itevllka 27 • leto XXXIX • cena JiO m_ Celle, Ihjulila 1985 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZPL CEUE, lASKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEMTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Žetev se je z lečmenom že začela Od letošnje žetve spet veliko pričakujemo, zlasti od krušnih žit, ki so dobro prezimila. Vreme nam zadnje čase ni preveč naklonjeno, zato bo treba za žetev pač izkoristiti vsak trenutek, kot so ga znali izkoristiti žetveni junaki na naši fotografiji: Ervin Dolinar, Janez Škrabar iz Šempetra in kombajnist Slavko Škrabar, ki bo na svojem »konju« do konca žetve presedel še veliko ur. FOTO: EDI MASNEC zvezno priznanje za KS Ljubečna Konec preteklega me- seca so na slovesnosti, ki jo je pripravila republiška konferenca SZDL, prejeli priznanje Zvezne konfe- rence SZDL tudi krajani KS Ljubečna. Zvezna konferenca podeljuje priznanja krajevnim skupnostim, delovnim organizacijam in posa- meznikom za njihov pri- spevek pri uveljavljanju ustavne vloge kraje ve skupnosti, za razvijanje samoupravljanja, huma- nizacije življenja in dela in za pospeševanje rasti družbenega standarda. Krajevna skupnost Lju- bečna, je kot edina KS iz celjske občine, letos to priznanje prejela za veli- ke uspehe pri pospeševa- nju družbenega standar- da. Za delo krajanov v številnih društvih in uspešnemu razvoju sa- moupravljanja in dela v družbeno političnih orga- nizacijah. V zadnjih letih so v tej krajevni skupno- sti obnovili dvorano, na- peljali vodovod v vse za- selke, modernizirali veči- no kr^evnih cest, začeh so graditi kanalizacijo. Na kulturnem področju pa so z organizacijo tekmo- vanja harmonikarjev z diatonično harmoniko sprožili pravo gibanje po Sloveniji. Za vse te uspe- he so tako prejeli najvišje priznanje zvezne konfe- rence SZDL. Iz rok pred- sednika republiške kon- ference SZDL Franca Še- tinca, ga je v imenu kraja- nov prevzel Alojz Hren predsednik KK SZDL Ljubečna. MB Odprli so muzej grafične umetnosti Zbirko je Rogaški Slatini podaril Švicar K ur t Miiller v zahvalo za uspešno zdravljenje. Stran 8. Zamenjava pšenice s koruzo nI najbolj zaželena! Težav z odkupom žita ne pričakujemo, pridelek pa ne bo slabši od lanskega. Stran 10. Žetev je pred vrati Pridelek ne bo slabši oU lanskega v teh dneh se bo tudi na našem območju pričela žetev, V vsej Sloveniji naj bi letos odkupili 77 tisoč ton pšenice, zaenkrat pa je sklenjenih od- kupnih pogodb za 72 tisoč ton. Na območju je s pšenico zase- janih približno 1500 hektarov pogodbenih površin, na kate- rih so posevki dobro prezimi- li, pridelek pa bo ponekod manjši zaradi izrazite zaple- veljenosti in bolezni, ki so se v manjšem obsegu pojavile na žitih. Celjska mUnsko predeloval- na industrija bo letos odkupo- vala pšenico v celjski, velenj- ski, mozirski, žalski, šentjur- ski, koryiški, šmarski, sevni- ški, laški, trboveljski, novome- ški in murskosoboški občini. Povsod, tako ocenjujejo pred žetvijo, bo pridelek vscO na lan- ski ravni. Glede na postavljene plane je trenutno podpisanih nekaj manj kot 90 odstotkov odkupnih pogodb, tako da v posameznih občinah menijo, da večjih odstopanj od dogo- vorjenih obveznosti letos ne bo. Sicer pa oceryujejo, da bo Hmezad, Kmetijstvo Žalec, le- tos oddal približno 557 ton pše- nice, Kmetijska zadruga Slo- venske Konjice 440 ton, Hme- zad, Kmetijstvo Šmarje, 580 ton, Kmetijski kombinat Šen- tjur približno 170 ton. Kmetij- ski kombinat Laško nekaj manj kot 100 ton in kmetijske delovne organizacije velenj- ske, mozirske in sevniške obči- ne vse pogodbeno dogovorje- ne koUčine. Agraria iz Brežic bo oddala nekaj več kot 700 ton pšenice, Kmetijska zadru- ga Celje pa bo pogodbeno do- govorjene obveznosti izpolnila predvidoma 95 odstotno, kar pomeni nekaj nad 130 ton pše- nice. Celjska mhnsko predelo- valna industrija bo pšenico iz našega območja odkupovala na običajnih odkupnih mestih. Za avansiranje odkupa pše- nice pa je banka zagotovila po- trebna sredstva, kijih bo v tem mesecu podeljevala z običajno obrestno mero za selektivne kmetijske programe. IVANA FIDLER Spomin na včeraj za danes in jutri Med velikimi obletnicami, ki jih slavimo letos, je 40-letnica osvoboditve in zmage oboro- žene revolucije delavskega razreda gotovo največja. A ta zmaga je zrasla iz vrste bitk, ki so jih delavci pod vodstvom Komunistične partije bili med obema vojnama, ko so ustvarjali temelje za veliko zmago. Eden izmed mejnikov v tej borbi je bil zlet Svobod pred petdese- timi leti. ki smo ga v Celju proslavili 4. julija, na Dan borca. Svoj pečat slovesnosti v športno rekreacijskem centru Golovec so dali poleg udeležencev zgodovinskega zleta še borci, narodni heroji, predstavniki Jugoslovanske ljudske armade ter delegacije borcev in mla- dine iz 27 občin iz vseh republik in pokrajin, ki so se udeležiU 19. srečanja borcev in mladine Jugoslavije. Več na 12. in 13. strani. MPB. Foto: EDI MASNEC V večini občin na na- šem območju se je letos precej podražilo ogreva- nje in cena je marsikje že presegla mejo, ki jo še zmorejo stanovalci. Naj- dražje se bodo prihodnjo zimo ogrevali Konjičani, ki plačujejo 140 dinarjev za kvadratni meter sta- novanjske površine (na leto znese skupaj 1680 di- Nimajo vsi termoeiei(trarne pred nosom narjev za kvadratni me- ter), le nekoliko cenejše je ogrevanje v Celju, naj- ceneje pa je v velenjski občini; tamkajšnja cena - 25 do 50 dinarjev za kvadratni meter stano- vanjske površine - mar- sikje vzbuja zavist, še posebej, ker se Velenjča- ni grejejo tako poceni na račun širše družbene skupnosti. Če bi namreč šoštanjska termoelek- trarna prodajala odpad- no toploto po nekoliko bolj ekonomski (višji) ce- ni, bi bila tudi elektrika iz te termoelektrarne ce- nejša. Več na 5. strani. Trgovina bi ialiico liiia, pa je, žal, ni Jelša Je občane ¥ VIrštanJu pustila na cemiu Občani v šmarski krajev- ni skupnosti Virštanj so na- enkrat brez svoje trgovine. Ker gre za precej odmaknje- no in kmetijsko območje, je problem večji, kot je morda videti na prvi pogled. Dolgo vrsto let so krajani v Virštanju kupovaU v Jelšini trgovini, v prostorih, ki jih je ta trgovska delovna organi- zacija nekoč najela pri tam- k^šnjem kmetu. Ta seje lani odločil, da bo prostore upo- rabljal za lastne potrebe in Jelši dal odpoved, ki je da- nes tudi že sodno pravno- močna. Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah je med tem časom, s pomočjo druž- benopolitične skupnosti, ob- novil razpadajoči objekt na Banovini v Virštanju, da bi s tem omogočil preselitev Jel- šine prodajalne v nove, večje in lepše prostore. Ti so sedaj nared. Jelša pa v vsem tem času ni poskrbela za nabavo notranje opreme in za prese- litev. In spet je kratko poteg- nil občan, potrošnik. Ta mo- ra zaradi slabega posluha Jelše, (ki je v občini Šmarje pri Jelšah glavna nosilka preskrbe), po nakupe v dru- ge kraje. Menda je pri tem slabe volje... MARJELA AGREŽ 2. STRAN - NOVI TEDNIK n. JOliJ 1985 Priznanja občine Žalec zaslužnim Na nedeljskem slavno- stnem zasedanju zborov ob- činske skupščine v Žalcu so zaslužnim občanom podelili tudi številna priznanja. Zlasti grb občine je za uspešno vodenje Keramične industrije Liboje in družbe- nopolitično udejstvovanje v tej delovni organizaciji pre- jel direktor Franjo Tilinger. Za dosežene rezultate na področju kmetijske proiz- vodnje, predvsem mlečne ter za samoupravno aktiv- nost v TZO Vransko ter kra- jevni skupnosti so srebrni grb občine podelili Stanku Pistotniku iz Ločice pri Vranskem. Srebrni grb je prejel tudi Ivan Pečnik iz Žalca za aktivno sodelovanje v organizaciji Zveze borcev ter organih socialistične zveze. Bronaste grbe občine so prejeli Vinko Jug iz Žalca, Konferenca osnovnih orga- nizacij Zveze sindikatov tekstilne tovarne Prebold ter Krajevna konferenca So- cialistične zveze Liboje, Plaketo občine Žalec so prejeli Blaž Arlič iz Prelske, Marija Cehner iz Žalca, Vid Korber iz Celja, Milka Las- nik iz Žalca, Stane Lavrinc iz Kasaz, Ernest Ramšak iz Žalca. Ivan Strožer iz Graj- ske vasi, Jože Stefančič iz Žalca, Darko Šuler iz Liboj, Miron Trpin iz Prebolda ter Anica Urbašek iz Žalca. Zlate značke občine sta prejela Danilo Vilic s Polze- le in Anton Korenjak iz toz- da Kmetijstvo Latkova vas. Srbrno značko občine so prejeli Janez Brinovec iz Le- tuše, Niko Kač iz Celja in Drago Lobnikar iz Marija Reke nad Preboldom. Enote 31. Triglavske divi- zije pokrivajo tudi območje občine Žalec in so tako stal- no prisotne pri izvajanju bor- benega usposabljanja. Te enote je treba omeniti tudi zaradi odpravljanja posledic neurja v hmeljiščih. Svet za SLO in družbeno samozašči- to je zato podelil zlato znač- ko občine tudi komandantu, polkovniku Leopoldu Ro- žancu. JANEZ VEDENIK Na Brnici so se srečali borci in rudarji V okviru praznika občine Žalec, praznovanja Dneva borcev in dneva rudarjev so se na Brnici nad Libojami prejšnji teden srečali borci in rudarji žalske občine. Slavnostni govornik je bil prvoborec Ludvik Zupanc-Ivo, kije orisal predvojna dogajanja na področju Zabukovice, Liboj in Prebolda. Na Brnici so pripravili tudi prisrčen kulturni program. JANEZ VEDENIK V žalski občini uspešneje od republiškega povprečja Zaključili so praznovanje občinskega praznika Načrtovane gospodarske rezultate tega srednjeročne- ga obodbja so v žalski obči- ni dosegli. To je poudaril Viljem Petek, predsednik skupščine občine Žalec, na nedeljskem slavnostnem zasedanju zborov občinske skupščine ob praznovanju praznika občine Žalec. Dohodek na delavca, do- nosnost in ekonomičnost po- slovanja so bili ves čas nad regijskim in republiškim povprečjem, realna rast družbenega proizvoda pa je znašala povprečno tri odstot- ke letno. Zlasti pomembni so bili uspehi pri pospeševa- nju izvoza ter pri povečani proizvodnji hrane. Pokritje uvoza z izvozom znaša sedaj že 185 odstotkov, dobrih dvanajst odstotkov celotne- ga prihodka pa v žalski obči- ni iztržijo na tujih trgih. Se- daj izvaža več kot dvajset or- ganizacij združenega dela. Pomemben je izvoz pre- hrambenih izdelkov, dobre rezultate pa dosegata tudi kovinsko predelovalna ter tekstilna industrija. Če v žal- ski občini z zadovoljstvom ugotavljajo, da seje povečala kmetijska proizvodnja, pa ob tem ugotavljajo, da ni pravih finančnih učinkov, kar je predvsem rezultat zu- nanjih vplivov. Viljem Petek je ob nizanju uspehov opozoril tudi na ne- katere težave. Posebej posta- ja problematična, kar 86-od- stotna odpisanost osnovnih sredstev. Vse slabša je tudi struktura virov, saj se krepi- jo kratkoročni viri, znižuje pa delež trajnih in dolgoroč- nih virov poslovnih sred- stev, kar ima ob zviševanju obrestnih mer za posledico vedno večje obremenjevanje dohodka z obrestmi. Ne zmanjšuje se tudi število ti- stih organizacij, ki poslujejo na meji donosnosti. Poveču- jejo se tudi izgube, ki sicer še niso problematične, od teh pa jih dobra polovica nastaja pri predelavi mleka. Viljem Petek je govoril tu- di o uspehih na drugih po- dročjih, ki so med drugim tudi rezultat samoprispevka v občini, precej pozornosti pa je namenil tudi nalogam, oziroma načrtom v nasled- njem srednjeročnem obdob- ju, ko naj bi v občini Žalec spet dosegli rezultate, ki bi bili na regijskem, in republi- škim povprečjem. Pred slavnostnim zaseda- njem zborov občinske skup- ščine je bila pred keramično industrijo Liboje slovesnost, na kateri so odkrili spome- nik ob 170-letnici te tovarne, je pa delo Vaška Četkoviča. Spomenik je odkril predsed- nik krajevne organizacije ZZB NOV Anton Jurak. JANEZ VEDENIK Cesta združila ljudi Praznik občine Laško velika preizkušnja za Searažane Občinski praznik in 40. letnica osvoboditve so ob- čani Laškega proslavili z osrednjo prireditvijo v Se- dražu, v torek 2. julija. Ob tej priložnosti so v Sedražu zaključili tudi dve pomem- bni pridobitvi. Obnovili so zadružni dom, ki so ga takoj po vojni zgradili z lastnimi sredstvi in delom in kjer je še danes središče krajevne- ga samoupravnega, politič- nega in družbenega življe- nja. Slavnostno so odprli tudi novo asfaltirano cesto Sedraž-Trnovo. Tako se je krajanom ures- ničila desetletna želja in po- treba po cesti, ki pomeni bi- stveno krajšo povezavo Se- draža z občinskim središčem in boljše prometne pogoje za krajane Brezna, Trnovega hriba in drugih zaselkov, ki se razprostirajo od Rimskih Toplic do Sedraža. Sicer pa so se krajani izka- zali tudi pri organizaciji pro- slave ob prazniku. Tako kot so skupno s prostovoljnim delom in prispevki obnavlja- li dom in gradili cesto, so složno organizirali tudi vse drugo kar je bilo potrebno za proslavo. Levji delež je imel pri tem aktiv žena. Vsaka krajanka je bila zadolžena za nekaj, bodisi za ureditv učil- nice osnovne šole za slavno- stno sejo, za peko kruha, pri- pravo domačega peciva in domačih specialitet za pogo- stitev gostov in nenazadnje tudi za strežbo in ostalo, kar je pač potrebno storiti, da večmesečne priprave dajo čim boljši končni rezultat. Naloga mladincev in pi- onirjev je bila, da uredijo iz- gled kraja in pripravijo kul- turni program. »Cesta in vse ostale priprave na proslavo krajevnega praznika je zdru- žila krajane,« pravi Stane Ropret, upokojeni učitelj in preizkušeni organizator naj- različnejših akcij v kraju. »Po dolgih letih, ko smo se marsikdaj čutili zapostavlje- ne in odrinjene na rob občin- skega dogajanja, smo se se- daj, ob pomoči občine, lotili z veliko zagnanostjo vseh priprav. Tako je bilo kot tista leta po vojni, ko nihče ni spraševal za koga se dela in zakaj, temveč smo delali prav vsi. Marsikatere že vei let trajajoče razprtije med so- sedi so izravnale. Zato mi- slini, da pomenijo vse te ak- tivnosti okoli praznika in gradnje ceste začetek nove- ga obdobja in drugačnih od- nosov v krajevni skupnosti, ko že načrtujemo še nek^ drugih skupnih akcij pri iz. bol^^avi komunalhe infra- strukture v kraju.<- Pionirji in mladinci so pri- pravili kratek a dober kul- turni program v katerem so Na slavnostni seji zborov občinske skupščine je pred- sednik skupščine občine La- ško, Franc Lipoglavšek, uvodoma orisal gospodar- ski in družbenopolitični po-' ložaj v občini, nato pa so podelili deset priznanj. 2. julij (imena smo že obja- vili). Državno priznanje, red dela z zlatim vencem, je prejel Boris Vahtar, meda- ljo za vojaške zasluge pa Štefan Šemrov. Občinski svet zveze sindikatov je po- j delil priznanja ob dnevu sa- j moupravljalcev. Prejeli so, jih Franc Lipoglavšek, Lidi-' ja Lazar in Marko Kladnik. : Krajevna skupnost Se- draž pa je podelila bronasti znak OF Francu Nemcu st., Tomažu Diacciju, Jožetu Laporniku st., Francu Jako- piču, Francu Grešaku in Alojzu Homšku. Več nagrad in priznanj raziskovalec inovator obči- ne Laško za leto 1984 ^ je podelila občinska razisko- valna skupnost Laško. sodelovali tudi tamburaši in folklorna skupina iz pobrate- nega Vrbovca. Osrednje pri- reditve ob občinskem praz- niku so se poleg vseh kraja- nov udeležili tudi prvoborci, nosilci partizanske spomeni- ce iz leta 1941., borci, ki so se udeležili napada na rudnik Huda jama, 2. julija 1943. le- ta, predstavniki pobratenih občin Mionice, Vrbovca in Trstenika ter predstavniki občinskih in medobčinskih družbenopolitičnih organi- zacij. VIOLETA V. EINSPIELE^ Zadrečki borci na Menini že po tradiciji se borci NOB iz Zadrečke doline za svoj praznik zberejo na Me- nini planini. Tudi letos je bi- lo tako. Iz bočne je na Meni- no odpeljal kar cel avtobus udeležencev, ki so z zanima- njem prisluhnili Matevžu Požarniku, slavnostnemu govorniku in programu, ki ga je pripravila celodnevna šola iz Gornjega grada. Minulo soboto pa so mla- dinci iz Šmartnega ob Dreti pripravili trimski pohod na Menino, hkrati pa očistiU in uredili spominska obeležja iz NOB. UM Upokojenci ža modernizacijo bolnišnice Predstavniki Zveze dru- štev upokojencev Celje so prejšnji teden spregovorili o možnostih, kako bi tudi upo- kojenci lahko prispevali za modernizacijo bolnišnice v Celju. Poudarili so, da mora naša socialistična družba v prvi vrsti skrbeti za socialni položaj vseh članov, na dru- gem mestu pa za ustrezno zdravstveno varstvo. Zdrav- stvu je treba dati več pozor- nosti, so menili in predlagali, da se za modernizacijo bol- nišnice v prihodnje zagotovi- jo trajni viri sredstev. Dokler pa ti ne zadoščajo, moramo pomagati vsak po svojih močeh. Večina upokojencev preje- ma nizke pokojnine, a kot so poudarili na seji, so kljub te- mu pripravljeni prispevati delček za modernizacijo. Do- govorili so se, da bo prispe- val vsak toliko in na.iakšen način, kot lahko. Društvo in- validskih upokojencev bi se lahko odreklo delu sredstev za rekreacijo, pevski zbor društva upokojencev bi pri- pravil prireditev, njen izku- piček pa namenil za moder- nizacijo bolnišnice in podob- no. Da akcija ne bi ostala pri sklepih, bodo o njej obširne- je spregovorili po društvih upokojencev. MBP Zaživel Zdravstveni dom Celje že januarja so delavci temeljnih . organizacij Zdravstvenega centra Ce- lje Splošna medicina. Center medicine dela, prometa in športa, Zoboz- dravstvo, Zdravstvena postaja Vojnik,, Zdrav- stvena postaja Štore ter delavci delovnih enot Di- spanzer za žene, Fiziote- rapija ter delavci delov- nih enot Center zdrav- stvenega varstva otrok in mladine razen Pediatrič- nega oddelka, sprejeU sporazum o oblikovanju nove temeljne organizaci- je osnovnega zdravstve- nega varstva v Celju Zdravstveni-dom Celje. S prvim julijem je nova temeljna organizacija v celoti zaživela, za vršilca dolžnosti direktorja pa so imenovali dr. Branka Mežnarja. MBP Gasilci na olimpiado v Avstrijo Od 15. do 21 julija bo v W6c- laubriicku v Avstriji 6. olim- piada gasilcev. Nastopilo bo 22 mladinskih in 112 članskih gasilskih desetin iz Avstrije, Italije, Francije, ZR Nemčije, Belgije, Nizozemske, Danske, Finske, ČSSR, Jugoslavije, Luksemburga, Madžarske, Poljske in Portugalske. Med njimi bo tudi 12 desetin iz Ju- goslavije, od tega tri iz Slove- nije. Prostovoljni gasilski društvi iz Doba pri Domžalah in Slo- venskih Konjic bosta nastopili že 18. julija ob 16,30. uri, po- klicna četa Zavoda za požarno varnost pa 19. julija ob 17.03. V športnem delu bo nastopilo enajst ekip, ki se bodo pomeri- le v štirih panogah. Celjsko poklicno enoto, kije lani osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu v Kralje- vu, pripravlja za nastop Ro- man Ambrož, nastopili pa bo- do: Marcelo Kamenšek. Bran- ko Sašovic, Zlatko Šunko, Zo- ran Kejžer, Drago Mesaric, Zdenko Gorenšek, Bojan Fi- šter, Igor Ratajc in Stanko Mesnec. S poostrenimi pripra- vami so začeli aprila, zdaj pred odhodom pa vadijo vsak dan. Najbolje se morajo pripraviti za vajo šolski trodelni napad in štafeto 450 m s tremi ovirami. Pred tem so morali vsi nasto- pajoči opraviti zahtevne teste (tek na 100 in 60 m, skok v daljavo in višino) ter rezultate poslati v Beograd. O nastopu torej ne odloča samo tehnično znanje pač pa tudi dobra teles- na pripravljenost. Vodja jugoslovanske repre- zentance na 6. olimpiadi gasil- cev v Avstriji bo Tone Sentoč- nik iz Škofje vasi. T. VRABL Dosevki in priprave na jesensko setev O obsegu dosevkov in pri- pravah na jesensko setev za- enkrat še ne vemo prav veli- ko, saj so se kmetijske delov- ne organizacije zasebnega in družbenega sektorja, kot vse kaže, posvetile le pripravam na letošnjo žetev. A brez do- brih in skrbnih priprav na se- tev, tudi dobrega pridelka ne moremo pričakovati. Tako smo na posvetu pred- stavnikov kmetijskih delovnih organizacij zasebnega in druž- benega sektorja, kije bil konec junija v Celju, lahko izvedeli le dogovorjene roke Z& pripravo okvirnih setvenih načrtov. Predstavnik republiške za- družne zveze Leo Frelih je ob dejstvu, da je tako v vsej Slo- veniji, lahko ugotovil le to, da bomo z razgrnitvijo pogojev je- senske setve spet zamujali- Vendar pa je to ob v zadnjih letih vse večjem trudu za čim- bolj načrten in kontinuiran razvoj našega kmetijstva ugo- tovitev, nad katero bi se veljalo zamisliti. Predvsem zaradi te; ga, ker nam v naši kmetijski politiki še najbolj uspeva to, da vse do zadnjega ne vemo kako naprej. To pa je kmetom zelo slaba spodbuda za širjenje pro- izvodnje. Okvirne načrte za obseg do- sevkov in jeseni zadejamh po- vršin naj bi v posameznih obči- nah pripravili do 15. julija, do konca mesec^ pa je čas. da te načrte uskladijo. Do konca aV; gusta naj bi bili izdelani tudi enotni pogoji za jesensko se- tev. Časa je ostalo le malo, zato bi se veljalo potruditi! IVANA FIDLEB Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vjesnikovih kioskih .1 JULIJ 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 PREJELI SMO Daleč od Celja, pa vseeno doma Kot vsako leto, smo tudi tokrat priredili dneve slo- venske kulture in običajev. Večkrat na leto se sni- demo, zapojemo, zaplešemo in poklepetamo v krogu našega društva. Vsi časopisi poročajo, »da Slovenci prihajajo«. Sliši se slovenska beseda in Celje je poz- nano skoraj na vsakem vogalu. Kadar zapoje in zagode Celjan, takrat se mu kmalu pridružijo tudi ostali. Spoštovani občani mesta Celje, vse kar sem vam na kratko opisal, vse to je resnica, le da se dogaja v približno 1.150 kilometrov oddaljenem mestu Gieven- broich v ZRN. Tukaj je pred petimi leti skupina skoraj samih Celjanov ustanovila društvo pod imenom Slo- vensko društvo Celje. S pomočjo občinskih očetov mesta Celje, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad našim društvom, pa je delo društva šele resnično zaživelo. Danes je v Grevenbroichu naše društvo dobro znano in z imenom Celje je povezanih veliko kulturnih in športnih prireditev. Ob letošnji prireditvi Slovenski dnevi v Grevenbroi- chu, nam je bila v gostelv-številna delegacija iz mesta Celja in med njimi Komorni moški zbor Celje. Z željo, da nikoh ne bi pozabili na svoje rojake, ki so s srcem in mislijo v domačem kraju in ob vsakem času hitijo v domovino, se žehm zahvahti v imenu Slo^jfenskega društva Celje v Grevenbroichu: skupščini občine Celje in njenemu predsedniku Edvardu Stepišniku. izvrš- nemu svetu in predsedniku Zvonetu Hudeju ter članu IS Ivanu Andrejašu, OK SZDL Celje in predsedniku Dragu Medvedu, vsem članom Komornega moškega zbora Celje pod vodstvom Vida Marcena, ki so nam tako lepo pričarah duh in lepoto slovenske domovine in pa seveda vsem delovnim organizacijam, ki so omo- gočile uresničitev Slovenskih dnevov v Grevenbro- ichu - Aero, Cinkarna, Kovinotehna, Klima, Libela, SOZD Merx, Zlatarne Celje, Metka, LIK Savinja, Pre- vozništvo, Etol IFF, Toper, Železarna Štore, Aurea, Ingrad, Obnova, Ljubečna in Kulturna skupnost Celje. Da, daleč od doma, pa vseeno doma... Vse to je zasluga vseh tistih, ki nam pomagajo pričarati tre- nutke domačega vzdušja, trenutke, ki nas spominjajo na naš domači kraj, da si s tem ohranimo delček doma- čih običajev, navad in slovenskega jezika. Hvala vam vsem! SLOVENSKO DRUŠTVO CELJE ..PREDSEDNIK: MIRKO UMEK O sodelovanlu občin Mozirje In Alibunar Logarska dolina je še vedno speča Trnuljčica, kamp Menina v Varpolju pa turistični šlager med Nizozemci Dan pred 4. julijem, Dnevom borca, je družbenopolitični zbor mozirske občinske skupščine že sprejel osnu- tek dogovora o temeljih plana za ob- dobje 1986-1990, o tem pa sta se na ponedeljkovi seji izjasnila še zbora združenega dela in krajevnih skup- nosti. Sicer pa so mozirski občinski dele- gati razpravljali še o razvoju turizma in o kulturi ter sprejeli družbeni dogovor o trajnem sodelovanju med občinama Mozirje in Alibunar v AP Vojvodini. Interes za sodelovanje se kaže trenut- no še najbolj v oskrbi s krmili (koruza) in novim Elkrojevim obratom v Alibu- naru. Razprava o kulturi je segala od vpra- šanj o ureditvi statusa knjižnice v Mo- zirju in o stalnih muzejskih zbirkah (cerkvena zakladnica v Radmirju in cerkev Sv. Primoža pri Gornjem Gra- du, pri tem pa bi radi Mozirjani za kulturne namene usposobili stavbo bivše narodne učilnice, v katere pro- storih so sedaj slaščičarna in stanova- nja), do vprašanj o večjem material- nem pospeševanju amaterske kultur- ne dejavnosti. Za godbo na pihala bi kazalo poiskati pokrovitelja med zdru- ženim delom, čeprav izbira ni ravno velika. Gornjesavinjski turizem še vedno sloni na plečih zasebnega in kmečke- ga. Nočitvene zmogljivosti so že do- kajšnje, vendar so še vedno razdroblje- ne, čeprav so v Mozirju zadovoljni z delom turističnega biroja in turistično propagando. Še vedno pa je res, da cel avtobus turistov, ki bi želel nenapove- dano skupaj prenočiti v dolini, lahko turistično-gostinske delavce spravi do infarkta. Vse večji sloves, zlasti med tujimi gosti, pridobiva kamp Menina v Var- polju (Nizozemci so že kar abonirani), komaj kaj pa se premika pri odpiral- nem času banke, pošte in bencinskih črpalk. Doslej je edino Petrol pokazal nekaj posluha in drži svojo črpalko v Mozirju za tri ure dlje odprto (še vedno samo do 18. ure, kar je gotovo dosti prezgodaj za vračajoče se izletnike in turiste). Logarska dolina je še vedno turistič- na Trnuljčica, medtem ko zazidalni na- črt za turistično vas v Mozirju občinski delegati podpirajo. Tudi kakšen dežur- ni avtomehanik bi se v Mozirju obne- sel. Delegati družbenopolitičnega zbo- ra mozirske občinske skupščine pa so v razpravi omenili še potrebo po vna- šanju vse več etnografsko izvirnega in žlahtno kulturnega prispevka v števil- ne prireditve, ki jih uspešno organizi- rajo po vsej dolini. MITJA UMNIK Kmalu temeljita obnova Prešernove ulice Takole smo z našo kamero zabeležili nič kaj prijetno podobo Prešernove ulice, kjer se pravza- prav stikajo vse poti celjskih občanov in mnogih drugih, ki prihajajo v naše mesto po nakupih ali kakšnih drugih opravkih. Delavci celjske komunale. TOZD Ceste kanalizacije so namreč dodobra »preorali« Prešernovo ulico zaradi obnavljanja komunalnih voda in plinskih priključkov. Vse to so opravili kar med vikendom, tako da niso bistveno motili ustaljenega prometnega utripa celjskih nakupovalcev, kije za to ulico seveda najbolj značilen med tednom. Vendar pa s tem opravil v Prešernovi ulici še ni konec, saj naj bi šlo le za nekakšna pripravljalna dela. Tako se bodo 27. julija ob ropotu buldožerjev in kamionov spet vihtele lopate in krampi, kajti lotili se bodo že dolgo načrtovane temeljite prenove komunalnih voda v tej ulici, kasneje pa jo bodo z granitnimi kockami še na novo tlakovali. Po zatrjevanju pristojnih bodo dela dokaj zahtevna in bodo v ta namen Prešernovo ulico ter vse lokale in trgovine v njej za 14 dni zaprli. V želji, da bi celjski občani lahko spet čimprej nakupovali v svojih trgovinah, bodo dela potekala tudi ponoči, pod reflektorji. Do takrat pa vsi, ki vam druge trgovine niso tako priljubljene, hitro opravite vse nakupe, ki ste jih nameravali. ROBERT GORJANC Komunisti o gibanjili članstva V osnovnih organizacijah Zveze komunistov se v tem času vrstijo razprave o giba- njih članstva. V Mozirju so jih oceniU včeraj na posvetu sekretarjev osnovnih organi- zacij, v Celju bodo celovito poročilo pripravili do jeseni. Komunisti se vključujejo tudi v priprave na skupščin- ske volitve v prihodnjem le- tu, sami pa so že tudi pričeli z evidentiranjem vodstev os- novnih organizacij v pripra- vah na volilne konference osnovnih organizacij in s pri- pravami na oba kongresa v prihodnjem letu. Povsod namenjajo precej pozornosti tudi aktivnostim na družbenoekonomskem področju, zlasti iskanju la- stnih smernic, s pomočjo ka- terih bi se lahko bolj kot do- slej oprli na lastne sile. Z nji- mi se vključuje v priprave na 17. sejo Centralnega komite- ja Zveze komunistov Jugo- slavije. MBP Družina bralcev Nove- ga tednika je vse večja. Ste že njen redni član? Na Kozjanskem drugi brigadirji Druga delovna Izmena se je pričela pretekli teden Do konca julija bodo na Zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko delali bri- gadirji iz Mladenovca, De- bra in mladinci bratskih mest Jugoslavije. Prihodnji teden pa bodo na Kozjansko prišli še mladi pionirske de- lovne brigade iz Pomurja. Sicer pa lahko za prvo de- lovno izmeno, ki seje konča- la prejšnji teden, zapišemo, da so brigadirji izpolnili pri- čakovanja. Kljub slabemu vremenu in začetnim organi- zacijskim težavam so briga- dirji izpolnili delovno nor- mo. V zadnjem tednu so mla- di iz Ukinja, Pirana, Petrov- ca na Mlavi in Daruvara de- lali tudi v mešanih brigadah in tako prvič v zgodovini ju- goslovanskih zveznih mla- dinskih delovnih akcij opra- vljali delo na deloviščih res- nično zato, da bi pomagali k nltrejšemu razvoju. V zad- •^jem tednu so brigadirji pri- PraviU tudi udarniški dan in v okviru mešanih brigad do- ^^gli letošnji rekordni pre- ^^g postavljene delovne nor- saj so opravljena dela ^^enili s 130 odstotnim pre- segom. Najboljše delovne rezulta- te v prvi delovni izmeni akci- je Kozjansko je dosegla bri- gada Bratstvo in enotnost iz ^/.cinja. katero so na skup- ščini akcije predlagali tudi ^3 republiško priznanje mla- dinskega prostovoljnega Tudi program interesnih dejavnosti so na Kozjan- skem v prvi delovni izmeni izpolnili. Brigadirji so opra- vljali tečaj in izpite iz cestno prometnih predpisov in prve pomoči, na voljo pa so imeli tudi številne druge krožke. Seveda so na Kozjanskem pripravili tudi nekaj špor- tnih in zabavnih srečanj, v zadnjem tednu pa tudi briga- dirske poroke. Brigadirske zakonske zveze je sklenil pravi brigadirski matičar, se- veda pa niso manjkali tudi železni obročki in lično izde- lana brigadirska potrdila na- mesto poročnih listov. V pri- pravi poročne slovesnosti so sodelovali tudi vojaki s svo- jim ansamblom iz Maribora in domačini, ki so novopeče- nim zakoncem spekli doma- či kruh. Tudi v drugi delovni izme- ni akcije bodo brigadirji de- lali na deloviščih laške in sevniške občine, saj so na skupščini akcije skleniU, da bodo letos brigadirji zaklju- čili vsa začeta dela. V sekre- tariatu akcije so tudi sklenili, da v tej delovni izmeni spet poskušajo z mešanimi briga- dami. O predlogu sekretari- ata, da brigadirji delajo v me- šani sestavi, delovni rezultati pa se obračunavajo po posa- meznih brigadah, se bodo mladi odločali v teh dneh na svoji skupščini. IVANA FIDLER POGLED V SVET S kovjnotehnp Intenzivno državniško poletje Zadnje dni in tedne se celo zain- teresirani spremljevalec medna- rodne dejavnosti Jugoslavije mal- ce težko znajde, toliko obiskov in pogovorov se vrsti pri nas doma in na raznih koncih in krajih sveta. Naštejmo - brez posebnega reda - samo glavne. Generalni sekretar Združenih narodov Perez de Cue- Uar v Jugoslaviji. Predsednica ZIS Milka Planine na obisku v Sovjet- ski zvezi. Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je imel pogovore v Etiopiji, Mozambiku, Tanzaniji, Zambiji in Angoli. Pri nas je bila francoska gospodarska delegacija pod vodstvom ministri- ce za industrijo Cressonove; govor je bil tudi o ne povsem idiličnem sodelovanju med IMV in Renaul- tom. Zdaj je pri nas predsednik francoske skupščine Louis Mer- maz. In včeraj je končal pogovore sekretar poljske partije in predsed- nik vlade Woyciech Jaruzelski. Če prištejemo k temu ne tako davni obisk zahodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla in obisk predsednice ZIS v ZDA, dobimo ši- roko paleto zunanjepolitične de- javnosti Jugoslavije. Pri tem so zaznavni predvsem tile cilji. Jugo- slavija kot neuvrščena država je pripravljena in zavzeta za 'enako- pravno sodelovanje z vsemi drža- vami ne glede na družbenopolitič- no ureditev, ki so pripravljene na takšne odnose enakopravnega dia- loga. Dialog je možen, tudi če so med Jugoslavijo in drugo državo razlike v pogledih na nekatera mednarodna vprašanja ali na vpra- šanja medsebojnilf odnosov. Z dru- Piše Jože ŠIrcelj_ gimi besedami: bolje se je pogovar- jati kot zmerjati in kregati se, če rečemo po domače. Takšno ravnanje v mednarodnih odnosih je v skladu z našo opredeli- tvijo o odprtosti v svet. To nam omogoča zvedeti za mnenja in sta- lišča drugih, pa tudi povedati la- stno mnenje, stališča, predloge. To je dobro varstvo zoper poskuse, da bi Jugoslavijo na mednarodnem odru nekako odrinili vstran. Ker smo v nemajhnih gospodar- skih težavah, so taki stiki, obiski, pogovori dobrodošla priložnost za dogovore o zboljšanju blagovne menjave, pa tudi ali predvsem o vzpostavitvi ali utrditvi višjih oblik gospodarskega sodelovanja, v industriji, kmetijstvu, znanosti in tehnologiji. In ne nazadnje: bese- da steče tudi o lajšanju bremena naših odplačil dolgov na tujem. Afriška turneja predsednika Vlajkoviča je razen tega imela še poseben, pomemben cilj. Petdeset afriških držav tvori polovico član- stva gibanja neuvrščenih. Države, ki jih je Radovan Vlajkovič obi- skal, sodijo med najbolj aktivne v gibanju. Angola bo gostiteljica mi- nistrskega sestanka neuvrščenih, ki se bo začel 2. septembra v angol- skem glavnem mestu Luandi. Ta sestanek bo priprava na naslednji vrhunski sestanek šefov držav in vlad neuvrščenih. Zato je v tem ob- dobju jugoslovansko posvetovanje z drugimi neuvrščenimi izrednega pomena za pospešitev dejavnosti neuvrščenih in za to, da bi razrešili nekatera odprta vprašanja med ne- uvrščenimi samimi - ne nazadnje vprašanje, kje naj bo naslednji vrh, kajti malo verjetnosti je, da bi bil lahko v iraškem glavnem mestu Bagdadu; iraško-iranska vojna na- mreč traja še kar naprej in na ža- lost ni znamenj, da bodo sovražno- sti kmalu prekinili. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JULIJ 198$ FOTO: HINKO JERČIČ PetmiHonti pralni stroj in hladilnik 1^50 sile y proizvodno In tehnološko preobrazbo Gorenja Gospodlnlskl aparati v ponedeljek sta prišla s tekočega traku v delovni organizaciji Gorenje Go- spodinjski aparati v Tito- vem Velenju petmilijonti pralni stroj in petmilijonti hladilnik. V kolektivu so ob tej priložnosti pripravili ti- skovno konferenco, na kate- ri so posredovali podatke o trenutnem položaju in mož- nostih za nadaljnji razvoj tega velenjskega kolektiva. Delovna organizacija Go- renje Gospodinjski aparati je največji jugoslovanski proiz- vajalec izdelkov bele tehnike in se uvršča med trideset največjih proizvajalcev bele tehnike v Evropi. Na dan iz- delego nad 10.000 gospodinj- skih aparatov, več kot 60 od- stotkov pa jih izvozijo sirom po svetu. Kolektiv, ki je na- stal lani s samoupravno in poslovno preobrazbo Gore- nja Tovarne gospodinjskih aparatov, zaposluje več kot 5000 delavcev, ki bodo letos proizvedli za več kot 50 mili- jard dinarjev izdelkov. Nad 60 odstotkov celotne proizvodnje bodo prodali na tuje in sicer veliko večino na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča. V petih me- secih so ustvarili 45 milijo- nov dolarjev dohodka in dvignili produktivnost dela za 5 odstotkov, kar pa nima pravega učinka, ker so se istočasno vhodni materiali podražili kar za 44 odstot- kov. Zato je povprečni oseb- ni dohodek v kolektivu še vedno nizek in sicer znaša 35.000 dinarjev. Najpomembnejša tržišča za gospodinjske aparate Go- renje so: Francija, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Avstralija, Avstrija in Italija. Največ pralnih strojev izvozi Gorenje v Zvezno republiko Nemčijo, največ hladilnikov pa v Združene države Amerike in Avstralijo. Kolektiv si ob tem tudi prizadeva, da bi za- držal sedanji delež izvoza na tržiščih kot sta Kanada in srednja Amerika, ponovno se skuša uveljaviti v državah severne Evrope, proučuje tr- žišče severne Afrike, razmi- šlja o ponovnem izvozu v Iran in Irak in računa na pre- cejšen izvoz hladilnikov in tehnologije na Kitajsko. Ob tem skuša vse bolj izvažati gospodinjske aparate kot del integralne kuhinje, kar je go- tovo dohodkovno bolj zani- mivo kot pa izvoz posamez- nih izdelkov bele tehnike. V tem trenutku namenjajo največ pozornosti pripravam za proizvodno in tehnološko preobrazbo delovne organi- zacije. Zastavili so si namreč cilj, da bodo prihodnja leta začeli s proizvodnjo nove ge- neracije izdelkov bele tehni- ke, katerih konstrukcijske rešitve bodo še sodobnejša izdelki pa še varčnejši. Novj izdelki bodo v. veliki men elektronsko krmiljeni. V ko. lektivu bodo začeh proizva. jati tudi izdelke, ki jih doslej v proizvodnem progranu, Gorenja Gospodinjski apara. ti še ni bilo. Tako bodo, nj primer, izdelali stroj z vlaga, njem perila zgoraj in sušilni!; perila. V. J; Razširjena ponudba 1^ Lesnlni so povečali prodajne prostore Približno trije meseci so minili, kar so v Lesnini v Levcu za 500 kvadratnih metrov razširili svoje malo- prodajne pohištvene pro- store. To sicer ni dovolj dol- go obdobje, da bi lahko z gotovostjo ocenjevali po- rast prodaje, a že potek, da se je v tem času prodaja po- hištva povečala za nekaj manj kot 40 odstotkov, je dovolj. Predvsem zaradi tega, ker v prodajalnah pohištva že le- ta beležijo ob začetku poletja tudi upad prodaje, je to velilj uspeh. Sicer pa so v Lesnini z razširitvijo maloprodajnih prostorov pridobili pred- vsem pri pre^ednosti razsta- vljenega pohištva. Ob tej pri- ložnosti so se povezali tudi s proizvajalci druge stano vanjske opreme in tako lah- ko sedaj kupci v Lesnini ogledujejo ob pohištvu tudi izdelke proizvodnih progra- mov Keramične industrije Liboje, Ema, Metke in kam- niške Ideje. Predvsem z rolo ji in za^'^esami iz kamniške Ideje so v Lesnini zelo pope- strili svoj prodajni program, Sicer pa v Lesnini poleg prodaje pohištva opravljajo tudi montažo, še prej pa do delavo oziroma predelavo le- tega, rezanje po meri in ro bljenje talnih oblog ter izde lujejo roloje in zavese. Ob tem so pričeli v Lesnini raz- mišljati tudi o izboljšanju ka- drovske sestave zaposlenih, Tako nameravajo zaposliti nekaj oblikovalcev in aran- žerjev, ki bi kupcem lahko svetovali ob nakupu in ne sa- mo prodajah pohištva. V 2500 kvadratnih metrih skladiščnih prostorov so v Lesnini z nakupom novega viličarja omogočih tudi skla- diščenje večjih količin pohi štva oddaljenih dobaviteljev. V letošnjem letu pa načrtuje- jo obseg prodaje za 800 mili- Jonov dinarjev pohištva. IVANA FIDLEE Za izgubo niso krive le razmere Nobena skrivnost ni, da je bradbeništvo v težavah, ker je vse manj naložb in jim te- mu primerno manjka dela. Tudi velenjsko podjetje za hi- drogradnje, gradnjo promet- nih objektov in hortikulturo ni izjema, saj so v letošnjem prvem tromesečju ustvarili kar 41 milijonov izgube, kar za tako majhen kolektiv nika- kor ni malo. Izgubo bodo ime- li tudi ob polletju, vendar so jo v zadnjih mesecih uspeli znatno znižati, tako da trenut- no znaša 8,5 milijonov di- narjev. V kolektivu pričakujejo, da bodo zaključili letošnje po- slovno leto brez rdečih številk,. ker trenutno kaže da bodo imeli dovolj naročil in da bodo lahko zapolniU svoje zmoglji- vosti sto odstotno. Seveda pa vzrokov za težave ne gre iskati le v splošnih slabih razmerah v gradbeništvu, česar se vse bolj zavedajo tudi v delovni organi- zaciji HPH. Veliko je očitkov, ki letijo na razmere v kolektivu in ni jih malo v občini, ki menijo da je podjetje v Titovem Velenju ne- potrebno. V delovni organiza- ciji HPH v zvezi s tem pravijo, da bo konkurenca na tržišču pokazala kdo je potreben in kdo ni. Za svoj obstoj se ne boje, ker so prepričani da do- volj dobro delajo. Zavedajo se tudi, da nosijo del krivde za negativne poslovne rezultate sami, kajti zadnja leta niso sko- raj ničesar naredili na raziska- vi tržišča. Pomanjkljivosti sku- šajo v kolektivu odpraviti, ven- dar ob tem pravijo, da je najbi- stvenejši vzrok sedanjih težav, ker sta tudi Vekos in velenjski rudnik lignita začela z dejav- nostjo nizke gradnje, kar je v nasprotju z resolucijsko začr- tanim razvojem velei\jskega gospodarstva. Vrste očitkov je bilo deležno tudi dosedanje vodstvo tega velenjskega kolektiva. V de- lovni organizaciji HPH so ime- li zaradi tega kar nekaj izred- nih sestankov in na enem iz- med zadnjih je delavski svet razrešil dosedanjega direktorja Franja K'juna. V kolektivu so ob tem ocenili, da bo gotovo potrebnih še več kadrovskih sprememb. Dosedanjega direktorja so razrešili dolžnosti med drugim zato, ker so ocenili, da skoraj ni bilo povezanosti in pretoka informacij med vodilnimi in samoupravnimi organi, ker so se sklepale neustrezne pogod- be, ker je bilo veliko nesmisel- nosti in stroškov v delu razvoj- nega sektorja ipd. VILI EINSPIELER Dober kapitan ne zapušča ladje, kadar se potaplja Se bodo razmere v tozdu Dom le ustalile! Okoli osemdesetčlanski delovni ko- lektiv temeljne organizacije šmarske- ga Ikoma, Dom, je še vedno v negotovo- sti. Delavci so si trenutno na jasnem le o tem, da imajo zelo nizke osebne do- hodke in da jim dela primanjkuje. Vsa prizadevanja širše družbenopolitične skupnosti, da bi se problem tozda Dom enkrat za vselej rešil, so trenutno brez prave perspektive, so le ugibanja, ali bo najnovejši predlog izvršnega sveta občinske skupščine le dal učinke, ki bi v bližnji prihodnosti ustalili negativne tokove. Temeljna organizacija Dom je že dol- go brez pravega vodstva, brez strokov- njakov. Napovedi, da takšno stanje utegne pripeljati do negativnih učinkov gosodarjenja, so se lani, ob koncu leta, tudi uresničile. Izguba je narekovala ak- cijo. Ukrep začasnega družbenega varstva se ni obnesel, vse je ostalo približno na isti točki kot lani. Izvršni svet skupščine občine je nemalo časa namenil reševa- nju kadrovskih, samoupravnih in eko- nomskih razmer v Domu. Junija letos so se delavci tozd Dom z referendumom odločili, da se odcepijo od delovne orga- nizacije Ikom, ker bi se naj že julija pri- ključili k sorodni delovni organizaciji Gokop v Rogaški Slatini. Pa se je poka- zalo, da delavci Gokopa za to bratovšči- no niso, na zborih delavcev so to nedvo- umno izrazili. Direktor delovne organizacije Gokop in začasni poslovodni organ v temeljni organizaciji Dom, Vlado Hustič, je pre- pričan, da se v danih pogojih v Domu ne da ničesar izboljšati. Pred kratkim se je direktor delovne organizacije Ikom, Vinko Strašek, odločil, da zapusti ladjo, ki se potaplja, kar je tudi storil. Delavci tozda Dom, ki so v Gokopu ostali na cedilu, se bodo morali v krat- kem zopet z referendumom odločiti, ali so za ponovno priključitev k delovni or- ganizaciji Ikom. Na predzadnji seji iz- vršnega sveta šmarske občinske skup- ščine je bilo vsem jasno, da pri seda- njem (začasnem) vodstvu tozda Dom ne velja vztrajati in daje treba poiskati člo- veka, strokovnjaka, ki bi znal vso stvar prijeti drugače, morda z več volje, goto- vo pa z več optimizma. Morda je bila tudi odločitev izvršnega sveta, da je tre- ba ukrep začasnega družbenega varstva razširiti na celotno delovno organizacijo Ikom. Na vidiku je novo ime, upanje, Dušan Drača, eden od nekdanjih stro- kovnjakov in vodilnih delavcev v Iko- mu. O tem predlogu izvršnega sveta bo- do zadnjo besedo rekh delegati šmarske občinske skupščine na zasedanju, ki bo še ta mesec. MARJELA AGREŽ PROIZVODNA IN TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA KMETIJSKI KOMBINAT ŠIENTJUR ,soLo TOZD KLAVNICA Obveščamo cenjene potrošnike, da prehajamo s 15. julijem v MESNICI PRI MAGISTRATU na Trgu V. kongresa v Celju na poletni delovni čas. Do konca septembra bo mesnica odprta tudi ob nedeljah od 6. do 10. ure. Priznanja za žalske inovatorje Komisija za podelitev priznanj in nagrad Inovator Žalec 84 in odbor za pospeše- vanje raziskovalne in ino- vacijske dejavnosti občin- ske raziskovalne skupnosti sta na slavnostni seji za praznik občine Žalec podeli- la nagrade in priznanja Ino- vator Žalec 1984. Za množično inventivno dejavnost je prvo nagrado in priznanje prejel Jože Vasec iz Keramične industrije Li- boje za inovacijo zamenjava dovajalnih obročev na avto- matih, drugo Ivan Banko iz Tekstilne tovarne Prebold za štiri inovacije na delovnih strojih v proizvodnji, tretjo Miro Starki iz Minerve Ža- lec za oplaščevanje cevi di- rektno na linijo, četrto na- grado sta prejala Miran Ko- rošec in Miroslav Ribič iz Ingrada Gomilsko za inova- cijo za zamenjavo furnirnih trakov, peto Franc Orešič za inovacijo stičenje predelnih sten. Priznanja pa so dobili Marjan Šertl, Metka Lužar, Stane Žagar (vsi iz SIP Šem- peter), Danilo Vilč in Edi Jug iz tovarne nogavic Pol- zela in Andrej Skok iz Grad- nje Žalec. Za razvijanje in uvajanje nove proizvodnje sta prvo nagrado in priznanje prejela Slavko Šketa in Esad Bajra- movič iz Gradnje Žalec za uvedbo trislojnega montaž- nega prostostoječega dimni- ka, drugo so prejeli Marjan in Peter Povše in Dani Lešer iz Hmezada za razvoj in uvedbo v proizvodnjo toplo- zračnega kotla za sušenje hmelja, tretjo Boris Skalin iz Hmezada za razvoj in uvedbo v proizvodnji prede lave hrane za ribe iz odpadn« krvi ter Jure Pešec iz Ferrali ta za stezno spojko in drug' tri predloge. Na raziskovalnem področ ju so prejeli prvo nagradi Milan Veronek, Tone Wa| ner. Stane Verdev in Bojai Cvetkovič iz Inštituta zi hmeljarstvo Žalec za raziska vo pasovnih namakalniko^ za namakanje pod rastlina mi, drugo Andrej Florjan Franc Rančigaj, Brane Ci merman in Ivan Štamol i SIP Šempeter za raziskav« in razvoj samovoznega hri bovškega kosilnika in tretji nagrado Milan GostečniS Srečko Meh in Boris ValeD čič iz Sip Šempeter za razi skavo in razvoj priključnegi žitnega kombajna. TONE TAVČAl iiiLijigss NOVI TEDNIK - STRAN 5 Meracionalno ogrevanie vse ho\i na plečih stanovalcev Razlike med cenami ogre- vanja v posameznih obči- nah so kar precej velike, orevelike. če računamo, da so cene, kurilnega olja na primer, za vse enake. Tako pa Celjani plačujejo novo- ustanovljenemu tozdu za ogrevanje povprečno ceno 135 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površi- ne (v tozdu pravijo, da je v ceni zelo malo režijskih stroškov, ostalo pa je kuri- vo in amortizacija), v Žalcu, Iger nekatera stanovanja prav tako ogrevajo s kuril- nim oljem, pa stanovalci plačujejo 88,10 dinarjev za kvadratni meter stanovanj- ske površine. Dejstvo je, da je večina si- stemov ogrevanja v občinah neracionahiih, breme ne- predvidljivosti komunalnih podjetij in samoupravnih stanovanjskih skupnosti pa je spet padlo na ramena po- trošnikov. Načrtov, kako bi lahko prišli do cenejšega ogrevanja stanovanj je kar dovolj, toda časi, ko je bilo dovolj investicijskega denar- ja, so minih. Celjani že nekaj let razpravljajo o načrtih za cenejše ogrevanje; o načrtih, da bi zajeli odpadno toploto v Cinkarni in EMO se zadnja leta manj govori. Trenutno je bolj v ospredju kotlovnica v LIK Savinja, kjer kurijo les- ne odpadke. Za toplovod iz Šoštanja bojda niso zaintere- sirani v Termoelektrarni, za toplarno v Celju ni zaintere- sirano slovensko elektrogo- spodarstvo, tako ostaja le še tretja možna dolgoročna re- šitev - skupna kotlovnica, v kateri naj bi kurili premog. Toda tudi glede kotlovnice niso še rešena vsa vprašanja; problem onesnaževanja na primer ali deponija premo- ga, vprašanje pa je tudi, če bo premoga dovolj. O racionalizacij i ^ogrevanj a razmišljajo tudi v Žalcu, kjer imajo trenutno dve ceni - 88,10 dinarjev za ogrevanje s kurilnim oljem in 75,30 di- narjev za ogrevanje s premo- gom. Žalčani načrtujejo, da bi združili obe kotlarni, za kar bi potrebovali približno 70 milijonov dinarjev, meni- jo pa, da bi se jim naložba obrestovala že v štirih letih. V Zrečah naj bi že letos začela obratovati plinska kotlarna (takšna kotlarna je predvidena tudi v Sloven- skih Konjicah), ker pa plin ni bistveno cenejši kot kurilno olje, bodo v konjiški občini še naprej imeli eno najdraž- jih ogrevanj na našem ob- močju in verjetno tudi v re- publiki. Še najdlje so pravzaprav v mozirski občini kjer so sko- raj že povsem prešli na ogre- vanja s trdimi gorivi, lesni odpadki iz Glina pa so ogre- vanje močno pocenili. Tako stanovalci v tej občini plaču- jejo le 50 do 70 dinarjev za ogrevanje kvadratnega me- tra stanovanjske površine. Ogrevanje vse bolj postaja breme, ki ga zmore vedno manj stanovalcev v mestih. V nekaterih občinah so (ali pa še) umetno nižali ceno ogrevanja s prelivanjem sta- novanjskega dinarja. V Celju na primer to ni več mogoče, odkar so za ogrevanje usta- novili poseben tozd in ga vključili v Komunalo. Toda tudi tam, kjer je še mogoče takšno prelivanje, to verjet- no^ ni rešitev. Število neplačnikov oziro- ma nerednih plačnikov je vzporedno z rastjo cen ogre- vanja vse več. Ne še toliko, da bi bili plat zvona, čeprav so se ponekod tudi že odloči- h za izklope kar ceUh stano- vanjskih blokov ^preteklo zi- mo na primer v Žalcu). Toda povsod priznavajo, da je ne- plačnikov vse več in tudi tr- dijo, da jih bo še več. Vsi pač nimajo takšne sreče kot v ve- lenjski občini... Alojz Zabukovšek, Celje: S težavami pri ogrevanju se ne srečujem, čeprav živim v družbenem stanovanju. Sta- novanja v .našem naselju so namreč starejšega tipa. tako da jih ogrevamo individual- no. Osebno uporabljam iz- ključno klasično gorivo, kar je dosti ceneje, res pa je, da tak način ogrevanja zahteva več dela. Tako me kurjava letno stane največ 2 stara mi- lijona.« Jožica Zagoričnik, Žalec: »Sem upokojenka in imam tako majhne mesečne pre- jemke, zato mi ogrevanje po- meni velki izdatek, ki pa ga navkljub vsemu redno po- ravnavam. Je pa v našem na- selju veliko takih, ki nered- no plačujejo ogrevanje in za- radi teh so nam letos v naj- hujšem mrazu prenehali gre- ti stanovanje. Rednim plač- nikom je bila s tem nedvom- no storjena krivica.« Marta Jelen, Žalec: »Glede na majhne plače je ogrevanje res draga stvar. Je pa res, da je leto neprimerno ceneje, odkar smo v našem naselju z ogrevanja na mazut prešli na ogrevanje s premogom. Mnogi so večja stanovanja zamenjali z manjšim in s tem zmanjšali stroške vzdrževa- nja. Sama na to nisem pomi- slila. Stanovanje bomo sku- šali zadržati na vsak način, pa čeprav bi se morali odpo- vedati vsakemu luksuzu.« Marija Eskutič, Celje: »Smo mlada družina, ki je pred kratkim prišla do sta- novanja. Odkar so nove cene ogrevanja, pa je tudi neplač- nikov več. Kljub velikim iz- datkom, ki jih imajo stano- valci, se kvaliteta ogrevanja ni dosti spremenila - seveda na bolje. Ce se bo vse še na- prej tako dražilo, ne vem, kaj bomo štorih.« Mladenovič Aco, Celje: »Cena ogrevanja je res previ- soka glede na to, da našo stolpnico ogrevamo s pli- nom pa tudi glede na ve- stnost izvajalcev. Rešitev bi morda bila skupna kotlovni- ca v Celju, vendar pa je tudi vprašanje, koliko bi se taka investicija poznala na žepu porabnika.« SREČKO ŠROT MARJETA TRATNIK BISERKA KA.RNEŽA TEDNIKOV INTERVJU Na dan z mladimi in s strolcovnjalii Iz Celja v Polzelo se je vo- zil na delo Ivan Božnik 34 let, zato hi čudno, da ga v Polzeli bolje poznajo kot v Celju, čeprav tukaj živi. Svoja najbolj ustvarjalna leta je opravljal v tovarni nogavic v Polzeli, kjer je bil kar 23 let direktor. Zato mu plejada različnih gospodar- skih nihanj ni tuja in tudi na sedanje stanje v gospo- darstvu gleda po svoje. S strogimi očmi in dolgoletni- mi izkušnjami. Od 1982 leta je upokoje- nec, član društva upokojen- cev na Dolgem polju v Celju. Kot podpredsednika tega društva smo dali pod lupo, zraven pa je natrosil še kori- stnih izkušenj iz gospodar- stva, s katerimi se je srečal v preteklosti. Rodili ste se v Dobrni, šolali v tekstilni šoli v Kranju, živeli v Celju, delali na Polzeli. Ži- vljenjskih postaj je bilo veliko, katera vam je najljubša! Božnik: »V spominu mi je najbolj ostala Sibirija, kjer sem bil v času vojne. Ko sem se vrnil, sem služil v JLA, 1948. leta pa sem bil z dekre- tom imenovan za vodjo plan- ske službe v tovarni nogavic na Polzeli. Leta 1969 so me imenovan za direktorja in ostal sem do upokojitve. Tretje leto sem samo upoko- jenec« Kako je takrat zgledala tovarna nogavic! Božnik: »V njej je bila zasta- rela \'^ojna in predvojna opre- ma, zaposlenih je bilo 500 de- lavcev, ustvarili smo tri do štiri stare milijone dinarjev prometa. Ko sem zapustil delovno mesto je bilo 1100 delavcev in 35 milijonov no- vih dinarjev prometa. Med- tem se je tovarna tehnološko modernizirala, kar je zasluga tudi mojih dveh predhodni- kov: Repiča in Korena.« Ste se že tedaj srečevali z gospdarskimi težavami, likvidnostjo, itd.! Božnik: »Takrat je bilo vse plansko dirigirano, obstajala je osebna odgovornost. Če nismo plana zapolnih, smo delah toUko časa, da smo ga. Morali smo delati brez izgu- be, to je bila kolektivna od- govornost. Do spremeb je prišlo s prvo gospodarsko re- formo leta 1965. Sami smo se morali postaviti na lastne no- ge, se vključiti v izvoz, dru- gače bi propadli. Vse surovi- ne smo morali uvoziti. Vsako investicijo smo morali teme- ljito pretehtati.« Tudi zdaj gospodarski položaj ni rožnat, na- sprotno, marsikje jim gre za nohte. Kaj bi vi zdaj kot gospodarstve- nik ukrenili! Božnik: »Včasih je bilo v no- gavičarski branži enajst to- varn, zdaj jih je dvajset. Ka- pacitete so predimenzionira- ne, premalo je medsebojne- ga povezovanja, usklaje- vanja.« Če bi ukinili tovarne, bi morali ljudi postaviti na cesto. Bi to zmogli! Božnik: »Polna skladišča blaga smo imeli leta 1954. Takrat ljudi nismo odpustili, ampak jih preusmerili na drugo delo. Začasno smo jih zaposlili pri gradnji ceste Ce- lje-Vransko. Pa štrajka ni bi- lo. Ljudje so razumeli trenut- no situacijo in, ko so se raz- mere uredile, so spet zasedb stara delovna mesta. Več za- vesti je bilo v njih, kot pa jo je zd^.« Čeprav ste vseskozi prebivali v Celju, je bilo težko postati spet Ce- ljan! Božnik: »Ni bilo lahko sle- či obleko Polzelana, ki sem jo nosil toliko let. Zdaj si na- devam kožo Celjana, krajana KS Dolgo polje, čeprav sta- rih stikov z delovno organi- zacijo še nisem čisto pretr- gal. A moram se v Celju po- novno ugnezditi in kot pod- predsednik društva upoko- jencev bom v središču pro- blemov, ki jih ni malo. Letos smo sprejeli zelo obširen program dela in, če bomo vsaj delček tega uresničili, bo že nekaj. Razvejano ima- mo rekreativno dejavnost, navdušujemo se za program Rdečega kriza (zdravstvena postaja), v pripravi imamo različne razstave. Največje zadoščenje pa doživljamo, ko obiskujemo starejše kra- jane, ki so še vedno preveč osamljeni. Obiščemo jih ob njihovih osebnih obletnicah ali ob praznikih.« Si vzamete kaj časa za razvedrilo, ker kljub te- mu, da ste v pokoju ne mirujete! Božnik: »Res je. Ko sem se razdajal v službi, na družino nisem pomislil. Več časa zdaj posvečam hčerki, še več vnukinji. Komaj zdaj vem, kaj je otrok. Kljub temu ne- katerih funkcij ne morem kar tako odložiti. Kot po- močnik sekretarja zveze ko- munistov Dolgo polje vidim marsikaj in treba je popri- jeti...« Ker ste še vedno tako družbenopolitično anga- žirani, kaj bi napravili, če bi bili naenkrat izvo- ljeni za predsednika zvezne vlade! Božnik: »Zahteval bi disci- plino vsakega delavca in zao- stril bi osebno odgovornost. Tiste, ki svojega dela ne bi v redu opravljali, bi odpustil. Na neodgovorne si ne upa- mo dvigniti prsta. Načrtovali smo realne stabilizacijske ukrepe, a kaj ko jih ne ures- ničujemo. Pred dvema letoma je to že bilo, danes se iz inflacije še nismo izkopali. Preveč je še prisotne stare miselnosti, ki zavira uresničevanje. Imamo mlade strokovnjake, ki zrelo in trezno razmišljajo. Na dan z njimi!« ZDENKA STOPAR MaDERNIZACUA BOLNIŠNICE V CELJU 19 Z enodnevnim zaslužkom že 18 milijonov dinarjev Namesto čestitk - za modernizacijo Sklad za modernizacijo bolnišnice^ ŽH 50700-64m 00084 ^/^^ 6. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JULIJ 108S Vojaki so pomagaii v Smarieti Krajani Škofje vasi so ob Dnevu borca dobili no- vo asfaltirano cesto. Raz- govori o 500 metrov dol- gem cestnem odseku v Smarjeti so stekli že pred tremi leti, vendar pa je do njihove realizacije prišlo šele letos, potem ko so Ob- činska komunalna skup- nost, krajevna skupnost in celjska garnizija našli skupen jezik. Kar devetim kmečkim gospodinjstvom je asfalti- rana cesta olajšala življe- nje, hkrati pa je pridobitev pomembna tudi za pripad- nike JLA, saj jim omogoča lažji pristop do bližnjega vojaškega skladišča. Dela na trasi so v celoti opravili vojaki-inžinerci, za asfaltno prevleko je poskr- belo komunalno podjetje CE-KA, z marljivim delom pa so na pomoč priskočili tudi kr^ani. Vsa dela so končali v treh tednih, to je v predvidenem roku, kar je še posebej pohvalno. Vred- nost opravljenih del so oce- nili na 400 milijonov starih dinarjev, dejansko pa jih je gradnja veljala polovico manj. Cesta v Ško^i vasi je tako rezultat dobrega sodelova- nja JLA in krajanov, take akcije pa nameravajo še na- daljevati. MARJETA TRATNIK V Lastnic po novi cesti Dober kilometer asfalta naznanja več življenja Lastnic je zaselek v šmarski krajevni skupnosti Polje ob Sotli, ki je ena najslab- še razvitih v občini. Značilnost za takšne kraje pa je, da ljudje odhajajo tja, kjer je življenje lepše, lažje. Tudi v Lastniču so se kmetije od prvih povojnih let dalje prazni- le, odhajali so mladi, na kmetijah so osta- jali ostareli. Danes je tega sicer manj, veči- na krajanov odhaja zjutraj na delo v druge kraje, industrijske centre, popoldne pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Pravih kmetov je bolj malo. Ko so v nedeljo v Lastniču odprli novo cesto, je bil to za vso vas velik praznik. Da nova cesta naznanja življenje v tem delu krajevne skupnosti, je v priložnostnem go- voru poudaril Martin Vrenko, predsednik sveta krajevne skupnosti Polje ob SotU. Otvoritev ceste so zaupali najstarejšemu krajanu, Ludviku Šarlahu, dogodek pa so, poleg številnih domačinov, spremljah še predstavniki občinske samoupravne cestno komunalne skupnosti ter izvršnega sveta in skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Nova asfaltna cesta v Lastniču je dolga dobrih tisoč tristo metrov. Sredstva za grad- njo sta prispevali krajevna skupnost Polje ob SotU in samoupravna cestno komunalna skupnost občine, levji delež pa so prispevali krajani v Lastniču sami, z urami prostovo- ljnega dela, ki jih niti ne morejo sešteti in prispevki v denarju. Skoraj poldrug kilome- ter asfalta je bil zanje velik zalogaj. Zato je bila otvoritev ceste primerno slav- nostno obarvana, z zastavami, mlaji, omizje, za katerega so poskrbele ženske pa je bilo obloženo z dobrotami vseh vrst. Tudi dobre kapljice je v teh krajih dovolj. Za vesele viže in poskočnice je do prvih ur naslednjega dne skrbel vokalnoinstrumentalni ansam- bel Signali iz Ljubljane. Igrali in peli so zastonj, kar bi bilo tudi vredno podčrtati. MARJELA AGREŽ Pester počitniški program za mladino Komisija za prostočasne aktivnosti otrok in mladine pri Občinski zvezi prijateljev mladine Celje je pripravi- la pester počitniški program za otro- ke in mladino. Tako so za predšolske otroke, šolarje, tabornike in mlade gasilce v mesecu avgustu pripravili letovanja v Savudriji in Simonovem zalivu. Stroški potovanja so 11.000 za leto- vanje v Savudriji in 7.000 dinarjev za letovanje v Simonovem zalivu. Prijave sprejemajo pri Občinski gasilski zvezi in Občinski zvezi tabornikov. Za vse tiste, ki si moija ne morejo privoščiti, bo dovolj zanimivih aktivnosti tudi v Celju in njegovi bližnji okolici. Kino podjetje namreč za osnovnošolce in sredmešolce organizira brezplačne filmske predstave in matineje, ki bodo od četrtka do nedelje ob 15.30 uri in v ponedeljek, torek in sredo ob 10. uri. Na Delavski univerzi so za osnovno- šolce pripravili prav tako brezplačne tečaje in sicer v modelarstvu, fotogra- firanju in računalništvu, ki bodo v pro- storih Delavske univerze Celje trikrat tedensko, dopoldan od 9. do 11. ure in popoldan od 16. do 18. ure. Mladi bodo lahko uživali tudi v vi- deo in glasbenih večerih s plesi, ki jih pripravljajo na Centru za kulturno de- javnost pri OK ZSMS. OdvijaU se bo- do v prostorih centra in na Gričku vse petke zvečer v juliju in avgustu. Zelo zanimivo aktivnost ponujajo tudi pri ZŠAM Celje, saj so za celjsko mladino na poligonu v Ljubečni pri- pravili vožnje z motornim kolesom in gokardom. Vožnje bodo potekale pod vodstvom mentorjev in sicer ob petkih od 15 ure in v soboto od 8 ure naprej. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji športa, kajti HDTK Cinkarna organizi- ra teniške tečaje in kotalkarska tekmo- vanja. Prijave sprejemajo na drsališču, plačilo pa bo odvisno od števila prija- vljenih. Plavalni klub Neptun na ko- pahšču ob Savinji prav tako organizira plavalne tečaje. Namenjeni so pred- vsem osnovnošolski mladini, cena te- čaja pa še ni znana. Na svoje bralce pa niso pozabili tudi v knjižnici Edvarda Kardelja, kjer so v Pionirski knjižnici pripravili pravljične ure, ki bodo pote- kale ob četrtkih od 9. ure dalje. ROBERT GORJANC 13. Teden domačega filma Retrospektiva slovenske filmske ustvarjalnosti ob 40. letnici slovenske- ga fllma Celje, 15. do 21. julija 2. Teden slovenskega filma Ponedeljek, 15. 7. ob 20. uri Dobri stari planino Režija: France Kosmač, 1959. Igrajo: Vi- da Kuhar, Vekoslav Janko, Bert Sotlar, France Milčinski, Janez Škof, Andrej Kurent, Kristjan Muck in drugi. Torek, 16. 7. bo ob 20. uri 25 javlja Režija: František Čap, 1960. Igrajo: Du- šan Janičijevič, Tamara Miletič, Stevo Žigon, Nikola Simič, Rolf V^nka, Ange- la Hlebce, Mata Miloševič in drugi. Sreda, 17. 7. ob 20. uri Po isti poti se ne vračaj Režija: Jože Babic, 1965. Igrajo: Davor Antolič, Ljubiša Samardžič, Jože Zu- pan, Miha Baloh, Miranda Zaharija, Ves- na Krajina, Petre Prličko, Andrej Ku- rent in drugi. Četrtek, 18. 7. ob 20. uri. Grajski biki Režija: Jože Pogačnik, 1967. Igrajo: Ni- kola (Kole) Angelovski, Ali Raner, Miha Baloh, Hana Brejchova, Janez Rohaček, Branka Petrič, Stane Sever, Olivera Markovič, Lado Leskovar in drugi. Petek, 19. 7. ob 20. uri Čudoviti prah Režija: Milan Ljubic, 1975. Igrajo: Silvo Božič, Ljubiša Samardžič, Jože Zupan, Maks Baje, Janez Vrhovec, Ivanka Mežan. Sobota, 20. 7. ob 20. uri Praznovanje pomladi Režija: France Štiglic, 1978. Igrajo: Zvo- ne Agrež, Relja Bašič, Zvone Hribar, Angela Hlebce, Andrej Kurent, Zvezda- na Mlakar, Radko Polič, Lojze Rozman, Dare Ulaga in drugi. Nedelja, 21. 7. ob 20. uri Deseti brat Režija: Vojko Duletič, 1982. Igr^o: Rad- ko Polič, Bert Sotlar, Stevo Žigon, Boris Kralj, Matjaž Višnar, Jana Habjan, Želj- ko Hrs in drugi. Prof. Tine Orel Prof. Tine Orel, slavist, rojen 9. 2. 1913 v Trzinu, je bil po končanem študiju zaposlen na naši šoli skoraj dvc^jset let. Kot profesor naprej v šolskem letu 1938r39, po vojni pa od 1. 1945 do 1948. Zatem pa je bil cenjen ravnatelj vse do leta 1963. Torej skupaj 15 let. Kot profesor je bil zelo uspešen. Široka razgleda- nost in načitanost sta mu omogočala opravljati delo sodobno, zanimivo, aktual- no in razmišljajoče. Ozkosti ni poznal ne pri svojem de- lu ne pri delu dijakov. Prof Tine Orel je v gim- naziji s svojim stilom dela v 15 letih vodenja vtisnil svoj pečat. V letih, ko smo po- trebovali številne intelek- tualne kadre, ko je gimna- zija s svojim programom bila najbolj cenjena šola med vsemi srednjimi šola- mi, se je zavod pod njego- vim vodstvom, v sodelova- nju s številnimi profesorji razvil v regijsko šolsko in- stitucijo, ki je imela ugled med učitelji, starši, učenci in profesorji visokih šol, kamor je odhajalo dijaštvo skoraj v celoti. V šoli so uspešno izobraževali in vzgajali. Njegovo vodenje profesorskega zbora je bilo strokovno in demokratič- no. Zelo znana, zanimiva, lahko bi rekh pravi literar- ni biseri, so bila njegova razmišljanja na uvodnih učiteljskih konferencah. Zanimal seje za vse oblike prostovoljnih aktivnosti. Posebej bi izpostavil njego- vo zanimanje za pevsko in telesno kulturo. Mladinski mešani pevski zbor je v ča- su njegovega ravnateljeva- nja dosegel enega svojih vi- škov. Za telesno kulturo pa naj omenim izgradnjo gim- nazijskega stadiona, usta- novitev prvega šolskega športnega društva ter nje- govo živlJer\jsko Ijubezen- planinstvo. Zelo se je razumel tudi z dijaki. Zapišimo le, da je kot ravnatelj sodeloval dvakrat (1949 in 1953) na mladinskih zveznih delov- nih akcijah in da je organi- ziral vrsto planinskih izle- tov z dijaki. Zato ni čudno. da so mladi 1. 1963, ko so se poslovili od svojega ravna- telja, ocenili, da je prof Ti- ne Orel veliko storil za zbo- ljšanje odnosov med profe- sorji in učenci, da jih je do- bro poznal, daje našel s po- samezniki neposreden stik in da je bil med mladino zelo priljubljen. Hkrati s poklicnim de- lom je potekalo njegovo kulturniško, planinsko in politično delo. Ocenjeval je gledališko življenje v Celju. Pisal je strokovne in duho- vite zunanjepolitične pre- glede. Sodeloval je pri Celj- skem zborniku. Slovenski javnosti je znan kot plani- nec in planinski publicist. Glavni urednik Planinske- ga vestnika je bil od leta 1948-1979. Njegovih se- stavkov in spisov skoraj ne moremo prešteti. Kot poli- tik je vodil številne različne komisije in svete. V občini, okraju in republiki. Prof Tine Orel je bil z našo šolo, z bivšo gimnazi- jo življenjsko povezan. Tu- di v času, ko je služboval drugod, in v času upokoji- tve. Zanimal seje za težave, uspehe. Še lani je sodeloval s svojim prispevkom v Let- nem poročilu. Zapisal bi lahko, da je njegovo delo bilo resnično povezano s Celjem, z gimnazijo. Tu je bilo njegovo prvo službeno mesto in tuje zaključil svo- jo pot z blestečim govorom, ki gaje imel dan pred svojo prerano in nepričakovano smrtjo z eno od povojnih gimnazijskih generacij. Upravičeno smo žalostni ob izgubi človeka, ki je imel našo šolo in naše delo iskreno rad. prof JOŽE ZUPANČIČ 30 let uspešnega dela RD Šempeter Družina sedaj razpolaga s 05 hektarov ribolovnih voda * v soboto popoldne so čla- ni Ribiške družine in drugi pri Ribiškem domu v Pre- serjah praznovali 30-letnico ustanovitve RD Šempeter. Za ta jubilej so pripravili več prireditev. Tako je bila v Savinovem razstavnem salonu odprta razstava tro- fej ter drugih ribiških pri- pomočkov in pripravili so meddruštveno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovanja lova rib s plovcem se je udeležilo 16 ekip iz 14 ribiških družin Slovenije. Ekipno je zmagala RD Trbovlje s 7850 točkami, sledi Ptuj 6600, RD Celje 3515, Maribor 2730, Šempe- ter 2710 točk itd. Med posa- mezniki se je najbolj izkazal Drago Prašnikar (Trbovlje, 4325 točk, sledi Vlado Ogri- zek (Ptuj) 3375, Avgust Po- žek (Celje) 2650 točk itd. Na osrednji prireditvi je govoril predsednik Ribiške družine Šempeter Venčeslav Bauer in poudaril: »Pri for- miranju RD Šempeter leta 1955 je bilo 54 članov, danes pa družina šteje 800 članov, članic in mladincev. Od. skromnega začetka pa do da- našnjih dni je družina ne- nehno rastla. Malo je ribi- ških družin v Sloveniji, ki bi bile po številu in delavnosti tako močna, kot je naša. Mi ribiči se zavedamo, da brez dela ni napredka. Zato vztra- jamo v stalnem boju za čisto- čo naših voda ter vlaganju in vzreji ribjega zaroda in mla- dic. Vzrejo rib v gojitvenih potokih nam omogoča stal- no vlaganje v ribolovne vode za lov, s tem, da nadomešča- mo izlovljene ribe. Iz gojitve- nih potokov pridobivamo v glavnem zadostno količino salmonidov, dočim pa cipri- nide kupujemo in vlagamo za pod trnek. Danes razpola- gamo s 95 ha ribolovnih vo- da, 19 ha gojitvenih voda in 6 ha jezer...« V govoru se je tovariš Bauer dotaknil tudi vse večjega onesnaževanja voda, sodelovaje z drugimi ribiškimi družinami, načrtov za zajezitev hudournikov na severozahodni strani občine Žalec, rekreacije, športnega ribolova, turizma itd. TONE TAVČAR Na slovesnosti ob 30-let- niči RD Šempeter so podeli- li več priznanj. Red za ribi- ške zasluge I. stopnje so pre- jeli: Venčeslav Bauer, Rado Cilenšek, Viljem Germad- nik, Franc Suler, Rafko Tratnik, Martin Zakonšek; Red za ribiške zasluge II. stopnje: Franc Anderlič, Štefan Bednjanič, Jože Co- tič, Tomo Diacci, Janko Fa- le, Karel Gorjup, Jože Go- sak, Jože Hropot, Stane Kranjc, Ivan Kuder, Marjan Lednik, Viljem Lončar, Slavko Mohorko, Slavko Pader, Ludvik Petek, Ed- vard Peternel, Bruno Smre- kar, Franc Tavčar, Mihael Travner, Alojz Urankar, Drago Vrečar in Ivan Zu- pane. Red za ribiške zasluge III. stopnje je prejelo 24 ri- bičev, posebna priznanja 18 članov, za dolgoletno sode- lovanje 12, znak za ribiške zasluge 38 članov, priznanja pa so podelili tudi 29 zuna- njim sodelavcem. '-> Se vam pripeti, da ho- čete kup/f/ Novi tednik, pa je ta na prodajnih mestih že razprodan? Postanite naročnil< in\ imeli boste zagotovijen izvod, ki vam ga bo na dom dostavil poštari s_J 11 JULIJ 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Smajo Alugič, koman- dant brigade pobratenih mest Celje-Doboj-Čuprija: »Kljub temu, da je povpreč- na starost brigadirjev kom^ 16 let, so se pri delu izkazali in v prvi dekadi smo bili udarni. Med seboj so se zelo dobro ujeh. saj doslej ni bilo nikakršnih težav, kljub te- mu, da prih^ajo iz treh repu- blik. Skoda le, daje v brigadi tako malo Slovencev.« Milisenko Malbašič iz Ce- lja: »Poleg dela na trasi imam še nalogo ekoroma, kar pomeni, da skrbim za malice, posteljnino in sploh vso brigadirsko opremo. Za- to imam dela čez glavo, jezi pa me, da so malice zelo eno- Učne in brigadirji z njimi ni- so zadovoljni. O tem smo se že pogovarjali s komananti brigad in upam, da se bodo stvari spremenile.« Angela Zelenko iz Dester- nika: »Veseli smo, da so bri- gadirji prišli v našo vas, saj bomo končno dobili vodo. Pri nas smo jo že imeli, ker smo si vodnjak sami skopaU, vendar je ni dovolj. Vidimo, da so pri delu pridni in priza- devni, zato jim z veseljem ponudim kozarček iz doma- če kleti. Pravijo, daje pri nas vino n^boljše.« Takega bika pa še ne! Za Bliskom nihče ne bo potočil niti solzice, kajti usoda bikov je znana in zapečatena. Vs^, ki so ga poznali, bo ostal v spominu kot dober delavec. Konec v klavnici kmetijske zadruge Laško je bil za leto in pol starega Bhska nekoliko zgodnji. No, njegov bivši lastnik, kooperant Slavko Klinar iz Debra nad Laškim, ni hotel tvegati, da bi zaradi prevelike teže opešala njegova sila ali da bi ga celo kap in se je raje odločil za zakol. Mladi silak pomeni za klavnico Laško rekordni primerek. Od mladega silaka Bliska, težka 1150 kilogramov s prsnim obsegom 235 centimetrov, je na koncu tekočega traku v klavnico ostalo kar 650 kilogramov mesa. O BUsku lastnik Slavko pravi tole: »Takoj ko ga je mati povrgla, sem videl, da bo korenjak, ki bo prekosil tudi svojega očeta, ki smo ga dali v zakol pred dvema letoma in je tehtal okoU 900 kilogramov, mesa pa je bilo 477 kilogramov.« Pri Klinarjevih ali po domače pri Malšek, ki so znani po tem, da vzredijo težka goveda (povprečno jih imajo na leto privezanih 22) upajo, da bodo lahko ponovno presenetili s kakšnim rekordnim silakom. fL VVE Tri mesta, samo ena brigada Mlatil so se ¥ hrlgaill pobratenih mest spoprijateljili Domava pri Ptuju, kraj na obrobju Slovenskih go- ric je že vrsto let gostitelj mladih iz vse Jugoslavije, ki pridejo, da bi z delom po- magali pri razvoju tega po- dročja. Letošnje zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 85 so se v prvi izmeni poleg brigadir- jev iz Prijedora, Pančeva in Kumanova udeležili tudi mladi iz Celja. Skupaj z mladimi iz Čuprije in Dobo- ja so sestavljali bratsko bri- gado, katere pokrovitelj je bila Cinkarna Celje. Takšna brigada je redkost na delov- nih akcijah in že zato zaslu- ži nekoliko več pozornosti. Izmed 48 brigadirjev, koh- kor jih je bilo v brigadi, jih je iz Celja prišlo sedem. Ob pri- hodu na akcijo so biU sicer številčnejši, v naselju pa so nato ugotoviU, da jih je v bri- gadi preveč in so jih osem poslah v Suho krajino. Ko- mandant akcije Mirko Va- upotič pravi, da je bilo to po- trebno zaradi prostorske sti- ske v naselju, čeprav bi na delovišču ne bil odveč še kakšen par pridnih rok. Celjski mladinci im^o o tem svoje mnenje in pravijo, da bi tistih nekaj postelj že še spravih v staro šolsko zgradbo, kjer brigadirji biva- jo in da jih ne bi smeU kar tako poslati na drugo delov- no akcijo. Že zato ne, ker je Sloveniji vsako leto več te- žav z evidentiranjem mladih za brigade in daje takšno »prebukiranje« precej slab vtis. Kakorkoh, v Sloven- skih goricah je ostalo bolj malo Slovencev, pa še ti so bili zelo mladi. Ko smo jih obiskaU na delovišču v zasel- ku Destemik, kjer so kopali vodovod, smo videU, da pov- sod delo ni enostavno. Ml^ši in slabotnejši se zato niso "logU kosati s starejšimi. Pa saj ni pomembno, koliko ze- niye skoplješ, so menih. Če gre več, pač ležeš v senco in počivaš ah pa celo zadre- jjjaš, tudi takšne smo videli. Worda pa ni bilo krivo le sonce in težka lopata; gospo- dinja bližnje domačije je na- kletf nosila iz svoje Domačini so imeli vrata vedno odprta, celotna vas je zaživela z mladimi. S pohva- lami niso skopariU, saj bodo ^ončno dobih vodo. Nekate- " v vasi so jo sicer že imeh, Ker so si sami skopah vod- njak, vendar pa jo je bilo pre- naio, zato so jo morali dova- aii z gasilskimi cisternami. eveda pa so krajani briga- ^iriem tudi priskočili na po- vpA J^^^a pa do poznih ^cernih ur so eno izmed so- bot delah in živeli z brigadir- ji. Tako so v enem dnevu končali 800 metrov trase, po končanem delu pa so se z njimi še poveselili. Delovni dan brigadiijev ni posebno ^privlačen, saj se vstajanje začne že pred peto uro zjutraj, sledi šesturni de- lavnik, popoldne pa cel kup interesnih dejavnosti, ko bi se vsak najr^e zvalil v poste- ljo in spal. Tako pa odidejo igrati žogo ali pa na razne .teč^e, med katerimi je zani- miv tisti za neplavalce v Ptujskih tophcah. Poleg tega niso bili zadovoljni s hrano, ssfj je eden izmed vedno lač- nih dejal: »Krompir in riž, riž in krompir.« To je bil tudi edini očitek ko so govorih o pomanjkljivostih na akciji. Vse ostalo se jim je zdelo do- bro in vsi po vrsti so menili, da bodo na akcijo še prišli. TATJANA CVIRN Franjo Dolenc iz Celja: »Letos sem prvič na akciji in vse mi je zelo všeč. Spoznal sem že cel kup novih prijate- ljev, s katerimi smo se dome- nih, da se prihodnje leto sre- čamo na delovni akciji v Istri.« Zakaj preklinjamo! Preklinjanje je zelo raz- širjen pojav. Neokusne be- sede in besedne zveze nas spremljajo skoraj na vsa- kem koraku in, čeprav se vsi zavedamo, da preklinja- nje ni lepo početje, ponava- di ne storimo nič za to, da bi ga odpravili. Popolnoma se zavedamo, da samo s kritičnimi članki ne bomo mogli docela zajezi- ti tega nepriljubljenega poja- va na področju govornega občevanja, vendar pa boste morah priznati, da že samo razpravljanje o tej problema- tiki lahko pomeni vs^ korak na poti do končnega cilja. Težko bi tudi trdih, da bi ta cilj bil popolno izkoreninje- nje kletvic iz našega vsakda- njega besednjaka. Gotovo pa je notranja želja slehernega govorno sposobnega Ze- mljana, pa n^jsi je to željo preverjal ah ne, da bi vedel čemu in v kakšne namene uporablja določene besedne sestavine. In tako smo prišh do tistih n^pomembnejših vprašanj! Sprehajajoč se po celjskih uhcah, smo o tem povprašah tri naključno iz- brane sogovornike! Leon Peklar, študent 1. letnika prava iz Hrastnika: »Po mojem mnenju je pre- khnjanje stara lepa sloven- ska navada. Izvira iz daljne zgodovine, saj so preklinjali že naši dedki, ko so se ga zaradi jeze takole malo pre- več napih. Danes pa časi tudi niso k^ bolj rožnati in ljudje ob vseh teh težavah kar na- prej preklinjajo. Kletvice se lahko sUšijo na raznih me- stih, čeprav na javnih manj očitno. Čez vse stvari pa le ni dobro kleti, tako namreč pi- še tudi v kazenskem zakoni- ku, kžune! Kako to reč izko- reniniti! Osebno preklinja- nja ne jemljem tako tragič- no, kajti na račun kletvic se včasih lahko tudi spro- stimo«. Truda Tomažin, tajnica in kulturna animatorka v Tkanini TOZD Maloproda- ja: »Ljudje preklinjajo iz več razlogov: iz jeze, strahu, ne- zadovoljstva, ne nazadnje pa tudi iz veselja. Res je, da mi ni najbolj prijetno, če sem proti svoji volji v družbi z ljudmi, ki kar tekmujejo med seboj, kdo si bo bolj umazal jezik, toda kaj, ko mi tudi sami nemalokrat uide kakšna nečedna zloženka. Prav bi bilo, da bi nek^ što- rih in to grdo razvado malce omejih, kajti popolnoma od- praviti se verjetno le ne da. To lahko dosežemo z boljšo zgojo doma, v šolah, vrtcih in seveda tudi s samovzgojo. Milan Pogelšek, elektri- kar iz^Celja: »Če bi rekel, da čisto nič ne prekhnjam, po- tem bi se zagotovo zlagal. Trudim pa se, da bi bilo teh nepridipravov v mojem go- vorjenju čim manj. Mladi ne začnejo kleti kar tako sami od sebe. Tako kot se otrok vzgaja in razvija skozi splet razhčnih iger in vphvov, prav tako si tudi oblikuje- svoj besedni zaklad in mar- sikdaj vse preveč zgodaj za- ide vanj kakšna nepotrebna beseda. Zame je prekhnjanje predvsem odraz razpoloženj- skega stanja. Odpraviti se ga verjetno ne da, saj dijak, de- lavec, uradnik ali kdorkoli drug, v jezi ne bo znal druge- ga reči kot »jebemti« ... Mnenja o tej nemarnosti so si, kot lahko sami sklepate iz prebranih vrstic, precej po- dobna. Preklinjanje pač ni lepa reč. Veijetno pa bi le ne bilo prav, če bi iz njega nare- dih tak problem, ki bi ga bilo treba reševati z znanstveni- mi sredstvi. Če bi vendarle poizkusih s poenostavljeno definicijo, bi lahko rekli, da je prekhnjanje razpoloženj- sko-situacijski pojav, ki po- teka v procesu komunicira- nja pod določenimi zakoni- tostmi, ima svoj vzrok na- stanka in svojo funkcijo. Stežka bi trdih, da pomeni »preklinjevalni jezik« kak- šno novo interesno govorico v okviru socialnih zvrsti. Najbrž so kletvice le pojavna oblika katere od teh. Sicer pa naj ta vprašanja raje rešu- jejo na jezikovnem razsodiš- ču, mi pa obljubimo, da bo- mo zakleli, če bo zares nujno potrebno. To pa naj ne bo prevečkrat. ROBERT GORJANC Družabno srečanje za Dan borca Krajevni odbor Združenja borcev NOV Slavko Šlander Celje pripravi vsako leto na Dan borca družabno sreča- nje. Tako se je letos v prosto- rih krajevne skupnosti zbra- lo nad osemdeset članov te- ga združenja. Pozdravni govor je imel to- variš Karlo Sagadin, edina preživela udeleženka usta- novnega sestanka OF v Ce- lju, tovarišica Marica Frece, pa je obogatila srečanje z ži- vo pripovedjo in spomini na skrbnost priprav prvega se- kretarja Osvobodilne fronte v Celju, tovariša Toneta Gr- čarja in gostitelja tega se- stanka Cirila Debeljaka. Navzoče so pogostili še s skrbno pripravljeno zaku- sko, ki jo je tudi tokrat skup- no z več aktivnimi članicami pripravila tovarišica Milka Grmovšek. Srečanje se je končalo z ubranim petjem partizanskih in ljudskih pe- smi, kar je povezalo člane v obnovljeno doživljanje pri- stne tovariške družabnosti. DARINKA VIZJAK Po 20 letih spet skupaj Konec junija, natanko dvajset let po tem, ko so se razšli, so se nekdanji sošolci, ki so leta 1965 zaključili ob- vezno srečanje v šentjurski osnovni šoli, ponovno sre- čah. Ob zaključku šolanja so se fantje in dekleta razkropih vsak na svojo stran in se za- čeli spopadati s prv^imi ži- vljenjskimi težavami in skrbmi. Vzdušje v šentjurskem motelu, kjer so se zbrali, je bilo prisrčno. Skupno osem- letno življenje je rojevalo splet prijateljstev in prinaša- lo obilno radosti in veselja. Takrat fantje in dekleta, da- nes pa možje in žene se niso mogli dovolj naklepetati. Če- prav je bila zbrana le dobra polovica nekdanjih sošolcev, je bilo srečanje prisrčno. ERNEST REČNIK' Kaj raste v Petrovčah ob cesti! K^j vendar raste v Petrovčah, na levi strani ceste, če se peljete v smeri od Žalca proti Celju! Zanimiva, živa vijohčna barva buri domišljijo ljudi in kadar koh jo ob vožnji skozi Petrovče bežno uzrejo, začno ugibati, modrovati in se celo prepirati ali je na njivi posejana soja, ajda, lan... Tov. Lavbič iz žalske kmetijske zadruge nas je stro- kovno poučil, da so se letos odločili na nekaj kmetij- skih površinah posejati PFACELIJO. Gre za izjemno medonosno rasthno, saj dš v ugodnih pogojih celo do 1000 kg medu na hektar, prav tako pa je uporabna kot zelena podorina. Kmetijska zadruga jo priporoča tudi individualnim kmetovalcem. ......._ MARJETA TRATNIK Leon Peklar Truda Tomažin Milan Pogelšek 8. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JULIJ 198« Odprli so muzej grafične umetnosti Švicar Kurt MUlIer podaril Rogaški Slatini dragocene umetnine Rogaška Slatina je ponovno boga- tejša za še eno kulturno pridobitev. V prostorih tamkajšnjega zdravilišča so namreč odprli Muzej grafičnih umetnin, ki jih je tej ustanovi daro- val švicarski zbiratelj grafik in dol- goletni gost rogaškega zdravilišča Kurt Miiller. Na ta način bodo še bolj popestrili kulturno dogajanje in turi- stično ponudbo v tem znanem letovi- škem kraju. Ob odprtju muzeja so pripravili tudi bogat kulturno-umetniški program, na katerem so nastopili Zdraviliški orke- ster z dirigentom zagrebške opere, ro- gaški moški pevski zbor in številni re- citatorji, prisostvovali pa so mu, poleg velikega števila obiskovalcev, tudi ne- kateri ugledni predstavniki kulturne- ga in družbenopolitičnega življenja v tem kraju. Darovane zbirke grafičnih del so iz- raz posebne zahvale Kurta Miillerja Zdravilišču v Rogaški Slatini, kjer so mu po njegovem prepričanju prav tu povrnili že močno ogroženo zdravje. Zbirka umetnin obsega grafične upo- dobitve od 16. do 19. stoletja, dodani pa soji še stari pergamenti iz 14. stolet- ja. Vsak kos je star okrog 100 let. Pro- stor za darovalčeve umetnine so našli v najstarejši stavbi v Rogaški Slatini, ki jo popularno imenujejo Stara direk- cija. Ta več kot 200 let star objekt so sedaj v okviru redne adaptacije preno- vili in v zgornji etaži v 6 razstavnih sobah uredili muzejski prostor. Tu bo zaenkrat na ogled pregledna razstava prvih 50-tih tematskih zbirk, grafičnih hstov vseh grafičnih tehnik, risb in ak- varelov, še nekaj drugih grafik pa bo- do eksponirali v Pivnici, kjer običajno potekajo tovrstne razstave. Avtor ima v Švici še okoli 200 podobnih zbirk in vse namerava postopoma prenesti v Rogaško slatino. V zbirki prevladujejo grafične upo- dobitve o Jugoslaviji. Tega je 10 zbirk, vsega skupaj torej okoli 70 slik. Med zanimivimi bi veljalo omeniti stare ve- dute o Sloveniji, Beogradu, Srbiji, Hr- vatski, Bosni in Hercegovini, Črni go- ri, Istri, grafike o otroštvu in stoletnici pariške mode, ter še nekaj tihožitij z motivi iz živalskega in rastlinskega sveta, zbrana pa so tudi grafična dela dosedanjih držav Avstrije, Italije, Madžarske, Romunije, Grčije in še ne- katerih drugih. Vse to je kurt Muller začel zbirati pred približno 35 leti. Leta 1970 je imel v razstavnem prostoru Pivnica samo- stojno razstavo, ki je naletela na velik odmev. To ga je vzpodbudilo, da se je začel vsebolj zagnano ukvarjati z idejo, da bi v Rogaški Slatini odprl svojo stalno zbirko. Vzpostavilje stike z vod- stvom zdravilišča, ki so bili navdušeni nad njegovo zamislijo in sojo sedaj, ko so našli primeren prostor za muzej, na veUko veselje švicarskega gosta tudi uresničili. Darko Bizjak, direktor Zdravihšča, torej ustanove, ki soji bile podarjene te umetnine, je ob tem do- godku povedal naslednje: »Odločitev Kurta Miillerja smo sprejeli z velikim navdušenjem. To je zares izjemen do- godek, ne samo za Rogaško Slatino, temveč za vso Slovenijo. Vse to smo snovah že večkot 10 let in naposled nam je uspelo. Rogaška slatina kot znani turistični kraj gotovo potrebuje takšno bogatitev svoje ponudbe na po- dročju kulture. Pričakujemo velik od- ziv med ljubitelji likovne umetnosti, sicer pa je to pokazala že sama otvori- tev muzeja. Seveda bodo v začetku večji interes kazali tuji gostje, ki imajo pač drugačen odnos do umetnosti, kot ga imamo žal včasih sami. Mishm pa, Kurt Muller je doma v majhnem švicarskem kraju Emmen v bližini Luzerna ob vierwaldstatskem jezeru. Letos bo dopolnil 65 let. Deset seme- strov je študiral umetnostno zgodo- vino in arheologijo, potem pa je po- stal trgovec. Leta 1957 se je posvetil izključno trgovini z umetniškimi sli- kami. Najprej je želel zbirati dela sta- rih nizozemskih slikarjev, vendar te želje zaradi finančnih razlogov ni mogel uresničiti. Zato je pred približ- no 40. leti prešel na grafiko in v vsem tem času zbral to ogromno zbirko. V Zurichu ima svojo umetniško gale- rijo. Pred leti je hudo zbolel. Po operaci- ji žolča in preboleli težki zlatenici- hepatitisu so mu priporočali zdra- vljeifle v Rogaški Slatini, kjer mu je z intenzivno terapijo tamkajšnjih zdraviliških delavcev kmalu uspelo okrevati. da bo odprtje te zbirke pomenilo tudi neko vrste vzgoje, in da bomo v novih razstavnih prostorih videvali tudi do- mače obiskovalce. Le tako bo ta muzej resnično zaživel in deloval po naših željah in potrebah.« ROBERT GORJANC Franci Zame zmagai v Števerjanu | Na 15. festivalu narodno zabavnih ansamblov v Šte- verjanu v Italiji je nastopilo štiriindvajset skupin iz, Italije, Avstrije in Slovenije. V veliki finale se je uvr- stilo enajst skupim, med njimi tudi ansambel Francijaj Zemeta iz Vojnika. ki je za melodijo vodje ansambla' »Veselje v Števerjanu« dobil glavno nagrado in trofejo Lojzeta Hladeta, kar pomeni, da je bil proglašen za'! najboljši ansambel letošnjega festivala. Franci Zemei (poleg njega še igrajo in prepevajo sinova Bojan in' Andrej ter Marjan Lipovšek, Damjana Premrl, Vence- j slav Korže in Miha Lah) je med najstalnejšimi udele-j ženci števerjanskega festivala, saj je nastopil že dva- najstkrat in poleg letošnje najpomembnejše nagradei osvojil tudi že tri nagrade občinstva. Letošnje priznanje je še toliko pomembnejše če' samo omenimo, da sta za Zemetom ostala ansambla s j slavnima imenoma RŽ iz Kranja in TAIMS iz Opčin, i da ostalih sploh ne omenjamo pa se pojavljajo na! mnogih drugih podobnih prireditvah. Za Francija Zemeta pa ni poletnega premora, kajti že] 27. julija bo doma pod novo taktirko KUD Fi-ancel Prešeren pripravil zdaj že 11. revijo narodno zabavnih ansamblov, blizu pa je tudi Ptuj. Verjetno se bo veliko ljubiteljev lepe domače glasbe odločilo, da bo 27. julija zašlo v Vojnik, prisluhnilo zmagovalcu Števerjanaj ansamblu Francija Zemeta ter si tudi ogledalo prizna- nje - 130 cm vehk pokal! T. VRABL' Klub kot kulturno središče v celjskem klubu kulturnih delavcev se je prejšnji teden predstavil slikar, humorist in grafolog Jure Šarlah, ki j; številne obiskovalce navdušil predvsem s prirojenim smi slom za humor. Prodajna razstava njegovih shk pa bo odprt; vse do 19. julija. Jutri se bo v klubu predstavila celjska kulturno umetni ška skupina »Ergo«, z najlepšimi pesmimi izpod peres; Zorana Pevca. V recitalu »za ljudi in ostale divje živali bosta nastopili Mojca Dimec in Vita Mavric, uvodno besedi pa bo imel Tadej Zupančič. VE Spominska soba Franca Leskoška-Luke v Muzeju revolucije v Celju so v sredo odprh spominsko sobo Franca Leskoška-Luke in razstavo o delavsko-prosvetnih društvih Svoboda. Razstave se je udeležilo veliko gostov, med njimi Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc, Olga Vrabič in drugi. FOTO: LOJZE OJSTERSEK Zlata harmonika v Prekmurju Več kot tri tisoč poslušal- cev je v soboto zvečer v Mo- ravskih toplicah poslušalo petnajst najboljših prek- murskih harmonikarjev s frajtonarico, ki so se pome- rili na izbirnem tekmova- nju za Zlato harmoniko Lju- bečne. Tekmovanje je bilo v okviru Moravske noči. Organiziral pa ga je Radio Murka Sobota v sodelovanju s časopisom Vestnik iz Mur- ske Sobote. Tri članska ko- misija, ki jo je vodil Ištvan Varga, priznani glasbeni pe- dagog iz Murske Sobote, je imela težko delo. Vsi nasto- pajoči so pokazali dobro zna- nje. Zaigrali pa so tudi nekaj starih prekmurskih nape- vov. Zlasti je navdušil 85 let- ni Franc Stivan, sicer stari znanec poslušalcev mursko- soboškega radia. V polfinalu letošnjega tekmovanja so se poleg Franca Štivana uvrstili še Avguštin Černi, Štefan Špilak in Leopold Zorjan. Odgovorna urednica Radia Murska Sobota za slovenski program Irma Benko je ob koncu tega izbirnega tekmo- vanja povedala, da niso pri- čakovali toUkšnega odziva med harmonikarji, niti med poslušalci. Med poslušalci je bilo zlasti veliko gostov iz Avstrije. Na Radiu Murska Sobota so prepričani, da bo izbirno tekmovanje prihod- nje leto še uspešnejše. Za nji- hove predstavnike pa upajo, da se bodo v Ljubečni dobro predstavili obiskovalcem in jim dostojno predstavili tudi kakšno izvirno prekmursko melodijo. Izbirno tekmovanje v Mo- ravcih je bilo predzadnje v letošnjem ciklu. Zadnje bo v petek na Dobrni. Na tem tek- movanju se bodo skušaU uvrstiti najprej godci iz širše- ga celjskega območja. Izbir- no tekmovanje na Dobrni bo v petek 12. julija ob 19. uri na piknik prostoru. Ob slabem vremenu pa v zdravihški dvorani. Vsi ki se bodo uvr- stili v polfinale bodo imeh tako čas do 31. avgusta vaditi in se pripravljati za polfinale, ki bo na Frankolovem. MB Kulturno poletje v T. Velenju Velenjčani si iz leta v leto vse bolj prizadevajo, da v poletnih mesecih ne bi zavladalo kulturno mrtvilo. Številne prireditve se bodo letos odvijale na velenjskern gradu, v domu kulture v Titovem Velenju, Meyerjevi vili v Šoštanju in še kje. Vrsta nastopajočih bo prišla tudi iz tujine in sicer: 18. julija bodo nastopili vokalni solisti iz ČSSR. 3. avgusta ansambel za staro in sodobno glasbo iz Japonske, 9. avgusta pa Jolanda Hernandez, pevka črnskih duhovnih pesmi iz Francije. V.E.! Pridobitev Muzeja revolucije Ob Dnevu borca in 50-let- nici zleta Svobod je prišlo do pomembne pridobitve v celj- skem Muzeju revolucije, kjer so v prostorih hiše, ki je ne- posredno vezana na obstoje- čo stavbo muzeja, pridobili dve nadstropji z 480 m". Gre za razstave prostore, delovne prostore za kustose in sanita- rije. Sklep za začetek akcije za ureditev novih prostorov je bil sprejet lani jeseni, z de- li pa so začeli letos 15. marca v izvedbi gradbenega podjet- ja Igrad. Pri obnovi je bilo treba najprej odkupljene prostore restavrirati zaradi poškodb dobljenih v eksplo- ziji pred leti na Trgu V. kon- gresa. Če tega ne bi opravili zdaj, bi se stavba lahko kdaj kasneje tudi porušila. Obnova novih prostorov Muzeja revolucije je stala 21 milijonov dinarjev, ki jih je združilo 72 organizacij zdru- ženega dela z domala vseh občin celjskea območja pa tudi izven njega. Ob tem gre predvsem pohvaliti občino Slovenske Konjice, ki je pri- spevala dva milijona 100 ti- soč in ljubljanski Litostroj milijon 200 tisoč dinarjev. Največja pridobitev novih prostorov je spominska soba Franca Leskoška-Luke, za katero so dalj časa zbirali u.strezno gradivo kustosi Ro- landa Grmadnik, Andreja Rihter in Jože Vurca ter rav- natelj Emil Lajh. Veliko gra diva je prispevala družin Franca Leskoška-Lul« ostalo pa (dokumentarni« fotografski material) Inštitul za delavsko gibanje pri CK ZKS, arhiv Slovenije in Mi zej revolucije. V prostorih,] so še prazni, bodo v našle« njih letih uredili prikaz gi spodarskega in političnej gibanja razvoja Celja z oko co. V prvih dveh prostori poleg spominske sobe, kj^ je zdaj razstava ob 50-letni< zleta Svobod (ta bo odprlj do konca septembra) bod najkasneje do konca prihod njega leta uredili prikaz g banja v obdobju 1945-52. V Delo Keramične industrije Liboje na razstavi Keramična industrija Liboje je v jubilejnem letu, ko slavi 170 letnico obstoja ter se ta uvršča vVrh najstarejših tovarn pri nas, pripravila v Savinovem salonu v Žalcu razsta Direktor KIL Franjo Tilinger: »Najprej smo želeli z eksponati prikazati celotno razvojno ] tovarne, žal pa bi za to potrebovali nekajkrat večji prostor, kot je Savinov salon. Zato smo odločili in dolgo pot razvoja predstavili v grafikonih, med eksponati pa smo se odločili tiste, ki so trenutno na tržišču in one, ki jih pripravljamo.« Vseeno je razstava uspela; čeprav bi bilo lepo videti tudi tiste izdelke s katerimi so pred 170 leti začeli in iz česar sfi razvila slava današnje tovarne, ki se uspešno spopada na zahtevnem evropskem tržišču.' otvoritvi je spregovorila Milena Moškon, ki že več let tesno in natančno spremlja ti libojsko keramiko in njen razvoj. TV- Foto: T.TAVČJ 11.JUUJ1M5 NO« TEDMK - STRAN 9 Trikrat liura za Pivo in cvetje Laščani so ponovno poka- zali, da pri organizaciji ninožičnih prireditev, niče- sar ne prepuščajo naključ- ju. Organizacija je tekla brezhibno, prireditve so bi- le na visoki kakovostni rav- ni. Bile so dovolj raznolike, da je vsak lahko našel nekaj zase. To bi bila kratka ocena praznika Pivo in cvetje, ki je vsak dan v tednu dni trajajo- čih prireditvah privabil več tisoč gostov, v soboto pa jih je bilo okoli 40 tisoč. Skrivnost tako dobro pri- pravljene prireditve je v lju- deh samih, ki so po 21. letih praznika Pivo in cvetje spre- jeli ta praznik zase. Zato vse mesto živi s prireditvijo in se nihče ne pritožuje nad teden dni trajajočim hrupom, tem- več se raje v času praznika preseh k sorodnikom, če ga hrup moti pri počitku. Letos prvič lahko rečemo, da ne more biti bistvenih pri- pomb na gostinske usluge, saj se je pri strežbi osebje odlikovalo po hitrosti in so- lidno pripravljenih jedeh. Organizator, turistično društvo in pokrovitelj. Pivo- varna Laško, sta letos z novo zastavljenim konceptom, uspela pritegniti tudi vse ostale delovne organizacije, kulturna društva in zlasti go- stinske in turistične delavce z območja Laškega in so ta- ko s skupnimi močmi in ob pomoči desetine prostovo- ljcev uspeli izpeljati priredi- tev tako, da se po njej lahko drugi le zgledujejo, kot je de- jal eden izmed obiskovalcev praznika Pivo in cvetje. VVE Vladimir Mihin z Raven na Koroškem: »Marsikje sem že bil, a nisem doživel tako dobro organizirane in izpeljane prire- ditve. Marsikdo bi se lahko učil od Laščanov. Nam v zdra- vilišču pa bi kot zanimivost v dneh Piva in cvetja lahko orga- nizirali ogled Pivovarne.« Pavle Apat iz Vojnika živi v Izoh že 12 let, vsako leto pride na Pivo in cvetje, ker ima žena v Laškem sorodnike: »Vse pri- reditve so na visoki kakovo- stni ravni, ljudje so prijazni, vse mesto živi s praznikom. Izolani bi si lahko vzeli ta praz- nik za vzgled pri organizaciji ribiškega praznika.« Irena Kovač iz Laškega: »Najbolj se mi dopade na sta- rem gradu, tudi na trgu so bile zanimive prireditve. Mi mladi smo tudi imeli dovolj možnosti za zabavo. Mislim pa, da bi bilo bolje, če bi bile prireditve str- njene in bi trajal praznik kak dan manj, zato pa bi se vsak dan več stvari dogajalo.« Potem, ko so tekmovalci štirih mest na laščanijadi za uvod spili steklenico piva in prepeljali »graščaka« k razvalinam »gradu«, ki naj bi ga prav ob koncu tekmovanja sestavili, so morali opraviti celo vrsto zabavnih, napornih in mokrih pre- izkušenj. Zmagala je ekipa iz Novega mesta, pred domačo ekipo iz Ojstrega, Kranjčani so bili tretji in zadnji, četrti pa Sevničani. »Preilukiranje« v poietniii meseciii Kompas, Globtour in Izletnik so agencije, ki nam pomagajo, da čim lepše preživimo proste dneve. Z raznovrstnimi in vabljivimi aranžmaji vabijo doma- čega turista, ki pa ima, žal, z rastočo inflacijo vedno manj denarja in tako na Jadranu postaja bolj redek gost. Kadar pa se že odloči, da preko katere od agen- cij preživi dopust nekje ob jadranski obali, pa kaj hitro lahko naleti na težave. Ena izmed njih je gotovo »prebukiranje«, ki je sploh v letošnji sezoni pogost pojav. Tuji turisti se zaradi cenenega bivanja raje odločijo za letovanje v Jugoslaviji, kar priča rekordna sezona, kljub temu, da lahko govorimo šele o začetku. Letos se je poleg Nemcev odločilo za letovanje v naši deželi tudi \ večje število Angležev, opazen je tudi porast America-^ nov, Belgijcev in drugih. Tako za domačega gosta ni prostora, kapacitete so premajhne. Največji problem, se pojavlja v Istri, na otoku Rabu ter v Črni gori, kjer je- bilo največ primerov preknjiženja. Naše turiste pre- meščajo iz enega hotela v drugega in agencije temu niso kos, saj je na obali vedno več podkupovanja. Agencije so zatrdile, da v preteklih letih niso zasledile pojavov prebukiranja, razen leta 1979, ko je bilo rekor- dno leto za naš turizem. Najbolj ugodne cene so v Istri, Visu in Lastovu ter Božava-Dugi otok. Kompas je pripravil posebno za našega domačega turista mesto Sutivan na otoku Braču, vendar je bivanje za štiričlansko družino kljub vsemu drago, saj znaša sedemdnevni aranžma poprečno 50.000 din, ne da bi šteh prevozne stroške. Tako se domači turist odloča za bivanje v sindikal- nih počitniških hišah in Kamp prikolicah, ni pa redek primer, da tudi takšen način letovanja postaja predrag. BISERKA KARNEŽA i Vaški olimpiadi sta uspeli Konec prejšnjega tedna smo imeli na Celjskem kar dve vaški olimpiadi, prva že tradicionalna je bila v ^Rečici ob Savinji, druga pa v velenjski krajevni skupnosti Škale-Hra- stovec. Krajevna skupnost Škale-Hrastovec je bila tudi letos med najboljšimi v Sloveniji, medtem ko je med rnestnimi krajev- nimi skupnostmi slavila krajevna skupnost Šoštanj. Olimpi- ade se je udeležilo več kot 1500 krajanov, ekipe pa so se pomerile v vlečenju vrvi, metanju kamna, skoku z mesta in v pikadu. L. OJSTERŠEK PLANINSKE POSTOJANKE Piše Srečl