YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE Letina lepo kaže (stran 2) Zakaj še nimamo družbenih svetov (stran 5) ... goljufati pa ne bomo mogli več (stran 7) Preveč hrabrosti ni dobro (stran 8) Strelci vabljeni (stran 9) XXXII., ST. 37 Ptuj, 27. septembra 1979 CENA 4 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Svojo pot bomo nadaljevali odločno in neomajno v Kadinjači pri Titovem Užicu je .jljv nedeljo 23. septembra velika Lesnost.kjer je predsednik Tito I j|(ril veličasten spomenik borcem jjlavskega bataljona, ki so tam jli pred 38 leti. Spomenik pred- jijvija življenje in svobodo, sestav- en je iz treh delov: amfiteater iJžiske republike, drevored delav- j|.jga razreda in plato svobode. Po odkritju spomenika in uvod- nih nagovorih predstavnikov SR iSrbije> je spregovoril predsednik ■Tito. Njegovim besedam so jjfisluhnili vsi delovni ljudje in ob- jugoslovanskih narodov in na- •odnosti, imajo pa tudi velik poziti- odmev po vsem svetu. Objavljamo nekaj značilnih citatov 12 govora predsednika Tita: „Lžiška republika, kot smo iikrat simbolično imenovali prostrano osvobojeno ozemlje uhodne Srbije in Šumadije, je oistala kot sad' uspešnega uresni- četanja ciljev vojaško-politične iirategije KPJ v enotnem procesu liišega osvobodilnega, itvolucionarnega boja... Tam je kPJ prvikrat v svoji zgodovini Aobodno delovala." „Ko je postalo jasno, da Užica K bo mogoče ubraniti s silami, ki m jih takrat premogli, sem ■kazal, da iz mesta evakuirajo na flilibor ustanove in bolnišnice. %ati sem delavskemu bataljonu Bkega partizanskega odreda aipal nalogo, da na Kadinjači adrži sovražnika čim dlje, da bi Kidobili čas za umik ranjencev in 'ojaškega materiala." •Ja bitka je zgled in navdih za mlade generac^e, kako je treba "liojevati in braniti svobodo ter »odvisnost domovine." "Kot veste, sem se pred kratkim iz Havane, kjer sem skupaj s 'Sni jugoslovanske delegacije na šesti konferenci 'I^iteljev držav ali vlad neuvr- Na splošno pa moramo reči, da so konferenco ocenili v svetu objektivno in ji posvetili veliko pozornosti." ,.Razlike bodo obstajale še v prihodnje, tako kot povsod v mednarodnih odnosih. To je povsem naravno, saj ima vsaka država svojo zgodovino, svoje značilnosti, svojo smer razvoja. Sicer pa nikoli niso razlike tisto. kar povzroča probleme, temveč način, kako jih presegamo." ,,Danes bi lahko dejali, da je neuvrščenost ne le vest človeštva, temveč tudi njegova prihodnost." „Mislim, da lahko na tem slavnem kraju naše revolucije danes porečemo, da smo bili in ostali dosledni pri uresničevanju njenih idealov svobode in pravice za vse ljudi in vse narode sveta." ,,Pogosto poudarjam, da moramo opozarjati, zlasti mlade generacije, na tisto, pri čemer smo začeli, na pot, ki smo jo prehodih pa na žrtve, ki smo jih žrtvovali za vse, kar imamo danes." ,,Veliki uspehi, ki smo jih dosegli in ki jih dosegamo na vseh področjih, so najbolj zgovorna potrditev pravilnosti naše poti, našega socialističnega samouprav- nega razvoja. To je tudi temelj velike politične trdnosti v naši državi in pozitivnega političnega razpoloženja delovnih ljudi in občanov." ,, rudi ob tej priložnosti moram opozoriti, da angažiranost in odgovornost za sprejemanje in uresničevanje ukrepov ekonomske stabilizacije še nista dovolj. Zato se mora povsod povečati odgovor- nost za uresničevanje dogovor- jenega." . ,,() vsem tem sem že dovolj govoril v zadnjem času. Popolnoma se zavedamo po- membnosti svojih dosežkov. Na to ne pozabljamo, tako kot tudi vemo, da za ljudstvo, kakršno je naše, ni preizkušnje, ki je ne bi zmoglo, in tudi ne težave, ki je ne bi moglo premagati." Spomenik 250 padlim proletarcem, kamor je predsednik republike in vrhovni komandant položil venec ob zvokih žalne koračnice Imenovali vršilca dolžnosti direktorja TGA Na ^in ^^"^''^'jiovi seji predsedstva jega sveta ZS Ptuj je pred- ""lika ^''^'nskega odbora ''edel 'Iclavcev proizvodnje in Gajjl^.^^e kovin občine Ptuj Ludvil Hn da je delavski svet "ovai^ elinice in aluminija ime- Hto ^^ vršilca dolžnosti fa^rejii^^^' Gnilška in ^''atia ,'^°sedanjega direktorja Kdj^.j '^rajnika. Ob tem je ^ga^l"' so družbeno-politične '^[jjl in druge strukture k^^tvu^ podporo novemu ^^ zavedajo, da jim 't^ultji® enotnost prinesla boljše "i '^boi f" bodočem poslovanju družbeno-ekonom- jjstvo^^^^^^aja nasploh. Pred- ob tem dalo polno ^ \ to prizadevanjem, ki in celotni slo\fnski jugoslovanski družbi Hofi,^^ sanacisi? ^.tanjs na Okrepiti gospodarsko sodelovanje v preteklem tednu so praznovali občani in de- lovni ljudje pobratene šuniadijske občine Arandje- lovac. Ob tej priložnosti so Jim k prazniku čestitali tudi delovni ljudje in občani ptujske občine, čestitke pa sojim prinesli Janko Mlakar. Sonja Škorjanec in Martin Berden. ki so jih v dneh praznovanja tudi obiskali, .lanko Mlakar, vodja delegacije pa je ob prihodu v Ptuj takole ocenil obisk v Arandjeloveu: »Najprej moiam poudariti, daje bilo srečanje s pobratenim Arandjeloveem izredno prisrčno in nepozabno. Tudi tokrat smo bili priče velikemu napredku, novim delovnim zmagam te pobratene občine. V razgovorih s predstavniki družbeno- — političnega, go.spodarskega življenja in skupščine občine smo posebej izpostavili poleg že ustaljenih oblik sodelovanja, še sodelovanje na ekonomskem področju. V vse oblike .sodelovanja pa bo potrebno vključiti čim več delovnih ljudi in občanov. Zavzeli smo se za tesnej.še slike med mladimi obeh občin, ki se naj odrazijo v različnih oblikah. Ugotovili smo uidi. da je gospodarsko sodelovanje .še vedno pre- skromno in da bo potrebno razširiti tudi začeto sodelovanje med gostinci obeh občin. Dogovorili smo se tudi. daje potrebno okrepiti sodelovanje z občinami, s katerimi je pobraten Arandjelovac in sicer s HanF'jeskom. l'rijepoljem in Zabokom. predvsem pa da najdemo trdnejše in perspektive oblike .sodelovanja.« je zaključil Janko Mlakar. MG Varstvo učencev v občini Ormož Skupni seji zborov skupščine občine Ormož, ki so se sestali \čeraj dopoldne v dvorani delavske uni- verze \ ormoškem gradu, je bilo predloženo tudi loročiloo delu občinske izobraževalne skupnosti za eto 1*^78. Iz ob.širnega poročila o stanju v osnovnih šolah, ki je na področju izobraževanja in vzgoje dobri) urejeni), povzemanu) nekaj podatkov o var- si\ u učencev. Prva celodnevna šola v občini Ormož je začela z delom v lelu 1978 in sicer na podružnični šoli Kog. lo obliko dela osnovne šole je bilo vključenih 53 učencev ali 2.2 odstotka vseh osnovnošolcev. Na- dalje so jilanirali poslopeh prehod na celodnevno viU) v OS Središče ob Dra^ i. kjer bi naj prešli na to obliko že v letošnjem letu in to oddelki od 1. do 4." razreda. Poudarjaj", da bi združeno delo moralo združevau več sredstev, ki s(i nujno potrebna za nadaljnje uvajanje š-A Cwl')dnevnim programom, -aj bi s tem oniogDČili mladini bi)ljše .šnlanjc m s tem sU;rt /,i p(-!-.l.v.iii^ :/i>lM\;žev nj;. Na .'N-močju -.L-luj'. centralnih šol: M:k:.;^/ Srv.',.,,, r IV-: ; \ = lik-' Nrue- - N.i . :-nh , r: ;r' UiJ; v /.;C!;;/. = (POŠ). Varstva je deležno 15 % vseh učencev. Ob tem je organizirani) še podaljšano bivanje na vseh centralnih šolah in v nekaterih po- družničnih šolah, vključenih je 14.7 % učencev. Pri tem ugotavljajo, da to varstvo glede na kombi- niran pouk ni najboljše, zalo bi so morali v naprej prizadevali za ustanavljanje oddelkov kombinira- nega pouka. L poštev ajoč varstvo vozačev. podaljšano bivanje in celodnevno šolo je v ormoški občini že 32 odstotkov učencev deležno posebne skrbi in do- datne dejavnosti šole. S tem. da se že eni tretjini učencev posveča večja skrb. šole tudi prevzemajo večjo iidgovornost do učnega uspeha in vzgoje teh Ličencev. saj s tem razbremenjujejo tudi njihove staj še. Nadalje v ormuški občini ugotavljajo. d:i stanje peU.Lgi)>kih kadri>v šolah ni ugodno Ni dovolj peila Jožkih delav; cv / ustrezno izobrazbo, saj kar viKi č. irtm.i del, \cev nim.i prt dpis in-j strnki-vne i/ohr,'/he.i!;. pi mtu.gim nvuijk.i IcsedipliuM.i en .lil 1 izp:..'. Pil!;-' ^kupnl^ 'ivmik.i -v/ V soboto in nedeljo z odgovornostjo in ponosom Se dva dneva nas ločita do izvedne akcije Nič nas ne sme presenetiti, do dneva, ko bomo preverili naše sposobnosti, družbeno čvrstost in ugotovili v kolikšni meri smo podružbili obrambne priprave in se vključili v aktivnosti družbene samozaščite. V ptujski občini smo se na akcijo NNNP pripravljali skoraj vso leto, zato ni bojazni, da aktivnosti v celoti ne bi uspele. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se podobno kot v Ptuju na akcijo pripravili tudi občani in delovni ljudje ormoške in slovenskobistriške občine. Množičnost, ki se kaže že sedaj, nam krepi zaupanje v potrjevanje in dokazovanje v visoke stopnje obrambne pripravljenosti vsakega občana. Na vprašanje, ali smo na akcijo Nič nas ne sme presenetiti priprav- ljeni, lahko odgovorimo, da smo. V vseh krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela so predpostavke aktivnosti znane, tudi večina občanov je o tem seznanjena in tako ugotavljamo, da se bomo v soboto in nedeljo akcije lotili z vso odgovornostjo in ponosom. Cilj letošnje republiške akcije ni samo v tem, da skupina, usposobljenih pripadnikov civilne in narodne zaščite, gasilcev, prve pomoči in Rdečega križa prikaže svoje znanje, temveč je cilj akcije, da opazovalcev ni in da v aktivnostih sodelujemo vsi, seveda vsak po svojih močeh, sposobnostih in znanju. V soboto in nedeljo bo življenje in delo normalno teklo, to pomeni, da ne bo nobenih zastojev, trgovine bodo odprte, oskrba s kruhom, vodo, električno energijo in gorivom bo takšna kot doslej. Tudi kmetje in kme- tijske delovne organizacije bodo lahko brez zastojev opravile svoje delovne naloge kot na primer spravilo poljskih pridelkov in trgatev. Več"o tem na 3. strani v pogovoru s Francem Zadravcem, predsednikom občinskega štaba NNNP '79. zk 0RM02 Presenečenj ne bo Pri občinski konferenci SZDL Ormož so pred dnevi ocenili dosedanje priprave na izvedbo akcije Nič nas ne sme presenetiti in pri tem ugotovili, da .so se v krajevnih skupnostih na aktivnosti zelo dobro pripravili. Značilne predpostavke so v občini Ormož naslednje: potres, večji požari, vpad političnih diverzantov in podobno. V krajevnih skupnostih .so prepričani, da bodo aktivnosti dobro uspele, saj so že doslej aktivirali okoli 80 odstotkov prebivalstva. V nekaterih krajevnih skupnostih so pred akcijo izdali že več biltenov, v katerih pišejo o poteku in izvedbi akcije 29. in 30 septembra. Na občinski konferenci SZDL Ormož ocenjujejo, daje obveščanje prebivalcev zelo dobro in je zato pričakovati uspešen zaključek akcije Nič nas ne sme presenetiti. Zelo dobro so se pripravili tudi zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela, še posebej pa velja omeniti tesno sodelovanje delovnih organizacij s krajevno skupnostjo Ormož, kjer v .soboto načrtujejo »potres 7. stopnje« SLOVENSKA BISTRICA Obisk delovne skupine CK ZK Slovenije Z današnjim obiskom v 00 ZKS krajevne skupnosti Novo naselje bo delovna skupina centralnega komiteja, ki jo vodi izvršni sekretar Alojz Cjojčič. zaključila delovni obisk v občini Slovenska Bistrica. Od ponedeljka pa do danes so obiskali osnovne organizacije ZK v vseh temeljnih organizacijah združenega dela DO Impol, Vzgojnovarstveni organizaciji. Zdravstvenem domu. osnovni šoli v Poljčanah, v občinski upravi — oddelek za gospodarstvo in v treh krajevnih skupnostih. Delovna skupina je v pogovoru s komunisti analizirala nekatera področja dela ob prisotnosti vseh struktur v posameznih delovnih okoljih. Člani delovne skupine bodo pripravili temeljito poročilo z zaključki, ki ga bodo obravnavali na razširjeni seji komiteja OK ZKS Slovenska Bestrica. Seja bo predvidoma v sredini oktobra, ko bo občinsko organizacijo komunistov obiskal France Popil, predsednik CK ZKS. N. D. I Krepitev obrambnih I priprav | v okviru stalnih priprav in podružbljanja sistema splošne ^ ^judske obrambe in družbene samozaščite ter prenašanja teh nalog "f. Bia delovne ljudi in občane je bila organizirana in izvedena skupna Skaja vseh subjektov v krajevni skupnosti. Vaja se je izvajala na «)bmočju krajevne skupnosti Destrnik. Nosilec izvajanja vaje ftili delovni ljudje in občani, organizirani v socialistični zvezi Hovnih ljudi pod idejnim vodstvom zveze komunistov. Va^" »dokazala, da so le-ti skupaj s krajevno samoupravo noj Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščhe v kr.j' »kupnostih in združenem delu, kar je bilo ugotovi', ».ivestnega pristopa delovnih ljudi v izvajanje postavljenih ■ .>mesa ni«. In zakaj ga ni? Odgovor poiskati ni težko, le tež- ko je najti krivca v tej zmešnjavi. Vsak. ki je odgovoren za preskrbo, vali krivdo na drugega. Potrošnik pa je ostal golih rok. ob tem bi /ar-.ta\ ili \ prašanje kdi; pajc sploh potrošnik'^ l ajetudi proizvajalec in tudi porabnik. Sindikati bi naj bili med drugim tudi med reše- valci tega problema; skupno bi naj /organiziranimi potrošniki poleg ostalih reševali ta problem. Po- stavlja se vprašanja, kje začeti? Potrošnika ta problem še bolj boli. ker se vprašuje, kam gredo prašiči in druga živina z na.šega območja. Smo še vedno v pretežni večini kmetijska občina, šepamo pa ravno pri vprašanjih osnovne preskrbe. Čas bi že bil. da bi tudi na tem področju našli perspek- tivne in obetajoče rešitve, v kate- rih bosta enakovreden partner tako proizvajalec kot predelova- lec in prodajalec. Želeti je le. da v bodoče pot do svinjskega mesa le ne bo tako dolga in zapletena in da med nami ne bo srečnežev, ki bi dobivali meso izpod pulta. Pa da ne bi bilo več tistih, ki bi proiz- vajali samo klobase, ki se bolje prodajajo. Če bi mislili tako še peki, bi v bodoče morali jesti samo pecivo, ker se ta proizvodnja najbolj izplača. Sindikalni delavci iz kmetijskih in živilskih organizacij so raz- pravljali še o pridelovanju slad- korne pese na ptujskem območju in o problematiki melioracij v pesniški dolini. V pridelovanju pese seje potrebno v največji meri angažirati; vse prednosti, ki jih prinaša pridelovanje pa je po- trebno dosledno prenesti pride- lovalcem, ker v nasprotnem pri- meru zastavljenih načrtov na tem področju ne bomo dosegli. Glede melioracij in težav, ki se pri tem pojavljajo, pa je odbor predlagal, da sistemske rešitve za to poišče kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj. ^^ Mesa ni, meso bo, meso je bilo! Foto: M. Ozmec Doseči moramo resnično množičnost v dneh do akcije ,,nič nas ne sme presenetiti" moramo napeti vse sile, da dosežemo res- njčno množičnost udeležbe delovnih ljudi in občanov, je bilo poudarjeno na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj. Aktivnosti za akcijo so v organizacijih združenega dela in krajevnih skupnostih ptujske občine že izdelane, vendar vseh poročil o teh predsedstvu ni uspelo dobiti. Ce smo v pripravah na to akcijo ponekod vodili še kampan- jsko aktivnost, se je te potrebno ogniti v nadaljevanju podružblja- nja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Te in podobne aktivnosti morajo imeti osnovo v obrambi sistema in celot- nega družbenega premoženja, priti pa morajo do slehernega občana in delovnega človeka. Tudi analiza vaje mora bif resničen odraz izve- denih aktivnosti, ugotovljene pomanjkljivosti pa nam bodo dober kažipot za naprej. Posebno razpravo je predsedstvo namenilo obravnavi zaposlovanja upokojencev v ptujski občine. Podatki ki so bili na voljo, pa te slike niso v celoti osvetlili. Zato so predlagali, da se razprave o tem doreče na eni izmed prihodnjih sej, ko bodo zbrani celoviti podatki o zaposlovanju upokojencev po prvem juliju 1979. V ta namen naj se pripravi natančen pregled vseh upokojencev, ki imajo večjo delovno obvezo kot 20 ur teden- sko, medtem ko zakon dopušča, da upokojenci delajo po pogodbi 20 ur tedensko. Takšnemu zaposlovanju bi moral sindikat v bodoče posvetiti več pozornosti, saj podatki, da imamo v tem tre- nuku v občini zaposlenih samo nekaj čez 20 upokojencev, ne morajo biti točni. Delovni pogoji delavcev iz drugih republik in pokrajin zaposlenih v ptujski občini, so bili prav tako tema pogovora predsedstva. Izčrpno poročilo o tem je podal Jože Erhatič, inšpektor dela pri SO Ptuj. Povedal je, da je inšpekcija dela v letih 1978 in 1979 opravila več pregledov pri nosilcih samos- tojnega osebnega dela iz drugih republik, zlasti na . področju gradbeništva, elektrogospodarstva in komunalne dejavnosti, da se uredijo delovne razmere, varstvo pri delu in življenske razmere delavcev. V letu 1978 je bilo v ptujski občini 18 samostojnih obrtnikov, ki so skupno zaposlovali 260 delavcev; po akciji v mesecu septembru pa se je to šte- vilo znižalo za 110, kar je brez dvoma dokaz, da je šlo za nezakonitosti v zaposlovanju. 14 obrtnikov v tem letu pa ima po 5 delavcev v rednem delovnem razmerju, ti so doma iz kraja Vev- čani, Lebane, občina Struga v_ SR Makedoniji in Gornji Teslič v SR Bosni in Her- cegovini. Inšpektor je tudi ugotovil, da so najpogostejše kršitve: z delavci niso sklenjene predpisane delovne oziroma kolektivne pogodbe, delavci niso socialno zavarovani, ni podatkov o dejanskih zaslužkih delavcev, ne prejemajo terenskih dodatkov, niso zdravstveno pregledani, nimajo tople malice, njihov delovnik traja od 6. ure zjutraj do 18. zvečer z vmesnim enournim počitkom. Inšpekcija je v svojih prizadevanjih, da se zadeve uredijo, prosila tudi za pomoč občine, iz katerih so ti delavci, vendar ni dobila niti enega odgovora, razen v enem primeru ,,spisak" delavcev enega samos- tojnega obrtnika. Življenske razmere teh delavcev niso najboljše, tudi glede prehrane stvari niso najboljše. Posebno poglavje pa predstavljajo nesreče teh delavcev, ki jih v resnici sploh ni, saj ko se delavec ponesreči, odide na zdravljenje. Izpadov zaradi bolezni obrtniki ne poznajo, saj v takih primerih avtomatično preneha delovno razmerje. Posebno poglavje pa je varstvo pri delu, ki ga delavci sploh ne poznajo. Uporabljajo le osebna zaščitna sredstva, ki jih dobijo v organizacijah, pri katerih delajo. Inšpektor dela oziroma inšpek- cija je na podlagi ugotovitev tudi ustrezno gkrepala in izdala uredil- dločbe. Ukrepi so v 90 odstotkih dosegli svoj namen, tako da se je stanje zlasti pri delovnih razmerjih teh delavcev bistveno izboljšalo, medtem ko so življenjske razmere še vedno težke. Predsedstvo je ob tem ugotovilo, da gre za mnogo širše probleme, ki so še kako zakoreninjeni v naSi družben praksi in ki jih čez noč nt bo mogoče rešiti. Tu ne gre samo za problem ,,cenene delovne sile", zato je iialoga _ sindikata poleg ostalih, da odločno poseže v te probleme. Potrebno bo razčisti- ti tudi kdo je izkoriščevalec in kdo izkoriščenec. Kje in kako pritisniti, pa se bo potrebno dogovoriti v odgovornih službah in organih ter na podlagi ugotovitev ustrezno voditi vso aktivnost. Ze dosedanji ukrepi, tako je ugotovilo predsed- stvo so v občini Ptuj dali veliko dobrih rezultatov, zato je potrebno z aktivnostmi nadaljevati in dopuščati izkoriščanja teh delava^ s strani obrtnika s strani delodajalca ozi- roma izvajalcev del. Ob koncu je predsedstvo razpravljalo še o pripravah na s«JJ sveta, ki bo predvidoma v prihod- njem tednu in o srečanju delavci v okviru medrepubliškega sodelo^ vanja, ki bo 6. oktobra * Varaždinu. Poleg tega pa še o P"^ pravah na prvo konferenco ^ Slovenije, ki bo v mesecu novem ru. Precej kritična je bila obra*^ nava zaključkov javne razprav«^, osnutku kolektivne pogodbe. dosegla svojega namena, saj s« J razprav od skupno 560 vabljej"^ udeležilo le 20 delavcev, ki de^)^ pri zasebnih obrtnikih. Na strani pa je kršitev kolektiv;J^ pogodb veliko. Delavec P^ ' sindikat le takrat, ko zaide v ve. Predsedstvo je predlagalo- ^^ se o teh problemih razpravlja eni izmed sej, ko bodo zo .^j. celovita poročila vseh, ki so ženi za razreševanje te P^^^j matike. PRED ZAČETKOM LETOŠNJE TRGATVE LETINA LEPO KAŽE Zvezna grupacija za vino na podlagi podatkov svojih služb predvideva, da bomo v Jugoslaviji letos pridelali za okrog 20 odstotkov več grozdja kot v pre- teklem letu. Za naše, torej štajer- sko področje pa predvidevamo za okrog 10 odstotkov večji pridelek. Z oziroma na kvaliteto pa ugo- tavljamo. da imamo približno kvaliteto kot letnik 1971. To pa pomeni izredno kvalitetno in dobro letino. Omenjeno potrju- jejo že dosedaj dosežene slad- korne stopnje. Letošnja dozore- lost v vinogradih namreč običajne letine prehiteva za 14 dni. Odstotki sladkorja so seveda po sortah različni in znašajo na pri- mer za šipon 11 %, laški rizling 12,5 %. sauvingnon 13 %, in beli burgundec 16 %. Po dosedanjem vremenu lahko pričakujemo še višje, vendar nekoliko zaskrbljuje rana dozorelost vinske trte, saj so listi že močno obarvani z rumeno barvo in asimilacija pojenjuje. Tako verjetno dosladkanje mošta sploh ne bo potrebno. ODKUP GROZDJA V preteklem letu smo tudi na našem območju prešli na odkup grozdja, ustaljen in cenjen način v drugih predelih. Z dograditvijo sodobnega predelovalnega centra v Ptuju sta odkup in predelava grozdja sedaj nemotena in vse- kakor velika pridobitev. Prav go- tovo je oddaja grozdja za vinog- radnika veliko ekonomičnejši način kot lastno stiskanje z manjšim izplenom (v predelo- valnem centru je ta 70%, zasebniki pa lahko dosežejo le do 60 %), saj je odkupna cena izračunana na podlagi 70-odstotnega izplena. Organizator proizvodnje in odkupa v zasebnem delu kmetij- stva ptujske občine je Kmetijska zadruga Ptuj. kjer so se na odkup dobro pripravili. Z odkupom bodo pričeli takoj, ko bo upravni organ občinske skupščine izdal odložbo o začetku trgatve. Večji pridelovalci bodo grozdje vozili neposredno v predelovalni center in imajo pri tem priznane prevo- zne stroške, ostali pa bodo grozdje dosta\ili na že običajna prevz- emna mesta na vinogradniškem območju, ki jih kmetovalci po- znajo že od prevzema mošta. Najprimernejši način obiranje in dostave na prevzemna mesta je v posebni embalaži, plastičnih pla- tojih. v katere gre 22 do 25 kg grozdja. ODKUPNE CENE Odkupne cene za grozdje se vsako leto formirajo z dogovorom v ok\iru poslovnega odbora za podravski in posavski vinorodni rajon, odbora za tržišče. Letošnje .so za okrog 5 % vi.šje od lanskih. Za vi.šji odstotek ni možnosti, saj so v drugih predelih ostali na enakih cenah kot .so bile v preteklem letu. Akontacijske odkupne cene so za namizno grozdje, torej za grozdje mešanih .sort. 11 din (na osnovi 15 % sladkorja), za laški rizling, šipon in muškatni silvanec je dogovorjena cena 12 din za ki- logram (na osnovi 16 % sladkor- ja). za boljše sorte kot so renski rizling, traminec in rulandec je ccna 13.5 din za kg. Seveda je odkupna cena odvisna od slad- korne stopnje in od ostalih kvali- tet in je temu ustrezno višja ali nižja. 1. kotar (foto R) Predelovalni center je v Vodnikovi ulici, dostop je dobro urejen (foto zk) KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD ELEKTRO PTUJ objavlja prosta dela In naloge za vzdrževanje orodja in ponnoŽi^' dela v skladišču TOZD. Pogoj za zasedbo: — monter za električna omrežja z 18-mesečno prakso ° služenim vojaškim rokom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju P^^^ jev v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo obvestili kandidate 30 dneh po poteku prijavnega roka. ^EDNIK - 27. september 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 DOGOVOR O FINANCIRANJU IZGRADNJE CESTNEGA 0MRE2JA Dokument pomembne družbene vrednosti Jako so na zadnji seii ocenili osnutek do- govora o financiranju izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ptuj v 10-letnem pt,jobju člani občinskega odbora sindikata jelavcev prometa in zvezobčine Ptuj. Sstališča ^glovitega bodočega razvoja se bo potrebno opredeliti za ponujeno re.šitev kot jo prinaša pogovor. K er pa gre za ogromna sredstva, se bo potrebno dogovoriti za način financiranja. Osnutek prinaša obvezo za ptnisko občino v ^ee kot 30-tih cxlstotkih, ostai dve tretjini pa pfipadajo republiški cestni skupnosti. Qdbor je pfi predlogu za financiranje obvoznice od [Magistralne ceste M — 3 do priključka na regionalno cesto 1 /360 pri Rogoznici v dolžini 3 km, postavil vprašanje glede enake 50- stotne obveze obeh financerjev. V zvezi s tem so razpravljali tudi o ureditvi prometnega vrveža v samem mestu Ptuju, saj omenjeni pogovor ureja vprašanja tranzitnega prometa, niedtem, ko bo za ožji lokalni promet treba iskati najboljše rešitve. Posebno pozornost pa 1,0 potrebno posvetiti križišču železnice z ma- gistralno cesto Ptuj — Ormož. Tudi sindikat delavcev prometa in zvez ni izključil razprave o polletnih gospodarskih rezultatih v organizacijah s tega področja. Doseženi rezultati niso najboljši, posebno še zato ne, ker se tudi v tej dejavnosti srečujejo s problemom rentabilnosti. Razprava je po- kazala, da aktivnosti okrog analiz polletnih rezultatov niso bile takšne kot smo se dogo- vorili. daje zagon ob akciji zaključni račun 78 bil le redko kje prisoten. S tem na ni rečeno, da se delavci niso seznanili s polletnimi gospo- darskimi rezultati, le manj vsebinsko kako- vostnih razprav je bilo. Ponovno se je raz- pravljalo. da je "potrebno izredno dosledno izpelati razpravo ob 9-mesečnih gospodar- skih rezultatih in tudi temeljito analizirati ures- ničetanjestabilizacijskihukrepovzakateresmo se dogovorili ob razpravan letmn poSTovnTR poročil za preteklo leto. Ponekod so bile raz- prave osiromašene zaradi samega značaja dela. Občinski odbor je ocenil tudi prizadevanja za pripravo planskih dokumentov in zaključil, da stvari ne tečejo v skladu s sprejetimi aktiv- nostmi. Premalo je vključevanja družbeno- političnih organizacij in tudi sindikata v te priprave. Čeprav bi naj bile tehnične priprave na plan že zaključene, pa je še nekaj organizadj, ki nimajo niti sklepov, kaj šele programov dela na pripravi novih planskih dokumentov. Sindikalni delavci so se tokrat dogovorili še za razpravo o izhodiščih o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti v zvezi sindikatov Slovenije, o katerih morajo razpravljati v sleherni organizaciji prometa in zvez. Ker je v zvezi s tem še veliko odprtih vprašanj, mora biti raz- prava še posebej dobro organizirana. Ob koncii seje so zastavili tudi vsebinske in organizacijske priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, saj v letošnjem letu poteče 2-letni mandat. Po rokovniku naj bi bili le-ti v mesecu decembru in januarju. O izvedbi občnih zborov pa bo govora še na eni izmed prihodnjih sej odbora. Posebno pozor- nost pa bodo posvetili problematiki javnega cestnega prevoza, je poudaril predsednik odbora Lojze Krajnčevič iz komunalnega ■podjetja Ptuj. Celovito razpravo o tem vpra- šanju načrtujejo za drugo polovico oktobra, k sodelovanju pa bodo povabili pole^ domačih prevoznikov, še predstavnike republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. MG Vzgojiteljic preveč - vrtcev premalo Tako kot je bila za poletne dni značilna nesklepčnost delegatskih skupščin, je za jesenske dni značilna sklepčnost — in prav je tako. Delegati so po počitnicah resno prijeli za delo, kar kaže tudi seja skupščine Skupnosti za zaposlovanje Ptuj, ki je bila preteklo sredo. Delegati so pri vseh točkah dnevnega reda aktivno sodelovali s pripo- mbami in vprašanji, upajmo, daje to znak aktivnosti delegacij in ne le posameznih delegatov. Ob analizi izvajanja politike zaposlovanja v obdobju 1976 — 1979 in razvojnih možnostih zaposlovanja v letih 1981-1985, se je razvila živahna razprava. Razveseljiv je podatek, da seje brezposelnost v tem polletju občutno znižala, da je dosežen velik napredek na področju poklicnega svetovanja, zaposlovanja in posredovanja dela. Kljub ugodnim rezultatom paso delegati opozorili na problem zaposlovanja vzgojiteljic, ki so po končanem šolanju takorekoč na cesti. V naši občini namreč nimamo možnosti, da bi zaposlili vse vzgojiteljice, ki uspešno zaklj učijo šolanje, čeprav so potrebe po organiziranem vzgojnem varstvu prav b naši občini zelo velike. V nasprotju s potrebami pa žal ne gradimo vrtcev in jasli s takim tempom, kot naraščajo potrebe, ker za to nimamo na voljo dovolj sredstev. Delegati skupščine skupnosti zazaposlovanje so priporočili skupnosti otroškega varstva Ptuj, da naj poskrbi za ustrezno zaposlitev vzgojiteljic, skupaj s skupnostjo za zaposlovanje; ob tem se delegati sicer zavedajo težavnosti problema in njegove rešitve, vendar poskušajo vsaj delno vplivati na reševanje te težave. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali gradivo za sejo skup- ščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in sprejeli poročilo o delu skupnosti za prvo polletje letos. Razpravljali in sprejeli so tudi periodični obračun skupnosti za zaposlovanje za prvo polletje. Zanimiv ali morda presenetljiv je podatek, da je bilo za usposabljanje in zapos- lovanje invalidnih oseb izkoriščenih le 13 % predvidenih izdatkov. Med vzroT^i je tudi še ne dokončno dogovorjena višina republiške solidarnosti. d. Kako naprej Ptujski srednješolci smo končno dočakali 17. septembra 1979, ko spio zakorakali v nove prostore srednje šolskega centra. Malce zmede nad tolikimi učilnicami, pa tudi malce »domotožja« za starimi šolskimi prostori, smo menda prve dni pouka občutili skoraj vsi. Vemo, da bo pouk v novih šolskih prostorih res kvalitetnejši, jasno šele takrat, ko bodo dokončani vsi kabineti — torej ko bo možen kabinetni pouk. Nadvse potrebno je tudi nova šolsica telovadnica, dijaki pa bi bili tudi veseli, če bi uredili preskrbo s prehrano, te žal sedaj ni. V petek. 21. septembra smo se sestali na 1. sestanku osnovne organi- zacije ZSM gimnazija v tem šolskem letu. Sestanek smo imeli skupno z dijaško skupnostjo učencev. Udeleženci sestanka smo govorili o nalogah, ki čakajo osnovno organizacijo že sedaj, na začetku šolskega leta. Tako morajo razredne skupnosti iz svojih sredin predlagati učence za nekatere trenutno nepopolne komisije, ki delujejo v okviru osnovne organizacije. Dijaki se moramo tudi čimprej odločiti katere krožke bi radi obiskovali, da se »poiščejo« mentori le-teh. Srednje šolski center se nal^ia na območju krajevne skupnosti »Bratje Reš«. Pa tudi znotraj SSC bo delovalo več osnovnih organi- zacij. Tako je nujno, da se ustanovi krajevni svet, ki bo usklajeval delovanje vseh osnovnih organizacij. Evidentiranje delegatov v krajev- ni svet s strani osnovne organizacije ZSM na gimnaziji je že v teku. Govorili smo tudi o nasi vlogi v akciji »Nic nas ne sme presenetiti«. 29. septembra bomo imeli pouK, ki bo tega dne usmerjen predvsem v smer obrambe in zaščite. Okrog 200-300 dijakov celotnega SŠC bo odšlo na teren, kjer se bodo po predvidenju poskusili v pr^tičnih vajah, z njirni bo odšlo tudi 200 dijakinj. V neposredni bližini SSC bo v soboto nenehno straža in sicer od 7 ure zjutraj (pričetka pouka), pa do teme. Dijaki smo 29. septembra dolžni priti v šolo in tako ne bomo mo^li sodelovati v vajah, kijih pripravljajo krajevne skupnosti. Zato je boljše, če K S pripravljajo aktivnosti za akcijo »"NNP« v popoldanskem času. Zaradi velikega števila učencev, ki obiskujejo pouk v dopoldanskem času, seje v Ptuju močno povečal promet od 6-7. ure ^utraj. Srednje- šolci bomo organizirali eKipe, to bodo učenci, ki bodo usmerjah promet na najbolj prometnih ulicah, vse »prometnike-učence« čaka obvezno učenje cestnih predpisov na postaji milice. Dogovorili smo se, da se bomo sestajali enkrat tedensko in takrat pregledali opravljene naloge, seznanili pa se bomo tudi z nadaljnjimi nalogami. Slavica Pičerko POGOVOR S FRANCEM ZADRAVCEM, PREDSEDNIKOM STABA AKCIJE NIC NAS NE SME PRESENETITI Ali smo pripravljeni? Po nekaj mesečnih pripravah sedaj upravičeno pričakujemo uspene. Ali bodo zadovoljivi ali ne. bomo ugotavljali po 29. in 30. septembru, KO bomo zaključili in praktično preverili naše sposob- nosti ter ravnanja v izrednih razmerah. Najbrž ni občana in delovnega človeka, ki ne bi vedel za akcijo NNNP in njeno po- membnost. Vse krajevne skupno- sti in delovne organizacije so se vključile v priprave; nekatere že zelo zgodaj, nekatere (taka je že navada) pa -kasneje, vendar od vseh pričakujemo, da bodo z izvajanjem določenih nalog in predpostavk uspeli. - Ah smo na akcijo dovolj pripravljeni, je sedaj vprašanje in kj ne bi bilo, ko pa nas do izvedbe čakata samo še dva dneva. Zanimivi sta tudi vpraša- nji, kaj smo v okviru podružblja- nja obrambnih priprav v obČini naredili in kakšne naloge nas čakajo na tem področju? Na TOrasanja je odgovoril franc ^adravec, predsednik občinske- ga štaba akcije NNNP '79. »Nekateri se vedno mislijo, da so obrambne zadeve stvar samo tistih, ki se s tem področjem ukvarjajo poklicno, ali da je to področje vojšaka. državna in uradna tajnost, dostopna samo ozkemu krogu ljudi. Vsem je jasno, da delamo in ustvarjamo za za lepše in bogatejše življenje. Mednarodna politična in gospo- darska situacija pa nam nareku- le. da moramo biti pripravljeni oraniti svobodo, neodvisnost in vse kar smo si ustvarili. Če gre za obrambo lastne • svobode, za obrambo pridobitev ljudske re- volucije, samoupravne sociah- stične demokracije socialističnih svoboščin, potem to ni vprašanje posameznika, ampak je to sa- moupravna pravica, dolžnost in odgovornost vseh delovnih ljudi 'n občanov. Danes lahko vsak občan krepi obrambno pripra- Jjijenost. Njegova naloga je tudi, pomaga in preprečuje nsreče, danes pestijo prebivalstvo v ^vetu. domovini in v občini. 'Paradi naravnih in drugih nesreč lahko znajdemo v izrednih razmerah, ki nas najprej šokirajo j" .presenetijo. Presenečenje je 'Oliko večje, če o tem nismo fesnp razmišljali. Za reševanje raznih izrednih situacij imamo Ko^elane načrte, ljudje se uspo- sabhajo, vendar smo vse to predolgo skrivali pred ljudmi, da mnogi niso vedeU, kaj ■"orajo storiti, kako ravnati, kje n pomoč in prisotnost "ajbolj potrebna. Če ljudje vedo lO, potem bodo znali ukrepati, P^mgati in sodelovati. Tako bi Fenekatera nesreča imela manj- ,;P.osledice. V krajevnih skup- verl in tozdih smo v tem smislu ,eiiko naredili in je zasluga Jošnje akcije NNNP, ki jo {.^^r^izira socialistična zveza, ohr \ okrepili j^. rambo, povečali usposablja- ririk bomo nadaljevali še v p^^cena akcije bo izdelana šele ^ končanih aktivnostih, vendar b Nekateri rezultati že znani, cilji so že uresničeni? letir Nič nas ne sme prese- 'eto pravzaprav ze vso alfti' Osnovni cilj dosedanjih vs'l^nosti na vseh področjih in v " organizacijah, društvih in združenjih je bil na usposablja- nju delovnih ljudi in občanov, civilne zaščite ter seznanjanje z ijalogami. kijih ima posameznik. Ce ocenjujemo te aktivnosti, potem lahko rečemo, da so bila dosedanja prizadevanja uspešna in da so bili izvedeni mnogi preizkusi usposobljenosti. Izpo- polnjeni pa so tudi programi varnostno—obrambnega siste- ma. Delovni ljudje in občani so že med letom pokazali in preveri- li svoje sposobnosti, znanje, učin- kovitost m enotnost delovanja ob morebitni agresiji ali naravni nesreči. Poudariti moram, da akcija NNNP ni vojaška vaja. V td akciji ne sodelujejo enote JLA, teritorijalne obrambe in milice, temveč akcijo vodijo in načrtujejo občani v krajevni skupnosti. V občini pa te aktiv- nosti spremljamo in koordinira- mo. Svetujemo in pomagamo pa samo tistim, kjer se vsebina razlikuje od zastavljenega kon- cepta.« Kdo so udeleženci in izvajalci vaje in kako so na akcijo le—ti pripravljeni? »Udeleženci akcije so vsi obča- ni in delovni ljudje, ki delajo, ali stanujejo v krajevni skupnosti, kar pomeni, da se programi aktivnosti med vsemi izvmalci povezujejo. Akcija pa teče v okviru krajevne konference SZDL. Programe so izdelale vse družbenop^itične organizacije, društva, interesne skupnosti, združenja in drugi. Kako so med seboj povezani m koHko jih je zajetih v aktivnosti, bomo ugoto- vili 29. in 30. septembra. Število sodelujočih je odvisno od pred- postavke, ki so si jo zamislili v krajevnih skupnostih. Nekatere delovne organizacije se v akcijo vključujejo z vsemi zaposlenimi in tako dosledno uresničujejo priporočilo slovenskih sindikatov o delu v soboto, nekatere pa so se odločile samo za tiste zaposlene, ki neposredno .sodelujejo v civil- ni zaščiti ter drugih tehničnih enotah. Ugotavljarno, da so v krajevnih skupnostih pripravlje- ni, v nekaterin nekoliko slabše, drugod boljše. Analiza vaje bo dober napotek za nadaljnje pla- niranje in usposabljanje.« Katere so najznačilhej^še pred- postavke v akciji NNNP"? »Poudariti moram, da so pred- postavke možnih izrednih raz- mer določile krajevne skupnosti, ki so tudi samostojno izdelale načrt poteka akcije. Naj naštejem nekaj primerov: prekinjena pre- skrba vode v neki KS ne pomeni, da bodo brez vode vsa gospodinj- stva, temve^re samo za preuči- tev razmer. Tako bo treba ugoto- viti, kje najti vodo, kako so vzdrževani vodnjaki itd. Zatem- nitev vasi in ulic pomeni prever- janje sredstev za zatemnevanje in če so občani dovolj seznanjeni z akcijo. Večji požar v strnjenih naseljih naj pokaže solidarnost ljudi, ne pomeni, da moramo v tem primeru naselje zares požga- li. Rušenje mostov naj pokaže, kako smo pripravljeni oskrbovati prebivalstvo, pomanjkanje po- gonskega goriva ne pomeni, da goriva na ^palkah ne bo, temveč pomeni, kako smo pripravljeni obdelovati zemljo, kako bi kme- tje in kmetijske delovne organi- zacije opravile jesensko spravilo Pridelkov ter jesensko setev, olitični diverzanti se 29. in 30. septembra ne bodo pojavili na terenu. V krajevnih skupnostih pa se moramo v zvezi s tem temeljito pogovoriti z občani in zastaviti učinkovit sistem obve- ščanja ter preveriti delovanje narodne zaščite. Pripadnik te komponente ljudske obrambe ni samo človek s trakom in, redar, temveč je pomemben dejavnik pri čuvanju družbene in zasebne lastnine, pri tem mu . moramo pomagati vsi. Le na tak način bomo učinkovito branili tisto. kar smo si s trudom pridobili. Nekatere krajevne skupnosti so mislile tudi na letalske nesreče. Tako v KS Lovrenc načrtujejo zrušenje potniškega letala. V tem primeru zagotovo nastane izred- no stanje, v katerem morajo sodelovati vsi občani KS Lo- vrenc, Cirkovce, Ptujska gora in Kidričevo. Nove pridobitve pomenijo tu- di nove nevarnosti m preseneče- nja. Eno od teh predstavijmo tudi novi jezovi in nasipi. O tem razmislj^o v več krajevnih skup- nostih. Ponekod načrtujejo po- tres. rušenje hiš itd. Tudi taksne možnosti obstajajo. Zakaj ne bi občani bili tudi na to pripravlje- ni? Se bi lahko našteval možnosti in predpostavke, ki so si jih zamislili v KS. toda počakajmo do 29. in 30. septembra, ko bomo ocenjevali pripravljenost civilne in narodne zaščite, gasilcev in kar je najvažnejše, kako so se v aktivnosti vključili občani. Cilj akcije ni, da nekaj izurejnin pripadnikov ČZ, gasilskotehnič- nih enot v bleščečih oblekah in s sodobno tehniko opravijo dolo- čene naloge ob večjem ali manj- šem številu gledalcev, temveč je cilj akcije, da opazovalcev ni in da v akciji sodelujemo vsi po svojih močeh, znanju in sposoV nostih. 29. in 30. septembra bo življenje in delo normalno teklo, to pomeni, da ne bo nobenih omejitev vode, električne energi- e naftnih derivatov, preskrbe s "irano itd. Vendar moramo ob delu in opravkih prikazati spo- sobnost m pripravljenost na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite. Franc Zadravec, preds^nik ob- činskega štaba akcije NNNP 79: V KS ne smemo ovirati spravilo poljskih pridelkov in trgatve (foto B. Rode) Teden slovenske kuhinje v Arandjelovcu Sodelovanje med pobratenima občinama Arandjelovac in Ptuj je v letošnjem letu dobilo novo de- lovno vsebino.'Tako se je pred kratkim zelo uspešno predstavila gostinska delovna organizacija Bukovička Banja Ptujčanom s »tednom srbske kuhinje«, kije v grajsko restavracijo pritegnila re- kordno število gostov. V ponede- ljek. 17. septembra pa se je v Arandjelovac, v osrčju Šumadije odpravila 21 članska ekipa gos- tinskih in turističnih delavcev občine Ptuj, ki je v dneh od 18. do vključno 23. septembra v tam- kajšnjem hotelu Sumadija ponu- jala gostom specialitete slovenske kuhinje. Ekipo so sestavljali Bo- jan Kocjan, direktor KK—TOZD Haloški biser Ptuj, Tone Rakuša, — tehnični vodja ekipe, sicer vo- dja tehničnega sektorja pri KKPtuj. Irena Kekec. — dipl. ekonomist pripravnik v KK Ptuj, .štirje kuharji iz TOZD Haloški biser (Hotel Petovio. kavarna Evropa) in TOZD Ptujske top- plice ter pet natakarjev. Ekipo pa so sestavljali še člani ansambla Biseri iz Ptuja. V Arandjelovcu so člane naše ekipe toplo pozdravili in nam še isti dan razkazali prostore hotela Sumadija. kjer je potekal »teden slovenske kuhinje«. Občani brat- skega Arandjelovca so bili o tem dobro seznanjeni, sajie bilo videti po vsem mestu plakate z ustrezno vsebino, ki so vabili občane na slovenske specialitete. Tudi radio Sumadija iz Arandjelovca je večkrat na dan ob zvc'dh sloven- ske polke vabil v hotel Šumadija. Člani ptujske ekipe so še isti dan pripravili v tem hotelu razstavo o gostinski in turistični ponudbi ptujske občine, razstavljeni pa so bili tudi izdelki ptujske Petovije. Pred vhodom v hotel je goste vabil še le.seni klopotec. vsak večer pa se je predstavil še kurent iz Marko- vec. Za prvi večer slovenske kuhinje je bila polovica sedežev rezervi- rana za predstavnike družbeno- političnih organizacij in SO Arandjelovac. ki so med pnimi poskusili venske specialitete. Na,ši natakarji so stregli v štajer- skih narodnih nošah, člani an- sambla Biseri pa so bili oblečeni v Gorenjske narodne noše. Vsak večer, ko se je v dveh velikih dvoranah zbralo dovolj gostov so Biseri najprej zaigrali Avsenikovo »Slovenija, od kod lepote tvo- je...« Za tem pa je eden izmed članov ansambla predstavil ekipo iz bratskega Ptuja. Takoj za tem je v dvorano pricingljal kurent — simbol ptujske občine — za kate- rega je vladalo precejšnje zani- manje. Končno so Biseri povabili goste, naj se zavrtijo v ritmu polke in valčka. Takole na uho pove- dano, malo je bilo hrabrih, ki so zaplesali polko ali valček, gneča na plesiščuje bila šele, ko so Biseri zaigrali kakšno komercialno skladbo. Sicer pa so številni gostje radi segali po slovenskih specia- litetah, po mrežni pečenki, po mesu iz tunke, pa po gibanicah in pristni štajerski kapljici ter drugih dobrotah. Kuharji in strežno osebje so imeli kar polrie roke dela. V torek, 18. septembra je v Arandjelovac dopotovala tudi uradna delegacija SO Ptuj, ki sojo sestavljali Janko Mlakar, vodja delegacije, Sonja Škorjanec j)redstavnica SO Ptuj^ združeno delo ptujske občine pa je zasto- pal Martin Berden iz ptujske Pe- rutnine. V sredo 19. septembra so občani Arandjelovca praznovali svoj občinski praznik, v spomin na dogodke pred 35 leti, ko so to mesto osvobodili izpod nemškega jarma. Ta dan so potekale številne slovesnosti in otvoritve novih objektov. Osrednja svečanost pa je bila dopoldne v tamkajšnji dvorani park. Na njej je med drugim Janko Mlakar predal predsedniku SO Arandjelovac Radovanu Eilipoviču tudi spo- minsko darilo občine Ptuj — umetniško sliko Albina Lugariča. Več o prireditvah ob prazniku občine Arandjelovac in o poteku tedna slovenske huhinje-- v Armdjelovcu preberite v prihod- nji številki Tednika. M. Ozmec Osrednje slovesnosti ob prazniku občine Arandjelovac so se udeležili tudi predstavniki pobratenih občin Zabok, Han Pjesak in Ptuj. (foto: M. Ozmec) 2bor borcev za severno mejo •"nhodnjo sredo. 3. oktobra 1979 ob 9. uri se bodo v dvorani resta- »Beli križ« v Ptuju sestali člani zveze prostovoljcev borcev za mejo 1918/19 na svojem rednem občnem zboru. Poslušali "alo^ poročilo o svojem dosedanjem delu, razpravljali o nadaljnjih I^Sah ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor. ^ občni zbor so f>ovabili tudi predstavnike vseh družbenopolitič- Or^®[§anizacij in predstavnike zveze prostovoljcev iz Maribora, "del^-^-Bistrice. Predvsem pa pričakujejo, da se bodo zbora res vsi še živeči borci, ki so pred dobrimi 60 leti bili boj za ^sko domovino in zakoličili našo Severno mejo. 4 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 27. september 1979 - TE]1NI|( ^SDNIK - 27, september 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 TEDNIKOV RAZGOVOR S FEUKSOM BAGARJEM Medrepubliško sodelovanje dosega zastavljene cilje v Varaždinu se je pred dnevi sestal koordinacijski odbor za sre- čanje bratskih občin SR Hrvatske jj, SR Slovenije občin Cakovec, j(oprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska gistrica in Varaždin. Na seji ste sprejeli politično oceno izvajanje nalog po programu medrepu- bliškega sodelovanja in 18. tra- dicionalnih delavskih Srečanj brat- siva in prijateljstva. Kakšna je ocena v tem letu opravljenih nalog? ,,Koordinacijski odbor je ugcKlno ocenil izvajanje programa medrepubliškega sodelovanja v tem letu, saj je večji del načrtova- nih nalog že izvršenih. V .oceni zavzema posebno mesto občina Ptuj,'ki je vse dogovorjene naloge opravila v dogovorjenih rokih in zdo uspešno. Ob tem velja posebej poudariti, da ima občina Ptuj naj- večji obseg nalog po programu medrepubliškega sodelovanja. jCorodinacijski odbor pa je v oceni tudi izpostavil tiste, ki so z izvaja- njem nalog v zaostanku, kar na primer velja za Maribor." Katere medrepubliške akcije se uvrščajo med najuspešnejše v tem letu, tako po kvaliteti in množičnosti? „Med najuspešnejše se uvrščata tretja medrepubliška združena praktično reševalna vaja enot in štabov civilne zaščite socialističnih republik Hrvatske in Slovenije, pod geslom: „Bratstvo-enotnost- solidarnost-Koprivnica '79", ki je bila ob Dnevu civilne zaščite Jugo- slavije v Koprivnici. Sledi tradicio- nalna Revija kulturnih skupin, ki je bila ob Dnevu bratskih občin v Tednu kajkavske kulture v Krapini. Na tej Reviji nas je častno zastopala Folklorna skupi- na Anton Strafela iz Markovcev pri Ptuju." Katere akcije v občini Ptuj zavzemajo v oceni mesto pomemb- nih in uspešnih? ,,Na prvo mesto sodi 7. Srečanje pionirjev in delavcev pobratenih osnovnih šol Jugoslavije, ki je bilo v Podlehniku. Sledi tradicionalno Srečanje rezervnih vojaških stare- šin bratskih občin, ki je bilo ob občinskem prazniku v Apačah, Doleni in v Kidričevem. Nadalje 3. ženski rokometni turnir za prehodni pokal Skupščine občine Ptuj, 3. tekmovanje v plavanju za prehodni pokal Ptujskih toplic in ribiško tekmovanje za prehodni pokal Bratstva in enotnosti. V katerih nalogah občina Ptuj v tem letu še sodeluje? ,,Otroški pevski zbor osnovne šole Vitomarci bo 23. septembra sodeloval na 9. Reviji mladinskih pevskih zborov osnovnih šol brat- skih občin v Pregradi. Pihalni or- kester Tovarne glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo bo v Va- raždinu sodeloval na 3. Reviji pi- halnih orkestrov bratskih občin. Skupina delavcev ptujske občine se bo v Varaždinu udeležila tradicio- nalnega Srečanja delavcev sociali- stičnih republik Hrvatske in Slo- venije. Predstavniki občine Ptuj pa bodo sodelovali na posvetovanjih o možnostih gospodarskega sode- lovanja, ki ju pripravljata občini Cakovec in Ormož. V programu je tudi srečanje osnovnih šol Babinec iz občine Varaždin in Franc Osoj- mk v Ptuju, delavske športne igre perutninarjev v Koprivnici ter še vrsto drugih nalog." Ali je bila na seji Koordinacij- skega odbora v Varaždinu zaupana občini Ptuj kakšna nova naloga? ,,Da. Zgodovinskemu arhivu v Ptuju je zaupana naloga, da uredi dokumentacijo o medrepubliškem sodelovanju. Ta naloga je zelo ob- sežna in zahtevna, zlasti še, ker bomo leta 1981 praznovali 20. obletnico medrepubliškega sodelo- vanja-, ki so ga pričeli občinski sve- ti zveze sindikatov Hrvatske in Slovenije občin Cakovec, Ptuj in Varaždin. Ob navedenem jubileju bo izšla jubilejna publikacija, or- ganizirana pa bo tudi dokumenta- cijska razstava. Pomembno je omeniti, da v letu 1980 praznuje- mo 20. obletnico organiziranih oblik sodelovanja med občinami Ptuj in Varaždin, ki so ga leta 1960 pričeli slušatelji ptujske sindi- kalne šole in delavci tekstilnega kombinata Varteks Varaždin. Ob- čina Ptuj je rojstno mesto medre- publiškega sodelovanja, zato bodo njene naloge v pripravah na oba jubileja toliko večje in odgovor- nejše." Ali se že načrtujejo naloge za medrepubliško sodelovanje v pri- hodnjem letu? ,,Vsi sodelujoči občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Slo- venije morajo v mesecu oktobru predložiti predloge za program ak- tivnosti v letu 1980. Ze v tem letu morajo biti določene naloge in sprejet dogovor o financiranju programa medrepubliškega sode- lovanja, ki ga bodo sprejeli in podpisali vsi nosilci posameznih nalog. Prihodnje leto je predsedu- joča občina Ormož, zato se tudi v Ptuju intezivno pripravljamo na naloge v novem delovnem letu, v katerem bomo, tudi občini Ormož pomagali pri izvajanju nalog". Feliks Bagar Zakaj še nimamo družbenih svetov v ptujski občini? V vseh občinah poteka v tem letu bolj ali manj uspešna aktivnost ustanavljanja družbenih svetov. Ptujska občina tudi v tem primeru ni izjema, žal pa je bil doslej ustanovljen le en družbeni svet pri medob- činskem upravnem organu za inšpekcijsko nadzorstvo občin Ormož in Ptuj. ki bo konstituiran v sredini meseca oktobra. Dogovor o ustano- vitvidružbenega sveta je bil sprejet že pred izidom zveznega zakona o temeljih družbenih svetov m o zveznih družbenih svetih, medtem ko je predlog republiškega zakona že v pripravi. V ptujski občini smo pripravili teze za oblikovanje družbenih svetov že 20. f ebruarja letos — dlje pa nismo prišli. V tezah je zapisano, da oblikujejo družbene svete družbenopolitične organizacije, organi družbenopolitične skupnosti, določene samoupravne organizacije, in skupnosti ter družbene organizacije glede na uresničevanje svojih, z ustavo, statutom in programom ali z drugimi akti določenih pravic, dolžnosti in odgovornosti. Pomembno je vprašanje, kdo vse naj deluje v družbenih svetih, poleg tega pa mora biti z dogovorom in aktom o ustanovitvi sveta jasno opredeljeno, za kakšen družbeni svet gre v konkretnem primeru — temu ustrezno mora biti določeno tudi delovno področje in položaj sveta. Pri medobčinskem upravnem organu za inšpekcijsko nadzorstvo so se odločili za ustavnovitev družbenega sveta z namenom, da bi dobivali sugestije za delo, stališča in ocene opravljenega dela, saj sedaj to v delu medobčinskega upravnega organa ni prisotno. Dogovorili so se, da bo mandat predsedujočega le eno leto. da bi se na tem mestu izmenjalo čimveč občanov, hkrati pa bi delo sveta prispevalo k uresničevanju kolektivnega vodenja in k podružbljanju dela inšpekcijskih služb. Ugo- tavljamo, da se upravni organi — pri katerih bi se naj prav tako ustanavljali družbeni sveti, še niso organizirali v skladu z zakonom o sistemu državne uprave, hkrati pa nekatere komisije pri izvršnem svetu že delujejo kot družbeni sveti. Novo vsebino dela, ki jo narekujejo potrebe, je moč doseči le z novo organiziranostjo — o njej govorimo tako na raznih sejah družbenopolitičnih organizacij kot na sejah skupščine družbenopolitične skupnosti, uresničujemo pa je ne, kljub sprejetim zakonom in sklepom... Obstaja mnenje, daje v ptujski občini poleg objektivnih tudi precej subjektivni zadržkov pri ustanavljanju družbenih svetov, ki jih je potrebno odpraviti in končno preiti na uresničevanje zastavljenih ak- tivnosti. Družbeni svet pri medobčinskem upravnem organu za in- špekcijsko nadzorstvo je lahko vzgled in — primer, izkušnja za ostale. N.D. Civilno zaščito približati najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov Pri občinskem štabu civilne zaščite občine Ptuj so se odločili za nove oblike dela in sicer za redna območna posvetovanja, ki naj omogočijo, da se delo občinskega štaba približa dejanskim razmeram in da se tako kakovostneje pristopi k razreševanju določenih problemov. Celotna ■»tujska občina je tako razdeljena na pet posvetovalnih območij, ki se ?odo sklicevala po potrebi. Prvo posvetovanje oziroma delovni sestanek poveljnikov in načelnikov štabov civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela mesta Ptuja, kije bilo pred dnevi, je bilo zadnje v prvem krogu posvetovanj. Ob tej priložnosti so ugotavljali stanje priprav v okviru civilne zaščite na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« oziroma, kako se uresni- čujejo naloge sprejete na marčevskem posvetu.Naisplošno civilna zaščita v občini dosega v okviru priprav na akcijo izredncrdobre rezultate, da pa te priprave ni.so najboljše v mestnih krajevnih skupnosti. Gre za vrsto težav pri samem formiranju enot, izobraževanju oziroma usposabljanju, obveščanju in materializaciji. Problemov pa je največ tam, kjer je pri- sotna kadrovska vrzel. Zato so se dogovorili, da bodo vprašanju civilne zaščite v mestnih krajevnih skupnosti posvetili eno izmed prihodnjih sej občinskega štaba. V nadaljevanju posveta pa so poveljniki in načelniki štabov civilne zaščite ocenili združeno praktično re.ševalno vajo enot in štabov civilne zaščite organizacij združenega dela in krajevne skupnosti ToneZnidarič, kije bila v tej krajevni skupnosti v okviru aktivnosti v mesecu juniju letos ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije. Ocenili so, daje vaja v celoti dosegla svoj namen in sklenili, da je potrebno zaključke te vaje prenesti v sleherno krajevno skupnost v občini. Ob koncu pa so se dogovorili za naloge pri bodočem delu v civilni za.ščiti. Predvsem so to naloge organiziranja in usposabljanja enot. Sklenili so tudi. da bo za mestne krajevne skupnosti sklican poseben posvet, na katerem se naj bi dogovorili za koncept organiziranja enot civilne zaščite. Pri nalogah civilne zaščite pa bo potrebno v bodoče dosledno spoštovati načela usklajene in enotne akcije. Na območnih posvetovanjih civilne zaščite je sodelovalo prek 250 najodgovornejših pripadnikov civilne zaščite. Tudi razprave so bile dobre, štab je v teh dobil vrsto konkretnih in kakovostnih pripomb, ki se morajo odraziti pri bodočem delu v civilni zaščiti. MG Premalo prostora v glasbeni šoli Določitev novih šolskih okolišev ter uvedba enoizmenskega pouka v novi osnovni šoli, poleg tega pa občutne spremembe tudi v šolah Franc Osojnih in Tone Žnidarič, so se v letošnjem šolskem letu močno odrazile pri organizaciji pouka v glasbeni šoli Karol Pahor, ker .so vpisali okrog 400 otrok skupaj z glasbenim vrtcem, frulico in pripravni- co. To je podatek, ki ponovno potrjuje, da zanimanje za glasbo raste med mladimi, delno pa tudi posledica preseljevanja družin v nove predela mesta. Pomanjkanje prostora in glasbenih učiteljev pa na drugi strani letos predvsem otežuje delo temu šolskemu kolektivu in kar je trenutno najbolj zanimivo — dopoldan .so učilnice skoraj pra- zne. popoldan skoraj prazne, popoldan pa prezasedene. Ravnatelj šole — prof. Tone Horvat je v zvezi s tem povedal, da so letos morali več kot 30 učencev odsloviti kar je povzročilo negodovanje tudi pri starših. Zato bo v naslednjih letih potrebno razmišljati o razširitvi prostora, ki bi ga pridobili z izpraznitvijo stanovalcev iz pritličnih delov šole, urediti pa bi morali tudi centralno ogrevanje. Sicer pravijo, da bi bilo najbolje organizirati glasbeni pouk na šolah, kot imajo to primer v osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem, nastane pa ponovno problem urnika ter prevažanje učiteljev iz enega v drugi kraj občine, pa parni in neparni dnevi ter vrsta drugih težav zaradi katerih to še ni izvedljivo. mš DR. TONE FLORJANČIČ Novi predsednik republiškega sindikata delavcev zdravstva in zdravstvenega varstva Slovenije s tem, ko so v sindikatih odločili, da dr. Tonetu Florjanči- fu zaupajo vodstvo republiškega odbora sindikata delavcev v zd- ravstvu.in socialnem varstvu Slo- venije. seje tov. Tone znašel pred veliko večjimi in težjimi družbe- nimi nalogami. Vodstvo repub- liškega odbora mu nalaga vedno več dolžnosti, ki pa zahtevajo te- meljitejši in odgovornejši pristop. Tov. Florjančič poudarja, da je 'ahko biti predsednik odbora po naslovu, težje pa po delu. Velika angažiranost v številnih organizacijah je morala popustiti, se lahko posveti nalogam in opravilom predsednika. Poleg poklicnih dolžnosti je potrebno opraviti še veliko študijskega dela. Ni lahko izbrali pravilno pot v "iioštvu interesov, ki so tako značilni za slovensko zdravstvo. Nove »obremenitve« je veliko prenašati, poudarja tov. '"'orjančič, ker je naletel na veliko ■'"'zumevanja v delovni sredini, v ^^'eri dela. Njegova aktivnost pa ^ kaže tudi v maksimalnem na- P''ezanju pri samem delu v zobni ^mbulanti, saj je njegovo delo . ormirano in je potrebno normo doseči. Ce pa le včasih 'Spodleti« kaže kolektiv veliko |.«umevanja za to. Delo v Ljub- liu'' trikrat tedensko, ima takšne posledice. ^ Čas republiški odbor vodi ^'iko aktivnost. To, je obdobje Zak ^P''£jemom več sistemskih ^l^^onov: zakona o zdravstvu, so- skth varstvu in socialnem bstvu; nadalje je še tu samo- nipj^"' sporazum o delitvi dela Oro ^Nravstvenimi delovnimi s^^nizacijami v SR Sloveniji. Omenjeni zakoni še niso usklajeni z zakonom o združenem delu, v zakonu o zdravstvenem varstvu se daje posebej poudarek novim d ružbeno-ekonomskim odno.som, zlati še svobodni menjavi dela. Posebno pozornost posveča odbor tudi pripravam na prvo konferenco zveze sindikatov Slovenije, ki bo v mesecu no- vembru. Do sprejema zakona o zdravstvenem varstvu bo v Slo- veniji 20 problemskih konferenc, za katere so sicer zadolženi stro- kovni sindikati, vendar bodo na njih sodelovali tudi člani repub- liškega odbora sindikata delavcev .zdravstva in socialnega varstva. Sklepi iz teh razprav pa bodo v obravnavi na eni izmed prihod- njih sej republiškega sveta ZS Slovenije, ki bo govorila o zdrav- stvenem varstvu v SR Sloveniji. Republiški odbor pa precejšnjo pozornost posveča tudi pripra- vam na novi srednjeročni plan. Ocene sedanjega razvoja kažejo, da je slovensko zdravstvo v zad- njih letih veliko pridobilo pri strokovni ravni. Je pa bilo v tem obdobju precej zanemarjeno osnovno zdravstveno varstvo: zato bo temu vprašanju potrebno posvetiti v naslednjem obdobju posebno pozornost. Ob tem velja omeniti veliko prizadevanja zd- ruženega dela. da so se zadeve izboljšale, poudarja tov. Florjan- Trenutno razmere slovenskega zdravstva niso najbolj rožnate. Polletje so štiri temeljne organizacije zaključile z izgubo, medlem ko je z negativnim rezultatom bilo ob polletju kar 30 občinskih zdravstvenih skupnos- ti. Tu bo potrebno ponovno do- govarjanje z združenim delom, da se pridobijo manjkajoča sredstva. Do takšnega stanja pa je prišlo zaradi podražitve materialov, večjega obsega dela od planira- nega in pa zaradi izenačevanja osebnih dohodkov v zdravstvu na približno raven slovenskega gos- podarstva. Kljub vsemu pa osebni dohodki v zdravstvu zaposlenih delavcev v povprečju za pet odstotkov zaostajajo za gospo- darstvom. Seveda pa je na takšen rezultat ponekod vplivala tudi slaba organizacija dela. Te in po- dobne težave pa naj bi odpadle s sprejemom zakona o zdravstve- nem varstvu in samoupravnega sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi delovnimi organizacijami v SR Sloveniji. V nadaljevanju razgovora z dr. Tonetom Florjančičem, smo mu zastavili vprašanje glede nalog zdravstvenih delavcev ob spreje- mu zakona o zdravstvenem var- stvu. Odgovoril je naslednje: »Najprej je potrebno izpeljati te- meljito razpravo in na podlagi te sprejeti določene pripombe na osnutek samega zakona. Zakon mora dobiti takšno obliko, da bo ustrezal tako zdravstvenim de- lavcem kot pacientom. Ko bo za- kon sprejet, se bo potrebno dos- ledno tudi ravnati po njem. Lahko bi dejal, da povsod razprave o osnutku zakona niso bile naj- boljše. da pa so pripombe pra- všnie«. Republiški j:)dbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva plodno sodeluje tudi z zveznim jugoslovanskim odborom in inozemskimi sindi- kati. Republiški sindikalni delav- ci bodo kmalu vrnili obisk sov- jetskim kolegom, medtem ko so bili na obisku v Bolgariji že v mesecu juniju. Ob koncu je tov. Florjančič poudaril, da je aktiv- nost nasploh zelo bogata in da bo do konca leta še veliko dela, pri katerem pa počitka ne bo. V teh prizadevanjih pa bo precej po- zornosti veljalo tudi reševanju kadrovskih vrzeli v zdravstvu. Naj sklenemo naš zapis z željo, da bi Tone Florjančič pri svojem delu dosegal čim boljše rezultate in da bi prenašal svoje izkušnje na občinski odborsindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva občine Ptuj. ki ga je vse do ne- davnega z velikim uspehom vodil. MG dr. Tone Florjančič foto: zk Na akcijo NNNP čim več fotoamaterjev nas in po vsej ožji domovini poteka '^jak'^-^ akcija »Nič nas ne sme presenetiti. V sodelujemo vsi zlasti še mladina. Našo j^Pravljenost bomo preizkusili na dan 29. in a^^^^P^embra. Takrat si želimo, da bi tudi kuu^'^^'^' objektiv zabeležil to veliko preiz- itij) •'^J^aše pripravljenosti na obrambo dežele ®dpor morebitnemu agresorju, pa tudi ob naravnih in drugih nesrečah. Vsaka slika, sleherni film sta zgodovinski dokument o naših prizadevanjih in naših uspehih. Doslej smo se srečevali zgolj s po- klicnimi fotoreporterji in fotografi in le ma- lokdaj z amaterji. Zakaj ni fotoamaterjev? Morda mislijo, da gre za vsesplošno vojaško tajnost? Fotoamaterji so celo zaželjeni. saj s tem po- kažejo. da se zanimajo za naše obrambne pri- prave. ki -SO zelo pestre in bogate. Želimo, da se fotoamaterji udeležijo v čim večjem številu, ker to obenem pomeni tudi njihovo praktično usposabljanje. Boris Cafuta 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 27. september 1979 - TEDNI|( PRAZNIK KS PTUJSKA GORA Most vSIapahjezdržal! l.elo dni ni dolga doba. pa vendar se lahko v enem letu marsikaj naredi. 1 o so dokazali krajani plujskogorske krajevne skupnosti, ki so na nedeljski slovesnosti ob svojem prazniku pregledali enoletno delo. V tem času so največ pozornosti namenili urejanju cest, gradnji vodovodnega omrežja, urejanju naselij in obnovi mostu v Slapah. Le-tega so želeli v nedeljo uradno predati svojemu namenu, pa jih je zadržalo prvo obilno jesensko deževje, ki jih je prisililo, da .so vse prireditve »spravili« pod osnovnošolsko streho na Ptujski gori. Most v Slapah. ki je kljub narasli Dravinji ostal na svojem mestu in s tem potrdil, da so bila obnovitvena dela dobro in kvalitetno narejena, so krajani popravili z najmanjšimi možnimi sredstvi. Denar so prispevali krajevna skupnost, skupščina občine Ptuj in krajani sami, pomagali pa so tudi z gradbenim materialom in z lastnim delom. Pri obnovi mostu so dali krajani 1828 ur prostovoljnega dela, opravili so 3000 kilometrov pre- vozov, ogromno pa je prispevala tovarna volnenih izdelkov iz Maj- šperka, za kar so jim krajani še posebej hvaležni. Nedeljsko slavje seje na Ptujski gori pričelo z otvoritvijo razstave likovnih del članov likovne sekcije DPD Svoboda iz Ptuja. Predstavili so se s .skrbno izbranimi motivi, ki v glavnem obravnavajo preprosto življenje v Halozah in Slovenskih goricah. Predstavniki krajevne skup- nosti so se likovnikom za sodelovanje oddolžili s skromnim spominskim darilom in se zahvalili za njihov obisk. Na slavnostnem zasedanju skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti — udeležili so se je tudi predstavniki skupščine občine Ptuj in sosednjih krajevnih skupnosti, je Andrej Sajko, tajnik krajevne skupnosti opisal dosedanji in bodoči razvoj te manj- razvite haloške krajevne skupnosti, ki kliče po pomoči širše družbene skupnosti. Zatem so letos prvič podelili priznanja krajevne skupnosti Ptujska gora. ki so jih prejeli TVI Majšperk. gasilsko društvo Ptujska gora in OO ZSMS Ptujska gora ter 15 pohval aktivnem krajanom. V prisrčnem kulturnem programu so se nato predstavili pionirji in mladinci iz krajevne skupnosti, slovesnost pa je zaključil moški pevski zbor TVI Majšperk, ki ga vodi Ladislav Pulko. Na nedeljski slovesnosti so se srečali tudi nekdanji aktivisti in borci, ki so med NOB delovali na tem območju Haloz ter ob okusnem par- tizanskem golažu obujali spomine na tiste nepozabne, težke dni naše revolucije. N. D. Popravek in dopolnilo Pod naslovom »Podlehničani se zaman pritožujejo« smo v prejšnji številki Tednika, na str. 8 objavili kratek fotozapis, kjer je pomotoma zapisano »Kmetijski kombinat Ptuj...« Dejansko gre za Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki pred spominsko ploščo zlaga vreče z umetnimi gnojili. Do napake je prišlo zaradi tega, ker je KZ Ptuj bila prej obrat za kooperacijo K K. krajani, ki so dali naši sodelavki podatke pa so najbrž pozabili na spremembo, ki je nastala v organiziranosti zasebnega kmetijstva. Za napako se Kmetijskemu kombinatu Ptuj opravičujemo. Uredništvo VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO V nedeljo 16. septembra je OO ZSMS l ur- niščc pripravila in tudi uspešno izpeljala veliko trimsko akcijo Vsi na kolo za zdravo telo. Vremejim ni nagajalo, saj je bila lepa in sončna nedelja, polna novih doživetij. Pnčetek kolesarjenja je bil ob 9. uri izpred Doma občanov Turnišče, kjer se je zbrala množica mladih in starih pristašev takšnih in podobnih akcij, vseh udeležencev je bilo 216. Ob tem je treba povedati, da je bila lanska akcija bolj skromna po udeležencih. Morda pa je k temu pripravil svoje tudi zakon O parnih in neparnih številkah . za naše jeklene »konjič- ke»«. Ta dan je bila prepovedana vožnja za neparne avtomobile. Udeleženci so na začetku akcije dobili tri- mske kontrolne kartončke in se odpravili na pot proti Lovrencu na prvo kontrolno postajo, od nje pa k drugi, kije bila na Hajdini. Tako so prevozili okrog 20 km poti, kije bila ponekod tudi slaba. Kljub temu pa so vsi udeleženci zdržali do cilja na Turnišču. Večina udeležen- cev pa je bila pri tem mnenja, daje pot pre- kratka in da bi jo morali v prihodnje še za toliko podaljšati. Ko so se vsi zbrali nacilju, jim je o uspešno i/peljani akciji spregovoril Branko Zupanič. njegove besede pa je nadaljeval Ivan Majcen predstavnik DPO in sveta KS Turnišče. Po- vdaril je predvsem, da bi se takšnih akcij morali udeležiti tudi drugi občani, ker te akcije zb- ližujejo ljudi izraznih krajev. Predlagalje.dase ta akcija v K S nadaljuje iz leta v leto, pri tem pa jc potrebno mladini bolj pomagali in jim v težkih trenutkih priskočiti na pomoč, da izpelje takšne in podobne akcije. Potem je odbor akcije začel s svečano po- delitvijo nagrad najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu in najštevilnejši družini. Najsta- rejši udeleženec je bil F-rane Nahberger, sta/ 75 let. najmlajša se je imenovala Simona Čeh, najštevilnejša je bila družina Malekova iz KS Turnišče. bilo jih je šest. Druga najštevilnejša družina Mihelač pa je prejela lepo tolažilno nagrado. Šopek cvetja so poklonili še najsta- rejši udeleženki Mariji Nahberger. Uvedli so tudi žrebanje nagrad, kjer sodelujejo vsi, mladi so imenovali to žrebanje LOTOTRIM. Na- grade je izžrebala naša najmlajša udeleženka. Pri tem naj povdarimo. daje vse stroške akcije in nagrad poravnala OO ZSMS Turnišče. Tako so s težavo pridobljena sredstva, kijih dobijo le s svojo dejavnostjo in aktivnostjo, hitro skop- nela. Torej bodo spet morali pridno zasukat rokave, da dobijo denar z delom spel nazaj ' Na koncu pa lahko izrazimo pohvalo On ZSMS Turnišče, ker je akcijo uspešno priprg, vila in jo tudi uspešno izpeljala po začrtanih smernicah. K temu pa so veliko doprinesli mladinci: Martin Bedrač, Branko Pal, Branko Zupanič. Leon Vidovič, Mira Skok, Jožica Junger in drugi. Ti pa si želijo le eno, da takšno akcijo izpeljejo tudi v letu 1980 in povrhu šp kakšno drugo trimsko akcijo kolje Na teku se dobimo itd. Ponosni smo tudi. da smo prvi začeli s tri. mskimi akcijami Vsi na kolo za zdravo telo v občini Ptuj, Sajje bila prva 8. oktobra 1978. Kot vemo je bila letos občinska akcija na Grajeni pa potem tudi v KS Rogoznica. Zelijo pa si tu^J sodelovanja s TKS in z drugimi družbenopo- litičnimi organizacijami, enako tudi s ptujskimi podjetji, ki bi jim lahko tudi kdaj priskočila na pomoč. Na koncu oa mislim, da so lahko delovni in aktivni mladinci v K S Turnišče lep vzor drugim OO ZSM v vseh KS občine Ptuj. Saj sami pravijo, da le z delom uspeš. Posnetka in besedilo: B. Z. Tudi najmlajši Ribičevi so uspešno premagovali pot. Utrinek s poti po Dravskem polju in mladinski del trimske akcije. Novi prostori, nov avto, nova brizgalna Podlehniško gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1971 leta in je v osmih letih delovanja doseglo lepe rezultate. Vsa leta so imeli težave s prostori in opremo, članov pa je bilo vedno dovolj, čeprav vsi niso najbolj delavni. V soboto so slovesno predali namenu prostore, ki so jih s sredstvi krajanov, krajevne skupnosti, občinske gasilske zveze in Kmetijskega kombinata — odstopil je zemljišče — zgradili s prosto- voljnim delom. Alojz Grabrovec, poveljnik GD Podlehnik je ob našem obisku povedal, da so se krajani odzvali povabilu za sodelovanje pri gradnji prostorov, prispevali so tudi obveznice cestnega posojila, da so lahko kupili novi avto. Prostore doma so prizidali k zadružnemu domu in pridobili pisarno, sejno sobo in garažo. O aktivnosti društva pa pravi: »Naše društvo ima okrog 80 članov, aktivni pa niso vsi. Opera- tivnih članov je okrog 30.12 aktivnih gasilcev, mladinke in .nce, dve desetini pionirjev... Vsako leto se udeležujemo raznih tekmovanj in letos smo dokaj uspešni. Na občinskem tekmova- nju smo imeli dve pionirski, dve članski in eno mladinsko deseti- no. Mladinke so dosegle drugo mesto in se uvrstile na regijsko tekmovanje, kjer so dosegle tretje mesto. To je za naše lep uspeh, saj smo po stažu mlado društvo. Poudaril bi. da smo na nerazvi- tem območju, da so vasi raztrese- ne po hribih in od ljudi ne more- mo pričakovali toliko kot od tistih, ki imajo boljše življenjske pogoje. Naleteli pa smo pri akciji zbiranja sredstev tudi na občane, ki so si denar izposodili pri sosedih, samo da so prispevali nekaj za gasilce. To je res lepo in ponosni smo nanje.« Kako se bodo člani društva vključili v akcijo nič nas ne sme presenetiti? »V akcijo smo se vključili že v pripravah, poudarek smo dali pregledu hidrantov. sodelovale pa bodo vse naše desetine. Nasploh bo v tem času večja pripravljenost, saj bo vaja v tednu požarne varnosti in tako bomo tudi preizkusili naše znanje, naše sposobnosti.« Kako pa sodelujete z društvi sosednjih krajevnih skupnosti? »,Naš center Videm je dobro organiziran, med sabo se v društvih dobro razumemo in tesno sodelujemo. Če katero od društev pripravi kakšno vajo ali drugo prireditev, vedno vsi sodelujemi). Moram pa povedati tudi to. da .so nam sosednja društva precej pomagala s svojo opremo, svoje znanje so prenašali na člane našega društva. Po v^e nasvete smo hodili k njim in tudi sedaj nam svetujejo, če potrebujemi> kakšno pomoč. Pomagali ;>o nam še pri izvedbi tečaja, tako da imamo sedaj okrog 50 izprašanih gasilcev. Ob tej priložnosti pa naj omenim, daje cHilično tudi sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo, v Tako so Podlehničani s skupnimi močmi pridobili nove prostore za gasilsko društvo in potrebno opremo, da bodo lahko ob raznih nesrečah organizirano pristopili na pomoč ne samo sovaščanom. temveč tudi prebivalcem okoliških krajevnih skupnosti. N. D. Alojz Grabrovec ' (foto zk) Pester program Mladi v OO ZSMS Bratje Reš se že dalj časa trudimo, da bi naša OO delovala čimbolje, na čim več področjih. Na nekaterih nam akcije uspevajo, še več pa je takih, kjer bo potrebno pošteno začrtati in izpeljati akcijo. Eno izmed teh je področje LO in DS. Komisijo smo formalno sicer ustanovili, člani le-te, pa tudi ostali mladinci, smo bore malo vedeli, kje in kako začeti. Akcijo NNNP '79 nam je dala vzpodbudo, da smo se potrudili tudi na tem področju. Izkušnje, pridobljene v njej, nam bodo dale veliko koristnih napotkov za naprej. Naši mladinci so vključeni v enote NZ, vsi pa borno skupno s pionirji zadolženi za opazovanje in poročanje v času delovanja diverzantske skupine. Ta akcija pa bo odpravila še eno pomanjkljivost v delu OO ZSMS na območju mesta Ptuja. Te so delovale nepovezano, čeprav imajo njihovi problemi velikokrat skupni imenovalec. Pomanjkanje izmenjave izkušenj je bilo očitno. V OO ZSMS na območju treh KS: Olga MegliČ, Dušan Kveder in Bratje Reš, ki imajo skupno akcijo, smo zastavili program kulturnih in športnih prireditev. Organizirali bomo partizanski miting prvi in večer ob tabornem ognju drugi večer akcije. Drugi dan pa bo izmed OO organizator dveh športnih tekmovanj. Pomerili se bomo v streljanju z zračno puško, košarki, malem nogometu, namiznem tenisu, šahu in pikadu. \' naši KS smo sicer pripravili tudi trimsko akcijo, "kolesarjenje", ki pa je zaradi slabega vremena s 23, .septembra preložena na 7. oktober. Želimo, da bi vse te prireditve bile množične. Takšno sodelovanje med OO pa bomo po akciji govoto še poglobili, vsaj samo sodelovanje na kulturnem in športnem področju ni edini cilj. Eno takih področij, kateremu bi morali nameniti več pozornosti je idejno politično usposabljanje in marksistično izobraževanje, saj zaradi pomanjkljivosti le tega ne Uspevamo tudi na drugi]^ področjih. Tudi skupne mladinske delovne akcije bi lahko pripomogle k vključitvi večjega števila mladincev... Torej, možnosti je veliko, zakaj jih ne bi izkoristili? Darja Lukman ^CDNIK - 27, september 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Ruja Ngvilnim prireditvam, ki smo jih os pripravili v počastitev partij- 'f h in drugih jubilejev ter v okviru !/Il ptujskih kukurnih srečanj, se mi""^ četrtek pridružila še zani- miva strokovna razstava, ki prika- zuje ustavno in upravno zgodovino Ptuja od 1376. leta dalje. Ptujski statut iz tega leta je ohranjen samo v enem izvirnem primerku, ki je last biblioteke v VVolfenbuttelu v ZR Nemčiji in ga je pred 100 leti odkril Janko Babnik — tedaj štu- dent prava, v slovenščino pa preve- del Franjo Veselko in prevod obja- vil v Kroniki slovenskih mest leta 1939. Po vsebinski plati pa daje sta- tut bogat vpogled v življenje ljudi v srednjeveškem mestu in je hkrati pomemben kot srednjeevropski in tudi kot slovenski pravni spomenik. Razvoj in položaj mesta Ptuja je nato prikazan še skozi me- stne statute iz leta 1513, do srede 18. in 19. stoletja, izleta 1887 in po drugi svetovni vojni. Razveseljiva je ugotovitev, da nas razvoj mesta Ptuja skozi ome- njena stoletja izredno zanima, kar je potrdilo tudi veliko število priso- tnih na otvoritveni slovesnosti na kateri je govoril predsednik občin- skega izvršnega sveta Franjo Gnil- šek, ki je razstavo tudi odprl; po- drobneje pa je o razstavljenem gra- divu spregovorila profesorica Kri- stina Samperl, ki je razstavo tudi strokovno pripravila kot arhivist Zgodovinskega arhiva v Ptuju, mš Dokumenti, last zgodovinskega ariiiva v Ptuju, nazorno prikazujejo del jgodovine, našega — skoraj 2000 let starega očaka, (foto: mš) Tudi na Osojnikovi šoli v okviru akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti' smo na šoli pregledali nažrte in navodila s področja ob- rambe, zaščite in varnosti ter spre- jeli program aktivnosti. Te se po- vezujejo z akcijami v krajevni skupnosti Franca Osojnika, kamor 5ola spada. Na ustreznih sestankih so vedno aktivno sodelovali tudi predstavniki šole. V delovni organizaciji smo pre- verili ravnanje in zadolŽtve ob raz- ličnih stopnjah ogroženosti. Obšli smo posamezne evakuacijske smeri in mesta ter zagotovili ukrepe za re- ševanje, pa tudi za zavarovanje zgradbe, mventaria in dokumenta- cije. Preverili in dopolnili smo tudi potrebne tehnične pripomočke in sredstva za prvo pomoč. Prav tako smo aktivirali reševalno skupino in gasilno-tehnično skupino. 'Kot majhna delovna organizacija pa teh skupin nismo mogli organizirati v polnem sestavu. V primeru potrebe predvidevamo pomoč krajevne skupnosti in drugih enot civilne za- bite. Vsak sodelavec je seznanjen s svojimi nalogami in tudi s potrebno osebno zaščito. Kot šolska organizacija pa smo dolžni v vse aktivnosti vključevati tudi učence. Področje obrambne vzgoje, ki je sestavni del učnih na- irtov, smo v zvezi z letošnjo akcijo posebej prilagodili potrebam dvilne zaščite. Učencem je vsak dan namenjeno nekaj časa, v kate- rem se seznanijo z nevarnostmi v vojni, z obnašanjem ob nesrečah, s ^mozaščito, z nudenjem pomoči, z alarmnimi znaki in z delovanjem sole v izrednih razmerah. Poleg splošne poučitve pa se učenci tudi povsem praktično vključujejo v "iirezne dejavnosti, kot so skupine za prvo pomoč, za katere se uspo- sabljajo na tečajih Rdečega križa. Prav tako je pomembno preizkuša- ti hitrost in smer umika, prenašanje ranjenih, postavljanje šotorov, pri- pravljanje preproste hrane in pitne vode ter delovanje kurirskih, pa tudi radijskih zvez, saj imamo na šoli že nekaj sposobnih radioama- terjev. Tudi ni vseeno, kako spreje- majo učenci komandirje, ki so si jih postavili. Vse več je mladincev, ki jih lahko enakovredno vključimo v organizacijo obrambe in zaščite. Varnost skušamo doseči še na drugih področjih. Dostopi do šole postajajo vedno bolj izpostavljeni prometu. Tu pomagajo usmerjati promet uniformirani pionirji var- nostniki. Učenci morajo poznati nevarnejša mesta, cicibani nositi rumene rute, kolesarji in mopedisti pa so dolžni pridobiti izkaznico o poznavanju prometnih predpisov. Vprašanjai varnosti in zaščite je končno tudi, kako znajo učenci sami preprečevati namerno poško- dovanje zgradbe in inventarja ter prisvajanje tuje lastnine. Akcijo ,,Nič nas ne sme prese- netiti" pa skušamo približati v šoli in njenemu okolju tudi s pomočjo propagandne dejavnosti. Z učenci smo pripravili izdajo informatorja, ustrezni prikazi pa so tudi na raz- stavnih panojih. Jože Kodrič Program izobraževanja v šolskem letu 1979/80 Pred dnevi je Delavska univerza v Ptuju sestavila program izobraževanja ua letošnje šolsko leto. Program obsega družbeno in strokovno izobraževanje ter osnovno šolo za odrasle. Družbeno izobraževanje obsega idejnopolitično izobraževanje komunistov, partijsko politično šolo, dopisno šolo marksizma, usposabljanje delegatov in seminarje za vodstvo odborov SLO. Izobraževanje v sindikatih pa obsega seminarje za posamezne skupine samouprav- Ijalcev, za člane samoupravne delavske kontrole in podobno. Strokovno izobraževanje pa obsega različne tečaje kot so na primer: tečaj o varstvu pri delu, za voznike viličarjev, tečaj za kurjače nizkotlačnih ogrevalnih naprav, za strojnike gradbene mehanizacije, za vratarje in čuvaje in tako dalje. Splošno izobraže- vanje pa vključuje cikluse obrambne vzgoje prebivalstva, kmetijska predavanja, šolo za zdravje in mlade kmetovalce, seminar za člane poravnalnih svetov ter druge oblike izobraževanja. Treba je reči, da je letošnji program izobraževanja zelo obsežen in raznovrsten. Zagotovo bodo delovni ljudje in občani, ki se bodo hoteli izobraževati, našli področja svojega nadaljnjega izpopolnjevanja. Ob rob temu zapisu pa je treba še zapisati, da je delavska univerza del usmerjenega izobraževanja. To pomembno vlogo pa bi delavska univerza skupno s srednješolskim centrom morala že imeti. Najbrž prizadevanja tudi tečejo v tej smeri. zk goljufatipa ne bomo mogli več!" Ptujski srednješolci so pričeli letošnjo šolsko leto v dokaj ,,čudnih" delovnih pogojih. Počitnice so se jim umetno podaljšale šola je takorekoč še v gradnji, okolica še ni urejena, pa tudi notranjost šole še ne...Ni naš namen, da bi iskali krivce za zamude in jih grajali. Obiskali smo dijakinje, dijake in prosvetne delavce v SSC in jih povprašali po počutju v novih prostorih. Mira Zamuda, 4. letnik upravno- administrativne šole: ,,Dobro je, samo še ni vse dokončno urejeno. Potem pa bo lepo. Zdaj še ni vse opreme, ni zvonca... drugače je pa dobro. Kar vesela sem, te nove šole , čeprav pouk še ne teče tako kot bi moral, pa bomo že nadoknadili." Marjan Gojkovič, profesor matematike: ,,Sola je zelo lepa, malo nas moti ta hrup, ker Se tečejo nekatera dela. Upamo, da bo po prvi konferenci že bolje. Učenci se malo pritožujejo, ker vsa okna še niso zasteklena, pa saj je lepo vreme in nas ne zebe. Ko bo pa slabo vreme, se bodo morali izva- jalci že toliko potruditi in to ure- diti. Vsi razredi pa so obrnjeni na sončno stran. V glavnem je vsa oprema tukaj, tako da lahko pouk skoraj nemoteno teče." Ignac Janžekovič, 4. letnik peda- goške gimnazije: ,,Mislim, da je bilo v stari šoli malo boljše. Tam ni bilo vse tako novo... ne vem. Novi profesorji:., pa goljufati se ne bo dalo tako kot prej. (Ob tej izjavi so se sošolci veselo zasmejali). Pouk smo res pričeli kasneje, pa bomo že nadoknadili, da se bomo lahko pravočasno vpisali na višjo ali visoko šolo. Sola je dobro urejena, škoda da še ni kabinetov, mi bi jih res potrebovali pri delu. Ja, pa telovadbe še tudi nismo imeli." Marinka Cretnik, profesorica slovenskega jezika: ,,Zaenkrat še ni vse urejeno, počasi bomo že spravili vse v red. Ponekod manjkajo table, tako da je tam pouk otežkočen, sicer pa je oprema v redu. Laboratoriji bodo urejeni do 15. oktobra, nekaj dobimo iz republiških sredstev in tega smo res veseli. Vse zamujeno bomo nadoknadili med letom, tako da ne bo težav pri vpisu če- trtošolcev v nadaljnje šolanje." Milenka Cizerl, 3, letnik splošne gim.nazije: ,,Ja zdaj na začetku je bolj slabo, ni še zvonca, nimamo tabl, vrata se odpirajo, ponekod že voda pušča, — učilnice pa so lepe, svetle. Ko bo vse urejeno, bo res odlično. Za zdaj se še ne pozna, ker smo kasneje pričeli z delom, bomo pa morali malo ,,stisniti". Najbrž bo pouk tudi ob sobotah in zimskih počitnic bo samo en teden. Zdaj pa še iščemo razrede, — mi in profesorji, — saj je kar zanimivo, tudi odmori so malo daljši..." Samo Levstik, 3. letnik splošne gimnazije: ,,Boljše je bilo v stari gimnaziji, tam je bilo bolj domače in manj nas je bilo. Zdaj je vse novo, moramo bolj paziti na vse! Ko bo dež, bo vse blatno, ker okolica še ni urejena. Sicer pa je šola res lepa, — kar bo!" tekst N. D. foto zk — Mira Zamuda — Marjan Gojkovič — Ignac Janžekovič — Darinka Čretnik —Milenka Cizerl — Samo Levstik p_VIDA ROJIC —__ a UPORNE SLOVENSKE GORICE nadaljevanje) y Dvanidvajset oktobrskih nastopov štejemo med večje akcije, okt K blaga so opravili partizani v trgovinah v Ivanjcih 4. u ■ ^^ največjih prehrambenih nastopov v Slovenskih r 'cah. podoben oni v Kungoti 14. septembra. Zaplenili so 400 do 500 1^'^dkorja, 280 parov čevljev, okrog 7000 odrezkov nakazil za pisalni stroj in veliko tobačnih izdelkov. Veliko potrebščin so "an Hr' ^ Konjišču, Benediktu. V Sp. Sčavnici so padli 21. oktobra orožniško postajo, zaplenili na njej orožje, munici- ' obračunali z izdajalko. ^FMBRA 96 PRIJAV O PARTIZANIH orožniškimi poročili o partizanih v Slovenskih goricah no- '"■'lak sabotažni nastopi, štirje propagandni z delitvijo šesi miting, enajst grozilnih nastopov pri sodelavcih okupatorja. ■"^P^padov s sovražnikom, vsi drugi nastopi pa so preskrbovalni. Sla spopad je bil v Placarju. kjerje padel en partizan, dva pa Patrup. ko je okrog deset partizanov iz zasede napadla orožniška Dorr, Ljutomeru so na cesti v Ključarovce napadli partizani " orožnika Mihelača. ga obstrelili in mu vzeli puško. Na cesti liari, proti Cezanjevcem so partizani napadli Nemca Otta Ger- ga hudo ranili. ^'•'rtn pri Ljutomeru sta dva partizana napadla krajevni sedež 'fastj'^""^ -. ^ žrtev ni bilo. V Očeslavcihje skupina partizanov naletela na pO- Pri tem sta bila dva partizana hudo ranjena in ujeta. so novembra demolirali občinski urad v Konjišču. Ma- iHoši. LKW skladišče v Radislavcih. kjer so odprli tri sode ''tresli zaboje jabolk po hribu. V Veržeju so odnesli mlečni stroj ^'"e zbiralnice, v Radgoni pa razbili mlečno centrifugo. ^^FMBRA 210 PRIJAV O PARTIZANIH Veporočila navajajo za december 210 partizanskih akcij v ''^diii goricah. Izvedli so sedem sabotaž, trikrat delili letake, pri- ^ ^ mitingov, opravili štiri grozilne nastope m 17 partizanskih poizvedovanj o sovražnikovih postojankah ter štiri spopade med par- tizani in sovražnikom. Druge akcije so bile preskrbovalne. 6. decembra zvečer je močna partizanska skupina napadla orož- niško postajo v Vintarovcih. Ker je bila postaja zelo utrjena, so se partizani po daljšem obstreljevanju stavbe umaknili. Zatem so demo- lirali občino, zaplenili 2000 RiVl in živilske nakaznice. Istega dne so se spopadli partizani v Dragotincih pri Sp. Ščavnici s čctniki. V spopadu je padel en četnik. en partizan pa je bil hudo ranjen. 9. decembra popoldan so vrgli partizani ročno bombo v Slamnjaku pri Ljutomeru iz neke hiše na dva policijska jezdeca. Enega so hudo ranili. Na pomoč so prihiteli drugi policisti. V spopadu sta bila močno ranjena hišni gospodar in en par partizan. V hiši so policisti zaplenili propagandne letake, navaja orožniško poročilo. Pri Pesnici .so napadli orožniki iz zasede partizane 13. decembra, ki so se hitro umaknili. Ceje padel kak partizan, ni znano, navaja poročilo. Za 29. december so poročali orožniki v Veliki Nedelji o spopadu med njimi in partizani v Senežcih. v katerem je padel en partizan, drugega pa so ujeli. Nemci niso imeli izsub. Orožniška poročila navajajo, da so partizani izvedli decembra 1944 tele sabotažne nastope! Razstrelili so dva železniška tira pri Pesnici, kar jc prekinilo promet za več ur. Pri Vučji vasi blizu Veržejaje eksplozija mine iztirila lokomotivo in štiri vagone ter razdejala 40 m železniške proge. Partizani so minirali železniško progo pri Ljutomeru in blizu Središča, kar pa ni privedlo do eksplozije zaradi slabe montaže. Pač pa JC mina. položena na mali most pri Ormožu raznesla 28. decembra most. kojc osebni vlak zavozil nanjo. Vlak seje iztiril. Ranjen je bil strojevodja, promet pa ustavljen. V Kapeli pri G. Radgoni .so zažgali partizani taborišče deželne straže. Požar so gasilci omejili. \' Kuršincih so partizani vzeli nemškemu vojaku vso opremo z oro/jem. Pri Konjišču so podrli pet telefonskih drogov. V Jarenini in okolici so odpeljali okrog petdeset domačinov. Znana nam jc /c največja prehrambena akcija partizanov v Slo- venskih goricah, ki jo t)menja orožniško poročilo iz Pesnice, češ, daje \cčia skupina partizanov zaplenila 29. decembra 1944 na posestvu (\\ itschein) pri Pesnici dva konja. 4 vole. voz. 6 svinj. koce. voz sanitetnega blaga in še veliko drugega: na občini pa dva pisalna stroja ter /a/gala občinski inventar. OROŽNI KI-POVEZANI Z 01 Na enaintridesetih orožniških postajah v Slovenskih goricah je bilo skupaj okrog 200 do 230 urožnikoV in pt)možnih policistov (HIPO). V mariborskem okupacijskcm.okrožju so bile orožniške postaje: Jarenina (Jahring). Jurovski vrh (Georgenberg). Korena (Wurz). Kungota (S.^ Kunigund). Vlalečnik (Frauenberg b. Marb..) Pesnica (Ranzenberg). Šentilj (Egidi). Zg. Duplek (Ober Taeubling) in Pernica (Wachsenberg) — skupaj devet. V slovenskogoriškem delu ptujskega okupacijskega okrožja so bile orožniške postaje: Ptuj (Pettau). Središče (Polstrau), Ormož (Friedau), Lenart (Leonhard in d. B.). Gradišče (Burgstall), Tomaž (Thomasberg^ Svetinje (Allerheiligen), Velika Nedelja (Grosssonntag), Vintarovci {VVinterdorf). Juršinci (JoergendorO- Cerkvenjak (Kirchberg), Vito- marci (VVittmannsberg) — skupaj dvanajst. V okupacijskem okrožju Ljutomer so bile orožniške postaje: Lju- tomer (Luttenberg). Cezanjevci (Zassendorf), Veržej (Wernsee), Sp. Ščavnica (Stainztal). Apače (Abstal) Negova (Negau), G. Radgona (O. Radkersburg). Radenci (Bad Radein), Konjišče (RosshoO in Mala Nedelja (Klein.sonntag) — skupaj deset. Koliko orožnikov iz navedenih postaj je bilo povezanih z osvobo- dilnim gibanjem, še ni dovolj raziskano. Vemo pa. da so bili tu in tam povezani, da so uničevali ovadbe o ljudeh v OF. da sobbveščali ljudi o nameravanih aretacijah in drugih namerah okupatorja, kar je vse ko- ristilo osvobodilnem boju. Osvobodilna fronta je zato iskala stike z orožniki. Znano je. da so na orožniških postajah služili nemški orožniki kot gla\ ni poveljniki. Več bivših slovenskih orožnikov pa so Nemci obdržali v slu/bi. največ kot pomožne orožnike. Na orožniških postajah pa so služili tudi pomožni policisti, največ slovenskega rodu. Z osvobodilnim gibanjem je bil povezan pomožni orožnik Budja v Apačah. .Martin Majcen, pomožni policist iz Ključarovec. v službi na oro/niški postaji pri Tomažu, orožnik Edvard Vouk v Ormožu, Vinko Kralj v Ptuju. Alojz Vidmar v Gorišnici, . Alojz Trabonja, pomožni ort>/nik v Zg. Kungoti. orožnik F^ranc Sever iz Središča in seveda še nekateri. Orožnika Brumeca v (L Radgoni so odpeljali partizani. Tako navaja orožniško poročilo 26. oktobra 1944. Ali je bil s partizani pt)\ezan. ni v poročilu navedeno. Orožnik Edvard Vouk (r. 1901) se je jeseni umaknil pred aretacijo tako. da je odšel med domače terence v ormoškem okraju, čez nekaj tcdnt)v. pa na Pohorje. Pomožnega policista Martina Majcena pri To- mažu so Nemci zaprli poleti 1944. a se mu je posrečilo čez tedne pobegniti in priti v Lackov odred na Kozjak. Orožnik Franc Sever iz Središča pa seje jeseni 1944 pridružil kurirjem 15 TV postaje na Kogu. Orožnika V idmarja v Cjorišnici so Nemci zaprli, ko so ga osumili sodelovanja / OP . Prestalje hude muke v gestapovskih rokah, vendar si je ohranil življenje. Orožniška postaja Gorišnica na Ptujskem polju je namreč zajela v svoje območje del bližnjih Slovenskih goric, zato je tu \ idmar omenjen. (\ iri: Orožniška pt)ročila ;Bandenmeldungen), arhiv muzeja NO Maribor in izjava \ inka Kralja ter knjige D. Novaka: Prlekija v NOB.) Opomba: Prosimo, da bralci dopolnijo sestavek o orožnikih v osvobodilnem boju. Svoje spomine naj pošljejo na uredništvo Tednika!) Nadaljevanje prihodnjič 8 - naSi dopisniki 27. september 1979 — VKn|tft|| USTI IZ ČEBELARJEVEGA DNEVNIKA (nadaljevanje in konec) Čeprav je kljub prejšnjim na- vedbam moral ugotoviti, da je ,,letošnja ajdova paša bila zopet ena med slabimi" je vendar zapisal, da je ,,... dne 14. (septembra 1936) točil med". Za tem pravi: „Za prezimljenje sem pustil 7 panjev in tri koše. Med te- mi sem tudi enega roja... iz slamnatega koša... vsipal (pregnal) na medene sate, upam, da bo dobro prezimil, (saj) se je čisto lepo pomiril v panju. Za prezimo- vanje sem povprečno pustil 9-10 kg meda. Je bolj malo, ali upam, da bodo že prezimile (pri tej količini hrane)". Oktobra 1936 je zapisal, da je ,,opazil nekaj posebnega... čebele se sedaj koljejo..." in se vprašuje: ,,... ali ne vem v čem je vzrok. Polno je mrtvic pred če- beljnjakom. Moje mnenje je: brezpašnost... (Morda pa) radi duha po medu, ki veje iz če- belnjaka..." Kot je razbrati iz ta- bele, je bdla koncem novembra temperatura že pod ničlo, ki se tudi v decembru ni bistveno spremeni- la. Zato še vesten čebelar Breznik v tem letu ugotavlja samo, da je ,.panjev 10 po številu, 7 (je) škatelj in koši." Zadnji stavek za leto 1936 glasi: ,,Panji so živi in mirni". V začetku leta 1937 je bilo toliko toplo, da so čebele izletale. Toda ,,kakšnih bolezni ni opaziti, tudi griže ne,, ugotavlja Franjo Breznik v svojem čebelarskem dnevniku. V sredini februarja so ,,pri življenju" še ,,vsi panji". Zapisal je tudi, da so ,,dne 6. t. m. sosednji panji napadli panj št. 2, kar je vsekakor čuden pojav..." Zato se je odločil in (napadeni) panj ,,priprl. in zasenčil". Ugotovil je tudi: ,,Do konca meseca (je) vreme izl^no, čebele prinašajo obnožino, (iz) nekaterih panjev več, nekateri manj. Do konca meseca (je) še vseh 10 panjev živih." Dne 8. marca 1937 je čebelar Breznik ,,pregledal spodnjih pet panjev samo od zadaj in Gih) očistil." Ugotovil je, da: ,,Imajo ge zadosti hrane, razen 2 žnidaršičev..." K temu je pripisal: ,,OpazH.'3e5D tudi, da močno moči- ta. "Na "dnu žnidaršičev so stale mlake. Ostali panji niso tako močili, bili so samo vlažni". Dalje pa poroča, da ,,čebele po malem izletavajo. Nosijo obnožino. Zvončki in trobentice obilno cveti- jo." Čeprav je Breznik tudi v naslednjem letu vestno spremljal vreme in delo čebel, ni pojasnil, zakaj so izostale tabele za maj, junij in julij 1937, ker tudi ni napisal običajnih komentarjev. Pozneje je sicer zopet izdeloval ta- bele, ni pa napisal strnjenega oktobrskega in novembrskega po- ročila. Po navadi imensko ni na- vajal drugih čebelarjev, razen Franca Vaupotiča, vendar pa je iz tega kar je napisal avgusta 1937 mogoče zaključiti, da je bilo v Ormožu in okolici več čebelarjev, ni pa omenil njihove organizira- nosti in imen. Prizadeto je avgusta pisal v svoj dnevnik o krivici: ,,Ali na žalost, prišel je tudi čebelar ter nam bo to malo ajde, kar je še ■ imam, sam spasel. Postavil je 36 A2 panjev pri Zidariču na Hardeku, ako ravno Zidarič nima nič ajde nasejane. Nima je vsejane v bližini, kakor Kikl 4 ogone ajde. Zaskrbljen za svoje čebele ugotavlja: ,,Torej paše bo zelo malo, 9 panjev (je) dosti. Čebelarji so se pritožili zoper tega tujca". Tudi naprej tarna, zlasti nad vremenom. Se 24. avgusta je bilo kritično, saj še ,,dosedaj čebe- le nimajo zimske zaloge..." V septembru je ugotovil, da ,,tako slabe paše še ni bilo" odkar je če- belar. Razmišlja: ,,Čebelam bom moral dati hrane". Zadnje leto svojega če- belarjenja je Breznik imel samo še 8 panjev, kljub temu pa ie spremljal njihovo dejavnost. Tako je januarja 1938 ugotovil, da je se vseh ,,osem živih" in da so ,,čebele zdrave". Zapisal je tudi, da je bila,,... v začetku tega meseca zima zmerna" in da je ,,... toplomer kazal tega dne 10 stopinj Celzije toplote v senci". V tem zapisu omenja tudi, da je ,,do 26. januarja vreme zmerno" ter da so ,,nekateri dnevi izletni" kakor tudi ,,... čebele zdrave." Februarja 1938 je poročilo ob • tabeli po vzorcu iz prejšnjih let nekoliko krajše, čeprav zelo izčrpno. Takrat je dne 5. februarja ,,malo pogledal čebele" in ugotovil, da imajo ,,še hrane" ter zapisal ,,... zdrave so tudi ter nosi- jo nekateri panji obnožino. Od konca meseca (je bilo) vreme zmerno, posebnih znakov (poslabšanja) ni bilo opaziti." Pripisal je tudi, da je bilo ,,do konca (meseca) še vseh 8 panjev živih." Marca 1938 je Franja Braznika časovno že zelo omejevala bolezen, toda kljub temu je napravil še zadnjo vremensko tabelo za vse dni v mesecu, dočim je napisal lakonski komentar, saj obsega le sledečih nekaj vrstic: ,.V začetku meseca vreme milo. Čebele žive in nosijo obnožino. Okrog 10. t. m. vreme precej hladno in neizletno. Od 15. t. m. vreme zopet ugodno in izletno. Čebele nosijo obnoži- no." Zapisu za mesec marec 1938 sle- di pojasnilo iz konca junija istega leta, ki ima sledečo vsebino: ,,Prekinil sem opazovanje čebel, ker se mi je polotila bolezen ter sem romal od zdravnika do zdravnika. Nazadnje (sem prispel) na kliniko v Zagreb, kjer sem bil 5 dni v preizkavi (in jo) potem zapustil. Čez dva ni (sem) se podal v Gradec v bolnico, kjer sem bil operiran dne 30. aprila 1938. Ko sem se vrnil domov dne 30. junija, sem napisal te vrstice. Dobil sem po 3 letih nekaj rojev in sem od bolezni preveč razkrojen, ne ve- selim se tega, kakor v prejšnjih letih, ko sem zastonj pričakoval rojev. Tudi sedaj so (dobrodošli), da mi čebelarstvo ne propade." Temu zapisu, ki je kljub njego- vemii kritičnemu zdravstvenemu stanju še dokaj optimističen, sledi zadnje poročilo, ki mu je dal naslov: ,,Mali pregled v juliju 1938" in dodal, da so,,... čebele v splošnem čisto dobro preskrbljene, imajo tudi nekaj medu, dale so tri roje dne 1. in 3. julija" in da je ,,vročina velika". Na zadnji stra- ni, kjer si je zapisoval pridobitve rojev med leti 1930 in 1938, je na koncu pripisal: ,,Roji v letu 1938. 22. junija 1. roj, H. roj se je rojil 29. junija, 111. roj se je rojil 2. julija". S temi podatki je zaključen ,,Čebelarski dnevnik" ormoškega čebelarja Franja Breznika. Ni dvoma, da si je, sicer ob malem številu panjev izredno prizadeval, da bi čimboljše in sodobneje čebelaril. Zato je deset let vztrajno opazoval delo svojih čebel in osem let vestno zapisoval, kako je vreme vplivalo na njihovo počutje. Obenem so mesečne vremenske tabele dragocen pokazatelj njego- vih večletnih prizadevanj, njegovi ,,čisto čebelarski" komentarji pa izredno pomemben dokument časa. , . . Ob koncu želimo poudariti tudi to, da je bil Franjo Breznik po poklicu pekovski mojster, sicer pa izredno inteligenten, tenkočuten in marljiv. Vsestransko se je zani- mal za vse novosti svojega časa in se po svojih možnostih v njih tudi vključeval. Dosti je čital, bil je med prvimi, ki so imeli radio, igral je violino, tudi slikal je. Znan je bil tudi kot športnik, bil je kolesarski tekmovalec, motorni dirkalec, pri gasilcih je kot ,,trobač" oznanjal nevarnost, ba- vil se je s fotografijo, sicer pa je bil vzoren sadjar čebelar. Kako škoda, da je že s 27 leti ugasnilo njegovo mlado in bogato življenje. V svojih opazovanjih leta 1936 je mladi čebelar Franjo Brumen poleg tabele za mesec avgust napisal tudi obširno poročilo. Franjo Breznik pred svojim starim čebelnjakom leta 1933, ko je gradil no- vega in dosti večjega. Nove pridobitve GD Podlehnik v soboto, 22. septembra so v KS Podlehnik slavili novo delovno zmago. Člani GD Podlehnik so s pomočjo prostovoljnih delovnih ur in prispevanih sredstev sezidali nov gasilski dom, nabavili pa so tudi novo motorno brizgalno in gasilni avto. Predstavnik SPO Podlehnik Slavko Fric je ob otvoritvi pozdravil pokrovitelje in goste. Za njim je podpredsednik GD Podlehnik Maks Krajnc spregovoril o delu in uspehih gasilskega društva. Povedal je, da so opravili 3815 prostovoljnih delovnih ur, njihovo članstvo pa se je povečalo in kadrovsko okrepilo. Predstavnik pokrovitelja KK Ptuj Jože Križančič je prerezal vrvico na gasilskem domu in je izročil ključe gospodarju doma Ivanu Hlupiču. Drugi pokrovitelj je bil Motel Podlehnik in njihov predstavnik Franc Hercog je predal novo motorno brizgalko, ki so jo predali v roke desetini pionirjp,, Ključe gasilnega avtomobila so izročili predsednic GD Podlehnik Janku Serugi. ^^^ Ob otvoritvi so člani GD podelili tudi priznan' za sodelovanje in pomoč obema pokrovitelje^^® priznanje in darilni bon so podelili botroi^^' gasjlnega, avta Avgustu in Zofki Glavač, bot ^ motorne brizgalne Avgustu Murku so podelili daril? karton, priznanje pa so podelili svojemu najaktiv' nejšemu članu Ivanu Hlupiču. S priznanjem sq " zahvalili za pomoč in sodelovanje GD Tržeč. Svečaj,' otvoritev, ki pomeni doprinos širši družbene politični skupnosti, je zaključila desetina pionirji GD Podlehnik, ki je uspešno izvedla mokro vajo. Bronja Metj Preveč hrabrosti ni vedno dobro Vsak dan lahko slišimo o mnogih hudih nesrečah, ki so velikokrat le posledice raznih ,,prehrabrih" voz- nikov motornih vozil, ki mislijo, da so sami na cesti. To je še veliko bolj nevarno na raznih odsekih cest z nepreglednimi in ostrimi ovinki. Ena takih cest je tudi danes lepo urejena cesta proti Ptujski gori z nekaterimi ostrimi ovinki Ovinek na posnetku, mnogi še kako dobro poznajo, saj je že marsikateri ko- maj izvozil tudi skrajni rob cesti- šča. Ovinki, kot so prav na tej cesti, so mnogokrat hude pasti za vozni- ke, zato bodite previdni ne le zaradi sebe, ampak zaradi drugih udele- žencev v prometu! p. Meško POSNETEK: K. Zoreč" IZLET STAREJŠIH I V torek 18. septembra zjutraj je izpred Doma upokojencev v Ptuju krenil avtobus, napolnjen z oskrbovanci, s potrebnim uslužbenskim osebjem iz obeh enot Ptuja in Muretinec ter z upravnico Mileno Medvedovo na čelu, na pot v sosednjo, bratsko republiko Hrvatsko. Ko smo pri Maclju prestopili republiško mejo, smo se najprej vozili po večinoma gozdnem hrvaškem Zagorju, nato pa je pokrajina prešla v lepo dolino. Krapino, Zabok in tudi Klanjec smo pustili ob strani in prispeli v Kumrovec, kjer so nam v kino dvorani prikazali razvoj Jugoslavije v zadnji dobi ter njeno udejstvovanje na notranjem in zunanjem političnem področju. Tu je tudi politična šola Jugoslavije, kjer se usposabljajo naši politični voditelji. Ogledali smo si še rojstno hišo tovariša Tita le od zunaj, kjer je zaradi notranje obnove bil vstop v njo zaprt. Po kratkem oddihu in ogledu kraja smo nadaljevali pot proti Stubici. Tu smo si v spomin poklicali težke-mučne čase pred 407 leti ob pogledu na spomenik Matije Gubca, vodje največjega kmečkega upora hrvatskega in slovenskega življenja v letih 1572 in 1573, imenovanim ,,kmečki kralj", kije moral z mnogimi drugimi darovati življenje v boju zoper takratno fevdalno gospodo, ki je kratila pravice kmetom — tlačanom. S kronanjem ,,kmečkega kralja" na razbeljenem prestolu z žarečo krono na glavi in z žarečim žezlom v roki — kakor tudi z mučenjem ostalih uporniških vodij — je bil zadušen tako široko zasnovani in tako precizno orga- niziran kmečki upor. V nadaljevanju poti smo si ogledali muzej, nekdanje bivališče Ferenca Tahija in se ustavili v Stubiških toplicah pred restavracijo, kjer nas je pričakalo kosilo. Po izdatnem »obedu zalitim i dobrim zagorskim vinom je bilo predvideno kopanje v toplicah in ogled kraja z napovedjo odhoda ob pol petih. V prijetnem razpoloženju prežetim s prikazanimi vsakovrstnimi lepotami, duševno prebujeni po izvrstnem izvajanju kino predstave in od znotraj premočeni (samo nekateri) s pristno zagorsko kapljico, smo se vračali v ljubljeno nam zeleno Štajersko, Se med potjo obiskali motel v Podlehniku in ob 18,20 srečno in zadovoljni pristali na dvorišču Doma upokojencev v Ptuju, se poslovili od Muretin- čanov in jim zaželeili srečni pot do njihovega doma. V soboto 15. septembra pa je obiskal naš zavod Alfred Bradač, upokojenec iz Ptuja, Krempljeva 2, ki se ukvarja s fotografijo (njegov hobi) in nam v polurnem programu z diapozitivi pokazal posnetek iz Avstrije, Nemčije in Grčije. Posebno lepo je bilo prikazano naše mesto Ptuj. Za njegov trud, požrt- vovalnost in pozornost, ki nam jo posveča, mu v imenu vseh izrekam prisrčno zahvalo. Prejšnji teden je naš zavod obiskala skupina oskrbovancev enakega Doma oskrbovancev iz Lokavec pri Ljutomeru. Takih srečanj si želimo več, zato se bomo radevolje odzvali njihovemu povabilu in čimprej ko bo mogoče obiskali zavod Doma upokojencev v Lokavcih na Kurskem polju.' JM Moje življenje (1. nadaljevanje) POSTAL SEM MAISTROV BO- REC Zal nisem bil dolgo doma. Ge- neral Maister nas kliče. Pojavili so se namreč plakati o vpoklicu letni- kov 1895 do vključno 1899. Bil sem torej zraven. Eni fantje so rekli ,,gremo", drugi so rekli ,,saj ni mus". Res bilo je prostovoljno, toda kot smo rekli ,,prostovoljno moraš". Naš sosed je bil namreč župan, prišel je k meni in pravi: ,,Pje Anza, idi raje, drugače bodo prišli žandarji pote". Tako se nas je zbralo pet fantov, dogovorili smo se, da gremo skupaj. Proti koncu novembra 1918 smo se torej odpravili v Ma- ribor. Trije so bili razporejeni v meljsko kasarno, jaz in Ivan Saga- din, ta je imel že šaržo, saj je bil kaprol (desetar), pa sva odšla na Tezno v artilerijsko kasarno. Tu mi je bilo že vse znano, saj sem bil prav v tej kasarni pred letom in tri četrt rekrut. Tisti dan je prišlo še nekaj fantov, drugi dan pa se nas je že zbralo okrog 40. Organizirali so nas v enoto in nas poslali v Celje. Nastanili smo se v Spodnji Hudinji, tam stoji danes Cinkarna, takrat pa so bile barake, v njih pa mnogo konj in mul, a malo vojakov. Vseeno nas je bilo toliko, da so poveljujoči lahko se- stavili pol baterije s tremi topi, la- fetami in vozovi pa s krepko vpre- go konj in mul. Malo smo preiz- kusili, kanone smo po potrebi vo- zili in tudi nosili. Cev je imela pre- cej čez sto kilogramov in muli je pošteno zravnala hrbet, ko si ji jo naložil. Ko smo se tako nekako usposo- bili in ,,v igrali", smo naložili vso našo opremo in se odpeljali na Muto na Koroškem. Vozove smo pustili na Muti, topove pa naložili na konje in mule. ,,Karete" so vo- zili konji, v njih je bila topovska municija in ročne granate. S sabo smo peljali tudi hrano za nas in krmo za konje. Seno smo nosili v balah. Sam nisem imel posebno težkega dela. Bil sem posilni pri komandir- ju, zato mi ni bilo treba hodiu na stražo. Častniki so se hranili skup- no z vojaki. Hrana je bila dobra, dnevno smo dobili tudi po 1 kg le- pega kruha. Kave je bilo toliko kolikor je kdo hotel. Večjih spopadov ni bilo, zato smo potrošili tudi malo streliva. Dober kikometer pred nami je imela svoje postojanke pešadija. Prišlo je povelje, da podpremo pe- šadijo pri napredovanju. Cilj je bila neka hiša, postojanka Avstrij- cev. Namerili smo top, naravnali naprave in bum... že s prvim stre- lom zadeli hišo. Odneslo je nekaj ostrešja in zidu. Toda kmalu smo ugotovili, da so tisto hišo medtem že zasedli naši. Med pešadijci sta bila celo dva moja domačina Franc Ulčar s Ptujske gore m kaprol Franc Krajnc od Lowerca na Drav- skem polju. Pozneje sta mi veliko- krat očitala, oziroma zafrkavala nas artileriste, da smo hoteli artile- risti pobijati lastne ljudi. To je bilo na Pernicah, kjer smo bili na po- stojankah mesec in pol. Potem smo bili premeščeni nazaj v Maribor, v artilerijsko voja.šni- co, vendar je bilo tam že vse zasedeno, zato smo šli na Betnavo na takratni škofovski marof. Dru- gi dan pa smo nas že naložili na vagone in odpeljali smo se v Ormož. Tu smo se raztovorili in naslednji dan začeli pohod' čez Ljutomer proti Radgoni. Nastanih smo se v vasi Šratovci pri Radgoni. Tu so nam naenkrat znižali plačo, prej smo prejemali po pet kron, potem pa samo dve. Mislili smo tudi, da služimo v neki redni voj- ski, žal pa ni bilo tako. Čez nekaj dni so nas, letnike 1899 odpustili, ker smo bili po predpisih nove kraljevine SHS še premladi za vojaka. Torej, za sabo sem imel že dve leti vojne, okusil .sem fronto v Galiciji in v Tirolah, pomagal v bojih za Koroško, sedaj pa si naenkrat premlad za vojaka v mirnem času. ZOPET REKRUT Nekaj časa sem bil doma, potem pa je bilo treba spet iti na nabor. Seveda sem bil tudi tokrat sposo- ben in kmalu je bilo treba iri k vo- jakom. V Mariboru so nas naložili cel vlak in v Beograd, od tu pa v Paračin in naprej v Zaječar. Tam smo šli skozi celo mesto, ki ni veli- ko pa tudi lepo ni bilo. Domačini so nas radovedno opazovali in po- gosto sem slišal ,,§vabi su došli". V vojašnici se je spet začelo zno- va, razlika je bila le v tem, da sem pred dvema letoma začel vaditi ,,einz — zvei", sedaj pa ,,jedan — dva". Kar štiri mesece smo vežba- li, vse enako, tako mi, ki smo imeli že vojno za sabo, kot oni, ki so bib resnično rek ruti. Življenje vojaku takrat ni bilo lahko, zakaj bila je splošna revšči- na po veliki štiriletni vojni. Naj na kratko opišem, kako je bilo takrat življenje vojaka, da bodo današnji mladi fantje lahko primerjali in vi- deli razliko. V Zaječar smo prišli 2. julija 1920. V vojašnici smo bili samo dva dni, potem pa v šotore proti bolgarski meji, šest vojakov v en šotor. Ko je v začetku novembra postalo že preveč mrzlo, smo nazaj v vojašnico. V šotorih smo imeli samo malo slame, v vojašnici pa tudi ni bilo postelj, temveč sa- mo nekaj slame na lesenem po^"- Celih šest tednov smo vežbali svojih oblekah, potem smo dobiD neke stare uniforme, ki so bile pO" slane iz Anglije ali iz Francije, to- čno ne vem, vem le, da sem dojju hlače, ki so mi segale le do sredine meč in bil sem tak kot kak štor- kljast kokot. Vendar sem si z^ pomagati in sem se tistih hlaC hit^" znebil. Ko smo bili že nekaj tednov v vojašnici, smo dobili železne P^ stelje in slamnjače, le slame je v njih premalo, kljub temu P®®?^ morali vsako jutro postelje ureo' da so izgledale kot ,,zavojček t^ baka". Nekaj so nas določil; ^ pripravnike, bil sem med n)^' ostali pa so odšli v Debar na bansko mejo. Pošteno smo vežbali in ko je minilo, smo dobili rekrute, le^JJ'• 1900 in sedaj smo jih mi vežbaj^: Nekaj je bilo med njimi . so že služili avstroogrsko Tako je trajalo do 4. maja ' ko je prišlo iz vojaškega sporočilo, kako dolgo sem . Maistrov borec, tisti čas se nai^ ^ štel za aktivno, dočim služenj avstroogrski vojski se sP^" upoštevalo. No in tako sem ko"^^ svoj kadrovski rok in se vrnil mov. (Prihodnjič: Okupacija in fSDNIK — 27. september 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 presenečenje, ki ni bilo presenečenje i:t i(Jion RK Drava, vreme oblačno in deževno, lilcev200. sodnika Janijšič in Novak (Varaždin); rpp Drava— Sitsenfrai. C erne 2. ivančič 1. Vičar, Kranjc. Mumlek. Sever. Clalič, Kmetec. '^'^firikovo: Pejnovič. C alič B. 4. Čurič. Vidakovič. , Wič 1. 4. Karak 2. Tadič. Sabljič Z.. Džodžo. J,gučar 1. Bulovič. Calič N.; N^^ivinke v severni skupini druge zvezne roko- Mnc igralke Djakova. so v soboto na zunaj "^senetljivo. po dogodkih na igrišču na popolnoma P^^ižcno nadigrale igralke domače ekipe, saj so bile ^^liko boljši nasprotnik. Po prikazani igri bo ekipa ^lakova pravgotovo močan nasprotnik tudi vodil- ni ekipam v tej skupini druge lige. To je že spoznal Plci nrvoligaš Rudar iz Labina, ki je na svojem Si osvojil le točko. t (gledalci so bili z igro domače ekipe nezadovoljni, hko zapišemo, da .so bili celo razočarani. Res je. da licroirlspoizKoigrišCc uravi ne ustreza m ua so "'l^iopile oslabljene, vendar to ne opravičuje za revec statično, nepovezano ter pri strelih boječo in Močno igro. imam občutek, da so igralke v krizi, ne "rejim in ne gre. Seveda to ne pomeni, daje sedaj čas ? ^alodušje. Ne. naj bo to vzpodbuda za vnaprej, vnrav bo izgubljene točke težko nadoknaditi. tkiP'i l^jaKOva sije zmago v sobotnem srečanju priborila z disciplinirano in borbeno igro ter točnimi ireli Domačinke so preveč grešile, udarci na vrata st) bili netočni ali pa |ih je zaustavljala odlična vratarka Pcjnovičcva. Ostali izidi 4. kola: Olimpija-Velenje 21:19. Al- plc.s-Koka 20:8: Zamct-Rudar 10:12. D1 Tro- kut—Podravka 10:14 in Ina—Slavonija D1 18:15. V naslednjem kolu bo PP Drava, kije trenutno s tremi točkami na osmem mestu, gostovala v Koprivnici, kjer se bo pomerila z vodilno Podravko. 1. kotar Ines C erne poskuša prek bloka Djakova (foto B. Rode) Miran Šegula na drugem mestu Z zadnjo dirko, kije bila v nedeljo v Tinjanu pri Kopru in jo je dobil domačin Smode pred Koritni- kom (Slovenija avto), so tekmovalci v kategoriji do 50 ccm končali letošnje tekmovanje za državno prvenstvo. Novi državni prvak je Koritnik. član .A.MD Ptuj Miran Šegula pa je drugi. Začetek sezone je prinesel prva mesta za tekmo- valca AMD Ptuj. v nadaljevanju pa niso bili tako uspešni. Zadržale so jih okvare, odstopi in smola. Kljub temu pa so ptuj.ski motokrosisti v tej kategoriji lahko s končnimi uvrsjtitvami zadovoljni, saj so kot ekipa najmočnejši, možnosti za izboljšanje posa- meznih uvrstitev pa bo .še veliko, že v prihodnji sezoni. Tekmovalci AMD Ptuj so se v Tinjanu uvrstili nekoliko slabše zaradi smole in okvar motorjev. Šegula je bil peti . Vesenjak osmi in Prstec šestnajsti med 19 uvrščenimi tekmovalci. B. Rode I —.- . ...—............................ Zoran Kranjc — odstop v Tinjanu (foto B. Rode) Zaslužena zmaga Kladivarja Stadion Aluminija v Kidričevem, vreme oblačno, gledalcev 150, sodnik Cifer (Murska Sobota); Strelci: 0:1 (21) Kokotec. 1:1 (50) J. Vmdiš. 1:2 (64) Stuhec. 1:3 (76) Boja- novič. 1:4(82) Jurkovnik: Aluminij: Klajnšek. Hadler. Šmi- |oc, Kuret. M. Vindiš. J. Vindiš. Le- i"nja (Pignar). Bek. Š. Dončec (Pau- tinac). Kozoderc. Škerjanec: Kladivar: Tasič. Zukič. Bevc. Na- Pfudnik. Sivka. Jurkovnik. Benčina iBojanovič). Labuz. Kokotec. Savič. Muhec; Zapisati moramo, da je bilo ne- mško srečanje med Aluminijem in Madivarjem zelo nešportno, z veliko namernih prekrškov, neodločni .sod- l"*« Cifer pa je iz igre upravičeno izk- Pfil Hadlerja in Skerjanca pri Alu- jjiiniju ter Kokotca pri Kladivarju. '^^'logi za izključitev so bili pri vseh 'Si^alcih isti namerno udarjanje ig- faca brez žoge. Priče pa smo bili tudi "^ljubemu incidentu, pretepu med "J^ljiJinci Kladivarja in domačini gle- •^'C'- kar nikakor ni v čast ne enim in Skratka, dogodki, kijih ne "irtio in ne smemo gledati na in ob naših igriščih. Svoje pa je prispeval tudi sodnik, ki zahtevni nalogi ni bil kos. Gostje so pri.šli v vodstvo z lepim strelom Kokotca. Aluminij je sicer v prvem delu imel rahlo terensko po- budo. vendar razen priložnosti Sker- janca. pravih priložnosti ni bilo. V začetku drugega dela je Aluminij potisnil goste na njihovo polovico in zaigral bolje kot v prvem polčasu. V tem delu seje z lepimi streli z razdalje odlikoval Janko Vindiš. v 50. minuti je njegov strel presenetil gostujočega vratarja in rezultat je bil izenačen. Kladivar je počasi vzpostavljal rav- notežje. zadetke pa je dosegal iz na- sprotnih napadov po samostojnih prodorih. Domačini so si sicer pripra- vili nekaj priložnosti, vendar je obramba Kladivarja nevarnosti dobro odklanjala. Zmaga Kladivarja je zaslužena, po prikazoini igri pa je pravgotovo naj- boljša ekipa v vzhodni .skupini repub- liške lige. Omeniti velja, da .so doma- čini nastopili oslabljeni brez Panik- varja. Dončeca in Vinklerja. To vrzel pa je bilo težko nadomestiti. V na- slednjem kolu gostuje Aluminij pri selekciji Koroške. In še ostala izida: Kamnik — F.lkroj 2:3 in Domžale — Litija 0:2. Pred srečanjem članskih .selekcij so mladinci Kladivarja premagali Alu- minij z 1:0. 1. kotar Železničar-Drava 1:0(0:0) Igralci Drave so v deževnem vremenu v nedeljo dopoldan v Mariboru tesno izgubili, zadetek pa so prejeli v zaključku srečanja. Ptujčani so imeli nekaj zrelih priložnosti, vendar jih niso uspeli izkoristiti. Ostali izidi: Mercator— Unior 10:1. Slovan — Lendava 3:0. Ilirija — Izola 3:4. Kranj — .Šmartno 2:1 in Vozila — Mura 2:1. Vodi Mercator. Drava pa je na 11. mestu. V prihodnjem kolu. ki bo na sporedu 7. oktobra, se bo Drava v Ptuju pomerila s Šmartnim. V predtekmi so mladinci Železničarja premagali vrstnike Drave z 2:0. 1. k. V CIRKOVCAH PRIPRAVLJENI Prejšnji teden so organizatorji letošnjega tradi- cionalnega jesenskega krosa vsem osnovnim šolam, delovnim kolektivom, telesnovzgojnim društvom. dru/bcni>političnim organizacijam. J I. A in drugim športnim organizacijam poslali vabilo za sodelova- nje na letošnjem množičnem teku čez drn in strn. ki bo \ Cirkovcah. v soboto 6. oktobra ob 10. uri. Organizatorji letošnjega krosa so I V D Partizan Cir\ovce. osnovna šola ter ZTKO občine Ptuj: tek- mov. alci pa bodo tekli za pokal krajevne skupnosti in sc s tekom vključili v letošnjo množično akcijo Nič nas nc sme presenetiti. Mlajše pionirke, mlajši pionirji in starejše pionirke ter pionirji bodo tekli na 1000 metrov, mladinke na 15()() metrov, mladinci na 2000. članice tudi na 2000 metrov, člani pa na 5000 metrov. Veterani pa se biido pomerili na 1000 metrov dolgi progi. zk VODITA tIVIPOL IN CIRKOVCE v nedeljo je bilo v drugi me- dobčinski odbojkarski ligi odig- rano tretje kolo. Zaradi objek- tivnih razlogov je prvo kolo v ce- loti preloženo na 21. oktober, četrto kolo pa zaradi akcije NNNP '19 na 14. okober. Po- glejmo rezultate drugega in tret- jega kola: drugo kolo Dornava- — Kidričevo prel.; Kungo- ta—r\ D Partizan Cirkovce 1:3; Sp. Polskava —Impol 1:3. Tretje kolo: Impol —Dornava 3:1; TVD Partizan Cirkovce—Sp. Polskava 3:1; Kidričevo—Kungota prel. Po prvem nepopolnem kolu in dveh odigranih na lestvici druge me- dob"činske lige vodita Impol iz Slovenske Bistrice in TVD Par- tizan Cirkovce s štirimi točkami. V prvi medobčinski ligi. kjer nastopajo ekipe iz Slovenske Bis- irice,Poljane. Crešnjevca. Laporja in Polskave po tretjem kolu vodita ekipi Polskave in Crešnjevca A. zk Mednarodni turnir v Ptuju športni dvorani Mladika je bil preteklo soboto mednarodni košarkarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Pomurja iz Murske Sobote. SC Spezi iz Furstcntelda in domača Drava. Prvo mesto so o.svojili domačini, ki so Pomurje premagali s 92:77 (46:37). avstrijskoekipopaz81:70 (46:41). F.kipa Drave je nastopala v naslednji postavi: Filipič. L. Bcranič. Petek. Reš. Marčič. Ko- scdnar. Bedrač. Cobelj. R. Bera- nič. Savurdjič in Dobrijevič. Turnirje .sodil v okvir priprav igralcev K K Drava in K K Po- murje na letošnjo košarkarsko li- gaško sezono, ki se bo pričela 27. oktobra, drava bo nastopala v 5. skupini skupaj z Branikom. Dra- vogradom. Flekjro. Litijo in Po- murjem. |. k. Danes in jutri bo na novem strelišču za zračno orožje v Cučkovi ulici v Ptuju, množičen preizkus v streljanju z zračno puško. Organizator občin- ska strelska zveza Ptuj vabi k sodelovanju vse, ki so vešči streljanja; orožje in strelivo bo mogoče dobiti na strelišču; lahko pa prinesete lastno orožje. Za vse, ki bodo pri tem preizkusu dosegli določeno normo, je organizator pripravil zlato, srebrno in bronasto priznanje. Tekmovanje se bo pričelo oba dni ob 16. uri. Zelja zveze je, da pride na strelišče čim več ljudi; saj se s to akcijo vključuje v akcijo ,,nič nas ne sme presenetiti." Pri občinski strelski zvezi so novo tekmovalno obdobje pričeli z je- senskim ekipnim tekmovanjem s serijskim zračnim orožjem, ki je bilo 9. septembra na novem strelišču. Tekmovale so 10-članske ekipe, skupno je nastopilo 130 strelcev. Pri ekipah je imela največ uspeha ekipa SD Turni- šče, druga je bila SD Kidričevo, tretja Mercator in četrta SD Agis. Med po- samezniki je znova slavila Zdenka Matjašič iz SD Turnišče s 183 krogi, drugi je bil Franc Novak iz SD Kidričevo s 180 krogi in tretji Tonči Planine s 179 krogi. Najboljše ekipe so prejele pokale, najboljši posamezniki pa praktične nagrade. Tudi nadaljevanje jesenske sezone bo pgstro po tekmovanjih in drugih nastopih. V tem trenutku so vse moči usmerjene v priprave na strelski tro- boj med ekipami Maribora, Varaždina in Ptuja, ki bo sredi oktobra v Ma- riboru. To bo že 21. troboj; tekmovali pa bodo z malokalibrskim orožjem. Ptujski zastopniki so se v dosedanjih srečanjih izredno dobro odrezali; zato so prepričani, da tudi letos uspeh ne bo izostal. Med bodoče naloge zveze spada tudi organizacija pionirske šole stre- ljanja. Zveza načrtuje, da bi v to šolo vključila kar najširši krog mladih iz vseh osnovnih šol v ptujski občini. Šola bo potekala na novem strelišču vsaj dvakrat tedensko, trajala bo 70 ur. Vodili pa jo bodo najbolj izkušeni strel- ci in strelski vaditelji v občini; k sodelovanju bodo privabili tudi trenerja iz republiške strelske zveze. MG 10 - ZA RAZVEDRILO 27. september 1979 — TBDMtto TEDNIK — 27. september 1979 OGLASI IN OBJAVE - 11 POPEVKA VESELE JESENne Zlati klopotci duo Kora v dvorani B Mariborskega sej- mišča je v sboti; 22. septembra izzvenelo 16 novih narečnih po- pevk na trinajstem tradicional- nem festivalu F\)pevka vesele je- seni 79. katerega pokrovitelj je bila letos mariborska Jeklotehna, organizator pa kot leta nazaj dru.šlvo glasbenih delavcev Har- monija iz Maribora. Lahko bi rekli, daje letošnji festival pome- nil nekakšno prelomnico, saj je pevce tokrat spremljal zabavni orkester Radia Maribor in ne. kot leta nazaj orkester RTV Ljublja- na. Tako je sedaj vse domače — mariborske produkcije, saj je tudi orkester vodil Mariborčan Ed- vard Holnthaner. Sprememba pa je bila tudi v vodenju festivala, letos je prikupni Mariborčanki Metki Šišernik — Volčič pomagal Vinko Šimek in ne več Saša Ve- ronik, ki je to uspešno opravljal vrsto let. Na kratki; lehk(< rečenu), daje bila kvaliteta letošnjih narečnih popevk boljša od prejšnjih, vsaj kar se tiče skladb za uho. ki so po aplavzih sodeč občinstvu letos še posebej ugajale. Tako je občin- stvo v dvorani prisodilo L narga- do skladbi En Ciašpr je živu av- torja Bojana Lavriča v izvedbi Sonje Cjabr.šček in Braca Korena. Drugo nagrado je občinstvo pri- sodilo skladbi Renata Laha Pebi postaulajo kuope. ki sojo odlično izvedli mariborski Vokali. Tretjo nagrado so pri.sodili popevki Du- šana Porente l^aušija v izvedbi Jožeta Koblerja. Nagrado za naj- boljšo priredbo je prejel VVerner Ussar za skladbo Milana Petro- viča Kmečki kolendri. Prvo na- grado za najboljše narečno bese- dilo je prejela popevka Trimarija. za katero je besedilo napisal Mi- roslav Slana, zapela pa jo je Alenka Pinterič. Drugo nagrado za najboljšo narečno besedilo je prejel Toni Gašperšič za besedilo skladbe (irem na prejo, tretje pa Rasto Reven za besedilo skladbe 1 avšija. Zlate klopotce, najvi.šjo festivalsko priznanje pa je stro- kovna komisija dodelila skladbi (jrubanje. ki stajoodlično izvedla Toni Apohol in Milan Kamnik, člana ravenske skupine Kora, ki sta tokrat nastopila kot duo. Vsi trije klopotci so ostali v njunih rokah. Milan Kamnik je namreč napisal besedilo in glasbo za lo skladbo, oba pa sta klopotec pre-. jela še za odlično izvedbo. Povrhu vsega sta prejela še nagrado revije Antena kot najboljša debitanta. Popevka Grubanje je vsekakor po kakovosti nadpovprečno odstopala od ostalih melodij, za" katere so posamezniki trdili, da so vse »po istem kovu narejene«, zato lahko brez pretiravanja re- čemo da je ta popevka letošnja festivalska uspešnica, ki do sedaj še nima primerjave. M. Ozmec Zmagovalni Duo Kora — Milan Kamnik in Toni Apohal iz Raven na Koroškem, (foto: M. Ozmec) SLOVENSKA BISTRICA NE BODO DOVOLILI PRESENEČENJA l o dni pospešeno potekajo še zadnje priprave na letošnjo akcijo [sj nas ne sme presenetiti tudi na območju celotne občine Slovenska g trica. ki bo svoj vrh dosegla prav v soboto in nedeljo 29. in 30. septemb'^ Občinska organizacija SZDL. sindikati, kot tudi vse druge delovne ^ družbeno politične strukture v bistriški občini so pričele s pripravami^"' akcijo že zgodaj V letošnji spomladi. saj so se dobro zavedale pornejjj bnosti in nalog v tem okviru. Še posebno intenzivne so bile priprav^! krajevnih skupnostih, ki bodo tudi osnovni nosilec zaključnih akcij tudi poznejših nalog na tem področju. Skozi vse letošnje priprave poteka rdeča nit. ki usmerja aktivnos,, predvsem na področju podružbljanja civilne zaščite in tudi usposajj, Ijanja krajanov za uspešno obrambo pred nenadnimi napadi na naj^ socialistično ureditev in samoupravne pravice. Prav tukaj paje potrebn- m nožičnost.karje bil tudi eden najpomembnejših ciljev akcije. V bistriji občini ugotavljajo, da so na tem področju zelo dobro uspeli. Kljub temj pa so prepričani, da bi lahko bili uspehi še večji, če bi v posamezni|| sredinah tem nalogam posvečali več pozornosti predvsem v začetni)] pripravah. V avgustu so v vseh sredinah bistriške občine izdelali ocene trenutna situacije pripravnosti in sprejeli določene predpostavke situacij, v zaključni akciji NNP bodo sodelovale prav vse krajevne skupnost, bistriške občine in tudi delovne organizacije ter družbenopolitičuj sredine, ki bodo ob zaključku akcije ocenili dosežene rezultate, odpravili pomanjkljivosti in sprejeli program nadaljnjega usposabljanja na po, dročju obrambnih priprav. Viktor Horvat Ob prazniku odprli vrata prenovljene osnovne šole in telovadnice PRAGERSKO Prebivalci krajevne skupnosti Pragersko letos že četrtič praznujejo svoj krajevni praznik 26. september v spomin na žalostni dogodek, ko je leta 1941 okupator usmrtil v tem kraju več zavednih slovenskih rodoljubov. To je tudi pri- ložnost, ko ob spominu na padle ocenijo svoje vsakoletne delovne in družbeno politične ak- tivnosti ter si začrtajo nove poti razvoja KS. V Pragerskem so letošnji praznik KS pri- čakaU še posebno zadovoljni, saj so predali svojemu namenu povsem prenovljeno štiri razredno, podružnično osnovno šolo, ob njej pa še novo, težko pričakovano telovadnico, ki je med najlepšimi v občini Slovenska Bistrica. S prenovo osnovne šole so v Pragerskem pričeli avgusta lansko leto. Ker pa so dodatne raziskave pokazale, da bo potrebno pri obnovi storiti še mnogo več kot je bilo predvideno, predvsem so morali podreti prav vse strope, tako da je od stare zgradbe ostal samo zunanji zid, se je gradnja nekoliko zavlekla. Zamuda pa je bila tudi zaradi zapoznelosti dobave stavbnega pohištva. Dela je uspešno opravil Konstruktor TOZD Granit iz Slovenske Bistrice. S prenovljeno osnovno šolo so učenci in tudi učitelji pridobili velike prednosti, zlasti je po- membna odprava izmenskega pouka, saj so pridobili dve novi učilnici, jedilnico, kuhinjo, večnamenski prostor, dva kabineta, zbornico, pisarno, kopalnice, garderobe in sanftarije. Posebno pomembna je tudi pridobitev telo- vadnice, ki je s posebnim hodnikom povezana s šolskim poslopjem in bo omogočala učencem in tudi prebivalcem krajevne skupnosti Pragersko večjo aktivnost na področju športne rekreacije. Investitor gradnje telovadnice je bila KS Pra- gersko, njena skupna vrednost pa je znašala 2.986.657 dinarjev. Ker KS sama ni imela dovolj sredstev je najela kredite pri občinski TKS Slovenska Bistrica, republiški skupnosti; svoje prispevke pa so zagotovili še KS Pragersko iz sredstva krajevnega samoprispevka 900.000 din skupščine občine Slovenska Bis- trica 35.000 din, prispevek domačina Marjana Zunkoviča v višini 10.000 din, prispevek LD Sp. Polskava 5.000 din, prispevek ovrednotenih del organizacij in občanov KS Pragersko 54.950 din. Dodatno je RTKS zagotovila še 500.000 din, medtem ko so 281.000 dinarjev zagotovili še iz drugih sredstev KS. Svečanosti v okviru letošnjega, četrtega praznika KS Pragersko so pričeli že v soboto, 22. septembra, do so se pomerile mlade ekipe v orientacijskem pohodu za pokal KS Pragersko. Zmagala je ekipa domačinov pred ekipo iz Sp. Polskave. Osrednje svečanosti so pričeli v nedeljo 23. septembra z odprtjem prenovljene osnovne šole in telovadnice, kjer je v kulturnem programu sodelovalo več skupin recitatorjev in pevcev iz osnovne šole Pragersko, mladinske organizacije in oddelka otroškega vrtca Pragersko. Na sve- čani skupni seji skupščine in vodstve družbeno- političnih organizacij KS Pragersko, ki je bila v novi telovadnici pa so podeUli najzaslužnejšim krajanom priznanja krajevne skupnosti in odličja OF. Priznanja krajevne skupnosti so prejeli Jakob Gajšt, Feliks Miklošič, Danilo Zunkovič, Hilda Benec in Leon Zatler. Priznanja OF pa so sprejeli Viktor Suša, Franc Godec, Avgust Stupan in Marinka Tramšek. Svečanosti so nadaljevali s povorko ekip CZ, TO in narodne zaščite iz območja KS Pragersko, medtem ko so v neposredni bližini sedanjega, več stanovanjskega bloka vgradili temeljni kamen za novi 18 stanovanjski blok. Polnoštevilno pa so se ob zaključku svečanosti udeležili še srečanja nogometnih ekip. Viktor Horvat V dneh od 17. do vključno 24,septembra so miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili pet hudih in dve lažji telesni poškodbi. Glavni vzroki nesreč so bili prehitra in neprevidna vožnja, nepravilno in pretesno prehitevanje in vinjenost voznikov. Materialne škode na vozilih je za okoli 14.000 dinarjev. TRČIL V KOLESARJA Prometna nezgoda se je zgodila v sredo 19. septembra ob 19.50 v Podvincih. Voznik osebnega avtomobila Stanko Bratec iz Pod- vinc 130 je peljal iz Ptuja proti Podvincem. Ko je pripeljal do hišne številke 39 je zaradi neprimerne hitrosti in po vsej verjetnosti tudi zaradi vinjenosti zadel v nasproti vozečega kolesarja Alberta Kurnika. Ta je padel po cestišču in se lažje poškodoval, materialne škode pa je za okoli 2.500 dinarjev. VOZIL PREHITRO Hujše prometna nezgoda se je zgodila v petek 21. septembra ob 6.30 na lokalni cesti v Vitomarcih. Voznik motornega kolesa Janez Dominko iz Ločiča 16 je peljal proti Hvaletincem. Ko je pripeljal v levi blagi ovinek, ki je sicer nepregleden, je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus, ki gaje upravljal Ivan Grešnik. Da bi se mu izognil, je Dominko zavil v desno in zapeljal na kup gramoza kjer je padel. Poškodbe verjetno ne bi bile tako hude, če ne bi padel na tesarsko sekiro, ki jo je imel prive- zano na motorju. To ni prvi primer, da je prišlo do hujše poškodbe zaradi nezavarovanega orodja. NAMESTO SRNJAKA USTRELIL KRAVO Lovci imajo bogato domišljijo in večkrat povedo kakšno lovsko dogodivščino, ki prisotnim vzdigne lase. Tale dogodek pa je bil čisto resničen. V četrtek 13. septembra se je član LD Bresnica vračal iz Bratislavec proti domu. Ob sebi je nosil lovsko puško karabinko. Ko je šel nekaj po pešpoti proti Polen- cem, je na jasi pred gozdom v megli opazil, da da se nekaj premi- ka. Bil je prepričan, da je bil srnjak, ker ga- je na tem mestu že večkrat opazil. Vendar je brez, da bi se temeljito prepričal nameril iz razdalje okoli 120 metrov in sprožil. Zelo dober zadetek je bil, žival je takoj padla in kmalu izkr- vavela. Hudo lovsko je bil prese- nečen, ko se je približal in videl na tleh ležati kravo, zraven nje pa žalostno lastnico Marijo Cvetko iz Bratislavec, ki je pasla kravo na vrvi. Res je, da je bila slaba vidlji- vost, vendar ni dosti manjkalo, da ni zadel še ženske. Sreča v nesreči bi rekel nekdo. NENADOMA ZAVIL NA CESTO V petek, 21. septembra se je zgodila huda prometna nezgoda na Ormoški cesti v Ptuju. Voznik kolesa z motorjem Z. J. iz Trajanove 3 v Ptuju je peljal iz smeri Budine proti Ptuju. V bližini gostilne Lužnik ga je začel prehi- tevati voznik osebnega avtomobila Anton Majcen iz Podvinc 138. V tem trenutku pa je voznik kolesa z motorjem nenadoma zavil v levo in zaprl pot avtomobila. Pri trčenju je Z. J. dobil hude poškodbe, na vozilu pa je za okoli 7.000 din materialne škode. VOZIL BREZ LUČI Huda prometna nezgoda se je pripetila tudi v nedeljo 23. septem- bra ob 18.45 izven naselja Hajdi- na. Voznica osebnega avtomobila Marija Vabič iz Hotinje vasi je peljala proti Kidričevemu. Ko je začela prehitevati pred seboj vozeči avtomobil je iz nasprotne smeri pripeljal kolesar J. P. iz Zgornje Hajdine. Ker je vozil brez luči, ga je voznica prepozno opazila in vanj trčila. Pri padcu je dobil otrok hude poškodbe, na vozilu pa je za okoli 4.000 din materialne škode. VOZNIKI POZOR VOŽNJA V MEGLI LE Z ZASENČENIMI LUČMI! Jesen je tu in z njo poleg narav- nih lepot tudi nevšečnosti. Dež, megla, blato, listje, spolzka cesta, vse to narekuje, da vozimo skrajno previdno in hitrost prilagajamo stanju cestišča in vremenskim razmeram. Prav je, da svoj jekleni konjiček pripravimo na zimo, poglejte kako so izrabljene gume, kako delujejo svetlobna telesa. Nemalokrat se zgodi, da v megli vozniki prižgejo le luči za ozna- čevanje vozila, kar je zdaleč premalo, ker so slabo vidne. V megli in močnem dežju vozimo le z zasenčenimi lučmi, tako bomo varnejši mi in ostali udeleženci v prometu. Pa srečno vožnjo! -OM Ajdovček, pa tak! v ponedeljek je v naše uredni.štvo prišla Sonja Go- dec iz Peršonove 26 v Ptuju s temle ogromnim ajdovčkom. Natanko 86 dkg je pokazalo na tehtnici. Pa pravi, da z očkom večkrat gobarita, to- krat se jima je sreča nasmeh- nila v gozdovih pri Majšper- ku. Precej ta pravih sta na- brala. tudi po 35 in 44 dkg, ampak tale je bil največji in najtežji. Je pač tako. gobar- ska sreča. Fotozapis: M. Ozmec RODILE SO: Alojzija Bratušek. Prvenci 7 — Željka; Danica Bratovščak. Kid- ričevo 14 — Aleša; Jožica Plohi. Slomi 12 — deklico; Marija Sitar. Tibolci 29 — Aleksandro: Jožica Tomažič. Trgovišče 1 — Simona; Marija Kovačec. Kukava 72 — dečka; Angela Zupanič. Sp. Haj- dina 57 — deklico; Marija Sok, Podgorci 72 — deklico; Marija Vidovič. Hajdoše 71 — deklico; Verica Jagarinec. Spuhlja 63 — deklico; Irena Kralj. Kidričevo 23 — Natalijo; Terezija Erjavec. Trnovci 48 — dečka; Jožica Svenšek. Sela 21 — deklico; Rozika Toplak. Novinci 95 — Simona; Miroslava Rogina. Sat- lerjeva 5 — Natašo; Marija Vise- njak. Hlaponci 62 — deklico; Marija Jugovec. Medribnik 30 — deklico; Majda Munda. Prager- sko 101 — Gregora; Nada Caj- nko. Nova vas 100— dečka; Irena Kelemina. Radomerščak 59. Ljutomer — Roberta; Danica Spevan. Jurovci 11 — dečka;' Štefka Car. Apače 94 — dečka; Irena Pišek. Lovrenc 76 — dečka; Matilda Gojkošek. Pobrežje 38 — deklico. POROKE: Radovan Ferš. Draženci 48 in Olga Koren. Jurčičeva 8; Jožef SaFlcr. Polana 3 in Angela Pulko, Žetale 61: Janez Kelenc. Spole- njakova 1 1 in .Marija Kolednik, Bukovci: Branko Mohorko, Kungota pri Ptuju 20 in Slavica Horvat, Apače 284; Stanko Hri- beršek. Hajdoše 8/b in Majda Vidovič. Stojnci 137; Marko Robnik. Maribor. Pupinova6iD Slavica Lorenčič, Sp. Duplek 20; Jožef Lamberger, Mihpvce36in Marija Trčko. Cirkovce 18; Franc Irgl. Janežovski vrh 33 in Marija Muršec. Trnovska vas 26; Pavel Dolar. Ljubljana-Polje, Slape 27 in Branka Govedič. Ljubljana- Polje. Slape 27; Srečko Zagoran- ski. Lancova vas 57 in Zlata Habjanič,^ Lancova vas 57; Jožet Majcen, Železniki, Na Kresu 1? in Terezija Jurič. Cesta Olgf Meglič 13; Branko Repič. Njiver- ce 32/b in Sonja Maroh. Tržeč 48/a; Milan Pušenjak, Sp. Ka- menščak 33 in Marija Ivanuš. Cunkovci 2; Darko Divjak. Ciril- Metodov dr. 19 in Aleksandra Čater. Potrčeva 50. UMRLI SO: Friderik Jagušič. Gorišni^-"J 180. roj. 1934. umrl M.sept. 19^ Marija Zoreč. Vitan 19. roj. umrla IS.sept. 1979; Franc Pevec- Vičanci 23. roj. 1908. umrl sept. 1979; Martin Solina. Bu- kovci 11. roj. 1912. umrl iS.sepi 1979: Alojzija Hojnik. Mala va^ 13. Ormož. roj. 1904. umrla sept. 1979; Bartolomej Kešpe^ Sveča 33. roj. 1902. umrl20.sep' 1979. tednik izdaja zavod za časopisno in sko dejavnost RADIO-TEDJIJ 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. po^ predal 99. Ureja uredniški ^om ki ga sestavljajo vsi novinarji^^|. da, direktor in glavni urednik HAEL GOBEC, odgovorni ured^ FRANC FIDERŠEK. Uredništvo ) uprava Radio-Tednik telefon 771-261 in 771-226. ^ naročnina znaša 200 dinarje^p^ tujino 300 dinarjev. Žiro račun^ Ruj 52400-603-31023. ČGP Mariborski tisk. Na po^^v zakona o obdavčevanju n storitev v prometu spada g NIK med proizvode, za katere olačuje temeljni davek od p^^