»^ Oldest Sloven©
f Daily in Ohio —___
■ fet Advertising Medium
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
■ " 1 ...... ' *""*" ' *—
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
"NEXXII._LETO XXII.	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 24, 1939.	ŠTEVILKA (NUMBER) 248
t! ----- ' _______________________________________________
foslaviji ugibajo
.Medicah angor-: *ega pakta
E — :
ionska vlada se boji, o Nemčija pričela ro-1 !i 11,11 v Podonavju. fl tm---
23. oktobra, ;,b;10 danes objavljeno j poročilo oil J^tu, fo dasi je bi- H ^ilsP°ročilu ugotovljeno, ] Moža' paktom ustvar-1 cce« ki bi utegnil moti-!, ^konsolidacije na Bal-!2
ILlada v tukajšnjih^| Sfc? Vendar skrb, ka-!1 f ea^ala Nemčija na to i1
i
fchkrogih se boje, i! ^et!1Ja Nemčije nasilna s |L?a 111 da utegne ]0 C13a nakljub vsej -"H Vo3aško ofenzivo
a P°r°čila iz Bra- j Hiti j v"^0' da so nem-! <•
"C , sko - slovaš-ir Venski državlja-l;
( fNob t°Vati V NemčiJ°' t
nJltl za to potrebnih s be°grajskem ne j M m nemškem kon- j ^
K P*_______ ir
Ijptevtreh - j" P11 Podmornic I etlem dnevuJ
P^ici so potopili JI
|na 8llci» ki so pri-'k i poi«oč napadeni j ž
Kr :;;°ktobra - An- g Rbteta poroča, da v
I Kn!!§reZnjene tri r Dve pod- v
z bomba- o
ft	tretjo pa J
K ' na rušilci> kilš
N wP°m°č nekemu n
^ Ztu'katerega J
j t mska podmorni- r
A*!™ dv0* r
> JJ0- da so sigur- v
glob' Podmorni- j c i* iz njihovega L % Pojavijati na, < fast olja. f* ■JfijWfca admi-% Zgubili Nemci J %\<i so napadli .
^	belili angles- r
r«*
^ šolski odbor ;
S k ajllik bla- i
# C6t C°tja> ki deiu-1
e KV trt jer°dci v t 1 ^H^anskem u-šolski od-Kt?' Ž njim k^V!? Frederick
lfSČty B" Mar" c
ni	šo-1
1 C ^ J ^služila v,
V^H j :
candidal za
N vV^W termin. ki
Clik £ 194°- bo j ICS l3atelji So še
JV> ^ ^ shoda
Italija deluje na ustvaritvi bloka balkan-l skih držav, v zavoro agresivnosti
%
\ Tozadevna konferenca se bo vršila morda že v tednu dni v Rimu ali Beogradu. — Italija želi zbližanja z Anglijo in Francijo.
BUDIMPEŠTA, 23. oktobra. — Balkanski diplomatje pravijo, da si Italija prizadeva ustvariti močan balkanski blok, ki bo pripomogel do boljših medsebojnih odnošajev med Italijo, Francijo in Veliko Britanijo.
i
Ta blok, ki bi ga tvorile Madžarska, Jugoslavija, Grčija, Bolgarija, Rumunska in Turčija, bi tvoril zapreko razširjanju nemškega ali sovjetskega vpliva na Balkan, istočasno pa bi tvoril tudi ugodna tla sestanku fašistov z zavezniki.
Poročila, ki pa niso uradno
potrjena, poročajo da namerava Mussolini že tekom tedna sklicati v Rimu ali v- Beogradu sestanek zastopnikov prizadetih držav.
Turško časopisje poroča, da bo Italija profitirala s paktom, , I ki ga je sklenila Turčija s Francijo in Veliko Britanijo. Časopisje naglasa, da je s tem paktom dobila Italija posredno ali i ^direktno zagotovilo, da se' ruska črnomorska mornarica ne bo lepega dne pojavila v Sredozemskem morju, kjer bi utegnila ogrožati italijanske interese.
Lunder-Adamičeva "Vaška Venera"
"Vaška Venera", igra v treh iejanjih, ki jO je dalo društvo launder - Adamič v soboto ob jriliki svoje tridesetletnice, je /esela in živahna kmečka bursa, katero je priredil za slovenski oder znani ljubljanski komik lanez Cesar, ki je obogatil slovensko gledišče tudi z nepozab-lim "Našim gospodom župnikom."
Vsi igralci, ki so nastopili v )urki, so bili izredno dobri, ven-lar pa se more reči, da je od-lesla krono Tičkova dekla Špe-a, ki jo je z brezprimerno originalnostjo podala gdč. Jennie Gagarin. Bila je vseskozi origi- j lalna neprisiljena in naravna, j d vloge ni igrala, marveč jo je! ;ivela.
Majdo je igrala gdč. Olga tfarn, ki poseduje izreden i-'ralski talent, ki pa se v te vrste 'logah ne uveljavlja v tisti me-•i kakor v neprimerno težjih "•logah frivolnih dam iz velikega sveta, za kakršne vloge je •ojena. Kot graščakinja v "Na-iem gospodu župniku" je bila la primer neprekosljiva, kot klajda pa ni ustvarila tako iz-■azitega videza resničnosti naiv-le kmečke nedolžnosti. Nič čud-iega; za to ji manjka vpogled r slovensko pedeželsko obeležje, u ji je kot v Ameriki rojeni slovenki. neznano. Toda mimo-| jrede povedano: za predstavlja- j lje vlog kmečkih deklet naši o- j iri niso v zagati, je pa pomanj-1 tanje diletantk, ki bi mogle res-lično in z zahtevano fineso u-stvariti težavne vloge, kakršna je bila na primer njena v prej o-nenjeni francoski komediji.
Matevža Tička, posestnika in :opato-moža je prav dobro po-J Todil Frank Českn, znani igra- j lec in režiser, ki je postal po nekaj letih odsotnosti zopet pridobitev našega domačega odra. Bil je naraven in prepričevalen "gospodar", čigar igra je u-stvarila mnogo veselja.	(
Cecilijo, njegovo ženo je podala, in sicer tako kakor vedno, kadar je na odru, ga. Josephine Močnik. Resolutna in odločna slovenska žena, pa vendar ne Ksantipa svojemu Sokratu. Njena igra je naravna; zato je vseskozi ugajala. Občinstvo pričakuje vsikdar z veseljem njenih nastopov.
Pankracija Cičigoja, zasebnika, z vsemi žavbami namazanega malomeščanskega Don Ju-ana, je izborno podal Anton Ep-pich, o katerem se more tudi reči, da je rojen za take vloge. Ob njegovih nastopih je občinstvo pokalo od smeha. Ljubljanski Cassonova, ki bi bil vreden drug originalnega ljubljanskega
lorda — Danila Cerarja.
Hlapca Brulčevega Poldeta pa je podal Milan Medvešek. I-gral je dobro, vlogo je znal gladko in kretnje mu ne delajo težav, vendar o njem velja isto kar o Olgi Marnovi: on bi bil mnogo bolj prepričevalen v vlo-
i
(Dalje na 2. str.)
i Iz življenja naših j [ ljudi po Ameriki |
"a B.	; |
Yale, Kans. — Tukaj je umrl j] nedavno Joseph Demšar, v sta-rosti 62 let. Doma je bil iz Dobrave nad Škofjo Loko, na Gorenjskem.
Calumet, Mich. — Kar čez noč je prišla zima v obiske. Ko smo 13. oktobra vstali, nas je že pozdravilo mesto in okolica pokrita z belo sneženo odejo. Nekoli- j ko smo bili iznenadeni nad tako zgodnjim obiskom zime.
La Salle, 111. — Zadnje dni je tu umrla rojakinja Mary Šeti-na, ki je bolehala čez dve leti.
Chicago. — John Zajec, star 57 let in z naslova 3316 Adams ' St., Bell wood, je 20. oktobra ob- 1 ležal mrtev pod avtom, ki ga je 1 povozil na oglu Madison in Dva- ] intridesete ulice v Bellwoodu. 1 Druge podrobnosti niso znane, j
vatikan opozarja na boljševiško nevarnost
Rim. — v dobro poučenih j vatikanskih krogih poročajo o akcijskem načrtu papeža Pija XII. naslednje podrobnosti:
Papež se bo obrnil na vse države, ki so svoječasno podpisa-i le protikomunistični pakt, naj se izjavijo, ali smatrajo določbe tega pakta še za veljavne. V primeru pritrdilnih odgovorov bo Vatikan opozoril na boljševi-1 zacijo katoliške Poljske, ki je | prišla pod rusko oblast in na po- j ložaj katoliškega prebivalstva v onem delu Poljske, ki ga je zasedla Nemčija, kakor tudi na nevarnost boljševizacije vse Ev- i rope.
španci odhajajo iz francije
"Corriere della Sera" poroča, da je francoska vlada sklenila repatriirati vse španske begunce, ki se nahajajo na njenem o-memlju. Španci odhajajo v tru-! mah nazaj v Španijo.
Asesment
Jutri se bo pobiral asesment v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Ruško-turški spor radi ozemlja, ki
je že dvakrat menjalo gospodarje I
Turčija je koncentrirala na meji spornega ozemlja 300,000 mož. — Ozemlje, ki je bilo že prej turško, je dobila Turčija od Rusije leta 1920.
Turško vojaštvo na pohodu
lursKO vojasivo na ponociu <
ISTAMBUL, Turčija, 23. ok- ' tobra. — Iz uradnih krogov v Istambulu se doznava, da je i Sovjetska Rusi/a zahtevala odj< Turčije povratek turškega Kars in Ardahan okraja, v kar pa 1 Turčija noče privoliti.
V	odgovor je Turčija kon-. centrirala v teh okrajih 300,000 j
j mož svojega vojaštva, ki ima ' ! nalogo braniti ti dve vzhodni11 i provinci Turčije. Dalje se pon> |1 ča, da se sovjetske divizije kon- i;
Earl Browder obtožen rabe ponarejenega potnega lista
— . i; Republikanski 'k o ngresnik ]
Thomas obtožuje justični j
department zanemarjanja \
svojih dolžnosti.
WASHINGTON, 22. oktobra. , — Justični department Zedinje-nih držav je danes izjavil, da je pripravljen pričeti akcijo proti ^ Earlu Browderju, generalnemu tajniku komunistične stranke, v zvezi z rabo napačnega potnega lista, katerega se je baje poslu- . žil Browder.
Republikanski kongresnik J. Parnell Thomas iz New Jersey-ja je obtožil justični depart-ment, da ni slednji ukrenil ničesar v zadevi Browderja, ki je pred Diesovim odborom svoje- ' časno priznal, da se je ob neki priliki poslužil falsificiranega a-li ponarejenega potnega lista.
Na podlagi te obtožbe je zdaj justični department izjavil, da bo uvedel proti Browderju zako-j nito zaslišanje.
New York, 23. oktobra. — E. (Browder je bil danes tukaj aretiran ter postavljen pod $5,000 varščine, katero je nemudoma založila zanj prominentna socialna dama Mrs. Huntington iz' ! New Canaana, Conn. Ker pa je j bilo nocoj že prepozno za izpre- j membe v postopanju, je moral | Browder noč prebiti v ječi.
I
Rokoborba v Central
Armory
V	sredo zvečer se pomerita v \ Central Armory za premoč ro- j koborca Alex Kasaboski in ve-! liki Mephisto. Ob tej priliki na- j stopijo tudi trije novi rokobor-' ci in sicer Jack Turner s Felix
: Slowikowskijem; Španec Juan ■ Olaguival z McDonaldom; in Olaf Svensen s Harry Kentom. |
centrirajo v Sovjetski Armeniji, ; ki leži nasproti tema dvema turškima provincama.	i
Sporna okraja je dobila Tur-	|
čija od Sovjetske Rusije leta	-1
1920, pred tem pa je Rusija le-	1
ta 1870 vzela to ozemlje Turči-	j
Ji-	c
Napetost med Rusijo in Tur-	r čijo narašča in obe deželi zbirata svoje vojaštvo na ozemlju	. med Črnim in Kaspiškim mor-jem:	, ------1
Kultura !
- i
SEJA
V sredo zvečer ob 8. uri se vr- i ši seja čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Nadzorniki so prošeni, da pridejo točno ob 7:30, da pre- * gledajo knjige.	f
VAJA	!j
Vsak torek in četrtek ob os- ,
v.	I
mih zvečer se vrsi vaja pevskega zbora "Jadran" v Sloven- t skem delavskem domu na Wa- .
c
terloo Rd.	;
1
Nov grob	\
Kakor smo že poročali, je u- j mrl Frank Gredenc, star 64 let. , V Clevelandu je bival 38 let. Do- ; ma je bil iz vasi Dolenje Karte- , ljevo, fara Mirna peč. Tukaj za- , pušča žalujočo soprogo Nežo, < dva sina, Franka in Alberta, in « šest hčera: Catherino Adamič v Burtonu, Ohio, Uršulo Rako-vec, Frances Nagode, Julijo Kar-lovec, Anno Hulsebus in Helen ] Campola, in 24 vnukov. 21 let . je bil zaposlen pri H. P. Ameri- , can Steel and Wire Co. Bil je , član rduštva sv. Nikola št. 22 ; HBZ. Pogreb se bo vršil iz hiše j žalosti na 1017 East 61st St. v sredo zjutraj ob 9. uri v cerkev ( sv. Vida in na Calvary pokopališče pod vodstvom Frank Za- ■ krajškovega pogrebnega zavo-i da. Bodi mu ohranjen blag spo-; min, preostalim pa naše soža-; lje!
t ,
Se priporoča za izvolitev
; Anthony A. Fleger, bivši državni poslanec, se priporoča i prijateljem, da ga izvolijo v Jurad mestnega sodnika za termin, ki se prične 3. jan. 1940.! i Mr. Fleger je advokat in prak-iticira že 13 let.
Seja
V sredo, 25. oktobra se vrši seja Kluba društev Slov. društ. doma na Recher Ave. ob 7:30 luri zvečei«
NEMCI SO ZASEGLI NA AT-
! LANTIKU AMERIŠKI PARNIK
i __
Nemci so pripeljali parnik pod nemško zastavo in z nemško posadko na krovu v
rusko pristanišče Murmansk.
_i , r _
AMERIŠKE OBLASTI POIZVEDUJEJO O STANJU
STVARI
Kakor naznanjajo sinočnja" poročila, so Nemci nekje na A-tlantiku zasegli ameriški tovor-ni parnik City of Flint, s katerim so odpluli v Kola zaliv, ki se nahaja v bližini Murmanska,' v Rusiji.
Parnik je bil na potu, ko je bil. zasežen, iz Ne\y Yorka v Li- i verppol in Glasgow. Poročilo i ne pove, pod kakšno ipretvezo ie bil parnik zasežen, toda so- 1 ii se, da so ga Nemci zasegli, ker so smatrali, da vozi kontra-band.
Poročila iz Rusije naznanjajo, da je parnik priplul v Kola zaliv pod nemško zastavo in z nemško posadko. Poročilo ne ' oove, kaj je z ameriško posad-1 ko, ki je bila na krovu, ko je bil parnik zasežen, pač pa poročilo | iz Murmanska naznanja, da so | ruske oblasti začasno zasegle I parnik in internirale njegovo j nemško posadko. Tako poroča aficijelna sovjetska agencija1 rass.
Ameriške oblasti so uvedle lemudoma poizvedovanja, kakšno blago je imel parnik na kro-/Uj ko jg bil zasežen. . O^lasJu. pravijo, da če je bilo na parni-m več kot 51 procentov blaga, ri se ga smatra za kontraband, j so imeli Nemci pravico zaseči! parnik.
SMRT ZNANEGA AMERIŠKEGA PISATELJA
PASADENA, Cal., 23. okto-j Dra. — Danes je tukaj umrl Za-ie Grey, znani in slavni ameriš-ii pisatelj, ki je pisal povesti iz življenja "divjega zapada". — Mnogo njegovih povesti, ki so postale popularne po vsem sve-:u, je prevedenih tudi v slovenščino in nekatera njegova dela so izšla v celotnih slovenskih Knjigah. Pisatelj je bil po poklicu zobozdravnik, toda je kmalu prenehal z izvrševanjem prakse ter se posvetil zgolj pisateljevanju, s katerim je zaslužil težke milijone. Umrl je za srčno kapjo v 64. letu svoje starosti. Njegovo truplo bo v sredo (jutri) sežgano.
Povprašuje za bratom
Gospod Anton Koman iz Do-brunja, št. 28 pri Ljubljani povprašuje v pismu, če kdo ve za njegovega brata Franca Romana, ki se nahaja v Ameriki že 39 let. Zadnjič je bil njegov naslov, da se nahaja v oskrbi Wayfarer's kluba, Lakeside Ave. Cleveland, O., toda, tam nič ne vedo o njem. Ako kdo kaj ve o tem,- naj blagovoli sporočiti ali bratu na gorajšnji naslov ali na podpisanega. J A. Grdina.
O'Donnel indorsiran
Delavska nestrankarska liga, ki politično podpira CIO organizacijo, je sledila včeraj Cleve-landski delavski federaciji, ki spada k A. F. of L. ter indorsi-rala kandidaturo Johna E. O' Donnella za župana. Istočasno je O'Donnell, ki je republikanec, naznanil, da je bila ustanovljena organizacija demokratičnih vardnih voditeljev, ki so sklenili, da bodo podpirali njega v boju proti sedanjemu županu Haroldu H. Burton^.
"Nova vlada" Nemčije v inozemstvu
Anglija bi s to potezo dokazala nemškemu narodu, da se noče vojskovati proti nemškemu ljudstvu.
1 NEW YORK, 23. oktobra. — Časopis "Daily News" poroča^ da so dospela v New York necenzurirana poročila, da namerava angleška vlada priznati |de jure — to se pravi zakonito, ne pa aktualno — nemško vla-'do v Londonu.
Strategija te poteze bi bila dvojna:
Nemškemu ljudstvu bi bilo s tem pojasnjeno, da nimajo za-ivezniki nobenega namena, vojskovati se proti nemškemu narodu ter da so pripravljeni, skleniti "častni" mir z nčmško vlado, ki ji pa ne sme načelovati Hitler.
Drugič pa bi služila ta gesta kot odgovor bivšemu angleškemu premierju Lloydu Georgu
in njegovim pristašem, ki pravijo, da bi morala angleška vlada posvetiti svojo pozornost Hitlerjevim mirovnim predlogom.
Ta nemška vlada, ki bi bila u-stanovljena v inozemstvu, bi sestajala iz bivših ministrov prejšnjih demokratičnih nemških vlad in iz članov prejšnjih rajh-stagov, ki se nahajajo zdaj v i-nozemstvu.
Radi spora pri Chrysler je 57,000 brezposelnih
Zastopnik države grozi, da bo država posegla vmes, ako se ne doseže sporazuma med unijo in korpora-cijo.
DETROIT, 23 oktobra. — Arthur E. Raab, predsednik Michigan State Labor Mediation odbora, ki sedi kot opazovalec pri pogajanjih med zastopniki CIO United Antomobile Workers unijo in predstavniki Chry-slerjeve korporacije, je danes zagrozil, da se bo poslužil oblasti in polnomoči državnega delavskega akta, ako se potom pogajanj ne odpravi nesporazuma, radi katerega je danes 57,000 delavcev brezposelnih. I "Nam je že dovolj teh večnih S prerekanj in pogajanj, ki ne pokažejo nobenih uspehov," je dejal Raab. "Ako sporni stranki ne dosežeta sporazum, se bomo poslužili v polni meri provizij, ki nam jih daje na razpolago državni delavski zakon."
Zaroka
Zadnji teden se je zaročila Miss Sophie Marie Urbas, hčerka Mr. in Mrs. Louis Urbas, 17205 Grovewood Ave., z Mr. ' Albertom H. Spehkom, sinom ! Mr. in Mrs. John Spehek, 16226 'Arcade Ave. Naše čestitke.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
24. ol#!
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST« j
Owned and Published by	K
IHK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-53X2 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznaialcu v Cleveland«!, za celo leto.................................$5-5C
ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$150
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi m Merici za celo leto.................to.oo p
ta 6 me?ecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 j
Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 js
ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 , j
Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemska iržave: i« celo leto.....................,.$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; j v
Entered »s Second Class Matter April 2fith, xs)18 at the Post Office at Cleve- j land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	I V
----.	' r
___;
ČUDNA IN PREČUDNA YOJNA I
. t
Sledeči članek, ki ga v izčrpkih podajamo, je pri-
r
občii v nedeljskem "Plain Dealerju" njegov člankar Spen- [0 cer D. Irwin, članek je zanimiv v več kot enem oziru.' Prvič, kaže cincanje v sedanji vojni, v kateri se "borijo",1 tako, kakor da se drug drugega boje, drugič pa obravnava * vlogo Rusije, ki jo igra danes v svetovni politiki. Nad vse l pa je značilen članek zato, ker je izšel v meščanskem listu in ker ga je spisal meščansko orientiran urednik. ! <=
* * » 'i
V	najbolj čudni vojni zgodovine, ki se danes bije, se c vrše na diplomatski fronti težje borbe kakor pa na voja- 5 ški. Bitke aktovk prinašajo važnejše rezultate kakor pa j bitke ob Renu.	;c
Adolf Hitler dela neprestano svoje "končne" in "zadnje" overture za mir. Velika Britanija, ki trpi velike { izgube na svojih ladjah, ki jih napadajo nemška letala l in podmornice, doslej še ni udarila nazaj. Francoske čete J na zapadnl fronti ali drže svoje postojanke, ki so jih [ zavzele, ali pa so bile pognane nazaj na svojo lastno j zemljo; to je pač odvisno, komu boste verjeli: ali poro- j ^ čilom nemškega ali francoskega generalnega štaba.	j j
Danes je vse odvisno od besede "morda". Morda bo { vojna, morda bo mir. Rusija bo morda pomagala Nemčiji, i da se bo slednja mogla vzdržati na površju, ali ji pa,1 morda ne bo. Italija bo šla morda ob strani Nemčije v j* vojno, ali pa bo morda Mussolini modro odločil, da ima } Italija ostati zunaj tega pretepa.	"	1;
V	prizadevanju, da bi se vsaj kolikor toliko znašli v i tej zapleteni situaciji, si moramo ohraniti pred očmi ne- 1 katera dejstva. • ^
Prvič, možje, ki so omogočili Monakovo — Chamber- , kin, Daladier in Bonnet — so še vedno na oblasti v svo-\ jih deželah. (Vsa podčrtanja so naša. Uredništvo.) Ti j možje so sicer reorganizirali svoje kabinete z namenom, ji da bi ustvarili med ljudstvom vtis, da predstavljajo seda-; nji kabineti večjo ljudsko reprezentanco in voljo, kar pa j-ni niti najmaj res.	j i
Chamberlain je poklical v svoj kabinet dvoje svojih j; kritikov, Winstona 'Churchilla in Anthonyja Edena, ki ( sta pa oba člana stare konservativne stranke. .	;
Daladier je ustancjvil nekaj novih ministrskih mest, j i na katera mesta pa je pozval samo člane svoje radikalno- ^ socialistične stranke. Bonnet, ki je bil zli duh monakovske 1! konference, je bil sicer odstavljen z načelstva zunanjega; ministrstva, toda je še vedno ostal v kabinetu kot vpliven j minister pravosodja.
Kritika nad Chamberlainovim vodstvom sedanje;' vojne v Anglij-i stalno narašča. V Angliji se čedalje bolj 1 Širi in uveljavlja mnenje, da Chamberlain ni izpremenil v toliki meri svojega naziranja o Hitlerju in o njegovem ( režimu, kot si vlada želi, da bi bilo angleško ljudstvo uverjeno, in po vsej Angliji pridobiva na moči prepričanje, da Chamberlain ni mož, kateremu bi mogla Anglija z zaupanjem poveriti vodstvo sedanje vojne.
Drugič,/ministrska predsedstva vseg> sveta vedo, da vodijo nekateri člani angleške vlade že izza vsega po-četka sedanje vojne, in vplivni Angleži izven Anglije, tajna pogajanja z gotovimi nacijskimi krogi v Nemčiji, zlasti s člani nemškega generalnega štaba.
Velika Britanija je vse do monakovske konference trdno upala, da se bosta Nemčija in Rusija zapleli v vojno, kakor je Hitler napovedoval v svoji knjigi "Mein Kampf." Danes ne prihaja taka vojna več v pošte v, razen če dobi Nemčija zanjo pomoč zapada. In tisti, ki si prizadevajo zdaj poravnati nesporazume in končati vojno, bi bili pripravljeni dati Nemčiji to pomoč za njeno borbo z Rusijo.
Nemci pošiljajo nad angleško obal skadrone štirih ali petih letal, mesto da bi štele te eskadre 400 ali 500 [ letal, kakor bi bilo pričakovati, Če bi hoteli res začeti to vojno "zares," kakor je Hitler zagrozil. Za tem, da se tudi Nemci boje začeti z akcijo, leži vsekakor več kakor ( samo njihova kupčija z zavezniki.
Nacisti uvidevajo, da je vse ozemlje, ki so ga dni smatrali za svoj "lebensraum," danes v oblasti Rusije. Nemci uvidevajo, da so jim njili pohod na Balkan zausta-j vili in blokirali Rusi. Zdaj pa je še turška vlada po iz-jalovitvi svojih pogajanj s Sovjetsko Rusijo, podpisala; sporazum z Anglijo in Francijo. To je največji poraz;
UREDNIKOVA POSTA
KAJ JE S FILMOM, KI GA JE POVZEL SDD
Kaj je s filmom, ki se ga je posnelo ob otvoritvi "balincar-skih prostorov in kegljišč S. D. D." — tako me je vprašalo že več naših rojakov, kateri so bili na dan 16. in 17. septembra v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
Nekateri mislijo, da se jih je s posnemanjem filma "potegnilo za nos—povedano po domače toda to pa ni res. Film se je v resnici vzelo in je tudi dobro, oziroma prav fino izpadel.
Kdo in kaj je vse v filmu, to boste lahko videli v soboto, 28. tiktobra ob 7 uri zvečer, ker se bo film kazalo v avditoriju Slov. Delavskega Doma.
Ako ste bili dne 16. ali pa 17. septembra v S. D. D. ste tudi nr. filmu, kajti film je dolg 100C čevljev odnosno za eno uro pred stave, in rečem, da je film exce lenten, viden in čist bolje kako1 iharsikateri film, ki smo ga d< danes kazali v SDD.
Kdor je bil na otvoritveni! prireditvah SDD balincarskih a li pa kegljaških prostorov, tr je tudi v filmu, kako izgledi-
Glas iz Dearborna, Mich.
Že od mladosti je moje največje veselje petje in dramatika, za kar tudi vedno delujem po svojih močeh.
V	novembru leta 1932 sem či-tal, da vprizori Samostojni pevski zbor "Zarja" svetovno znano opero "Marta." Ker mi je bila opera "Marta" nekoliko znana, sem si mislil, tole bi pa rad videl, ker tako velikega in težkega dela se ne podstopi vsak Res je nekoliko daleč iti v Cleveland, a želja za videti je bila večja.
V	nedeljo 13. novembra smo bili že na potu in v dobrih 4 lirah že tam.
Po nestrpnem pričakovanju je prišel zaželjeni čas, in zagri-njalo se dvigne. Zasledoval sem prizore enega za drugim s takim zanimanjem, s takim užitkom, da smelo rečem, še nikdar v mojemu življenju. Hvala, kjer i hvala spada! Bil je to višek slovenskega kulturnega dela, kar i sem ga jaz videl.
Ravno isti zbor priredi 5 no-; vembra opero "II Trovatore", katero bom gotovo tudi videl.
Slovenski starši v Clevelan-1 du, pripeljite svoje male pevce ; in pevke k tej prireditvi, ker to jim gotovo da veselje k nadalj-nemu slovenskemu kulturnemu delu.
Tebi, zbor "Zarja", pa čestf-tam in se ti zahvalim za užitek pri operi "Marta" in ti želim sijajnega uspeha pri prihodnji o-peri "II Trovatore".
Na svidenje, 5. novembra.
Ciril Stular
človek kot "move zvezdnik" pridite pogledati v soboto, in vi- j deli boste sami sebe v filmu, i
Mnogo posetnikov ni vedelo, I da se snema film in vsi ti bodo gotovo presenečeni ko bodo videli sami sebe na platnu — se- j veda v pbzi in prozi ter aktanju, j take kot so v vsakdanjem živ- j Ijenju, brez vaj in poskušenj. ■
Ker me je že toliko ljudi vpra- j šalo kaki so v filmu, bi vsem j tem, če ne vsem, pa mnogim j lahko pojasnil, da so prav fajn, ! toda s tem bi pa morda tega j ali onega razžalil, pa je najbo- | Ije, da vidite sami sebe in nato j sami o sebi tudi napravite sodbo j ali kritiko "o vašem nastopu v filmu".
Film smo razvili in videli da je jako dober posnetek, in v soboto zvečer ob 7 uri pa ga bomo kazali. Vstopnic ni nič v pred-prodaji -— torej kdor želi videti ta film, naj si nabavi vstopnico pri blagajni SDD, katera bo odprta od 6. ure naprej.
Vsopnina k filmu in plesu je 25c.
V. Coff
I Nekaj posebnega za petek
zvečer dne 27. oktobra
Na ta večer namreč priredijo naši slovenski Makabejci od štev. 1288 veliko maškeradno veselico ali takozvani Halloween Ples, v avditoriju SND. ! Pričakuje se veliko mask, tudi drugega občinstva, plesalcev in gledalcev v maskah oblečenih.
To bo zabave, da se bo kar kadilo po veliki dvorani.
Torej- kar vsi prihitite v naš Slov. nar. dom pogledat naše Makabejce, četudi bomo malo I nahlajeni, bodo Makabejci imeli na razpolago jako dobro kapljico, ki nam bo takoj prehlad odgnala. Če bomo pa čutili, da nam po želodcu praznota nadlego dela, nam bodo pa Maka-bejske, vrle kuharice postregle z okusnim prigrizkom, tako da se bomo počutili kot novo rojene, tako se vsaj sliši med nekaterimi odborniki, ki imajo to veselico pod komanda.
V krogu naših prijaznih Makabejcev bomo pozabili na , vse križe in težave, ki nas večkrat nadlegujejo, bomo gotovo
■	dobili mnogo naših znancev in
■	prijateljev in se bomo razvese-) lili, posebno ko dobimo za plesalko ali pa plesalca, kako lepo
i ali komično oblečeno masko.
Pozabili bomo takoj na vso
•	evropsko vojno in nekateri lah-: ko še tudi pozabijo, da smo zve-
•	zani v zakonski jarem.
Da se bo izplačalo namaške-
I radit, so naši Makabejci pripra-
lvili celo vrsto denarnih nagrad.
" Če b" vam tukaj povedal koliko --.—_—-
--
nacistične Nemčije, nad katerim nacisti ne morejo prikriti J svoje jeze.
Nemčija je blokirana od vseh strani. Je pa še na- j daljni vzrok, da je v Nemčiji tako malo entuziazma za J vojno. Nemčija namreč ve, da se na Italijo ne more za : nesti in zanašati. Nemčiji sovražno naziranje v Italiji j napreduje v skokih, in avtoritativne osebe, ki poznajo j Italijo, so se ob svoji vrnitvi v to deželo izrazile, da bi se j italijanska armada uprla povelju Mussolinija, če bi ji j ukazal pohod na vojno ob strani Nemčije.
Pretekli teden se je pojavila v časopisju vest, ki je [ javljala, da je izjavil italijanski kralj, da Italija ne bo, zgrabila za orožje napram Franciji. Armada je lojalna i kraljevski hiši in kralj je dobil nadoblast v sedanji krizi, i Zdaj se tudi doznava, da je dne 2. septembra zjutraj predložil Mussolini kralju v podpis povelje za mobilizacijo italijanske armade, toda kralj povelja ni hotel pod- i pisati ...
Zato je danes vse negotovo in nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo jutri. Vse je odvisno od besedice ; "morda." Danes nihče ne ve, kje stoji njegov sosed niti : ne, kaj bo jutri storil.
jih bo; bi kdo rekel, glej jih no, j to so kar celi bankirji, da kar toliko denarja rezdelijo, torej j bodo pa.
Vstopnino so določili jako nizko, samo 25e in še povrh bodo dali kot darilo pri vratih $3.00 Igral bo naš znani Yankovich
orkester. Vstopnice dobite pri i vseh članih društva.
Če se hočete prepričati, da bo I ,vse tako, kot navedeno, pridite i ! na to veliko veselico in se raz- | veselite med vašimi Makabejci.
Na svidenje!
Veselični odbor'
ANGLIJA IN FRANCIJA ODKLANJATA HITLERJEV MIR
Anglija in Francija sta pro- i šli teden formalno odklonili i "mir," katerega jima je ponujal 5 Hitler, pod pogojem, da priznata razkosanje pogažene Poljske. Chamberlain je v govoru . \ pred angleškim parlamentom; 1 indirektno izjavil, da je s seda- < njo nemško vlado mir nemogoč,1 ] ker skušnje zadnjih let kažej o,;] da se na njeno besedo ni zane-J. sti.	| i
Z drugimi besedami poveda-1 ] no, Anglija in Francija sta pri- ! šli do zaključka, da dokler bo ] Hitler vladal Nemčiji, je mir v! i Evropi nemogoč. V istem smislu j je dan preje govoril francoski j
premier Daladier.	j;
i j
"Vojna do skrajnosti naših moči," pravi Chamberlain
Chamberlain je kot odgovor na Hitlerjevo grožnjo, da bo Evropa v slučaju, da se njegove "mirovne ponudbe" ne sprejme, pahnjena v "krvavo kopel," kakršne zgodovina še ne pomni, izjavil ,da mora Nemčija izbirati med definitivnimi garancijami za trajno evropsko varnost in med vojno "do skrajnosti naših moči."
"Celo, ako bi nemški predlog vseboval sugestije za izravnanje , obstoječih krivic," je dejal angleški premijer, "bi bilo še vedno treba vprašati, s kakšnimi
praktičnimi sredstvi namerava
i ^ i
j nemška vlada prepričati svet, j da bo agresija končana in da se j bo dane obljube držalo." j Krivice nad Poljsko in Češko morajo biti popravljene
Chamberlain je dal indirektno razumeti, da se vojna ne more končati, dokler se Nemčija ne umakne iz Poljske in češkoslovaške. Dejal je, da so predlogi nemškega kancelarja "nejasni in da ne vsebujejo nikake sugestije za popravljenje krivic, storjenih Poljski in Češkoslo-. vaški."
Angleški premijer ni nikjer v svojem govoru omenil Sovjetske i Rusije, dasiravnO je imel oči-1 vidno njo v mislih, ko je rekel, I da ako se bo vojna nadaljevala, j "svet ne bo nikdar več tak kot | je bil nekoč," neglede, kakšen bo njen konec.
Laboriti in liberalci se strinjajo i	z vlado
J Stališče vlade sta takoj, pod-i prn tako delavska kot liberalna • stranka v parlamentu. R. Cle-i ment Atlee je kot vodja delav-' ske stranke izjavil: "Tako zva-na mirovna ponudba prihaja od j strani človeka, čigar beseda je I vpričo njegove brutalne agre-I sivnosti docela brezpomembna, | in ista ne kaže nikake spremem-i be srca ali duha, na katero bi se ' moglo graditi upanje za bodoč-! nost. Mi smo pripravljeni vodi-l ti ta boj, dokler ne bomo zajam-I čili razmer, pod katerimi bo sve-I tu mogoče živeti v miru."
V imenu liberalne stranke je (govoril Sir Archibald Sinclair. ! ki je izjavil, da "ako bi se obotavljali katerimkoli žrtvam za I ustavljenje nacijske tiranije, bi j s tem izdali ne samo svojo last-; ni deželo, temveč izdali bi ob-: enem demokratične ideale in na-
r
de, da se upostavi mir na zem-j lji."
j Medtem ko je Chamberlain j j govoril je iz Berlina prišlo po-j ročilo, da so v teku priprave za konferenco med Nemčijo, Rusijo in Italijo glede skupne vojne akcije, obenem pa je bila izrečena grožnja, da naciji prič-
io z obširnimi bombnimi napadi }roti Angliji.
Trgovinski sporazum med An- ^
glijo in Rusijo
Vloga Rusije v tej vojni je še ^ •edno skrajno zagonetna. V is-;em času, ko je Berlin namignil, j ia bo Rusija podpirala njen boj proti žapadnima demokracijama, je bil v Londonu med Anglijo in Sovjetsko unijo podpisan ! sporazum za izmenjavo ruskega lesa za britski gumij in kositer. Da-li ima ta sporazum tudi ka- ^ ko politično značilnost, za enkrat ni mogoče reči.
Vsekakor pa je značilno, da se Anglija in Francija obnašata : skrajno vzdržno napram Moskvi. To posebno jezi Mussolinija, ki v svojem listu odprto tarna, kaj da Anglija in Francija prav za prav mislita, ko mirno gledata prodiranje Rusije na Baltiku, dočim bi ji morali na-poveti vojno, čim so sovjetske čete začele z okupacijo poljskega teritorija.
LUNDER-ADAMIČEVA "VAŠKA VENERA"
fDalje <s 1. str.) gi kakšnega protesorja, doktorja ali blaziranega, vsega sveta naveličanega nervoznega aristo-krata kakor pa v vlogi kmečkega hlapca. Ni tiste trde kmečke okorelosti, tistega počasne-1 ga delovanja misli, ki je lastno kmečkim hlapcem. Kaj hočemo: Verovšek je sijal v vlogah Krjavljev in zarobljenih Blažev Mozolov, Danilo Cerar v vlogah blaziranih lordov in pur-šaskih aristolcratov, Nučič v vlogah sentimentalnih ali ta-jinstvenih ljubimcev (Nande). j
Filomeno čičigoj pa je igrala 1 ga. Nežka Kalan, ki je že dolgo j nismo videli na našem odru, j kjer se je svoje čase pridno u- j veljavljala. Njena igra je bila j korektna, naravna in prepričevalna, posegla je globoko v življenje, iz katerega je zajemala, toda bila je — pretiha. Vzrok ; tega bo najbrže v tem, ker je' zaradi svoje dolgotrajne odsot-j nosti prišla iz vaje. Ako hočeta j igralec in pevec ostati na višku! svojih zmožnosti, smfeta sicer storiti marsikaj, samo edinega j greha ne, — da za delj časa za-1 pustita oderske deske.
Igro je režiral Frank Česen.' — Pozdravni govor je govoril i Krist Stokel, predsednik dru-; štva, nakar je pozdravil navzo- j če tudi John Kvartich, gl. pred- j sednik SSPZ. Med igro in po i-' gri so nastopili tudi razni pevci, člani društva, ki so lepo zapeli par pesmi, kakor tudi kvartet Samostojne "Zarje". — Ru- j dolph Perdan je orisal drama- j tično delovanje društva.
Dvorana je bila nabito polna, J kar je dokaz, da je društvo pri-! ljubljeno in da ima v naselbini j nešteto prijateljev. Bil je lep; večer, s katerim je Lunder-Ada-1 mič .častno in dostojno prosla- j vil 30-letnico svojega obstoja, j
SOVJETSKA UNIJA NA LE ' TELA NA ODPOR
Dočim so se tri male batiške države, Estonija, Latvija in Lit-vinska, brez posebnih protestov uklonile volji Sovjetske Rusija ter pristale na važne vojaške koncesije, pa je Moskva te dni naletela na odpor na dveh toč-j kah. Finska še ni sprejela do-govora, ki ga je zahteval Sta-j lin, in tudi turški zunanji mini- ]
nrs
Jp^^B^K m^ti
"m/m
Neki poslanec, atrok, je hotel v ^
spet spregovoriti
len njegovih tova pripadal opozicij1. P,' cukal za rokav, k
"Kaj Pa
vendar še vsen službah!"'
Nakar je posla«*,, "Res je, a ■< bo spet kmalu
Ko se je rf^ princ poročil, J A stroške dobilo 1°° j| se želele poročiti-^ Ko se je ena od W J ti in so jo vpraša" J i nega bodočega ® odvrnila:
"Ah, jaz sem i«1 j ri" boste vse dali-
7 jeti ^
Pred skoraj i najskem Burgt^ J li komika Beckng ! ral v neki veše^ kokoš.
Ta prizor je po vseh pravilih' J pa je skoraj vs" r prtem odru.
Toda ravnatelji skopariti in Pn je prišla v te*J J kokoš iz - lePeni J
Beckmanna
rezal je tudi to M
ljala ravnatelj®1 I go prava kokoS' Premišljali so, l
ugnali.	.ri'.
Ko je prišla^ predstavi na i j la niti prava, ^ 'temveč iz trde^;f i tudi to ni^sjr8 /
J iz ravnotežja- /
; rom je poteg"1^ !ročno žago i" J $ i nem krohotu Pu ^ gati po vseh tf ^ Pri naslednji
; servirali spet ^ ^ji' ' pečeno in dišec° jg|
;- ...... .v
| ster je zapust'1 :bl bila podP15^; [sodelovanje " ^ i Dardanelah. ^ /
j ferenca SI I Danske, Šved*?-J ] na kateri bodo ^ : svojo nevtralne,> j situaciji. Na . lirala za poi"°c
___________ jj|!
FRANCIJA l^iV
/
Francoska
par tedni uka*a ;; nistične stran*«' / aretirati 35 nov parlamen^ ! obtožiti "°bc;>j i kom." Trije * / 1 med njinn taj1^ ^ ^ [rice Thorez, j ci, iz česar se ^ ( ie pravočas"0 <
niti iz dežele-
Položaj kon^ ^ !ji, kot po dru^t državah, je	|
Bili so med y , glasneje zaht1 ^ 'nastopi Protl se fj cizmu, čim f bo se vsled Nemčijo in ® jjL f -Sli v položaj11, vverfJ" liti to, kar so obratno.
2i- oktobra, 1939.
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
Napoleonov sestanek z usodo
Težavno delo je bilo to, da so
Pregov0fiii Napoleona, naj se	; . naj zapusti svojo arma-do' Ni in ni hotel nič vedeti o
,em> saJ je kar venomer trdil,	, j* vojna ni izgubljena. In celo
[ i krat. ko se je slednjič s Cau-	;
i 'aincourtom usedel na sani, je	:
[ ^VoriI le še o tistih zmagah, ki	<
k;, še dosegel s svojimi sve-	:
četami, kadar se bodo str-	; H Me z nespočitimi.
1 Predvsem pa je hitel, da bi	.
I: "J"*j imel Prusijo za seboj,	i
1 ^asl°njen v kot sani, je ležal	,
I brez spanja, kakor sploh v	'
dneh ni skoraj nič spal, in	:
Me so ga strašne skrbi v tej	1 0 čudno jasni, decembrski
j Le malo besed je v takih	'
^ spregovoril, a to so bile	<
I Pametnice in kakor da bi bi-	i
Jsaka minuta konec zase.	S
nek » POt' Caulaincourt> bo °c zgodovinskega pomena za ]
^ vašo rodbino," je nekako	i
Jal' Ali pa; "Pač je malokdaj	i
fe emu človeku usojeno, da mo-	<
žlQ.ako dolgo v taki zaupni bli-	<
• aar'Sedeti skuPaj s svojim via.-	1
mt.Jeitl- To priliko morate obr-	1
f 2(Ja1.]Sebi v prid. Tele sani so	<
)e Jle središče Evrope. A kako	: ;e 0 dobro, da Evropa niti ne
I Jče 6' naJ išče svoje sredi-	-
1	zdajle ne stoji trdno,	i
prim drŽi! Kakšen značilen
iJ jTer za ta naš položaj!"	:
stfj nato Pa je spet opazil	<
1 f'W°St P°kraJ'ine- ki J1 Je 1
I ki ■ na mesečina spačila vi-	;
,,'n razmere.	:
4	paiako lahko bi naju kdo na-	1 1 k 2 m. ^oril! Kako lahko bi	i '■i kako zahrbtno deja-	l " spet tJe dejal. In ta misel ga je
i PogieHako vznemirjala, da je 1
5	% t■ali ima pri rokah P1- i
jt ' jo je nosil s seboj v	i
f Pr.sv°jega kožuha.	i
i j ena pa je drgetal od mra-	: I Clula.Utrujenosti, dasi ga je bil
J cHv Urt P°kril še s polovi-	i
I Cega kožuha-
jBti, ij0 Je na tretjo uro po polno- i ®'Jiii Se zlomila desna smuka : jf »oSe ni bilo drugače, ko da
* tikm°rali staviti. To je bilo : 1 fe c na meji Saške, katere si
Sen"- Zaradi varnosti tako
i i e°? želel. K. sreči so ne- ; J \ knasli hišo, majhno gosti-i V *kor se je dozdevalo, ka-
sanj 1 baš še mogli zvle" f K v u- T° je bila zares tolaž-
/	t>olJ Stiski brez tolažbe.
V	ni Se na trkanje in klicaji	Sfclnih«e oglasil. A ker trtef!	W m Ponehalo, je krčmar
Ci0(iprl vrata-
J	Slote 60n je' zlezel iz voljne
/	!(; kožuha. Dal se
J'	Pil u ' ^ niajhno sobo, kjer
/	^ ?ofo in se je -nato ulegel
it	Has ' ,da bi malo počival. Za
^	S bolj daleč pa je Cau-
i 't	^ si . ta čas uporabil za to,
fj	, dopolnjeval svoje za-
V	?Val vSe j' Vestno si je zapi-' )	\>le Pogovore s cesarjem.
;	je Zdaj pa zdaj za-|
1
zdelo, ko da sliši škripanje njegovega peresa po papirju. A brez dvoma je to slišanje izhajalo iz njegove bolne domišljije. Tudi kočijaža, ki je bil s hlapci v razgovoru glede na popravo sani, je iz dalje kdaj pa kdaj zaslišal. Samo hišni gospodar, ki je še nekajkrat stopil v sobo, ko da ima ondi še kak o-pravek, ga je resnično motil.
Napoleon se je čez čas vzne-jevoljen obrnil. A tedaj je gospodar obstal na pragu vrat, ki jih je za seboj zaprl, in ga je vprašujoče pogledal, češ ali znabiti še kaj želi? Cesar je odkimal z glavo, želeč, naj se odstrani. Vendar se to ni zgodilo. Začuden se je cesar dvignil. Toda gospodar je mirodušno stal na svojem mestu in upiral pogled v cesarja.
"Vaše Veličanstvo, to pa ni previdno, da ste obesili kožuh na tale vrata, kjer morate iti najprej mimo mene, če hočete doseči svoje pištole," je dejal. Čez čas je dodal: "Manj neprevidno bi bilo kaj takega za vojvodo iz Vicenze, ki se zanj izdajate, kot za cesarja vseh Francozov, kar v resnici ste."
Napoleon je nehote poskočil. A gospodar se za to še zmenil ni.
"Zdaj je že prepozno, da bi skrbeli za svojo varnost. Vaša dva spremljevalca naju od tod ne moreta slišati. Staro zidov-je je jako debelo, midva pa nisva le sama na štiri oči, ampak tudi na štiri ušesa! Tako boste morali hočeš nočeš poslušati, kar vam moram povedati."
"In kaj mi morate povedati?" je cesar vprašal z mučnim, prisiljenim nasmeškom, ko se je spet usedel na zofo. Gospodar se ni brigal za njegovo vprašanje.
"Jaz sem miroljuben državljan, gospod, in v moji hiši ni nobenega orožja, ki bi mogel z njim ogražati življenje svojih gostov. In če vi sami ne bi bi)i tako nesrečni, da ste mi sami izročiti takšno orodje, bi pač nikjer ne bili bolj na varnem."
Vzel je s srebrom okovano cesarjevo pištolo, ki ji je držaj molel iz kožuh^.. Potem jo je položil predse na mizo sredi sobe in se je tudi on usedel. Kazalo je, ko da imata prijateljski po-menek drug z drugim.
"Vi ste nas zaničevali in z nogami teptali in nam razbili deželo. A sprevideli boste, daj niste imeli povoda tako ravnati z nami. Vsaj to ste že brez dvoma opazili, da imamo dobre oči in da vas spoznamo, kadar pridete k nam."
"Zdi se mi, da nimam ne povoda ne prilike, da bi se z vami o tem pogovarjal," je Napoleon tako odločno odgovoril, kolikor je le mogel spričo svojega o-gorčenja.
"Jaz pa imam oboje — povod
"PROFESSOR NOODLE"
Dear Professor:
fifk IthinK t Kal ~women ^LOu!(i
•2s rt d. maid, a full-fledged
Ij	citizen?
^	z /henry!!!
♦	ARE Vou (,AM8LINQ )
Wt ° Tfr^? Ac<*iN? /
• J. n --JSi
in priliko," ga je mož zavrnil. "Nemara da razumete, da take prilike ne bom izpustil."
Vstal je in začel dolgih korakov meriti sobo. Pištolo je pustil na mizi, in Napoleon je mrzlično preudarjal, ali jo more : pograbiti, preden bi mogel ta : človek priskočiti.A njegov stra- i hotni nasprotnik je bil že spet < pri mizi. Govoril je, kakor bi se 1 sam s seboj pogovarjal:
"Nikoli bi si ne bil mislil, da i bom še kdaj imel usodo sveta v i svoji oblasti. Tu, za to mizo, i je že car Aleksander sedel, ko : je potoval skozi to deželo. A car Aleksander ni bil usoda sve- ; ta, saj niti usoda Rusije ni bil! ■ Kaj menite, kaj bi se bilo zgo- i dilo, če bi se bil jaz, na primer, i domislil, da bi ga bil ustrelil? ] — nič! — Vse bi bilo pri sta- 1 rem ostalo."	]
Napoleon si je napenjal mo-1 ] žgane, &a bi mogel razumeti, i i kaj ta človek prav za prav ho- j, če od njega. Ali je nemara no- j rec pred njim ? Ali se le poigra-: i va od veselja zaradi plena, ki (i mu je prišel v roke, da bi še j -nekoliko užival svojo prešer- < nost in ga bo nato zares napadel? Ali ga bo ustrelil? Skušal je doumeti njegove besede, ki ^ so se dozdevale tako peklensko dosledne.
S
"No, car Aleksander ni bil ; nič. Če bi bil mrtev, bi ga sledil i naslednik; če bi še ta umrl, bi,; ostal še ruski narod. Zakaj, ru-1; ski narod je večen, kakor je < tudi naš. A kaj bi ostalo za vami? Z eno samo kroglo bi uni- « čil svet, ki ste ga vi postavili. ; Ta svet je vaš in je le po vas in bo, dokler boste vi. Ta svet , je svet samovoljnosti, ki ničesar ,: ne priznava, še večnosti ne. In j krogla, ki more upihniti to -sa- [ ■ movoljnost, je zdajle v mojih rokah."
Napoleon je začutil, kako mu izginja kri iz obraza, in je občutil, kako je prepaden. Nenadoma je začel moža s strahotno jasnostjo razumevati.
"Ne ugovarjajte mi!" je 6ni nadaljeval, čeprav ni bil cesar niti besedice spregovoril. "Nikar mi zdaj ne govorite .o svojem sinu, gospod! Temu sinu ne boste mogli dati ničesar s seboj, čeprav upate na to! Vi že nič več živeli ne boste, ko bo on šele prav za prav živeti j
-———-- i
...... __________ ..... , .............. . " j
IfflTOfWTHVffi i
11BI TI i i i f»« Bes n k I tR i, 8
BHH^^^ro i
wmBmlUBWnmm i
HHrtHHl i'
BBIJMH i
HWJWW"®! i
začel! Vi ste zgradili stavbo, ki stoji le, dokler jo sami držite." Namignil je proti pištoli. "Ali vidite to čudovito orodje, ki odloča o usodi narodov?"
Gospodar je za hip umolknil, nastal je odmor, ki se je Napoleonu zdel neskončno dolg. Trudil se je, da bi mislil na kaj drugega. Slišal je muho, ki je brenčala pri oknu, in v glavo mu je šinila misel, da bi šla muha rada ven in da je treba okno odpreti. Hkrati pa se je čudil ,kaj da se te misli ne more iznebiti.
Njegov protivnik je sam sebi ugovarjal, rekoč: "Res je pa, seveda, da je bilo nekaj velikanov, ki so svet za vse čase pre-drugačili." Napoleon je pomislil: "Le zakaj ga to vprašanje tako trapi? Tako ga grize, kakor je tudi mene ves čas mučilo. Ali nemara vsi trpimo zaradi tega vprašanja?" Tedajci pa je oni že nadaljeval:
"Velikani — da. Ti so imeli tudi svojo vero. A vi? Vi niste imeli nikdar nobene vere! Ali veste, da vam ljudstvo pravi, da ste hudič?"
Zasmejal se je kratko, žgoče in suho. Napoleon se je tega smeha še bolj prestrašil kot njegovih groženj. Poln groze je pogledal v ta drgetajdči obraz, ki se mu je poznalo, kako se drug z drugim bi jejo misli in sklepi. Drhtel je in znojne kaplje so mu orosile čelo. A ta nasprotnik se je skoraj z nadčloveškim naporom obvladoval, dasi je cesarja nenadoma nahru-lil:
"Vi se mi smejete?" je zakričal, dasi Napoleonu še na mar ni prišlo, da bi se bil smejal.
"Le, le smejajte se, če hočete! Saj vem, da le norce brijete iz vsega, karkoli potrebujemo mi za življenje in za smrt. Kakor slepci hlepijo po luči, tako smo mi koprneli po človeku, ki bi nam dal vero vase. Vi ste pa preobrazili svet brez vsakršne |
vere. In ljudstvo pravilno misli d( o vas, da ste hudič."	1
Ko je to govoril, je imel sol- z ze v očeh. Videti mu je bilo, ka- j< ko je sleherno besedo tako re- r koč iztisnil iz sebe, in kako se ž ni mogel več brzdati in je iskal li opore, da bi se je oprijel. Brez 1? dvoma bi se ga bil Napoleon . zdaj lahko ubranil, če bi ne bil j tudi sam kakor hrom. Tudi on ^ je hotel vstati in spregovoriti. s A besede tega človeka so ga ta- r ko pobile, da bi se ne bil mogel j zganiti z mesta, pa čeprav bi bila vrata odprta in bi bila pot s svobodna.	j
Tako sta nekaj časa sedela j drug drugemu nasproti in sta c molčala. A v tem molku so se £ njune misli borile druga z dru- -go na življenje in smrt, dasi se niti spogledala nista. Oba sta čutila, kako je ta minuta moreče ležala na njima.
Protivnik je prvi vstal in se mahoma otresel teh misli. Vzel je pištolo v roko, ki je še zmeraj nedotaknjena ležala na mizi, in je dejal: "Preveč sem vas počastil. Mi vsi, tudi ljudstvo precenjujemo vašo strahovitost. Saj vi niti hudičevi niste, ampak ste le smešni." Nato, ko je Napoleonu izročil pištolo, je dodal: "Vidim, da ste na begu in da se je vaša usoda že začela, kakor sem vam jo prerokoval. Počemu naj bi ji še jaz pomagal? Svojo oblast vračam v vaše roke in ne pričakujem od vas niti toliko časti, da me boste ščitili, čim boste spet torej, da boste za svoje maščeva,-nje mogli sklicati svoje gardrie čete."
Napoleon spočetka ni razumel njegovih besed. Hotel je vzeti svojo pištolo, a je nato brž odmaknil roko. A gospodar mu jo je vrgel pred noge in je odšel iz sobe, ne da bi se še obrnil. Šele čez nekoliko časa se je cesar počasi sklonil in jo pobral.
Potem je trajalo le še malo časa, preden je bila z majhno
lesko smuč popravljena. Caulaincourt je prišel, da bi cesarja zbudil. Pa ga je zagledal, kako je stal sredi sobe, držeč pištolo v roki. Pomagal mu je obleči kožuh in ga je odvedel k sanem, ki so v jutranjem somraku čakale pred vrati.
Napoleon se je usedel na svoje mesto in se zavil v odeje, in voznik je nategnil vajeti. A ko so se sani že zganile, je cesar mahoma pomignil, veleč, naj še pošto j i jo.
Segel je v žep, vzel iz nje s srebrom okovano pištolo in jo izročil Caulaincourtu, rekoč, naj jo da gospodarju v spomin na cesarja Napoleona, ki je bil njegov gost. A ko se je Caulain-
. >.iii	i i.	i	i—^^^
court osupel dvignil in je hotel izvršiti ukaz, je cesar zaklical za njim: "Recite temu človeku, da sem si še enkrat temeljito premislil! Resnično, imel sem ga za strahopetca."
Čez pičle pol ure so se po lepi vožnji brez motenj pripeljali do saške meje in so bili že drug dan v Draždanih.
(H. Suessen.)
^ItchinsSSs
For quick relief from itching of eczema, pimples, athlete's foot, scabies, rashes and other externally caused skin troubles, use world-famous, cooling, antiseptic, liquid D.D.D. Prescription. Greaseless, stainless. Soothes irritation and quickly stops intense itching. 35c trial bottle proves it, or your money back. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION.
* , i-"- li i«m***'
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom---
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653
am j.i j,u.m.u .i.ij.iiiajmamui.iuiii.j i mu 11 i,ijujxujjj.i hi i i i hi i i iuj.ij iiimimmmu
j Ravnokar je izšla ...	I
velepomembna knjiga
"THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY"
spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
l • Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu
] rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev.
>
i
Knjiga je vezana J	v stane $1
i ___
a
[Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue
1
THE AWFUL PRICE YOU PAY FOR BEING
> NERVOUS
i
Check Below And See If You Have	H|HHHBKH^jlll§BH|H
Any Of The Signs	^^^Jr^HP^^^H
Quivering ncrvea can make you old and	wKf^ -2am/ ~	jH
haggard looking, cranky and hard to live	^fflB' ^^If^ji^. ^
with—can keep you awake nights and rob	fc. .	y jpv
you of goyd health, good times and jabs.	SjHMlHRflF i	SSmm ' jM
Don't let yourself go" like that. Start	»J^ ^ Jfl
taking a good, reliablo tonic—one made cspe-	BdS^H^BSE
dally for women. And could you ask for any-	fšMjSLf ^BB
thing whose benefits have been better proved	:	^^fPRHHH^. ^^H
than world-famous Lydia E. Finkham's	: jjfjfagf iteSBI' 'BB
Vegetable Compound?	' , ., ,	. . , „	.,
Let the wholesome herbs and roots of	without fail from your druggist. Over a mil-
Pinkliam's Compound help Nature calm	lion women have written in letters reporting
your shrieking nerves, tone up your system,	wonderful benefits.	,, - „. ,
and help lessen distress frot?i female func- For the pafct 60 years Lydia E. Pinkham a
tional disorders	Vegetable Compound nua helped grateful
Make a note NOW to get „ bottle of this	women go "-milmg thru trying ordeal«,
time-proven Pinkham's Compound TODAY	Why not let It help \ OU?
I
►	Get acquainted with this new wonder	tSmfgSL-.isp^HwJ
►	metal that cooks better permanently	— ijajBglf «
£ retains its gleaming, lustre, won't stain,	jf^jfT^
^ nist or darken, cleans easier, lasts longer	/
and safeguards health. Try it in your	\ ^ , ^ *
►	own kitchen—it's the best demonstra-	' r tion yon can make of the economy and
♦alue of this beautiftu cooking waro.	SEE IT TODAY AT
\ SUPERIOR HOME SUPPLY
£	6401-03 SUPERIOR AVENUE.
| SEZNANITE JAVNOST I Z VAŠO TRGOVINO | POTOM...
'Enakopravnosti'
BTRMT ?
8NIEDPRSVND5T
Miroslav Malovrh:	;7
V STUDENTOVSKIH ULICAH
LJUBLJANSKA POVEST
Vohal je vonj finega parfu- j ma, ki ga je bila prinesla s se- j boj Helena na krilih in postal zamišljen. Ko je Helena stopila k njemu, se je je ^trastno oklenil in plašno vprašal:
"Kaj ne, Helena — pa me vendar ne zapustiš, čeprav je tam tako lepo?"
In Helena je imela mnogo posla, predno je c\ečka prepričala, da ostane pri njem, in da ga nej bo nikdar zapustila.
V.
Grofica Lici je hila žena, ki je imela vsak dan druge želje in druga nagnjenja. Kar jo je danes še veselilo, to jo je jutri že dolgočasilo; po čemer je sedaj hrepenela z vso močjo svojega srca, to je vrgla brezbrižno na stran, čim je bilo doseženo.
V tej nestalnosti svojega značaja bi bila gotovo kaj hitro pozabila tudi na svojo lepo znanko iz Študentovskih ulic, da je ni nanjo neprestano spominjal njen sinček. V dolgih urah samote in molčečnosti je mali grof ' neprestano razmišljal o lepem dekletu, ki se je tako živo zanimalo za njegove igrače, in o njenem bratu, ki je bil ravno tako bolan kakor on sam.
Samota, v kateri je žiyel, ga je morila. Znal je na pamet vse pripovedke svoje guvernante in jih ni maral več poslušati. Tudi prijateljev svoje starosti ni i-mel. Grofica Lici je bila pač pripeljala več dečkov iz dobrih rodbin, ki naj bi delali malemu grofu družbo, toda bili so vsi zdravi in čvrsti in zato jih je mali grof sovražil in jih tudi hitro prepodil. Od tedaj je bil vedno sam in to samoto je prenašal vse težje.
Ko je nekega dne slišal velik hrup na cesti, ga je guvernanta nesla k oknu. Videl je tedaj veselo družbo bosonogih dečkov, ki so dirjali okrog hiše v vsi prešernosti svoje mladosti. Ru-vali so se in se pretepali, kričali in vriskali— mali grof Emil Attems pa je sloneč na oknu tiho jokal, da mu je tako razve-seljevanje onemogočeno.
Tedaj ga je prešinila želja, da bi dobil tovariša in tedaj se je spomnil malega Franeka. Gu-vernanta je morala takoj iti klicat grofico.
"Mamica, nekaj bi te rad prosil. Pa obljubi mi naprej, da mi to storiš."
"Vse ti storim, kar si želiš," je odgovorila grofica, ki ni bila prav nič radovedna na željo svojega sinka.
"Potem te prosim, pripelji bolnega brata one lepe gospodične. Jaz ne maram biti več sam. In še danes naj pride."
"Še danes naj pride," je potrdila grofica Lici, prav kakor bi se šlo za stvar, ki se lahko kupi v prvi prodajalni.
Uro pozneje je stara ženica, 1 ki je včasih pomagala Heleni pri gospodinjstvu, stala na hišnem pragu in se z vidno razburjenostjo ozirala proti koncu Študentovskih ulic. Čakala je na Heleno, ki je bila šla na trg.
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom ^612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
ALI VAŠ RADIO DORRO DELUJE?
J Strokovnjaško povprav-	i
j ljanje radio aparatov. Po-	I
| kličite ENdicott 3880 za	I
približni račun. Vse delo	i garantirano.
ACME HARDWARE i
7002 St. Clair Ave. j |
| Čim jo je zagledala, ji je hite-I la nasproti.
"Slišite, Helena, — pismo je prišlo za vas."
V	hiši policijskega kancelista ^Knifica so bila pisma kaj redka stvar. Heleni je včasih pač kak dečko skrivaj prinesel pisemce kakega zaljubljenega študenta ali sešitek pesmi, toda pravega pisma še ni nikdar do-
; bila.
"Pismo — in zame?" je vprašala Helena in nekoliko neza-upno gledala drobno dehteče pisemce v rokah stare sosede.
"Da, za vas," je potrdila soseda. "Neki gospod je bil tu — zlate gumbe je imel na suknji in visok klobuk. Velik gospod je bil in jako imenitno se je držal."
Helena se je spomnila tega gospoda z zlatimi gumbi, ki ga je bila videla v hiši grofice Lici in prevzela jo je tako vesela slutnja, da je od radosti zardela. Minilo je že več kot teden dni, odkar je bila pri grofici in 1 bolelo jo je, da se je grofica vse te dni ni spomnila ne enkrat. Očitala si je, da se je nerodno obnašala in da vsled tega grofica neče več ž njo občevati.
Roka ji je trepetala, ko je odprla pismo in čitala z ljubeznivimi besedami izrečeno povabilo grofice Lici, naj pride popoldne na kavo in naj pripelje s seboj svojega brata, "da se seznanita bolna otroka, ki ju je nemila usoda tako kruto zadela, da je dolžnost človekoljubnosti jima življenje olajšati."
Helena je stekla po stopnicah in planila v sobo, da se je mali Franek skoro prestrašil.
"Kaj ti pa je?" je vprašal Franek, ko je videl žareči obraz svoje sestre. "Kaj se je zgodilo?"
Sklonila se je nad posteljo in objela Franeka.
"Ah, fantek moj, ko bi ti vedel! Taka. sreča. Zdaj ti ne bo treba ničesar več pripovedovati! Zdaj boš vse sam videl."
Franek je ves trepetal, tako silna je bila radovednost, ki ga je spreletela.
"Kaj pa, kaj, povej vendar." Dečko je slutil, kaj mu bo sestra povedala, a ni se upal
V najem
Odda se v najem odrasli družini ali dobrim pečlarjem 3 sobe. Kdor želi, naj se zglasi na 1114 East 77 St.
Odda se
V	najem se odda 5 sob, parna gorkota, na 6400 St. Clair Ave.
I v v
Isce se
Išče se dekle za delati v trgovini. Skušnje ni potrebno. Za j več pojasnila vprašajte na 599 i East 140th St. ali pokličite. PO-tomac 7422.
Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje.
Mandel Hardware
15704 Waterloo Rd.
KEnmore 1282
BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE
I Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih i s priprostim drgnjenjem S Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo j naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici.
verjeti, da se uresniči njegova najiskrenejša želja, ki je ni bil še nikdar izustil. J "Popoldne te peljem seboj," je hitela pripovedovati Helena, ^'grofica mi je pisala, naj pridem in naj pripeljem tebe seboj, ker je dolžnost človekoljubnosti, da ti življenje olajša.' Z malim grofom se boš seznanil, vse njegove igrače boš videl, vse tiste lepe reči, ki jih je polna njegova soba. O, Franek, kako sem srečna."
Malo, da se nista razjokala samega veselja. Heleni se je zdelo, kakor da je svetlo solnce razlilo svoj blesk po njeni mračni in vlažni sobi. Menila je prej, da ne pride nikdar več z grofi-jco Lici v dotiko in vsled tega jo je prijazno povabilo tako neskončno osrečilo.
Helena je morala takoj vse pripraviti za ta obisk. Najprej je vzela v roko Franekovo obleko. Bila je tako revna, narejena iz obnošene obleke stare-ka Knifica in treba je bilo mnogo urnega dela, da jo je vsaj za silo spravila v red. In potem je
morala misliti tudi nase. Preli-kala je svojo obleko in preiskala vso zalogo obledelih trakov, kar jih je bilo pri hiši, da bi čedneje izgledala. Franek ji je neprestano sledil z očmi. Govo- i ril je malo, celo vpraševal ni več, kakor je bila sicer njegova navada, samo na staro uri na steni se je neprenehoma oziral.
Opoldne pri obedu je stari Knific izvedel za povabilo grofice Lici. Molče je prečital pismo, poterrl je osorno rekel.
"Iz tega ne bo nič — tega nikakor ne dovolim."	i
• r *	. : '	ll
I
Franek je prebledel kakor smrt in tudi Helena se je očetove odločbe tako ustrašila, da nekaj trenotkov ni mogla ziniti.
"Ali — oče — kaj naj vendar storim — tako -lepo povabilo," — je končno jecljaje vzkliknila Helena in z rosnimi očmi gledala na brata, čigar roke so krčevito stiskale odejo, kar je pričalo, da je v njegovi notranjosti divjal največji vihar.
"Ti, Helena, greš lahko, če
te veseli," je na svoj odločni način izjavil. "Toda Franeka mi ne boš vlačela po tujih hišah. Lahko se prehladi, jedel bo najbrž stvari, ki nih niti ne pozna
in si morda nakopal kako bolezen .. . "
"Ah, oče, saj to si lahko mislite, da bom nanj dobro pazila, še bolj kakor doma," je dejala
■ .
i Helena in solze bridkega ! jčaranja so ji začele teči P° j cu. "In če Franek ne sme 'f pa tudi jaz ne maram iti.' I	(Dalje sledi.)___J
Za slovensko banko * j|
jI
■
Vprašanje: Zakaj hočemo novih vlog za slovensko I banko ?
ODGOVOR:
Zato, ker Slovenci lastujemo to banko
Zato, ker če jo podpiramo, s tem sebi pomagamo. jI
Zato, ker z več vlogami je več zaslužka, a isti!I stroški.
Zato, ker bi vložen denar posodili zopet našim fl ljudem.	H
Zato, ker vloge na slovenski banki pomagajo | Slovencem.
Zato, ker smo Slovenci ponosni na svojo narod- 1 nost.
DODATEK:
Častno je za nas, da imamo lastno banko. Ni pa I častno istočasno jo ignorirati in tuje podpirati, dokler I imamo od svoje domače isto postrežbo in za narod še I posebne koristi.
Naša banka je Članica Federalne zavarovalninske I korporacije, ki zavaruje vloge ter tudi članica Trgov- I skega čekovnega prometa (Clearing House Ass'n.) Torej I je prava trgovska banka, v vseh ozirih zanesljiva in B priporočljiva.
Glavni urad na 6131 St. Clair Ave., podružnica na I Waterloo Rd. in East 156. cesta, Cleveland, O.
ANTON GRDINA, predsednik.
Kampanja za "Cankarjev glasnik" 1 sedaj v teku...
CANKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk	I
ima sedaj kampanjo za nove naročnike!	I
AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE	j
REVIJE POSTANITE ŠE DANES!	j
NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za	I
4 mesece $1	I
Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno i na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev.
i ]
CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio	]
ll
y - - --------- ----- , r.	i i i-.—- mmirm «■ -.., m" . -..-	--»J—*-—-- ;... ...»	..drt.-. .-. .... . —i ... ■r.in.ft«,	II	11	H
Naznanilo in Zahvala I
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem in sorodnikom žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in skrbni, dobri oče
Joseph Pukobet
Preminil je dne 29. septembra. Pogreb se je vršil 2. oktobra iz Joseph Želetovih prostorov na Highland pokopališče kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 10. oktobra 1893 leta v vasi Kot pri Semiču.	j
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika. To je bil izraz prijateljstva napram njemu in izraz sočutja napram nam.
Dalje izrekamo zahvalo vsem onim, ki so darovali za maše za pokojnika.
Zahvalo naj sprejmejo tudi oni, ki so se prišli posloviti od pokojnika ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter onim, ki so ga spremili na zadnji zemeljski poti.
Srčna zahvala naj velja vsem dragim prijateljem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
Hvala prijateljem pogrebcem, ki so nosili krsto kakor tudi Mr. Tavčarju tajniku društva Maccabees za lep poslovilni govor ob krsti.
Hvala Joseph Zele pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Posebno zahvalo naj sprejmejo godbeniki slov. godbe Bled, ki so se oficijelno prišli posloviti od svojega bivšega tovariša, kakor tudi dragim sosedom za vso pomoč in tolažbo v dneh smrti.
Ti dragi, ljubljeni soprog in oče počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška zemlja. Težka bolezen Ti je grenila zadnja leta Tvojega življenja in Te spravila v prezgodnji grob. Globoka žalost je v naših srcih, vsaj smo Te vsi ljubili. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih.
Žalujoči ostali
KATHERINE, soproga CHARLES in ALBERT, sinove LILLIAN, hčerka.
Euclid, Ohio, 24. oktobra, 1939.
Trgovci in obrtniki
Sedaj je čas, da si naročite vaše	i
koledarje za j
• Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst
koledarje^
vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno II vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše v . JB predno naročite navadne, slabe koledarje od družbe.	1
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam ce If klonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat v || sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno d
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312»'*
zastopnik pride k Vam.	J
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue	I