oporoko in jo izročil sodišču. Okolnost, da ga je nekaj milj dalje zopet in s podvojeno silo napadla huda živ.čna bolezen, je povzročila, da mu je popolnoma izginilo iz spomina ime kraja in sodišča, pred katerim je napravil oporoko, kakor tudi, da je izgubil po sodišču o položbi oporoke izročeno mu sprejemno potrdilo. Kakor se to pač dogaja, je grof iz dneva v dan odlašal sestavo nove oporoke, dokler ga ni prehitela smrt. Sorodniki so nato zahtevali vso zapuščin* zase, tako da je ubogi grofici prebogat* dediščina skopnela na pičlo vsoto nekater grofovlh daril, katerih ji sorodniki noeo mogli ugrabiti. Grofov! papirji so vsebovali zapiske, kako se je vse zgodilo; ker pa taki zapiski o obstoju oporoke ne morejo nadomestiti oporoke same, niso bi i za grofico niti najmanj koristni. Veliko pravoznancev je bila grofica glede svoje zle zadeve vprašal za svet, dokler ni končno prišla v Bamberg in se obrnila na starega Hrastnika. Ta jo je pa napotil na mladega Engelbrehta, ki bi kot še ne močno zaposlen, opremljen z Izbomo bistroumnostjo in veliko ljubeznijo do stvari, morda vendar izsledil nesrečno oporoko ali morda nastopil kak drug umeten dokaz o njenem obstanku. (fieJle fuihodajiiJi j Devet smrtnih obsodb v Trstu Slovenec }e hotel s peklenskim strojem ubit! Ducela Rim, 19. decembra. V tržaškem kazen-Bkem postopku zoper teroriste, o katerem smo že poročali, je bila prečitana sodba, da je bilo devet obtožencev obsojenih na emrt, 47 jih je bilo kaznovanih s kaznimi od enega in pol leta trdnjavskega zapora do 30 let ječe, štirje so bili popolnoma oproščeni, ker ni bilo dokazov za krivdo. Vsled prošnje za pomilostitev na smrt ob-gojenih je italijanski kralj pomilostil štiri Izmed njih, spremenivši jim kazen v dosmrtno ježo. So to privrženci takozvanih Intelektualnih separatistov. Na komunističnih teroristih Bovku, Tomaži ju, Kosu, Ivančiču in Vadnaju je bila smrtna ob-j^ba že izvršena v nekegm kraju tržaške okolice. Pri zaslišanju Slovenca Kanca, ki je v septembru 1938. leta pripravljal atentat proti Duceju, so prišle na dan zanimive podrobnosti. Kane je izpovedal, da se je bil po udeležbi na praškem sokolskem zletu poleti 1938 vrnil v Italijo v prepričanju, da bi, ako umori Mussolinija, »rešil« bivšo Češkoslovaško. Zato je prevzel nalog ne-Ičega srbskega agenta, da bi pri obisku Duceja v kraju Caporettb dne 20. septembra 1939 zagnal bombo, ki je bila iz Jugoslavije na skrivnem prenesena preko meje. Kane ,ki je stanoval v nekem kraju na Soči, je oblastem prijavil svoj obisk v Ca-poretto, toda svojci so ga presenetili, ko je hotel vzeti s seboj peklenski stroj, katerega je bil skril v hiši svojega očeta. Ujet je bil kot poglavar slovenskih zarotnikov pri neki splošni raciji policije. Kane je pri razpravi izjavil, da pravi nagib, ki je povzročil, da je odstopil od svojega načrta, niso bile toliko prošnje svojcev, ampak to, da ga je v zadnjih dneh pred septembrom 1938 močn6 pekla vest. Panika v Ameriki 2e pred izbruhom vojnih sovražnosti med Дарошзко in Ameriko (ter Anglijo) se je ameriškega prebivalstva polastila posebne vrste panika. Kakor poročajo iz Newyorka, je začelo kar na enkrat primanjkovati po trgovinah raznovrstnega blaga. Obenem so začele cene tako naraščati kakor še nikdar do sedaj v ameriškem gospodarstvu. Vlada Združenilj držav je zaradi tega pojava v silnih skrbeh; boji se namreč, da bi ti dogodki mogli vplivati na ves položaj ameriškega gospodarstva. — Te skrbi ne bodo edine, zaradi katerih si bodo belili glavo ameriški vojni hujskači. Roosevelt ugrablja Indi švedske lad)e Ženeva, 19. decembra. Kakor poroča Reuter iz Washingtona, je USA^državni departement objavil, da so USA »prevzele« švedsko motorno ladjo »Kungsholm«, ki Je bila prej v prekoatlantski službi m k! je bila pred kratkim v porabi za zabavna potovanja na karibskem morju. Državni departement glasom Reuterjevega poročila k temu pojasnjuje, da bi bilo, čeprav je ^Kungsholm« last »prijateljske države«, vendar »nepraktično«, uporabljati jo za trajanja vojne za zabavne vožnje. Iz tega razloga in, ker Zedinjene države ne bi hotele prevzeti nase odgovornosti za varnost ladje, ki po »nepotrebnem« plove okrog po vodovjih zapadne poloble in je vsled tega obsojena na dolgo brezdelnost v ameriških lukah, tako da postane »za Švedsko nekoristen potrošek«, je vlada USA smatrala za umestno, da prevzame ladjo proti kompenzaciji, kakoršno predvideva zakon. »Kungsholm« je ladja z 20.000 brt., ki je bila posebno močno zgrajena т svrho, da bi plula po polarnih vodovjih. Židovska zavijanja Rooseveltove »utemeljitve« le komaj prikrivajo guearski duh, ki se razodeva iz tega poročila. Roose-veltova graJbljivoet se ne ustavlja niti pred prijateljskimi narodi, ker se Zedinjene države pod njegovim gospostvom že zdavnaj ne spodtikajo nsfd nobeno kršitvijo nevtralnosti. »Prevzeti« ne pomeni nič drugega, kakor nasilno ugrabiti, uropati. Stockholm. »Nya Dagligrt Allehanđa« je posnela iz United Press poročilo i* Washingtona, da je odpoklican USA-poela/-nik v Vichy admiral William Leahy. Gospodarstvo nemško pravo o davku na poslovni promet Dajatve v naravi § 4. točka 12 oprošča davka za prenočišča, prehrano in slične dajatve v naravi, katere daje podjetnik svojim nameščen-Icem in delavcem kot odškodnino za njihovo delo. K nameščencem in delavcem spadajo tudi oni družinski udje, ki so popolnoma zaposleni in zavarovanju podvrženi ter so prekoračili 16 leto. Ako pa podjetnik proda nastavljencem !n delavcem predmet«, ki presegajo običajne stvarne dajatve (n. pr. deputate), je taka prodaja davku zavezana. Predpogoj je seveda tudi, da službeno razmerje spada v okvir podjetja ne pa v zasebni delokrog podjetnika samega. Stvarne dajatve hišnim nameščencem, naj bodo tudi oibičajne, so tedaj davk u zavezane. Običajne stvarne dajatve družinskim članom, ki so prekoračili 16. leto starosti so samo tedaj davka proste, ako dobivajo istinito plačo za resnično službeno razmerje s popolnim zapo-slenjem in ako plača podjetnik resnično socialno zavarovanje za sorodnika. Davku podvrženi podjetniki menijo mnogokrat napačno, da se vrednost običajnih natural-aih dajtev lahko obračuna od ostalih davku zavezanih obratov. Omenjene stvarne dajatve so davku zavezani posli, katere oprošča.šele posebni predpis § 4 točka 12. Načelno se jih mora v prijavi in kasneje V davčni napovedi prišteti k skupnemu znesku prometa-inkasa in šele potem kot davka proste odšteti; drugače rečeno, odžteti ве jih more samo toliko, kolikor jih vsebuje splošni promet in ne smejo biti v škodo drugim poslovnim prometom. Poelovni promet privatnih učiteljev, pisateljev, umetnikov in mešetarjev Poslovni promet teh dejanj so po § 4 št. 13. UStG prosti, ako skupni promet po § 1 št. 1 in 2 BStG v enem koledarskem letu ПА presega 6000 RM .(upofiteyajo м -k; # LukaSiagapur (Preeee-Hoffmann, Z.)] Reichsminister HansKerrt fe V noSi na nedeljo preminul na posledicah srčne kapi. (Scherl-Archiv, Zanđer-Multiplex-K.) F uhre t izroči general O shim i na j vi i j« ne mi k o odlikovanje Izročitev velikega kriica reda nemSkega orla v zlatu si je izvrSila v posebni avdijenci pri Fuhrerju v prisotnosti državnega ministera za zunanje posle pl. Ribbentropa, ((Presse-Hoffmann, Zander-Multiplex-K.)^ dajatve in druga dela vključno lastne uporabe). Ker je premalo »ličnih slučajev, bi bila velika zamuda časa, ako bi posamezno hoteli opisati pojme: privatni, učitelj, umetnik, pisatelj in mešetar. Pojem trgovski potnik smo pojasnili že v nekem prejšnjem odstavku. Tudi v tem slučaju ne gre za osebno, ampak za stvarno davčno oprostitev. Oproščen ni naravnost učitelj, umetnik itd., temveč se oprošča po predpisu le poslovni promet njih delovanja (dela). Vendar pa je predpogoj po § 13 UStDB, da splošni promet ne prekorači letno 6(XM) RM. Poelovni promet obrtnikov za domače izdelke in promet slepcev Domači obrtniki; Za razlago pojmov 80 merodajni predpisi zakona o domači obrti od 23. IIL 1934 v novem besedilu odredbe od 30. X. 1939. Po tem zakonu veljajo kot domači obrtniki samo taki obrtniki, ki navadno ne delajo neposredno za prometno gospodarsko odvisnost in potrebo zaščite. Davčna prostost pa ni dana, če se domača obrt nahaja v omenjenih okolnostih, t.j, ako glede načina in obsega podjetja na eni strani in na namen oproščevalnega predpisa na drugi strani ni mogoče zastopati tako ugodnost napram drugim podjetnikom. § odst. 2 zakona o domačem delu istoveti neke podjetnike v isto vrsto z domačimi obrtniki, ki pa glede obsega njih prometa niso ve^ bistveni hišni obrtniki — s temi se ravna po zakonu o davku na poelovni promet. V svrho enakomernega ravnanja z oprostilnimi predpisi je odredil državni minister financ z odlokom, da se domači (Art-niki, katerih splošni promet v enem letu . jtNadeljevaBja м etnml Posebno zasedanje sil trojnega paktav Berlinu Državni minister za zunanje posli pl. Ribbentrop govori. (PBZ., Zander-Multiplex-K.), Ж > \ J 3 ^ *v ;:^< 'f i. Ojačcnfe čet хш Inđokino NavduSeni sprejem х zastavami nekega novega Japonskega trampotfi ^ pri #,%. 1p>ymdosp^kttr i!^H>IađokiaoBP Toiaiik 1Ет№^Во&МД% IVemSko pravo o davkn na poslovni promet (Nadaljevanje ■ 3. strani.) m# prekorači 40.000 RM 1« v toliko pro-metno obdavčijo, v kolikor njih promet! iz domače obrti ne prekoračijo 12.000 RM. Ta uredba pa velja samo za domače obrtnike, ki imajo kupčijsko zvezo pretežno z določenimi podjetniki in to eamo za promete, ki jih izvršijo z določenimi podjetniki. Predpia za oprostitev velja samo za fizične osebe in za pripadnike osebnih skupnosti, če niso židovskega pokolenja. 2. Slepci. Davka prosti so: a) promet! slepcev, ako ne zaposlujejo več kot dva delavca. Za slepce veljajo vsi na očeh poškodovani, katerih vid je tako slab, da je v gospodarskem pogledu brez vrednosti, to so tako Imenovani pravi slepci. Predpogoj je potrdilo okrajne oskrbne zveze. Zakonska žena, mladoletni potomci, starši sleipčevi in učenci ne veljajo kot delojemalci v smislu tega predpisa. b) delavnice in zavodi za slepce, njih društva in slične ustanove za preskrbovanje slepcev, katerih dobave izvršujejo slepci. Jzdelki slepcev so taki predmete, pri katerih se delo slepcev ne omejuje samo na njih ročnost, marveč je treba njih iadelek šele določiti po bistvenih znakih. 40% na gozdove. Po vrstah lesa odpade od etaleža 71% na iglasto, 13% na listnato drevje, 16% na mešane gozde. Največji gozdni lastnik Je država t 62%. Posek je v poprečju zadnjih pet let znašal 12 milijonov kubičnih metrov in je bil znatno višji od prirastka 8,7 milijoana kubičnih metrov. Hrvatska petletka Po izjavi novega trgovinskega ministra bodo storjeni vsi ukrepi, da se poveča proizvodnja na Hrvatskem v okviru petletke. Pomoč Nemčije je že zagotovljena, zlasti na polju kmetijskega in agramo-tehnič-nega napredka. O tem govori tudi nedavno sklenjena nemško-hrvatska trgovinska pogodba. Nemčija bo dobavljala Hrvatski poljedelske in druge stroje ter umetna gnojila, obenem se bodo v Nemčiji izšolali hrvatski strokovnjaki. Hrvatsko gospodarsko življenje bo organizirano v obliki zadrug. Pripravlja se že ustanovitev zadrug za tekstilno Industrijo, živalske proizvode in mlekarstvo. Usnfe Iz svinjskih kož Dočim 80 v naših krajih že od nekdaj predelovali svinjske kože v usnje, je v drugih deželah šele sedanje pomanjkanje usnja zaradi velikanske potrebe dovedlo do tega, da posvečajo povsod večjo pozornost tudi izdelavi usnja iz svinjskih kož. V Nemčiji so bili izdani daljnosežni ukrepi za proizvodnje svinjskih kož v svrho predelovanja v usnje. V večjem obsegu so doslej predelovali svinjske kože v usnje le v Ostmarki, kjer so znani prvovrstni izdelki te vrste in kjer so tudi v sedlarstvu v večji meri uporabljali svinjsko usnje. Letos pa so bili, kakor rečeno, tudi v oat^i Nemčiji izdani številni ukrepi z namenom, da se pridobi več svinjskih kož. Sedaj so izšli ukrepi za pridobivanje od zakolja svinj na kmetih. Ti ukrepi ne gredo za tem, da bi morali kmetje pri klanju svinj oddati surove kože, temveč za tem, da bi kmetje v lastnem interesu oddali te kože v zamenjavo za svinjsko usnje ali za posebne nakaznice za nakup čevljev. Kmet, ki odda svinjsko kožo, dobi lahko 20% oddane teže v svinjskem usnju ali 10% v drugem usnju. Lahko pa dobi tudi nakaznico za nakup čevljev ne glede na nujnost potrebe. V alpskih deželah pa velja poseben predpis, po katerem diobi kmet za surovo svinjsko kožo, ki jo odda strojarju, namesto plačila določen odstotek v svinj-kem usnju. Ker pa svinjsko usnje zaradi globoke korenine svinjskih dlak ni nepropustno za vodo, je treba nove čevlje iz takega usnja mazati z mastjo in lojem, da se zamašijo majhne odprtine, nakar se taki čevlji dobro nosijo, ne da bi jih bilo treba znova mazati. darjamo, da naj bodo okna v hlevih velika. Potrebno sončno svetlobo in tudi svež zrak s prekoristnim, izrabo krme tako zelo poepešujočim g i b a n je m bomo nudili živini najboljše že na ta način, da razen preje omenjenega spuščamo vso živino vsak dan, vpoštevaje pač vreme, do 2 uri na prosto. Seveda je pri tem skrbeti, da živina ne bo mogoče v mrazu in snegu dvorišča le stala, ampak, da bo v resnici tudi hodila in se gibala. Nič manj važno za zdravje in večjo donosnost (molznost) je dnevno, pravilno snažonje in čiščenje živine, pa čeprav je ta na oko videti snažna. Z drgnjenjem s četko odstranimo s kože prah in luskine, katere zapirajo številne luknjice in žleze v koži. flozdno bogastvo HrvaŠke Rektor zagrebške univerze prof. Josić je v svojem predavanju o hrvaškem gozdnem gospodarstvu objavil številke iz hrvaškega gozdarstva. Po teh zavzema Hrvaška glede svojega gozdnega bogastva v Evropi četrto mesto za Finsko, Švedsko in Rusijo. Od celokupne prostorne površine odpadejo okroglo 4 mUijoni hektarjev, to je približno !Dom in polie Vsi imamo našo živino radi in je lepa, zdrava živina ponos naših hlevov in naših gospodarjev. Ali vendar damo naši živini pozimi vse, da bi ostala zdrava, dobro rejena in da bi se počutila dobro? Krme seveda pokladamo le toliko in take kakovosti, kakršno imamo. Imamo vendar še mnogo drugih možnosti, ki nič ne stanejo, ki pa vendar odločilno vplivajo na počutek, zdravje in rejo živali. Mislim predvsem na sledeče, kar lahko nudimo skoraj povsod pozimi živini: svež zrak, svetlobo (predvsem sončno), malo gibanja na prostem, redno snažen je in oskrbovanje parkljev. Najboljša krma ne bo Izdatno zalegla, ako ne bomo živini pozimi nudili vsega tega. Vsi vemo, da je življenjski sok živih bitij kri. Množina in kakovost krvi pa nI odvisna samo od krme oz. hrane, marveč v zelo veliki meri od vsega preje navedenega, Z dihanjem sprejema žival 8 svežim zrakom kisik, kateri v pljučih č i s 11 kri. Ce je žival primorana vdihavati, dan in noč, celo zimo, le slab, pokvarjen zrak, ee kri v pljučih slabo čisti In posledica je potem; skozi katere se v izdatni meri vrši tudi izmenjava telesnih plinov in katere močno podpirajo delovanje pljuč. Neizpodbitno je s poskusi ugotovljeno, da redno, pravilno s n a-žen je dvigne molznost tudi do enega litra in več dnevno. Toda o tem drugič več. Enako velja tudi za parklje. Tudi glede teh le prepogosto spregledamo, kako našo ljube krave trpijo in se mučijo, ker ne morejo dobro stati in hoiditi, ker so jim predolgi parklji tako zelo v napotje. In posledica zanemarjanja parkelj je le prečesto slabša reja in tudi — manjša molznost. Tudi o tem več o drugi priliki! F. Wernig. Teč gospodarsko važne krme Novo punciranje žlahtnih kovin na Hr-vadkem. Po novi uredbi se morajo vsi predmeti iz žlahtnih kovin, ki se v svrho prodaje nahajajo v prodajalnah ali delavnicah, opremiti z dodatnim hrvaškim puncem »NHD«. Za punciranje se plača pristojbina, ki se mora poravnati do 1. januarja 1942. Po 1. januarju 1942 ве bo morala plačati pri vseh novih punciranih predmetih taksa in sicer za zlate 5000 kun, za erefcme 500 kun in za platinske 10.000 kun za kilogram. Naša ljuba živina po zimi večja dovzetnost za obolenja, slabša reja in končno tudi slabša molznost. Kjer nimamo bolj urejene ventilacije, odpirajmo vsak dan ob primernem času — tako sicer, da ne bo prepiha — okna in vrata! Vsaj potrebuje odraslo govedo na uro toliko kisika, kolikor se tega nahaja v 60 m^ svežega zraka. Pri odpiranju oken in vrat smo čestokrat preveč ozkosrčni, ker se bojimo, da bi v hlevu ne postalo preveč liladno. Res je, da bi se ob prevelikem mrazu živina slabše počutila in slabše redila, toda izkušnja uči, da je suh mraz vedno manj škodoval, ko prevelika gorkota ob mokrem, polrvarjenem zraku, ki je poln izdihavane, strupene ogljikove kiflline in vlage. Izkušnja nam dalje pravi, da se dobro prezračene sobe (in enako tudi hlevi mnogo preje segrejejo, kot slabo zračeni prostori. NajpravilnejSa je v hlevu za odraslo živino t-oplost od 12 do 16 stopinj C. vaja toplost, od 18 stopinj C dalje, vpliva neugodno na vse presnavljanje šivali in te sčasoma pomehkuži in napravi tudi dovzet-nejie za bolezni. (V novodobnejših hlevih visijo tudi toplomeri.) Vsi tudi vidimo, kako pozimi v temnejših kleteh ali drugih temnejših toplejših prostorih naše cvetice bledijo, kako bledijo tudi ljudje * zaprtih temnejših prostorih. Zakaj? Predvsem: saradi tega, ker manjka vpliva sončnih žarkov, ki poareJno pomagajo ustvarjati življenjski sok (kri) i pri rastlinah i pri Ijrdeh in enako tudi pri živalih, Zaradi tega tudi vedno tako solo poy- v Slidkarntnu se na mnogih poljedelskih posestvih opaža, da število živine in s krmo posejana površina nista v pravilnem razmerju. Mnogokrat je ta površina za število živine na istem posestvu premajhna. Dokup krme je pa sedaj skoraj nemogoč. Iz tega sledi, da morajo biti domače živali le nezadostno krmljene in zato ne morejo opravljati polnega dela. Vsaka domača žival rabi neko gotovo množino krme za življenje (da se ohrani). Ce se domačo žival le skopo krmi, v tem slučaju dobi ista komaj toliko, kolikor nujno potrebuje za življenje. O kaki zadovo-Ijujoči storilnosti tu seveda ne more biti govora. Ker pa se redi domače živali izključno samo zato, da nam opravljajo gotova dela, jim moramo dajati več krme (krma za delo). Vseeno je, če se od ene živali zahteva delo, od druge zopet mleko, meso, mast ali pa mladiče. V vsakem slučaju je zadovoljujoČe delo živali možno le takrat, če jim damo zadostno množino krme. Od živinoreje imajo kmetovalci svoje glavne dohodke. Zato ne sme biti zamujena nobena prilika, da se poveča površina posejana 3 krmo, kajti s tem se poveča tudi rentabilnost živinoreje. 2e samo na sebi male površine njiv ne smemo odtegniti poljedelstvu. Pridelka žita ne smemo smanj&ati, ampak naj ga po možnosti Se povečamo, da s tem oJaClmo laotno preskrbo z žitom. Med posameznimi žitnimi posevki pa moramo tudi na njivah zelo izdatno gojiti krmilne kulture. Predvsem je treba mnogo bolj izkoristiti strniščno sejanje krme. Manj vredno strniščno repo je nadomestiti z visokovredno krmilno mešanico (graščična ovsena mešanica). Tudi okopanine zaslužijo veliko pozornost. Krompir in krmilna repa so enako dragocena krmila. Koncem koncev pa se mora tudi tukaj začeti s sejanjem tako imenovane silo-koruze. Pri teh sadežih moramo dobiti na enoto površine največji donos. Pri tem gre v glavnem za izrazite kulture, ki potrebujejo v splošnem mnogo gnoja, ki pa zemljo za naslednje leto še izboljšajo in tako omogočijo za naslednjo žetev zopet bogat donos. Naravna površina — za krmljenje — pašnik — se čeato zelo zapostavlja. Ne samo, da ne skrbimo zanj, tudi zadostnega gnojenja nima. Negnojeni travniki pa nam dajo le malo in še to slabo, dobro gnojeni travniki pa mnogo in dobro krmo. Končno tudi ni vseeno, kdaj in kako se krma spravlja. Travniki in deteljišča morajo biti pokošeni pravočasno, to se pravi pred ali v začetku cvetenja glavne rastline. V tem stanju je pri odgovarjajoči množini krme odstotek beljakovin največji, in s tem tudi krma najboljša. S kisanjem zelene krme, posebno kot strnišče pridelane mešanice in koruze, moremo pridobiti polnovredno sočno krmo. Kisanje tukaj Se ni mnogo poznano, vendar se bo počasi moralo pričeti tudi s tem in to potem najprej izgraditi. Zato potrebni silosi morajo biti šele narejeni, ker pa so precej drag^, pomaga tu država s finančnimi sredstvi. Kdor se zato zanima, naj se obrne po pojasnila na pristojni prehranjevalni urad. Na ta način more poljedelec svoj pridelek surove in sočne krme še iz datno povečati, ne da bi moral pri tem povečati s krmo zasejano površino. Potrebno pa je tudi ojačitl samooskrbo s krmo, ki vsebuje beljakovine. To pa se mora doseči na ta način, da se z odgovarjajočo nego posevkov (skrbna obdelava zemlje, gnojenje, čiščenje in razkuževanje semena) dvigne produkcija krmilnega žita. Posebno hvaležno je sejanje oljčnic, ker so ostanki pridelovanja olja dragocena na beljakovinah bogata krma. žival sicer nasiti, ne po-VAČa pa njene delovne moči. Nasprotno pa je slama prav dobra stelja, zato naj se jo raje kot tako tudi uporablja. Važno pa je tudi, da se število živine prilagodi množini krme, ki je na razpolago. Popolnoma zgrešeno je, če kmet stoji na stališču, da mora imeti v hlevu gotovo število govedi, pa če tudi nima zato potrebne krme. Pri nezadostnem krmljenju moramo pričakovati tudi nezadostno delovno sposobnost. Cim bolje krmimo svojo živino, temveč smemo od nje tudi pričakovati. Pri prevelikem številu živine se porabi večina krme samo zato, da se žival ohrani. Na račun delovne sposobnosti pa odpade zelo malo. Temu primerna je pa tudi delovna sposobnost. Za uspeh v gospodarstvu pa ni na vse zadnje tako odločujoče, koliko glav živine je v hlevu, mnogo važnejše je, koliko se more vsako leto vzeti iz hleva in vnovČiti. Prirastek živine pa je tem večji, čim boljše je krmljenje. Ker pa je za sedaj dokup krme komaj mogoč, ker se ista zelo težko dobi, mora vsak poljedelec v lastnem gospodarstvu postaviti količino krme, ki jo ima na razpolago in pa število živine v pravilno razmerje. Prva zahteva je dvigniti lastni pridelek krme vseh vrst v kolikor se to dvigniti sploh da; drugič pa je treba število živine prilagoditi množini krme. Kdor bo to storil, bo v svoji živinoreji doživel ne samo uspeh, ampak tudi veselje. Heinrich B п r g sTaTTeT. :fpori Smučariem - začetnikom v nekem nerni-iem listu Liwi-aio naslednje navodilo za tiste, ki se hočejo naučiti smučanja. Vsak, ki je vzljubil ta šport, stremi za tem, da bi se naučil smučarske umetnosti čim hitreje in čim bolje. Ta cilj je mogoč doseči po raznih poteh. Vsi kandidati za smučarske mojstre se dajo v glavnem razdeliti Vi tri skupine; take, ki se hočejo naučiti smučanja na lastno pest, potem take, ki se vežbaoj v smučarskem tečaju in še take, ki si lahko najamejo, smučarskega učitelja, da jih uri privatno. Vsem tem bi lahko nasvetovali tole: Kdor se uči na lastno pest, se mora zavedati, da je pot dolga in težavna. Najsi je dotičnik še tako vztrajen .vendar ne bo dosegel večjih uspehov. Zato ta način učenja ni priporočljiv. V tečajih je uspeh zasigu-ran in zato svetujemo vsem, naj gredo po tej poti, če hočejo čim prej uživati veselje na smučeh. Najidealnejša je seveda rešitev s privatnim tečajem, toda s pogojem, da bo učitelj pokazal dovolj potrpljenja in po-mogal začetniku preko vseh prvih težav. V ostalem pa naj se ravnajo začetniki samo po nasvetih izkušenih smučarjev in res zanesljivih prijateljev. Bid rclnflt fMUbo hel mon on dtm kl#mem K#rl. Ef vcrgnugt,hotQut«nApp«Htund sd>l6fl gut. AUo o!l»i Zelchen Gftuftdhtll Dl« Mun»» «"•' NESTIE KINDERNAHRUN«^ ouf d." d« Alpen. vellmlldi und Zuck»f unt»r ZuioH knoch#"' bluibild«nd«r Sol:, tmd d«nVitomin«n dt> Lcbtrtroni. P,.»•eto in discipfinaf sledilo govorniku in poseglo ob sklepu tudi v razgovor. Izrazilo je željo, naj se taka predavanja večkrat vršijo, kar nam je predavatelj rade volje obljubil. Morautsch. (Popravilo cest in olepševanje kraja.) Središče mora vške doline dobiva čedalje lepšo podobo. Prenovljena je ljudska šola kakor tudi občinska pisarna, kjer ima vsak oddelek svoj prostor. Ovinki med hišami so lepo Izravnani, ceste razširjene, ob straneh pa škar-pe iz obdelanega kamna. Morautsch ima tudi novo brzojavno zvezo z Watsch in Littai. Pri delu na cestah je zaposleno do- ^ mače delavstvo, radi česar je brezposelnost med nami popolnoma izginila. Stein. (Izročitev članskih Izkaznic KVB.) V nedeljo so bile v tukajšnjem domu slovesno izročene članske izkaznice Karntner Volksbunda. V obeležju te slovesnosti, na kateri je govoril Bezirks-fiihrer Pg. Just, so se predvajali godbeni komadi. V svojem govoru je Bezirksfiihrer, opozarjal, kako pomomben je ta dan za vse člane in nato 400 izmed 570 članov Orts-gruppe izročil njihove članske izkaznice. Domovina Stein. (Poskušeni samomor.) V Duplitz pri Steinu stanujoči Anton B e r-gant je hotel svoje rodbinske spore končati s samomorom po užitju lizola. Vdob-Ijene opekline so bile tako močne, da so iporali Berganta oddati v deželno bolnišnico v Gallenfelsu. Strachowitz. (Nezgoda pri delu.)' Kamenolomec Franc Balantič je v ka-menolomu dobil poškodbe na deenem očesu. Der FUhrer in seinem Anruf an das deutsche Volk am 22. Juni 1941. Als das Deutsche Reich am 3. September 1939 die englische Kriegserklarung erhielt, wied^rho'te sich aufs neue der britische Versuch, jeden Beginn einer Kon-solidierung und damit eines Aufstieges Europas durch den Kampf gegen die jeweils starkste Macht des Kontinentes zu vereitcln. So hat England einst in vielen Kriegen Spanien zugrunde gerichtet. So fiihrte es seine Kriege gegen Holland. So bekampfte es mit Hilfe von ganz Europa epater Frankreich. Und so begann es um die Jahrhundertwende die Einkreisung des damaligen Deutschen Reiches und im Jahre 1941 den Weltkrieg. Aufgaben I. Beantworten Sie folgende Fragen; 1. Wen traf der Hal3 der internatio-nalen Weltverschworer? Ž. Wem wurde der Anteil an den Giitern der Welt bestritten? 3. Was war der Zusammen-schluS der Nationen? 4. Wann erhielt das Deutsche Reich die englische Kriegserkl&rung ? 5. Wann hat der FUhrer einen Aufruf an das Deutsche Volk erla.4sen? 6. Wann begann England den Weltkrieg? П. Setzen Sie die EigenschaftswBrter in die richtige Form: 1. Eine (weiS) Bluse. 2. Meine (gut) Mutter. 3. Seine (alter) Schwester. 4. Ihr (letzt) Brief. 5. Zwei (silB) Bimen. 6.(frisch) Wasser. 7. Ein (neu) Kleid. 8. Ein (offentlich) Park. 9. Paula schlaft in diesem (klein") Zimmer. 10. Er diktiert ihr einer, (lang) Brief. 11. Der Meteorologe schaut zum (schon, blau) Himmel. 12. Er bewundert den (herrlich' Strand mit den (viel) Strankorben, der (riesig) Sonnenechirmen und den (fein) Send. Akt (m) — akt, dejanje Anteil (m) — delež Aufruf (m) — poziv, oklic Aufstieg (m) — dvig, vzlet, pot navzgor bedrohend — preteč, ogrožajoč bekampfen — bojevati se s kom bestreiten (etwas), ich bestritt, ich habe bestritten — oporekati, oporekel, -a, sem, je, izpodbijati ' , , ' bezaubernd — očarljiv britisch — angleški, -a, -o daher (aus diesem Grunde — radi tega damalig — tedanji, -a, -e Daseinskampf (m) — boj za obstoj diktieren — narekovati egoistisch — sebičen Einkreisung (w) — obkoljevanje erhalten, ich erhielt, ich habe erhalten - dobiti fein — fin, lep formlich (nahezu) — skoraj Geck (m) — gizdalin Hali (m) — sovraštvo, jeza Holland — Nizozemska, international — mednaroden Jahrhundertwende (w) — stoletni obrat Japan — Japonska jeweils — vsakokrat Konsolidierung (w) — konsolidacija Kriegserklarung (m) — vojna napoved Macht (w) — moč, sila, oblast Meteorologe (m) — vremenoalovec Reichtum (s) — bogastvo Sand (m) — pesek Selbstschutz (m) — samoobramba Sonnenschirm (m) — sončnik Strandkorb (m) — obrežni koš iibersehen (etwas), ich Ubersah, ich habe iibersehen — pregledati, pregledal, -a, -o, sem, je, prezreti Versuch (m) — poskus Volk (Volker) (s) — narod (narodi) Weltkoalition (w) — svetovna koalicija Weltkrieg (m) — svetovna vojna Weltverschworer (m) — svetovni zarotnik zudrunde richten — uničiti ZusammenschluB (m) — združitev zwingen, ich zwang, ich habe gezwt; \""'п prisiliti, prisilil, -a, -o, sem, je Sodelovanje med evropskimi narodi Csški dne vnik »Narodna politika« je objavil uvodnik, v katerem povdarja, da že cela vrsta izkušenj, ugotovitev in dejstev tvori osnovo za trajno sodelovanje med evropskimi narodi. Gre predvsem za ugotovitev, da more samo popolnoma nov in boljši red obnoviti energije ter ustvariti primerne pogoje za kulturni in socialni razvoj Evrope. Izkušnje poslednjih dni pred izbruhom- sedanje vojne so pokazale, da si nadaljnjega razvoja narodov ne moremo več zamišljati brez temeljnih socialnih reform. Poteči je moralo mnogo let, preden se je Evropa sprijaznila s to zgodovinsko resničnostjo. Danes zajemajo že skoro vsi larodi Evrope svoje socialne ureditve iz t ah novih načel, izvirajočih iz novih dejstev, čeprav je za mnoge izmed njih težek pre- hod iz sedanje državne in narodne strukture v novo strukturo. Evropska skupnost ae po prvih manifestacijah povezanosti evropskih narodov na skupnem bojišču vedno bolj razvija in je že danes tako mogočna, da ji ni treba nikogar več prepričevati o svoji nujnosti. Angleška sabotaža na Švedskem Na Švedskem so v zadnjem času odkrili nove primere vohunstva in sabotaže. Iz policijskega poročila je razvidno, da so člani vohunskih družb delali za neko tujo velesilo, katere ne imenujejo. Svedaki listi pa odločno zahtevajo, naj oblasti povedo, da je ta velesila Anglija, ki odgovarja za vsa taka dejanja na Švedskem. Švedska javnost je prepričana., da tiči za vsemi temi dejanji Anglija. Zveza na kopnem med Singapurom in M al a}o Otok in trdnjava Singapur, ki je 40 km dolga in 25 km Široka, loči skoraj 2 km dolg morski rokav, Johore cesta. Edina zveza na kopnem s polotokom Malajem je umetno napravljen kameniti nasip, po katerem se odvija celokupni promet avtomobilov, ieleznice in pešcev. V bližini te dovozne ceste se nahaja velika vojna luka, ki ima poseben pomen sedaj v bojih na daljnjem vzhodu. Bilka v severni Afriki Redewendungen ..jut (schlecht) aussehen — na oči biti zdrav, zdrav se zdeti las tagliche Brot verdienen — vsakdanji kruh zaslužiti vor allem — pred vsem aufs Neue (wiederum) — znova, zopet %riege fiihren gegen — bojevati se proti mit Hilfe von — s pomočjo einen Aufruf erlassen — poziv fežlati MALAIEN-STAATEN K izkrcanju Japoncev na britanskem Borneu General Rommel na svojem opazovlišču med bitko na Sidi Azeit, Jugovzhodno od Tobruka. (PK.-Aufnahm« Kriegeberlchter zwmnft m SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in Krainbarg von 20. bla %7. December MR. M. вдисн ' r« ■'№ "I"! Нш1!&$(кее Grofeverteilung somtlidicr Lebcns- und Genu6mittel, standig lagernd: Zucker, Mehi, Kaffcc, Margarine, Fett, Ol, Waschmittel, Gewiirzc, Papiersad El LDEIR isichten von irnten u.Rrain n M a 1 e F ehmhart luit standig jnsthandlung ?um lageniurl SudUachicH bereitet sich auf die Kontenrahmcnpflidit •:11¥лТ*л Kuf-Organisaiion hilfti Prospekte u. Vertreterbesuđi đurdi DIESE MARKE NICHT VER6ESSEN! DR.C.GAlim. КиЗЕШП PlftlZ^ASSE 9. IE1.1H6 Stran 8. — Stev. 36. KABAWANKENBOTE Sobota, 20. decembra 1941. XicMspieie Algemeine Filmtreuhand 6jii.b.H.-Zweigstelle Veldes ASSLING 20. ХП. um 15.30 und 18.30 Uhr 21. XII. um 15.30 und 18.30 Uhr 22. ХП. um 18.30 Uhr Rosen in Tirol FUr Jugendllche nlcht zugelaaeen! 26. ХП., Weihnachtstag, um 16.30 und 18.30 Uhr 2«. ХП. um 15.30 und 18.30 Uhr 27. XII. um 15.30 und 18.30 Uhr Hochzeitsnacht FUr Jugendllche nlcht zufelaseea! DOMSCHALE 21. ХП um 18.30 Uhr 22. XII. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Der Gasmann FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 25. XIL, Weihnachtstag, um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 26. ХП. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Falstaff in VVien FUr Jugendltche zugelassen! KRAINBURG 21. XII. um 10.30 Uhr MarchenfUmvorstellung Verzauberte Prinzeesin 19. bls 22. ХП. Prinzessin Sissy 2i5. ХП., Wedhnachtatag, bie 27. ХП. Mutterliebe Vorstellungsbe^finn: TSLglich um 18.30 Uhr; an Sona- u. Federtagen um 13.30, 16 und 18.30 Uhr L A A K 20. XII. um 19 Uhr 21. ХП. um 13.30, 16 und 19 Uhr Auf Wiedersehen, Pranziska! FUr Jugendllche nHht zugelassen! 26. XII., Wedhnachtatag, um 13.30, 16 und 19 Uhr Д6. ХП. um 13.30, 16 und 19 Uhr * Die Geyerwally FUr JugendUohe nlcht zugelasaen! L I T T A I 20. Xn. um 19 Uhr 21. XII. um 16 und 19 Uhr 22. xn. um 19 Uhr Der EdelweiBkbnig ' 26. XII., WelhnachtBtaig, um 16 u. 19 Ubr 26. XII. um 16 und 19 Uhr Spiel auf der Tenne MIESSDORF 20. XII. um 20 Uhr 21. XII. um 16, 17.30 und 20 Uhr Achtung! Peind hiirt mit! Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! 26. xn., Welhnachtatag, um 15, 17.30 und 20 Uhr 26. XII. um 15, 17.30 und 20 Uhr Das himmelblaue Abendkleid FUr JuRpHdllche nlcht zugelassen! NBUMARKTL 20. xn. um 15Л0 und 18.30 Ukr 21. xn. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 22. xn. um 18.30 Uhr 23. xn. um 18.30 Uhr Die Geyerwally FUr Jugendllche nlcht zugelassen I 25. xn., WeUmacbtetag, um 15.90 und 18.30 Uhr 26. xn. um 15.30 und 18.30 Uhr 27. xn. um 15.30 und 18.30 Uhr Ein Leben lang FUr Jugendllche nlcht zngelaesen! s A I R A C H 20. ХП. um 18.30 Uhr 21. ХП. ШП 15.30 und 18.30 Uhr Trenck, der Pandur FUr Jng«ndUche zngelaMen! 25. XII., WeUmachteta^, um 15.30 und 18.30 Uhr Opemball FUr JngrendUohe nlcht zngWamwo! STEIN 20. ХГГ. um 18.90 Uhr 21. ХП. um 10, 15.30 und 18.80 Uhr 22. ХП. um 18.30 Uhr Dag Paradiea der Junggeeellen 25. xn., Weihn&chtAt%, um 15.90 und 18.30 Uhr 26. ХП. um 15.30 und 18.30 Uhr Mutterliebe ST. V E I T 20. Xn. bls 23. Xn. Die schwedische Nachtigali Fttr Jugendllche nlcht cngelaMenl 25. ХП., Weihnachtstag, bls Ш. ХП. Der Gaemaim FUr Jugendllche nlcht zngelaseea! Vorstellungsbeglnn! Tttglich um 18.30 Uhr; an Soon- u. Federtagen um 13.30, 16 und 18.30 Uhr mm SAUBES 4^ жимо# KABITSCH STVEITaaSAVE v E L D E s 20. ХП. ШП 15.80 Uhr Jugendvoratellnng Ins blaue Leben 20. ХП. um 18.30 Uhr 21. XII. um 13.30, 15.30 umd 18.30 Uhr Mutterliebe 25. xn., WelhiMichtetag:, um 18.80, 15.30 und 18.30 Uhr 20. ХП. uim 13.30, 15.30 und 18.30 Uhr Rosen in Tirol FUr Jugendllche nlcht xugelaMCn! W A K T 20. ХП. um 16 Uhr Marehenfllmvoretellunf Rumpelstilzchen 19. xn. um 18.30 Uhr 20. ХП. um 18.30 Uhr Dir gehbrt mein Herz 21. xn. um 13.30, 16 und 18.90 Uhr 22. xn. um 18.30 Uhr Alarm auf Station III 23. xn., Weihnachtstag, um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 26. xn. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Das Paradies der Junggeeellen Bunlwarenweber«! FSrberel u. Appretur & €(^мф. lextilindusiriegesellschaft m. b. H. SI. Veil a.d. Saw« Тликш F.MOSCHEK St. Veil a. d. Save MANUFAKTURWAREN- HANDLUNG WASCHEERZ6UGUNG KRAINBURG Hersiellung folgender Gerbstoffet Pinotan N, Pinolan CC, Pinoian CC Sp, Fiditenrindenextrakt, Kc" ' ZWISCHENWXSSERH motan TF u. TC, Summach ctz. Laufender Rinkauf jedes Quantum s Fiditeorinde tiseugiifietei Glocke S(.Veit a. d. Save llel#H rasdi umi latiber Nastanfl sem sc v Kralnburgu, PSbelgasse г kot zdravnik za očesne bolezni Ordiniram ob delavnikih od 9. do 11. ure, razven tega pa v ponedeljek, torek in petek še od 14. do 16. ure. Dr. Rolf Loodc Krainburg, Frttbelgaste Nr. 9 FR.HZ"-| BERLITSCH machan. V^«rktiMe ZWISCHENWSSSERN BEUUCIfTUNeSKOftPER Installationen von F. Czernowsky Eitirtrgimisitt -Klagenlurt GesAQOkartlkel Herbs! Klagenffurt, Fleischmarkt 16 AITERTUMER Hdbel eingelegi, geschnitzt oder bemall, Bilder, Holzfiguren, Zinngeschirr, echte Teppiche, alte MUnzen kauft stets Antiquitatenhandlung ■ .. ...... FRITZ PRAUSB, KLAGENFURT Brumen & Thaler Q. m. b. H. — Laak LandwirtsdiaAUAe Te