ЗД5
(СЖ'
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem9 ■tvo 40 Din — ne^ deljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2090

Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
Rana Evrope
Angleški sociolog Gilbert Миггау imenuje brezposelnost kugo, na kateri bo umrla stara Evropa in njena civilizacija. Morebiti mi Slovenci v malem in mi Jugoslovani v splošnem še ne čutimo individualno posledic tega zla, ki zavratno gloda prav na življenjskem živčevju našega družabnega telesa. Naš narod jc bil vedno skromen in za svoje življenje ni zahteval mnogo, zato pomanjkanje manj čuti. Na drugi strani pa smo lačna usta poslali v žalostnih desettisočo broječih procesijah preko meje v tujino, če pa pogledamo na celotno Evropo, kjer se gnete nad pol milijarde ljudi za vsakdanjim kruhom, se nam bo odprla rana brezposelnosti v vsej svoji strahovitosli.
Okrog 10 milijonov ljudi danes ne dela več v Evropi ker ne najde zaposlitve, drugih deset milijonov dela le s polovično energijo. In to so ljudje v najlepši dobi življenja! Če računajno zraven še žene in otroke, ki bi normalno morali živeti od dela mož in očetov, pridemo do pretresljivega zaključka, da je danes v Evropi skoro 50 milijonov ljudi, ki se ne preživljajo več od dela svojih rok, ki eo v gospodarskem pogledu docela neproduktivni in životarijo od tega, kar pridelajo drugi. To se pravi deset odstotkov evropskega prebivalstva.
Ti ljudje ne samo ne pridelujejo, ampak porabljajo velikanske vsote denarja, ki se morajo tudi nekje vzeti in ki v zadnji vrsti prihajajo od delavnega človeka. Če beremo, da je lani Nemčija izdala 30 milijard dinarjev samo za brezposelno podporo, ali da je Anglija svojim brezposelnim izplačala 28 milijard dinarjev, potem dobimo nekak pojem, kakšno strašno gospodarsko breme je brezposelnost. Nernaki statistik Eggersdorfer je izračunal, da zgubi Evropa letno okrog 100 milijard dinarjev samo na račun nezaposlenosti. To so številke, ki niso pretirane, ki so prej preskromne kot previsoke, ki pa v svoji goloti s strahovitim realizmom odkrivajo neznosno zlo, na katerem gi-neva Evropa.
Vendar bi se denarna izguba še prenesla, vsaj za gotovo dobo let, ker je naš kontinent v pro-Mih stoletjih nakopičil toliko materialnih sredstev, da bi se z nekoliko žrtvami čisto iz finančnega stališča ta kriza še mogla prebre^ti. Veliko bolj, grozna je pa moralna bilanca naše nezaposlenosti.
Podpore, ki jih brezposelni sprejemajo zase in ta svoije družine, ne morejo nadomestiti normalnega zaslužka. Bede ne odstranijo, ampak jo le podaljšajo. Delavca, ki bi si s svojimi rokami mogel priborili časten zaslužek in razviti v svoji družini človeka vedno življenje, brezposelnost potisne na nizek in ponižujoč nivo trajnega polsiradanja in bednega životarenja. V njegovo življenje ne posije žarek zadovoljnosti, ki je plačilo za trud in krono uspeha, on oetane trajno brez veselja in brez sreče. Brezdelje uniči polagoma v človeku vse energije, ubije vsako podjetnost, vsako voljo do ustvarjanja. Človeka, ki je ustvarjen za delo, in cigar ponos je delo, vrže brezposelnost med sužnje v proletarskih nižinah. Tako ustvarja brezposelnost v naših družabnih plasteh ono močvirje, kamor se eteka vsa potlačena nezadovoljnost in vse razočaranje ubitega človeškega ponosa. Iz njega pa se dviga potem v najrazličnejših oblikah to, kar smo se navadili imenovali z banalno besedo socialnih nemirov.
Če mora danes Evropa izdati 100 milijard na leto samo zato, da si vzgaja na svojih grudih bacile za socialno revolucijo, potem imamo pravico trditi, da brezposelnost danes ni več gospodarski problem, kot si nekateri to domišljajo, ampak da je enostavno zanikanje pravcev, na katerih sloni naš družabni red. Brezposelska kuga, ki mori Evropo. In proti kateri še nismo našli zdravil, je brulalnej-?i protest proti gospodarskemu in filozofskemu liberalizmu, ki je vzgajal več kot 100 let star gospodarski red, ki nas sedaj davi. Filozofi prcsvitljene dobe so proklamirali veličanstvo človeške svobode. Človeka, ki je po svoji naravi in po svojem božjem poklicu le del ene velike celote, so iztrgali iz skupnosti človeške družbe, so pomorili v njem vsak čut dolžnosti do bližnjega ter mu vsadili geslo v srce: Svoboden si, ustvari si sam svoja nebesa. In stroj se je začel sukati in mleti. Drobil pa je človeka, ki je bil preslab, da bi se svobodi zoper-stavljal.
Mi smo vedno trdili, da vsebuje edino krščanstvo ono moč, ki vzdržuje harmonijo v družabnem redu zato, ker nalaga težke dolžnosti, ki vežejo Človeka na človeka, izvrševanje teh dolžnosti pa olajšuje, ker jih posladi s krščansko ljubeznijo.
Brezposelnost izziva torej odporno akcijo, s katero ne bomo smeli odlašati. Univerzalnega zdravila za to ni. Nekateri predlagajo, naj se zopet uvede povsod vojaška obveznost, drugi zagovarjajo prisilno delo, tretji vidijo rešitev v skrajšanem delovnem dnevu, zopet drugi v odpravi tako zvane racionalizacije. Vse to jc podobno tistemu mehaniku, ki je pri starem avtu popravljal kolesa, na motor pa pozabil. Razumljivo je, da bodo državne oblasti morale še naprej lajšali trpljenje proleiariata, ampak glavno bo, da nadomestimo motor našega družabnega reda. Mesto anarhistične svobode je treba vpeljati krščanski solidarizem na gospodarskem in aoc.Ialnem polju, da mesto egoizma postane zopet ljubezen vodilo človeški družbi.
Naraščaj fašizma
Rim, 21. okt. AA. Kakor smo žc včeraj poročali jo pozval generalni tajnik fašistične stranke Giuratti vse fašistične organizacije, dn osnuiein do 4. novembra, to jc dneva proslave zmage, novo ustanovljene mladinske oddelke. V teh oddelkih, ki ne morejo šteti manj kot 25 članov, bodo mladeniči med 18. in 21. letom. Nihče ne more biti sprejeti v fašistično stranko, če ni bil član teh oddelkov. Komandant teh novih oddelkov, ki bo dodeljeni fašistični milici, je Carlo Sforza.
Strahovita eksplozija
Prizori strahu in groze — Dosedaj 41 mrtvih, 72 težko ranjenih
Zasutih je še 200 rudarjev
Aachen, 21. okt. as. Danes zjutraj ob %8 je prišlo do strahovite eksplozije na Viljcmovem iahtu rudnika Ana II. Eschvveilerske rudarske družbe v Alsdoriu, ki je pognala v zrak upravno poslopje in glavni izvaževalni stolp šahtne naprave. Delavci, nar Učenci in uradniki sc nahajajo pod ruševinami. Delavnice, izvaževalni stolp šahlne naprave kakor tudi okoli ležeča poslopja nudijo sliko samih razvalin. Z vseh strani so se Culi klici strahu in groze. Na kraj nesreče je prihitelo več gasilskih čet in rudniško sanitetsko ] moštvo.
Katastrola se je pripetila na horicontu 460. O vzrokih katastroie se točno ne ve. Misli se, da je prišlo, ali do eksplozije premogovnega prahu, ali pa jc zletelo v zrak municijsko skladišče, ki sc nahaja v vsakem rudniku za shranjevanje potrebnega razstrelivncga materijala.
Velikansko moč eksplozije sc razvidi iz tega,
da so se v velikem krogu okrog kraja nesreče zrušile hiše in v še večjem krogu so vse šipe na oknih pobite. — Vsa izvaževalna naprava Viljemovega iahta jc popolnoma uničena. Kraj v neposredni bližini rudniških naprav je sam kup razvalin. — Ljudje, ki so bili zaposleni na dnevnem delu, so skoro vsi pod razvalinami. Rešeni rudarji pripovedujejo, da sc je nenadoma začula strahovita detonacija. Takoj nato sc je iz šahta dvignil velikanski oblak dima in saj. Vsak se jc skušal rešiti, ce da bi vedel, kako se godi drugim. O svojih tovariših v jami nc vedo ničesar poročati. Povečini pa so rudarji mnenja, da gre za eksplozijo municijskega skladišča.
Ravnateljstvo Eschwcilcrskc rudniške družbe je ravnokar izdalo prve avtentične številke o žrtvah katastroie. Do sedaj so po teh podatkih potegnili iz ruševin 35 mrtvecev, od teh 19 izpod ruševin na dnevu in iz porušenega upravnega po-
slopja. 12 ljudi so naili mrtvih v jami, 4 pa so umrli v bolnišnici, kamor so bili prepeljani v zelo kritičnem stanju. Do sedaj je najavljenih 72 težko ranjenih oseb, od teh 25 iz upravnega poslopja, ostali iz jame.
Ob začetku šihta sc jc danes peljalo v jamo 667 oseb. Do sedaj so rešili, ali nedotaknjene, ali lahko ranjene, 422 ljudi. Potemtakem je še 200 rudarjev nerešenih in zasutih v jami. Rešilna dela do sedaj niso imela posebnega uspeha. Smatra se, da zapira v jami ostalim rudarjem velik zrušek izhod na dan.
Proti večeru so našli pod zrušenim zidom 14 še živečih mož. Rešili so se na ta način, da so zamašili luknje v zidu s svojimi oblekami in na ta način mogli za silo dihati. Pojavlja se spet upanje, da so oni pod zemljo še živi, posebno, ker so spravili ventilacijo kmalu v red.
je Šumadijcev
Min. Frangeš o naših odnošajih s Cehi
Belgrad. 21. okt. ni. Ministri dr. Kuinanudi, Boža Maksimovič. dr. Frangeš in Nikola Preka so na svojem potovanju prispeli danes dopoldne v Valjevo, popoldne pa so odšli v Jelino. V Valjevu se je vršil shod za Valjevo in štiri okraje. Na shodu je bilo okoli 400 do 300 ljudi. Najprej so sc vrstili govorniki i/. Valjevo in okolice in so vsi povrsti naštevali potrebe in želje ljudstva. Med drugim so prosili, da naj sc po možnosti zmanjšajo davki, zboljšn administracija, povečajo številne strokovne šole in popravijo cesle. Nezadovoljstva proti današnjemu režimu med ljudstvom ni. želijo pa, da se spremenijo razni občinski odbori v mnogih občinah, češ. da so nn teh položajih nekateri člani že predolgo, zaradi tega so postali (rudni in neaktivni. Želeli so dalje, da sc v Valjevu zgradi še ena gimnazija, razširijo ljudske šole in poveča število učiteljev iu da jioinaga država valjevski občini gradili kanalizacijo in vodovode, posebno, da se poveča število uradnikov pri sodišču, da bi se posli za izdajanje dokumentov, ki so kmetom potrebni za pridobivanje kreditov v agrarni banki, hitreje odpravljajo. Končno so izrekli šc željo, da se omogoči izvoz poljedelskih pridelkov, posebno vina.
Najprej jim jc odgovoril min. Frangeš. ki je govoril o gospodarski krizi in pravil, da | trnja ta že pet do šest let. Vlada je storila vse. dn jo ublaži, jasno pa je, da država sama ne j more imeti popolnega uspeha. Vlada je delala i
na tem. da hi naši najboljši sosedi, bratje Čehi. kupovali naše žito, mi pa njihove stroje, odgovorili pu so nam: Mi nc moremo tega storiti in siccr 1. če mi kupujemo Vaše žito. nc bosta severna in južna Amerika več kupovali p r i n a s industrijskih izdelkov in naša industrija bi začela propadati. 2. Če mi Vam zmanjšamo carino, pravijo Čehi, bodo isto carino uživale tudi Kanada in severne ameriške države in bo kalkulacija ostala ista. In končno bi z znižanjem carin naše žito padlo nn isto ceno, kakor Je Va^e in naše kmetijstvo bi propadalo kakor Vaše. Pu vendar smo našli način, je dejal dr. Frangeš, da sebi pomagamo in ne škodimo Čehom. Mi pravimo Čehom: Ni treba, dn bi Vi kupovali od nas vso pšenico. Vi uvažate letno štiri do pet milj. stotov. Kupite od nas samo dva do tri milj. slotov in lo tako, da našo pšenico prodajate (io isti ccni. kakor Vašo, ali osvobodite nas uvoznih carin. Kolikor bi nam Čehi zmanjšali nn uvoznih carinah na pšenico, za toliko bi mi zmanjšali carino na njihove industrijske izdelke, avtomobile, gospodarske stroje in električne naprave.
Za njim je govoril minister Preka. ki je naglasa). tla jc vse ljudstvo složno, dn ljubi svojega kralja. Govorila sta nato ludi še ministra Kumanudi in Maksimovič. Nato sc je vršil velik banket z raznimi nagovori. Po vsem leni so ministri nadaljeval pot v Bjelino, kjer so imeli podoben sestanek.
Možnost moratorija nemških plačil?
Dr. Schacht agilira v Ameriki za petletni moratorij
Newyork, 21. okt. as. Bivši predsednik nemške državne banke dr. Schacht je imel danes razgovore z uglednimi ameriškimi finančnimi krogi, med njimi tudi z državnim tajnikom za finance Mellonom in s predsednikom Hooverjem. Ameriški listi spravljajo dr. Schachtove govore v Ameriki v zvezo z Briiningovimi previdnimi namigi na morebitni moratorij nemških plačil in na spremembo Youngovcga načrta. — Po poročilih iz Washingtona je dr. Schacht razpletel tam misel moratorija. V razgovorih z ameriškim državnim ii-nančnim tajnikom je dr. Schacht izrazil svoje prepričanje, da bo prej ali slej prišlo do moratorija nemških plačil. Dalje poročajo, da so odločujoči laktorji sprejeli to nekako z odobravanjem na znanje. Ne samo ameriški bankirji, temveč tudi voditelji ameriških državnih linanc so mnenja, da Nemčija pod obstoječimi razmerami nc bo mogla izvrševati svojih plačil in da se bo morala Amerika spoprijazniti z mislijo moratorija plačevanja dolgov s strani aliiranih držav. Po teh vesteh je Federal Rcserve Bank izdelala načrt o petletnem moratoriju, ki ga je baje včeraj izročila guvernerju Harringtonu, Istotako trdijo vvashingtonski krogi, da je Ovven Young nenadoma in tajno odpotoval v Evropo. Ta vest je pa še nepotrjena.
Vaš poročevalec se je informiral o verodostojnosti teh vesti in lahko opiše položaj tako: Dr. Schacht ie v Wash:ngtonu spravil v pogovor zadevo moratorija, vendar pa odločno naglašal, da govori kot zasebnik. Kakor vemo. so ameriški državniki poslušali izvajanja dr. Schachta z velikim zanimanjem, vendar so se pa vsdržali vsakega komentarja. Vse vesti o načrtu petletnega morato-
rija, na katerega naj bi pristala Amerika prostovoljno, so produkt fantazije. Za dovoljenje nemškega moratorija ne bi imela ameriška vlada niti dovoljenja, kajti o tem ima pravico sklepati edino kongres. Kljub temu je pa dejstvo, da sc ameriška vlada tako zanima za plačevanje nemških obvez, zelo interesantno. Dokazuje, da se v resnici ameriški finančni krogi sprijatelju»e;o z možnostjo nemškega moratorija in da niti ne dvomijo o tem, da bi ustavitev nemških plači! povzročila tudi začasno prenehanje plačevanja zavezniških dolgov.
Francozi vznemirreni
Pariz, 21. okt. as. Vesli iz \Vashingtona o konferenci dr .Schachta s finančnnim tajnikom Mellonom o možnosti moratorija nemških plačil, je vzbudila v Franciji veliko razburjenje. islour-nalc piše, da se republikanci v Ameriki gotovo ne bodo prenaglili. Amerika je veliko premalo vezana na nemške finance, da bi si delala skrbi zaradi plačilne možnosti Nemčije.
Pariz. 21. okt. as. Hipoteza moratorija Youil-govih plači! se v pariškem tisku strastno komentirajo. Predvsem protestira Pertina\ proti kakrš-nemukoli moratoriju in proti vsaki misli revizije. Trdi, da je nemška vlada pripravila v Parizu teren z namenom, pridobiti francosko vlado za revizijo Youngovega načrta. Jasno je. da Francija takega predloga pod nobenim pogojem ne more sprejeti. >Figaro« piše, da ne bi značil moratorij in z njim zvezane priprave za revizijo Youngove-ga načrta nič drugega, kakor kapitulacijo pred nasilno politiko Stahlhelmovcev in Hitlerjevcev, • ••
Bela vrana v Franr'ji
„Francija naj ne bo žandar v Evropi — Hroti PoVski
Pariz, 21. okt. fr. Gustav Hcrvč nadaljuje v svojem listu sLu Victoirec kninponijo za revizijo mirovnih pogodb. Tako uničujoče kritike versajskega miru do sedaj Se niso prinesli niti komunistični listi in samo v tisku hitlcrjevih nacionalistov v Nemčiji bomo našli izraze podobne onim, ki jih uporablja Gustav Hcrve. On zahteva, da mora Francija sninu prosili z« revizijo tc pogodbe, nko sc hoče obvarovati pred bližajočo katastrofo. Prej so francoski politiki bili mnenja, da bo zveza z Anglijo. Italijo in \tneriko ostala trajna, kar jc čisto v tradicijah francosko zunanje politike. Toda zgodovina
zadnjih 10 let dokazuje naivnost francoskih državnikov. Danes mora Fruncija računati z dejstvom, da je prav za prav osamljena in da ji njene zveze z vzhodnoevropskimi državami nalugajo samo bremena in ne prinašajo nobenih koristi: na drugi strani pa jc gospodarska kriza, ki divja po ccli Evropi, privedla nekatere velike države naravnost v politični kaos. ki pospešuje boljševistično propagando iu pripravlja evropsko socialno revolucijo; ta nevarnost je tudi za Francijo /elo pereča.
Nekdaj nas je bilo 5 velikih narodov, ki smo Nemčiji diktirali mir v Versaillesu, danes
jc ostala Francija osumljena z nalogo, da nuj izvrši ta krivični mir in igra vlogo žandarma v Evropi.«
Pripomniti moramo, du revizionističuu misel zadnje tedne pridobiva precej pristašev v Frunciji. Nedvomno jc. da so mnogoteri res iskreno prepričani, da jc stalen mir v Evropi mogoč le, ako se Nemčiji popravi njena meja in sc jo osvobodi ml reparacij, vendar pu je gotovo, du vodi vso to propagando francoska svo-bodomiselska loža. ki bi najrajši uničila politično premoč Poljske na severu. Revizija mirovnih pogodi) jc le drugi izraz za zopetno okrnjenje Poljske.
Vizum za Romunijo bo odpravljen
Belgrad. 21. oktobra, m. Komisija, sestavljena iz naših in romunskih strokovnjakov, se razgovarja o sklenitvi konvencije o potniškem prometu. Predvideva se. da se bodo ukinili vizumi med tem* državama. Razgovori bodo končali koncem tega meseca. Komisija ima obenem nalogo, da skleno sporazum z grško delegacijo o obmejnem prometu med našo in grško državo.
Romunski vohunski škandal raste
Bukarešta. 21. oktobra, u. Preiskava o vohunski aferi se nadaljnje. Organizirana je po celi državi. Posebno kompromitirani so Madjari iz Erdelja. Včeraj je bilo prijetih mnogo osumljencev iz Erdelja, v Bukarešti sami pa okoli 10 ljudi, med' njimi več državnih uradnikov, med njimi državni uradnik inž. Kreminger. arhivar v vojnem ministrstvu Rosesku, inž. Laszlo, uradnik Montea. ki je bil v službi vojnega ministrstva. Državni tajnik za notranje posle Angelescu. ki vodi preiskave z ministrom pravde, je izjavil ,da se bo preiskava vodila še dalje in bo trpelo dolgo časa. ker se mora ta afera do vseh podrobnosti preiskati.
Poroka kralja Borisa
Assisi, 21. oktobra. AA. Za cerkveno po-loko bolgarskega kralja Borisa in princese Giovannc so mrzlične priprave v tekli. Poleg vladarske italijanske dvojice bo svečanosti prisostvovalo približno 35 princev. Mesto \*sisi bo poklonilo nevesti drugoccno tkanino, ki jo sedaj izgotuvljajo številne veziljc v .Vsisiju iu ki bo deloma sestavljena iz. tkanine, meniške obleke sv. Frančiška.
Sofija, 21. oktobra, u. Včeraj je od|Kitoval v Italija italijanski poslanik v Sofiji, danes pa odpotuje kraljev- brat knez Ciril in deputacija z ministrskim predsednikom Ljapčevom na čelu. da prisostvujejo kraljevi poroki. Obenem je odplula romunska bojna ladja -Kralj Ferdinand«- v Brindisi, :la sprejme novo poročeni par in ga odpelje v Bolgarsko.
Volitve na Norveškem
__ Oslo, 21. oktobra. AA. Pri volitvah za norveški državni zbor je bilo izvoljenih: socijali-stov in komunistov =>2, konservativcev 38, radikalov 32. ograrccv 2*. Konservativci so pridobili 8 sedežev, radikalci 2. dočim je skupna so-cijalistično-komunističnn lista II mandatov iz-gabila.
Grozovitosti kitajskih komunistov
šangaj, 21. oktobra. AA. Komunisti so prijeli italijanskega kutoliškega škofa insgr. Mi-ganija. šest duhovnikov in deset redovnic, deloma italijanske, ilelomn kitajske in deloma
francoske narodnosti v Kijanu v pokrajini Ki-
iangsi. Dva kitajska duhovnika so ubili. Msgr. ligunija in dva dnign duhovnika so izpustili, de izjvjslujetn odkupnino /a ostale.
Kralj Zogu ni bolan
Tirana, 2t. oktobra. AA. Albanska agencija javlja: Nekateri listi \ Srednji Evropi so zlorabili priliko, ko kralj Zogu ni osebno otvoril parlamenta, /a to. da hočejo v tetn videti ponoven doku/ za njegovo bolezen. Da lo ni res. dokazuje dejstvo, da si je včeraj ogledal graditev nove vladne palače sredi Tirane.
Spremembe zakona o glavni kontroli
Belgrad, 21. okt. АЛ. Nj. Vel. kralj ie podpisal ni proglasil zakon o izprenteinbah in dopol-niivah zakona o glavni kontroli. Glavne določbe
'eh uprcnieiub iu Jopolnil so te-le:
Delokrog.
0.	1 se izpremeni in h- glasi:
Za drtavne. banovinske in občinske račune in i* nadzorstvo nad izvrševanjem njihovih proračunov obstoji glavna kenirola kot vrhovno računske »odi»čv.
Glavua kontrola kot posebno ohlastvo iu гдош&ко sodiiče odklanja protizakonito uporabo ali škodo, povzročeno ma.enjalnim, državnim, ba-novinsknn in občinskim sredstvom, ler s pregledom računov ugotavlja njihovo pravilnost, alorabe in nepravilnosti iu v zvezi s tem аакоп»н> odgovor nost za zlorabo in za povračilo >kcle.
Cl. 2. se izpremeni in se gfasi;
Vrhovnemu nadzorstvu glavne kontrole so podvrženi računi uhanov ui korpor.uij i driavno podporo, ako z zakonom zanje ni drugače odrejeno.
V	čl. 3. so vstavijo po besedi naslov* besede »glavna kontrola kraljevine Jugoslavije«.
V	el. 10 se pristavi za besedico »pravna fakulteta Ali ekonomsko finančna takuheta.
Plače osebja.
\ c' U. >e vstavi po odstavku i. novi odstavek, ki se giasi:
Načelniki xidelkov. seli odsekov', inšpektorji, -eli krajevnih kontrol in tajniki s pok»>wiim strokovnim skriavmm izpitom za glavno kontrolo imajo eu*ko plačo in. prejemke. Za napredovanje uslužbencev 1. ui 1. odstavka velja v zmislu določb zakonu o sodnikih čas efektivne aktivne državne službe po položenem diplomskem izpitu in po odmiku treh iet pripravniške službe.
Kaj ie ireba predložili Glavni kontroli.
Ci. K>. CL se izpremeni in se glasi:
Glavni kontroli in njenim krajevuiui kontrolam je ,reba predložiti vse sklepe, ki so z njimi v zvezi izdatki iz državne blagajne. Olavni Kontroli je treba še posebej dostaviti:
1.	sklepe, storjene v soglasju s predsednikom ministrskega sveta v zmislu zakona o izpremem-bah zakonskih določb, ki je ž njimi predpisano zaslišanje in sklep ministrskega sveta oziroma soglasje finančnega odbora bivše narodne skupščine z dne 27. januarja 1929.
2.	sklepe o uporabi rezervnih proračuuskih kreditov.
3.	sklepe o virmanih med proračunskimi partijami in pozicijami,
4.	sklep o izplačilu iu izdatku \ breme državne gotovine in obratnega kapitala glavne državne blagajne.
5.	sklepe o izdatkih iz javnih drž. fondov,
0. sklepe o uporabi državnih posojil,
7.	sklepe o izdatkih in dohodkih ter o presežkih dohodkov po posebnih pooblastilih,
8.	sklepe o izplačilu presežkov, iz licitacij za gradnjo državnih poslopij, cest in mostov itd.,
<). sklepe o podaljšanju rokov za dobavitelje in |xxljetja in o izpremembi njihovih' obvez. ako s temi sklepi oproščajo kazni po čl. 00 a zakoua o državnem' računovodstvu,
10.	sklepe o podeljevanju podoor, pomoči, subvencij, kakor tudi sklepe o izplačilu nagrad iu honorarjev,
11.	uredbe, pravilnike, navodila, okrožnice, pojasnila in vse ostale načelne odloke, ki so v zvezi z izdatki iz državne Magajue,
12.	vse sklepe o službeuih odnošajih, ki o njih govorita člena 114. in 150. zakona o uradnikih iu ostalih uslužbencih civilnega reda. iu sicer za vse državne, civilne in vojaške, kakor tudi za državne gospodarske ustanove in za vse ostale sklepe po čl. 122. zakona o glavni kontroli.
Rok za njihove pritožbe po čl. 21. zakona o državne svetu in upravnih sodiščih prične teči z dnem potrdila na recepisu.
Vse ostale sklepe je treba dostavljati krajevni kontroli, ki jih bo ocenila in ž njimi ravnala po Š. 59. zakona o glavni kontroli.
Krajevne kontrole.
CL 14. — Cl. 58. se izpremeni in se glasi:
1 rajni in preventivni pregled računov in dokumentov v zmislu točke 6. čl. 37. bo glavna kontrola opravljala po svojih krajevnih kontrolah.
Krajevne kontrole obstoje iz šela krajevne kontrole, potrebnega števila računskih preglednikov i n iz ostalega pomožnega osebja. Krajevite kontrole se ustanove pri minstrstvu (inanc in finančnih direkcijah, ministrstvu vojske in mornarice, ministrstvu prometa, direkcijah državnih železnic in rečne plovidbe, ministrstvu za gradnje, ministrstvu za šume in rudnike, državni hipotekar-ni banki. Upravi državnih monopolov, razredni loteriji, kakor tudi pri oblastvih, ustanovah, podjetjih in zavodih države, banovin in občin, kadar glavna kontrola ugotovi potrebo.
Postopek krajevne kontrole.
Cl. 13. — Cl. 59.. odstav. 2. se izpremeni in
se glasi:
V	primeru, da računski preglednik krajevne kontrole ugotovi, da izdatki niso osnovani na pr<> računih, bo odklonil vizum z navedbo zakonskih razlogov, ki ga k temu upravičil jejo. Nato pa bo ravnal tako-le:
a)	Ako gre za izdatek po državnem proračunu, ima šel krajevne kontrole, ki inu računski preglednik predloži primer, pravico, da preglednikov o odločitev, ako ugotovi, da ni utemeljena, razveljavi in da na lastno odgovornost naloži računskemu pregledniku, da potrdi dokument. Računski preglednik je dolžan to takoj storiti. O tem mora šel krajevne kontrole takoj poročati glavni kontroli, ki oceni zakonitost njegovega ravnanja. Ako šef krajevne kontrole soglaša s sklepom računskega pregldnika, mora predmet predložiti pristojnemu ministru oziroma banu. Ako minister oziroma ban ne soglaša s sklepom, se predloži predmet glavni kontroli. Ako glavna kontrola ugotovi, da sklep ni umesten, odredi, naj se vizum izda. O tem se obvesti pristojni minister oziroma ban.
Ako minister oziroma ban ne priznata stališča glavne kontrole, pade odločitev o tem v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Ako glavna kontrola s tem sklepom ne soglaša, je dolžna izdati vizum z rezervo, a primer takoj dostaviti preko predsednika ministrskega sveta Nj. Vel. kralj«.
b)	Ako gre za izdatek po banovinskein proračunu. mora krajevna kontrola po odklonitvi vizuma o lem lakoj obvestiti bana. ki mu gre pravica ako sklepa ne prizna, da ua lastno odgovornost' obnovi na red bo za izplačilo. Krajevna kontrola mora na lo izdati vizum, vendar o tem takoj Iudi obvestiti glavno kontrolo, ki oceni zakonitost tega izdatka iu izda svoj sklep pri pregledu in «»J«UČtfvl hannvinskih proračunov. Pravice ponovnega naloga za izplačilo ban ue more prenesti na drugo osebam
Italijanski obroč se zožuje
Važni sestanki v Ankari v bližnji bodočnosti — Mrzlično delovanje
italijanske diplomacije
]«taiul)id. 21 oktobra, (lav.I Turški Preshiro
danes potrjuje, da bo dne 2?. oktobra odpotoval grški ministrski predsednik Venizelos v spremstvu »vojega миишјеш! ministra M-klvalakopulosa in celega šla Ha višjih ui nižjih uradniltov cummjega iu trgovinskega ministrstva v glavno mesto Turi ije. Grška delegacija se bo vozila, v kolikor je do sedaj ugotovljene, z vojno križarko ~Elli , katero bodo spremljale tri torpedovke. Od Ismida naprej ko potovala v posebnem vlaku predaednika repu-! blike. Celokupna turška vlada bo grško delegacijo sprejela ie v Irmicht, V Ankari Kodo oetali uekaj dni moreMU cefo en teden. Pred vtd eno velike tdavnošti na čast grškim gostom.
\iviu\eiiee« je a« mesec« septembra iMireral o načrtu, da se sestaneta Veniielos in Isnict paša v Vukan. Ob isti priliki »e tudi pripomnil Ua je rrH motoče. da sr sestanka udeleži tndi ma<t,taroki predsednik vlade Bcihlen. llanes je to gotovo dejstvo. Grof Bethlen se bo mudil v Ankari ravno v aneh, ko te bo tam ualujala grška delegacija. Cela stvar dobiva pa še posebno barvo, ako se pivčit.-ф ponovno napitnice, ki sta jih nedavno izmenjala v Moskvi turški zunanji miristor Ruidi hej in Litvinov, sovjetski kvnuisar aa zunanje zadeve, v katerih sta naglašala neminljivo prijateljstva obeh narodov. Potovanje Veniiefosa nc more i imeti, pn tukai-Hilh informn« iiah. drugega namena. k*i p« Ua uputuvi priituel.Ukc ivrze s Tnrtvij«.
Grčija hu (»rej t|di stopil* v krag njenih prijateljic.
Prisotnost grofa Belhlcnu pa pomeni že sama na »»ebi program. Madjarski vlriavnuk do jtedaj ni /anmlil nobene prilike, da se pridruži vsaki iniciativi, ki bi mogla molili mir v livropi, Pred 10 dnevi je ie potoval skozi Ishimbul osebni.odposlanec grofa Bethieua baron Szeredy, da pripravi \se za prihod madjarskega ministrskega predsednika.
V diplomantih krogih, kjer vlada naravno velik« tanhuanjo za lo mauifestacijo niiroljubja v hHžjem orlcntn. mislijo, da nameravajo te države skleniti tajne zveze. Italijanski poslanik v Turčiji jc zadnie твмсчм večkrat potoval v svojo domovino in sprejemal stalno posebne kurlr.e v Islainbulu. Zato ni dvomljivo, da je on organiziral ta sestanek državnikov v srni Anatolije. ter da ho tudi on dejansko vodil idejni del anatolskih slavnosti.
Miimhcu. 21- oktobra, ff. Današnja -Gerina-nla poroča iz Carigrada, da se bo vršil koncem meseca oktobra velik sestanek državnikov Italijo, Grčije. Madjarske, Turčije in Rusije v glavnem mestu Turčije Ankara. Centrumsko glasil« pristavlja, da vsebina razgovorov italijanskemu veleposlaniku gotovo in n<'7naua in <I:i bo moral jugoslovanski poslanik razviti izredno žilavo«!. če bo hotel iredeti. o čem se bftdo ti gospodje i.i laprtimi vratmi rai-(•varjali.
Uiamhni H>. oktobra, or. Nekateri tukajShil listi so danes zjutraj prinesli vest, da namerava v kratkem bolgarski zunanji minister Burov obiskati turško preslolioo. Akeravno ta intormaeija še nI jHitrjena, vemlar se ie mnogo ugib>.e o možnosti, Ua bo bolgarski miuister ua«iopil svoje potovanje v drulbl »ruta Bethieua, ki tudi namerava obiskati turško vlado.
Pariz. 19. oktobra, fr. Na francoskem zunanjem ministrwtvu posvečajo pcxlvo.K>no jiazljivosl delovanju italijanske diplomacije, ki je posebno agilna v Grčiji in na Madjarskem. Znano je, kako nesrečna je bila Italija, ko se je ob priliki balknn-*ko konference |>oknzida možnost sporazuma med balkanskimi državami., in traueusko zunanje ministrstvo je pričakovalo, da se bo od italijanske strani napravil energičen poskus razbiti halkausko fronto. Danes izgleda popolnoma jasno, du Italija zbira skupaj svoj blok držav, ki ji bo ;:asigural premoč na Balkanu in vodilno vlogo na bližnjem orientu. Politični voditelji se izprašujejo, če bodo uitereairano države, torej Mad.jaraka, tJroija, Bolgarija in Italija pri:avite zvezno pogodbo ilruštvu uanKlov, kojega članice so. Uavnoteije evropske politike se je jiomaknilu proti vzhod«.
Atene. 21. oktobra, or. Vladni prosbiro de-mesitira vest, da bo Venizelos jiotoval v Ankaro dne 'Јб. oktobra.
Briining se je izkazal
Nemčija in inozemstvo hvali sposobnosti driavnega kanclerja
Berlin, 21. okt ff. Listi šc vedno n.idaljujeo svcie komentarje o nepričakovani mnajSi driavne-fri kancler .> Briinint« iwi jl.i-sovan u гл sprejem v laanv Jeklar,ia:c. Sprv a c bila	časo-
pisov bol. rezervirano, ker aiso vedeli, kakšen bo cimev kanclercvcja govora v inozemstvu, oso« bito pa še v FsaMHi, Sedai pa. ko so »odilnl časopisi inozemstva izrazili svoje zaupr.nje osebi državnega kancferfs, e tudi nen-?ki t!sk -ičcl boli svebodno hvaliti velike državniške las'.nosti vodi-tcl;u centroma. Tako piše ■>Tcmps>, da jc vladna zmaga v nemškem parlamzntu oseben inpeh Brii-ninga in n egove realistične politijic. Za Francijo zadostu.c, da se ie napad nacionalistov pjaesrečii. S tem, da so socialisti glasovali s centrumim, je dana garan." :a, d* bo nemški patlaeient sle i ko pre deloval na osnovi vvoinja'-siie ustave. Londonski -.Sundav Times., ki navadno ni Nemčiji prijazen. piše da se Nemči a pologoma vend.trle znašla. Bruningev-a zmaga bo pomirila finančne kroge, ki so že začeli agubkati zaupanje v denarno poštenost nemtkega naroda. lObserver« pa z zadovoljstvom ugetavba da jc Briining že v dmi|tč
pokazal, da re vreden zaupania inozemskih držav, ker ie pokazal, da hoče na vsak način nadaliev.>ti Strcstmannovo mirovno politiko.
Na podlagi teh aele zadovoljivih iziav inozemstva. je Bcrlincr Tageblalt« čutil dolžnost, da sc na poseben način zahvali državnemu kanclerin za njegovo pairioti^no delov&n e. -Briining je pokazal neobičajen čut odgovornosti, zares ideaino ncscbi?-cst in pogumno vero v načela, po katerih hoče voditi usodo nemškega naroda. On je pokazal v državnem zboru mir in popolno obvladanje s.uec£» sebe. To so dragocene lastnosti za vsakega državnika, za Briininga se nam pa zdijo samo ob sebi umevne, ker ie bil vzgojen v strogi disciplini krščanskih načel in ker kot zgodovinar in državnoprav ni znanstvenik trdno steii na skalnatih tUh katoliške tradicije.
Berlin, 21. okt. AA. Pruska zbornica je z 240 glasov; proti 180 odklonila predlog narodnih soci-lalistov, komunistov in drugih opozic. strank, naj se predčasne razpustL Zbornica e znižala poslanske dijete na 60У mark mesečno, nakar »e je od-godila do prihodnjega meseca.
Konec židovskega nase^evanja
Palestini
v
Londou. 21. okt. or. Koloniialno ministrstvo je danes objavilo poročilo sir Johna Simpsona p notranjepolitičnem in gospodarskem (H)ložaju V Palestini. Istočasno je zunanje ministrstvo izd slo belo knjigo o celokupni svoji dosedanji politiki v inandatskem ozemlju Palestine. Iz obeh objav povzamemo, da sv nahajala sedaj v Palestini dva pehotna bataljona, dve eskadrili lelal in štiri loterije oklopnih vozov. Po nasvetu sir Johua Slmpso-na se bo Palestini dala neke vrste ustava, ki ji bo omogočila pod vodstvom Društva narodov, oziroma njegovega zastopnika Anglije, neodvisen razvoj.
Bela knjiga iimn« povdari*, tla daiie« v Palestini ui več ua razpela«;«) zemlje za uasr.ijev anje. Palestinska vlada nima na razpolage uobeneg« praznega ozemlja, ki bi ,e muglo porabiti za naselitev židovskega prebivalstva. Mogoče bo po letih zopet misliti na novo naseljevanje, če bo Palestina napredovala in če se bo posrečilo povišati produktivnost zemlje, toda za enkrat mora biti konec naseljevanja Židov. Od S7.000 arab. družin je danes 23.000 brez zemlje. Zate zakteva elementarna socialna pravičnost, da se Anglija, kateri je
bil poverjen mandat nad Palestino, zavzema za neeskrbljene Arabec.
Bela knjiga nadaljuje, da imajo židje vsega do3ti. denarja, zemlje in organizacije. Če se danes sme govoriti o napredku v deželi, potem se mora v prvi vrsti izreči zahvala naseljencem. Pri tem pa noliena vIikIu ne sme pozabiti, da se Arabri prvi gozdarji le zemlje. Arabske družine se zelo muože. zemljišča pa. ki so jim bila na razpolago, se manjšajo. Židovsko naseljevanje v Palestino se mora vršiti torej tako. da ne bo v škodo arabskemu plemenu. Ce bi židorsko naseljevanje ogrožalo obstoj arabskega prebivalstva, potem bo angleška vlada kot mandatoma oblast prisiljena, da to z vsemi sredstvi prepreči. Zalo je tudi meseca maja angleška vlada prekinila naseljevanje Židov po Palestini.
Bela knjiga o Palestini je naletela pri obeh strankah na ostro kritiko. Predsednik židovske agencije dr. Weizmann je odstopil. Poslal je ko-lonijalneinu tajniku pismo, kjer pravi, da l>o sklical kongres svoje organizacije, ki bo sklepala o novonastalem položaju.
Revolucionarji v Braziliji napredujejo
Tartz. 21 oktobra. AA. 1/. Buenos Airesu poročajo, da so rcvolucijonarji v državi Minas Geraes napredovali v sincri proti Para Birsi in Cruzci, ki se nahajata v državi Rio dc Janeiro in nu progi Rio Sao Paolo. Od 80.000 rezervistov. ki so bili pozvani v Rio de Janeiro, se jih je odzvalo samo 4000.
Amerika nastopa v Braziliji I.ondou, 21. okt. os Reuter« poroča iz Ncvv-Yoiku. da jc po nalogu državnega tajniku Stim-somi danes otipinl drednavt »Pensacola« v smeri proti Pernambuco iu Buitijo. cla ščiti interese umerikiinskih državljanov, ki bi bili ogroženi vsled revolucije v Bru/iliji. Poveljnik Bodu ima nalogo obiskati vsa obrežna mesta, sto|iiii v stik z vsemi ameriškimi konzuli, ki se
nahajajo nu atlantskem obrežju Brazilije iu eventuetno sprejeti na krov vse amerikanske državljane, ki bi to iz upravičenih razlogov zahtevali.
Intervencija Zjcdinjenih držav v Braziliji pomeni, da smatra amerikanska vlada |K)ložaj za zelo resen in da računa z možnostjo, du se poteg zvezne vlade ustanovi in vzdrži tuili revolucionarna vlada.
London. 21. okt. os. Iz verodostojnih mornariških krogov poročajo, da je dobila veliko oklopna križurka >Queen Elizaboth* nalog, du takoj odpluje iz Portsniouthu v Braziljanske vode. lstotako je angleška adniiralitetu naročila svojemu atlantskemu brodovju, da naj bo stalno pripravljeno za odhod.
Izlirjatev zaostaVh davkov
Belgrad. 21. ekl. z. Po najnovejši uredbi je ukazal finančni minister davčnim oblastem, izterjati aaostale davke za to leto. Prodajalo so bo imetje, nepremičnine, premičnine in stvarne vrednosti. Odlogov ni, Za<inji termin je t. november in imajo oblasti nalogo, da uajenergičneje izler-javajo. Odlog se dovoli le v zelo težkih izjemnih slučajih.
Konferenca jugos'ovanskih mest
Belgrad. 21. okt. AA Na prošnjo zveze mest kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je prometni minister odobril olajšavo cene vožnje mi državnih železnicah predstavnikom mest K roda. Kar-lovca, Zemuna. Osjeka, Sušaka. Varaždioa. Vin-kovcev, Vukovarja, Zagreba, Subotice, Novega S;ula, Panfeva, Sotnbora. Velikega Rečkereka, St:i-re Kaniie. Ljubljane, Maribora, Kragujevoa, Le-skovca. Niša, šaN'a. Požarcvca. Skopi ja. Splita, Dubrovnika, šibcnlka, Mostarja, Sarajeva in Ba-n.faliike za jvotovanie na konferenco predstavnikov mest v Belgrad koncem oktobra t. 1.
Belgrajsbe vesli
Belgrad. 21. oktobra, m. Gosji, se je vrnil v Belgrad.
Belgrad, 21. oktobra, m. N»v zakon o jarnik pisarjih ho likvidiral vse netarske organizacije.
Nove institucije se boilo ustanovilo v vseh banovinah in bodo pod direktnim nadzorstvom lxuio-v-insklh uprav.
Belgrad. 21. okt. z. Danes so odplule тт. naših voda angleške bojne ladje, da sc vruejo uaaa j v \ nudijo.
Belgrad. 21. okt. AA. Trgovska zbornica v Vel, Bečkereku je predUvžila ministrstvu financ prošnjo, v kateri gospod an&lveuiki Bana ta zahtevalo ustanovitev rinančnega inšpektorata v Vel. Bečkereku.
Belgrad. 21. okt. AA. S sklejiom ministrstva za notranje zadeve št. 1. Sl.Tbti z dne 16. oktobra 1930 je prepovedano uvažanje in razširjanje v naši državi lista »Borba -, ki izbaja v Parizu v jugoslovanskem jeziku, ker piše popolnoma v komunističnem duhu.
Belgrad, 21. okL m. Due 2. novembra odpotuje skupina 400 kmetov iz savske banovine ua obisk v Kruševac. Z njimi potujejo tudi žene in dekleta v narodnih nošah. Kntševčani jim bodo priredili lep spreiem.
Gladovna stavka zaprtih Ukrajincev
Varšava. 21. okt. as. Ukrajinski tisk poroča, da je stopilo 141 političnih kaznjencev v poljskih zaporih v Brecaniju v gladovno stavko. Aretiranci zahtevajo takojšnjo preiskavo, zvišanje števila preiskovalnih sodnikov iu pospešeno preiskovalne postopanje.
Smrtni skok iz letala
Milan. 21. okt. a?. Italijanski letalec Kazimir Funtanelli se je smrtno ponesrečil pri letalski produkciji v Reegio Emili«. Skočil je z aeroplana s padobranoni. Med skokom [>a je napravil u.ipa-ko in padobian se uiu ni odprl.
Nesreče
Madrid. 21. okt. AA. Blizu Taragcne je po« vedenj porušila vet hiš. 1'bitih je hile 11 «-eb. 20 pa hudo ranjenih.
Praga, 21. okl. AA. Danes je blizu Bratislave zletela v zrak sniodnišniea. Ubitih je bilo 15 delavcev, 20 jih je bilo ranjenih.
Bratislava. 21. okt. as. štiri delavke izmed onih .se-dmih. ki so zgorele ob priliki eksplozije v municijski tovarni Roth d. d., so snoči umrle. Do sedaj je torej na posledicah eksplozije umrlo |>et oseb. Tudi stanje ostalih treh delavk je brezupno.
c) Ako gre za izdatek po občinskih proračunih, ima predsednik občine pravico, da na lastno odgovornost obnovi nalog za izplačilo, ako ne odobri stališča krajevne kontrole. Računski preglednik je v tem primeru dolžan, sklicujoč se na ta zakonski predpis, izdati vizum iu o tem takoj obvestiti glavno kontrolo, ki bo ocenila zakonitost tega izdatka in ki bo izdala svoj sklep o priiiki pregleda in proučitve, občinskih proračunov. Cl. IS. — Ct. 97. se izpremeni in se glasi: Glavna kontrola pregleduje in razrešuje banovinske in občinske proračune ter pregleduje njihove blagajne in materijal in imovino po določbah tega zakoua.
Banovinski proračuni.
Cl. 10. — Cl. 98. se izpremeni in se glasi: Banovinske račune pregledujejo, proučujejo iu razrešujejo v glavni kontroli na način, ki je predpisan za državni proračun. S sklepom obče seje se sme pregled opraviti tudi v kraljevskih baiiskih upravah in tu izdati o računih razrešnica.
Občinski prorafun.
Cl. 21. — Cl. 100. se izpremeni in se glasi: Pregled občiuskili računov opravlja v krajev-
ni kontroli finančne direkcije, na katere ozemlju leži občina. Za proučitev in razrešitev teh računov je pristojen odbor za proučitev in razrešitev občinskih računov. Ta odbor se ustanovi pri krajevni kontroli, ki je pristojna za pregled računov in ga tvorijo: šel krajevne ko: kot predsednik in dva računska preglednika, ki jih za člane določi seja glavne kontrole. Odbor ima svojega delovodjo, ki ga imenuje šef krajevne kontrole. Odbor sklepa na sejah z večino glasov,
Cl. 22. — Cl. 101. se izpremeni in se glasi: Ako odbor za proučitev in razrešitev občinskih računov ugotovi, da ie račun pravilen, izda o tem razrešuico. Ako pa odbor ugotovi, da je oseba, ki je vezana na ta račun, povzročila škodo občinski blagajni, zabeleži svoje ugotovitve in sklene, da pri pristojnem sodišču zahteva primerno jamstvo, ako dotična oseba v roku, ki ne sme biti krajši od 10 dni in ne daljši od dveh mesecev, nc ogovori na ugotovitve, jih ne opraviči in ne vrne škode. Odbor sklepa o povračilu škode, ako vrednost škode ne presega 10.000 Din.
Proti temu sklepu je dopustna pritožba na glavno kontrolo v 15 dneh po prejemu sklepa. Pri-ziv se izroča neposredno ali po poiti na rccepis.
CI. 24. Ta člen govori o pravici kaznovanja, ki gre odboru za proučitev in razrešitev občinskih proračunov.
Cl. 26. — Cl. t05. se izpremeni in se glasi: Banovinske in občinske račune je treba zaključiti in izročiti v pregled glavni kontroli cziro ma krajevni kontroli najdelj v 3 mesecih po za-ključitvi računskega leta.
Cl. 33. — Cl. J27. se izpremeni in se glasi: Vsi računi, ki so spadali v pristojnost oblastne kontrole in ki niso še pregledani, preidejo v pristojnost gkvne kontrole in krajevne kontrole. Glavna kontrola je pooblaščena, da s |>ao>cbniu' pravilnikom predpiše način pregleda, proučitve in razrešitve teh računov.
Cl. 31. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, nestalno, od čas do rii-a milo Verne.
Dunajska vremenska napoved. Milo vreme. Večinoma megleno. V južnih Alpah najbrž dež.
Najfinejša moka ni tako fina kakor prašek, ki se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje.
Boj z zločinci blizu meje pri Jezerskem
Kdo so zlocinci? - Komunistična trojka ali morilci? - Meja blokirana
En zločinec ubit — Dva orožnika ranjena
Lahko ranjeni Meglič Franc.
Spodnje Jezersko, 20. oktobra.
Če je res, kar pa nikakor ni še dokazano, da je trojka, ki se je snoči spopadla z orožniki, identična z morilci Panteliča, bo ljubljanski umor pojasnjen. To pa zaradi izvrstne zastraženosti državne meje, ki se je takoj po zločinu še poostrila. Ljubljanska policija je namreč že v petek, komaj pol ure po zločinu, telefonično obvestila poleg vseh večjih policij v mestu tudi vse večje orožniške postaje v Sloveniji in vodstvo obmejne policije na begunske morilce. Če so trije begunci, ki jih je orožniška patrulja zasačila v ponedeljek zvečer v Spodnjem Jezerskem, v Podlagu pred'gostilno i Pri Kanonirju« ree identični z morilci blagajnika ljubljansko carinarnice Panteliča, potem je ljubljanska tragedija zahtevala nadaljnje žrtve. Če^ pa to ni ree, pa imamo opraviti tukaj z dvema ločenima tra-
gedijama.
Spopad na Spodnjem Jezerskem
V	ponedeljek ob 8 zvečer, morda nekaj minut čez, sta šla orožnika, in sicer kaplar Franc Šnudri in orožnik Franc Meglii, v smeri od Jezerskega proti vasi Kokri. Prvo poslopje na Jezer-ikem je gostilna -»Pri Kanonirjuc. Ko sta orožnika prišla do te nove hiše, ki stoji popolnoma na samoti, sta približno 25 metrov daleč opazila sebi nasproti prihajajočo trojico neznanih mož. Bila je seveda noč in nista mogla spoznati njihovih obrazov. Ukazala sla popolnoma v soglasju s predpisi: »V imenu zakona, stojte!« Tedaj so neznanci potegnili revolverje in bliskovito pričeli streljati na oba orožnika. Oba orožnika sta bila takoj ranjena. In sicer najprej France Meglii v desno nogo. France Meglič jc omahnil na tla, imel pa je puško žc pripravljeno in naperjeno na napadalce ter jo je parkrat sprožil. Takoj se je eden od napadalcev zgrudil na tla in omahnil. Meglič je še tretjič streljal za ostalima dvema napadalcema, ki pa sta se že izgubila v temo in ju Meglič ni mogel zadeti. Istočasno kakor Meglič so je pognal proti napadalcem tudi Snudrl. Tekel jc proti njim kakih 20 korakov, ustavil pa ga je besneč ogenj iz revolverjev napadalcev in ena krogla je Snudrla res zadela v trebuh, tako da je omahnil na tla. Vendar Je pe бс sprožil en strel za ostalima dvema napadalcema ter najbrže enega zadel, zakaj Cul je vzklik >Ja0!< Ranjeni orožnik Meglič je med tem odtaval na dvorišče gostilne >Pri Kanonirju«, iskaje pomoči.
V	gostilni so prav takral večerjali številni gozdni in drvarski delavci, ki jih jo tod okoli dosti. Gostilna jo bila ob tem času precej dobro obiskana. Ko so gostje čuli zunaj streljanje iz pušk in revolverjev, so se, prav tako tudi domačini, vsuli na cesto, da pogledajo, kaj se je tako strašnega zgodilo. čuli so najprej klice ranjenega oroznik-a Snudrla:
»Pomagajte, vode, vode!«
Snudrla so ljudje takoj prenesli v gostilno. Preprosti kmečki ljudje, ki ne razumejo dosti o prvi pomoči, so v trebuh ranjenemu Šnudrlu na
njegovo prošnjo res dali piti vode. To se je poznalo še pozneje, ko sc je v bolnišnici Šnudrlovo stanje zelo poslabšala Na cesti so našli tudi truplo ubitega neznanca, poleg njega pa sta ležala na \saki strani dva revolverja, ki ju jc imel v vsaki roki enega.
Alarm v Kranju, Ljubljani in na Gorenjskem
V bližini se je tedaj nahajal mladi Ofner, sin veleposestnika, ki je takoj stekel domov po avlo, naložil oba orožnika nanj in ju odpeljal v Kranj. Tam ju je izročil kranjski reševalni postaji, ki ju je prepeljala v ljubljansko bolnišnico. V ljubljanski bolnišnici je bila nad obema takoj izvršena operacija. Mladi Ofner je med tem obvestil tudi orožništvo v Kranju. V Kranju je poročnik Mihajlo Mašič, namestnik poveljnika kranjskega voda. takoj
alarmiral vse razpoložljive orožnike
in jih poslal z avtomobilom na Jezersko. Obvestil je tudi
ljubljansko policijo.
dalje poveljnika orožniškega voda, kapetana Ko-viniita na Bledu, orožniško poveljstvo v Ljubljani, nato pa vse vmesne postaje in bližnje orožniške postaje v okolici Kranja. Meja je bila takoj nato blokirana. Iz Ljubljane je prihitel okoli pol 2 policijski avtomobil s komisarjem Kosouk okrajnim nadzornikom Franom tajdelo in tremi agenti. Poveljnik orožniškega polka v Ljubljani je dal 40
Težko ranjeni Snuderp Frane,
ljudi na razpolago za racijo. Alarmirane so bile naslednje orožniške postaje, ki so takoj poslale pomoč: Kranj, Preddvor, Jezersko, Šenčur, Cerklje, Smlednik, Tržič, Sv. Ana, Radovljica, Begunje, Bled in poseben del hlejskega orožniškega oddelka. Iz Ljubljane je prišlo nato še okoli 30 uniformiranih stražnikov pod poveljstvom poveljnika Bedenka in Grila. Orožnike z Bleda in okolice je pripeljal deloma ludi dvorni avto.
Že ponoči sc je ves kraj okoli Kanonirjat, kratkonialo vse Jezersko spremenilo v taborišče pomnoženih moči, ki so se še okrepile, ko je prišel iz Ljubljane poseben oddelek detektivov.
Pozorišče spopada
Do opisanega ogorčenega spopada je prišlo, kakor smo že povedali, pred gostilno >Pri kanonirju«. Kdor pozna dolino Kokre, ve, kako tesno tečeta tu v ozki soteski med visokimi skalami cesta in pa reka Kokra. Gostilna >Pri kanonirju« jc od bližnjih selišč zelo oddaljena in stoji popolnoma na samem. Turistom, voznikom in gozdnim delavcem pa je 1a gostilna precej znana in po Gorenjskem zelo popularna. Na pročelju enonadstrop-ne hiše sta naslikana dva topničarja v medsebojnem boju, kakor da bi hotela ta slika označili prizorišče spopada v ponedeljek zvečer.
Strme stene nad sotesko, na drugi strani i>a zopet plitva, a precej deroča Kokra skoraj onemogočajo vsak drug beg, kakor le po cesti nazaj ali naprej. Ko sta orožnika ustavila neznano trojico, ti trije res niso v trenutku vedeli, kam bi in bi se morali orožnikoma brepogojno udati ali
Gostilna Pri kanomrjn«.
Pred njo orožniki in policisti. Zadnja oseba na desni stoji na mestu, kjer je bil rarjen orožniftki kaplar snudort Prva oseba na levi strani pa označuje mesto, kjjer je padel ustreljeni neznanec. Razdalja med obema točkama jc približno 20 do 25 korakov.
pa se spustiti z njima v riakanten boj. Izbrali ac si zadnje, pri leni pa jo padel eden njihovih tovarišev, žal pa sla bila ranjena tudi oba orožnika.
Kdo je ubiti neznanec
Ubitega neznancu, ki ga je smrtno zadela Me-gličeva krogla, so prenesli davi s ceste na dvorišče gostilne »Pri Kanonirju«; in ga tam položili na klade. Orožniki in policija so mrliča natančno preiskali. Neznancu bo približno 27 let in jo izrazito južnjaškega tipa. Orožniki domnevajo, da je doma morda iz južno Srbije, nekateri pa zopet menijo, da bi mogel biti neznanec tudi kali Istran ali Kraševec. Je srednje visoke [»stave in se z njim skoraj popolnoma ujema opis prvega napadalca na ljubljanski carinarnici, vodje tega zločina. Obraz kaže vso znake, kakor jih najdemo pri mladih fanatikih ali pri kriminalnih tipih. Celo je nizko, oči globoko in ob straneh udrte, lasje so dolgi in bujni, lične kosti precej močne. Oblečen je bil popolnoma novo. Suknja jo sivozelene barve, obleka nova, črna in iz dobrega blaga, klobuk siv in s črnim trakom pariške tvrdke >Daly< iu ima znotraj ločeni črki »D« in >R« poeebej, najbrže lnono^ gram mrtveca. Čevlji so slabi, nogavice pa nove, dasi vse mokre in prepotene, znamenje, da je napravil s svojima tovarišema dolgo pot, morda celo iz Ljubljane peš v Kokrsko dolino. Orožniški poročnik Mihajlo Mniir nam je pripovedoval, da je mrtvec prav tako oblečen, kakor so bili oblečeni moskovski kurirji, ki so jih lani prijeli pri Sv. Ani in jih i>oslali v Belgrad. Vsi oblečeni v nove obleko in skoraj enako.
Pokojnik je po vseh znakih
bil nekoč delavec.
Rokam se še jiozna, da so nekoč lrdo delale, vendar pa že dolgo časa ne, zakaj postalo so nežne in bele. Tudi so nohti gladko odslriženi.
Pri ]K>kojniku niso našli nobenih listin. Popolnoma v soglasju z navodili
komunističnim trojkam.
Našli so pri njem šest šilingov gotovine, dva žepna robčka, od teh enega z monogramom :>S. A.<, dalje en svilen robček in pa izredno specialko s celovškim in gorenjskim ozemljem.
Ubiti neznanec ima
dve smrtni rani.
Obe je dobil v hrbel, znamenje, da je bil zadet na begu. Prva krogla mu je predrla srce, druga pa trebuh. Na cesti pred gostilno so sc šo popoldne okoli 1 poznali sledovi krvi, ki sta jo prelila oba orožnika in pa ubili neznanec.
Kaj sodi policija in orožniki
Orožništvo jc prepričano, da je bila ta trojica, ki sta jo Šnudrl in Meglič ustavila pred »Ka-nonirjein«, identična z ono irojico, ki je v Ljubljani umorila Panteliča. Orožniki in policija sklepajo tako-le:
V Avstriji jc nekaj komunistov iz Jugoslavije, ki rovarijo proti naši državi. Manjka pa jim denarja. Zalo so poslali, kar sicer pri komunistih ni nič redkega, irojico svojih najdrznejših pristašev v Ljubljano, naj bi ugrabili kak denar. Smatrali so, da bo to najlažje na carinarnici. Ta napad pa se jim je, kakor znano, ponesrečil, dasi so ubili blagajnika Panteliča in jim torej ni preostalo drugega. kakor poskušali pobegniti nazaj v Avstrijo. Obsežni varnostni ukrepi naših oblasti pa so jim skrajno ovirali beg, lako da so več dni tavali po gorenjskih gozdovih, dokler niso v ponedeljek zvečer poskušali prekoračiti meje. To se jim ni posrečilo in jc eden od njih, najbrže vodja in najbolj predrzen med vsemi, plačal svoj poskus s smrtjo.
Kje sta begunca?
Ostala dva neznanca sta izginila v uoči. Po vsej verjenosli sta nekaj časa po spopadu tekla po cesti navzdol, dokler nista našla v skalnatem masivu nad cesto primerne zaseke, v katero sta izginila in se skrila kje v grmovju. Takojšnja blokada meje jima jc onemogočila, da bi pobegnila v Nemško Avstrijo, zato sta najbrže vso noč čepela za kakšnim grmom ali kje na drevju, prav tako tudi ves današnji dan. Že ponoči jc bila vsa meja tja do Radovljice in Begunj popolnoma zastražena, da je nemogoč vsak prehod. Jezersko pa se je spremenilo
v pravo bojno črto.
Oba neznanca sta zajela najbrže v |>asu, ki ga z ene slrani oblegajo kombinirane orožniške in policijske patrulje, katerih glavni stan je pri Pod-logu, kjjer iim poveljuje orožniški poročnik Mašič, policijski poveljnik Bcdcnek in policijski poročnik Grd, na drugi slrani pa z Gornjega Jezerskega dirigira druge patrulje orožniški poveljnik Kovinčič. Patrulje so vso noč in ves dan hodile po gozdu, pregledovale vsak grm, sploh vse, samo da bi našle pobegla neznanca. Tudi avstrijski orožniki
na avstrijski slrani so na gosto zaslražili meje
in prav tako čakajo, da prideta neznanca njim v roke. Z vzhoda pa zopet prodirajo orožniške patrulje kamniškega orožniškega voda, tako da bo morilcema zelo težko uiti iz tega obleganega pasu. Tudi
cesta v Kokrško dolino
je na vsej črti od Kranja dalje na gosto z orožniškimi patruljami, ki natančno jo vsak grm, vsak mostiček, sploh bi mogel nuditi pobeglima neznancema kako vališče. Prav tako je strogo kontroliran ludi ves promet. Naš poročevalec, ki se je odpeljal na lice mesta, se jc sam osebno prepričal o vsem tem. Pojavili so se sicer tudi že glasovi, da je
eden od neznancev že prekoračil državno mejo
in da so ga videli dopoldne na grebenu mejnih gora. Vendar to šc ni potrjeno. Tudi so prišla poročila o nekih strelih ob Q dopoldne in ob pol 1
popoldne,
Da se zs
, pa tudi za to ni znano kdo bi streljal, asledc
>a se zasledovanje še bolj pospeši, jc lesni industrijalec Dolenc daj oblastem na razpolago tudi svoje oborožene lovce in uradnike, ki sodelujejo pri patruljah, deloma kot vodniki, deloma kot oborožena pomoč.
Kriminalna preiskava
Med tem, ko orožniki, policisti in lovci neprestano patruljirajo po gozdovih in cestah, pa vrši tudi kriminalni oddelek ljubljanske policije podrob.io preiskavo. Zaslišuje vse priče o podrob-
nostih spopada in zlasti poizveduje, če ie del napadalce v ponedeljek čez dan. Nekdo je izpovedal. da so trije neznanci »edeli v gostilni »a Kokri. Kriminalisti pa so takoj ugotovili, da so bili to trije domačini. Kakor vse kaže, ti neznanci čez dan najbrže niso bili v Kokrski dolini, tem-
več so
oritii od Storfiča.
Nekaj sledi za bežečimi napadalci je pokazal tudi policijski Pijfou, ki je vodil do vode. Naprej se je seveda sled izgubila. Detektiv Podobnik ie ubiteimi neznancu posnel tudi prslne odlise in dlani in jih
bo primerjal z odtisi dlani, napravljenih takoj jx> ■imoru Panteliča na carinarnici. Truplo je bilo seveda tudi fotografirano.
Oba revolverja, ki so ju našli pri ubitem, sta: 1. 8 inm pištola sistema »Wafenrad Steyr« in 2. manjša pištola »Walter«. Prvo pištolo je imel ubiti v levi, drugo pa v desni roki ter streljal hkrati z obema. Snuderla je zadela krogla iz manjše pištole in najbrže tako tudi Meglica. Iz večje pištole je bil izstreljen en sam strel, zakaj devet krogel je bilo še v naboju, meti tem ko so bile v manjši pištoli še 4 krogle.
Sodna komisija
Popoldne je dospel na lice mesta tudi preiskovalni sodnik deželnega sodišča v Ljubljani dr. Kresnik z zapisnikarjem, avskulttnaoiu Lovrencem. V sporazumu s preiskovalnim sodnikom je okrajni nadzornik Zajdela takoj naročil nekemu agentu, da je odhitel proti večeru v Ljubljano po priče, ki so videle na dan umora carinika Pante-4ča njegove morilce. To je predvsem po soprogo
Ljubljana. 21. oktobra.
Oba ranjena orožnika, žrtvi srečanja in spopada s tremi neznanci na Jezerskem, Meglii Franc in Smulrl Frujic, ležita v ljubljanski javni bolnišnici na kirurgičnem oddelku, v veliki dvorani v I. nadstropju. Oba izgledata na prvi pogled zelo dobro, zlasti Megli« se spominja vsake podrobnosti spopada in živahno pripoveduje o vseh okoliščinah srečanja in hude nočne bitke.
Meglif Frtrnr je 28 let star, doma iz Čen-tibo pri Dol. Lendavi v Prekmurju, služi pri orožnikih že skoraj 7 let. Po činu je orožniški kaplar. njegovo službeno mesto je Lož ua Notranjskem. Tam ima tudi zaročenko iu se je že prejšnjo soboto hotel vrniti v Lož k svoji matični postaji. Na Jezersko je bil poslan kot pomoč v času letne sezone.
Težko ranjeni Šnuderl
je star 30 let, doma iz št. Janža na Dravskem polju. Tudi on je že skoraj 7 let v orožniški službi ter i>o činu orožniški kaplar. čuden slučaj je, da sla oba orožnika, ki sla zdaj hkratu jKietala žrtvi svoje težke službe, tudi istočasno stopila k orožnikom, menda celo isti dan.
šnudrl Franc leži v bolnišnici na levi strani »lavnega vhoda, na peti postelji. Trpi hude bolečine, težko govori ter mu ljubezniva usmiljena sestra vsak hip vliva s kozarcem vodo v usta, katero nato spet iz.pt ju je v mal pljuvalnik. Vselej sproti mu mora sestra dvigati blazino, ker se sam ne more nič premaknili. Na licu pa se vrlemu, orožniku tiif ne poznajo prestane bolečine, katere hrabro prenaša. Živahno se lovi 7. očnvi po stropu in po dvorani. Na vprašanje, če ga smem fotografirati za Slovenca', s tihim in bolestnim glasom zdihne:
■Oh, kaj bndo pa mama rekli. Saj jim bo preveč biido...<
Potem se spel mirno upre s svojimi živimi očmi v strop in molči. Nisem maral težko, nevarno ranjenega moža več nadlegovati z vprašanji, ker bi bilo to preveč zanj. Je ranjen v trebuh, tri prste al popka na levo stran. Takoj, ko je bil ob pol 1 |ionoči prepeljan v bolnišnico, ga je operiral primarij dr. tilumaner. Verjetno je, da Šnuderlova izredno trdoživa narava kljubovala težki rani, ki mu jo je prizadejal neznanec v boju na Jezerskem.
Meglic leži v bolnišnici na desni slrani od vrat glavnega vhoda, čisto zadnja jiostelja je njegova. Na črni tabli, ki visi nad posteljo, š_e ni bilo pisanega njegovega imena. Pač pa je službena čepica, ki visi za tablo, mimo drugega izpričevala, da na postelji leži on, ki ga iščem, žrtev svojega poklica.
Kaplar Meglic
pripoveduje
»Moje stalno službeno mesto je Lož na Notranjskem. Tam sem služil že 5 let stalno. Čez sezono sem bil službeno premeščen na Jezersko ter bi se moral prejšnjo soboto vrniti v Lož. Radi znanega uboja na ljubljanski carinarnici pa mi to ni bilo mogoče, ker je bila radi tega orožniška služba na Jezerskem pomnožena. Jezerska orožniška postaja šleje skupaj 9 orožnikov in zadnje dni smo bili vsi v službi. Tako sem bil do časa, ko se je zgodil spopad s skrivnostnimi tremi neznanci, 80 ur v službi.-
»Kdaj se je zgodil spopad?
»Ob 8 zvečer. S tovarišem Snudrlom, ki je bil vodja patrulje, sva počasi spešila z Jezerskega po banovinski cesli proti Kranju. Ko sva korakala skozi vas Podlog, sva na mostu pri gostilni »Kanonir srečala tri neznane moško. Niti sanjalo se nama seveda ni, da bi ti trije neznanci uleguili biti tisti, ki so napadli in ubili blagajnika Panteliča na ljubljanski carinarnici. Čudno se nama je sicer zdelo, da so baš trije moški, kolikor je bilo tudi napadalcev. Hotela sva neznance legitimirati, ne zato, ker bi nama bili sumljivi, pač pa zato, ker smo lo zadnje dni legitimirali spioli vsakogar, katerega smo srečali, razen domačinov seveda, katere smo poznali. Ti trije pa niso bili nič podobni 110-bene.mu izmed domačinov.«
»Kako se je začelo streljanje?«
»Približala sva se omenjeni trojici na tri korake. Tovariš Snudrl je nato zaklical:
»Stojte! Kdo ste?«
Nihče od neznancev ni niti z besedico odgovoril, toda že naslednji lup so vsi trije potegnili revolverje in jih namerili na naju. Ker je bila na cesti trda tema in razen toga še gosta megla, sva posvetila neznancem z baterijo v obraz. Brž ko se mi je v svitu električne žepne svetilke utrnila iz teme podoba neznanca, se je ludi v meni sament hipoma posvetilo: Kaj če niso to ravno tisli trije...
Toda oni so v tem že skočili na stran in midva sva ostala v sredi med njimi. Neznanci so kot divji začeli vsi likralu streljati iz revolverjev na naju, hoteč istočasno pobegniti. V tistem hipu s\a tudi nridva že imela puške pripravljene >na gotovo . Še preden pa sem utegnil ustreliti v enega izmed neznancev, ki mi je bij najbližji in ki je bil črn, po videzu in mojem najboljšem prepričanju zelo podoben onemu črnemu izmed žhene trojice napadalcev v Ljubljani, je sprožil name iz revolverja. Bil je tri korake pred menoj in me jo zadel v desno stegno na nogi.«
»Kam eo nato neznanci bežali?«
»Po cesli nazaj, in sicer ritenski. Streljati nieo nehati. Ko sem se jaz od sireia zadet zruši i na tia, netn izmeril v ležečem stanju za najbližjim neznancem, onim črnim. Zadel sem ga s prvim strelom
carinskega uradnika go. Lenardovo, malo hčerkico Bredo, finančnega podpreglednika Ivana Kolarja, carinika Oskarja Kolarja, katerega je dopoldne nagovoril eden od napadalcev, dalje uradnike pri carinskem |x>sredniku Jovanoviču, in sicer dekla-rauta Franca Bedeua in Liehtencckerja ter uradnico Danico Kosem, s katerim so napadalci v Ljubljani govorili, dtlje finančnega dnevničarja Petra Di-mitrijeva [>ri carinski podružnici na kolodvoru, kamor je eden napadalcev dopoldne jKikukal, in carinskega slugo Antona Plečka, ki je videl bežeče napadalce iz carinskega poslopja. Policija skuša dognati namreč, če je ustreljeni na Jezerskem identičen z enim napadalcev na ljubljanski carinarnici. Te priče, kolikor se jih je odzvalo, so bile zvečer ob 7 prepeljanie iz Ljubljane na Jezersko.
Zasledovalci ne odnehajo
Čeprav so j>risli prvi zasledovalci, to je orožniki in policisti, že |xmoči, so vendar neutrudno na delu. Izdano je bilo namreč povelje, da ne smejo opustiti zasledovanja, oziroma, dokler ne pride drugo povelje. Prebivalstvo ne samo Kokrške doline, temveč sploh vse Gorenjske od Kranja dalje, je zaradi lega spopada na Jezerskem silno razburjeno in pričakuje, da se bo oblastem posrečilo, dobiti še oba neznanca.
ter se je koj zrušil na tla. Bil je tedaj kakšnih 15 korakov od mene. Ko je padel, sem jasno slišal,
kako jc
zukričul »Jaojk
Jaz sem nato po eni no^i skakal še za onim drugim, medtem ko je'' tovariš Srtudrl zasledoval tretjega, ki je tekel proli Spodnji Kokri. Tako ranjen sem sledil še kakšnih 30 korakov, potem jia nisem več mogel.«
• Kdo je ustrelil tovariša Snudrla?<
: Kaplar Šnudrl je tekel za onim tretjini, ki je bil nekoliko grbast. Seveda je tudi tisti nene-iionta streljal nazaj. 7, enim strelom je tako ranil tudi tovariša Snudrla. ki se je nato še nekako privlekel do neko hiše, kjer je v silnih bolečinah obležal, ustreljen v trebuh. -
Streljanje so seveda slišali ljudje v bližnji gostilni pri »Kanonirju«. Prihiteli so domači fantje ter oba orožnika prenesli v kuhinjo gostilne Oba ranjena orožnika sta bila pri polni zavesti. Šele pozneje se je Snudrl parkrat onesvestil, toda vselej le za kratek hip. V gostilniški kuhinji so oba ranjena orožnika za silo obvezali, nato pa poklicali avtomobil gosjie Marije Offner, veleposestuice na Jezerskem, ki je oba ranjenca prepeljal v Kranj. Toda naj tudi dalje pripoveduje sani Megli/.
Dolžnost do zadnjega
•Takoj, ko so naju prinesli v kuhinjo, sem si bil v svesti, da sem storil svojo dolžnost, katere pa tudi s tem nisem bil odvezan, ko sem bil ranjen. Zato sem naročil trojici, dvema fantoma in eni deklici, naj neniudomn hite na orožniško postajo na Jezerskem, ki je od tam, kjer se je vršil nočni boj, oddaljena 2 kilometra. Od postaje je še 5 kilometrov do državne meje. Na orožniški postaji je bil kaplar Ko« Ivan, ki je vršil tisti večer dežurno službo. S službeno piščalko je zapiskal dogovorjeni znak, ki je priklical vse orožnike v bližini, kateri niso prihiteli že potem, ko so slišali streljanje. Tudi poveljnik postaje, narednik Krai-ner Joief, je bil v času napada v službi zunaj na terenu. S patruljo je nadziral delo ostalih orožnikov.
Kmalu so bili pri nama poveljnik naše poslale, narednik Krainer ter ž njim trije drugi cr./žniki. Ko sem jim vse potrebno razložil, kar
sem mogel in vedel povedati o boju. so orožniki takoj začeli z zasledovanjem napadalcev. V službo so stopili takoj tudi vsi finančni stražniki, ki so s kolesi prihiteli, ko so zasiišali streljauje. Naju pa so z avtom prepeljali v Kranj, kjer nama je nudil |>rvo zdravniško pomoč dr. Beiek. S kranjskim rešilnim avtom so naju nato prepeljali v Ljubljano. najprej v garnizijsko bolnišnico, kamor kot orožnika službeno spadava, potem pa, ko sva oba izjavila, da želiva raje v javno bolnišnico, kjer plačava stroške zdravljenja sama, če treba, so naju prepeljali tjakaj. Z nama se je v Ljubljano prepeljal še orožniški narednik Mandlc. ki je ves čas skrbel za naju.
V bolnišnico so naju prepeljali okrog polnoči. Tovariša šnudrla so takoj položili na operacijsko mizo in je operacijo srečno prestal, jaz sam pa sem bil operiran šele danes dopoldne. Popoldne me bodo pregledali še z rftnlgenom.«
Stanje ranjencev zvečer
Ves dan sta se ranjena orožnika v bolnišnici dobro počutila, dasi oba tožita o silnih bolečinah, ki jili morala prenašali. Oba sta ves dan pri polni zavesti. Meglic celo kadi cigarete. Šnudrl čuti po prestani operaciji ueprestano žejo ter le težko in tiho govori. Krogla je Šnudrla zadela v trebuh ter mu trikrat prestrelila čreva. Njegovo stanje je pozno zvečer še vedno hudo resno in nevarno, medlem ko bo Meglic kmalu okreval.
Mala Krista pod vozom
M. Sobota, 20. oktobra.
V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali iz Lipovec Sletno Kristo Jona. Revico je po neprevidnosti zadela precej huda nesreča. Oče se je vračal z vozom s polja. Ko ga je deklica od doma zagledala, rnii je tekla nasproti. Seveda se je hotela peljati. V hipu je bila pri vozu. Zadaj se je zgrabila zanj in se je trudila, da bi prišla gor. Naenkrat se je zaslišal krik. Oče je ustavil krave in je s strahom bežal za voz. Mala Krista je ležala pod vozom in je bridko jokala. Doletela jo je nesreča. Ko se je hotela pognati na voz, ji je noga po ne-P rili k i prišla med Spice vrtečega se kolesa. Kolo jo jo potegnilo za seboj in jo treščilo ob tla. Pri tem si je dekletce strlo nogo. Svojo žalostno usodo v bolnišnici precej potrpežljivo prenaša, samo to jo muči, da drugi v #olo hodijo, ona pa še dolgo ne bo megla.
Smrt starke v vodi
Tržišče, 20. oktobra.
Ulonila jc v Mirni 68 letna kočarica Jožefa Mclihen iz Vrhka št. 15, občine Tržišče. Ko se je v nedeljo zvečer dne 12. t. m. vračala iz gostilne v Dolu proti domu, je morala črez brv nad Mirno. Tu pa ji je najbrže spodrsnilo in je padla v Mirno. Iskali so jo ves teden, a šele v soboto popoldne okolu tren so jo našli kake tri kilometre daleč od omenjene brvi. Bila je nekoliko obtol-čena, ker jo je voda nesla med kamenjem. Morda je še pred brvjo zašla v vodo, ker je bolj slabo videla, noč je bila tudi zelo temna, voda velika, žena pa ie še nekoliko pogledala v kozarec.
Maribor, 20. oklbra.
Na svojih nedeljskih izletih lahko obiskujejo Mariborčani poleg ra/.nih krajev v Dravski dolini, Slovenskih goricah in obmejnega Kozjaka ludi krasno Pohorje, v vsakem letnem času svoje posebne čare. Mariborski obiskovalec pa bi rad osla) v prijetnem in zdravem višinskem zraku ludi dalj časa, ne samo kratek dan. Posebno v novejšem času je postalo letovanje v gorskih krajih moderno, predvsem za one, ki ne zmorejo shoškov za potovanje v primorske kraje.
Več članov društvu mestnih uslužbencev v Mariboru je — upoštevajoč te razmere na bližnjem Pohorju — pričelo vzbujati zanimanje za postavitev večje zgradbe, kjer bi naj imeli člani društva priliko prebiti svoj dopust v zdravem zraku pri prav malih izdatkih. Ustanovila se je posebna stavbena zadruga, ki naj prevzame skrbi za zgradbo, kakor tudi nje finansiranja. Pri izbiri prostora je odbor predlagal več zemljišč, ki so bila na razpolago na vzhodnem delu Pohorja, kajti le to je primerno radi kratkega in lahkega dohoda. Po daljšem izbiranju se je odbor odločil za kompleks travnika in .gozda približno 15 minut pred Mariborsko kočo ob glavni poti Sv. Bolfenk—Mariborska koča. Za razmeroma ugodno ceno se je kupilo 10 oralov zemljišča, kjer je dosti gozda za domaČo uporabo, pa tudi dovolj pašnika iu travndtov za govedo, v kolikor bo to pri domu potrebno.
Pri zasnovi načrta se je v notranjosti pazilo na dobre zveze in razsvetljavo, v zunanjosti pa so opuščena vsa moderna sredstva, ki bi nikakor ne spadala v okoliš. Po zunanjosti sliči zgradba spli-4-nim gorskim tijjoni, kakor jih ima Gorenjska, pa tudi inarsikaka stara kmetija na Pohorju. Podstavek, kletne in zunanje stene pritličja so zidane s kamnom. 1. nadstropje in podstrešje pa je leseno. Strešni stol je nekoliko dvignjen, s čimer se jc pridobilo v podstrešju isto število prostorov, kakor v 1. nadstropju. Streha je krita s Salonit-eternilom.
V kleti so 4 veliki, 1 manjši prostor in ledenica. V pritličju sla velika in mala gostilniška soba, kuhinja s jx>inivalnico in shrambo, 3 lujske sobe in stranišče. V L nadstropju je 9 tujskih sob, ka-palnica in stranišče, v podstrešju pa tudi 9 sob, večja shramba, temnica za fotografe in stranišče. Po 2 sobi v I. nadstroju in podstrešju imata odprt balkon s krasnim pogledom na Dravsko polje Stranišča so splakovalna.
Avto v kolesarja
Rakek, 22 oktobra.
Že drugič letos. Spomladi se je zaletela s kolesom v avlo neka gospa iz Rakeka in dobila hude notranje jioškodbe. V nedeljo pa bi bilo kmalu prišlo še do hujše nesreče. 201etni Urbas Franc se je peljal s kolesom izpred domače h;5c proti glavni cesti. Ravno, ko je zavil s kolesom na cesto, je nenadoma brez vsakega znaka pridrčal avto, last neke tvrdke na Rakeku. Fant 11a kolesu je imel še toliko prisotnosti duha, da je kolo brž okrenil na levo, kar je bila tudi njegova sreča, siccr bi ga avto sigurno tudi kar jiomečkal. Tako pa ga je oplazilo samo od strani, vrglo ga je s kolesom vred po tleh in mu pretrgalo žile na roki, da je začel močno krvaveti. Za silo so ga brž obvezali nato pa odpeljali k zdravniku v Cerknico. Tudi kolo je seveda polomljeno.
Sploh opažamo, da kolesarji in avtomobilisti skozi našo vas prehitro vozijo, posebno avtomobilisti vedno jjozabljajo, da se vozi skozi vas samo z brzino 0 km.
Koledar
Sreda, 22. oklobra: Kordula, devica, mučen ica.
Osebne vesti
—	Promorija. V soboto dne 18. oklobra je ua vseučilišču v Gradcu promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Bohinc iz Zaloga pri Cerkljah 11a Gorenjskem. Čestitamo!
= Himen. V nndžupnijski cerkvi v Vuzenici je bil v nedeljo 19. t. m. poročen goep. dr. Josip Novak, odvetnik v Mariboru, z gdč. Anico B r ud er 111 a n - R o t n e r, velepoeestnieo v Vuzenici. Čestitamo I
—	Iz vojaške službe. Na predlog načelnika generalnega štaba in 11a temelju čl. 17 in 23 Uredbe o glavnem generalnem štabu in generalštabni stroki sta sprejeta med drugimi za pripravnika za generalštabno stroko pehotni kapetan L razr. Zvo-nlmir Župančič in topniški poročnik Marijan 2111 a v e c.
Novi grobovi
V Doboju v Bosni je umrl dne 20. oktobra g. Peter Keuda, podpreglednik finančne kontrole v Gostivaru v južni Srbiji. Pokojnik je bil rojen v Podmelcu. Med svetovno vojno je bil na romunski fronti, pe prevratu je služil kot prostovoljec na KoroSkem. Kot stražnik finančne kontrole je bil nastavljen v Boh. Bistrici, Kranjski gori, Negotinu na Vardarju in Gostivuru.
+ Nagla smrt velike dobrotnice. V Črnic pri Mureki Soboti je bila v nedeljo j>okopaiui (57letna Ојвгек Eva. Smrt jo je zadela nepričakovano. Umrla je bila velika dobrotnica revežev in otrok. Tudi nasproti drugim je vedno kazala dobro srce. Radi tega jo je vse rado imelo. Na zadnji |>ot.i jo je spremljala tako rekoč vsa vas in Se iz sosednih vasi mnogo ljudi.
N. o "i v.I
Ker se je že pri izbiri zemljišča, še bolj pa stavbnega prostora pazilo na vodne izvire, ima novi dom to izredno ugodnost, da je mogoče napeljati vodovod v vsa naaslropja tako, da so mogoča splakovalna stranišča in hidranti, kar je iz požarnih ozirov v leseni zgradbi jako važno. Vsled !e izredne ugodnosti bo tudi napeljana v vse sobe mrzla in gorka voda, kar bo za tako visoko ležečo zgradbo vsekakor višek udobnosti.
Pa tudi lega sama vabi na obisk doma. Od Reke, Hoč in drugih podpohorskih vasi je vidno celo Dravsko polje, katero obrobljajo na levo Slovenske gorice, na desno pa Boč pri Poljčaneh, Do-načka gora in drugi hribi. Po polju se vije Drava, katere srebrni pas je krasen v zgodnjih jutranjih urah ali v mesečini, ko se svetlika tja do Varaž-dina. V popoldanskem solncu pa se 'zredno lepo vidi Ptuj in vse vasi in naselja 11a Dravskem polju in vinorodnih goricah. V ozadju se pokaže ludi Sleme pri Zagrebu in še mnogi drugi gorski grebeni. Okolica nudi obiskovalcem najlepše izlete: Sv. Bolfenk, ruzglednik in Ruška koča, poleg prijetnih izprehodov po lastnem in sosednjih zemljiščih. Za solnčenje bodo 11a razpolago udobna ležišča s prhami, za katere se bo na solncu primerno ogrevala votla, kajti izviri vode so jako mrzli, kar pa je poleg prijetnega okusa važno za pitno vodo. Vsi izviri prihajajo namreč iz apnenčevih plasti.
Zgradba je -zamišljena radi racijonaliie izrabe prostora tako obširno, da bodo prostori na razj>olago tudi tujim obiskovalcem, ki se bodo gotovo radi poslužili te priložnosti, ker nimajo nikjer na Pohorju združenih v eni zgradbi toliko ugodnosti. S tem bo dana nova »obuda za razvoj turlstike na zelenem Pohorju, ker bodo jio-zneje 1)0 zgradbi avto-ceste. gotovo sledile še nadaljnje zgradbe. Na ta način bo na podlagi privatne inicijative nastal v bližini Maribora mali Sem-mering, od katerega bo imelo ltoris'i tudi mesto.
Iz gornjh razlogov upa zadruga, dn jo bodo domači inerodajiu lujsko-proinetni faktorji z vsemi sredstvi podprli,.ker jim bo nova zgradba le pomagala pri propagandi za razvoj tujskega prometa na Pohorju.
Dom je že pod streho. Dokončani bo zgradba do konca meseca maja 1931, da bo uporabna za tujskoprometne namene že v prihodnji poletni seziji.
Mala kronika
XXXIII. redni občili zbor Prosvetne zvezo bo jutri ob 9 dopoldan v beli dvorani hotela Union. Ker sta na dnevnem redu zelo važna referata dr. A. Kuhar: Naša ljudska visoka šola in referat tir. J. Ahčin: Kaj se učimo od inozemskih prosvetnih organizacij, zato vljudno vabimo vse one, ki se pečajo s prosvetnim in vzgojiiim delom meti našim ljudstvom. Delegati društev nuj pridejo v dvorano ob % na 9, da se ugotovi šievilo društvenih delegatov.
ir Nostrifikarija doktoratov. Dne 0. julija t. 1. jo izšel nov zakon o uostrifikaciji doktoratov, ki si jih jo kdo pridobil v inozemstvu. Le 11a podlagi tega zakona nostrificiraui doktorati se priznavajo tudi v kraljevini Jugoslaviji. Za nostrificiranje je treba predložiti enaki ali sorodni jugosl. fakulteti tele dokumente: 1. Overenje o državljanstvu. 2. Zrelostno izpričevalo. 3. Originalno diplomo o diplomskem izpitu ali doktoratu. 4. Overenje podpisa diplome po jugosl. inozemskih diplomatskih ali konzularnih oblasteh. 5. Overenje lega podpisa po zunanjem ministrstvu, (j. Overen prevod dijjlo-me, odnosno overenja. 7. Dokument o toku študija. 8. Dva izvoda doktorske disertacije. 9. Takso predpisano |x> zakonit o taksah Ako proSnjik inozemske fakultete nima izpitov i/, vseli predmetov, ki jih ima jugosl. fak.ulleta, mora narediti dopolnilne izpite.
ir Ali ste žc prijavili kol naročnik na knjižne zbirke, ki jih proti mesečnemu plačevanju izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani? Zahtevajte brezplačni cenik! Interesenti iz lavan-tinske škofije, pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki jc prevzela nabiranje naročnikov za Štajersko!
iT Smrtna nesreča slovenskega dijaka v Liki. Iz Šoštanja: Iz Gospiča brzojavljajo. da m; je dne 20. t. ni. tam smrtno ponesrečil šoštanjski učite-lijiđčnik Vinko Šimerl. Simpatičnemu dijaku blag sjjomin!
it Seja glavnega odbora UJU v Belgradu.
K našemu poročilu dodajeino, da so se imenovane seje Glavnega odbora UJU v Belgradu od zastopstva poverjeništva UJU — Ljubljana udeležili poverjenik Andrej Skulj, strok, tajuik Josip Kobal, urednik Ivan Dimnik iz Ljubljane, jiodpredsetlnik Anion Hren iz Maribora in Dušan Šestan iz Ptuja, vsi člani glavnega odbora. — ter v toliko izpopol-nujemo naše zadevno poročilo.
Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim
ki ima zelo prijeten okus in duh in ga otroci jemljo z največjo slastjo kot kako slaščico. Dobiva se v vseli lekarnah po ceni Din 42-— za veliko škatljo in Din 25-— za malo škatljo.
Pri ranjenih orožnikih
Kaj pravita ranjena orožnika Šnuderl in Meglic
Pohorski Semmering - na vidika
Počitniški dom mestnih uslužbencev na Pohorju
•k Začetek nižje gozdarske šole v Mariboru. Ban.skn uprava Dravske banovine objavlja: Nižja gozdarska šola v Mariboru se ne bo otvorila, kakor je bilo prvotno razglašeno v listih, dne 3. novembra, temveč dne 20. novembra t. I. Vsled tegu ne tudi podaljša rok za vlaganje prošnje do 5. novembra 1030. Razglašeni pogoji ostanejo nespremenjeni. Prošnje je nasloviti na gozdarski odsek Kr. banske uprave (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole) v Ljubljani.
. Razpisana služIm. Invalidsko sodišče pri dravski Jivizijeki oblasti potrebuje dva zvamičnika-dneviiičarja. Nagrado, ki sme znašali do 1500 Din. b«) določilo ministrstvo za socialno j>olitiko in narodno zdravje pri sprejemu v službo. Prošnje, iz katerih mora biti razvidno prosilčev: priimek in ime, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, pristojna občina, izpolnitev vojaške obveznosti, Šolska izobrazba, strokovna sposobnost, dosedanja služba in znanje jezikov, je vložiti pri navedenem sodišču dn ti. novembra 1080 in priključiti spričevala, ki dokazujejo gornje pogoje. Zahteva se Jioleg običajne šolske izobrazbe, lo je osnovna šola z najmanj dvemi razredi srednje ali enake strokovne šole tudi popolno znanje strojepisja. Prednost imajo pod enakimi pogoji priznani vojni invalidi.
iT OČe in sin. Iz Novega mesta: 17 letni Anton Š, od Škocjana je odšel po opravkih v Zagreb. Domov grede je prisedel na voz nekega znanca in njegove žene. Ustavili so se pred Hočevarjevo gostilno. Ko je fant ravno odhaja!, ie prihilei oče, ves razburjen, iskal sina. V jezi ga je hotel udariti r, sekiro, ki pa jo je fant odbil ter se začel umikati očetu. Oče je v jezi vzel nož in sina sunil. Prcrczal mu je vrat od desnega ušesa do grla. Fanta so drugi dan prepeljali v novomeško bolnišnico. Upajo, da bo ozdravel.
Krava skočila v prepad. Iz Radeč: Ponedeljek popoldne, — kakor običajno — so bile krave na paši na polju Mar. dvera v Radečah.
Dve kravi pn »la «e rdslranili od ostale črede in divjali proti domu. Na mostu pa je ena od teh dveh skočila nenadoma v vodo, ki leče pod mestom v silni glr.bočinl. Obležala je na mestu s polomljenimi rebri in udi. Na kraj nesreče so prihitele prestrašene sestre usmiljenke, katerih last je bila lepa kravica gorenjka Rešili so jo silnih muk ter $o na mestu zaklali in potem potegnili s težavo iz globoke grape.
-k Kaj mora vsak dilctant — igralec nujno vedeti? Vsak diltlanl, ki ee poskuša na odru, vsak vodja oiletanlskega odra in vsak, kdor se za oder zanima, mora nujno vedeti vse, kar je napisal prignani strokovnjak, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani, Milan Skrbinšek v svoji knjižici: ►D i I e t а n t s k i o d e rt. — Kratko iu jedrnalo obravnava vsa vprašanja, ki so večje važnosti za sleherni oder, za slehrnega dilctant a — Igralca: Izbira iger. — Zasedanje vlog. — Vaje. — Režiser in njegovo delo. — OderakI jezik. — Predstava. — Maskiranje. — Aplavz in priklanjanje. — Kritika. — Gledališke dvorane. — Kdor še nima te dragocene knjižice, naj si jo nemudoma nabavi zdaj za zimsko sezono pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu licu«1 knjižice je Din 16.— . Obsega 88 strnili!
■A* Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da so uradne ure za članstvo vsak torek od 2 do 3 in sicer pri g. načelniku Filipu Prislovu na Resljevi cesti, in pri tajniku g. Štefanu Rožiču istočasno v Vegovi ulici štev. 8.
Ljubljana
Zahvala polkovnika Svabića Ljubliani
Ljubljana 21. oktobra.
Danes je odpotoval iz Ljubljane nazaj v Belgrad g. polkovnik Švabič. PosIaL nam jc naslednjo zahvalo Ljubljani:
»Beli Ljubljani' Odhajajoč iz Vaše srede, sem drugič doživel najprijetnejše vtise, radi česar se najprisrčnejše zahvuljujem vsem, ki so pripomogli k slavlju in prosim belo Ljubljano, naj bo prepričana, da sem vedno pripravljen dati ji na razjiolngo vse svoje sile do groba.«
Kaj bo danes 7
Drama: Razbojniki. C.
Opera: Zaprto.
Akademski dom: Predavanje ob 8 zvečer: Knjiga in časopis.
Univerza; velika dvorana: Predavanje vseuč. prof. dr. A. Gosarja. Ob 6 zvečer.
Lekiirne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
občinski proračun
Pol milijona Din la policijo. - 370 »a aiiteljsko stanarino. - ЈЏ.ООО Diu za nagrado veroučileljev
0 Pastoralna konferenca za duhovščino mesta Ljubljane bo v sredo, 12. novembra ob 4 pop. v škof. duh. semenišču. — Arhidiakon.
Q Drevi bo mi tretjem prosvetnem dnevu podal pregled o naših ljudskih knjižnicah dr. A. Vodnik in o katoliškem ča.-npisju g. urednik Domoljuba Košiček. Knjiga in časopis sta ena najvažnejših kulturnih faktorjev in zato .je primerno, da se ludi za to panogo zanimamo. Začetek ob 8 v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5.
© Stanje obeh z gobami zastrupljenih profesorskih družin. Večini družinikih članov se je v teku včerajšnjega dne izdatno izbol,šalo. Nevarno pa je šc vedno stanje obeh profesorjev, o katerih sicer upajo, da bosta ozdravela, vendar neposredna nevarnost za življenje obeh ni še min:la.
0 Francoski institut > Ljubljani bo priredil v petek dne 24. t. m. ob 6 zvečer v univerzitetni zbornici predavanje v francoskem jeziku Roltoko in povratek v 18. stoletje v umetnosti. Predaval bo g. prof. Rcy. Skioptične slike. Viibiino k številni udeležbi.	.	...... .
0 Klub esperautislov v Ljubljani vabi svoje Članstvo in prijatelje esperantskega gibanja k predavanju s skfoptičnimi slikami, ki se bo vršilo v četrtek, dne 23. oktobra I. I. ob 20 v Narodni kavarni. Predaval bo g. Cech iz Dunaja o Avstriji in novem Dunaju v esperantskem jeziku. Urez
VS ^©"znanstveno predavanje. V veliki dvorani Delavske zbornice bo predaval v sredo 22. t. m. Dr. Mira Fink, spccijalistka za ženske bolezni in porodništvo o uplivu delovanja žlez za razvoj človeka. Začetek točno ob 20. Predavanje samo za
ženske. Vstopnine ni. ..,,,.,, n !„,..
© Avto na bregu ob Ljubljanici. Da ima avtomobil včasih svoje muhe. je dokazal včeraj dopoldne avtomobil i» dustrijalca g. Kejefta. «" avtomobil, ki ga jo g. Rekli uporablja v plovne ivrhe, je stal včeraj dopoldne okoli tri četrt na 11 na Poljanskem nasipu j>red Jugoslovansko tiskarno. Nenadoma pa so popustih- zavore in avto je začol drčali proti Ljubljanici. leren namreč n. onem kr h ju nekoliko visi Le. slučaju, da jc breg Ljubljanice zasajen z grmičevjem, se je zahvaliti, da avto nI zdrčal v Ljubljanico. Muhasti avtomobil so nato z vrvmi jirivezali na tovorni avto, Ki je svojega nesrečnega tovariša potegud na trdna tia.
Maribor, 21. oktobra.
Redni proračun za leto 1931 znaša 18,321.610 Din, je torej za 403.095 Din večji ml proračuna v ^»^eni, letu. Kritje z rednimi dohodki znaša 6,1(13.008 Din, tako da je treba kriti z občinskimi davščinami 11,717.702 Din. Hazven že sklenjeno noVe davščine na blagovni promet, ki bo prinesla približno tri milijone Din, se ne predvideva no-benu nova davščina. Ravno tako se ne predvideva nobeno zvišanje kakoiSuihkoli starejših davščin, davščin na nezazidane parcele nov proračun nc vsebuje več.
V novem proračunu se očrtuje pri posameznih oddelkih sledeče proračunsko razmerje med izdatki in pokritjem. Splošna mestna uprava: potrebščine 3,600 -188 Din, kritje 828.500 Din, uprava mestne imovine: potrebščine 623.875 Din, pokritje 884.802 Din, mestna podjetja: potrebščino 333.450, kritje 878.076, občinski dolgovi: jiotreb-ščine 4,712 043, kritje 2,530.140, ceste, ulice in ! trgi: potrebščine 2.098.237, kritje 617.0G0, gasilstvo: potrebščine 155.075, zdravstvo: potrebščine
П Naročnikom »Slovenca« sporočamo, da se bo odslej dostavljal list radi poznejšega odpiranja vežnlh vrat nekoliko kasneje.
□	Poslovilni večer priredijo drevi v veliki dvorani Narodnega doma častniki mariborske gar-nizije ine3tneniu poveljniku generalštabnemu generalu Ž. Stanisavljeviču, ki je imenovan za vršilca dolžnosti poveljniika vardarske divizij-ske obirati. Večera se udeleže prijateli.fi in znanci cdhajajočega gesp. generala, ravnotako 'udi zastopniki vseh kulturnih in mtfodnoobraiiibnih društev, s katerimi je gosp. general gojil živahne stike. Jutri preda general Stanisavljevič posle mestnega jKiveljuika svojemu namestniku, nakar odpotuje na svoje novo službeno nieslo v Buolj.
□	V zadevi gradnje opazovalnice za umo-holne, ki je v Mariboiu že nuno potrebna, se je vršil včeraj v tukajšnji splešni bolnišnici komisijski ogled ter so ee pretresli zadevni gradbeni načrti. Upati je, da se budo gradbena delu pričela prihodnjo spomlad.
O fz srednješolske službe. Svoje novo službeno inesto je nastopil na tukajšnji humanistični gimnaziji Rudolf Drobno, proftjMvr latinščine, grščine ter srbahrvatskega jezika Doslej je poučeval v Banjaluki.
□	Duhovniške vesti. Imenovani so: Jožef Kroline, župnik v Podsrcdi, za dekana kozjanske dekiinije; Pavel Žagar, stolu i. vikar v Novi cerkvi zu dekana dekunije Nova cerkev; Jože! Krati" ič, župnik na Ljubnem v Savinjski dolini, za dekana gornjegrajske dekanije. Alojzij Drvodel, doslej kaplan v Črensovcih. pride za kaplana k Sv. Lovrencu na Pohorju, Anion Radanovič pa k Sv. Antonu v Slovenskih goricah.
□	V znamenju poravnave sla »o vršili včeraj pri tukajšnjem sodišču dve zanimivi razpravi. Odvetnik dr. Kimovec je ob priLiki znanega civilnega procesa Faleekini - Slramfitsoh očital odvetniku dr. Vebletu. ki je zagovarjal Falesklnija, da nima nikakega prepričanja. Pri včerajšnji razpravi v zadevi tožbe dr. Vebleta |>roti dr Kimovcu je slednji obžaloval jio svojem zastopniku dr. Jspiu zadevni očitek, ki ga j« napravil v hipni razburjenosti, ter je prišlo do jioravnave v tem smislu, da plača dr. Kimovec tozade\ne stroške. — Ravno tako sta ee poravnala ludi občinski svetnik Tuni-pej ter inž. Koudelka v zadevi ložoe slednjega proti obč. svetniku Tumpeju radi očitku, da je inž. Koudelka ob neki priliki v Zidanem moetu osten-tutivno govoril nemški in da favorizira v delavnicah drž. žel. nemške delavce, zapostavlja jia slovenske. Poravnava se je izvršila v tem smislu, da s k ujmi o plačata zadevne jnavdne stroške.
□	Svetomarješko jezero, ki se . stvarja ob vsakokratnem deževju in nalivih, je že sedaj ponekod vidno. Nastanek omenjenega jezera ima svojo razloge v tem, ker voda radi neregulirane Pesnice, katere struga je zelo visoka, ne more odtekati; zlo je tem večje ob nalivih in neurjih, ker ludi sosednji jrotoki nimajo odtoka. Svetomarješko »jezero«.- nastaja približuo pel- do šestkrat na lelo.
□	U Ljudske univerze. Ker je gosp. predavatelj zadržan, se v petek ne more vršiti predavanje >Sponiini na koroški plebiscit«. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek, dne 27. I. m. Predava prof. Šilih o vzgoji otroka v predšolski dobi.
□	Razgrnitev mestnega proračuna. Proračun
0	dohodkih hi stroških za lelo 1931, o čemer so poročali že na drugem mesau, je od danes naprej pa do vštevši 3. novembra t. 1. na vpogled vsem ebčamoin v mestnem knjigovodstvu.
□	Cirkus Kludsky pride v Maribor. Dve leti ln pol je že sem, odkar so taborili Kludskyjanci zunaj na malem vojaškem vežbališču. Sedaj je cirkus Kludeky zopet nastopil svojo jx>t po naši državi in si je preko svojih zastopnikov že izposloval tozadevno dovoljen.« jiri pristojnih oblaslvih za bivanje v Mariboru. V Mariboru namerava ostati fri dri štiri dni ter se prihod svetovno znanega cirkusa napoveduje sredi novembru.
□	Ki-tovo kožuhanjc. Pri posestniku Francu Krajncu v Zimici so v veselem razpoloženju kožu-hali; sredi tega lastnega j>osla so se fantje med seboj s porekli; |>ri leni je postal žrtev 22 letni hlapec Franc Kaloli, ki je zadobil občutno rano z nožem v levo roko; Kaloh je bil na mah ves v krvi ter so mu onesveščenemu nudili domači prvo pomoč. Krivec sc mora še ugotoviti.
□	»Dnevi našega življenja« >je naslov igri znamenitega ruskega pisatelja Andrejeva. Vsebina je zajeta večinoma iz dijaškega življenja predvojne Rusije. Režira ,1. K o v i č.
□	Kar pri belem dnevu iu uredi ceste so se lotili neznani niožauci 23 letnega delavca Ivanu Fureka, ki se je nn kolesu peljal proti Mariboru; vrgli so ga s kolesa in ga tako obdelovali, da -o Fureku čisto razbili nos in mu razen tega jiriza-deali še druge poškodbe, tako da je napadenec moral iskali zdravniške pomoči pri tukajšnji splošni bolnišnici. Slifni >nialheurji se na Dravskem polju kaj čt-slo dogajajo ter bi bilo vsekakor potrebno, da se jim posveti kar največja [»ažnja.
П Na stojnici slov. lovskega društva so se prodajali včeraj lazani po 30 -35. zajci pa po 38; nadalje 30 se prodajali na isti stojnici kurpi j>o 22. ščuke po 20—25, smuče po 30—50, kečuge pa po 20 Din kilogram.
ir Kdor sc hoče ohruniti svežegu in zdravega. naj jemlje tedensko enkrut ali dvakrat pred za j lit rekom kozurcc naravne »Franz-JoseL-grcnčicc. Zdravnišku poročilu iz bolnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Joeef«-vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih ; občil kov i« posledic točno odvaju. vranz-Joscf - grcnčica dobiva » lekarnah, drogc-
1	lijali iL špecerijskih trgovinah.
717.211. kritje 78(3 500, socialno skrbstvo: |Kitreb-
šfiue 2,257.445, kritje 354.0H8, ^clstvo: potrebščine 1,081.338, kritje 104.000, zuaustvo, umetnost, prosvetn: potrebšfiue 381.29(1. kritje 8852, obrl iu trgovina: jiotrebščine 142.000, ■ vojaštvo: jiotrebščine 210.772, kritje J <138, raznoterosti: potrebščine 700.380, kritju 20.348. Med raznoterostmi so posebno važno postavke zu vzdrževanje policije za učiteljske stanarine in nagrado veroučiteljev. Izreden proračun znaša 2,377 000 (lansko leto pa 2,288.000). Posamezne postavke predvidevajo' med drugimi za dopolnilna gradbena delu na mariborskem otoku, novo izmero mesta, asfaltiranje novih ulic, nabavo novega avtomobila za odvnžanje fekalij. V posebnem delu proračuna se navaja kritje 13,800.000 iz, kaldai minskega fonda za nakup vojaških skladišč, za zgradbo carinske pošte, za tlakovanje dovozne' cesto na tovorni kolodvor in tlakovanje Aleksandrove ceste pred glavnim kolodvorom. Razen tega se'v posebnem delu predvideva za zgradbo kolodvorske pošte 7,810.000, katero vsolo naj bi krila jioštua uprava.
Celie
& Drevi ob osiuih ima Gledališka družina KPD svoj redni sestanek in sicer v igralski garderobi novega odra v palači Ljudske posojilnice. Ker je na dnevnem redu razdelitev vlog zn urivo igro, prosim, da pride, vse članstvo polnoštevilno in točno. — Upravnik.
Vineencijeva konferenca ima drevi važno sejo, ki se je naj Člani zanesljivo vsi udeležijo.
Dekliški odseki naj se zbero ob dogovorjeni uri v Domu v Samostanski ulici.
9" Prošlo nedeljo ob 5 pojioldne je celjski ojmt g. Peter Jurnk blagoslovil nov električni transformator na Ostrožnem. Blagoslovitvi so poleg domačegp prebivalstva prisostvovali celjski okoliški župan g. Mihelčič, podžupan g. Kukovec, tajnik g. Vltavskii Z blagoslovitvijo novega transformatorja se je izpolnila dolgoletna želja prebivalstva z Ostrožnegu, da dobi električno razsvetljavo.
& X celjski bolnišnici je umrl v ponedeljek dne 20. t. m. g. Petrak Jan, oče dobro zunuega učitelja iz Celja. Dosegel je visoko starost 83 let. Preostalim naše iskreno sočutje, jiokojniku pa naj bi Vsedobri obilo poplačal trud življenja!
& Vstopnice za sobotno predstavo Finžgar-jevega igrokaza »Naša kri« sc dobijo že danes v Slomškovi tiskovni zadrugi lik Marijine cerkve. Opozarjamo na predprodajo vse. ki si želijo ogledati lepo dramo, katera je pri prvi vprizontvi prošlo nedeljo izzvala vsesplošno pohvalo.
Novo mesto
Huda nesreča je zadela v nedeljo dne 10. t. mes. zvečer g. Josipa Frlugo, poštnega uradnika pri poštni direkciji v Ljubljani. S svojim prijateljem g. Mirko Prelogom iz Ljubljane se je |>eljal z motorjem iz Snniobora čez Novo mesto v Ljubljano. V hudem klancu j>ri takozvaui ..šrnngi • pri Mirni peči sta srečala kmečki voz, za katerim j« tekel pes, ki se je zapodil proti motorju in pri tem j>oginil, ker ga je inotor povozil. Pri tem je motor odskočil. Pri sunku sta zdrsneli nogi g. Frluge s podstavkov in desna noga mu je prišla med kolo in motor, ki mu jo je stri v členku. G. Prelog se je takoj |x> nesreči odpeljal v Mirno peč, da bi telefoniral v Novo mesto jx> jiomoč. Ker pa je bila na nesrečo pošla zaprla, se je odpeljal sam nazaj v Novo mesto po zdravnika in avtomobil. G. Berg-man Je poklical zdravnika* g. dr. Pavlica jn naprosil g. Ogoreutza, da je dal na razjiolago svoj avlo-inobiL ti. dr. Pavlic in br. Avguštin iz Kandijske bolnišnice sta se takoj z vsem potrebnim odpeljala na kraj nesreče, kjer je ponesrečencu nudil takojšnjo jiomoč g. dr. Pavlic in odredil, da se Fr-lugu takoj prepelje v Kandijsko bolnišnico.
Komaj jc prišel od vojakov pa je ie bil
okraden. V nedeljo zvečer je prišel od vojakov, kjer je služil dve leti. čevljarski pomočnik Jurij Verbič v Novo mesto, kjer je že prej delal kot pomočnik. Ker je preje stanoval v Rokodelskem domu, je tudi ta večer šet tja, da se predstavi načelniku in jKipraša za prenočišč«1. Ker jc bilo v veži vsled igre, ki se jevršila ta večer v društveni dvorani, velika gnječa ljudi, se ni hotel s svojima dvema kovfegoma riniti med ljudmi, zato je postavit oba kovcega v veži za vrata in odšel v gorenje nadstropje. Ko je prišel čez čas nazaj, je opazil, da mu« jc nekdo izmaknil manjši kovčeg, kjer je imel med drugim ludi vojaško knjižico. V poznejših večernih urah je prišel neki brezposeln fant, kj je dobro poznan, javil policiji, da je videl dva moška, ki sta nesla ukraden kovčeg in ga skrila nekje pri Krki pod Bregom. S stražnikom sta šla takoj tja in fant je kaj hitro našel kovčeg na nekem vrtu pri vodi. Ker se je to stražniku zdelo sumljivo, Je povabil fanta na stražnico iu ga jiričel izpraševati. Po dolgem tajenju se jc končno vendarle udal in povedal, da jc on sam ukradel kovčeg in ga lam skril.
Poroka. V Šmihelu pri Novem mestu se je dne 18. t. m. ob 11 dopoldne poročil grof Vilavi-cenre Margheri, graščak na Otočcu pri št. Petru, z gdč. Marijo AVeinlechner. hčerko zdravnika dr. Wcinlechnerja iz Gorice, ki jc dolgo časa bivala v gradu Poganci. V lepo okrašeni cerkvi je mladi pur poročil ženinov brat jezuit z Dunaja.
Rakek
Proi. arhitekt Plečnik jc prišel v soboto na
Rakek in si ogledal, kako napredujejo dela pri družinski grobnici, ki jo po njegovem načrtu gradi tukajšnja tvrdka 2agar. Ogledal si je tudi stari občinski vodnjak, ki mu je radi svoje zgradbe prav posebno ugajal.
Sv, Oibott nad Škof jo Loko
Svečano in veselo razpoloženje je vladalo v nedeljo pri Sv. Ožbaltu nad škofjo Loko. Iz cerkvenih lin se je namreč oglasil novi veliki zvon. Njegov glas ee jc razlegal po vaseh in selili in napolnjeval srca vseli. Dobili so četrti zvon, delo Strojno tovarne in livarne (bivši Samassa), montiral je monter g. Anton Eržen. Tehta 1400 kg, uglašen je na cis ter posvečen sv. Ožbaltu in Mariji Snežni. Njegov doneči glas se jirav lepo ujema z drugimi tremi zvonovi. Da se je oglasil danes naš veliki zvon, inm največ zaslug g. Janez Ber-nik. posestnik in ključar ter občinski odbornik. Želimo, da bi novi zvon spremljal našega kuietiča na vseh njegovih potili in pri vsakem delu si>o-minjnl na Njega, ki daje ras' rastlinam in Življenje ljudem.
Ljubi j. drama s Razbojniki
Friedrich Schiller. - Pos!. Fr. AlbrechL (I remiera 18. oktobra 1930.)
so kljub 8V0i' zgodovinski ue-
S -1' .	ze,'° živ K'edališki lekst.
bchillerjev mladostni revolucionarni zauos jc prince lli^l "\S,C Zli'.v plam,eCe "mefnlško dognanje, zalo bo tlelo vedno živo, kakor bo vedno ži-svobo.tii-Prav ,,ič ,,as
dr	° V1i!dar. .v srcdstvih lako nedostatna
rl; ir , g,a,lb''!' kl l'02"'1 dve docela sporedi. črti dejanja, brez ovir in konfliktov, le prav ahlo zvezanih, to je satansko spletkarstvo In. do Iv
•^k irU1'v (rag,fn1° u!"hKj i""a*'vo nedolžne-m ч -1ЈаГ Pa J? Ve,ika dramatična Ivornosl mladega Schillerja znala vse dobro in zlo vklenili v zakone sveta in dejanja dobrega in zlega dozorevajo v svo;o tragično usodo. 1'rozorn.i igra, ki pesiusko verjetnost napravlja nekoliko šibko, iiaj-Uc svojo dopolnitev in nasičenost v vzpenjajočih se retoričnih tiradah m v plamenih strasti. Zato je bistvo te igre v njenih lezah in Živem ognju epizod.
IJasi nc moremo reči, da bi nas bili »Razbojniki« prav v vsem zadovoljili, je njihova vrlina predvsem v tem, da je režiser g. O. Sest vli! vanje polno ognja in jih postavil v skoraj programatično zborno enotnost, Prav zato je moral odpasti velik de družinske igre in je Amalija oslala samo še kot dramatična vez v začetku in na koncu. Drama-lurgtčno je poudarek, čeprav zelo radikalen, za oitrsko plastiko jropoluoina zmiseln, delo pa je s tem dobilo nekoliko premaknjeno podobo. V splošnem ,e uprizoritev s. šesta skušala silovitost dela izčrpati v čnn drznejšeni poteku igre in pa v gla-sovni dinamiki, д katero je nekajkrat skoraj pre-vpila Schillerja. Predstava potegne za seboj s svojo nasilnostjo, bolj kot z docela globoko zajeto igro, katere zlasti pri nekaterih glavnih igravcih pogrešamo. Moč igre in igravcev je pri »razboj-nikih«. predvsem pri Levarju, Kralju in Skrbinšku. Kar! je skoraj kakor napisan za Levarjev obsežni in polni patos, ki ga jc znal podnetili z živim čuv-slvoin in izrazito i^ro. Je prav ves čas na vrhuncu in zdi se ini, da je bil pri premieri v govoru še prav jjosebno razpoložen. Prav tako je g. Skrbin-sek Rollerja vlil v bron. G. Kralj je kot Spiegel-berg rezijsko v prvih prizorih idealno razgiban, dočim je kasneje preveč očitno in preenostavno l>oslavljeii v kot. Kraljeva igra, ki je vedno bogata s karakterizacijo, je tudi v Spiegelbergu našla sijajne črte in bila dosledna notranje krepka, vendar se m docela mogla razživeti in zdi se mi, da igrav-cii nevede ni |>rijala. Izrazili so bili tudi drugi razbojniki, zlasti g. Cesar kot junaški Schweiz«r, pa tudi Schufterle g. Potokarja, Razmann g. San-cma m mladostno sveži Kozinsky g. Jana. Malo domače komičen, iz stila premaknjen je komisar g. Pluta. Druga stran igre. drama v domači hiši, je bila slabša. Grof g. Bratine, režijsko krepko zastavljen, je bil v izrazu onemogel in Franc g. Že-leznika, igran sicer s krajnimi silami in zelo učinkovito, ni našel pravih temeljev v samem sebi. Ga. Saričeva je idealni lik Amalije j-odala z notranjo pristnostjo iu toploto; zelo značilen in izrazit, skoraj močnejši v maski kakor igri je Danici g. Lipalia. G. Jerman je prav krepko, dasi mogoče preveč umirjeno podal Hermana.
Scenično je delo izvrstno opremljeno. Postavljeno je v širokem formatu v velik prostor, ki ga označujejo samo najbistvenejši scenični deli kot n. pr.: visoko baročno okno, velik sod iu temačna okna v ozadju, drevo, vse oslalo je jx>krito s temnimi zastori, ki dobro poudarjajo mračno slovesnost igre. Potek igre je zato, kakor smo že omenili, zelo nagel in dovoljuje tudi med dejanji prav kratke odmore. Ker je delo tudi v besedilu zelo zaostreno — morda nekoliko preveč — traja predstava sama dve uri iu pol. Novi prevod igre, ki je težka zadeva, je dobro rešil Fr. Albrecht, dal pa bi se še izboljšati: slišali smo »Barbarossin«, spolom duha«; tudi >dojlra-< in še kaka tujka ni
nujua.
Fr. K.
- PEUK -
odstrani takoj in tire/, slodn „Crcme Urlzol" Dobiva so v lekarnah, drogcrijali iu parfumerilnli. Zulo-ira- •Cosmocliemla. '/.airrcli. Smiftiklasov,, -.'S. Telefon 4U-M
Radio
Programi Radio-Ljubtjana t
Sreda, 22. oktobra. Opoldanski spjred odpade. 18.30 Plošče. 19.00 Dr. Nikolaj Preobražen-sky: Ruščina, 19.30 Kcymond: Kmetje, prof. Tine Debcljak. 20.00 Dr. M. Natlačen: O Carigradu. 20.30 Samospevi oper. baritonista g. Pavla Grbe, 21.00 Griegov večer, izvaja radio orkester, 22.00 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 23. oktobra. 12.15 Plošče (uverture, ruska glasba), 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio tetka. 18.00 Kuharjev framcl kvartet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Jože Bohinec: Geografija domače zemlje. 20.00 Pero llorn: Vzgoja otrok. 20.30 Koncert radio kvarteta (gg. .Teraj, Bravni-čar, Feršnik in Eržen; vmes igra g. Stanko na harmoniko. 22.00 Časovna napoved in poročila, 22.15 G. Stanko igra na harmoniko.
Drugi programit
Četrtek, 23. oktobra.
Belgrad: 12,45 Radio kvartet. 17.30 Narodne. 20.30 Jugosl. pesmi. 21.00 Prenos iz Prage, — Bu-dapest: 12.05 Plošče. 16.00 Pestra radio ura. 17.40 Koncert orkestra. 19.30 Prenos opere »Le tenor«), n-alo koncert orkestra. — Milan; 12.15 Jazz orkester. 17.00 Plošče. 19.30 Zabavna glasba. 20.40 Orkestralni koncert. — Praga: 19.20 Pesmi. 19.50 Prencs iz Brna. 22.20 Orglarski koncert. — Lan-genberg: 13.05 Ojioldanski koncert. 17.30 Večerni koncert. 20.00 Koncert, nato plesna glasba. — Rim: 12.45 Lahka glasba (plošče) 17,00 Instrumentalni in vokalni koncert. 20.35 »Cendrillon«, lirična komedija (Mas8«n%t). — Berlin; 19.25 Zborno petje. 20.30 Zabavna glasba. 21.10 »Der tollc Kapetlinei-ster«, vesela opera. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncert. 20.30 Lahka glasba. 22.15 Koncert. — Toulouse: 17.00 Koncert. 18.30 Plesna glasba. 18.55 Plošče. 20.30 Prenos iz gledališča. — M. Ostrava: 12,35 Koncert orkestra. 16.30 Prenos iz Brna. 19.15 Pesmi. 22.20 Orglarski koncert, prenos iz Prage. — Leipzig: 16.30 Ogrska in ciganska glasba. 19.30 Zabavni koncert. 21.00 Simlonieni koncert.
Podčetrtek
V Trbovljah je umrl Ivan Ferbič, devetletni sin uglednih staršev in eden najboljših učencev, kar ie dokazal tudi |>ogreb, ki ;e je vršil lo nedeljo. Kako |>riljubljen jc imenovani učenec, katerega vroča želja jc bils, postati enkrat mašnik, jc spoznati iz krasnih poslovilnih besed, katere jc govoril njegov g. katehet Jože Zmavc. Žalujočim staršem naše iskreno sožalje, preč. g. katehetu pa najlepša 1 zahval«.
Simon Bolivar - osvoboditelj
Dne 17. decembra letos bo pet južno-ame-riških republik slovesno obhajalo stoletnico smrti svojega ustanovitelja: Venezuela, Kolumbija, Ekuador, Peru in Bolivija. Poleg teh se bosta tudi Chile in Argentina spominjali moža, ki ju je podžgal k osvobodilnemu gibanju.
Simon Bolivar sc jc rodil 24. julija 1783 kot sin bogatega posestnika v Caracasu, glavnem mestu Venezuele. Svoje starše je že zgodaj zgubil in je prišel, 15 let star, v Madrid in Pariz, da bi užival vzgojo, primerno njegovemu stanu in bogastvu. Na dvoru v Madridu in pariških salonih je s svojim sigurnim nastopom kmalu vzbudil pozornost. Ko jc bil star 19 let, je po osemmesečnem zakonu zgubil svojo ženo, ki jo je silno ljubil. Po njeni smrti se ni vee poročil, marveč je vse svoje sile zastavil v službo narodne stvari. Na svojem potovanju v Rim je na aventinskem griču javno in glasno napravil obljubo, da bo osvobodil svojo deželo izpod španskega jarma.
Star 23 let se je vrnil v Venezuelo in se pridno udejstvoval pri osvobodilnem gibanju. Dne 19. aprila 1810, ko je došla vest, da je Napoleon osvojil Španijo, je v Caracasu izbruhnil prvi upor. Sestavila se je revolucionarna vlada, ki je poslala Bolivarja kot pobla-ščenca v Evropo, kjer naj bi skušal pridobiti Mirando, venezulanskega rojaka, \Vashingto-novega bojnega tovariša in francoskega maršala, da bi se postavil na čelo osvobodilnih bojev. To se je Bolivarju posrečilo. Ko so bili naslednje leto Francozi na španskem tepeni, je španska vlada poslala v Venezuelo svoje brodovje. Bolivar, ki je poveljeval najmočnejši trdnjavi v deželi, Puertu Cabellu, jo je izgubil, ker so ga izdali njegovi častniki, Miranda pa je moral kapitulirati pred neprimerno močnejšimi rojalističnimi četami. Po tem porazu je bilo prve republike v Venezueli konec.
Osamljen se je podal Bolivar, ki je bil takrat etar 29 lel, v Cartageno v Novi Granadi, današnji Kolumbiji, kjer je izdal na prebivalstvo poziv za pohod proti Caracasu. Z S00 možmi je šel nad Špance ki so imeli v Caracasu in notranjosti 15.0C0 dobro izvežbanih vojakov. Cartagena je oddaljena od Caracasa približno toliko kakor Pariz od Moskve in pot je peljala skozi tropična močvirja, čez kamenite, nerodovitne ravnine in čez visoke, zasnežene Kordi-Ijere, neprehodno ozemlje, kakršnega Evropa sploh ne pozna. V malih praskali je premagal Špance, in po vsaki zmagi so se mu pridružile nove čete prostovoljcev. Avgusta meseca leta 1813 je na čelu svojih čet vkorakal v Caracas, kjer so ga pozdravili kot El Libertador-ja, osvoboditelja. Ta pridevek je odslej imel kot oficielni naslov in pod tem imenom ga pozna tudi zgodovina.
Boji so sc nadaljevali. 'Zmage so sc menjavale s porazi. 1814 je bil Bolivar pri La Puerti poražen in kmalu na to je padla Va-lencia, njegov glavni stan, v roke Špancev. Z ladjo se je Bolivar vrnil v Cartageno. Bil je poražen bolj od svojih lastnih rojakov-roja-listov, ki so podpirali Špance, kakor od Špancev samih. Leta 1815, po padcu Napoleona, so se Španci pojavili v južni Ameriki s tako močno armado, da so bili kmalu zadušeni zadnji ostanki upora in je Bolivar moral bežati na Jamajko. Tukaj se je pripravljal na novo ekspedicijo in decembra meseca 1816 se je izkrcal » 250 možmi v Venezueli. Pridružili so se mu prostovoljci in s temi četami se je pri-rinil mimo Špancev daleč v notranjost dežele proti Orinocu, kamor so ga Španci zasledovali. Kakor je v Rusiji Napoleona premagala zima, tako so izgubili Španci polovico svoje armade vsled mrzlice in grozne suše, ki je vladala v notranjosti dežele.
Februarja meseca 1819 je kongres v Ango-sturi izvolil Bolivarja za predsednika z diktatorsko oblastjo. Ko je nastopila doba dežja,
je začel svoj slaven pohod proti zapadu čez brezkončna ozemlja, skozi preplavljene ravnine, čez ledene Kordiljere. Napoleonov pohod v Rusijo je bil proti temu pohodu pravi sprehod. Španci v Novi Granadi so komaj verjeli svojim očem, ko se je pomikala po skalnatih stenah navzdol cela armada. Bolivar je takoj napadel in osvobodil Novo Granado 1819 z bitko pri Bojaca. Združil je Novo Granado z Venezuelo v republiko Kolumbijo. 1820 je bil izvoljen za predsednika nove republike. Ko je leta 1821 z bitko pri Carabobu končnovcljavno osvobodil Venezuelo izpod španskega gospodstva, je v naslednjih letih rešil Ekuador in Peru tuje nadvlade. Pri Juninu in Ayacuchu so njegove čete odločilno premagale Špance. Ustanovila se je republika Bolivija, imenovana po Bolivarju.
Kmalu nato pa so izbruhnili politični spori. Bolivar bi se rad umaknil v dobro zasluženi pokoj, pa so se v vseh osvobojenih deželah politiki in častniki preprali za oblast in ker je samo Bolivar užival splošen ugled in zaupanje, ni mogel odstopiti od vodstva. Kmalu je doživel najnizkotnejše napade od strani onih, ki so mu bili najbližji. Vlada v Bogota ga je izvolila za diktatorja. Njegovi sovražniki so odgovorili z atentatom, ki se je pa ponesrečil. Obdolžili so ga tiranstva. Izmučen, užaljen na svoji časti in telesno strt se je leta 1830 odpovedal vladnim poslom. Ubog in razočaran je umrl 17. decembra 1830, šele 47 let star, toda v polnem pomenu besede izrabljen.
Anekdota o danskem kralju
Danski kralj Kristijan X., ki je pred kratkim praznoval 60 letnico svojega rojstva, je zlasti med dijaštvom zelo priljubljen, saj je bil on prvi iz vladarske rodovine, ki je obiskoval vseučilišče. Mnogokrat je bil v družbi z mladimi študenti kopenhagenške univerze in pred kratkim se mu je v njihovi družbi pripetila mična zgodbica. Mlad 4tl|dent se je dvignil in začel govoriti. Dejal je svojim tovarišem.
Zeppclin na tračnicah. Na železniški progi Hurgvvedel-Celle pri Hanovru so prvič preizkusili nove vrste motorni voz s propelerjem. Iznajditelj je Franc Kruckenberg, obratovodja Družbe za prometno tehniko. Voz doseže hitrost 182 km na uro in ga smatrajo kot izborno prometno sredstvo.
Imenujejo ga tudi »Zeppelin na tračnicah«.
naj bodo veseli, da morejo pozdraviti v svoji sredi preljubega Kristijana. V veliko začude-nost in strah kraljevega spremstva in več prisotnih univerzitetnih profesorjev, je mladi mož nadaljeval: »Ti veš predragi Kristijan, kako radi te imamo vsi in kako smo ti hvaležni, da se kljub svojemu visokemu poklicu ponižaš med nas navadne smrtnike«. Pri teh zadnjih besedah je celo kralj napravil nekoliko jezen obraz. Najbrže si je mislil, da je to že nekoliko prevelika demokracija. Bojazen navzočih pa jc še narasla, ko je študent dvignil kozarec in napil na zdravje »našega preljubega tovariša Kristijana Gotschalka, ki ga po vsej Danski tako spoštujejo . Pri besedi -Gotschalk pa sc je vse oddahnilo in vsa družba s kraljem vred sc je začela smejati. Med navzočimi se je namreč nahajal tudi najslavnejši danski pesnik Kristijan Gotschalk, kateremu je Veljala študentov-ska napitnica.
125 letnica smrti
gleškega brodovji garjem, v kateri Slika nam
admirala NeMna, Horatio Nelson. najslavnejši angleški general, poveljnik an-a v vojni protr Napoleonu, je padel 21. oktobra 1805 v veliki bitki pred Trafal-je premagal francosko brodovje in s tem zagotovil angleško nadvlado na morju, predstavlja smrt admirala Nelsona, zgoraj na desni pa Nelsona samega.
Drzni tihotapci
Na holandsko-belgijski meji sc jc te dni pripetil dogodek, ki je pokazal izredno drznost tihotapcev pri njihovem poslu. Tam sc je v zadnjem času tihotapstvo bohotno razpaslo, to pa radi povišanja carine na špirit in žgane pijače. Te dni ob 5 zjutraj so opazili carinski uradniki na holandskko-belgijski meji tovorni avto, ki je prihajal iz Belgije. Ker pa šofer avtomobila kljub pozivom ni hotel ustaviti, so oddali cariniki nanj nekaj strelov, ki so obvestili v bližini nahajajoče se tovariše na tihotapce. Ti so res zagradili cesto z vozovi in drugimi ropotijaini. Tovorni avto, ki je imel zelo slabo luč, sc jc počasi bližal zapreki. Ko jc šofer opazil zapreko je ugasnil vse luči in odprl poln plin. Avto je zdrvel naprej in zapreka jc bila hipoma porušena. Kljub temu, da so cariniki streljali na avto, je ostal šofer nepoškodovan. Avto je izginil v jutranji megli, carinikom рг jc ostal dolg nos ...
Kritikom ne smemo vedno verjeti
Pred kratkim je neki mlad francoski pisatelj uporabil nenavadno metodo, da se prepriča o literarnem znanju gledaliških upravnikov. Poslal je sedmim upravnikom Mollerovo delo: CJeorge Dandin. Spremenil je le naslov in pa imena oseb. Delo so vsi ravnatelji odbili in pripomnili, da jim ne ugaja. Literarne revije pripominjajo k temu, da so take poskuse napravili razni pisatelji že večkrat. Tako je neki pisatelj, jezen radi neumestne kritike, prepisal na pisalni stroj neko Corneillovo tragedijo, izpremenil naslov in imena ter jo predložil književnemu odboru. Čez nekaj dni je dobil delo nazaj z obširno pripombo, da delo ne odgovarja. — Odbor za proslavo Device Orleanske je preteklega leta razpisal tekmovanje za najboljšo odo. Neki srednješolski profesor Je prepisal troje pesmi, in to od Musseta, Lamar-tina in Hugoja ter jih predložil odboru 7. iz-premenjenimi naslovi. Odbor mu je Museetovo in Hugojevo pesem vrnil, Lamartine pa jc dosegel šele sedmo mesto. Slavni tenorist L., ki je z velikim uspehom naslopal v Belgiji, je prosil za nameščenje v pariški operi in pri tem ni omenil svojega imena in uspehov. Ob priliki preizkusa ga je ravnatelj prekinil in mu priporočil, naj še nadalje študira petje. Eden prvih newyorških kabareto; je letos pozimi razpisal konkurz za najboljšega posnemalca Charlia Chaplina. Chaplin je slučajno zvedel za ta razpis in se je prijavil pod izmišljenim imenom. Dobil je še le deveto nagrado.
jiuJ g
и<л O O m ro o
" —O
liana Dominik:
Moč treh
17
i
..3 -
- S*
N
<0 •R3
S Sn 5 »
los
=• « — » s«:
.П i , - . .2
i ia5
d O oN'' O

o
L
J*jfg I aSsJUs
9
."'iS .
Seisir j
Roman iz leta 1955.
Manj lahko se je uveljavila njegova žena v angleški družbi. Že pri prvih korakih je po naravnem nagibu čutila zdržno nezaupanje, ki je veljalo bivši pevki. V družbi jo je predvsem ženski del napol trpel. Toda lado Diana Maitland, hčerka poljskega mogotca, ni niti za hip prenesla, da bi jo v družbi samo trpeli. Začel se je tih, žilav boj. Korak za korakom si je lady Diana osvajala položaj, ki ji je pripadal po činu njenega moža in po njenem rojstvu. In če je danes slala tu kot enji prvih dam angleške visoke družbe, je imela zahvaliti to v prvi vrsti svojim lastnim duševnim in telesnim prednostim. Njen zakon ni veljal samo kot zgleden, temveč tudi kot srečen, če tudi doslej ni imela potomcev.
Grof Robarts je ponovil svojo ponudbo.
»Deset funtov na to, da bo prvi ameriški čoln ob četrt na enajsto tukaj.«
Mr. Pykett je sprejel stavo.
»Sto funtov proti, da ne bo ob četrt na enajsto noben ameriški čoln tu. Petdeset funtov, da dopoldne ne pride sploh nobeden.
Misli so se podile lordu Maitlandu po glavi. Mr. Pykett je pripadal avstralski zbornici. Moral je natanko poznati niti, ki se predejo med Ameriko in Avstralijo. Gotovo ni brez vzroka, če je stavil, da ne pridejo Američani. Toda lord Maitland je dobival vsak četrt ure brzojavke iz Amerike in je videl, da se je
razburljiva pisava ameriškega tiska prvih jutranjih ur zelo omilila. Ali hočejo uspavati Anglijo, da bi jo potem mogli napasti tem sigurneje? Ali pa je prišel Cir Stonard k zavesti in odložil odločitev? Nobenega pravega odgovora ni našel na ta vprašanja.
Prekinili so ga v njegovem razmišljanju. Točka, ki so jo zagledali v zadnjih sekundah na obzorju, se je naglo večala. Iz neizmerne višine se je spuščala in rastla vsak trenutek, dokler ni legla široka in masivna na sinje Solentske valove. Tam v valovju je letalo lahno zaplulo sem in tja, rožljaje so spustili sidra v globino in pritrdili njogočni trup. Plapolaje se je dvignil na krovu zvezdnati prapor in kakor po čarovniji so razpeli v malo trenutkih vzdolž ladje pestre zastave. Dobrodošlice iz množice so pozdravile prvi prekomornik, kateremu sta v nekaj minutah sledila dva druga.
Mr. Pykett je izpolnil mirno ček za 150 funtov in ga izročil grofu Robartsu. Medtem ko je to delal, si je na tihem zastavil ista vprašanja kakor lord Maitland. Zakaj pušča Cir Stonard še vedno potniška letala semkaj? Ali se je v zadnjem hipu premislil in preložil odločitev?
Ozračje je bilo napolnjeno s politiko. Tudi na pogovor dam je vplivala. V presledku razgovorov si razločno slišal prijetni glas lady Diane:
•Kako naj bi se borili Anglija in Amerika med soboj? Skupni jezik brani to. Je to najmočnejša vez, ki druži ljudi med seboj.«
Grof Robarts je prikimal. »Jaz ne bi mngel razumeti, da bi se englishspeakers (angleški govoreči) morili med seboj.«
Gospe niso verovale v možnost vojne. Vedele pa
so tudi malo o politiki in državniški modrosti Čira Stonarda.
Zunaj se je začela tekma med letali-potapljači. Z velikih višin so se zagnali zrakoplovi, prerezali s tleskom vodno gladino, zapustili za seboj še kratko sled od propelerjev razburkane vode in potem so izginili. Kot podmornice so nadaljevali svojo vožnjo. V zmislu tekmovalnih pogojev so morali pod vodo prevoziti dolgo progo, vzeti v globini petdesetih metrov zasidran čolnič in v predpisanem času na določenem mestu splavati na vrh.
Okrog ameriških letal so se sukali carinski čolni. Carinski pregled je trajal le kratek čas. Že so spustili prekomorniki sami motorne čolne. Posamezni od prišlecev so stopili na suho, da se snidejo tu s prijatelji in znanci.
Pot potapljačev je bila dolga. Zato so po sporedu nastopila letala brez strojev k tekmovanju. Po veličastnem prizoru zračnega brodovja in vražjem nastopu potapljačev je prišla idila. Z najvišjih vrhov obrežnih pečin so odplula posamezna letala. Liki metulji so se gugala z napihnjenimi nosili po zraku. Čestokrat so malone nepremično visela na istem mestu, potem so mahoma razpela krila in se nalik albatrosom povzpela v višave.
Grof Robarts je stikal okrog, s kom bi mogel znova staviti radi poleta z jadri. Ostali gostje lorda Maitlanda so pazljivo motrili skozi ostre daljnoglede jadrnike, ki so se vzpenjali vedno višje. Na krovnih stopnicah Maitlandove jahte so se slišali koraki. Prihajali so novi gostje. Sir Artur Vcrnon, prednik lorda Maitlanda v admiraliteti. Pripeljal je nekega tujca v ta krog.
Gospod dr. Glosin iz Trentona v Državah ...«
izbor za kranjski okraj
Anketa za določitev sadnega izbora za kramj-*ki okraj se je vršila v Kranu v dvorani Ljudskega doma v ponedeljek, dnt 30. t m. v navzočnosti zastopnika kr. banske uprave g. ing. Skubica, okr. kmet. referenta Sustiča, strok, pomočnika Zdolška, ravnatelja g. Janka Žirovnika, g. Viktorja Omerze, zastopnikov sadjarskih in kmetijskih podružnic in občinskih kmet. odborov, kakor tudi drevesničarske zadruge v Dorfarjih. Anketo je obiskat tudi predsednik Kmetijske družbe g. Oton Detela. Zborovanje je vodil okr. kmet. leferent, strokovno razpravo pa zastopnik banske uprave. V debati je zlasti temeljito razpravljal Omet za. Mnogo zanimivih podatkov in pojasnil (jledc posimeznih sadnih okolišev so dali ludi zastopniki iz selške doline, iz Doriarjev, Predo-selj in od drugod. Po triurnem razpravljanju in izmenjavi različnih mnenj se je določil sledeč sadni eorthnent:
A Jabolka.
1. Poletne sorte: Šarlamovski, II. Jesenske sorte: Pisani kardinal, III Zimske sorte: 1. za ■splošno uporabo: Baumanova reneta Ontario Boi-
kovo jabolko, Bobovec, Besniško |abolko (»vo-ščeraka«); 2. za preizku3n]o: Jonatfian.
Dobave. Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 30 I. m. ponudbe glede dobave 400 kg azbestnih grafitnih vrvic. — Ravn. drž. rudnik* Kukanj sprejema do 29. t. in. ponudbe glede dobave 300 komadov jeklenih krtač, 150 komadov beterij in žepne svetiljke, 100 komadov žarnic za žepne svetiljke, 1000 komadov vžigalnikov za kar-bidne svetiljke, 30.000 kg negaienega apna ter glede dobavo raznega mizarskega orodja. — Ravn. drž. rudnika -Senj sprejema do 3. nov. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnih žebljev, 1500 kg lovotne masti in 3250 kg žičnikov. — Dne 5. nov. bo pri ravn. drž. žel. v Subotici oferl. licitacija glede dobave 30Ш komadov melel in 5C0 komadov ščetk ter glede dobave 41.00»» kg rebraste pločevine; pri ravn. |>ош. prometa v Splitu pa glede dobave pisarniškega Materiala.
Popravilo streh. Ravn. drž. žel, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudi«' glede oddajo popravila streh v območju progovne sekciji' Ljubljana gor. kol.
Borza
Dne 21. oktobra 1930.
DENAR
s.i deviznem trgu so se tečaji ponovno dvignili, ker je švicarski frank oslabel in so devizni tečaji v Ctuihu narastli. Do zaključkov je prišlo v devizah Curih in Praga, prve je bilo zaključeno 1.3 milj. Din. Obe devizi je dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2273.50 bi., Berlin 1345 50 bi., Bruselj 787.40 bi., Budimpešta 988.50 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.50 bi., London 274.38 b!., N«wyork 56.335 bi., Pariz 221.59 bi., Praga 167.11 —167.91 (167.51). Trst 295.68 bi.
Zagreb. Amsterdam 2273.50—2279.50, Berlin 1344—1347, Bruselj 787.40 hI., Budimpešta 988 50 W„ Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795—798, London 273.98—274.V8, Newyork 56.235—56.435, Pariz 230.59—222.59, Praga 167.11—167.91, Trst 294.5214 —296.Ž214. — Skupni promet brez kompenzacij j* znašal 4.4 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1344—1347, Budimpešta 987 —990, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795—798, London 273.9S—274.78, Newyork 56.235—56.435, Pariz 220.59—222.599, Praga 167 11—167.91, Milan 294.35—296.35.
Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.40, Atene 6.65, Berlin 122.825. Bruselj 71.85, Budimpešta 90.20, Bukarest 3.06. Carigrad 2.44, Dunaj 72.675. London 25.03375, Madrid 53.60, Nevv^prk 515, Pariz 20.22, Praga 15.27, Sofija 3.73, Trst 26.97, Varšava 57.70, Kopenhagen 137-95, Stock-holm 138.30, Oslo 137.85, Helsingfors 12.975.
VREDNOSTNI PAPIRH
Tcndenca za državne papirje je neenotna: Vojna škoda je popustila, pač pa so se nadalje učvrstili dolarski papirji, vendar se opaža, da je dv ig postal počasnejši. Promet je bil v državnih papirjih znaten. Znaten je bil nadalje promet v bančnih papirjih, kjer so padli zaključki v Poljo-, Jtigo-, Etno- in Zemaliski banki ter Praštedioni po neizpremenjenih tečajih. Po dolgotrajni stagnaciji je bil danes trg industrijskih delnic živahnejši. Zaključena sta bila Guttmann in Slaveks, nadalje Tovarna vžigalic Drava in osješka Sečerana, slednja je nekoliko slabe,ša. Velik je bil promet v delnicah Trboveljske, ki se je v teku borznega sestanka dvignila od 364 na 370 Vetji promet je bil tudi v delnicah Dubrovačke parobrodske plo-vidbe, ki je najprej popustila od 405 na 400, proti koncu pa se je zopet učvrstila na 402.50.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bi., 7% Bler, pos. 84.25 bi., Celjska pos. 160 den„ Liublj. kred.
B.	Hruške:
■ „,JWf.nske: Avr»nška. H- Zimske: Pasto-rovka. III. Mostne: Tepka in Vinska mitnica.
C.	ČreSnje.
Dunajska in debela hrustavka. Višnje: Lo-thovka.
C.	Sliv«.
Zelena rinklota, češplje: domača češplia.
D.	Orehi:
Podolgasti tenko-lupinasti, domači.
E. Kostanj:
Izbrani debeloplodni, domači.
V teku razprav ni bilo opaziti mnogo -azliČ-nosli v mnenjih in presoji sort, temveč so bila tozadevna mnenja з malimi izjemami skoraj enaka, To je dokaz, da so prišli delegati na anketo pripravljeni. Slavljenj predlogi so bili dobro premišljeni in pretehtani, Zato je skoro z gotovostjo pričakovati od določenega izbora, da bo ustrezal tako domačim potrebam ia domačemu Irgu, kakor tudi za izvoz.
122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170— 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Ruše 280 —300.
Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 88 50 bt„ agrari 52.50—54.50, vojna škeda ar. 432.50—433 (433), kasa 432—433, XII. 433—435, 8% Bler. pos. 92.25—93 (92.25, 92.50), 7% B!er pos. 82—83.50 (83.125, 82.75), 1% pos. Dr ž hip. banke 82—82.50 (83), b% begi. obv. 72—73 (73). — Bančne delnice: Ravna gora 75 den , Hrvatska 50 den., Katolička 36—40, Potjo 56—56.50 (56), Union 192—195, .lugo 78—79 (78). Lj. kred. 122 den., Mediunarodna 68 den., Narodna 8250 bi.. Obrtna 36 den., Praštediona 922—926 (922—921), Etno 130—140 (135), Srbska 188—189 (188), Zemaljslta 129—131. — Industtijske delnice: Nar. šum. 25, GuUmann 130 —135 (130), Slaveks 57—58 (57), Slavonija 200 den., Danica 100—102, Pivara Sar. 185 den., Drava 225—237 (230), SeCerana Osiek 295—300 (297, 295), Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 190 den., Brod vag. 80 —95, Union 120—140, Vevče 124 den., Isis 40—46, Ragusea -100—405 (405, 400, 402.50), Jadr. plov. 560—610, Trboveljska 369—370 1364, 367, 368, 369, 370).
Belgrad. 1% inv. pos. 87—88, agrari 55 den., j
voj. škoda prompt zaklj. 451.25, 451.50, 452, 151.50 i 452.50 (2000 kom.), na koncu 451.50—452.50. XI. j 454.50—456, XII. 458—459 (zaklj. 458), S% Bler. 1 dos. zaklj. 97, 7% Bler. pos. 86.625—86.50 (7000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 82—82.25 (6003 dol.), 6% begi. obv. 74 (50.000 Din nom.).
Notacijc dri. papirjev v inozemstvu: London 7% Bler. pos. 81.50—83. Newyork 8% Bler. pos. 90.50—91, 1% Bler. pos 87—83, 1% DHB 79.125 —82.
Dunaj Don. sav. jadr. S8 35, Wiener Bank-bankverein 17.45. Creditanstalt 47.20, Escompte-gesellschaft 129, Zivno 90, Union 21, Ruše 34, Mun-dus 150, Alpine 20.85, Trboveljska 45.50, Rima Murany 71.50,
Žitni trs
Tako Čikago kakor Budimpešta javl'ata danes čvistajto in prijazne So tendenco. Pri nas ie
ostal položaj neizpreinenjcn. ravno tako tudi cena. Trg se nahaja v stagnaciji. Realizirajo se stari zaključki. Iz tega se vidi, da so bili večinoma efektivno kriti.
Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. post. dob prompt.) Pšenica 80/81 kg, 1%, 215—217.50,
70/80 kg, 2%, 205-207.50, 78/7!) kg, 2%, 190-102.50, rž 72 kg, 2%, 157.50—1(10, ječmen 00/70 kg pivov. 205.50—205, oz. mili" kg, 170—172.50, koruza bač. 102.80—165, okrogla za mletev 185 do 187.50. umetno suš. ml vozn. 160—152.50, nav. vozn. 155—157.50, času prim. suha 127.50—180, oves bar. 1'J0—192.5<>, moka Og vag. bi. 350—355.
Sombor. Fižol bč. uzančni 265—275, bč. beli izbrani 250—260. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet 71 vagonov,
Novi Sad. Vse neizpremenjeno, Promet: pšenica 16, ječmen 15, koruza 21, moka 4, otrobi 1 vagon. Tendenca nespremenjena.
Budimpeita. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica okt. 15—15.05. zaklj. 14,98—15, marec 16.10—16.14, zaklj. 16.10—16.11, mai 1645— 16.46, zaklj. 16.45—16.46; rž marec 9.45, zaklj. 9.45—9.46; koruza maij 12.40—12.50, zakli. 12.48— 12,49.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Puročilo Ivrdkc Edv ard Saborsky & Co., Dunaj.) Danes je bilo prignanih 9833 pršutarjev in 5069 špeharjev. Iz Jugoslavije jih ie bilo 4443. Kotirali »o: špeharji I. 1.55—1.60, najboljši 1.64, II. 1.50—1.52, kmečki pia?iči 1.52—1.62, pršutarji 1.40—2.05. Tendenca: špeharfi za 2—4 groše cenejši, pršutarji nespremenjeni.
Hmelj
Niirnberg, 21. okt. as. Danes je bilo pripeljanih 200 bal. V prometu je bilo 150 bal, in sicer vseskozi srednjega ballertauskega po 55—SO mark. Mncgo se je povpraševalo po jugoslov. hmelju, vendar pa ni bilo dovoza. Od inozemkega hmelja se ]e prodalo le nekaj malega štajerskega po 55 mark. Razpoloženje še nadalje čvrsto.
Les
Povpraševanje je za 200 m3 jamskega lesa (bor) 2, 2.50, 3, 3.50, 4 m, sr. prem. v vrhu 12/17 cm, za 220 m3 jamskega lesa (bor), deb. na sredini 20—30 cm, 8, 6, 2.50 m. — Ponua pa sc 200— 220 m3 bor. brz drogov 8—12 m, nekaj komadov 6.50 m, deb. v vrhu 11—16 cm.
Iz službenih objav
Velesejem r. z. z o. z. ima občni zbor 4. novembra v prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani ob 11.
Izžrebane komunalne zadolžnice. Pri 30. žrebanju 4УзУа zadolinic Kranjske deželne banke so izžrebane tele komunalne zadol.-nice: po 2000 K št. 286, 287, 327, 332; 1003 K 38, 40 ; 200 K 381, 386, 391. Izplačevanje se prične 1. janauarju 1931.
Razpisana licitacija za prevzem del. Vodovodna zadruga na Sladki gori razpisuje dela — prvi del — pri dveh zajetiih v Sopotu in rezervoarju v Sopotu za 6. nov. ob 11 na licu mesla (predra-■ čim 26.412 Din, oz. 40,764 Din).
Oddaja gradbenih del аа III. delu ceste Sv. lVtcr — Lošiane. Okrajni .cestni odbor v Mariboru razpisuje za 5. november ob 11 v prostorih odbora ponovno licitacijo za zgradbo to ceste na 111. delu od km '_4>48 do 5727.
Razpis cestarskih mest na državnih restah. Okr. načelstvo v Mariboru razpisu o do 10. nov. t. I. vložitev prošenj zu cestarska mesta" na dr. Trojan-
vesti. v Zg PoUkrtvi, »e4. v Ruiii<.«-lu, dalje na Ptujski cesti 2 mesti in na drž. Varaždinski cesii 1 mesto. — Okr. načelstvo v Kranju razpisuje dve mesti drž. cestarjev v Zapužab in v HruSici. Prošnje jo vložiti do 20. novembra I. I.

V globoki žalosti sporočamo, da jc naš nadvse ljubljeni sin in brat, gospod
IVAN KLUN
dijak VI. razreda UI. real. gimn. v Ljubljani
dne 21. oktobra 1930 v tukajšnji Splošni bolnišnici po kratki bolezni boguvdano umrl.
Truplo blagopokojnika prepeljemo v Ribnico, kjer se bo vršil pogreb v četrtek dne 23. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti Ribnica št. 49 na ondotno farno pokopališče. Ribnica-Ljubljana, dne 21. oktobra 1930.
Ivan Klun, oče.	Amalija Klun roj. Podboj, mati.
Ciril, Metod in Andreja, brata in sestra.
Mestni pogrebni /ared r Ljnbtjani
Spori
Kar dva protesta
Ljubljanska nogometna podzveza bo po dol« geni času zopet imela priliko, da rešuje proteste proti verificiranju prvenstvenih tekem. Kar dva protesta se opirala na krivične, o/, i r. nepravilne odločitve sodnikov. Prvi se je pritožil Slovan, radi sojenja gosp. Dolinarja pri tekmi z Jadranom, kjer ije žvižgal gol, ki ga pa pozneje ni priznal. Pogroška sodnika jo v tem slučaju očitnejša. Drugi protest jo vložila Ilirija proti verificiranju tekme s Pri-inorjem. Oba protesta sta dobro utemeljena, prizadeta kluba sla upravičena protestirati, zato bo imela podvzeza težko stališče. Kajti odločitve sodnikov se težko ovržejo pri zeleni mizi.
Občni zbor „Slovana"
V	soboto zvečer se je vršil pri Lloydu ob številni udeležbi članstva redni občni zbor klubu, ki 'je prinesel poiHiin prevrat v vodstvu kluba samega, I »leg tega pu so bili storjeni tudi sklopi, ki so /a uadaljiti razvoj kluba zelo važni.
V	odsotnosti predsednika dr. Knafliča je otvoril občni zbor podpredsednik g. Kunaver, ki je v kratkih besedah orisal delovanje kluba in vzroke nazadovanja kluba v zadnjem času. Stari odbor je dobil absolulorij. Noto jo padel predlog trgovske .-kupine v klubu, da se izpremeni naziv kluba v ■•/Trgovski športni ldub Slwanc. Predlog, ki je bil podpori z dejstvom, da sestoji sedanje članstvo po pretežni večini iz trgovskih slojev, je bil soglasno sprejet.
Pri volitvah je predložil zastopnik trgovske grupe listo, ki je biki sprejeta /. absolutno večino, izvoljeni so bili: predsednik Fridrich Aleksander, podpratednik Dorčec Ivan. tajnik Grm Ivan, blagajnik Bucik Anton, ostali odborniki: Kramar Jože, Skalar Jožo, Legat Mirko, Gluha k Lujo Laznik Vili, Felber, Detela, Shrehovee Ivan, Anko Alojz. Revizorja: Jea-n Maks, Rebeo Niko.
Mariborski s pori
Stanje prvenstvenega nosronietncpa tekmovanja.
V	noilebjo dne 2(>. t. m. se vrši zadnja prvenstvena telmta v jtseuski sezoni iu sicer SK Rapid : SK Svoboda. Maribonki pokal. Medklubski odbor I.N I' v Mariboru prLre li v nedeljo dne 2. novembra na igrSčn SK Rapida nogometni brzo turnir. Sodelovali bodo vsi mariborski klubi in sicer I »o vsaka tekma trajala 45 minut. Kot pivi par sta bila izžrebana I. SSK Maribor : SK Svoboda; drugi pa SK Rapid : SK Železničar. Zmagovalca iz vsake tekme odigrala |>otem finale. Končni zmar-govafcc dobi pokal MOI.NP v Mariboru. — Tekmovanje za i»»kal LNP. Na včerajšnji seji MOLNP v .Mariboru so bili izžrebani termini za odigranje tekem za pokal LNP in sicer: 1H. novembra na Rar pidovem igrišču SK ŽelcaiiičtM* : SK Svoboda in
1.	SSK Maribor : SK Rapid. V nedeljo dne 23. novembra se vrši finale na igrišču I. SSK Maribor. — Lahkoatletski miting. 1. SSK Maribor in SK Rapid priredila v nedeljo dne 20. oktobra ob 8.30 na Rapidovem igrišču svoj klubski miting. Tekmovanje se vrši v sledečih disciplinah: 1. tek 1(10 m;
2.	met diska; 3. tek 200 m; 4. skok v daljavo; 5. tek HX) m; 0. skok v višino; 7. lek 3<HXi m; 8. met krogle; 0. štafeta 4 X 100 m.
Izžrebane itevilke loterije za gradnjo cerkve
sv. Pankracija. — Po tej vrsti so bile izžrebane:
1975, '595, 137.	1536, 751, 1877, 3544, 499, 635,
2898, 2519, 2016,	2680. 2278, 3048. 2485, 1091, 1039,
2823, 644, 475,	3373, 1067 , 2956. 134, 3537, 1370,
033, 1926,. 159,	3896, 3426, 3587, 2397, 666, 1895.
694, 907. 2292	271, 3491, 221 704, 1927 . 3640,
1168, 756. 2272	2432, 1894, 211, 3564, 3865, 1804,
1380, 304, 3560,	3451, 3736, 3686, 166, 1481, 244,
19,	3015, 1916	2534 1597. 3596, 3818, 1280, 1323. 1690, 693, 3554,	3785, 890, 1906, 3955, 2043, 3716, 2902, 1081, 3636,	1807, 3521, 1599, 2555, 3830, 1689,
502, 560, 2118,	1007, 995, 1401, 1768, 1070, 3255,
512, 1321, 2320,	2505, 2018, 1435, 363, 3680, 2989.
1479, 495, 1422,	3455 2346, 1417, 1357 2579. 330,
2053, 3881, 95,	1452. 251, 1605, 2155, 2145, 1062,
412, 2350, 1356,	1968, 1088, 3811. 2960, 2720, 98,
2659, 219, 3006,	1258, 3116, 3517, 2199, 3564. 1714,
764, 1537, 209,	1965. 1074. 2672, 858 , 2479, 3628.
419, 2020, 3988,	1841, 3209, 1409, 965, 2195, 128t>.
20,	2192, 3845,	2641, 256, 3296, 2518, 655, 2487, 898, 2324, 3650, 1013, 3892, 2459, 1263, 248, 753,
2722, 574, 636, 1268, 2618, 377, 3017, 254, 522,
1399, 21?4, 2253,	3522. 1023, 223, 1556, 3468. 2301,
539, 762, 2339,	2213, 853. 313, 584, 523, 662,
1122, 1738, 3711,	1270. 3404, 1741, 3119, 3956. 555,
1012, 685, 467,	3932, 2295, 3674, 337, 2755, 1884. 3974, 3378, 3291, 1005, 3281 1305. 545, 3996, 3, 2748, 3619, 1554, 3555, 1009, 1716, 378, 2633, 894,
2205, 2698, 1125,	2113, 1033, 1177, 2870, 3329, 1678,
3193, 2760, 1446,	3341, 1502, 1699, 2191, 203, 809
2873, 436, 920,	652, 3977, 1918, 3513, 1726, 1040,
3054, 2477. 359,	1763, 516, 3093, 1743, 3857, 2754,
1159, 2899, 792.	3225, 2955, 1983. 2605, 3199, 3483,
1687, 1647, 2853,	3867, 1048. 3339. 506, 325, 588. 3506, 3085, 417, 352, 1332. 2951, 3693, 1134, 3620, 267, 45, 2946, 2174, 2975, 966, 3042, 910, 1189.
3687, 316, 81,	3675, 3642, 3777 , 2083, 13, 109,
2-149, 3110, 3357,	1443, 1966, 1992, 1000, 1077, 3696,
2900, 4194, 2110,	3954, 1996, 1460, 2640, 1671, 3635.
POZOr!
AntomoMiisli?
pecijalna delavnica za tapeciranje in „duco" Jičanje automobilov
MARTIN MALI - Domžale
Točna izvršitev I
Solidne cene I
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega nepozabnega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Štefana Krhne
za poklonjcno krasno cvetje in vence, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvalit, se prečas iti duhovščini, vojaškemu poveljstvu, Družabnemu klubu, Mo o-klubu »Ljubljana«, pevskemu društvu »L(ubl|ana« жа gani vo oetic in vsem gg. šefom in stanovskim tovarišem, mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spre-mili v prerani grob.
Vsem skupaj in vsakemu posebej: Bog p!ača|!
Ljubljana, dne 21. oktobra 1930.
Družina Krlmctova.
Рогог? OBJAVA
Dne 22. novembra letos ob U dopoldne se bo vršila v pisarni občinskega urada trga Nikšič javna ponudbena razprava za
gradnjo vodovoda v Nikiiiu
po prejektu, ki ga jc odobril gosp. gradbeni minister z odlokom M. G. šf. 46.879 z dns 22. septembra 1930.
Proračunana vsota znaša Din 676.097-88. Podrobni dražbeni pogoji so razvidni iz oglasa v Službenih Novinah«.
Pozor peki in trgovci
Najboljša gornjebačka moka prvorazredne marke
DESIDER FORGACS Honigov paromlin na valjke Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice.
Zahtevajte ponudbe od »Gospodarske /veze« r. z. г o. z. ;	Ljubljana
Opozarjamo no .IKali oglasnik'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki !
ZAHVALA. Za tako mnogo dokazov iskrenega sočutja in ljubezni, kakor smo jih prejeli ob nenadomestni izgubi našega predobrega soproga, očeta, strica, tasta, dedka in pradedka. gospoda
Josipa Molla
trgovca v Trbovljah
nam ni možno, zahvaliti sc vsakemu posebej. Zato smo pri-morani tem potom izraziti našo prisrčno zahvalo vsem, ki so se nas v tem bridkem času tako ljubo spomnili. — Posebno zahvalo smo še dolžni preč. duh. svetniku g. Gašparičn za tako skrbno pozornost za časa bolezni in smrti, ter za prisrčni nagrobni govor. Enako zastopniku Zveze slov. zadrug« g. Smodiš« za lepe poslovilne besede. Prav tako g. dr. Jensterle za njegovo zdravniško pomoč in prijateljsko bodrilo Nadalje spoštovanim gg. zastopnikom T. p. d. iz Ljubljane in Trbovelj, p. n. pevskemu društvu »Zvon« iz Trbovelj za ganljive žalo-stinke, prostov. gasil. draStvu, vodstvu meščanske, deških in dekliških osnovnih šol Trbovlje in Vode za častno spremstvo z učenci, darovatcljcm krasnih vencev in cvetja, ter vsem, ki so od blizu in daleč v tako čaetncm številu spremili našega predragega pokojnika na njegovi poslednji poti.
Ponovna hvala vsemi
ŽALUJOČ! OSTALI.
NOVI mm JESENSKI
VZORCI

9637-29
Din. 249.-
Okusni moški polčevlji k sprehajalni obleki. Iznenadili Vas bodo s svojo udobnostjo in eleganco.
7837-25
Din. 249.-
Naša nova vrsta elegantnega pol-čevlja za družbo, podolgasta oblika, iz finega matboksa, kombinirana z lakom.
7837-21	Din. 249.
Naša najnovejša oblika moškega koničastega polčevlja. S svojo eleganco bo ugajal tudi ljudem, ki imajo najbolj izbrani okus. Imamo jih iz rumenega boksa, črnega šev-roa ali laka.
9677-22	Din. 249.-
Naša stalna vrsta, zelo priljubljena pri naših odjemalcih. Visoki moški čevlji na zadrgo iz mehkega telečjega boksa, črni ali rumeni, polko-ničaste oblike, udobni na prstih. Trpežna gumijasta peta povečava elastičnost hoje.
6627-06	Din. 249.-.
Priljubljeni moški polčevelj široke oblike, eleganten, Iz finega telečjega boksa, črn ali rujav.
3627-22	Din. 249.
Dovršena oblika moškega polčevlja, širok na prstih, zelo udoben. Izdelavamo jih iz mehkega telečjega boksa v rujavi ali črni barvi.
3667-22	Din. 249,-
Priljubljena vrsta radi svoje dovršenosti in udobnosti. Izdelana iz mehkega telečjega boksa, široka na prstih. Dno iz najboljšega krupona s tankim gumijastim vložkom proti propuščanju vlage.
9637-26	Din. 249.-
Športni čevelj angleške oblike, kombiniran z dul-boksem z bogato perforacijo in močnim podplatom. Idealno dopolnilo športne obleke.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I 50 Din ali vsaka beseda ЛО par.
* NajmanjSi oglas • S Din. Oglasi nad devet vratie ee računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
—
Trgovski pomočnik
mlad in vojaščine prost, želi mesta v trgovini z železnino, špccerijo ali za skladiščnika. Gre tudi na deželo. - Službo nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod št. 12.077.
Krojaški pomočnik
Išče stalne službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.103.
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoj z vso oskrbo. A. Mulej, modna čevljarna, Jesenice 134.
Pouk
II
ШШШМ
Kovaškega vajenca
sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov, in hrana v hiši. M. Klun, Kočevje.
Šoferska šola
prva oblast, konc.. Ca-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra.
Natakarica
t kavcijo se sprejme na lobroidočo restavracijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.112.
Učenec
za Sčetarsko obrt sc takoj sprejme. I. Sager, ičetar, Celje, Aleksan. drova ul. 9.
Kot hišnica
v majhni vili sc sprejme takoj poštena in pridna 7-enska. Naslov v upravi pod St. 12.0%.
Pomočnika in vajenca
ta kolarstvo sprejme ta-koi Jos. Jcnič, Hrenova ulica 19.
Organ ist - cerkovnik
Mesto je razpisano. Nastop službe 1. dec. Pred-nosb imajo vešči obč. tajništva Prošnjo s spričevalom o dosedanji službi e nasloviti do 1. novem, na župnijski urad Zreče pri Konjicah.
Družabnika
sprejme večje, rentabilno industrijsko podjetje na bivš. Štajerskem v svrho povečanja obrata. Raz-ven mesečne plače tudi visok delež na dobičku. Potreben kapital 250.000
Krasna soba
v novi hiši Vzajemne zavarovalnice, drugo nadstropje, nasproti kolodvora, opremljena, električna luč, parket, se odda solidnemu boljšemu gospodu. Informacije v pisarni dr. Kreka v isti hiši.
Vilo v najem
z lepo urejenim vrtom, celo, suho in solnčno, tik kolezijskega kopališča — oddamo za daljšo dobo. Stanovanje 4 sob, kopalnice in vseh drugih pri-tiklin. Mesečno 2200 Din. Vselitev 1. novembra. — »Posredovalec«, Tavčarjeva ulica 6.
I|
Kupim parcelo
na periferiji. — Naslov v upravi pod št. 12.131.
Malo posestvo
v Šenčurju v Kranju, se-stoječe iz hiše z gospo-
Din, ki se zemljeknjižno j darskim poslopjem, 2 njiv zavaruje. Ponudbe pod in 3 parcel gozda, skupna
»Keramična industrija« št 12019 na upravo lista.
9% posojilo
na prvo hipoteko ali konvertiranje iste — nudi j Upravništvo »Merkur« -Ljubljana - Šelenburgova , ulica 6-II., telefon 30-52.
stanovanja
Stanovanje
5 sob in pritikline, se odda v bližini Krekovega trga. Naslov pri upravi '»Slovcnca« pod 11.917.
površina 1 ha, 20 a, 74 Л je na prodaj. Več o lem se poizve pri oskrbniku mestne klavnice v Kranju.
Prodamo
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ul. 4 in Stari trg 12.
Palme
stare 12 let, prodam po nizki ceni. Podrobne informacije v podružnici »Slovenca« v Celju.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Grahom moka
se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetju Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko.
Lokomobila
sistem Lanz kakor tudi rezkalni in vrtalni stroj, vse s predležišči se poceni proda Stroji so v obratu ter se jih lahko ogleda pri Produktivni zadrugi ljublj. mizarjev -Ljubljana-Glince, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila.
Proda se
lesena stena z dvojnimi vrati, cn del tudi s šipami, lesene stopnice ter več metrov lesene ograje iz trdega lesa za pisarne. Vprašanja na tvrdko I. Goreč nasl. Auerham-mer-Ogrin d. z. o z., Miklošičeva c. 301, telefon št. 24-62.
Puhasto perje
kilogram po 38 DiD razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, llica 82 Kemič. čistilnica perja.
Vrtnega pušpana
»Buscus« več sto metrov proda And. Mejač, Komenda.
Pokrivalo vagonov
plahta velika 5X8 nv na prodaj. Fotomeyer, Maribor, Gospodska ulica 39.
Holandske gomolje
prve velikosti, ločene po
imenih in barvah: Hijacinte	a Din 6-—
Tulipane	a Din 3-—
Krokuse	a Din 2-50
Narcise	a Din 3-50
Anemone 4 Din 1-75 Iris hispnnica a Din 2-— nudi
Sever & Komp., Ljubljana
Pes-volčjak
dober čuvaj, leto star, na prodaj. Zore, Vič 13.
Pisalni stroj
Kupimo
Stroj za mletev barv
rabljen, v dobrem stanju.	rabl'en- s.e .kuP\ ~~
se proda za 1200 Din. - Is,tota!" 58 P.roda>? d°hr° P. Kokalj, Gradišče 11-1. »hranjen, mizarsk. strop.
Strojno mizarstvo Andrej Kregar, Št. Vid nad Ljub.
Vrednostne
Večji kompleks
stoječega lesa, večinoma' borov, nekaj smrek in , bukev, v okolici Ljublja- ! papirje ne, ugodno naprodaj. Po- srečke, obligacije, delnice nudbe na upravo »Slov.« kupuje upravništvo »Mer-pod »Stoječ les« 12.111. kur«, Ljubljana, Šelenbur-
-——---—:- gova ulica 6/II, tel. 30-52.
Bukove deske
suhe, nekaj parjenih, debeline 25, 30 in nekaj 50 mm, dolžine 4—5 m, cca 15 m3, v bližini Ljubljane, | Kratek glasovir ugodno naprodaj. Naslov nQV Je ,akoj proda tu<j.
na obroke. Fotomeyer, Gospodska

v upravi pod št. 12,113.'
Maribor,
39.
Klavirji
Branjevsko barako
za podreti in premestiti z vso notranjo opravo proda A. Štemberger, Tovar- „	. . niška ul. 3, Zelena jama. Sva"m PredL1 nakupom ■ navideznega blaga cemh klavirjevl Kupujte na obroke
od 400 Din
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna me-Prodaja iih iz-
Leksikon
grški, latinski, francoski in nemški, kakor tudi besednjaki, poceni na prodaj. Naslov: Maribor, Ob Bregu št. 23. Pri brvi.
Damski plašč
temne barve, zelo topel	hanika). _________
in lepo kompletno zimsko	ključno le sodni izvede
obleko, vse iz najboljše	nec in bivši učitelj Glas-
tkanine, se proda. Mari-	■ bene Matice
bor, Ob Bregu štev. 23,	Alfonz Breznik
pri brvi.
Kašo
ieSprenj, ajdovo moko »edno svežo oddajo na debelo Teletreorina
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljera cesta 24.
Telefon 2059
Mestni trg 3.
Najcenejša izposojevalnica
PUlte takoj po veliki brezplačni
KATALOG
tovarne glasbil, gramofonov in harmonik MEINEL & HEROLD prodajna podr. MARIBOR št. 102-B in tudi Vi bote imeli dobro godbo in veselje v hiši
Berda
dobro ohranjena, "A, po ugodni ceni na prodaj. -Notranje Gorice.
Philipsov jubilejni
pianino
s petletnim jamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Cojzova cesta 9.
Pianine, orgle
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica.
II
Obrt
Modrece
vrhne iz Ia afrika močno
blago Din 260'— mreže - posteline odeje e žimo • cvilh najceneiš-kupite pri Rndoli Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M ZORMAN
Ljubliana, Stari trg št. 32.
lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
la
£a /tvfr 'рлел-лсм
/»л&Л/ ОЛл«50
nJU,
oa. лгатхКлД. v»
Širite »Slovenca«!

Premog sulia drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
K9SEIN
lastnega izdelka prodaja v velikih množinah Sfedišnja masiarna Djakovo.
Naš dosedanji zastopnik za Slovenijo tvrdka A. Prelog, Ljubljana, Marijin trg 8 nas ne zastopa več v prodaji Remington strojev
Našo prodajo za Slovenijo
REHIINGTON DHLTON
pisalnega stroja
stroja za seštevanje in množenje
smo poverili gosp. Josipu Kllleriu, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2/1. - Telefon 27-26
Generalno zastopstvo Remington in Dalton strojev:
mHTHDOR, ZagrEb, iiiCa 5
Zn Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karo) Cefc.
•zdajatelj: Ivao Kakotcc.
Urednik: Prane Rremiar.