Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.— _£Lajgčnina se pošilja ¡lprw5SStvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do [odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI 61SF0DAR List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Stev. 6. V Mariboru, dne 8. februvarja 1900. Tečaj XXXIV. Deželna razstava v Gradcu. Drugo leto 1901 bo v Gradcu deželna razstava. Odločilni nemški krogi v Gradcu so bili tako ljubeznivi, da Slovencem te razstave niti niso naznanili. Noben slovenski list na Spodnještajarskem ni dobil poziva, naj prijavi Slovencem nameravano razstavo in povabi Slovence na razstavo. Nemci v Gradcu nas ne poznajo. Razstava bo stala deželo seveda veliko denarja. Tudi mi Slovenci bomo morali so-plačevati. Nemci so povabljeni na razstavo, razstavili bodo svojo pridelke in proizvode ter si s tem pridobili novih odjemalcev in kupovalcev. Mi Slovenci nismo povabljeni, ne bomo imeli od razstave nobene koriste, a plačevati bomo morali .... Bilo bi umestno, da spodnještajarski Slovenci javno pribijemo to žaljivo prezi-ranje, koje se nam dogaja zopet v tem slučaju. Naj izvedo tudi na zgoraj in pri drugih narodih, kako se z nami ravna. Po našem mnenju bi bilo najboljše, da «Slovensko društvo v Mariboru», kojega delokrog se sme raztezati na celi Spodnjištajar, skliče kmalu shod, na kojem osvetlimo ravnanje naših ljubeznivih sodeležanov ter označimo naše stališče. In da nam ne bo nihče mogel očitati, da smo nestrpni, da smo prehitro razžaljeni, lahko pod častnimi pogoji celo izrečemo pripravnost, da se udeležimo razstave. Seveda se mora potem razstavi, ako Slovenci sodelujemo, tudi na zunaj poznati, da se je udeležujeta obe štajarski narodnosti. Odbor za razstavo, kateri je sedaj popolnoma iz Nemcev sestavljen, se mora preosnovati in privzeti vsaj tretjino svojih udov izmed Slovencev. Na razstavi mora vladati stroga dvojezičnost, kajti le takrat ima razstava tudi za slovenske obiskovalce pomen. Za Spodnji Štajar se mora na razstavi določiti povsodi poseben oddelek, kjer bo imela slovenščina prvo mesto. Pozabljeni Jugoslovani. Ko lani nemška večina v našem deželnem zboru niti ni pripustila, da bi se predlog zaradi slovenske meščanske šole v Št. Juriju ob južni železnici pretresaval v šolskem odseku in ko so vsled tega globoko užaljeni slovenski poslanci takoj zapustili deželno zbornico in Gradec, tedaj se je vzdignil sin slovaških starišev dr. pl. Schreiner, krepko zagovarjal ponemčevalno politiko štajarskega deželnega odbora in šolskega sveta ter med burnim odobravanjem oholih Nemcev zaklical: «Zakaj pa bi ne ponemčevali Slovencev?» Nemška večina v našem deželnem zboru torej nima nobenih skrbij za blagostanje, za srečo in napredek slovenskih Spodnještajarcev, ampak za nje ima le pobiralnik visokih davkov in polno skledo ponemčevalnih predlogov. Spodnještajarski Slovenci se morajo vsled tega vedno braniti pred vsiljevanjem nemštva in nasledek je, da je Spodnji Štajar priča neprestanega narodnega boja, ki slabi naš gospodarski in prosvetni napredek. Kakor pri nas, tako je tudi na Koroškem, Goriškem, v Trstu in Istri. Slovenci po teh pokrajinah se nevoljno vprašujemo: Ali nam je res treba tega vednega vsiljevanja nemščine in italijanščine? Ali smo mi samo zaradi tega na svetu, da postanemo del nemškega oziroma italijanskega naroda. Gotovo ne! A mi Slovenci smo po teh pokrajinah v manjšini, nemške in laške večine pa delajo z nami, kar hočejo, a osrednja vlada na Dunaju se za nas ne briga, ampak pripušča, da se nadaljuje narodnostni prepir in boj. To ne sme iti tako dalje! Mi Sloveuci hočemo napredovati v omiki in gospodarstvu, kakor drugi narodi, a ker nas napadanje drugih narodov v tem oziru zadržuje, zato je osrednja vlada poklicana, da nam priskoči na pomoč in uredi pri nas Jugoslovanih prežalostne narodne razmere. Mi dajemo državi vse, kar zahteva od nas, zato je tudi država dolžna nam dati, kar mi od nje zahtevamo za svoj nadaljni obstanek. Mi ne preziramo države, država torej tudi nas ne sme prezirati. Poklicani tolmači naših želj nasproti državni vladi so naši državni poslanci. Sedaj ko je vlada začela spravo med Čehi in Nemci, imajo naši poslanci dolžnost, ostro prijeti vlado, zakaj prezira še nadalje nas Jugoslovane, zakaj tudi pri nas ne začne urejevati vnebovpijočih narodnostnih razmer. In ako ne ugodi našim željam, potem je ni treba podpirati. Naši poslanci so že enkrat zamudili opozicijo, namreč v preteklem letu, ko so Mladočehi začeli obstrukcijo. Naj je sedaj drugikrat ne zamudijo! Listek. Na jug! Črtica s pota. — Avguštin Stegenšek. (Da^e.) 4. Posebno znamenite so v Benedkah posvetne stavbe. Za mesto so še bolj značilne ko cerkve, če izvzameš ono sv. Marka. Pelji se od železnične postaje po velikem prelivu: ob vsaki strani te pozdravljajo marmornate palače, ena lepša ko druga. Kolikokrat so jih že opevali pesniki, kolikokrat slikali slikarji. In vendar je ta lepota za umetnika vedno nova, ker vsak jo uprizori po svoje, nikdo pa je ne zadene, kakor je v resnici. Le glej! Tam-le v gondoli se ziblje zamišljen mladenič z nemškimi kodrami, gotovo bodoči Goethe, ker z nekako zadrego suče zdaj svinčnik med prsti, zdaj se ozira okoli in išče izvirnih mislij. Tam-le na sredi ceste vidiš fotografa, tam-le slikarja. Na sredi mostu, ki vodi pri akademiji čez preliv, je razpel svoje platno slikar. V pisanih barvah rastejo na njem palače in cerkve, počasi sicer, počasi, a lepe, morda še lepše ko v naravi. Ljudje drvijo mimo njega. Kdo bi se zanj zmenil! To je v Benedkah vsakdanje. Biser Benedk je veliki zaliv, ki je ob obeh straneh kakor vkovan v srebrne obroče belomarmornatih palač. Ni ga lepšega prizora, kakor zvečer se voziti po njem. Iz oken palač žari vesela svetloba, po obrežju pelje električna luč in cel venec svetilnic sije na obeh straneh iz zaliva; v daljavi so videti vedno bližje in bližje, slednjič se združijo v ognjeni črti, poprek pa ju vežejo luči z mosta Rialto. Proti sredi širokega preliva pa vlada tema. Kakor ponočna ptica švigne zdaj gondola mimo tebe, zdaj smukne druga brez luči pa tudi skoro brez glasu. Le kadar gondolijer privzdigne veslo in se voda raz-cedi v širokih kolobarjih ali pa s pojočim glasom opozori na svoj prihod, tedaj šele začneš prodirati temo, da bi ujel z očmi brzega soseda na vodi. Pa tudi morje ni celo mirno. Zmirom se giblje, valček se poriva za valčkom, morje rekel bi, diha. Nad njim pa plavajo v vlažnem zraku ubrani glasovi večernih zvonov. O krasne Benedke! Kdo bi na vas pozabil! Kdo bi ne obnavljal rad spominov na vas! In vendar! Marsiktera palača ni razsvetljena na zvečer. Mogoče da gospode ni doma; pa dostikrat tudi tam primanjkljaj prebiva, katerega ne zakriva ves marmornat sijaj. Plemenite rodovine so obu- božale in država je kupila z izposojenimi denarji — njih palače za muzeje, ali pa so prišli v roke kakemu Angležu, ki pride vsako leto le na par tednov radovat se te krasote. Pa tudi nižje sloje tlači revščina in ni menda nikjer tako hudega beraštva ko v Benedkah. Benedke so tudi mesto slikarstva. Pozno se je šele začelo razvijati, a zaradi živih barv je bilo kmalo na dobrem glasu. Sprva so slikali beneški umetniki le svete stvari, Mater Božjo, angelje in svetnike za cerkve. Ob cerkvenem zaslužku so zrastli in se spo-polnili. Benedke štejejo več svetovnoznanih slikarjev za svoje; ti spajajo z izrednimi naravnimi darovi tudi veliko osebno izurjenost. Najbolj prisrčen se mi je zdel Janez Belini. Iz njegovih slik, rekel bi, diha pobožnost. Največji mojster pa je Ticijan. Kar je slikal, ali verske ali posvetne predmete, vse je pogodil. A iz verskih sije bolj svečanost ko pobožnost in v posvetnih se je preveč udal popačenemu okusu svoje dobe. Zadnjo pot so hodili tudi njegovi vrstniki; njen konec pa je bil — propad beneškega slikarstva. Kako se dandanes trudijo Benedke, da bi postale zopet središče umetniškega gibanja! Letos so priredile že tretjo mednarodno umetniško razstavo. Čeprav jo je počastil sam laški kralj, vendar ni bila kaj posebnega. Kako je razvoženo umetniško polje! Vsak išče Politični ogled. Spravna pogajanja med Cehi in Nemci so se začela zadnji ponedeljek na Dunaju. Ministerski predsednik dr. pl. Koerber je pozdravil odposlance, na to pa sta po jeden Čeh in Nemec prebrala izjave svoje stranke. Čeh dr. Engel je rekel, da je to le začetek sprave med narodi, ki se mora izvršiti po vsej Avstriji. Nemec dr. Funke pa je takoj izzival ter izrekel staro neumno zahtevo Nemcev po nemškem državnem jeziku. Ker bodo Nemci pri vsaki priliki izzivali Čehe, zato nihče ne upa, da bi se Čehi in Nemci res pogodili. Na Dunaju bodo prihodnji mesec dopolnilne volitve v mestni obč. zbor. Bržkone se bodo štiri stranke udeleževale volilnega boja: krščanski socialci, liberalci, nacionalci in socialisti. Liberalci se že sedaj pripravljajo na volitve, kajti njim se še vedno sanja o lepih časih, ko so bili neomejeni gospodarji v mestnem zboru. Krščanski socialci bodo na vsak način imeli hud boj, ako hočejo zmagati. Županom zlate Prage je izvoljen Staročeh dr. Srb. Ne poroča se, ali je sprejel častno izvolitev. Dosedaj je bil Mladočeh dr. Podlipny župan, ki je bil zaradi svojega čistega značaja in svoje odločnosti v narodnih stvareh pri vseh priljubljen in čislan. Veliki štrajk v čeških in moravskih premogokopih še vedno ni končan. Bogati delodajalci se nočejo pogajati z delavci, čeprav so zahteve delavcev nizke in upravičene. Le v Moravski Ostravi bo štrajk menda kmalu končan, ker so delodajalci pripravljeni ugoditi vsaj nekaterim delavskim željam. Tržaškim Slovencem je dalo novo Koerberjevo ministerstvo prvo zaušnico. Dosedaj je rekurze proti nepravilni sestavi volilnih zapisnikov reševalo tržaško namest-ništvo, odslej pa bo o tem odločeval s Koer-berjevim dovoljenjem tržaški mestni svet, to je isti svet, ki dosledno prezira vse slovenske zahteve in žali tržaške Slovence o vsaki priliki. Naši poslanci pravijo, da hočejo Koerberja soditi po njegovih dejanjih. Evo tukaj jedno dejanje. Bolgarski knez Ferdinand je jako častihlepen mož in zato je že dolgo časa njegova najsrčnejša želja — kraljeva krona. Govori se, da se mu ta želja kmalu izpolni, če bo le ruski stric v to dovolil. Moč Rusije se v Aziji neprenehoma širi, tako da je začelo postajati strah nekatere evropske države. V zadnjem času je svojo stezo, da bi prišel do slave. Posebno je to značilno za slikarje. Z velikim zanimanjem sem opazoval s te strani njih dela na razstavi. Ta kar v luskinah maže barvo na platno in slika bolj z držalom nego s čopičem, a njegova podoba — pogled na švicarske ledene vrhe in snežnike — je od daleč krasna; oni zopet nam pričara pred oči ples ponočnih vil v luninem svitu, vse v modri barvi in sanjavih obrisih, nerazločno od blizu in čudno od daleč. Ta se veseli nagote in pohotnosti, oni išče zabave s slikanjem perutnine in ptičev, drugi psov, drugi zopet sadja in butelk in vsega, kar spravijo kuharice na mizo. Kolikor pa sem videl verskih predmetov, te bi bil lahko preštel vse na prste obeh rok, in izmed teh menda nobeden ni bil za v cerkev, če izvzameš k večemu eno «sladko» podobo Matere Božje. Tako daleč je torej prišla umetnost. Ker nima pravca, ker ne pripoznava nravnih načel, je zdvojena sama s seboj. In tudi gle-davca se polastč taki čuti in nekako sam seboj nezadovoljen zapusti razstavine dvorane, v katerih je toliko umetniškega truda, toliko dela, toliko upov, a tako malo pripo-znanja in še manj pravega uspeha. Kako dušno veselje pa je opazovati dela starih mojstrov! Ako prideš v Benedke, nikar ne zamudi si ogledati akademije! Neprecen- prevzela Rusija poroštvo za državno posojilo perzijske države v znesku 20 milj. rubljev. Za to prijaznost ji je Perzija dovolila, da si sme zidati na perzijskih tleh nekatere železnice in da se smejo ruske čete pomikati skozi perzijsko ozemlje. To je gotovo dovolj. Vojska v Južni Afriki. V ponedeljek se je raznesla iz Londona po celi Evropi vest, da je angleški general Buller zopet prekoračil Tugelo ter da koraka proti Ladysmithu. Takoj drugi dan pa se je iz Londona zatrjevalo, da vojno ministerstvo ne ve ničesar o prehodu Bullerjevem čez Tugelo. Torej je bržkone cela reč bila zopet samo izmišljena, da se angleško ljudstvo vsaj za par ur navduši za vojsko v Južni Afriki. V angleškem drž. zboru pa opozicija hudo prijema vlado, ker je tako nepremišljeno začela vojsko. Književnost. Uvod v narodno gospodarstvo. (Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' économie pratique" uredil Vekoslav 'Kukovec. V samozaložbi. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Strani 158, mala 8°; se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.) Tako se glasi naslov lepi knjižici, ki je izšla v slovenski narodni tiskarni v Mariboru kot ponatis iz strokovnega lista »Popotnika.« Priznati moramo, da smo se je iz dvojnega vzroka zelo razveselili: prvič, ker jo je spisal mlad, nadepoln vseučiliščni dijak g. Vekoslav Kukovec, ki nam s tem obeta, za premih naš narod še marsikaj lepega in koristnega spisati ; drugič pa, ker obdeluje knjižica obče-koristno in važno snov. Narodno gospodarstvo je za nas Slovence neizmernega pomena; ako se gospodarstveno živahno probudimo in postavimo na trdno in neomahljivo stališče, potem nam je zavarovan obstanek v nevarnem in pretežavnem boju s sovražnimi silami. Le-ta knjižica je spisana v lepem, lahko umljivem in poljudnem slogu ; jezik je čist in skoraj povsem nepomanjkljiv ; izrazi so krepki, jedrnati in ljudskim nazorom prikladni. 0 čem pa govori? Tistemu, ki se hoče gospodarstva v širnem pomenu poprijeti, hoče poljudno razložiti najvažnejše in najpotrebnejše pojme. Postavimo razlaga, kaj je: Korist in vrednost, lastnina, kaj se pravi delati? Kaj je denar, cena, kredit, kapital ali glavnica, obresti, koalicija in štrajk, kaj je asocijacija, konkurenca in monopol, kaj konzumpcija in kupčija? Taki in enaki izrazi iz narodnogospodarskega polja se razložijo ter z vzgledi ' Ijivi umetniški zakladi, ki so tam nakopičeni, so res večinoma naropani iz cerkev in odpravljenih samostanov, a vpričo njih pozabi človek, da je v dvorani in ne v cerkvi, ker se jim vidi na prvi pogled, da so slikani za oltar, da je njih namen povzdigniti revnega človeka in ga približati Bogu. Tu je cela zgodovina beneškega slikarstva. Začneš z okretnimi starimi mojstri, z njih spretnejšimi učenci greš naprej, s Ticijanom se v duhu povzdigneš, da gledaš njegovo Marijino vnebovzetje, pozneje z žalostjo vidiš posvetni duh siliti v svete podobe. Pavel iz Verone predstavlja na pr. obed Kristusov v farizejski hiši. Gostje, ki sedijo okoli mize so — bene-čanski mogotci. Na levi delijo strežniki zlato in srebrno posodo z jedili in točijo rujno kapljico. Vino in jedi gredo potem z leve na desno iz roke v roko. Tako spaja in veže ves prizor — misel na telesno ugodnost! Kje je tukaj ona gostija, katero je opisal evangelist? Tako nam je umevno, da nima obstanka umetnost, kateri manjka idej. Težko sem se ločil iz Benedk. Oziral sem se nazaj, ko je vlak ropotal čez most, ki veže mesto in kopnino in sloni na 222 kamnitih lokih. Teh mislij se nisem niti znebil, ko smo dirjali po dolgočasni ravnini, katera nas je spremljala noter do padovan-skih gričev. Kako je prijetno za oko zagle- razjasnijo. Po časnikih take izraze vedno in vedno čitamo, a malokdo jih dobro razume; ne ve, kaj pomenijo, radi tega je treba, da o njih dobimo dobre in jasne pojme. To namerava ta dična Kukovčeva knjižica; zato jo bo vsak, ki se z gospodarskimi vprašanji peča, z veseljem in z veliko koristjo čital. Spisana je v priprostih dvogovorih: učitelj se razgovarja z učenci in s kmetovalci ter jim čedno razlaga narodno gospodarstvo, Tak način opisovanja in pripovedovanja nas živo spominja na najlepšo knjigo, kar jih Slovenci imamo, na »Blažeta in Nežico« od našega nesmrtnega Slomšeka. Želeli bi bili pri izdajanju knjige samo to-le: V uvodu ali kjer si bodi v opombah naj bi bil vrli pisatelj povedal, da je izvirnik že 1. 1874 izšel, torej v času, ko so imeli gospodarstveni pojmi deloma drug pomen, kakor danes; kajti na nobenem polju se ni v zadnjih 30 letih zvršil tak prevrat, kakor na gospodarstvenem; tudi pri posameznih razlaganjih bi bilo dobro opozoriti na današnje nazore. Sicer pa — g. Kukovec zasluži vse priznanje in njegovo prvo večje delo v blagor slovenskega ljudstva, le-ta knjižica, se vsem gospodarjem najtoplejše priporoča. Dr. A. Dopisi. Iz Majšperga. V nedeljo dne 28. jan. imelo je naše kmetijsko bralno društvo svoje zborovanje. Udeleležilo se je istega precejšno število naših kmetov. Predsednik č. g. Jakob Marinič otvori zborovanje s prav umestnim govorom. Govoril je o važnosti bralnih društev v sedanjem času, kako se naj kmetje istega poslužujejo tsr je pričujoče prav gorko spominjal, naj v prav obilnem številu pristopijo k temu za vsakega kmeta velevažnemu društvu, na kar je tudi zopet pristopilo lepo število novih udov. Po končanem govoru g. predsednika prevzel je besedo tukajšni kaplan č. g. Vogrinec Janez. V jako zanimivih besedah razvil je kmetom važnost združenja in podpiranja med kmetovalci ter je razložil imenitnost zadrug in veliko potrebo taistih v sedanjih slabih okolnostih. Nato je sledil govor podpredsednika gsp. Janeza Zunkoviča, šolskega voditelja v Na-raplah. Ta je na jedni strani hvalil za dobre stvari in napredek v gospodarstvu se bri-gajoče kmetovalce, na drugi strani pa je z resnimi in krepkimi besedami grajal zaspanost in brezbrižnost onih kmetov, kateri še sam sebi nočejo pomagati, ter roke križem držeč čakajo na oni zlati čas, kedar jim bodo pečeni ptiči v usta prileteli. Mesto, da lepe dati zopet višave! Tukaj torej raste glasovita padovanske kapljica, tukaj je tudi doma moj prvi laški učitelj: Giambetista Bonin. Njegovo priporočilo je bilo res kaj vredno. Ljubeznivosti kardinalove in lepote Benedk ne bom pozabil žive dni. (Dalje prih.) Smešničar. Lov na volke. — A: Lov na volke utegne biti za lovce posebno veselje ? — B: Res! Vendar tudi nevaren je včasih; zakaj volki so prav strašne zveri. — A: 0 tem ne dvojim; pa lovci se vendar podpirajo med seboj? — B: Ne vselej. Glejte, jaz sem šel pred nekaj leti na Poljskem na volkove. Bilo nas je kakih deset lovcev. Kar se volk iz gozda naravnost v me zakadi. Vsi lovci zbeže — moja puška se sproži — in po meni bi bilo, če bi me ne bil rešil moj zvesti pes. Ta namreč zgrabi volka, in začneta se grizti, da je groza. — A: Pa kateri je bil močnejši, pes ali volk? — B: Da — tega ne morem določiti; zakaj grizla in borila sta se, dokler nista drug drugega popolnoma požrla in ni ostalo nič — raz ven njiju repov. in solnčne zimske dneve za pečjo sede pre-javkajo in tožijo o slabih letinah in neugodnih sedanjih razmerah, naj bi šli rajši v vinograd in akoravno bi se jeden dan njihovega dela malo poznalo, prekopal bi se pa vendar le v kakih 30 lepih zimskih dnevih kos, na katerega bi se lahko nasadilo naj-manje 300—400 amerik. trsov in ako je pri hiši več delavcev, nasadil bi se v treh do štirih letih ves vinograd z amerikanskim trsjem in javkanja bil bi konec. Nadalje je govoril o različnih nezgodah pri kmetijstvu. Omenil je posebno, da je trtna uš tako rekoč le sreča za kmetijstvo in ne nesreča ter je to tudi prav jasno dokazal. Razložil jim je v kratkih potezah, kako se nasprotuje trtni uši, kako se naj deluje proti peronospori in proti takozvanemu plesnivcu. Konečno pa je še obljubil, da bode zopet, kakor prete-čeno leto, vsako drugo nedeljo nadaljeval pouk o trtoreji, posebno o napravljanju ame-rikanskih nasadov, cepljenju amerikanskega trsja, o sadjereji, o živinoreji itd. ter jim zagotovil, da bode društvo to leto gledalo na to, da se bode naprosil tudi ta ali oni potovalni učitelj, kateri bode ves poduk popolni!. Da bi pa tudi ta poduk bil v trajen prid in korist našim pridnim Majšperskim kmetom, v to pomozi Bog! S temi besedami končal je govornik svoj govor. Nato se je izvolil sledeči odbor: č. g. Jakob Marinič, župnik, predsednik; gosp. Janko Žunkovič, šolski voditelj v Naraplah, podpredsednik; č. g. Janez Vogrinec, kaplan, tajnik; gospod Janez Korže, veleposestnik, blagajnik; gg. J. Sagadin, Zdravko Sagadin, Rober Karol, A. Korošec, Simon Mesarič in Štefan Gaiser, kmetje, odborniki. Izvoljeni so po takem sami jako delavni odborniki in zatorej lahko upamo, da bode delovanje našega društva v tekočem letu zelo uspešno in blagonosno za naie ubogo kmetsko ljudstvo. Želeli bi še samo, da bi nam narodnjaki in prijatelji ubogega kmetskega ljudstva iz drugih krajev poslali nekaj dobrih knjig, da bi jih zamogli podajati našim za branje vnetim kmetovalcem, da bi se po njih obvarovali nesramnega socijalnega duha, ki veje od Pragerskega proti nam zmiraj bolj in bolj. Ljudstvo bi jih željno prebiralo, ako bi jih le dobilo. Zatorej se obrnemo do vseh istih podpirateljev blagih namenov, ki so s knjigami ali morebiti z denarjem preobloženi, naj nas podpirajo v tem slučaju, in naj nam pomagajo odvračevati pogubonosno sapo, ki hoče spriditi naše dobre ljudi. Vsak še tako majhen dar bodemo z največjo hvaležnostjo sprejeli. Sv. Marjeta niže Ptuja. Ponosno sme biti «Bralno društvo pri Sv. Marjeti» na svoj občni zbor 28. jan.; zakaj pokazal je ta dan, da je društvo prvo leto svojega obstanka preživelo častno in plodonosno, nadalje pa tudi, da udje vedo ceniti prizadevanje odbo-rovo, ki meri le na razvoj in procvit društva. Velika dvorana je bila natlačena, da še hodniki zunaj so bili polni poslušalcev, ko je predsednik otvoril shod povdarjajoč namen občnega zbora, kakor tudi «Bralnega društva» sploh. Z veseljem in ponosom, rekel je, sme gledati društvo na prvo leto svojega obstanka in odbor upa, da bodo udje zadovoljni z njegovim postopanjem. Razložil je nadalje vzroke, zakaj da je društvo s svojim občnim zborom združilo ob enem slavnost v čast in proslavo velikega škofa A. M. Slom-šeka. Na to so se vrstila med navdušenimi pesmimi poročila odborova, iz katerih posnamemo naslednje: Društvo je imelo pretečeno leto 156 udov, med temi 12 zunanjih. Priredilo je podučne shode, dve veliki slavnosti, eno na čast slovanskim apostolom sv. Cirila in Metoda ter velik koncert s tombolo. — Ustanovilo si je knjižnico, ki šteje na koncu prvega leta 273 lepih knjig različne vsebine, imelo je 13 raznih slovenskih časnikov. Kako da so udje pridno rabili knjižnico in časnike, povejo nam številke. Posodilo se je 1408 knjig, 1075 časnikov med 1108 izpo-sojevalcev. Dohodkov je imelo društvo skupaj 227 gld. 47 kr., stroškov 184 gld. 23 kr., tako da še mu je ostal precejšnji prebitek za prihodnje leto. Pri vpisovanju udov se je oglasila velika večina starih in tudi mnogo novih udov in vedno še prihajajo. Pri volitvi je bil stari odbor voljen z vsklikom na novo. Sedaj nastopi željno pričakovan vlč. gsp. dr. Medved ter z njemu pristno zgovornostjo in navdušenostjo v izbranih besedah proslavlja slavnega vladiko kot učitelja slovenskega naroda, kot pisatelja, kot škofa in slovenskega domoljuba. Pazljivo je poslušalo mnogoštevilno občinstvo izvajanja dičnega govornika, ki je podal najprej kratek životopis Slomšekov. Živo je na to naslikal njegovo delovanje na polju šolstva in narodne omike s tem, da je učil ljudstvo ter mu tudi spisal primernih, izvrstnih knjig. Iz njegovega škofovskega delovanja je posebne važnosti njegovo trudapolno prizadevanje, da je sedež lavantinskih škofov bil premeščen v Maribor. Kazal je na razliko, ki je vsled tega nastala. Pri prejšnjih birmovanjih verniki v slovenskih krajih, ki so bili pod sekovsko škofijo, niso slišali nikdar svojih škofov, ker ti jezika ljudstva niso poznali. Od Slomšekovih časov je to povsem drugače. Nazadnje je govornik ginljivo povdarjal Slomšekovo čisto ljubezen do slovenskega ljudstva in jezika, kar mu je napravilo sicer mnogo nasprotnikov; opominjal navzoče k nasledovanju blagega škofa ter sklenil svoj poljudni, prepričevalni govor s trikratnim «Slava»-klicem na slavljenca. — Ljudstvo je navdušeno pritrjevalo in ko se je predsednik zahvalil velč. gsp. govorniku, navdušenih «živijo» ni bilo konca ne kraja. Pevski zbor še je zapel nekaj mičnih pesmic, med drugim Slomšekovo «Preljubo veselje» in občinstvo se je razšlo s željo, da bi bralno društvo še priredilo večkrat tako veselo in ob enem podučljivo zabavo. Iz dravinjske doline. Čudili smo se, ko smo bili dne 22. jannvarja 1.1. na volitvi za okrajni zastop iz kmetskih občin, in smo videli skoraj celi zgornji del našega okraja na strani nemčurskih Bistričanov. To je že res, da se je z vsemi sredstvi na nje upli-valo, da nekaterim celo zapovedalo, da morajo nemčurski voliti. Pa to nam je nerazumljivo, kako more kmet, ki je vendar od Bistričanov neodvisen, se dati tako pregovoriti. Milo se nam je storilo, ko smo videli može, ki niso pravočasno spoznali, da ne Bistričanje, ampak mi dolinci smo njih pravi bratje. Ali ste morda nekateri zato potegnili z Bistričani. ker so vas za kandidate postavili kakor: Kumer iz Spodnje Ložnice, Smogavec iz Htinja, Zafošnik iz Spodnje Novevesi in Golob iz Vrhloge? Pomislite! Tudi Krošelina, Urleba, Novačana in Roberja so v svoje kandidate sprejeli, a ti kot narodno zavedni možje se niso dali pregovoriti, ampak so odločno narodno volili. Vzemite si te za izgled, da ako vam bode še kedaj čast zastopati občino, da ne boste več v svojo skledo pljuvali. Upamo pa, da si bodo dotični občani premislili, predno vas drugokrat zopet volijo. Vse se danes druži. Vsi stanovi storijo vse mogoče, da se sami zastopajo. Mi kmetje pa bi bili vedno tako neumni, da bi samo plačevali, a z našim premoženjem pa drugi gospodarili in zapovedovali? Prijatelj! Kaj bi porekel svojemu sosedu, kateri bi bil tako predrzen in ti hotel zapovedovati to in ono pri tvoji hiši ? Bi mu li ne pokazal vrat rekši: Tu sem jaz gospodar, pa ne ti. Ravno tako je pri okrajnem zastopu. Naš okraj ima 108.000 kron davka. Od te svote plača mesto Slov. Bistrica 8800 kron. Trga Makole in Studenice 3800 kron. Veliki obrtniki 2460 K, in kmetje sploh 93.740 kron. Te številke nam dovolj jasno kažejo, da bi morali mi kmetje zares biti edini gospodarji v okrajnem zastopu, ker plačujemo tako ogromno svoto davka. Vi vsi, kateri niste spoznali dosedaj svoje zmote, naj vam odprejo vsaj te številke oči, da boste v bodoče bolje videli, zakaj da si naši nasprotniki toliko prizadevajo dobiti krmilo okraja v svoje roke. Razumite sedaj, da se gre tukaj zato, kdo bo z vašim denarjem gospodaril ? Berite toraj ta dopis večkrat vi volilci iz Buchberga, Ačko župan iz Cigonce, volilca iz Gornje Bistrice, Gornje Ložnice, Crešnjevca, Frajhajma, Kalš, Kolberga, Spodnje Ložnice, Spodnje Novevasi, Spodnje Polskave, Sv. Martina na Pohorju, Vojtine, Smrečno, Tinja, volilec iz Smidsberga, in Hans Vouk iz Pekla, da ravnate drugače, če vam še bo sploh kedaj Bog tako milostliv, da boste kot volilci zastopali svoje občane, kar se pa vendar ne bo več zgodilo ? Imejte tedaj pred očmi zgoraj navedene številke, in gotovo ne boste nikoli več z nasprotniki volili. Vi občani iz zgoraj navedenih občin, prevdarite prav dobro pri vsaki volitvi od sedaj naprej, koga da boste volili, in kdo da bo tudi resnično vaše koristi zastopal. Mož, kateri ni trdno vaših nazorov in je omahljiv, ne volite ga nikdar, da vam sramote ne napravi. Bistričanom pa svetujemo, naj tudi oni pazno preberejo ta dopis, mogoče, da se njim oglasi vest, ker vedo naj, da možje, katere smo mi volili, so jeklene volje in diamantne vztrajnosti. Oni bodo vedeli pravočasno vse gorje od nas odvračati. Prepričani pa smo, da je bila ta volitev zadnja šola za nas, ker od sedaj naprej se bomo tesno združili in bomo v kratkem napravili veliko kmetijstvo zadrugo v Slov. Bistrici s konzumnim društvom. Bodočnost nam bo pokazala, kdo bo dalje obstal, ali mi slovenski kmetje ali nemčurski Bistričanje ? A še nekoga ne smemo pozabiti. To je g. Krausdorfer, štacunar v Peklu. Dobro naj pomisli, od koga živi, ker kakor hitro bomo videli, da je on proti nam, naj bo prepričan, da ne vidi v kratkem času niti enega izmed nas več v svoji prodajalnici. Svetujemo mu toraj, ako ne misli z našimi zastopniki glasovati, naj ostane doma. Naše zastopnike pa prosimo: Objavite nam vsak sklep seje, vsa imena, kateri bodo za in proti glasovali. Ob enem nas takoj poučite, kaj nam bo vse storiti in kako ravnati, ker na Vas stavimo vse zaupanje. — Skupaj toraj kmetje! Združimo se, ker v slogi je moč. Več kmetov volilcev. Izpred Brežic. (Žalostne razmere.) Rešite nas, mi poginjamo, kajti viharji današnjih časov pretijo nas potopiti v morju tujega kapitalizma. Denarje za dolgove, obresti, za davke in domače potrebe ni od nikoder vzeti. Kaj je vzrok temu ? Prašičji izvoz iz naše občine je popolnoma zaprt. Zaradi malenkosti se zapre cela srenja, broječa devet vasi. Nihče ne pomisli, koliko kmetov je s tem hudo hudo prizadetih, ker je mnogo kmetov, ki redijo po 20 do 30 glav svinj za prodaj, zdaj pa že več tednov ni smeti ž njimi na semenj. Pomislite, koliko zlo za kmeta, ki stavi svoje največje zaupanje na svinjerejo, sedaj pa se mu najtrdneja opora spodmakne. Želeti je, da bi se naši gg. poslanci vendar bolj krepko potegnili za nas uboge kmete, naj bi se zakon o svinjski kugi ali bolezni nekoliko bolj oblažil, tako da se samo okuženi kraj ali vas zapre, pa ne cela občina S poljskimi pridelki je ravno taka! Mi smo izročeni na milost in nemilost tujih trgovcev-odjemalcev. In vendar se nihče ne gane, da bi kaj storil v tej reči. Mi kmetje se veselimo, ko čitamo v »Slov. Gospodarju«, kako se naši bratje po drugod organizirajo v kmetske zadruge in si s tem utrjujejo svoj obstanek. Vprašamo se ubogi trpini, ali smo mi zadnji na svetu v našem »zakotu«? Mar smo mi zato ustvarjeni, da bi samo trpeli, pa nič imeli, ali nas je ljubi Bog obdaril z rodovitnimi njivami in obširnimi travniki, da bi tujec od njih dobiček imel, mi pa samo delo? Ne in ne, to je za nas, mi sami moramo vživati sad našega truda. Bratje, vstanimo torej, kajti naš nasprotnik čuje, hodi okoli in se trudi, kako bi nas uničil. Toraj na delo, ker resni so dnovi, a trud in delo nam Bog blagoslovi! — Ustanovimo si zadrugo, katera bo imela namen naše poljske pridelke spraviti na svetovni trg. Ker pa so pri nas tudi izvrstni travniki, umestna bi bila tudi zadružna mlekarna, ki bi donašala lepe dohodke kmečkemu posestniku! Uljudno prosimo častite gospode rodoljube v Brežicah, prirediti nam kako ljudsko veselico, na katero povabite tudi ljubljenega kmečkega organizatorja g. Ivana Kača, ki bo nam iz prijaznosti razložil pomen zadruge in kako se ustanovi. Želeti je, da bi prišel med nas večkrat tudi potovalni učitelj, da bi nas poučil kaj o živinoreji in kako se travniki gnojč zlasti z umetnimi gnojili, katerih mi ne poznamo. Kdor je naš prijatelj, naj nam pomaga k zadruženju, kajti kjer delujeta skupno kmet in gospod, tam je »trden rod«. Več kmetov. Iz Šoštanja. Volitve v okrajni zastop šoštanjski so končno vendar enkrat pri kraju. Izvršiti bi se imele že pred letom dni, a gsp. Z. je akte o volitvi volilnih možev v kmečkih občinah bojda založil (!!), zaradi česar se je volitev novega odbora zavlekla skoro za celo leto. Naši narodni nasprotniki se volitve v posamezne skupine niso udeležili; razven obeh veleobrtnikov, katera vstopita v skupščino brez volitve, in razven gosp. Viktorja Haukeja, katerega je volil narodni obč. zastop trga Šoštanj, so vsi člani okr. zastopa pošteni in odločni Slovenci. Vsejedno pa ima nova okrajna skupščina precej drugačno lice nego prejšnja. Na vsak način je bilo neumestno, da se ni v skupini kmečkih občin izvolil za občini Št. Ilj in Št. Janž vsaj po jeden zastopnik, kakor je bila navada že od nekedaj. Drugič pa se nam čudno zdi, da se je prejšnje število dosedanjih zastopnikov, kateri so se vedno pošteno potegovali za koristi okraja, nadomestilo z novimi. Prav je sicer, da se dob6 nove moči, katere lahko obilo koristijo skupščini s svojim uplivom in svojim znanjem; prav je tudi, da mokrači iz Št. Andraža, ki so zvitemu koristolovcu na ljubo uničili dobro ime poprej ugledne in zavoljo miru in lepe uzajemnosti na široko okoli znane občine, v okrajnej skupščini nimajo svojega zastopnika. A da ste se dve odlični občini povsem in brez vzroka prezrli, je pregrešek, ki bi lahko imel sitne nasledke. Pri izbiranji novih zastopnikov se je po mogočnosti oziralo na različne stanove in to je vsekako hvalevredno. V zboru sede torej trije duhovniki, dva zdravnika, dva graščaka, jeden odvetnik, c. kr. notar, jeden učitelj, šest tržanov in dva veleobrtnika; ostali so vrli kmečki možje. Dne 27. t. m. so bile volitve v novi odbor. Za načelnika je bil izvoljen naš čislani dež. poslanec in župan, g. Ivan Vošnjak, skoraj enoglasno. Namestnik njegov je g. Vinko Ježovnik, župan v Velenji. Dalje je zbor izvolil: za veleposestvo vlč. g. dekan Jakob Lampl; za veleobrt gsp. tovarnar Fr. Woschnagg starejši; za trge gospod Franc Rajšter; za kmetske občine gosp. Martin Pirtovšek, župan na Paki in iz cele skupščine gg. Vinko Ježovnik in dr. Franc Mayer, odvetnik v Šoštanju. — Kakor je že pri volitvah sploh navada, tako tudi ta volitev ni bila vsem skupščinarjem po volji. Pomisliti je pa treba, da je odborniških mest le sedem, in da je dobro, če odborniki stanujejo večinoma blizu načelnika, da se lažje udeležijo razpisanih sej. Gledati je pa treba, da se izvoli ob prihodnjej volitvi, ko se prestavi po starej navadi sedež načelnika zopet v Velenje, večina odbornikov iz Velenja in okolice, da ne bode zamere. Novemu zastopu, posebno pa še odboru, pa želimo uspešno, složno delovanje v korist celemu okraju ter ga opominjamo posebno na eno poglavitno njegovo nalogo: na znižanje okrajnih priklad, ki znašajo letos — celih 38%! Da se jim posreči ta za nas velevažna naloga, v to pomozi Bog in modrost naših okrajnih zastopnikov ! Maribor. (Gledališčna predstava.) Veliki lepaki na mestnih ogalih so naznanjali zadnjo nedeljo zabave veselim Mariborčanom, da priredi na večer delavsko bralno in pevsko društvo »Maribor« v Narodnem domu gleda-liščno predstavo z uprizoritvijo »Revčka An-drejčka.« Čeravno lepaki niso dolgo oznanje- vali večerne predstave, kajti nemški pobalini so jih hitro potrgali in pomazali, vendar je bila zvečer velika dvorana Narodnega doma polna slovenskega občinstva. Igra je v obče jako ugajala. Glavno ulogo revčka Andrejčka je igral gosp. Janša po občnem mnenju izvrstno. Vložene pesmice o Narodnem domu, o raztrganih lepakih in nemški omiki bile so pozdravljene z viharnim, burnim ploskanjem, znamenje, da so ugajale. Dovršeno sta igrala tudi gosp. Planinšek neumnega Anžeta in g. Vajda izživelega Zvitoroga. Uloge Jeklenove Ane (gca. Zdolšek) in Franice (gca. Košar), dekle Jerice (gca. Malenšek) in stare ubožice Neže (gca. Kolarič) so bile dobro priučene in igrane. Jeklena je predstavljal g. Košar, Grešnika g. Zeleznik, Domena gosp. Petzko, Zmikavta prav dobro g. Kogl, Nosina gosp. Herjavič in Pavla g. Nerat. Da bi se v igri izpustile nekatere debele kletvice, ki gotovo niso v prilog ljudski omiki, bilo bi nujno pričakovati, ako se igra ponovi. Med dejanji je igrala mariborska veteranska godba, kateri priporočamo, da se priuči kmalu tudi slovanskih komadov. Če pomislimo, da je društvo »Maribor« mlado društvo, da je večina igralcev bila tokrat prvič na odru, moramo sklepčno priznati, da je večer izpal v čast društvu. Iz Sevnicc. Pred kratkim ste objavili dopis iz Sevnice, ki je poln pritožb proti odboru našega «Bralnega društva» češ, da le ta premalo stori za narodno probujo, da ima večjidel le nemške časopise, da ima mej udi le enega fanta itd. Po tem dopisu soditi Vaš dopisnik Sčvnice še niti videl ni (pač, pač! Rodil se je v Sevnici in prebiva tam. Opomba ured.), ali pa je čisto krivo poučen; gotovo pa je, da sam ni ud bralnega društva, ali da vsaj ne zahaja v bralno društvo. Kar se namreč tiče «fantov», šteje jih naše bralno društvo 18. (osemnajst) mej svoje ude; kar se pa tiče «nemških listov», je le tretjina vseh listov nemških, to pa radi tega, ker se mora društvo na želje svojih udov ozirati. Seveda so mej temi tudi «Siidst. Post», «Siiden» in «Agramer Tagblatt», ki pa menda niso preveč nemško nacionalni. Kar pa se tiče dela za narod, bilo je pač dopisniku prosto, priti k občnem zboru ter tam predlagati, kako da bi se uspešnje delovalo: Če bi bil njegov nasvet res pameten, gotovo bi se po njem ravnali. Veselice, gledališke predstave itd. bile so le od inteligence obiskovane; kratko, naj pride Vaš dopisnik s svetom, potem bodemo govorili. Nečemo prepira, ter se ne spuščamo v polemiko, a to smo videli, da so Vašemu dopisniku tukajšnje razmere povsem neznane, in da tudi ni čital «Mucharja», kajti sicer bi vedel, kako sodi svet o «sicer jako inteligentnem slovenskem narodu» v tem okraju. Toliko v pojasnilo. Bralno društvo v Sevnici. Razne stvari. Iz domaČih krajev. Poverjenikom družbe sv. Mohorja! Nekaj tednov še in nabiranje udov Mohorjevih bo končano. Ljudje pa počasi prinašajo goldinarčke. Ni torej zadosti, da poverjenik enkrat z dvema, tremi besedami opomni Mohorjane njihove dolžnosti, nego treba je ljudi pogosto opozoriti na družbo in še posebno povedati, katere lepe knjige dobimo jeseni. Poverjeniki vsi, pa tudi drugi rodoljubi in udje, še posebno naročniki in bralci »Slov. Gosp.«, delujte in agitujte neumorno celi ta mesec, da nas bo lavantinskih Mohor-janov v letu stoletnice rojstva Slomšekovega vsaj toliko kot lani, ako ne več! Osebne vesti. Učitelj na ptujski gimnaziji, g. I. Wester je imenovan stalnim gimnazijskim učiteljem na gimnaziji v Novem mestu. — Dne 22. jan. t. 1. je bil v Gradcu promoviran doktorjem prava g. Josip Goričar, doma iz Mozirja. Posvetil se bode diplomatski službi. Slovenski kažipoti. Slišimo, da naše mariborsko glavarstvo ne trpi samosloven-skih kažipotov in da zahteva povsod dvojezične. Okrajno glavarstvo seveda nima nobene pravice, zahtevati dvojezičnih napisov, in kjer se je taka zahteva stavila ali se še bo, naj se nam takoj naznani. Živinozdravniške študije je dovršil na Dunaju naš rojak g. Anton Uršič. Veliki ples v Narodnem domu je sijajno uspel. Slovenci so zopet enkrat tudi v tem oziru pokazali, da nam v Mariboru še ni odklenkalo. Fina družba iz Maribora in iz spodnjega Štajarja se je znašla ta večer na svitlem parketu in gospodje imeli so ves čas priložnost občudovati ljubke in elegantne plesalke. In če so pri zadnjih figurah te ali one kvadrile, pri katerih je plesalo po 60 parov, dame tvorile kako posebno skupino — bilo je gledati to — kakor velik šopek pomladanskih rožic. Verjetno toraj, da je bilo jako veselo in da se je plesalo do ranega jutra. Da nam nasprotniki zavidajo tak uspeh, to pa nas veseli, saj vemo — kakšne so veselice v kazini. Zato pa smo še bolj ponosni in se spominjamo besed: »Pustite pse, da lajajo, to kaže le, da jahamo». — Dne 24. t. m. v soboto se priredi v Narodnem domu maskaradni ples. Mi opozarjamo vse tiste, ki se ga mislijo udeležiti, da se takoj obrnejo na »maškaradni komite Narodni dom« glede na vstopnice, ki se bodo glasile na ime. Pri vhodu bo jako stroga kontrola; da bi nepoklican prišel v dvorano pri velikih pripravah je v tem oziru absolutno izklučeno. Gostje naj so v tem oziru povsem mirni. Za kotiljon je pripravljeno marsikaj, kar bo občinstvo prav veselo presenetilo. Za zanimive kostume in skupine, ki nas posetijo tudi že vemo in želeti je le, da se jih javi še več, da bo večer prav vesel in zanimiv. Slovenska predstava. V nedeljo se bo ponavljala v «Narodnem domu» ljudska igra «Revček Andrejček». Začetek ob pol 3. uri. Cene so znatno znižane. K obilni udeležbi vabi društvo «Maribor». Veliki ples v «Narodnem domu». Zadnji četrtek je priredila mariborska čitalnica sijajen ples v krasnih prostorih «Narodnega doma». G. Pichlerju in tovarišem se je vzbudila želja, da si ogledajo zabavo. Že v spodnjih prostorih jih je krasota slovenske stavbe tako prevzela, da so začeli peti, najprej slovenski, potem pa tudi nemški. Toda ko so zapeli nemški, zagodla je muzika od-hodnico in Pichlerja ter tovarišev že čez par minot ni bilo več v «Narodnem domu». Muzika pa je svirala Slovencem dalje plesne komade! Volilni shod bo imel deželni poslanec dr. Fr. Jurtela v nedeljo dne 11. febr. t. 1. popoldne po večernicah pri Sv. Križu tik blatine v Ogrizkovi gostilni. Pridite v obilnem številu, kajti zborovanje bo velezanimivo! Na Sladki gori je umrl vpokojeni učitelj g. Anton Šebat v 65 letu svoje starosti. Bil je dobrega srca in prikupljivega značaja. Svetila mu večna luč! Pišece. 2. febr. smo pokopali Janeza Urek velikega posestnika v Globokem. Ranjki je bil rojen 1. 1831 in kremenitega značaja. Pobožen, naroden, a osobito usmiljenega srca do ubogih, — v tem zadnjem oziru je bil skoro predober. Ljubil je iskreno slovensko domovino in že s pokojnim dr. Razlagom sodeloval pri narodni prebuji. Pogreb je bil veličasten. Brežiški čitalničarji so peli na-grobnico. Kot posebno znamenitost njegove skromnosti je omeniti, da si je izvolil naj-priprostejši prostorček na pokopališču, rekoč: »Nisem bil v življenju bahač, še po smrti nočem biti!« Svetila mu večna luč! — Dne 4. febr. smo obhajali tukaj prelepo, ali zelo redko svečanost, zlato poroko. Ženin Jožef Polanec je rojen 1825, nevesta pa Marija roj. Šušterič 1828 1. Oba sta še prav krepka, vesela in čila. Ker se nihče ne ve spomniti na enak slučaj v tej župniji, je bila ogromna množica ljudstva pri tej ganljivi cerkveni svečanosti in marsikdo je točil solze ganjenosti. Pokazalo je ljudstvo, a v prvi vrsti njih otroci, sorodniki in sosedi, kako jih radi imajo. Daj jima Rog še vsaj 601etnico včakati! Iz videmske dekanije. Pišejo nam: Srce nas je zabolelo, ko je prinesel» Slovenski Gospodar« novico, da nas naš tako priljubljeni vlč. g. dekan zapustijo in nastopijo vuzeniško nadžupnijo. Kar srce ljubi, o tem tudi jezik govori. To velja v polni meri o g. dekanu. Preteklo je v jeseni še le 5 let, kar so prišli na Videm, pa vendar so si v tem kratkem času pridobili srca ne le svojih župljanov, ampak vseh, cele dekanije. Kako so bili za božjo čast vneti, nam kaže lepa cerkev, kateri so pridobili mnogo dobrotnikov, a se tudi sami niso vstrašili, ako je bilo treba seči v lasten žep. Človek sicer vse, tudi najhujšo bol pozabi, a Vas in Vašega delovanja tukaj pozabili ne bomo. Kličemo pa Vam: Bog blagoslovi tudi na novi postaji Vaše delovanje, da bi obrodilo toliko sadu, kakor ga je pri nas. Kakor ste prosili tukaj za nas, ne pozabile tudi gori na svoje nekdanje žup-Ijani, mi pa bomo molili za Vas! Zlata poroka. Zakonska Janez in Marija Šeler v Dobovi pri Brežicah sta obhajala 4. t. m. obdana od svojih otrok, unukov in sorodnikov slovesno v cerkvi in na domu zlato svojo poroko; mož je star 78, žena pa 77 let, obadva še zdrava in krepka. Na Spodnji Polskavi se priredi gospodarski shod v nedeljo, t. j. 11. svečana t. 1. ob 1 uri popoldne v šolskih prostorih ter pride poučevat ustanovitelj gospodarskih zadrug g. Ivan Kač iz Žalca. Ustanovili bomo zadrugo za Spodnjo Polskavo in bližnjo okolico, namreč Sele, Pokoše, Zgornja Polskava, Buchberg, Požeg, Pragersko in Ješenco. Dragi gospodarji, pridite obilno na ta važen shod in vsak naj popoldne v šoli počaka, da bo mogoče takoj ustanoviti tako potrebno in važno društvo. Vse uljudno vabi občinski odbor na Spodnji Polskavi. Umri je v Celju 6. t. m. Lovro Dobaj, dolgoletni sluga celjske čitalnice. Pokojnika moramo pohvaliti kot lep vzgled krščanskega moža; dičila ga je vkljub njegovi visoki starosti neutrudljiva delavnost. — Svetila mu večna luč! Nevaren pes. Iz Celja nam pišejo: Mlad pes tukajšnjega trgovca Jakovitscha je dne 4. m. opoludne pograbil in odnesel nekega dveletnega otroka izpred oči prestrašenih starišev ter ga vlekel po celi rotovški ulici. Se le prizadevanju večjih ljudi se je posrečilo, iztrgati od strahu polumrtvega otroka psu iz žrela. Otrok je precej poškodovan. Ako bi bil lastnik psa slučajno Slovenec, bilo bi sedaj celo mesto nad njim; g. Jakovitsch pa slučajno ni Slovenec, torej tudi ni celo mesto nad njim. Slovenski groši jim dišijo. K temu poročilu Vašega dopisovalca iz Celja imel bi pripomniti: Res je, da so uslužbenci nemških trgovin v občevanju s slovenskimi strankami sila prijazni, da, mnogo bolj, kakor uslužbeci slovenskih trgovin. Da pa mi kmetje vkljub temu opuščamo nemške trgovine, temu vzrok je naša probujena narodna zavest. Slovenskim trgovcem pa bi bilo vsekako priporočati, da se v svoj lastni prid preskrbujejo le z uslužbenci prijaznega in prikupljivega vedenja. Celjski okoličan. Razglas zaradi ustanovitve c. kr. zalog •za prodajo soli v Celji in Ljubljani, nadalje zaradi znižbe cene jedilne soli pri c. kr. uradu zo prodajo soli v Trstu. Vsled naredbe c. kr. finančnega ministerstva z dne 17. januvarja 1900 1. št. 3489 se ustanovite v srho preskrbe južnega Štajerskega in kranjske dežele C. kr. zalogi za prodajo soli počenši s 1. dnem marca 1. 1900 v Celji in Ljubljani. V teh se izdaja bela istrijanska morska sol za ceno 18 K 80 vin. in živinska sol za postavno ceno 10 K računši po 100 kil in sicer brez ovoja od založne tehtnice. Od tistega časa naprej se zniža cena jedilne soli pri ces. kr. uradu za prodajo soli v Trstu od 19 K 30 v. na 18 K 80 vin. Prodaja morske soli, ki se prejema iz zalog soli v Ljubljani in Celju, nadalje iz urada za prodajo soli v Trstu je dopuščena le v okolicah (deželah) Istrije, ter-žaški, goriški in gradiščanski, kranjski in južno-štajerski t. j. vštevaje politične okraje Slov. Gradec, Maribor in Ljutomer. Prodaja morske soli iz teh treh zalog v druge namesto omenjene okolice (dežele) je potemtakem prepovedana in podvržena dohodnijski kazni v zmislu pravil §§ 319 in 322 dohodarstve-nega kazenskega zakona. Društvene zadeve. Mariborska šola. Darovali so mladi rodoljubi v Št. Magdaleni 6 K. Živeli nasledniki ! Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Štefan pri Žusmu 18 K, Sv. Peter pri Mariboru 10 K, Sv. Janž na Dravskem polju 21 K, Buče 18 K, Crešnice 6 K, Sv. Marija Magdalena v Mariboru 160 K, Ruše 14 K, Sv. Lovrenc pri Mariboru 18 K, Sromlje 10 K, Sv. Marko niže Ptuja 22 K, Makole 64 K, Gornja Polskava 18 K 4 h, Spodnja Polskava 6 K 66 h, Marnberg 10 K 20 h, Ormož 15 K 32 h, Sv. Jurij pod Taborom 126 K, Sv. Kunigunda na Pohorji 20 K, Rogatec 100 K, Dobje 14 K. Hoče. Katoliško gospodarsko in bralno društvo v Hočah priredi dne 18. svečana 1900 veselico s sledečim vsporedom: 1. Govor. 2. Poučno-gospodarstvena razprava (govor g. K. Majovšek). 3. Deklamacija. Med posameznimi točkami svira godba. 4. Prosta zabava z godbo. Začetek točno ob 4. uri. Na svidenje! Odbor. Bralnodruštvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. ima v nedeljo, dne 11. t. m. po večernicah veselico s slavnostnim govorom, petjem in z gledališko igro. Šaljiva tombola in prosta zabava v gostilni g. Alt-a. Vinorejsko društvo v Slov. gor. ima 11. februvarja t. 1. svoje glavno zborovanje z običajnem vsporedom. Voli se novi odbor, poroča se o društvenem gibanju, g. Belč, potovalni učitelj, bode o trtoreji govoril. Pri krčmarju Josipu Selak bode tudi sedaj se vršilo zborovanje, kateri bode skrbel za dobro kaplico in kak prigrizek. Zvečer bode prosta zabava. Prav vljudno Vas povabimo k tej skupščini, saj do živega spoznamo, da nam je potreba pouka v vinorejstvu, da krenemo v tej kmetijski stroki na boljše in se v naše lepe Slovenske gorice zopet povrne blagostanje. Vse se zboruje, tega je tudi nam kmetom potreba: V slogi je moč! Možje, fantje na svidenje! Odbor. V Konjicah priredi kat. polit, društvo drugo predpepelnično nedeljo dne 18. febr. t. 1. ob 3 uri popoldne »besedo« v proslavo papeža Leona XIII. Ker bo XXIX. obletnica obstanka tega društva, se bode tudi društveni odbor volil. Odlični govorniki so se napovedali. Zato se pričakuje mnogo društvenikov in po njih upeljanih prijateljev društva. V Zrečah se je zborovanje tamošnjega političnega in bralnega društva minolo nedeljo obneslo izborno. Več priobčimo v prihodnji števiki. Kmetijske zadruge v Jarenini II. poučni shod v nedeljo dne 28. jan. je imel lepo število poslušalcev kmetov. G. M. Jelovšek nas je navduševal za umno živinorejo ter nam podal mnogo porabnih navodil. Po njegovem nasvetu smo sklenili ustanoviti v področju naše zadruge bikorejsko zadrugo. V ta namen smo takoj vložili prošnjo na deželni odbor za potrebne pripomočke: prosili smo tudi za kulturnega inženirja, da preišče naše travnike in zemljo in nam da primerne nasvete, kako si jo lahko izboljšamo v najkrajšem času. Stari trg. Tombole pri Petriču v Starem trgu pri Slov. Gradcu se je dne 6. svečana udeležilo silno veliko ljudstva in nabrala se je lepa svota za občinske uboge. Nastopil je prvikrat mladi tamburaški zbor starotrški in žel obilo hvale in priznanja. Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuju priredi v nedeljo dne 11. febr. ob 4 uri popoldne v gostilni gsp. Blaža Vindiša na Štukih poučen shod in veselico s sledečim vsporedom: 1. Kako se sadi mlado drevje, poučuje g. prof. M. Cilenšek. 2. Nekaj lepih naukov za naše kmečko ljudstvo, podaja * * 3. Deklamacije in petje. 4. Šaljiva tombola. 5. Prosta zanava. — Slovenci in Slovenke ptujske okolice, pridite vsi na ta poučni in zabavni shod! Čitalnica v Brežicah imela je 28. januarja t. 1. svoj občni zbor; izvoljen je bil novi odbor, ki se je v seji dne 30. jan. t. 1. sledeče konstituiral; Josip Šetinc, predsednik; Andrej Levak, preds. namestnik; Miha Balon, blagajnik; Anton Umek; knjižničar; Ignacij Supan, tajnik, Mešiček Jožef, Agrež Jožef, odbornika; dr. Schmirmaul in Polanšek, odb. namestnika. Družba sv. Mohorja v lavantinski škofiji. (Dalje.) Naslednji pregled naj vspodbuja posamezne župnije k medsebojnemu tekmovanju. Vspeh bo na ta način najložji. Normalno ali poprečno število pri nas je, kakor zgoraj razvidno 5-27% i za vse Slovence pa, ako jih štejemo okroglo 1,300.000, 5 23%• — Razvrščene so v sledečem pregledu dekanije s svojimi župnijami po relativnem razmerju, t. j. po redu tako, da je na prvam mestu ona dekanija, v kateri je med 100 prebivalci največ Mohorjanov. Ob enem nam kažejo številke v oklepajih, za koliko je bilo lani udov več (+), ali manj (—) kakor letos, ali je ostalo število jednako (*). In sicer: 1. Dekanija: Braslovče 8 03% in 1173 (+ 6) udov. Župnije: Braslovče z 216 (— 40) udmi; Sv. Pavel v Savinjski dolini 225 (+ 9); Št. Andraž 114 (+ 2); Sv. Jurij ob Taboru 171 (+ 28); Vransko 150 (— 1); Gomilsko 110 (+ 8); Sv. Martin na Paki 159 (+ 3); Marija Reka 28 (— 3). 2. Dekaniia Gornjigrad 7-81°/o in 1352 (+ 117) udov. Zup.: Gornjigrad 159 (— 2); Novaštifta 50 (+ 7); Šmartno 102 (+ 47); Rečica 281 (+ 76); Sv. Frančišek na Stražah 96 (— 9); Mozirje 135 (— 1); Šmihelj 52 (— 7); Marija Nazaret 74 (+ 14); Luče 88 (- 6); Ljubno 154 (+ 2) Solčava 161 (— 6). 3. Dekanija Ljutomer 739% 2050 (+ 4) udov. Župnija Ljutomer 510 (+ 18); Sv. Peter pri Radgoni 400 ( ); Sv. Križ 251 (+ 20); Sv. Jurij 252 (— 15): Kapela 270 (— -¿9); Sv. Anton 155 (— 26); Mala Nedelja 167 (+ 33); Veržej 45 (+ 3). 4. Dekanija Celje 7'09% in 1445 (+ 119) udov. Zup. Celje 434 (+ 34); Žalec 266 (+ 37); Griže 152 (+ 22); Teharje 192 (+ 15); Sv. Peter v Sav. dol. 125 (+ 26); Polzela 144 (+ 10); Galicija 80 (— 25); Gotovlje 55 (+ 3). 5. Dekanija S v. Lenart 170 (+ 22); Sv. Ana 128 (— 10); Sv. Benedikt 217 (+ 27); Sv. Jurij 200 (— 2); Negova 130 (— 20); Sv. Trojica 123 (- 30); Sv. Rupert 185("); Sv. Bolfank 113 (+ 6); Marija Snežna 45 (- 13.) 6. Dekanija Jarenina 592°/o 10 803 (+ 51) udov. Župnija Jarenina 300 (— 15); Št. Ilj v Slov. Gor. 188 (+ 21); Sv. Jakob v Slov. Gor. 160 (•); Sv. Jurij ob Pesnici 47 (+ 4); Svičina 54 (+ 5); Spod. Sv. Kungota 54 (+ 6) udov. (Konec prihodnjič.) Listnica uredništ va. G. dopisnik iz Prevorja: Vse, kar pišete, je tož|jivo. Ne dvomimo, da je resnica, toda ali imate dovolj zanesljivih prič? Torej oprostite! Pač pa prosimo o kmetijstvu! — G. F. P. Bo se vse uredilo, a tiho brez šuma! Pozdrav! — G. dopis, iz Sv. Martina na P.: Prihodnjič! Pozdrav! © M pr 3 ® 95 »» © 3 P» p. 2. Štedljivim gospodiniam, dojenčkom, otrokom, nervoznim, rekon-valescentnim, slabotnim, tistim, ki trpijo vsled pomanjkanja krvi J in bledice, vsakemu bolniku, sploh vsakemu se priporoča mesto t slabe, razburjajoče kave in ruskega čaja dr. pl. Trnkoczyjev kakao-sladni čaj kot okusno, redilno, zdravo in ceno živilo. Zavoj (V, kile vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Uoktov pl. Tmkoczy-ja\ v- I „J * kapljice. Dobro sredstvo 7P nnprnp z» želodec. — I stekle-4CIUUCUIIU nica 20 kr., 1 tucat 2 gld. Doktor pl. Tmkoczy-ja krogljice odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — akatlja 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr., — Pocukrene krogljice. 1 škatulja 40 kr., 3 škatulje 1 gld. Doktor pl. i protinski Varstvenagznamka. ___________ Trnkoczy-ja nrsni pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestavil ijen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša šelka raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Oo/etor pl. Tmkoczy-Jn ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešujoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem varstvena delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. znamka. Doktor pl. Tmkoczy-ja tinkttira za izkušeno sredstvo l/lltMO n^OCG zoper boleča kurja IVUI Id UuCud* očesa, bradovice, J utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolečino namaže. Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnena na oliranjenje zdrave in krepke živine, opozarjamo jih posebno na naše dijetetične redilne preparate za živino. 8-12 Dokt. pl. Trnkoczya redilni prašek za uotranjo rabo pri kravah in konjih. Že 7uiinnl#i skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kadar živina Z-lVinSKI note žreti> za zboljšanje tel w mwi»i m]eka Zamotek z navodom kako se more rabiti 50 kr., 5 omotov 2 gld. Prašičji redilni, krmilni prah. Varstveno in dijete-tično sredstvo za prašiče. Za znotranjo Varitv rnamka. rabi, služi za tvorbo mesa in tolšče. 1 zamotek 25 kr., 5 omotov samo 1 gld. QO<^X Gornja Radgona. v cKzeft zdravnik. Gornji Gries hišna štev. 9. ftooooooooooooo^^ Rodoljubi! Spominjajte se ' ^ o vsaki priliki dijaške kuhinje. j tiskarna sv. Cirila v Mariboru 56 PT C 9S o ft o ~ Cfi Ñ' ' < ^ ct' 9.1 T 2. O fl J" -o S 2. O- » * = -t i—>. S S t Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu nad Lučami je namestiti stalno ali začasno početkom polletnega tečaja leta 1900 služba učitelja. Z isto so združeni dohodki II. plač. razr. s prostim stanovanjem t. j. eno izbo s pohištvom. Prosilci za to mesto, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj pošljejo svoje, kakor znano opremljene prošnje do 28. februvarija t. 1. predpisanim potom krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Duhu nad Lučami (Leutschach). Okrajni šolski svet Arvež dne 17. januvarja 1900. 2 Na prodaj Podčetrtkom je malo posestvo pod lahkimi pogoji do 1. sušca t. 1. za 800 gld. na prodaj. Isto je v trgu na lepi legi. Hiša je z dvema izbama in kuhinjo. Poleg hlev, škednji itd., lep vrt, njive s sadnim drevjem obdane, vinograd in hosta. Vse se skupaj drži, in je za vsak posel pripravno. Poprašuje se pri Franu£Koprivšek, Podčetrtek. Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie, Antverpen vozi naravnost v Nori Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje: Red Star Linie, Dunaj IV. Wiedenergiirtel 20 ali pa 1 Anton Rebek v Ljubljani — Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck — Bahnstrasse 8. za živino -^c je Erthlov, živinozdravnika na Švicarskem. — Ta prah zabrani, da živina ne 1 i že in grize lesa, da ne dobi mehkih kostij, da ne hujša in ostane vedno zdrava, stori pa, da rada žre, da dobro prebavlja, daje veliko mleka, je močna za delo in daje izvrstno meso. Za vsako vrsto živine prav potrebno. — Opis, kako se rabi, se pošilja zastonj. Dobi se od 4 kg. naprej proti povzetju, kilo po 65 krajcarjev pri komisijonelnem zalagatelju J. Vrečko, Št. Vid pri Šmarju pri Jelšah. 2-3 Na prodaj! Hiša v prav živahni ulici v Ptuju z mesarske obrtjo in poleg nekaj polja, se proda pod prav ugodnimi pogoii. — Povpraša se pri Francu Winkler, Ptuj. Na prodaj vinograda 4 orali, zraven hiša, klet s stiskalnico za grozdje in gozda 10 oralov. Skupaj cenjeno 2800 K. Več se izve pri Juriju Lorber, posestnik v Naraplah Ptujska gora 1-2 Učenec z dobrimi spričevali, se sprejme takoj v našo trgovino. Kmetijska zadr. v Vi tanj i» Jla prodaj. Novozidana hiša v koroškem predmestju je na prodaj ali pa se tudi zamenja za kako posestvo-na deželi. Hiša nese 450 gl. letno.. Naslov: Marija Kicker, Karnt-nerstrasse 67, Maribor. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sv. obhajilo kos od i do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debf-lo. rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak uad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. Kovači? Kje kupujete železo? Najbolje kellaško železo vsake vrste dobi se v zalogi Ferdinanda Ivanuš naslednika Karola Sima y Poljčanah na kolodvoru. Šine, vezi za omrežje po 12 kr., osi od 15V2 do 18 kr., pukše po 18 kr. za klg. Tudi priporočam za spomlad izvrstne škarje za vinograde, motike z jeklom podstavljene, lopate in krampe, železo za p 1 j u g e in poznato izvrstne kose, katere imajo znamenje smreke in tudi za vsako rad jamčim. Za zidanje imam bogato zalogo nabojev, ključavnic, občnih šin, in drugih takih potrebščin. m V zalogi vedno svež romanski, portlandski cement iz tovarne na Zid. mostu. Nizke cene. Deteljno in travno seme prav zanesljivo. Kupujem po najvišji tržni ceni razne deželne poljske pridelke. Priporočam tudi svojo bogato zalogo špecerijskega in manufakturnega blaga po najnižji ceni, zagotavljajoč pošteno in skrbno postrežbo. Priporoča se udano zgornji. Organist Mladenič, izurjen organist, tudi cerkovnik, ki je z odliko zgotovil ljubljansko orglarsko šolo, ter bil že na službi, želi dobiti službo kot organist, v kakem večjem kraju. Zmožen je voditi tudi večje zbore. Ponudbe: «T S.organist* poste restante Vransko. t Za obnovitev okrajnega mosta na Hvavci pri Lehniki v tiru Ko-larske okrajne ceste II. vrste, potrebuje okrajni odbor sledeči hrastovi les: 24 stupov (Piloten) 24/25 cm. močni, snažno na rob obtesani in špičeni 8 m. dolgi, 2 blazinke (Kronholzer) 26/22 centimetrov močne, 7 m. dolge, snažno na rob obtesane, 24 perut (Wasserruthen) 10/15 eentm. močne, 7 metov dolge in snažno na rob otesane, 12 komadov lesa za sedla (Sattelhoizer) 26/32 cm. močni, 3 m. dolgi, snažno na rob obtesani, 12 komadov lesa za sedla (Sattelhoizer) 26/32 cm. močni 17 m. dolgi, snažno na rob obtesani, 6 komadov lesa za podpore (Unterzuge) 20/20 cm. močne, 7 metrov dolge, snažno na rob obtesane, 2 komada lesa za podzidnice (Mauerbanke) 20/20 cm. močne, 7 metrov dolge, snažno na rob obtesane, 36 komadov lesa za podpirale (Sattelsfreben) 15/15 cm. močne 12 m. dolge, snažno na rob obtesane, 20 komadov lesa za podpirale za ograjo (Gelanderstreben) 13/13 cm. močne, 15 m. dolge snažno na rob obtesane, L s mora v zimi sekan in brez belolesa in razpok biti in se povabijo tisti, kateri hočejo zaznamovani les pripraviti, da vložijo najdalje do 10. februvarja t. 1. pismene zapečatene oferte pri okrajnem odboru in naznanijo ceno lesa in se konečno opozorijo da se mora ves zaznamovani les k mostu na Hvavci najdalje do 15. marca t. 1. spraviti in se bo tam prevzel. Načelništvo okrajnega odbora v Ptuji dne 26. januvarja 1900. V najem se da takoj hiša na deželi s so-čivskim in sadnim vrtom pri Pragarskem. V hiši se nahaja štacuna in žganjarija. To se lahko prevzame ali tudi ne. Tudi je hiša prav ugodna za kakega rokodelca. Vpraša se: Tegetthotlova cesta št. 34, v usnjariji. T Letal pri Ptuju lahko službo organista in cerkovnika takoj nastopi samec, ki si je tega popolno vešč. Znanje kakega obrta ima prednost; spretnost v trgovini priporočena. Oglasiti se je pri župniku. 1-2 Zidar išče se z dobrimi spričevali (oženjen) za večletno službo; ki zna ob enem nekoliko kolarsko, mizarsko ali tesarsko delo ima prednost. Ponudbe sprejema do 1. marca oskrbništvo graščine: Klenovnik pošta Vinica (hrvaško). 1-2 Spopolnivši svoje zobozdravniške študije na Dunaji, usojam si naznaniti slavnemu občinstvu da se bavim od 1. februvarija t. 1. naprej tudi se zobozdravililioiii. Izvršujem vsakovrstno zalivanje (plombe) zobov, ustavljam umetne zobe in zobovja po načinih, ki so običajni na dunajskem vseučilišči. Vransko, 1. februvarija 1900. Dr. Anton Schwab, distriktni- in zobozdravnik. Hazemnllo! Slavnemu občinstvu in p. t. trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil in otvoril čisto na novo tvorniško podjetje pod firmo I. slovenska mehanično-avtomatična tvor-nica tkanin in pletenin — Drag. Hribar Ljubljana Tržaška cesta št. 57 Ta tvornica je opremljena z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo tako, da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 ducatov vsakojakih nogavic od priprostih do najfinejših za gospe in gospode, otroke itd. 1-3 Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombaževine in sicer: jopiče, obleke za otroke, rute za na glavo in za ogrinjanje, štučke, telovnike za gospode kakor tudi potrebščine za bicikliste. Tvornica je postavljena na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi, kakor tudi saksonskimi tvornicami, bodi glede izdelka kakor tudi cene. — Priporočam se gg. trgovcem za obila naročila in zagotavljam, da bodo postreženi v vsakem ozira najpošteneje. Dragotin Hribar. Posojilnica v Makolah uknjižena zadruga z neomej. poroštvom. Zadružno stanje (bilanca) s početkom 1. 1900. Imetje (aktiva) Zavezanosti (pasiva) Predmet K h Predmet K h 1. Posojila . . . 428.585 80 1. Deleži: 2095 k 2 K 4.190 _ 2. Zaostale obresti 2.819 06 2. Delnina . . . 23 - 3. Naloženi denar: 3. Hranilne vloge . 435.292 96 a) v posojilnicah 56.857 62 4. Kapitalizovane b) v poštni hran. 388 4 S obresti . . . 18.032 40 4. Deleži ..... 202 — 5. Predplačane ob- 5. Delnina .... 10 — resti posojil . 4.337 84 6. Državni papirji . 2.730 — 6. Posebna zaloga . 28.129 48 7. Prehodni zneski . 605 18 7. Splošna zaloga . 13.049 14 8. Inventar . . . 541 64 8. Cisti dobiček . . 2.600 82 9. Nerabljene knjižice 34 50 10. Gotovina koncem 1. 12.881 36 50n.655 64 505.655 64 H Posojilnica v Makolah, dne 31. decembra 1899. Načelništvo. Zahvala ! Vsem ki so našega nepozabljivega očeta, ozir. zeta gsp. Franca Kolariča spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom prisrčni Bog plati. Zlasti pa še se posebno zahvaljujemo slavnemu občinskemu zastopu trga Središče za poklonjen krasni venec in za blaga sočutja, kakor tudi tukajšnjemu gasilnemu društvu za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. Središče dne 28. januvarja 1900. Žalujoči ostali. Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del priseženega izvedeneca kamnoseka J. F. PEYER-ja v Mariboru, Moscmuegg-Allee, Hilarinsstrasse, Carneristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene. i »31 Gnoj se prodaja pri hišniku dra-gonske vojašnice po 20 kr. 100 klg. Večje množine po dogovoru. 1-2 Baron Twiklovo oskrb. v Mariboru Kdor hoče 400 mark43 garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annoncen - Exped. K. F. Wojtan, Leipzlg-Lnd. • Semena ! • Cenjene kmetovalce opozarjam na svoje izvrstno seme pravega Kašelskega zelja. Pošiljam ga v zavitkih po 30 gr. za 1 K poštnine prosto na vse kraje Avstro-Ogrske. Zadrugam in gospodarskim društvom pri naročilih nad pol klgr. 50% popusta. To zelje naredi lepe trde glave, rodi v vsaki zemlji, ter je najboljša vrsta za kisanje. Barva kislega zelja od mojega semena je lepa citronastorumena kar ima v kupčiji zajamčeno prednost. Naročila se naj pošiljajo pod naslovom: Ig. Mercina, Zg. Kašel, pošta Zalog na Kranjskem. Prodajam le lastni pridelek zato skrb radi slabega blaga izključena. 1 Vabilo rodni obč. zta Posojilnice v Trbovljah registr. zadruge v neomejeno zavezo kateri se bode vršil 15. febr. 1900 ob 2. uri popoldan v poso-jilnični uradnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrdilo letnega računa. 3. Bazdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pregledo-valcev. 6. Slučajnosti. Trbovlje, dne 31. jan. 1900 Mlin na frajhamski vodi je na prodaj ali se pa da v najem. Mlin je v dobrem stanu, na tri tečaje. Cena se izve pri g. J. Pišeku, posestniku na Spodnji Polskavi. 3-3 JPosojilnica v IVIalsolah Vabilo « m ki se bode vršil dne 22. febr-1900 ob 1. uri popoldne v navadni posojilnični pisarni s temle dnevnim redom: 1. poročilo ravnatelja. 2. poročilo računskih pregledo-valcev. 3. potrdilo letnega računa za 1. 1899. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajni nasveti in predlogi. V Makolah, dne 1. lebr. 1900. Načelstvo. Prostovoljna prodaja posestva: lepo zidana hiša tik farne cerkve ravno pri cesti, stara gostilna, prav pripravna za trgovino, gospodarsko poslopje, njive, travniki in gorice, vse v dobrem stanu. Natančneje pri posestniku Tomažu Tratnik v Št. Rupertu nad Laškem, pošta Št. Jurij ob južni železnici. v Zganjarija R. Wieser-ja t Mah uri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajerskem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-kaonino 54 Na želodcu. in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Hertl, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Cog-nae'*, pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto. Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice 50-50 IVajlepša in cenena darila ¡¡a vsacega priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru izmej drugih nabožnih reči, molitvenike iz svoje zaloge: «Venec pobožnih molitev in svetih pesmi » Vezan v šagrin in zlato obrezo gld. 1.70, vezan v usnje in zlato obrezo gld. 160, v usnje z barvano obrezo gl. 140. «Dekliške bukve» Vezane v usnje z zlato obrezo gld. 150, vezane v usnje z barvano obrezo gld 1 30. «Duhovni vrtec » Vezan v usnje z zlato obrezo 85 kr., s kopčo 95 kr. «Sveto opravilo » Vezan v usnje z zlato obrezo 55 kr., z barvano obrezo 45 kr. »Ključek nebeški.» Vezan v polusnje z zlato obrezo 40 kr.. v usnje in z zlato obrezo 50 kr. Dalje se dobijo še molitveniki: Sv. Alojzij, Rafael, Pot v nebesa, Hvalit« Boga, Marija Devica, Pobožni otrok itd. itd. Dobra, varčna kuhinja. !*I«nnl-Jevo Juhlno Hladilo je edino, ki more v trenutku močno napraviti vsako juho in vsako slabotno pomako; — le nekaj kapljic zadostuje. Dobiva se v originalnih steklenicah od 50 vinarjev naprej v vsaki delikatesni, kolonialni in špecarijski prodajalnici in drogerijah. Originalne steklenice se zopet pa ceni napolni Maggi-jevim juhinim sladilom.