296. itnllfta. V Ljubljani, v soboto, 27. decembra 1913 XLVI. loto. .Slovenski Narod" velja v Linbliani na dom dostavljen: oek) leto naprej , , . . K 24*— pol leta „ . . , . » 12"— četrt leta „ . ji J • 6-- jia mesec M . • • • ■ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22'— pol leta M • . . . » 11*— četrt leta „ 5*50 na mesec . • . . . ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaftova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon st. 34. Iznaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje m praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. ———— Posamezna številka velfa 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna11 telesen št. 85. .Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej pol leta „ „ . . Četrt leta „ „ . . na mesec „ M • . K 25-. 13— , 650 . 2 30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30'—i za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.-« Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnisivo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica št 5, telefon sL 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. i velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto... K 24-— I Četrt leta... S 6-— Pol leta . . . „ 12-— I En mesec.....2.— V upravništvu prejeman na mesec K 1*90. Spošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... S 25*— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . .. „ 13*— I En mesec . . „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 35 H. BMT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o jravem času. Dpramfitn »Slovenskega RanA" Kritični dnevi. Tako za parlament kakor za vlado so prišli kritični dnevi. Ministrstvo se nahaja v zelo slabem položaju, ki ga je provzroči!a afera ministra Dlugosza in pa smrt finančnega ministra Zaleskega. Nasprotje, ki je nastalo med ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom in med poljskim klubom zaradi afere ministra Dlugosza, je že samo na sebi zelo nevarno za vlado, a težave za poravnavo so se že vsled smrti grofa Zaleskega šs povečale. Vrh tega je tudi splošni položaj ministrstva skrajno slab. Ne samo, da je ministrstvo v parlamentu že izgubilo pravo zaslombo, nego izgubilo jo je še tudi pri merodajnih krogih. Nobena tajnost ni več, da so vezi med ministrskim predsedstvom in med Belvede-rom že nekaj časa sem pretrgane, kakor nobena tajnost več, da se kaže o gosposki zbornici vse večje in odločnejše nasprotstvo do kabineta grofa Stiirgkha. To ministrstvo ni v nobenem oziru zadostilo upanjem, katera so se vanj stavila in vse bolj prevladuje spoznanje, da je zrelo za odstop. Popolnoma aktualno to vprašanje pa v prednovoletnih dnevih še ni. V teh dnevih se bo odločila usoda parlamenta, v teh dnevih se odloči, ali ostane parlament zbran ali pa bo poslan domov in si bo vlada vse, kar potrebuje, dovolila s slavnoznauim paragrafom 14. Poslanski zbornici je treba rešiti še dve nalogi: skleniti je treba zadnji del finančnega načrta, namreč zakon o preodkazih deželam in pa proračunski provizorij. Edina težava je pri tem rusinska obstrukcija. Vsaj navidezno je to edina težava. Vendar se misli, da se bo dalo rusinsko cb-strukcijo ali premagati ali kako drugače storiti neškodljivo. Gosposka zbornica bo, kakor običajno gladke in hitro rešila vse te predloge. Toda gosposka zbornica ima že leta sem svojo glavo, ni več tako poslušna vsaki vladi, kakor je bila v dobrih starih časih in znabiti prav odločna v svoji volji, posebno, če se ji kak ministrski predsedsednik več ne dopade. Sklepi poslanske zbornice glede finančnih zakonov ne bodo soglašali s sklepi, ki jih stori gosposka zbornica. Le-ta hoče v nekaterih točkah storiti druge sklepe, kakor jih je storila ljudska zbornica. Kaki nagibi jo pri tem vodijo, je popolnoma postranskega pomena. Če izvrši, o čemer pač ni dvomiti, gospodska zbornica svoj namen, nastane med njenimi sklepi in med sklepi poslanske zbornice nesoglasje. To nesoglasje se da seveda odpraviti konstitucijo-nalnim potom na ta način, da pridejo sklepi gosposke zbornice zopet pred poslansko zbornico; če jim ta pritrdi, je vse v redu. Toda za to proceduro ni več časa, kajti vse mora biti pravzaprav v redu do novega leta, ako naj v tem času vsi ti zakoni stopijo v veljavo. Mnenja, kaj storiti, so različna. Eni sodijo, da prav lahko nastopi za nekaj časa brezzakonsko stanje. Ex lex je na Ogrskem nekaj vsakdanjega in bi se v Avstriji še laglje preneslo. Nekaj dni bi vlada že izhajala, saj je nič ne sili, da bi novi finančni zakoni ravno 1. januarja stopili v veljavo. No in če bi budgetni provizorij tudi ne bil rešen pred 1. januarjem, bi se pač dalo tudi nekaj dni počaka- ti. Drugi pa niso tega mnenja, nego sodijo, da se hoče vlada odkrižati parlamenta in si vse kar potrebuje, dovoliti s § 14. Vse priprave za uveljavljen je vladnih potreb s § 14. so že izgotovljene. Usoda parlamenta se odloči 31. decembra. Če pošlje grof Stiirgkh parlament domov, potem je obenem tudi odločeno, da zapusti čez nekaj časa svoje mesto. Ali tudi,če premaga parlamentarno krizo, je vendar zelo malo verjetno, da se bo mogel ohraniti na krmilu. Izkazalo se je, da ni kos svojim nalogam v nobenem oziru, najmanj pa v tako težkih časih in pri tako razoranih razmerah, kakršne so zavladale v poslanski zborici. V najbolje podučenih krogih smatrajo njegovo pozicijo za nevzdrljivo, sodijo, da se v nobenem slučaju ne vzdrži in tudi že vedo, da nostane njesrov naslednik ali baron B e c k , ki je uvedel splošno in enako volilno pravico, ali baron Bienerth, ki se tako dobro razume na »fortvvur-steln«, ali pa ultraklerikalni sedanji naučni minister H u s s a r e k. Noya medRuPoites neuornest. Zopet je nagloma zatemnelo politično obzorje in nastala je nova velika nevarnost. Ustvarila jo je Nemčija. Nemško stremljenje je obrnjeno na Balkan in v Malo Azijo. S hrepe-nečimi pogledi zre Nemčija v te prostrane pokrajine, ki imajo največjo bodočnost in jih skuša gospodarsko zavojevati in spraviti pod svoj politični vpliv. To prizadevanje traja že dolgo. Nemška industrija in trgovina se je v tem času uspešno tekmujoč s prekiavrno avstrijsko kor.Kurenco mogočno razpasla po teh pokrajinah, gradi se bagdadska železnica, ki bo olajšala Nemcem ekonomično preob-vladanje velikega dela Male Azije, zdaj pa je Nemčija dosegla v Carigradu samem tako politično in vojaško stališče, da je ž njim takorekoč zadobila pokroviteljstvo nad turškim cesarstvom. Turška vlada je poklicala v Carigrad veliko »vojaško misijo« iz Nemčije. »Vojaško misijo« imenujejo skupino nemških oficirjev, ki so stopili v službo turške države. Načelnik te »vojaške misije« je pruski general Liman von Sanders, ki je imenovan za zapovednika carigrajskega kora in je s tem dejansko prevzel vso vojaško oblast v Carigradu. Turška vojska v Carigradu stoji danes pod poveljstvom nemških oficirjev in vrhovni gospod v Carigradu je pravzaprav nemški cesar. Ravnovesje v Sredozemskem morju je vsled aneksije Tripolitanije že tako porušeno in nasprotja med interesi velesil so se vsled tega zelo poostrila. Zdaj se je k temu pridružilo še to, da se je Nemčija zasidrala v Carigradu in dobila v roke velikansko politično in militarično oblast. S tem so hudo ogroženi interesi Francije in Angleške v Sredozemskem morju, v največji meri pa je prizadeta Rusija. Rusija je doslej, dostikrat z največjimi žrtvami, dostikrat na veliko škodo svojega ugleda in vpliva, skrbela za to, da je »status quo« ostal ohranjen v Carigradu. Rusija ne more dopustiti, da bi ob Dardanelah dobila odločilno moč kaka druga država, če sama ne more vladati nad Carigradom, pa naj ostane turški. To zahtevajo življenski interesi Rusije. Svobodni prehod iz Črnega morja skozi Dardanele v Sredozemsko morje, to je cilj, kateremu se Rusija ne bo odpovedala. To zahtevajo njeni gospodarski interesi in to zahteva ozir na varnost in neodvisnost prekrasnih in prebogatih ruskih dežela ob Črnem morju, to zahtevajo njeni velikanski interesi v Armeniji in njena politična veljava na Balkanu. Iz teh ozirov je Rusija v zadnji balkanski vojski po bitkah pri Lozengradu in Lule Burgasu zadrževala bolgarsko armado pri Čataldži in iz teh ozirov se je zoperstavila grškim načrtom na zavzetje nekdanjega Bizanca. Zdaj pa se je Nemčiji posrečilo zapresti v svoje mreže Turčijo, jo potegniti popolnoma na svojo stran in jo pripraviti do tega, da je gospodstvo v Carigradu, carigrajsko armado in obvladanje Dardanel izročila nemški vojaški misiji. Rusija je s tem zadeta na najob-čutnejšem mestu in njen nastop zoper nemško »vojaško misijo* v Carigradu je v tako odločnem nasprotju z vsem njenim tradicionalnim stališčem napram Nemčiji, da je slutnja na velikansko vojsko med evropskimi državami splošno zavladala. Rusija je zahtevala od Turčije pojasnila glede nemške »vojaške misije* v Carigradu. Odgovor, ki ga je dala Turčija, je bil tako nezadovoljiv, da so skupno nastopili Rusija, Francija in Angleška in po svojih poslanikih zahtevale rečeno pojasnilo. Odgovor je bil zopet nepovoljen. In sedaj je od vprašanja, kaj stori Rusija, odvisno vse. Nemčija skuša Rusijo pomiriti, vendar se kaže, da je Rusija izgubila zaupanje. Vedno je Rusija gledala na to, da ie bila z Nemčijo v prijateljskem razmerju. Navzlic svoji alijanci s Francosko in Angleško, je Rusija gojila tesne prijateljske zveze z Nemčijo in dostikrat zadrževala Angleško in Francijo, tudi tedaj, če je bila občna konstelacija trozvezi skrajno neugodna. Plačilo za to je dobila sedaj. »Status quo« v Carigradu je porušen — usejano je seme, iz katerega lahko vzklije največji razdor, podani so pogoji za konflikte, čijih posledic preprosti razum danes še pregledati ni v stanu. MM med vrhovnim in upravnim (Iz pravniških krogov.) Kranjski deželni odbor je mnenja, da zahteva korist dežele, da ima Štefan Lubeinschegg, posestnik v Kranju, čez mestno cesto betonski hodnik in da ima mestna občina nasproti svojemu someščanu popolnoma vezane roke tudi za slučaj, da bi bilo treba to cesto regulirati. Kranjski deželni odbor zahteva, da obstoji ta hodnik brez vsakega reverza in značilno je, da je bil stav-bitelj sam pripravljen dati tak re-verz, da pa se je pri deželnem odboru to preprečilo, češ, da je bil Štefan Lubeinschegg takrat, ko je ta predlog stavil, v pravni zmoti. Mestna občina je mnenja, da ne gre na tak način vezati si roke pri upravi občinskega premoženja in je stavbeno dovoljenje odklonila. Deželni odbor pa je ta sklep spremenil in stavbeno dovoljenje izdal. Poprej pa je še razpisal ogled na lici mesta, ne da bi vabil mestno občino. Mestna občina je predlagatelju takoj, ko je dobila obvestilo o stav- LISTEK. Ušica in Fiaiu. A. Labud. (Konec) VIL Med počitnicami je Fani prome-nirala s Cepivrejem po domačem te-kališču, Anica se je skrivala s Trepetliko po samotnih stezah ob robu mesta. Cepivreju so prošnjo za službo na domačem zavodu ugodno rešili in Fani se ni več vrnila na Dunaj. Koncem počitnic je Anica odhajala sama. S Trepetliko sta se bila domenila, da odpotujeta isti dan in se dobita v vlaku. Anica se je pripeljala z očetom na postajo in odhitela k okencu za listke. »Bom v čakalnici,« je rekel oče in izročal uslužbencu Anino prtljago. Anica si je nato pred avtomato-vim ogledalom poravnala klobuk, izvlekla nekaj čokolade ter se napotila v čakalnico. Blizu vhoda je srečala Trepetliko in šla mimo njega, kakor gre človek mimo neznanca. Trepetliki se je že roka zganila, da bi segla po klobuku, toda spomnil se je dome-nitve in je ni pozdraviL Iz prtljaginega oddelka sta prišla Anin in Trepetlikov oče v živahnem pomenku: »Oprostite, gospod Trepetlika — slučaj, gol slučaj.« »Slučaj, seveda ... In sploh, da nimate vi kot oče toliko moči, da bi piepovedali to bedasto znanje.« Ko je mlada dvojica opazila očetovski spopadek, se je plašno potuhnila. Anica je zardela in krenila na levo k razstavljenim časopisom, njen jurist se je skušal zaglobiti v vozni red na steni. »Meni ne bosta igrala komedije,« je stari Trepetlika nahrulil sina. »Zdaj se delata, kakor bi se ne poznala. Ko vlak odžvižga, se bosta lizala. — In vsega je kriva edino vaša hči,« se je obrnil k Aninemu očetu. »Vaš dolgin tudi nima več mleka v zobeh, da bi ne vedel, kaj dela,« se je branil ta. »Moj dolgin je tele. Da sem lani vedel, kaj ga čaka na Dunaju, bi bil drugače ukrenil..« »Kar je, to je. Verujte rni, da sem spominjal in prosil, zaklinjal in grozil — kar je bilo v moji moči. Punca se je držala pametno. Mislil sem, da je vsega konec. Zdaj vidim, da sem se motil, da tiščita še zmerom vkup.« »In ker ste se motili, jo puščate zopet na prosto pašo!« »Kam naj jo denem? Kar tako vendar ne more prekiniti učenja.« »Doma bi jo obdržali.« »Vi bi svoje tele doma obdržali — ali pa ga pošljite drugam. Moja mora edino na Dunaj, vaš ni prisiljen.« »Vi mi ne boste ukazovali, kam naj ga pošljem. Le dajajte ji potuho. »Protestiram, da bi zdaj vi tukaj stavili moji hčeri taka vprašania,« je odvrnil oče namesto Anice. Vrata na peron so se odprla. »Pet minut! Brzovlak Jesenice-Beljak-Selztal-Amstetten-Dunaj!« je klicalo zunaj. Občinstvo je drlo v vozove in tiralo prepirajočo se četvorico proti izhodu. Anin oče je povlekel hčer za sabo in ji poiskal damski kupe. Pospravil ji je prtljago na polico in jo poljubil na čelo. »Bodi pridna, Anica, bodi dobra — pozabi tega otroka!« Otrok je tačas naskakoval v čakalnici očetovsko avtoriteto: »Pustite me vendar, da ne dobim najslabšega prostora!« »Nobenega ne dobiš, sploh nobenega prostora — pojdeš jutri,« je odločil oče. »Danes je zadnji dan. Pozneje se ne morem več vpisati,« je ugovarjal sin in privlekel očeta že čisto na peron. V oknu zadnjega voza je zagledal Anico, ki je govorila z očetom ob robu perona. Gledala je proti njemu in mešala v sivi okenski zavesi, ki je frfotala v vetru. Zdaj se ji je posrečilo naravnati zaveso tako, da mu je mogla v njenem okrilju dvakrat zaporedoma skrivaj pomigniti, naj pride. »Pojdeš jutri,« ga je oče vlekel nazaj. »Pojdeš v Gradec, Prago, Ino-most, v Afriko, kamor hočeš — samo na Dunaj ne!« Anica je zopet pomignila. Izpre-vodnik je zažvižgal in začel zapirati vozove. »Listek imam — jaz grem na Dunaj!« se je sin z urnim okretom oprostil očetovskih rok in planil naprej v zadnje še odprte duri. Viak se je premaknil. »Čakaj, falot!« je oče z desnico zamahnil za sinom. VIII. Profesor Cepivrej je pobral na oknu, kamor jih je bil položil pred obedom, kup nepopravijenih zvezkov in naročal ženi: »Kadar pride grofov fant, me ni treba motiti, če me ne bo še ven. Naj počaka pri tebi deset minut ali četrt ure.« Gospa je pokimala v časopis in profesor se je zaprl v svojo sobo. Gospa je prebrala domače novice in se vstavila pri drugem inseratu. Iz miz-nice je vzela drobne, svetle škarje, da bi ga izrezala. Tedaj je pozvonilo. Preden je mogla dekla naznaniti poset, je stala hkratu z njo že tudi Anica pri durih. Gospa Cepivrejeva ji je hitela naproti: »Ti, Ana? Danes že prosta?« »Sem si dovoila dopust za to žalostno obletnico.« »Kakšno obletnico?« je vprašala gospa in ji ponudila sedež. »Ah, Fani, jaz sem tako žalostna, tako žalostna . . .« »Kaj se je zgodilo? Govori, dete!« »Nič posebnega. Danes je odpotoval, kakor pred letom — in jaz ne morem z njim.« »Trepetlika?« Ana je pokimala. »Bojim se, da ga ne bo več nazaj — zame ne več nazaj. Tako ves drugačen je bil pri slovesu nego prejšnje dni.« Naslonila je glavo gospe na prsi in se razjokala. »Ah, ti neumna Anica.« Jo je božala gospa. »Zakaj bi ga ne bilo nazaj? *Ti si končala in si pri svojem kruha. On konča letos in se vrne k tebi.« »Ne, ne, ne vrne se,« je ihtela Anica. »Tako hladno mi je stisnil roko in poljubil me je samo v lase, na usta nič. Kakor bi bil moj oče, tako se je vedel. In je vendar tako mlad, tako mlad —« »Premlad, bi rekla.c binem dovoljenju, sporočila, da se bode pritožila, če torej zida, stori to na lastni riziko. To stavbeno dovoljenje le c. kr. upravno sodišče s razsodbo dne 11. aprila 1913. razveljavilo in sicer zaradi tega, ker se mestna občina ni vabila k lokalnemu ogledu, kakor to predpisuje § 9. stavbnega reda in je torej postopanje tako nedostatno, da stavbeno dovoljenje ne more veljati. Ker pa involvira navedena stavba lastenje služnostne pravice v ozračju mestne občine in se stavbi-telj z mestno občino ni pogodil, oziroma po zakonu zavaroval, vložila je mestna občina dne 20. aprila 1912 tožbo pri sodišču na priznanje neob-stoja služnostne pravice in prepoved Stavbe v smislu § 340. o. d. zak. Z razsodbo dne 25. novembra 1913 je vrhovno sodišče to tožbo zavrnilo z motivacijo, da je bil deželni odbor v smislu § 91. občinskega reda opravičen, soditi v Lubeinschko-vem predlogu in da torej stavbenik ni postopal samovoljno. Če je kdo mnenja, da je ta sodba pravopomotna, je to sedaj postranskega pomena, ker se posledice sodbe ne dajo več odstraniti. Da pa je pravopomotna, trdimo mi s popolnim prepričanjem. Ker se je tožba opirala na § 340. o. d. zak. bila je po našem mnenju stvar vrhovnega sodišča, rešiti vprašanje, ali je občina lastnik obtežnega sveta, ali obsega nameravana stavba stvarjenje služnostne pravice nasproti mestni občini in ali se je toženi nasproti tožitejici po zakonu pred stavbo zavaroval. Vseh teh vprašanj se vrhovno sodišče niti nedotakne ne. Isto trdi, da je deželni odbor opravičen izdati stavbeno dovoljenje in sicer na podlagi občinskega reda in prezre popolnoma, da je bila stvar rešiti na podlagi stavbenega in ne občinskega reda. Če si kdo pridobi stavbeno dovoljenje za stavbo, ki posega v sosedove pravice, je samovoljnost, Če to stori, ne da bi se s sosedom poprej pogodil ali po zakonu zavaroval. In § 340. o. d. z. ima ravno namen, ščititi zasebne pravice prikrajšanega po civilnem sodniku, ker se iste niso zavarovale pri stavbenem postopanju. Ta zakonita določba ima ravno pred očmi stavbe, ki se vrše na podlagi stavbenega dovoljenja, ker sicer lahko da pomoč politična oblast na podlagi stavbenega reda. Če pa pravi vrhovno sodišče, da tisti ki zida na podlagi stavbenega dovoljenja, naj bo že isto veljavno ali ne, ni več odgovoren za hibe stavbenega postopanja, potem § 340. o. d. z. sploh ne pride nikdar do veljave; odpravljen je. To vse je danes, ko je govorilo vrhovno sodišče, le teorija. Nekaj drugega je pa, kar nam sili pero v roke in to mora zanimati vsakoga, ki sodeluje v našem pravnem življenju. Po našem mnenju je vrhovno sodišče z motivacijo svoje sodbe tisto mejo prekoračilo, ki je določena za njegov delokrog po temeljnih državnih zakonih. Vprašanje, ali je deželni odbor pri svoji razsodbi postopal zakonito, je brezdvomno stvar lavnega prava in delokrog vrhovnega sodišča je le zasebno pravo. Vrhovno sodišče je sicer poklicano presojati veljavnost vladnih odredb, ni pa poklicano presojati pravilnosti postopanja onih organov, ki slone na javnem pravu, za to je poklicano izključno upravno sodišče. In tu je nekaj, kar nas je v razlogih vrhovnega sodišča najbolj iznenadilo. Ko je vrhovno sodišče izdalo svojo sodbo, imelo je razsodbo upravnega sodišča v spisih. Te razsodbe pa niti ne omenja, niti ne uvažuje. Nasprotno. Med tem, ko upravno sodišče po našem mnenju popolnoma primerno poudarja, da je sporna stvar stavbenega značaja, da je razsoditi po stavbenem redu in da je odločba deželnega odbora vsled odločb stavbenega reda neveljavna, ne omenja vrhovno sodišče teh ugotovitev niti z besedo ter nasprotno z nekako odločnostjo trdi, da je bil deželni odbor za svojo odločbo upravičen na podlagi občinskega reda. Tu vidimo popolni razkol med rešitvijo enega in istega vprašanja po vrhovnem in upravnem sodišču. Katero sodišče je pristojno za rešitev spornega vprašanja, ne more biti nobenemu pravniku dvomljivo, zaradi tega mora odločba vrhovnega sodišča vsakega pravnika neprijetno iznenaditi. Mestna občina ima sedaj v rokah dve odločbi najvišjih instanc v istem predmetu, ki si popolnoma nasprotujeta. Upravno sodišče je stavbeno dovoljenje razveljavilo, vrhovno sodišče pa smatra postopanje deželnega odbora za pravilno. To je sicer zelo mučen položaj, ali vpliv ima izključno le na stroške, na stavbo pa prav nobenega. Ker Če bi se tudi v prihodnje deželni odbor opiral na mnenje vrhovnega sodišča, je zelo dvomljivo, ali se bode upravno sodišče, ki ima tu edino odločevati, priklopilo temu mnenju. Na veljavnost stavbenega dovoljenja nima mnenje vrhovnega sodišča nobenega vpliva. Faktum je. da Štefan Lubeinschegg za svoj hodnik še danes nima nobenega stavbenega dovoljenja, njegov hodnik visi v zraku ne samo dejansko, ampak tudi pravno. Predlogo o hišnem daiku. Poroča poslanec dr. Ravnihai. V št. 84. in 85. »Slov. Naroda« od letos sem razpravljal o stanju morebitne reforme davka od hišne najemnine. Navajal sem polpreteklo zgodovino zaželjene reforme, omenjal načrt finančnega ministra Kory-tovskega, ki je imel pred očmi kontin-gentiranje davka, prebitek nad kontingent, naj bi se porabil v znižanje hišnega davka, označil načrt Bilin-skega, ki je nameraval polagoma znižati davek v 13. letih od 262/s% na 19%. Nobeden teh načrtov ni prišel v parlamentarno razpravo. Namesto resnične reforme sedanjega vsestransko kot krivičnega pripoznane-ga davka smo dobili zakon od 22. decembra 1910 št. 242 (VVohnungs-fursorgegesetz) in zakon od 28. decembra 1911 št. 242 z davčnimi ugodnostimi za nove zgradbe in za poslopja z malimi stanovanji. Vlada je med tem predložila zakonski načrt za znižanje hišnorazrednega »Ko sem ga prosila, naj odpiše takoj, naj sploh pogosto piše, je kimal: »Bom, bom,« tako malomarno, kakor bi se me hotel odkrižati, kakor bi mu bilo potovanje prijetna prilika, da se me otrese. Ah, Fani, saj sem vedela, da bo enkrat konec, a ravno zdaj, ravno zdaj . . .« »Bolje prej, nego pozneje — če si vedela.« »Ah, Fani, ti ne razumeš. Ti si tako hladna, tako pametna . . .« »Ne razumem . . . Vem, revica, da ti je hudo. Ampak prevdari: vzeti se, mislim, nista nikoli nameravala. Torej? Pri nas to ne gre. Ljudje so se smejali. Imaš srečo, da je tvoj oče član šolskega sveta, drugače bi ti s tvojim kruhom slaba predla,« jo je tolažila gospa z neusmiljenostjo in brezobzirnostjo intimne prijateljice. »Ah, ti tudi . . .« je tarnala Anica. »Si lahko mislim: za mojim hrbtom si se smejala z drugimi. Ti imaš svojega — kruh in kar je treba — se lahko smeješ . . .« je vskipela. »Pst, pst!« je pokazala Fani z desnico proti profesorjevi sobi in pritisnila levico Ani na usta. »Briga me — naj sliši,« je rekla Anica tišje in odmaknila glavo. »Moj mož je za take reči zelo občutljiv,« je tolmačila gospa. »V takih rečeh se ni šaliti z njim.« »Vem, vem. On je samo »za kaj resnega«. In ti tudi. Zdaj razumem to resnobo.« »In }o tudi odobraval* »Želim si je ne.« Gospa je skomignila z rameni. Ana je povzela: »In če bi ga ne bilo nikoli nazaj, te dvoletne sreče ob njegovi strani ne pozabim svoje žive dni in ga bom zanjo zmerom blagoslavljala. Zdaj se lahko vrnem z udanim srcem v prejšnjo samoto. Ker moje oči so videle onega, ki je imel priti v imenu ljubezni.« »Le da je žalibog tudi odšel.« »Ne vem, kako ti razumeš ljubezen. Srca, se mi zdi, imaš grozno malo. da tako pikaš — ga nisi tudi nikoli imela.« »Zase zadosti — si prav nič ne želim tvojega umevanja ljubezni. Ko tako budališ in sentimentališ, se mi zmerom zdi, da si otrok.« »Dobro, dobro — naj bom otrok. Ti, seveda, sodiš vsako žensko po sebi: ali dobi moža, ali ga ne dobi. Ti si ga vlovila — zato si gospa, jaz ga nisem — zato sem otrok.« Zunaj je zazvonilo. Dekla je napovedala grofovega sina. Ana je vstala in se. poslovila. Profesor je pogledal iz svoje sobe, si mel roke in vabil učenca. »Prosim, prosim. — Vi ste pri nas, gospodična? Obžalujem, da me veže instrukcija. Na svidenje.« Anica je ostala otrok in čakala, da doraste. Kako je dorastla, bi bila zopet cela zgodba. davka od poslopil na deželi. To priliko smo hoteli meščanski poslanci porabiti, da se vsaj v enakem smislu kakor hišnorazredni davek reformu-je tudi davek od hišne najemnine Postavili smo junktim med reformo enega in drugega davka. Vlada videč, da se uzakonitvi novele za hišnorazredni davek delajo zapreke je na vedno dreganje meščanskih poslancev odgovorila s tem, da je predložila zakonski načrt, zadevajoč hišni davek. Dosti mršav je ta načrt, če motrimo njega učinek, zlasti pa, če ga primerjamo temu, kar zahteva hišna posest in kar predlagajo oc raznih poslancev predloženi načrti. Vendar nekaj napredka je le. V razlogih k zakonskemu načrtu izpoveduje vlada čisto odkrito, da danes niti misliti ni, da bi se povrnila k načrtom Korvtovskega ali Bilinske-ga, češ do takrat je izkazoval računski zaključek drž. dohodkov odnosno izdatkov prebitka 146 milijonov, do-čim je leto 1912 izkazalo nedostatka 11 milijonov; izpadka po 18, odnosno 30 milijonov bi vlada ob danšnjih razmerah ne mogla utrpeti. Da pa ne bo prevelikega nasprotja med hišno-razrednim davkom in davkom od hišne najemnine, se je vlada odločila k temu zakonskemu načrtu. V prvem delu določa načrt, da se davek od hišne najemnine zmanj ša za 25%. To je prva razlika v popustu na davku pri davku od hišne najemnine z 12*5% na eni ter s 15% pri zemljiškem davku na drugi strani. Kakor znano, smo vže ob razpravi o »malem finančnem načrtu«, kjer bode v zakonu o ureditvi preod kazov deželam in glede popusta pri realnih davkih ta popust zakonito določen z 12*5%, predlagali, da se ta popust pri hišni najemnini določi s 15%. Vendar so takrat naš predlog zavrnili. Sedaj se vlada sama vrača k temu predlogu, vendar je vladin načrt v toliko ugodnejši, ker določa, da se 2*5% popusta odbije od davčnega stavka 262/3% samega, tako da popust zadene enako državni davek in doklade. V Ljubljani znaša davek 262/s% čiste najemščine. Od teh 26s/s% se novi popust od 2*5% tako cdračuna, da se od vsakih 100 K davka odtegne 21/« K. To pomeni splošno znižanje davčnega stavka za 0"67%. Važno pri tem, kakor rečeno, pa je, da pravzaprav ni govoriti o kakem popustu, ampak o neposrednem znižanju1 davčnega stavka, tako da ostane teh 2*5% prostih dokiad, kar o popustu 12*5%, ki ostane še dalje v veljavi, ne velja. Za državo pomeni 2*5% popust ob sedanjem stanju davka od hišne najemnine nekako 3—4 milijone upadka. Skoro enako visoki znesek izgube dežele, mesta in druge avtonomne korporacije na dokladah. V drugem delu obravnava predloženi načrt odbitke od kosmate najemnine. Po sedaj veljavnem zakonu je za stroške vzdrževanja in amortizacije hiše smeti odbiti n. pr. za Ljubljano 15%. Razen tega odbitka določa novi načrt taksativno še druge odbitke n. pr. pristojbine občinam za škropljenje in snaženje cest, pristojbine za straženje poslopij, najemnine za uporabo javnih prostorov, stroški za smetarja, dimnikarja, sna-žilca kanalov in grebeničnih jam, stroši za hišno razsvetljavo, za centralno kurjavo, za lift, za hišni telefon ali telegraf. Davku tudi ni obvezana odškodnina za uporabo vrta, za uporabo premičnin in oprave, ki ni pritiklina stanovanja i. dr. V trenjem odstavku so navedena poslopja, ki so oproščena davka od hišne najemnine n. pr. gotova državna poslopja, župnišča. bolnišnice, ubožnice, blaznice, gluhonemnice, sirotišnice, šole, muzeji, knjižnice itd. Zaeno je vrejeno postopanje, kako doseči oprostitev davka v tem odstavku navedenih poslopij. Zakon naj stopi v veljavo od leta 1915 dalje. Tak je torej načrt zakona o hišnem davku. Silno skromen je v financijalnem učinku za hišnega posestnika. Stanovanjska poslopja v mestih so preobremenjena z davki, davek od hišne najemnine z doklada-mi vred pogoltne skoro da polovico vse najemnine. Hišni posestniki ne bodo zadovoljni s predloženim načrtom, meščanski poslanci tudi ne. Toda končno, bolje nekaj, nego nič. Smatrajmo ta načrt kot prvo etapo do temeljite reforme. Klerikalci in Franjo 3ošt. V Celju, 23. decembra. Razkritja v zadevi Jošt »Glavna« so vzbudila splošno pozornost. Sedaj se šele razume marsikatera »taktična poteza« Joštova. Tako polemika po časopisju. Jošt je bil tisti, ki se je najbolj vsajal proti »farjem«. Zakaj? Da so našli klerikalci povod za napade na »Zadružno zve- zo«. To je še višek falotstva, ako se začne delati po takem satanskem načrtu. In takega falotstva so res zmožni samo klerikalci, pred vsem nekateri katoliški duhovniki, ki so največja sramota vsega duhovniškega stanu. Drug slučaj je Še mnogo bolj jasen: Koncem 1. 1908. so se vrgli klerikalci še z vso silo na koroške posojilnice, ker so le-te imele takrat milijone odvisnega denarja, klerikalci pa prazne kase, kakor zmiraj. Znano pa je bilo, da je imel Jošt pri koroških posojilnicah neomejeno zaupanje in da klerikalci proti njegovi volji ne bodo dosegli prav ničesar. Kak satanski načrt so potem zopet skovali? Klerikalci so kratkoinmalo sklicali vse koroške posojilnice — članice celjske zveze — v Celovec in povabili na sestanek dr. Kreka. Interes celjske zveze je zahteval, da gre Jošt sam na ta sestanek in zavzame stališče proti Krek - Brejče-vemu hujskanju. Toda z Joštovim nastopom, ki bi drugega ne moge storiti na takem javnem sestanku, kakor odsvetovati posojilnicam pristop k ljubljanski klerikalni zvezi, bi bil Krekov poskus brezuspešen. Postopati je torej drugače. Celjsko zvezo naj gre v Celovec zastopat Stib-Ier in sicer zato, ker je ta šele par tednov v službi Zveze, ne pozna razmer prav nič, ni še nikdar bil v kaki koroški posojilnici, je še mlad in neizkušen in bo vsled vsega tega na sestanku gotovo napravil kako neumnost, ki bo koroške posojilni-čarje razdražila, da bodo začeli odstopati od celjske zveze. Krivdo bo potem nosil seveda Stibler, ker je vsled svoje popolne nezmožnosti razburil posoiilničarje. Tako je dvoj no doseženo z enim udarcem. Koroške posojilnične denarje vendar enkrat lahko ugrabijo ljubljanski klerikalci, razen tega pa se je udarilo po mladen vnetem zadružnem delavcu in se mu tako morebiti za vedno zaprlo pot navzgor. Seveda se ti načrti niso obnesli. Stibler je šel v Celovec in ravno tega ni storil, kar bi klerikalci bili radi videli: na sestanku se ni pustil razburiti, ostal je popolnoma miren in je skozinskoz stvarno razpravljal položaj in potrebe slovenskega koroškega posojilništva. Dr. Brejc, ki je sestanku predsedoval, in dr. Krek sta se obnašala proti Stiblerju sicer kot najbolj ordinarna pouličnjaka, da bi ga razburila, toda svojega namena nista dosegla. Kreka je to tako razdražilo, da je pograbil klobuk, začel na Stiblerja vpiti, kakor kak šnopsar: »Frkovec, frko-vec!« toda tudi to ni nič pomagalo. Krek je zelen od jeze zapustil zboro-valni prostor. Med navzočimi poso-jilničarji je bilo gotovo 90% klerikalcev, toda Krek in Brejc nista takrat vjela niti enega. Niti ena posojilnica ni takrat odstopila od celjske zveze, vkljub temu, da sta Krek in Brejc na sestanku odkrito prigovarjala k odstopu in obljubovala Korošcem zlate giadove. Tako torej ni Šlo in začeti je bilo treba drugače. Leto pozneje je k temu bila dana prilika in sicer v Pre-valjah. Tam je lepa posojilnica, ki šteje več sto članov. Med njimi je mnogo nemškutarjev. Tudi Pristov, nemškutarski župan prevaljski je bil v posojilnici. Začel se je boj med slov. duhovniki na eni in nemškutarskim županom na drugi strani. In tu je bilo treba zopet samo ljubljanskih klerikalcev, da so si izmislili nov satanski načrt, ki naj bi jim prinesel nekaj dobička. Jošt naj podpira nemškutarja Pristova proti Slovencem. S tem bo najprej razburil vse koroške slov. posojilnice in želje ljubljanskih klerikalcev se izpolne. To se je tudi točno zgodilo. Jošt je šel sam — menda je bilo v poletju 1909 — v Prevalje na občni zbor posojilnice. Udeležba je bila velikanska od slovenske in od nemškutarske strani. Jošt je očito stopil na stran nemškutarjev in so vsled tega pri volitvah Slovenci propadli. Razume se, da je postalo pri Slovencih razburjenje proti celjski Zvezi nepopisno. Naenkrat se je po vsem slov. Koroškem zaznalo za ?rdo dejanje v Prevaljah in tekom dveh ali treh tednov so odstopile skoraj vse koroške posojilnice od celjske zveze in so se tudi skoraj vse pri odpovedi članstva sklicevale na Prevalje. Jošt - Krekov satanski načrt se je obnesel. Če v korist koroškim posojilnicam, o tem danes že marsikdo dvomi. Po Koroškem se med slov. posojilničarji prikazuje vedno več jeze in nezadovoljnosti, toda ljubljanski klerikalci se za to ne zmenijo: glavno je, da so pred leti, ko so tičali v največjem blatu, dobili na razpolago koroške milijone! — Te slučaje navajam vsled tega, ker ako jasno sledi iz njih, da je Jošt de-al po nekem gotovem načrtu in z gotovimi nameni, ki vsi vodijo v klerikalno centralo v Ljubljano. Minister Zaleshi t. V Meranu ga je doletela smrt. Na Sveti večer ob */45. popoldne, je zatisnil finančni minister Zaleski v krogu svoje družine za vedno oči. Dolgo Že je od tedaj, ko je zapustil svoje mesto, cesarjevo zaupanje pa mu je prihranilo portfelj, — sijajno priznanje za njegov trud in za njegove zmožnosti. Vodstvo finančnega ministrstva je prevzel takrat — bili so ravno dnevi, ko je Redlova afera strašila v Avstriji — oddelni načelnik Lngl, vendar je Zaleski še vedno vodil naprej svoje posle in je bil duša vsem finančnim operacijam, dokler ga ni bolezen odtegnila popolnoma njegovemu poklicu. Finančni minister Zaleski je bil Poljak, imel pa je vsa druga svojstva kakor neki drug poljski minister. Njegovo delovanje je čisto in nedotaknjeno. Zaleski je bil mož kremenitega značaja, bogat v znanju in v izkušnjah. Z njim je izgubilo tudi ministrstvo Stiirgkh eno svojih najkrepkej-ših opor. S smrtjo Zaleskega se je zmajal tudi ves kabinet. Dnevi Dlugoszeve-ga ministrovanja so šteti. Poljaki nimajo že danes nobenega zastopnika več v kabinetu. Kdo bo pred vsem naslednik Zaleskega? Minister, ki ima portfelj, je brez dvoma važnejši kakor minister brez portfelja. Ali se bo to mesto v tem kabinetu sploh zopet zasedlo? To so vprašanja, ki morajo zanimati vso javnost. SaborsHevotitve v Virovitici. Saborski poslanec Ivan Zatluka priobčuje po listih poslano, v katerem slika nasilja in goljufije, katerih so se posluževali madjaroni pri saborskih volitvah v Virovitici. Že so madjaroni obupavali, da bi mogel prodreti njih kandidat grof Jankovi ch, ko so se spomnili njegovega zvestega pristaša Medvedića, ki je bil pred enim letom prestavljen iz Vi-trovice k policiji v Zagreb. Medvedič je prišel v Vitrovico in začel delovati. Kot uradna oseba je kortežiral pri volilcih in zadnjo noč volilcev sploh ni več izpustil, marveč je z njimi prekrokal vso noč. Edino večjo gostilno v Virovitici so dobili na razpolago volilci grofa Jankovicha in celo zraven volilnega lokala so si improvizirali gostilno. Kdor je prišel na volišče, ki je bilo namenjeno za volilce grofa Jankovicha, je stopil iz volišča direktno v to gostilno. Dostikrat se je zgodilo, da so se srečali volilci grofa Jankovicha in volilci dr. Kumičića. Vojaštvo pa je bilo že pripravljeno in je nastopilo proti volilcem dr. Kumičića. Volilci grofa Jankovicha so bili baje tudi tako pijani, da so se valjali po cesti. Poleg tega pa pravi poslanec Zatluka, da so dobivali volilci grofa Jankovicha po 3 do 5 kron za glas in povračilo stroškov za pot. Zanesljivim volilcem se je ta denar izplačal naprej, drugim pa šele, ko so se izkazali, da so volili grofa Jankovicha. Poslanec Zatluka, ki je franko-vec, apelira na hrvatsko-srbsko koalicijo, kot ustvariteljico zakona o čistih volitvah, da naj protest proti vo-litvi grofa Jankovicha temeljito pretrese. Prepričani smo, da bo vedela koalicija ščititi čistost volitev, Če se je vse to res zgodilo, in da bo vedela pravično razsoditi, tudi če gre za spor med frankovci madjaroni. Štajersko. Telovadno društvo Sokol v Trbovljah vabi na Silvestrov večer v veliki Fortejevi dvorani na Vodah. Spored obsega burko in petje, o polnoči alegorija, za njo pa veselo rajanje do zore ob zvokih filharmonije pevskega društva »Zvon«. Društvo pričakuje, da bo slavno občinstvo v obilnem številu posetilo to prireditev. Obenem naznanjamo, slav. občinstvu da bo 10. prosinca prih. leta istotam Sokolski ples. Maske dobrodošle! Nemška postajna imena. Dasirav-no teče savinjska železnica izključno po slovenskih tleh, imajo postaje ob tej železnici samonemške napise in tudi sprevodniki kličejo imena postaj v sami blaženi nemščini. Zato se prav pogosto zgodi, da izstopajo slovenski potniki na napačnih postajah. Tako je bilo tudi dne 21. t. m., ko se je peljala po tej železnici neka stara ženica z voznim listkom do Žalca, izstopila pa je, ker sprevodnika ni razumela, v Petrovčah ter morala potem peš do Žalca. Neopravičljivo je od železniškega ravnateljstva, da se kljub ponovnim nujnim opozoritvam še vedno noče ozirati na interese domačega prebivalstva. Učitelji, čujte! Od verodostojne strani smo izvedeli, da je neki duhovnik ovadil mirnega učitelja na deželni šolski svet, ker sodeluje pri Ci-ril-Metodovi podružnici. Ker se mu |e pa dozdevalo to še oremaio. ie do- 296 šiev. „SLOVENSKI NAROD*, dne 27. decembra 1313. Stran 3. dal še neka} laži. Ko so ga opomnili, da to ni res, je rekel, da rrić ne de, das se gre samo za očrnjenje dotičnega učitelja. Ali se še spominjate, da je trdil Korošec v Savinjski dolini, ko je vabil učiteljstvo v svojo stranko, da so klerikalci tudi narodni? Primerjajte, sklepajte pa sami! Iz davčne službe. Kakor hitro stopi službena pragmatika v veljavo, bosta prosti mesti uradnih načelnikov pri davkarijah v Celju in Mariboru. Nemški listi opozarjajo njihovo javnost že sedaj na to dejstvo. Iz Oriž pri Celju nam pišejo: Zadnji teden smo imeli tu misijon. Verskih naukov je bilo prav malo slišati, skoro vse pridige so bile samo pusto zabavljanje in obrekovanje naprednih časopisov. S kakimi sredstvi se tu dela, kaže le en vzgled iz misijonskih pridig. Misijonar je pripovedoval, da sta si bila neki mož in žena dobra nad 30 let. Nekoč pa da je šel mož v »liberalno« gostilno, bral tam »liberalen« časopis in ko je prišel domu, da je ženo 30krat za uho udaril — Seveda je ta storija naivno in hudobno izmišljena od človeka, ki fe v strankarski strasti pozabil na vso dostojnost in poštenje. Če kak »liberalec« sliši takega misijonarja, potem ni čuda, ako pride na prav posebne misli o veri in cerkvi. Veselo je samo eno, da tako debele nesramnosti ne najdejo več posebno rodovitnih tal in napredno časopisje ne bo trpelo posebne škode ob taki reklami. C. kr. deželno finančno ravnateljstvo za Štajersko naznanja, da so plačljivi v prvem četrtletju mesečni obroki hišnega, hišno razrednega in najemninskega davka koncem vsakega meseca, prvi četrtletni obrok občne pridobnine in pridobnine podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov, dne 1. januarja 1914. Sv. Barbara v Halozah. Na Treh ustanovi na Treh kraljev dan C. M. podružnica. Ustanovni občni zbor je v gostilni Reicher ob pol 3. popoldne. Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 20. t. m., se je vršila v Studencih običajna božičnica, ki ste jo priredili podružnici družbe sv. Cirila in Metoda in »Slovenske Straže« slovenskim otrokom. Obdarovanih je bilo 140 otrok. Udeležba je bila obila, deklamacije in petje naših malih prav lepo in ganb'ivo, slavnostni govor navdušijiv, z eno besedo: vse je bilo sicer priprosto, a ljubko in zanimivo. Da so naše male navdušila tudi lepa darila, je samoumevno. Vsem našim sodelovalcem, cenjeni obitelji Bendetovi in raznim gospicam, gosp. V., ki je pripravil tako lepi nastop, in nič manj gospej Pavlovičevi, ki je nabrala v Studencih tako lepo denarno vsoto, tisočerna zahvala! Sv. Barbara v Halozah* Na Treh kraljev ustanovimo vendar enkrat Ciril-Metodovo podružnico. Ustanovni občni zbor bo v Reicherjevi gostilni ob pol 3. popoldne. Zravsn običajnih točk je na sporedu tambu-ranje domačih tamburašev. Okoličani, posetite na ta dan v velikem številu ta ustanovni občni zbor. Drobne novice. Imenovan je sodnijski kanclist Jožef Rosmann v Mariboru za oficijala. — Iz Maribora. Mestna občina je sklenila kupiti tamkajšno plinarno in sicer za petkratno vsoto povprečnega dobička. Koroško. Drobne vesti Gostilničar K. v Celovcu je udaril v torek ponoči med družinskim prepirom po mizi s čašo za čaj. Čaša se je razbila, mož se je tako porezal na roki, da so ga morali odpeljati takoj v bolnico. — V Vol-špergu se je ustrelil v ponedeljek zvečer neki huzar s svojo puško v levo stran prsi. Krogla ni zadela srca, pač pa je ranila pljuča ter na hrbtu zopet izstopila. Težko ranjenega so prepeUali v bolnico. Primorsko. Ustanovitev podružnice društva »Pravnik« v Trstu. Ob mnogobrojni udeležbi primorskih pravnikov vršil se je v nedeljo dne 21. t. m. v mali čiralniški dvorani hotela »Balkan« podružnični ustanovni občni zbor, katerega se je pod vodstvom društvenega odbornika, odvetnika dr. Antona Šv i g 1 j a, udeležila tudi deputacija centralnega društva, sesto-ječa iz društvenega tajnika okrajnega sodnika dr. Mirka viteza G r a s -s e i 11 j a in odvetniškega kandidata dr. Friderika B a b n i k a in dr. Josipa Tomšiča. Točno ob 11. uri otvoril je predsednik pripravljalnega odbora odvetniški kandidat dr. Egon Stare skupščino, pozdravil navzoče, osobito ljubljansko deputacijo, prečital došli brzojavki društvenega rredsednika dr. Danila M a j a r o n a in podpredsednika dr. Otona Ea- P e ž a in nato v daljšem govoru obrazložil pomen in smoter bodoče podružnice ter osobito poudarjal, kako živahno zanimanje da je vzbudila na Primorskem ideja podružnice, kar spričuje dejstvo, da je že do današnjega dne podpisanih 52 priglasnic za pristop k podružnici in sicer iz vseh strok pravniških poklicev in od pravnikov vseh treh v Trstu bivajo-čih jugoslovanskih narodnosti — Slovencev, Hrvatov m Srbov. Tem okornostim bo tudi morala odgovarjati sestava podružniškega odbora. Nato se je oglasil k besedi imenom IjubUanske deputacije dr. Anton Š v i g e 1 j in izročil skupščini pozdrave centralnega društva in posebno njenega predsednika dr. Maja-r o n a. Govornik je potem v duhovitem govoru današnje zborovanje primerjal prvemu naroku v civilno pravdnem postopanju, navajajoč za te slučaj neupravičenost ugovorov litjspendence, rei judicatae, nedo-pustnosti pravne poti in nepristojnosti za ustanovitev podružnice. Govornik se j e nadalje spominjal društvenega propagatorja, bivšega predsednika tržaškega nadsodišča, ekse-lence pl. G e r t s c h e r j a, ki je oficialno naročbo na društveno glasilo »Slovenski Pravnik« zaukazal vsem podrejenim sodiščem in pa delovanja nepozabnega Lamurskega, to je dvornega svetnika T e r n o v -ca, ter končal ob živahnem odobravanju svoj govor s pozdravom na tržaške juriste do znanstvenega delovanja in s tem udejstvovanja naših narodnih idealov — ustanovitev univerze in višjega deželnega sodišča za slovenske, oziroma jugoslovanske pokrajine. Imenom Hrvatov oglasil se je k besedi dr. J e d 1 o v s k v, ki je v temperamentnem govoru slavil v ustanovitvi podružnice izraženo edinstvo med Hrvati, Srbi in Slovenci. Predsednik pripravljnega odbora, dr. Stare, odredil je nato volitev rredsednika. Dr. Olip predlaga seni-orja tržaških slovanskih odvetnikov g. dr. Mateja P r e t n e r j a in se ta enoglasno per acelamationem in ob živahnem ploskanju in odobravanju vseh udeležencev izvoli. Dr. Pretner sprejme izvolitev, prevzame predsedstvo ter poudarja v daljšem govoru znanstveni in socialni pomen bodoče podružnice, bodreč naraščaj na intenzivno sodelovanje. Nato odredi predsednik volitev odbora, se-stoječega glasom pravil iz sedmih članov, dveh namestnikov in treh nadzornikov. Na predlog dr. 01 i p a se per acelamationem izvolijo sodni svetnik dr. Primožič (podpredsednik), dr. Boštjančič (prvi tajnik), dr. Sušanj (drugi tajnik), dr. F.gon Stare (blagajnik), dr. V o I -č i č (knjižničar), namestniški tajnik dr. K a r 1 a v a r i s, dr. G i a c o n i in odvetnik dr. T o m a š i ć (odborniki, oziroma namestniki) in deželni sodni svetnik dr. D o u g a n, odvetnika dr. S 1 a v i k in dr. Š a v n i k (nadzorniki). Zelo živahna in resna debata, v katero je poseglo deset govornikov, razvila se je radi ustanovitve članarine. Sprejel se je slednjič sklep, s katerim se članarina določa načelno z letnimi 15 kronami, obenem pa sprejela resolucija, da društveni odbor za sedaj od slučaja do slučaja dogovorno s centralnim odborom glede mlajših društvenikov izposluje tudi primerne popuste pri-Članarini ter prihodnjemu občnemu zboru stavi v tem oziru konkretne predloge. V sklepnem govoru se je zahvalil predsednik dr. Matej Pretner pripravljalnemu odboru in njenemu načelniku dr. Egonu Starćtu za njegovo plodonosno delovanje ter pozval navzoče, med katerimi smo opažali tudi državnega poslanca dr. Otokarja R v b a f a in več višjih funkcijonarjev tržaških uradov, da da se udeleže popoldanskega izleta v Miramar, ki se priredi na čast ljubljanski deputaciji. Izlet se je popoldne ob krasnem vremenu na slovenskem patniku »Voloska • tudi v resnici vršil in se je tega izleta udeležilo kakih dvajset pravnikov s svojimi damami. Drobne vesti. Goriška policija je izgnala laškega iredentista Josipa Morellija iz Milana, ki je bil pred kratkem obtožen zaradi žaljenja cesarja in pred sodiščem oproščen. — Posestnik Anton Štrukelj iz Bat je ravnal tako neprevidno s puško, da se mu je sprožila. Strel ga je zadel v levo nogo, odpeljali so ga v goriško bolnico. — Posestnika Josipa Veli-konjo iz Ročinja je pobodla krava, katero je peljal k biku. Poškodovala ga je zelo nevarno. Odpeljali so ga v bolnico. — Iz goriške norišnice^ je pobegnil neki Dornik, doma iz Šmarij. Znorel je vsled ljubosumnosti. Dobili so ga pri ženi, kateri je dvoril neki bolniški strežaj. Treba je bilo šest oseb. da so ga oblekli v prisilni jopič in odpeljali nazaj v blaznico. Žena je ostala doma. — Ladjedelnica v Tržiču je zgradila letos pet novih par-nikov in izvršila več popravil. Dobila 5e tudi več naročil celo iz Amerike. — Pri Kalcah se je zlomila idrijskemu avtomobilu os. yoz je padel in pri tem se je poškodovala shramba za bencin. Neki voznik je izliti bencin zažgal in naekrat je bil cel voz v plamenu. Domačini so ogenj pogasili s snegom.Voznika so zaprli. — Govore da je zgradba lokalne železnice Go-rica-Červinjan zagotovljena. Država prevzame baje garancijo za osem milijonov, drugi interesenti pa za en milijon kron. — V Trstu so aretirali nekega Ivana Svobodo, ker se je dognalo, da je vrgel v Tržiču neko žensko v kanal, v katerem je utonila. Ponarejeni bankovci in sicer po 50 in po 20 kron krožijo po Gorici. Bankovci so precej dobro ponarejeni. O ponarejalcu nimajo še nobene sledi, govore pa, da so jih raztrosili še neznani člani znane družbe ponarejevalcev denarja, ki je bila pred kratkem pred goriško poroto. Nesreča aH zločin. V torek zvečer je povozil tržaški brzoviak v Gorici 611etnega posestnika iz Solkana, Andreja Juger. Mož je bil na mestu mrtev. Med občinstvom kroži govorica, da se mož ni ponesrečil, marveč da ga je vrgel nekdo pod vlak. Uvedla se je stroga preiskava, katere uspeh pa do sedaj še ni znan. Tržaška iredenta proti vojaški godbi In proti Avstrijcem. Kako predrzno in očitno nastopajo tržaški iredentisti proti Avstrijcem in domačinom, kaže sledeči značilni slučaj: V neki kavarni v Trstu je igrala delj časa vojaška godba. Italijanom to ni bilo všeč in pod pretvezo, da odjedajo vojaki domačim godcem zaslužek, so odpravili vojaško godbo. Namesto da bi nadomestili vojaško godbo res z domačimi, so poklicali 14 laških godcev iz Ravene, kljub temu. da je res dovolj dobrih domačih godcev, ki bi radi in lahko kaj zaslužili. Ko je občinstvo zvedelo, na kak način so nastopili Italijani in pod kakšno pretvezo so importirali kar 14 laških godcev, tujcev iz Ravene so bili silno ogorčeni in so odločno zahtevali, da naj se nastavi res domačine, ali pa naj se vrne vojaška godba. Takih in podobnih slučajev se pripeti v Trstu in v primorskih mestih, kjer gospodari iredenta, mnogo, toda žal, da ostanejo prikriti. Upor na parniku »Cesar Franc Josip L«. Iz Trsta poročajo: Na parniku »Cesar Franc Josip I.«, ki je prišel te dni v Trst, so se uprli dne 20. t. m. v Buenos Aieresu kurjači in na-kladatelji za premog. Z noži. kladivi in drugimi stvarmi oboroženi so naskočili strojnike in jih s silo odvedli v kurilnico. Tam se je vnel strašen boj. Ko je prišel častnik z nekaj možmi posadke, sta klečala kurjača B. Gla-van in Matija Begenia na dveh strojnikih in ju zbadala z noži. S skrajno silo so strojnike rešili, več upornih kurjačev, med temi tudi omenjena dva, pa so zaprli. V Trstu so jih izročili sodišče. Kot vzrok navajajo uporniki slabo ravnanje v službi. »Triglav«. V torek so spustili v morje 6. torpedni rušilec, ki ga ie zgradila po naročilu vojnega ministrstva reška ladjedelnica Danubis. Ta torpedni rušilec nosi ime »Triglav«. Avstrijska vohuna pred laških sodiščem. V torek se je končala obravnava pred porotnim sodiščem v Vidmu proti orožniškemu stražmoj-stru iz Červinjana Ventinu in proti mizarju Zigajni, ki sta bila obtožena, da sta vohunila v prid Avstrije. Zi-gojna je, kakor znano, skoro vse priznal, Ventin pa e je izgovarjal, da je posredoval na ukaz svojega predstojnika. Državni pravdnik je predlagal, da se oba obtoženca obsodita. Poudarjal je. da Ventinov zagovor v Italiji ni za u važe vati. Zigojno pa je treba še ostreje kaznovati, ker je izdal domovino. Poslušalci, katerih je bila polna dvorana, so državnemu pravdniku živahno pritrjevali. Porotniki so vprašanja glede Ventina zanikali, nakar je bi! Ventin oproščen, potrdili so pa vprašanje glede Zigoj-na, ki je bil obsojen na eno leto in tri mesece zapora in v denarno globo 600 lir. Obsodba je vzbudila med občinstvom veliko nejevoljo, posebno zaradi tega, ker so porotniki oprostili Avstrijca Ventina. Reorganizacija občinskih uradov na Reki. Od vlade odre-ena reorganizacija mestnih občinskih uradov na Reki bo razun mestnega davčnega urada do novega leta končana. Z novim letom se bodo začele voditi v vseh mestnih občinskih uradih nove knjige. Znorel, ker ni dobil dopusta. Vojaško poveljstvo na Reki je letos jako štedilo z božičnim dopustom za vojake. Veliko število prosilcev je bilo zavrnjenih. Med temi je bil tudi neki vojak od 10. stotnije, ki je bil tako žalosten, ker ni dobil dopusta, da je znorel. Odpeljati so ga morali v blaznico. Podpirajte dijaško podporno društvo „Radogoj" v Ljubljani. Jesenko gledališko društvo. Te dni je obhajalo »Gledališko društvo« na Jesenicah svoj jubilej. Čisto tiho in diskretno, brez neokusnega krika in nadležnega vsiljevanja. To je znak samozavesti, ki je značilna poteza tega društva. Toda ta poteza jc simpatična, kajti ravno samozavest je bržkotne tisti faktor, ki je naklonit društvu ta redki jubilej. — Na lepakih se je bleščala števHka 50; to ni pomenilo 50 let, tudi ne 50 mesecev, temveč 50 predstav — in kdor pozna le količkaj težkoče, s kakor-šnimi sc ima boriti taka kulturna akcija, se mu bo vzradostilo srce, kajti spričo tega dejstva se človeku nehote vriva misel, da v tem oziru morda vendarle še ni vse izgubljeno — vkljub vsem klavernim krizam in nerodnim mahinacijam, ki se vrše v sioln^m mestu kranjske dežele. To je dejstvo, ki vriva človeku prijetno in veselo nado, da bo morda od drugje, iz drugih krajev pljusknil tisti živi val, ki bo razpihal in razžaril bolne, dremajoče miazme gledališke atmosfere... Petdeset predstav! Kdor pozna ustroj podeželskih odrov, ve preko kakšnih plotov in jarkov mora skakati tisti, ki je prevzel vodstvo. Poleg največkrat nepremostljivih denarnih zaprek ga zalezujejo neprestano še impertinentno podle politične intrige, ki so pri nas največja zavora kulturnih zavodov in zahtevajo poleg vsega drugega tudi velikanskih osebnih žrtev. Kdor je torej toliko idealen, da se je loti! umetniškega delovanja, je takorekoč že podpisal svojo smrtno obsodbo. Pripravljen mora biti na vse — ne dobro, temveč slabo — kajti tudi v najboljšem slučaju je še vedno toliko negativnih uspehov, da bi utegnil omagati noj-silncjši zemljan. — Kdor je vse to do dobra premislil, ta bo šele vedel ceniti zasluge, ki si jih je pridobil gospod Jakob Š p i c a r s svojim umetniškim delovanjem. Umetniškim pravim, kajti kdor kontrolira repertoar, bo opazil na prvi hip pošteno trem-Ijenje in resno ambicijo: v vsej dolgi vrsti repertoarja skoro izključno solidna imena, ki garantirajo sama zase. In kdor si upa stopati v današnjih dneh s takim korakom neustrašeno naprej, ta zasluži, da se ga odlikuje z najboljšim spričevalom. Brezdvomno tiči v njem velika, nepremagljiva sila in moč, ter železna volja, iti naprej! Gotovo je. da če bi dal Špicar Jesenicam slovo, bi se težko našel mož, ki bi mogel prevzeti vodstvo njegovega delovanja — vajeti Tali-jine kočije. On je osebnost, okoli katere se zbiralo najrazličnejši elementi: mladi ljudje, ki stremijo po izobrazbi, ljudje, ki si žele prijetne in poučne zabave, potem ljudje, ki se jim ne ljubi plavati v plitki vsakdanjosti, pa tudi tisti, ki imajo v prsih nedoločeno hrepenenje po vzvišenem živem življenju, najdejo v njegovi hiši zavetja in prijetnega razvedrite. — j?n vsi ti Ijudie bi ga pogrešali. Dolgčas bi jim bilo. Za jubilejno petdeseto predstavo je vprlzoril Tučičevo »Golgato«. Karakteristično! Ne le, da se je v teku vsega svojega delovanja skrbno ogibal neslanih burk, po katerih kaj rada segajo druga društva, pokazal je tudi z jubilejno predstavo, kakšno pot bi rad hodil. Upamo in prepričani smo, da ga ne bodo premotili razni lokavi nasveti, da bi se izneveril svojim lepim načrtom. Nisem imel prilike videti »Gol-gate« na Jesenicah, pač pa sem jo videl v Radovljici, kjer je gostoval £picar s svojim emsamblom dne 21. t. ni. Bržkotnebi ne bilo pravično izreči objektivno sodbo o zmožnostih tega ansambla po tej (radovljiški) vprizoritvi, kajti še po abstrahiranju odrskih nepopolnosti ostane še vedno toliko vzrokov, ki govore proti t2-mu, da si raje prihranim to delo za drugo priliko, ko ga bom videl na »licu mesta«. Vendar pa lahko že danes rečem, da je bila vsa vprizoritev — vkljub vsem pomankljivostim — prepletena s »štimungami«, ki so bile užitkapolnt. Prav se mi zdi, če bi omenil ob tej priliki g. Strniša, ki je igral Demetrija — glavno vlogo. Mlad fant, lepe postave s simpatičnim glasom. Zdaj še preveč vihrav, poln vznesenosti, a ko se bo malo umiril, bo res dober igralec. Gospod Spicar naj pazi nanj! Gospod Vister, ki je igral Apolonija, je g. Strniši kot igralec precej podoben. Gospoda Hle-bajna bi hotel videti v kaki. z lahko komiko nadahnjeni vlogi. Tam bi bil gotovo še boljši kot v vlogi priorja. Peregrin, g. Ropret, je bil jako dober — škoda, da malo pretih! Druge je težko soditi, ker so imeli epizode. Pač pa moram omeniti še gdčno. Va-lentinčevo, ki bo s previdno vzgojo gotovo še mnogo, mnogo pridobila. Kristusu se je poznalo, da ga igra človek, ki se Že dolgo peča z igralsko umetnostjo in dobro pozna gledališke trike — igral ga je g. Spicar, I Predno končam, naj vpraiam: Zakaj vendar ne napravi »Gledališko društvo« večkrat takih izletov v bližnje kraje: Skorja Loka, Kranj, Kamnik itd., saj je bilo v Radovljici vendar natlačeno polno? B. Dnevne vesti. -f Ljubljanski obč. »vet ima v torek, dne 30. decembra ob šestih izredno sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in finančnega odseka poročilo o proračunu mestnega zaklada za leto 1914. + Kranjski deželni zbor. Prvotno je vlada nameravala sklicati kranj. deželni zbor na dan 29. ali 30. decembra, da bi rešil pravočasno pioračunski provizorij. Najbrž so odločili oziri na državni zbor, da se to ni zgodilo, vsled česar je deželni odbor že izposloval dovoljenje za na-dalnje pobiranje deželnih doklad tudi po novem letu. Čuje se pa tudi, da so nekake težave z Imenovanjem deželnega glavarja. V vladnih krogih sodijo, da se bo deželni zbor sklical po Sv. Treh kraljih. -r Svojo obsodbo so si napisali! »Slovenec« je v božični številki na uvodnem mestu zapisal tudi te-le stavke: »Videli smo, kako in po kaki ceni se avstrijske stranke prodajajo in kupujejo. Vse je na prodaj, prepričanje in načela . . . Strankarsko polit5 čno življenje je zašlo že tako daleč, da so ljudje pozabili na fundamentalna načela krščanskega nravo-slovja in na priproste resnice družabnega miru, reda in skupnosti. Namesto krščanskih načel pravičnosti, nravnosti, vodijo stranke hipni uspehi, pota sebičnosti, slavohlepja, vladne servilnosti, osebne koristi in politični oportunizem . . . Taka politika je lahka, prijetna, dobičkonosna, a pogubna. Bog kaznuje tudi take grehe in take stranke. Narodi in stranke, ki tako breznačelno politiko odobravajo, sankcijonirajo in podpirajo, ne bodo ušli maščevalni roki. Naša moč ne sme biti samo v glasovih in v oblasti, ampak v večnih načelih . . . V imenu in v blagor strank se danes tolerira in prenaša še tako kršenje in žaljenje pravičnosti, še taka nestrpnost in absolutizem . . . Ljudstvo bo šlo za nami toliko časa, dokler bo videlo in čutilo v nas varha in branitelja . . . Kadar pa vidi, da tisti, ki je predstavljajo, ne žive, ne delajo in ne govore tako, kakor samo živi, dela in govori, se bo obrnilo . . .« Vsa ta izvajanja podpisujemo z obema rokama, ker vsebujejo uničevalno obsod-do klerikalne politike same. »Slovenec« je torej v svojem božičnem članku napisal smrtno obsodbo svoji lastni stranki. Kolikokrat je že naš list v bistvu isto, a z drugimi besedami trdil, da vodijo klerikalno stranko »namesto krščanskih načel pravičnosti in nravnosti hipni uspehi, poti sebičnosti, koristnosti, slavohlepnosti, vladne servilnosti, osebne koristi in politični oportunizem« in da ne bo stranka, ki tako breznačelno politiko odobrava, sankcijonira in podpira, ušla maščevalni roki«?! In evo, sedaj so prišli, kakor izpričuje »Slovenec«, tudi žc klerikalci sami do istega prepričanja! Nam je to v veliko zadoščenje in nadejamo se, da bodo klerikalci iz tega spoznanja črpali tudi potrebne nauke. Ako pa bodo i v bodoče ostali slepi, je tudi prav, ker bo tem rapidneje šlo ž njimi h koncu. -f Volilna tajnost, kje si? Ena izmed glavnih točk volilnega reda je volilna tajnost. Za volilno tajnost je v prvi vrsti poklicana skrbeti vlada. Toda kakor vse kaže, se naša deželna vlada prav slabo zaveda te svoje dolžnosti. V Ljubljani sami, kjer se ji vsaj nekoliko lahko gleda na prste, je še kolikortoliko skrbela za to, da se varuje volilna tajnost, na deželi pa je pri volitvah uredila vse tako, da o kaki volilni tajnosti sploh no more biti govora. Tako smo imeli v Ljubljani debele, rjave, popolnoma neprozorne glasovnice. Takšne bi morale biti za vso deželo! Toda visoka deželna vlada si je mislila v svoji modrosti in nepristranosti: volilna tajnost je dobra samo za Ljubljane, na deželi pa zahteva — »dr* Savni interes«, da ve gospod župnik, oziroma gospod kaplan, kako so volile njiju dušnemu pastirstvu izročene ovčice. Zato je dala deželna vlada napraviti za volitve po deželi Čisto posebne glasovnice: na belem, čisto tankem, docela prozornem papirju. To glasovnico se lahko zgane dvakrat ali Štirikrat, a kljub temu se lahko komodno člta na zunaji strani znotraj napisano ime dotičnega kandidata. Glasovnice ni treba pri tem držati proti luči ali svetlobi, ako se jo ima v rokah ali ako leži na mizi, vseeno se lahko na njej brez vsake težave čita kandidatovo ime. Komu so bile v korist take glasovnice, ni težko uganiti! Zato vprašamo visoko deželno vlado, kako more upravičiti takšno kršenje načela volilne tajnosti? Vemo, da na to vprašanje od deželne vlade ne bomo dobili odgovora, zato bomo poskrbeli, da se prepričajo na Dunaju, kako varujejo na Kranjskem državne oblasti volilno tajnost! + Klerikalci so povsod enaki. Klerikalci igrajo povsodi kaj radi vlogo radikalnih opozicijonalcev, se-ve samo navidezno. Tako so na primer naši klerikalci na Dunaju v državnem zboru junaško obstruirali, v Ljubljani pa so pohlevno jedli iz vladnih jasli. Kako načelna je bila sem-tertja njihova opozicija, izpričuje najbolj dejstvo, da so se dali vsakikrat, kadar je bila vlada v resnici v škripcih, enostavno kupiti, seveda za težke tisočake. Da hrvatski klerikalci v vsakem oziru skušajo posnemati naše, se pač samo ob sebi razume, ako uvažujemo ozke stike, ki vežejo zlasti v zadnjem času hrvatsko in slovensko klerikalno gospodo. Tudi hrvatski klerikalci so odločni in načelni opozicijonalci proti vsaki vladi. Med temi ima glavno besedo dr. Josip P a z m a n , ki je ob enem tudi vodja »Katoliške tiskarne« v Zagrebu. Ta tiskarna se nahaja v hudih gmotnih stiskah. Dr. Pazman je sicer načelen opozicijonalec in smrten sovražnik Madžarov in madžaronov, toda to ga čisto nič ne ovira, da bi pod odejo ne mavšljal s hrvatsko in madžarsko vlado. Kakor namreč javlja »Posavska Hrvatska«, ki izhaja v Brodu, se je ta steber hrvatskega klerikalstva potom nekega madžarskega posredovalca obrnil na bana barona Skerlecza in ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo s prošnjo za vladno subvencijo »Katoliški tiskarni«, da bi jo na ta način rešil gotovega poloma in propada. Da je bil pod tem pogojem pripravljen »sistirati svoje opozicijonalno stališče« nasproti vladi in sprejeti v tem oziru gotove obveznosti tudi glede klerikalne to je frankovske stranke, je samo obsebi umljivo. Tako »delajo« politiko klerikalci pri nas in na Hrvatskem! + Za Mekinjami, Tuhinjsko dolino radi volilnih sleparij seveda niso smele zaostati tudi Vodice, znano zavetišče slavne Johance. Že po 10. uri, ko bi se glasovnice ne smele več sprejemati, prisopiha jo tamošnji kaplan v najhujši sapi z neko legitimacijo, ter jo položi na mizo. Na vprašanje, kje je volilec, pravi: Pride, je še zadaj, ne more teči kot jaz. Volilna komisija sklene, da se volil-ca počaka. Čez četrt ure prikrevsa jo počasi volilec, toda takoj oglasi se neki mož in pravi: ta je danes že enkrat volil. Volilna komisija se na ta protest ni ozirala, neki član je celo katoliško dokumentiral, češ: »Per-mejduš, bo pa še enkrat, zato smo mi.« In res mož je še enkrat volil. Ker je sedaj začelo volilni komisiji smrdeti kako in kam dati one glasovnice, ki bi preostajale, le sklenila, da je štetje glasov tajno. Čujemo, da se 'za volitve v Vodicah zanima državno pravdništvo. + Klerikalne sleparije v kamniškem okraju kmečke volilne skupine vršile so se sistematično. Čuditi se temu ni, če je dekan Lavrenčič tik pred volitvjio celi duhovščini v dekanatu poslal neka navodila, kako se naj sleparije vršijo, da bodo imele uspeh. Kakor smo izvedeli zaupno iz duhovniških krogov, naročal je dekan naj imajo vsi mladi župniki, kaplani in slomškarji učitelji primerno število pripravljenih glasovnic (zato so jih tudi od dekana prejeli!) z imenom dr. Kreka, katere naj v ugodnem ča-su ob štetju glasov zamenjajo z glasovnicami samostojnega kandidata. Da je ta čin mogoče tajno izvršiti, sklenejo naj povsod, kjer mogoče volilne komisije, da je škrutinij t. j. štetje glasovnic tajen. To so volilne komisije tudi povsod uresničile, kjer so bile popolnoma v klerikalnih rokah. Na teh nepostavnostih zadene krivda vlado, kajti nekateri klerikalno misleči volilni komisarji so se obnašali naravnost pristransko in zopet od drugih bilo je videti, kot bi tozadevnih volilnih zakonov še nikdar v življenju ne čitali. Primeril se je slučaj: Volitev bila je končana, volilci so Čakali na štetje: tedaj vstane pokoncu izzivajoče učitelj-slomškar in pravi: o tem, če bo smel biti kdo pri štetju navzoč, odločevala bode volilna komisija. Vladni komisar gleda sem, gleda tje; volilci se upirajo ter se sklicujejo, da je škrutinij javen in bi bil tak sklep volilne komisije ne-postaven. Apel na komisarja ostal je brezuspešen, komisija je sklenila tajnost, poklicala orožnika. Sedaj so se volilci umaknili z besedami: Nesramni sleparji, sram vas bodi. Ljudi in javnosti se bojite. Če pa želi vedeti naša vlada kje se je tako godilo, ji kraj rade volje povemo. 4- Fiat justltia! Iz Kranja smo prejeli: Vsled izida deželnozborske volitve dne 16. t. m. se je zlasti vro-čekrvneiših tukajšnih gg. profesor- jev, ki pripadajo S. L. S., polastila precejšna nervoznost. Ker v takem duševnem razpoloženju marsikdo kaj učini, česar bi v normalnem stanju ne storil, in ker mi je še tisto popoldne moj sin (osmošolec), da ga je njegov razrednik g. dr. K. Capuder v navzočnosti Še enega g. profesorja (političnega somišljenika seveda) za-slišaval, kje je bil opoldne in Če se ni morda udeležil neke »politične demonstracije«, sem takoj slutil, da gospodje nekaj pripravljajo. In res se je še 16. t. m. na večer raznesla po mestu »stroga uradna tajnost«, da je slučajno isti dan vršeča se učiteljska konferencija na predlog g. dr. K. Capudra prisodila mojemu sinu — štiri-urni karcer! Pripovedovalo se je tudi, da je pri tej priliki osobito g. dr. K. Capuder, ki bi že kot ordinarij moral varovati popolno objektivnost, postopal skrajno vehementno in da je vsled ugovora od druge strani pre-menil svoj prvotni predlog in predlagal brez vsakega stvarnega razloga kar naenkrat — šestnajsturni karcer! Te vesti so nemalo razburile občinstvo, ki se je zavedalo takoj prvi hip, kako treba tolmačiti postopanje nekaterih gg. profesorjev. Drugi dan sem prejel uradno naznanilo, da je bil moj sin radi neposlušnosti, laži in pasivne soudeležbe pri politični demonstraciji kaznovan s štiriurnim karcerjem. Napotil sem se takoj k g. gimnazijskemu ravnatelju in ga vprašal, kako se je moglo napram mojemu sinu tako pristransko postopati. Poizvedel sem namreč, da se je učencem kranjske gimnazije prepovedalo na dan volitve postajati pred voliščem, ki je bilo v mestni ubožnici na Pungratu. Moj sin za časa volitve ni bil niti enkrat pred mestno ubožnico, pač pa so tamkaj postajali v gručah drugi dijaki, kar sem opazil sam in menda tudi gg. profesorji, ki so se udeležili volitve. Radi tega se čudim, zakaj se ravno mojega sina dolži neposlušnosti. Nekaj čez dvanajsto uro je bilo na kranjskem trgu precej občinstva. Tam so se sprehajali takrat slučajno tudi nekateri dijaki in med njimi moj sin. Ko je prišel 1)0 trgu Vincenc Marinko — znani enfant terrible med kranjskimi profesorji, ki je za časa volilnega gibanja kar najaktivnejše posegal v volilni boj — so mu nekateri izmed občinstva priredili hrupen vsprejem. Kakor hitro se je zaslišal klic »Marinko gre!«, se je moj sin takoj odstranil od družbe dijakov-prijateljev. Podal se je k moji trgovini in stal pred vrati ter čakal name. Videl sem ga tamkaj na lastne oči, pa tudi drugi očividci izpričajo lahko vsak čas, da se ni niti aktivno, niti pasivno udeležil ali soudeležil »politične demonstracije«. Nadalje trdi moj sin, da je zaslišujo-čemu g. profesorju povedal resnico. Žal, da gospoda — kakor je to običajno pri hujših pregreških — nista sestavila na podlagi izpovedi zapisnika in ga dala podpisati mojemu sinu. Iz protokola bi bilo brezdvomno posneti, zakaj se mojemu sinu očita laž. Ko sem g. ravnatelju pojasnil vso zadevo, mi je svetoval, da naj napravim na c. kr. gimnazijsko ravnateljstvo vlogo, v kateri naj na podlagi podanih pojasnil prosim za obnovitev preiskave in navedem verodostojne priče, ki bodo izpričale, da se moj sin ni udeležil politične demonstracije. Ravnal sem se po nasvetu g. ravnatelja, a na moje veliko začudenje se me je z dopisom z dne 19. t. m. obvestilo, da se moji prošnji ne more ugoditi, ker so gg. profesorji, ki so v konferenci poročali o krivdi in izpo-vedbi pri zaslišavanju mojega sina, v seji učiteljskega zbora odločno izjavili, da so bila njihova poročila o prestopkih mojega sina popolnoma resnična in natančna, ter da se je vršilo njegovo zaslišavanje pravilno. Sporočilo se mi je tudi, da mi je odprta pot za pritožbo na c. kr. deželni šolske svet. Podal sem se zopet k g. ravnatelju, a ker ga nisem dobil doma, sem se obrnil radi informacije na g. Pred vaškim znamenjem« in »Prepirljiva soseda«. »Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja, da vprizori v nedeljo, dne 28. t. m., ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri Je!enu na Savi »Tujci«, ljudsko igro v štirih dejanjih. Snov je vzeta iz ljudskega, kmečkega življenja, primerna za naš oder in naše razmere ter bo p. n. občinstvo imelo dovolj užitka. Prosita. »Nervozne ženske«. Burka. Spisala Ernest Blum in Raul Eoche. — Stvarca ima za snov jako nervozno taščo ki zmeša zakon svoje hčerke. Razne zamene so prav dobro zapletene, učinkujejo najkratkočasneje in se ob koncu srečno razpleto. Igralci so igrali tako, kakor se to burki spodobi: jako naglo namreč, da nima gledalec časa premišljati, zakaj to in zakaj ono, temveč da se samo smeje humornim domišljenikom, ki teko drug za drugim preko odra. Zlasti dober je bil g. Povhe. Igral je gladko in spretno in posebno se mu je posrečil jok v drugem dejanju. Dobra je bila gospodična Gjorgjevičeva, dalje gospa Bukšekova, gospodična Win-trova in vsi ostali. Gosp. Danilo je bil hripav. Gledališče je publika v parterju in na balkonu napolnila. Tudi vse lože niso bile prazne. Umetnost. Ipavčeva koncerta »Glasbene Matice« se definitivno vršita v ponedeljek, dne 5. januarja in v torek, dne 6. januarja obakrat zvečer ob pol 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Pri koncertih bo spored izvzemši zborove točke vsakokrat različen. Sodelovali bodo domači slovenski umetniki: gospa Irma Polakova, operna pevka iz Zagreba (sopran), gospod Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba (bas), gospod Josip R i -j a v e c , koncertni pevec z Dunaja, (tenor), pevski zbor »Glasbene Matice«, orkester pešpolka št. 27, gojenci »Gl. Matice« in člani »društvenega orkestra«. O sporedu prihodnjič. Vstopnice se že sedaj dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici. Književnost. — »Cerkvene miši«. V božični Številki smo priobčili oceno te knjige, a slučajno je izostal popolni naslov, ki se glasi: Cerkvene miši. Povest iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Založila Narodna založba. Cena broš. izvodu 2 K, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Naj bi našla ta zanimiva knjiga mnogo bralcev. — Slovenska stenografija. »Hrvatsko stenografsko društvo« v Zagrebu izdaje kot svoje glasilo »Stenografa«, ki izhaja že XXIII. leto. Odbor je sklenil, da bo list v svoji »Prilogi« prinašal poleg hrvatskih tudi srbske in slovenske stenograme. Prof. Adolf Robida, ki je lani pred iz-praševalno komisijo za slovensko stenografijo v Zagrebu položil izpit, je prevzel redakcijo slovenskega stenograma. Št. 3./4. »Stenografa« do-naša slovenski stenogram »Romanca o žalostnem jutru« (Ks. Meško). — »Stenograf« stane za nečlane na leto 4 krone. — Novi hrvatsfco-srbsko-sloven-ski književni tednik v Zagrebu. Lepo število uglednih beletristov se je združilo, da izda v Zagrebu beletri-stični tednik, ki prične izhajati z Novim letom pod imenom »Književne Novosti«. List bo izšel vsako soboto na 16 dvostopnih straneh ter bo prinašal pesmi, novele, romane in drame ter dobre prevode iz svetovne literature. Cena tednika bo za monarhijo 14 K, izven nje 14 frankov, poedina številka 20 v. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: A. Milčino-vič, Zagreb, Kumičićeva ulica 1., denar na Hrvatsko poljedelsko banko v Zagrebu za »Književne Novosti«. — »Slovenski Trgovski Vest-nik« ima v št. 12. sledečo vsebino: 1. M.: Ob zatonu 1913. 2. V. Ž.: Kranjske hranilnice v poslovnem letu 1911. 3. Železniške tarife. 4. Just Piščanec: Uvod v carinstvo. 5. Raznoterosti: Trgovsko - obrtna kreditna zadruga v Celju. — Izdaja znamk v zavitkih. — Revizija trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. — Kdaj bo stopil ogrski civilno - pravni red v veljavo? — Znižanje obrestne mere pri avstro - ogrski banki. — Važen izrek nemškega cesarja. — Polom ogrskih denarnih zavodov. — Konzerviranje jajec. — K reformi trgovskega prava v Avstriji. — Zahtevki zaradi nepravilnega zaračunanja voznine in zaradi prekoračenja dobavnih rokov. — Obrežni brzojavni urad v Trstu. — Industrija in mednarodna razsodišča. — Naknadni odtegljaji za pokojninsko zavarovanje. — Kolinska tovarna. 6. Statistika: Nekoliko zanimive statistike. 7. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. 8. Društvene vesti. Vse tu naznanjene knjigre se do-bivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernov^ St. 7. km stvori. * Lakota. Iz Tokia poročajo: V j provincah Asmori in Hokkaido vlada grozna lakota. * Vihar na Severnem morju. Iz Kuxhavna poročajo: Pri viharju, ki je divjal dne 14. decembra na Severnem morju, je utonilo 52 mornarjev. * Ruski general Rylsky, eden iz- j med slavnih boriteljev v rusko-tur-ški vojni, je umrl v Petrogradu v starosti 69 let. * Dr. Vladimir Czakewski, priznani poljski narodno - gospodarski teoretik in profesor na krakovskem vseučilišču, je umrl v starosti 45 let. * Veliko poneverienje. Dunajska policija je dobila iz Brajle brzojavno poročilo, da je 401etni Emanuel Elef-terie poneveril 400.000 frankov ter pobegnil. * Znameniti poljski kipar Teodor Rvgier je umrl v Rimu. Porodil se je f leta 1841. v Varšavi. Mnogoštevilna . njegova dela pričajo o njegovem talentu, predvsem pa spomenik Mickie-wiczev v Krakovem. * Dobro gospodarstvo. Z Dunaja poročajo: Pred par dnevi so na Dunaju sežgali za 28.000 kron saharina, ki so ga zaplenili pri tihotapcih. Na vseh straneh manjka denarja, država pa uniči kar naenkrat 28.000 kron. * Velik požar v Ameriki. Iz Nevv Yorka poročajo: Dne 23. decembra je v Georgeto\vnu izbruhnil velik požar, ki se je zelo hitro razširil. Šest ulic je zgorelo. 23 oseb je zgorelo, mnogo jih pa pogrešajo. Škoda znaša več milijonov dolarjev. * Proti klerikalnim dijaškim organizacijam. Senat dunajskega vseučilišča je zavrnil rekurz proti nedo-volitvi šestih novih klerikalnih dijaških organizacij. »Reichspost« se vsled tega zelo jezi in poziva k ekscesom. * Rodbinska drama. Iz Monako-vega poročajo: V Impflngnu je našel kmetovalec Friderik Stentz, ko se je vrnil domov, svojo ženo obešeno na oknu. Predno se je obesila, je zadavila svoji dve hčeri v starosti 12 in 6 I let. * Duhovnik - tat. Iz Mantove : poročajo: Tu so aretirali duhovnika j Alcida Fredija, ker so mu dokazali, j da je ukradel dve dragoceni miniatu-! ri iz pergamenta iz štirinajstega sto-I letja ter ju prodal za 4000 mark v j Monakovo. * Petdeset Kitajcev zgorelo. Iz ] Vladivostoka poročajo: 2e deset dni ; razsaja v premogokopu v Argtu po-* žar. Splošno mnenje je, da je nekdo S zažgal. V premogokopu je uslužbe-! nih čez 200 Kitajcev. Ko je požar izbruhnil, je bilo 50 Kitajcev pod zemljo. * Rafaelov original za dva rublja. Francoski listi poročajo, da je ruski slikar Salomonov zasledil novo, do sedaj še neznano Rafaelovo sliko, prekrasno »Sveto rodbino«. Neki Ploškin jo je kupil za dva rublja od plemiča, ki je prišel na kant. Original kupi baje muzej Eremitaža. * Nemški strah. Iz Monakovega poročajo: V Schlessheimu pri Mona-kovem, kjer je vojaška zrakoplovna postaja, so aretirali nekega Avstrijca, katerega ime še ni znano. Pravijo, da je špijoniral. Nadalje so aretirali nekega Francoza, ki je nabiral i mlade fante za tujsko legijo. * Izrežite in pošljite! Ako nam pošljete to notico, dobite tri tople, tigraste zimske spalne odeie 124X190 cm velike, za reklamno ceno 5 K 70 v za vse tri po povzetju. Tvorni-ška firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunaj L, Bauernmarkt, 10, 12 in 14. * Radij kot gonilna moč. Senza-cijski izum je napravil slavni angleški učenjak. Znani angleški prirodo-slovec Phillips je imel v londonskem zavodu za raziskavanje raka predavanje, v katerem je naglašal, da se mu je posrečilo dobiti radijevo raztopimo, ki bo gonila ladje, lokomotive, avtomobile itd. Ne bo dolgo, ko bodo rabili namesto premoga, plina ali olja radij. * Skandal v aradskem gledališču. Dva huzarska častnika, katerih imeni policija noče izdati, sta pred par dnevi provocirala v aradskem narodnem gledališču velik škandal. V ložo, kjer sta sedela, sta si dala prinesti šampanjca ter dslala razne opazke o igralkah in damah v gledališču. Občinstvo je poživljalo policijskega komisarja, naj intervenira, toda ta ni hotel nastopiti, češ, da bi bil potem Škandal še večji. Več obiskovalcev gledališča se je pritožilo na poveijništvo. * Zapuščina kardinala Rampolle. Iz Berlina poročajo: »Tagliche Rundschau« prinaša sledečo vest iz Rima: Med dediči kardinala Rampolle, namreč med njegovo sestro baronico Pezzana di Campobello in njeno sneho, rojeno princezinjo Altieri je izbruhnil hud spor. Prišlo bo najbrže tlo velikega družabnega škandala. Premoženje umrlega kardinala ne znaša niti en milijon lir. Opetovano je kardinal izjavil, da bo po njem podedovala vse njegovo premoženje sneha njegove sestre, ker je smatral svojega svaka in njegovega sina za preveč zapravljiva. * Tajinstvena ljubica. Pred kratkim je umrl v Monticello v državi New York zelo znan in spoštovan odvetnik Melvin Couch. Ko je odvetnik ležal v svoji pisarni, je kar naenkrat vstopila skozi tapetna vrata, ki so vodila v tajno sobo, neka ženska z razmršenimi lasmi in v raztrgani obleki ter zahtevala, da še enkrat vidi mrtveca. Odvetnikova rodbina ni prav ničesar vedela o tej sobi in o ženski, ki je leta in leta živela v tej sobi. Tajinstvena ljubica se imenuje Adelaide Brance. Odvetnik je marsikatero noč prebil v svoji pisarni. Nihče ni vedel, da živi poleg pisarne njegova ljubica. Splošno so ga zelo spoštovali, posebno zaradi njegovega »vzornega« rodbinskega življenja. * Čeden duhovnik. Iz Rima poročajo: V San Giuliano Aversa pri Neapolju se je odigrala v sredo krvava drama, katere junak je bil duhovnik don Bertone. Ta je zapeljal hčer mestnega policista iz Neapolja. Brat zapeljane deklice je vzel dopust ter se napotil v San Giuliano z namenom, da umori zapeljivca svoje sestre. Velika množica ljudi se je pridružila maščevalcu ter šla proti fari San Giuliano Aversa. Začeli so oblegati župnišče. Razburjena množica je grozila župniku, da ga ubije. Don Bertone se je s svojimi tremi nečaki zaprl v župnišče ter jel streljati na oblegovalce. Trije kmetje so bili težko raneni. Množica se je nato umaknila. Orožniki pa so aretirali župnika in njegove nečake. * Kar se sveti, je rojeno trenot-ku! Mnogo pompozno opremljenih pa tudi drago plačanih odvajalnih izdelkov imamo, ki nastajajo dan za dnem nanovo, da kmalu zopet izginejo s pozorišča! Franc Jožefova grenčica je pa že dolgo preizkušena, čista mineralna voda, ki izvira v Franc Jožefovih vrelcih v Budapešti in se brez vsakega dodatka prav kakor vre iz tal razpošilja v novih, še ne rabljenih steklenicah. Pristna Franc Jožefova voda, ki se dobiva po lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami, se mora smatrati za idealno sredstvo, ki tudi po daljši rabi nikdar ne izgubi učinka in je posebno pripravna, odstraniti že kronično zagatenje. Poizkusili ter I posvedočili so jo raziskovalci in učenjaki n. pr. Bamberger, Biermer, Gerhardt, Giovanni, Klebs, Krafft-Ebing, Kussmaul, Leube, Leyden, Nussbaum, Porro, Rokitanskv, Scanzoni, Semmola, Senator, Spie-gelberg, Zweifel in mnogi drugi, ki v medicinski znanosti hodijo na čelu. * Visoka gospoda. V Berolinu je končal sedaj škandalozen proces, ki res zasluži nekaj pozornosti. Elizabeta grofica Fischler plem. Treu-berg je bila obsojena zaradi oderu-štva in raznih drugih lepih dejanj. Ta grofica je sicer iz zelo nizkega j stanu, a s tem, da je postala vlačuga, I ki je svojega telesa lepoto prodajala za denar, si je odprla pot v najodlič-nejše kroge. Če je hči ubožnega obrtnika poštena, seve ne pride nikdar v j družbo grofov in baronov, visokih \ oficirjev in milijonarjev, a če postane vlačuga, se lahko povzpne v te kroge. Gospa grofica je bila hči malega obrtnika. A bila je lepa in najodlič-nejši gospodje, aristokratje in oficirji so silili k njeni postelji. Ko je nekdaj prišla v stanovanje te grofice policija, je našla tam oficirja cesarske garde, ki je tej vlačugi Čevlje snažil. S svojo »obrtjo« si je ta ženska pridobila tudi grofovstvo, ki bi ga sicer nikoli ne dosegla. Pomorski častnik grof Fischler plem. Treu-berg se je ž njo poročil; plačala mu je za to 20.000 mark in mu kupila novo obleko. Pri sedanjem procesu te grofice je pač največ pozornosti vzbujala tista visoka gospoda, ki je bila poklicana na pričevanje. Deloma so to bili ljubimci gospe grofice, de'oma so bili ti možje z grofico v kupčijskih zvezah. Zakaj gospa grofica se je bavila tudi z oderuštvom. Ta visoka gospoda — kaka lepa družba. Kaj tako propadlega si pro-vincijalen človek še predstavljati ne more. Vse polno je oficirjev, ki se puste vzdrževati od elegantnih vla-čug, vse polno odličnih gospodov, ki žive od goljufivih dolgov. V procesu grofice Treuberg se je mnogo govorilo tudi o njeni visokosti princezinji Isenburg - Biidingen. Ta princezinja se je bavila s posredovanjem posojil in je bila v najboljšem prijateljstvu z znamenitimi vlačugami. Ta princezinja Isenburg - Biidingen in ta grofica Treuberg — kako lepo se to ujema s tisto lepo družbo, ki je nastopila pred meseci v procesu grofa Metternicha, Taka propadlost in izpridenost smrdi do neba, take ni nikjer drugod, ne v Parizu in ne v Londonu. * Testament kardinala Rampolle. Največji cerkveni državnik zadnjih desetletij, pred nekaj dnevi umrli kardinal Rampolla, je bil sin obubožane plemiške rodbine. V prejšnjih časih je bila navada italijanskih aristokratov, da je najstarejši sin prevzel posestvo, drugi pa je postal duhovnik. Tako je tudi kardinal Rampolla prišel v duhovski stan. Bii je revež in če je zdaj zapustil samo en milijon kron, je to še malo, kajti imel je velike dohodke in bi bil zlasti kot papežev državni tajnik lahko mnogo milijonov spravil na stran. Saj se je pokazalo, kako so znali drugi kardinali »zaslužiti« milijone. Zaradi testamenta kardinala Rampolle vlada sedaj v Rimu veliko razburjenje. Poroča se, da je kardinal Rampolla poleg testamenta, ki so ga našli, zapustil še drug testament novejšega datuma, ki pa je izginil. Ta testament je bil baje shranjen v posebni kaseti, v kateri je bilo tudi polno dragocenih daril, ki jih je bil pokojni kardinal dobil od različnih vladarjev. Te kasete ni mogoče dobiti. Zdi se, da nastane velikanski škandal v črni aristokraciji v Rimu. Listi že namigavajo, da dolži prince-zinja Altieri, ločena soproga vojvode Campobello, svojo sorodnico grofico Leonoro Perrana-Campobello, da je dala ta drugi testament ukrasti, princezinja Campobello trdi, da je kardinal Rampolla v ukradenem novejšem testamentu določil njena dva sina za dediča, dočim je po najdenem starejšem testamentu edina dedinja kardinalova njegova sestra grofica Leonora Perrana-Campobello. Takisto pa poročajo rimski listi, da hoče tatvine obdolžena kardinalova sestra vložiti zaradi teh dolžitev tožbo proti princezinji Altieri. Za sedaj je rimska sodnija dala zapečatiti palačo umrlega kardinala. Ta slučaj kaže, da nastanejo tudi pri smrti rimskih kardinalov za dedščino ravno tako umazane preklarije, kakor pri smrti kakega iajmoštra na kmetih, kjer tudi odnesejo in poskrijejo kar dobe, če ni že prej kdo prišel »na obisk« in pobasal hranilnične bukvice . . . * Bavarski dokument kulture. Državni poslanec dr. Muller v Mei-ningnu je dobil pismo, datirano z dnem 4. t. m. iz "VVaipolhausena. To pismo je pravi dokument naprednosti in svobodomiselnosti bavarske kulture. Pismo se glasi: »Zaprisega-mo vas pri živem, vsevedočem in pravičnem Bogu, da pustite končno že v miru našega ministrskega predsednika gospoda pl. Iiertlinga. Polni smo svete jeze in globokega odpora proti vašemu delovanju. Ne mislite si, da se vam in vašim prijateljem posreči razbiti moč bavarskega cen-truma ali ministrstva Hertlingovega. V tem oziru gotovo računate brez Vsegamogočnega in pravičnega Boga in brez vernega bavarskega naroda. Če ne odnehate s tem nevarnim delovanjem, s tem uničenjem mož, ki zastopajo našo stvar, ki zastopajo državo božjo na zemlji in branijo krščanske zakone, se bomo potegnili mi s trajno, do neba sega-iočo molitvijo, da bi vas, gospod Muller, vsemogočnost in neskončna modrost božja izločila iz svoje milosti. Naša vera v Boga, trdna kakor skala, in naše molitve nas še nikdar niso zapustile. Posrečilo se nam je, napraviti neškodljivega že marsikaterega sovražnika Kristusa in katoliške cerkve, in naša mera je polna tudi zdaj. Bog, ki je gospodar nebes in zemlje, ki je izločil iz svoje milosti že toliko brezbožnih ljudi ter jih kaznoval, ki je uničil mesinske neverni-ke v kratki dobi 10 minut, ki je v eni noči pokril celo mesto s pepeiom iz ognjenika, ki je dopustil, da sta na mestu poginila Anemija in Safir, ki je ukazal, da je zemlja pogoltnila Abi-rona, bo poznal pot in sredstva tudi za vas. Nimate nobene pravice, da bi jemali funkcije našim možem, ki iih fe sam Bog s kraljevim posredovanjem postavil na njihova mesta. Nikari ne mislite, da pustimo stati svoje može v boju brez pomoči. V tem oziru se zelo motite. Mi katoliški kristjani imamo k dispoziciji ogromna sredstva. Dosežemo vse z najsvetejšo mašno žrtvijo, v kateri je sin božji obenem duhovnik in žrtev, s tem neizčrpljivim zakladom dosežemo vse, kar si želimo. Zemlja bi bila še danes raj, samo če bi ne bilo brezbožnih ljudi! Toda brezbožniki prikličejo vedno na ljudstvo kazen bož-lo . . .« Ubogi dr. Muller! * Iz življenja in trpljenja deklet, ki služijo v modnih delavnicah v Parizu. Svetovno središče ženske mode je Pariz in ostane to vzlic vsemu konkurenčnemu prizadevanju Bero-lina in zlasti Dunaja še dolgo. Razen Francije se uklanjajo diktatu pariške mode Angleška, Španska, Portugalska, Italija in Rusija, velik del Nemčije in Avstrije, Belgija in Holand-ska ter vsa Amerika. Naravno je torej, da ni nikjer na svetu toliko izde-lovateljev in izdelovateljic ženskih oblačil vseh vrst kakor v Parizu in naravno je tudi, da je pri teh umetnikih zaposlenih na tisoče in tisoče oseb, saj donaša izdelovanje ženskih oblačil leto za letom Francozom mnogo milijonov dobička. Poleg krojačev in šivilj in likaric, ki so zaposleni, igrajo posebno važno vlogo tista dekleta, ki so najeta, da se na njih pokažejo izdelana oblačila. Nemci imenujejo ta dekleta »Probier-mamsell«, Francozi jim pravijo >>mannequins«. Ob sebi se razume, da so to sama zala, lepo razrašena dekleta in ker jih je res brez števila, ie v tem stanu reprezentirana gracija, eleganca in lepota francoskega ženstva v Parizu. Iz vrst teh deklet se navadno rekrutirajo igralke, šan-Bonetke in plesalke, marsikatera je Prevzetnost fe, če se kdo preveč hvali s srečo zdravja in si misli: »Meni se ne moje, zgoditi ničesar, sem trden kore- že prišla do odličnega moža in bogastva, na tisoče in tisoče jih zaide s prave poti. Toda v Parizu je boj za življenje in za kruh še težji, kakor drugod, in zato se malomeščanska dekleta kar trgajo za take službe. Pravo delo take »manekinke« se začne z 18. letom. Če ima dekle čeden obraz in čez pas ne meri več kakor 42 do 44 centimetrov, dobi hitro službo in zasluži na mesec po 200 do 300 frankov. Toda to plačilo je krvavo zasluženo. Taka »mane-kinka« mora na dan obleči in sleči po 40 do 50 oblek, cele ure mora stati z razprostrtimi rokami, kar je silna muka, in se obračati pred ku-povalkami. Zahteva se pa od nje še več. V prvi vrsti mora imeti skrbno negovane roke. Najlepša obleka izgubi veljavo, če tista, ki jo obleče, nima lepih rok. Zato pazijo pariški krojači pri svojih »manekinkah«, da morajo imeti roke »kakor kaka voj-vodinja«. Celo ponoči v spanju trpe ta dekleta, da si ohranijo lepe roke. Ne samo, da si jih zvečer snažijo, mažejo s kremo in oblačijo nanje rokavice, porabljajo tudi posebne železne priprave, da ostanejo prsti ravni in da so ožji na koncu. Ker tudi najlepša obleka lahko izgubi na veljavi, če je nositeljica okorna, gledajo krojači seveda tudi na to, da se tako dekle gracijozno vede in da so tudi njene kretnje in vsi njeni gibi »kakor kake vojvodinje«. Sploh se morajo dekleta na vse načine truditi, da spravijo na prodaj izložene obleke, kadar jih imajo na sebi, do kar največje veljave. Torej trd kruh, jako trd kruh. A kako malo časa traja ta kruh, saj mine tako hitro tisti čas. ko ima dekle 42 do 44 centimetrov čez pas. Kaj potem iz teh deklet postane? Tiste, ki imajo kupčijski talent, ki znajo dobro govoriti in lepo občevati z odličnim občinstvom ter so se naučile angleškega in španskega jezika, tiste si že pomagajo. Postanejo namreč prodajalke pri onih krojačih, kjer so bile prej manekin-ke in to je dober kruh, kajti prva prodajalka pri takem krojaču zasluži na leto od 12.000 do 50.000 frankov. Druge pa se razgube. Ene se pomo-že, druge se zatečejo k umetnosti, tretje postanejo šansonetke in plesalke ali pa lahkoživke. Pravičen sodnik jih bo milo sodil: Če tako dekle nekaj let živi ves dan v krogu najodličnejših ljudi in se navadi na ta milje, če se navadi lepih oblek in spozna užitke, ki jih imajo bogati sloji, potem ni več za trdo delo. Sicer pa so ta dekleta izpostavljena največjim zapeljivostim. V tistih ulicah, koder delajo, je opoldne in zvečer videti na tisoče moških, ki jih čakajo, jih vabijo v restavrante in v gledališča in jih sploh na vse načine love v svoje mreže. Ali je misliti, da pojde tako dekle, ki se je v cvetu svojih let navadilo takega življenja, užilo toliko in toliko videlo, v tovarno ali za služkinjo, če ni več za svoj poklic? Tako se torej zgodi, da zaide toliko tisoč teh deklet s prave poti. To so žrtve mode. Telefonska in hrzojsvn^ poročila. Gosposka zbornica. Dunaj, 27. decembra. V ponedeljek se sestane gosposka zbornica. V plenarni seji se bo vršilo posvetovanje o malem finančnem načrtu. Finančno ministrstvo. Dunaj, 27. decembra. Cesar Je poveril nadaljnje vodstvo finančnega ministrstva dosedanjemu voditelju tega ministrstva baronu Engiu za nedoločen čas. Službena pragmatika. Duna?, 27. decembra. »Neues Wiener Tagblatt« poroča z ozirom na termin za udejstvitev službene pragmatike: Službena pragmatika stopi glasom določil zakonskega načrta v veljavo 1. dne onega meseca, ki sledi objavljenju pragmatike, in sicer s povračilom od 1. septembra 1913 naprej. Kar se tiče termina sankcije zakona, ki je določen za mesec januar, še ni formalnega sklepa ministrstva. Za železničarje. Dunaj, 27. decembra. Od mero-dajne strani se poroča, da vest o predstojećem nakazanju draginjskih doklad aktivnim železniškim uradnikom in vpokojenim železniškim uradnikom spodnjih treh službenih razredov ne odgovarja resnici. Proti avtonomiji. Praga, 27. decembra. Deželna upravna komisija je predlagala na- njak«. Nobenemu človeku se ne da ob zibeli zagotovila, da g^i ne bi kdaj mučila podagra. Malenkosten prepih zadošča često, da se seznanimo z revmo, nam prinese vsakovrstno tr- mestništvu, da naj razpusti okrajno zastopstvo v Prachaticih in imenuje viadnega komisarja, ker je okrajno zastopstvo vsled abstinence Nemcev nesklepčno. Namestništvo je tej zahtevi ugodilo. Češki listi odločno kritizirajo tako ubjanje vsake avtonomije na Češkem. Med Poljaki. Dunaj, 27. decembra. Razpad poljskega kluba napreduje. Stapinski pravi, da bosta še dva člana poljske ljudske stranke izstopila iz poljskega kluba. Staropoljaki zopet pravijo, da bodo izrinili iz kluba še dva ugledna člana. Zatrjuje se, da bo vitez Czaj-kowski izvoljen za načelnika poljskega kluba in da bo prevzel s pomočjo poljske ljudske stranke eno izmed Poljakom pripadajočih ministrstev. Dlugoszu zvesti člani poljske ljudske stranke nameravajo zopet frakcijo poslanca Stapinskega popolnoma razbiti. Ogrska delegacila. Dunaj, 27. decembra. Ogrska delegacija je imela danes ob 1. popoldne pol uro trajajočo sejo, v kateri je formalno konstatirala soglasje med avstrijsko in ogrsko delegacijo ter zaključila zasedanje z lojalitetno izjavo cesarju. Jutri prineseta oba uradna lista sklepe obeh delegacij. S tem je delegacijsko zasedanje tudi formalno končano. Prihodnja sesija se vrši meseca marca v Budimpešti ter se bosta delegaciji pečali izključno z mornariškimi zadevami. Ogrsko posojilo. Dunaj, 27. decembra. »Neue Freie Presse« poroča, da bo potrebovala Ogrska prihodnje leto kredit 500 milijonov kron. Predvsem naj se izdajo rente za 200 do 300 milijonov. Hrvaški sabor. Zagreb, 27. decembra. Danes dopoldne ob 11. je bil na slovesen način otvorjen hrvaški sabor. Ban Sker-lecz je prebral cesarjev dekret, ki ima značaj prestolnega govora. Uvodoma pozdravlja kralj poslance ter konstatira svojo zadovoljnost, da se je v Hrvaški in Slavoniji obnovilo ustavno zakonodajno delovanje. Dekret izraža pričakovanje, da bo sabor posvetil vse svoje moči zakonitemu delu v prid prebivalstva, kar bo tem lažje, ker se je z medsebojno popustljivostjo posrečilo odstraniti nesporazumljenja in nasprotja med Ogrsko in Hrvaško - Slavonijo. Še ostala nasprotja bo treba rešitivspo-razumu z ogrsko vlado v regniko-larni deputaciji, kakor to predpisuje nagodba. Dekret naglasa nato potrebo podaljšanja finančne nagodbe, ki poteče koncem tega leta, ker je nemogoče v tem kratkem času skleniti novo nagodbo. Končno se peča dekret obširno z notranjimi zadevami ter naznanja, da bo vlada ustanovila 4. sekcijo zemaljske- vlade za narodno gospodarstvo in predložila celo vrsto važnih upravnih in gospodarskih zakonov, med njimi zakon o občinski avtonomiji in izselje-ništvu. Francoska zbornica. Pariz, 27. decembra. V proračunski komisiji zbornice je izjavil finančni minister Caillaux, da bo predložil nov načrt za ravnovesje proračuna, ne da bi se direktni davki poostrili. Rusko in srbsko posojilo se bo emitiralo, kakor je to prejšnji kabinet obljubil. Kot protivrednost je dobila Francoska od obeh držav večje koncesije. Izjavil je nadalje, da bo predložil zbornici januarja tudi zakonski načrt glede davka na kapital in dohodke in glede doklade na davek od dedščin. Komisija je nato sprejela dvomesečni proračunski provizorij, Mehika. VVasnington, 27. decembra. Tu se je izvedelo, da je bilo za Huerto namenjeno orožje in strelivo naloženo na parnike, ki so namenjeni baje v Evropo. * » * Dogodki na Balkanu. Kabinetna kriza v Srbiji. Belgrad, 27. decembra. SnoČi se je sestala skupščina, da glasom sklepa predvčerajšnje seje sklepa o vladni predlogi glede proračunskega provizorija za januar in februar. Seja skupščine je biia zelo burna. Najprej je zahteval vodja socijalnih demokratov Lapčević v imenu socijalnih demokratov, da naj vlada nemudoma odstopi ali pa razpiše nove volitve. Nato so vlado napadli voditelji drugih opozicijonalnih strank ter jo dol-žili, da je prelomila ustavo in kršila avtonomijo in proračunsko pravico skupščine. Ko je vlada kljub tem napadom vztrajala na tem, da se raz- ganje in bedenje. Previdni ljudje imajo doma vedno Fellerjev bolečine hladeči fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elsafluid« in so tako oboroženi proti takim budim boleznim. 1 pravlja o proračunskem provizoriju I je vsa opozicija korporativno zapu-| stila zbornico, vsled česar je bila skupščina nesklepčna ter je bila vsled tega odgođena do ponedeljka zvečer. V dobro podučenih krogih se zatrjuje, da je ministrski predsednik Pašič ponudil kralju danes demisijo celega kabineta. Verjetno je, da kralj demisije ne bo sprejel, marveč da bo skupščina razpuščena in da bodo razpisane nove volitve, ki se bodo izvršile še pod to vlado. Srbske izgube v balkanskih vojnah. Belgrad. 27. decembra. Vojno ministrstvo je izdalo statistiko o izgubah srbskih čet v obeh balkanskih vojnah. V prvi vojni je izgubila srbska vojska 6500 mrtvih in imela 7000 ranjenih, v drugi vojni, proti Bolgarski, pa je bilo 16.000 mrtvih in 17.000 ranjenih. Za kolero je umrlo 4700 oseb. Balkanska poštna in brzojavna unija. Dunaj, 27. decembra. Iz Bukarešte poročajo, da je poštna in brzojavna unija med Grško, Romunsko in Srbijo perfektna. Orijentske železnice. Dunaj. 27. decembra. Pogajanja zaradi orijentskih železnic se bodo nadaljevala meseca januarja. Pričakovati je, da se bo srbska vlada pri teh pogajanjih zavzela za to, da ostanejo proge orijentskih železnic, ki teko po srbski zemlji pod upravo srbskih državnih železnic. Črnogorska kraljica zbolela. CetirJe, 27. decembra. Zdravstveno stanje črnogorske kraljice se je nevarno poslabšalo. Kralj je pozval svoji dve hčeri na Cetinje. Hčeri sta že na potu. Bolgarski kabinet. Sofija, 27. decembra. Da omogoči sporazum z opozicijo, se je bolgarska vlada udala in ugodila zahtevi opozicije po demisiji zunanjega ministra Genadijeva. Genadijev je podal v četrtek zvečer demisijo, ki jo je kralj še isti večer sprejel. Včeraj so se vršila pogajanja z opozicijonalni-mi strankami. Vlada upa, da bo mogoč sporazum z agrarci in socijalisti. Grška. Pariz, 27. decembra. Grška vlada je obvestila francoski kabinet, da je pripravljena že v naprej se podvreči vsem obveznostim, ki ji bodo narasle vsled prevzetja dela turškega dolga. Albanija. Kelraoraja, 27. decembra. »K61-nisehe Zeitung« poroča, da je tro-zveza zadovoljna s tem, da se rok za izpraznjenje južnoalbanskih pokrajin s strani grških čet podaljša čez Novo leto. Rim, 27. decembra. Neki ugledni politik je baje izjavil, da je albansko vprašanje v principu rešeno. Novi knez, — ne kralj, — bo mogel pod zaščito velesil in zlasti Avstro - Ogrske in Italije rešiti vse naloge, ki mu jih bo nalagala njegova država. Rim, 27. decembra. Sureja beg Vlora pravi, da bo dospel princ Wied dne 20. januarja v Albanijo. Stara vlada bo odstopila ter prepustila knezu, da izvoli sam svoje svetovalce. Da bi prevzel Izmail Kemal zopet sestavo kabineta, se mu ne zdi verjetno. Knez Prenk Bib Doda je prevzel podpredsedstvo provizorične vlade. Turčija. Carigrad, 27. decembra. V krogih komiteja za enotnost in napredek vlada velika nezadovoljnost z velikim vezirjem, češ da je bil napram velesilam preveč popustljiv. Pariz, 27. decembra. Rusija je stavila baje Turčiji glede nemške vojaške misije sledeče tri pogoje: 1. General Liemann sme ostati poveljnik I. armadnega zbora v Carigradu, v slučaju vojne Turčije s kako evropsko državo pa mora takoj odložiti povelj-ništvo. 2. Turčija se zaveže, da si pridrži popolno svobodo v Dardanelah. 3. V slučaju vojne ne sme Turčija polagati v Dardanelah min. Dunaj, 27. decembra. Iz Carigrada poročajo, da pride bivši poveljnik trdnjave Janina, Esad paša, ki se je vrnil iz grškega vjetništva, pred vojno sodišče, ker je baje trdnjavo brez prave potrebe predal Grkom. Ege'ski otoki. Carigrad, 27. decembra. Baje hoče Italija vrniti Turčiji otoke v Egejskem morju samo, če prevzame Turčija jamstvo za varnost na otokih in če pošlje tja orožnike, ki pa morajo biti pod poveljništvom italijanskih častnikov. Tudi našim čitateljem priporočamo, da naroče 12 steklenic za 5 kron, ki jih pošilja franko lekarnar E. V. Fel-ler, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko), najbolje obenem s FeUerjevirni Dunaj, 27. decembra. Velesile angleškega predloga glede Egejskih otokov še vedno niso sprejele. Italija zahteva baje gotove kompenzacije in povračilo stroškov za zasedenje teh otokov. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: Rodbina Slaparjeva iz Št. Gotarda pri Trojanah 10 K, mesto venca na grob pokojnemu nadučitelju Ivanu Kauklerju. Živeli darovalci! Podpornemu društvu za sloven« ske visokošolce na Dunaju so v času od 4. do 19. decembra t. 1. darovali: 127 K 50 h: člani hrv.-slov. kluba v državnem zboru; 50 K: ostanek čistega dobička od dunajskega koncerta dne 12. novembra t. 1.; 30 kron: Alojzij Vodnik kamnarski mojster v I jubljani; po 20 K: Fran Pukić dvorni svetnik na Dunaju, I. Knez, vele-tržec v Ljubljani, Luka Sv^tec, notar v Litiji, Fran Štupica, notar pri Šent Lenartu v Slovenskih goricah. Oton Ploj, notar v Črnomlju: po 15 K: eksc dr. Mihael Napotnik. knezoškof itd. v Mariboru, dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju. dr. Josip Tičar, zdravnik itd. v Kranjski gori; po 10 kron: Ivan lic, vladni svetnik v pok. na Dunaju, Anton Susič, polkovnik v pok., in dr. Josip Sernec, odvetnik, oba v Celju, dr. Gvidon Srebre, erru odvetnik v Brežicah, dr. Mihael Truden, cm. odvetnik v Trstu, Maks Ple-teršnik, profesor v pok. v Ljubljani, Rado Jer^b, notar v Radečah, dr, Janko Sernec, zdravnik v Celju, dr. Vladimr Ravnihar, odvetnik in državni poslanec v Ljubljani. Josipina Puppo v Kranju, dr. Spešič, zdravnik v Središču, dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani, Ivan Mankoč v Trstu, dr. P. Turner v Mariboru, dr. E. Bretl, zobozdravnik v Ljubljani, dr. Josip Globevnik, odvetnik v Novem mestu, Ivan Munda, deželni vet. referent v Ljubljani, Anton Mladič, sodni svetnik v Šmarji pri Jelšah, dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani, Fran Matejčič. deželni šolski nadzornik v Trstu, Artur Lokar, notar v Ajdovščini; po 6 kron: Rajko Peru-šek, profesor v pokoju, v Ljubljani, in dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru; po 5 kron: Franc Sadnikar, trgovec v Celovcu, dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, inž. Matko Prelovšek, stavbni svetnik v Ljubljani, A. Šara-bon, trgovec v Ljubljani, Ivan Hutter v Litiji, Teodor Hribar v Gorici, dr. Jakob Toplak, L. Mikusch, Ivan Gri-čar, vsi v Ljubljani, Norbert Zanier v Št. Pavlu pri Preboldu, dr. Edvard Šerko, okrožni zdravnik na Vranskem, Ivan Mejač v Ljubljani, Peter Majdič, Jarše-Mengeš, Štefan Fer-lan, voj. računski svetnik na Dunaju, dr. Karel Schmidinger, notar v Ljubljani, Viktor Rohrman, ravno tam, H. Sehreincr, gimnazijski ravnatelj v Mariboru, dr. Otmar Brovet, zdravnik na Krku. Josip Berlisg, trgovec v ogatcu, dr. Kreft, zdravnik v Šent Jurju ob Ščavnici, dr. Josip Barle, notar v Kozjem, in Andrej Podhost-nik, župnik na Rečici ob Savi: 4 K: Josip Rudež, grad Tolsti vrh; po 3 K: Saša_ Šantel, profesor v Pazinu, Franjo Žagar, veletržic v Trstu, Franc Martslanc, okrajni višji živinozdrav-nik v Tolminu, Josip Medica v Šent Petru na Krasu, Luka Lavtar, profesor v Mariboru: po 2 K: Jakob Zni-der na Dunaju, Matej Ražun, župnik. Št. Jakob v Rožu, Ljudevit Stiasnv, okrajni šolski nadzornik, in dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske šole, oba v Krškem, Anton Kolar, župnik. Sv. Ilj pri Velenju. Vera Kolšek v Šoštanju, Matilda Sebenikar na Uncu, Ivan Engelsberger v Tržiču. Vsega ie društvo v tem času prejelo 744 K 50 v, za kar se vsem plemenitim darovalcem v imenu podpiranih visokošolcev najiskrenejše zahvaljuje. Ker smo že tekoči semester na podporah razdelili 2350 kron, prosimo novih darov na naslov blagajnika: Dr Stanko Lapajne, odvetnik, Dunaj I., Braunerstrasse 10. Naprednjak!, spominjajte se pri vsaki priliki „Narodnega sklada*, in nabirajte prispevke zanj! Današnji lisi obsega 16 stran«. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. odvajalnimi, krče lajšujočimi in prebavo pospešujočimi rabarbara krog-ljicami z znamko »Elza krogljice«, ki jih velja 6 škatljic iranko 4 krone. H .... • Pročitane časopise v šent-jabobshem oltrajii sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8, ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. decembra: Hedvika Sin-ger, zasebnica. 24 let, Gosposka ulica 4. Dne 24. decembra: Frančiška Ravnikar, branjevka, 66 let, Marije Terezije cesta 13. — Vera Podmel-nik, rejenka, 8 mesecev, Marije Terezije cesta 19. Dne 25. decembra: Anton Prus-nik, bivši Čevljar, 77 let, Velika čolnarska ulica 10. Dne 26. decembra: Josip Kan-duSer, jurist, 22 let, Zaloška cesta 11. — Oče Tadej Gregorič, frančiškan, 83 let, Marijin trg 4. Dne 27. decembra: Primož Toni, bivši čevljar, 79 let, Radeckega cesta 9. — Neža Župoni, goslačeva žena, 84 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 22. decembra: Anton Mi-klavčič, Žagar, 57 let. — Ignacij Pod-logar, ubožec, 26 let. — Ivan Konstantin, delavec, 34 let. Dne 24. decembra: Urban Gantar, rudar, 64 let. Dne 25. decembra: Josip Suha-domik, dninar, 63 let. Geno domača zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „ftžollovega Seldlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatijica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33 AH veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1._(3578) Jutri ali pojutršnjem si lahko danes še popolnoma zdrav človek s prepihom, prehlajenjem ali vlažnostjo nakoplje revmatizem, trd vrat, trganje po udih, nevralgijo ali po nezgodi izpahnjenje, otekline, opečeni-ne itd. in je zatorej dobro, ako je pri hiši Fellerjev bolečine tolažeči rastlinsko esenčni fluid z znamko »Elsa-fltiid«. 12 steklenic za 5 K franko naj bi si vsak bralec naročil od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 238 (Hrvatsko), da imate ob po- I trebi takoj pri roki to dragoceno do-mače zdravilo. Tudi Fellerja odvajalne kroglice z znamko »EIsa kroglice« 6 škatljic za 4 K se lahko kar obenem naroče. Oba izdelka skupaj sta zanesljiva domača lekarna, ki v prav mnogih slučajih dragoceno služi in ki bi jo vsakdo moral imeti. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka v Ljubljani". Uradni karti danajske bone 2 7. decembra !913a **ttiibflm papirji. H 0tunl i BI,*e"' 4°/0 majeve renta .... 4*2°/e srebrna renta .... 4°f0 avstr. kronska renta . . 4Vo ort. „ „ . . 4°'0 kranjsko deželno posojilo 4% k. o. čefike dež. banke . Srečk« Iz i. 1P60 '/i l . n n '864 ..... i, tiske • ■ ■ ■ . „ zemeljske I. Izdaje . i, » u. „ . M odrske hlpotečne , . „ dan. komunalne . . „ evttr. kreditne . . . „ ljubljanske .... ii avstr. rde?, križa . . >■ °ffr. n rt t • „ baz'Mka . . I i . „ tnrlke . . f*f g . Oslatoo* f jublfanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe • . Južne železnice , • • , . Državne železnice . . , . Alplne-.Montan ..... Češke sladkorne družbe . . Zivnostemtke banke. . . . Valate. • " ♦ 8260 864S 83 50 82 — 85 30 445 — 689 — 289 50 287 — 244 75 229 — 475-— 477 — 62 — 53-3175 20 75 230-— 410 — 631 25 51725 102 60 708 25 78675 336 — 274-50 11-38 117C5 95-30 94-70 252-50 82 80 86 65 83 70 82 20 94-50 86-30 Cekini . Marke , Franki Lire • • Rtibljl . Žitne eene v Budimpei Dne 27. decembra 1913. Termin. Pšenica za apr. 1914. . . za 50 kg Rž za apr. 1914 . . . . za 50 kg Oves za apr. 1914. . . . za 50 kg Koruza za mai 1914 • * ■ za 50 kg Meteorolosično poročilo. Visita atd morjem 306*2 Srednji zračni tlak 735 na del. jasno Srednja včerajšnja temperatura —20"', norm. —2-5' Padavina v 24 urah mm 0 0. Prešernove slike prodaja is pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonačv Ljubljani. 414«— i 631*25 518-25 103 60 709 25 787 75 338 — 275-50 11-42 in 8-. 95-50 94 90 253.50 fena sliki 5 kron. 372 Zajamčeno pristno 50 slivov m 4633 iropinoven K 112'—j prirodna vina K 40 — do 56— za 100 litrov prodaja 1. Ei*avaffna, Ptuj. strokovni zdravnik za ženske bolezni Hssfoil trg štev. 3. ne ordinira do 7. januarja. lm telo psleljno psris 1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 3-60, belo K 4-80, prima mehke K 6"—, veleprima K 7*20. Najboljše vrste snežno belo perje K 960. — lzfe.8 DGStelJB l^t^A nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10-—, K 12-—, K 15*— in K 18"—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-—, K 15-—, K 18—, K 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3*—, K 3-50 in k 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50, K 5-50 in K 6-—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 3350 Benedikt Saciisel, Loircs šl, 35, pri Fiznja na CešKem. umetniške,' in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v juni lin" Prešernova ulica 7. se išče takoj v trgovino, oddelek z moškimi klobuki. Prednost ima tista ki je že bila v trgovini s klobuki. Ponudbe na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. s5W { nt ^■LmV S G§! 61 v fjubljani Prešernova ulica štev. 7. I l \ priporoča kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Kasete s pisemskim papirjem. v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. OBfemalne knjižice po c^hčnIh Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za »ra3e v vseh velikostih. -Velika izber- vseh pIsarnEsMh potrebščin, svinčnikov, peres, uerosnlkv , radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila itd. §arve za š°Ie in umetnike, — Razglednice — pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. Albumi za slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje. -poezilske knige. — podobice za otroke. £eseni okvirčki za razglednice. Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče. Jfotesi in tintniki. h f Ki i i ■v l 9 l ■1 l I l l \ \ Tužntm srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra oz. teta c. kr. poštarica v p. danes 25. t m. ob 9*/j uri zvečer po dolgi, zelo mučni bolezni preminula. Pogreb drage rajnice bo 27. decembra 4V2 uri popoldan na pokopališču Sv. Petra v Podgorici. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Dolenji vasi. 4639 Dolenja vas, dne 25. decembra 1913. Žalujoči ostali. Svarilo. Podpisani svarim vsakogar, ki bi razširjal neresnične in neutemeljene vesti ki Škodijo moji obrti, da bom proti vsakemu sodnijsko postopal, ki bi še nadalje razširjal neresnične vesti. Jakob Zalaznik. kavarna, pekarna in slaščičarna Ljubljana. 21* Specijalist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni 4643 ne ordinira en teden. Iz proste roke se prodasta Prva z restavracijo se drži postajališča, ima 5 velikih sob in dr., na eni strani kostanjev, na drugi velik sadni vrt Prijetno izlet'šče in letovišče, brez konkurence. — Druga hiša je zelo sposobna za trgovino, brez konkutence; eno uro naokoli nobene trgovine Zelo redka in zelo ugodna prilika. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4628 afflgsio za K fflS—za K 58— dobavljam franko na vsako I postajo za reklamo nove vrste Iščem posestvo do 8 arov na Gorenjskem ali Spod. Štajerskem tudi s trgovino. 4636 Lettig, Elizabelhst. 52, Gradec« Meo i« in. za specerijo in manufakturo 4637 želi pieraiti mesto ia vsfoiltl v vedo znano p. Kavcija na razpolago. Dopisi poštno ležeče L ■ Ljubljana pod „agilen 1M. — -j II nT ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garacijo. Ođpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev »Ringschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za rokodelce po cenah na debelo. k Weissbero, M\ H. Untere 11 iil. Hrvaška kores- 3709 Ceniki gratis in franko. — pondenca. it * i »•ara arja kateri se pri meni lahko izuči kletarstva. — Nadalje rabim 4627 kateri bi nadzoroval 10" parov lnstnih konj. — Sprejme se tudi več kateri znajo pri hlodih po gozdu dtlati. Ponudbe na A. Raffež, vinska trgovina in parna žaga Kočevje. ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico bolezni v mehurju, kjer drugi pomočki odpovedo. Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13 eno zdravljenje. — Izdeluje Delta UMoire de Prodni!? (Mesa Pariš Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko: Ervia Lsđoier, lek. Bnsl2P8sta !V. Mczeam-kosnt 21. po povzetju ali ako se znesek pošlje napre. Vino! Vin-i Gospodom gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem odprl na Lavrici pri Ljubljani (preje Lenče). Zagotavljam, da imam in bodem imel le pristna, naravna vina, ker kupujem naravnost od kmetov-vinogradnikov lastni pridelek. Vzorce poSiljam poštnine prosto. Se priporočam 4631 Ivan Ogria Lavrica pri Llubljani. v večjem trgu ali mestu, priznano dobro idoča, se vzame v najem ali hupi s 1. svečanom 1914. Ponudbe se sprejmejo pod: „Ugodna kurčila81, postno ležeče L^rov^e, Koro-iko. 4534 Cebelni med iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po h kg po povzetju za K 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoe međa (Erster uner. Bienenhonig-Ex-port) BALATONFO K A JAR, (Ogrsko). Moški in ženske, ki so pri boleznih sečne cevi (iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seemann. Soramerfeld 83. (Bez. Frankfcrt - Oder.) Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. ki bi prevzel v akord izdelavo bukovih parketov po K 8*— od 1000 kom., se takoj spre* me. Parketno tovarno, stanovanje, drva in svečavo ima brezplačno na razpolago. Reflektira se le na debro moč, ki bi imela svoje že izurjene delavce. Zaslužek je trajen. Ponudbe na: IvaniSević & dr.. Konjic. Hercegovina. 1529 pri Kemična tvornicu Trafskirchen Dunaju, Llebleln & Co. Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo STEARIT (obl. varovano.) 2291 NajidealnejSe sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti. Nepremočljive fasade z apnena malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. VirJic s Comp.. Ljubljana Proda se \\w il 62 v Domžalah pare. It 325/1, vlož. št. 91 kat. obč. Domžale. V imenovani hiši se je izvrševala do sedaj Špecerijska obrt v zvezi s prodajo tobaka in gostilniško obrtjo. 4193 Poizve se pri lastniku Ivan Ka-stelicu v Ljubljani med 9. in 12. uro dopoldne v pisarni železolivarne, strolarne in ključavničarske tovarne Ka-stelic & Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 48. i-r-ir*i r*VV- Ar*--* —- — * ,.iWi — ■ j-i Vinko jfojdič vaijčni in v Kiju ——— (Kranjsko). i Največja proizvajanja priznano raj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 65 V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgraria, Trstu, Pnlfu, Reki, Zadru, Snljern, Srcegnovem, Kotoru Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu* Znomostu, Bolcanu in Tri de n tu. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. 2U DDF2 35 14 Ljub ska kredit H Delniška glavnica 8,000.000 kron- t: 152 Stritarjeva ulica štev. 2. v Ljubljani Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na kupice in na tekoči račun Jf 3i 0, Knpnfe in prodaa srečke in vrednostne papirje ter Jib oferestEjs od dne vloge po čistin Ml Hr ms nm 99 91 1» se sprejme v trajno delo pri Jrtihaelu Brusu, kovaškemu mojslru Igavas, p. Stari trg pri Rakeka. Prednost imajo izvežbani kovanja živine in oko van j a voz. — Plača po dogovoru. 4566 vrste nove sode ima v zalogi 3621 Avgust Repič sodarski mojster v Ljubljani. Jf. atifativno najfinejšo in nogam najbolj prilejjno obutev ?a dame in gosoode, trave ruske g a to še goma~e i. t. d, priporoča hnglo zaloga čevljev ^TltOTl /VOUa%, JL/Ub /Uria, S^nburgova ui ?. ¥se!i vrst po dnevnem korzu. :: Kopi se dobro ohranjen Dleselov motor do 30 ali 35 konj. moči. Počaka se nanj tudi pol leta. Ponudbe in cena na F. Kram-bemer, veleposestnik Gočeva p-sv. Lenarti Štajersko. 4 97 I Franc Furlan f I naslednik Faschingois vdove I ključavničarstvo In zaloga štedilnikov \ se nahaja: 535 | Ambrožev trg štev. 9.1 3 5&X&CO$/?0& UI Edina prodaja (Alleinverkauf). BSsendorfer, Holzl Heitzman Forster, Rud. Steizhanimer, Gebrfider Stingl. — Laub. GIoss in Hofnann na obroke od K 15"— in 20a— naprej. 53 23« ALFO nčltelj Glasbene Katice ic edini zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodišča. Največja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij na avstr. jugu. »S.3E?a Ljnbljana, Kongresni št. 15. i "X" = Velikanska izbera v vseh modernih slogih in lesnih barvah. — Oglejte si klavirje z angleško Erard in francosko Lezoff — mehaniko. — 10 letna postavno obvezna garancija Najcenejša izposojevalnica. — Ugodna zamena. Uglaševanjc in popravila strokovno in Ceno. — Tu omenjene naiboljde fabrikate imam za Kranjsko le faz v zalogi zato svarim pred nakupom falzifikatov in navideznega poZelna pri trgovcih, ki nimajo niti enega pomem-======= bnega fabrikata v zalogi pa se drznejo kričati o dobrem blagu.--- (Vorarbeiter) spretnega strugar j a ter ene 7 a kljnčavničarjai ki morata biti vešča vseh boljših del v strojarni za dobro plačo in stalno službo. Nastop takoj. Tovarna orodja in vint Borov!je9 Koroško. 4592 • • i • v elegantni obliki priporoča IZltfliCc Narodna tiskarna. 1889. 25 letni obstoj domače tvrdke. Juvelir fia trgovec z urami Ljubljana y WoBfova ulica štev. 3. Velika izbira jnvelov, zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih ur. Prvovrstno blago svet. tovarn. V jubil. leta izredno nizke cene. Krasni predmeti za Movoletn Lastna delavnica z električnim obratom. Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI —— LJUBLJANA. , Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev, priporoča: Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Marijin trg št. 1. Vse vrste i ii firnežev, n u čopičev, u ii lakov, ii Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Naslov zadostuje; 1 Ao Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj ii Ceniki zastonj it Cilindri. Klobuki. Cepiče. Kravate. Rokavice. Žepni robci. Naramnice. Zapestni gumbi. Palice. Dežniki. ! Predno kupite ! oglejte si pravkar došle novosti za novoletna darila v novi modni trgovini T. KB LJUBLJANA Franca Jožefa cesta štev. 3. Srajce bele in barvaste. Spalne srajce. Spodnje hlače. Trikot perilo prof. dr. G. Jaegra, Pleteni telovniki. Gamaše. Galoše Ltd. M2F 296 štev. »SLOVENSKI NAROD", ane 27. decemora 1913. btran S. „Stopy hour". Ljudje, ki so bili v Ameriki pa niso samo lovili dolarje, ampak tudi spoznali ameriško življenje in razne javne uredbe, vedo mnogo zanimivega povedati o »urah za pravljice«, ki jih tamkaj v javnih knjižnicah prirejajo za otroke. V Bostonu, v New Yorku, v Chicagu in v mnogih drugih mestih je navadno ob 5. uri popoldne »ura za pravljice« — story hour. Otrok se zbere vedno toliko, da je dvorana natlačeno polna in dostikrat je na-vzočnih tudi vse polno mater, tudi takih, ki še angleškega jezika niso zmožne. Tem materam zadostuje, da vidijo na obrazih svojih otrok, kako veselje in kak užitek jim je poslušanje bajk in pravljic. Spoznanje, da so bajke in pravljice velikega pomena za vzgojo duha, srca in značaja otrok, je že staro, a samo praktični Amerikanci so znali poskrbeti za uresničenje tega spoznanja. Uvedli so v javnih knjižnicah čitanje pravljic in bajk za otroke. V javnih knjižnicah so skoro povsod nastavljene same knjižničarke. To je tam dobro plačan ženski poklic. A pri oddajanju teh lužb je eno prvih vprašanj: Ali znate pravljice citati? V Ameriki ne pazijo samo, da se otrokom čitajo dobre pravljice, ampak pazijo tudi na to, da je čitanje lepo in dobro. Ne da se popisati, kak vpliv ima to na otroke. Poslušati lepo, umetniško čitanje bajk in pravljic, je zanje največje veselje, užitek vseh užitkov in vpliva nanje v vzgojnem ožini kar najbolje. Taki otroci postanejo dovzetni za vse, kar je lepo, v njih srcih vzklijejo najplemenitejši čuti in postanejo polni živahnosti in agilnosti. V Bostonu in v Ne\v Yorku je izšlo že vse polno knjig, ki uče, kake pravljice in bajke je otrokom čitati in kako jih je čitati. Ti nauki zahtevajo posebno, naj se otrokom čitajo pravljice iz njihovih staršev domovine. Nemškim otrokom se čitajo Orimmmove bajke,zamorskim vesele povesti Briarja Rabitta, irskim skrivnostne pravljice o rojenicah, a v zadnjem času se čitajo otrokom slovenskih staršev tudi slovenske pravljice — seveda vse v angleškem jeziku. Znameniti angleški pedagog Everett piše v svoji »Story Telling and Education«: »Pravljice naj v naših časih igrajo pri vzgoji zopet tisto vlogo, kakor v prazgodovinskih časih. Takrat so po pravljicah učili ljudstvo vere in nravnosti, vzdrževali po njih tradicijje in gojili domoljubje. Današnja šola nauči otroke sicer mnogo koristnih reči, a vendar jim ne daje tega, kar so jim dajale pravljice in bajke. Naj ta nedostatek šolske vzgoje nadomeste javno čitanje pravljic« Nemški učitelj Te\vs, urednik glasila društva za ljudsko prosveto, se v svojem listu z veliko vnemo zavzema za posnemanje ameriškega izgleda. Ta učitelj piše: dobro pripovedovati in citati znati, to spada med najvažnejše naloge učiteljev. V šolah se sicer mladina mnogočesa nauči, 5 toda v šolah se vse premalo čita in premalo pripoveduje in vse čitanje in pripovedovanje je tako neslano moralizujoče, da ne zaleže skoro nič. V šolah se premalo čita in premalo pripovedule, preveč pa izprašuje in dresira. Šola duši otročjo fantazijo in ubija v otrokih polet. Metodika pri šolski vzgoji je na sebi sicer lepa stvar, a vendar le postranskega pomena, le tehničen pripomoček, drugega nič. Dobro in lepo pripovedovanje bajk in pravjic je znamenit vzgojni pripomoček in spada med najvažnejša spopolnila šolskega poduka. Pripovedovanje bajk in pravljic vpliva ugodno na otročje duše in srca, razvija njih fantazijo, jim vceplja domoljubno mišljenje in budi v njih zgovrnost. Iz malobesednih otrok postanejo le čmerni ljudje, zgovorni otroci, ki se nauče lepo in gladko govoriti in pripovedovati, tudi pozneje o življenju laglje izhajajo.« Slovani imamo pravi zaklad najlepših pravljic in bajk, a kako malo ljudi je še, ki jih poznajo. Kakor zamira narodna pesem, tako padajo v pozabo tudi narodne pravljice in bajke. Naša mladinska literatura je sicer že precej znatna, a dosti ni vredna. Spisovanje mladinskih spisov je menda postalo industrija, kakor spisovanje molitvenikov. »Slovenska Matica« izdaja narodne pesmi z najbolj neumnimi varijacijami, samo da ugodi kaprici nekaterih znanstvenikov ter potrosi za to ogromne vsote — kdaj bo že prišla do tega, da bi izdala narodne pravljice in bajke? Slovenskim materam priporočamo, naj kolikor jim je možno, posnemajo izgled Američanov in naj šolsko vzgo- jo izpopolnjujejo s tem, da v lepi obliki pripovedujejo svojim otrokom naše narodne pravljice, saj je gotovo, da ostanejo »story hour« Še dolgo časa samo ameriška uredba. HS z veliko ribo, osličem no Mu i zna« pristne Seat-tm emulzije iz ribjega olje in samo ta je napravljena na preizku šen Scottov način. Ker pa je mnoge več ali manj malovrednih ponaredb katerih zavitki so Scottovi emulzij zmotno enako ponarejeni pazite pri na ku pu natanko na na*o ribičevo varstven* znamko in zavračajte vse ponaredb' Cena originalni steklenici 2 K KO v. dobiva se po vse lekarnah Proti vnr>5ilin:vi "O v v pitmenlh tnamka ■ doh te od tvrdke SCOTT & BRO\VNE d. o r. na Dunajn VJ sklicevaje se na naš list enkratno vpoSiljatev poixku5nje o> kake lekarne. Kdor je izpostavljen mokrot; trpi večkrat na revmatizmu, trganj: in ozeblinah. Dobrodejno, točrv učinkujoče vteralo, ki se hitro prilju bi je Contrheurnan iz lekarne B Fragner v Pragi. Glej inserat. _________III. b. Od leta 1868 napref se Eergerjev; ke'ranovzs mala v AvŠtro-Oprski in ro vsel kulturnih državah rabijo za umivanje in kopeli proti izpuščajem na koži in . nečistostim kože Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno znamko in podpis tvorniške firme G. Hell & Comp., ker sice: mila niso pristna, že 40 let v prometu uve dena T LJubljana Židovska u3ica štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dan?e, gospođe in otroke ic vedno na izaero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno In po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 .... .... -■:&S£FQ8BS3km*JUtaaSRI ■ > - Pozor! i m 1 ".' - Frcti 22 i Hi! 10 iiborno delale dobro znana anf isepiična Melusine ustna in zobna voda ki ctrdi dlesno in odstranjufe neprijetno sapo iz ost. 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusfeka v Ljnblfanl, Hesifeva cesta ćtev. 1 poleg Franc -Jožefovega jubilejnega mostu. V te? lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melnsine-astna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosini vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnslne-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar Pozor! ."aznan'am vsem odjemalcem za Drože, da sem reselil svojo znano tovarno v lastno hišo na 'rakovski nasip it 26 ter jo uredil na vodno ilo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez :onkurence po nizkih cenah in z najboljšim 'agom. — Opozarjam pa, da mo;e materčine 'rože so za 50% boljše od vsakih špiritnih irož. Spiritne so mehke in vsebujejo vedo, zato jih nudi konkurenca po SO vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s ^.ošteva njem tovarnar drož 3627 ; konst oriiSbi sv. Cirila in J&bBa. fermenar in sedlar v LJubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočani svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih ®pz*&!B ■--krasno ooreml« en9 ===== kočije, druge vozoife in najrazličnejšo vpreino opravo katero imam vedno vTzalosi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče poirefo-b: ščine, že obrabljene vozove in c: ■ ■ konjske oprave. ———— : za gospode : Lfafelfaiia, Franca Jožefa cesta 3. je san\paryec dooratrv, aristokracije. Us\m\ovl}cr\o 17**5 Misno Miffi W pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. Scpujte ln zahtevajte edino le je najboljši. Glavna zaloga pri M slo?, zalogi lm in roma na debelo ? LlabllanK Rožna elita štev. 41. 53 Sjubljana, SoSna ulica. Podpirajte domačo indirstrijo! Stare nogavice so ceno podpletutejo! Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. £i aini stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delana brez agentov, so ceno veliko nižje. M i neprava lite. Povest. — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s posto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in : Opsiov pnjffil: Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 viiL, vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. veseli knjigi priporoča najtopleje ffaroBna knjigarna v Ljubljani. Dobro blago se samo hvali! 2F\ Tura vgEsaševalec gEasovirjev in trgovec glasbil Liiabljana, PoSjanska cesta 13* Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev, gosli, gltar, tambaric. citer, harmonik itd. Najboljše strnne wWeicliold" in drn?e ter vse potrebščine glasbil — Janičim pismeno 10 let. — Zavod za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega glasbenega orodja. Najcenejša posojevafnica. Vejlašujcm »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Eđirri samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseli glasbenih inštrumentov Je na Kranjskem koncesionlrana tvrdka f. 6. Jurasek. Za priporoča svojo veliko zalogo Ijsittiis trsovi Franca Jožefa cesta 3. Solidna postrežba. — Najnižje cene. v !ijnl?i!aal, Židovska ulica štev. 5. Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenili vezenin kakor tudi k teran pripadajoči materija!. Montiranje, predtiskarija, tam-.\ buriranje in plisiranje. .\ i vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v .Hnrodni knlisarni* Prešernova ulica št 7. Stran iD. ,5LOVfir>raXi rvARUu*, ane 2r. aecemora tsra. J3b stev. v Ojstrškl vasi pri Ši Jurju ob Taboru, (Ocvir-kovo). Posestvo oddaljeno 10 minut od državne ceste, obsega 13 oralov njiv, gozda, travnikov, z dobro idočo Žago in mlinom. Hiša je zidana, zraven so vsa gospodarska poslopja. Sadnega vrta so 3 orali, hmelja čez 2000 drogov. Proda se z vsemi premičninami ter pohištvom vred 8000 kron lahko ostane. 4646 4630 Zenitna ponudba! Samostojen obrtnik, 39 let star, samski, želi z gospodično 25—35 let staro stopiti v zakon. Zavoljo razširjenja mojega obrta je nekaj denarja potrebno. — Ponudbe pod „bela cvetlica11 na uprav. .Slov. Naroda*.,:^ kožne hibe, solnčne pege, ogrci, raskava, ordečela in razpokana koža ter druge napake polti, izginejo takoj, edino in samo z desetletja preiskušeno in od strokovnjakov sijajno potrjeno in oblastveno za neškodljivo preiskano 3979 dr. A. Rixa pasta Pompadour Ob neučinkovanju denar nazaj. Poizkusni lonček K V— večji lonček K 3-—. Kosme-tikum dr. A. Rixa laboratorij na Dunaju IX., Berggasse 17/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu« parfumerija A. Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara). Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kp. sivega, dobrega, puli enega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinega snežnobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 30 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 k; papre? travko. zsotovlfene posteSelž5^ S^s-s nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 Cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 13 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S Benisch, Dešenice St. 767, Češko. 1 Za izvoz na Balkan namenjene, pa zaradi ustavljenja vojne tu pridržane konjske odeje iz pristne brnske himalajske volne, ter neskončno tople in sa zimo neutrpljlre, okoli 200 cm dolge in okoli 140 cm široke, sive, drap in rjave, 7 lepimi barvastimi bordu-rami, se prodajajo samo kratek čas za polovično izdelovalno ceno komad samo po B 2*90. Te zimske konjske odeje so vredne dvonfega denarja in se dobivajo pri meni, samo dokler bo kal zaloge po 3731 nastopnih senzacijskih cenah: Po povzetju prodaja samo: 1 zimska konjska odeja stane samo • . 3 zimske konjske odeje stanejo samo 6 zimskih konjskih odej stane samo • t K 2-90 8-25 16-— M Swoboda, Dunaj IH/2, Hiessgasse 13-23. S&11IO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe. Najkrajša vožnja iz Mavre v Nev To Veliavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino nr» v 3439 Ed. Smarda oblastveno potr; ena potovalna pisarna v L!aDM^inl. Đanalska cesfa 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri »Figovca*. Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najniži! ceni. Izdaja vozne listke no vseb žele micah sa prirefanie zabavnih in romarskih vlakov. Vea pojasnila istofans brezo ačno C. kr. avstriiske eželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe v navadnih uradnih urah pri deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg 1) za znesek 2 60. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. decembra 1913. 1++U 6606 18 DD ^104 29 Za hratek čas. — No, prijatelj, kako se ti pa kaj godi, eh — kako? = Kako! Saj vendar vidiš: izvrstno, res izvrstno. In tebi, prijatelj? — Ne posebno. Zdaj me boli to, zdaj kaj drugega. E, ljubo zdravje, to mi dela skrbi. = Vidiš, jaz sem se pa teh skrbi popolnoma otresel. Poklical sem zdravnika in sem mu rekel: če mi pomagate, da postanem šestdeset let star, dobite 5000 K, če postanem sedemdeset let star, dobite 10.000 K, če me pa spravite na osemdeset let, dobite 20.000 K. No, zdaj naj si pa mesto mene zdravnik glavo beli, kako mi pomaga, da pride do denarja! Oče: Ne vem, ne vem... meni se zdi, da moja hči in vi ne bosta prav dobro izhajala. Snubec: Le zaupajte. No in če že nikakor ne pojde, vam pa po-$Hem punico čez štiri tedne nazaj.. . — A, kdo pa je bil ta trotel, ki vas je polil, milostiva. = Moj mož. — O, prosim oprostite mi... == O nič, nič; nisem huda; a priznati moram: vi spoznate ljudi na prvi pogled. ■ * * Prvi sotrudnik: Kdo pa tako zverinsko kriči v komtoarju. Drugi sotrudnik; Novi tihi solastnik naše firme. * * * Prvi lovec: Vidiš — tistemu kmetu sem jaz lani rešil življenje. Drugi lovec: Lej no! Kako pa je to bilo? Prvi lovec; Ustrelil sem na srno pa sem zadel kmetov klobuk, če bi bil zadel pa ped nižje, pa bi bil kmeta ustrelil. * * * Visokošolec: Oh, gospodična, tega ne razumem, kako ste mogli dati mojemu tovarišu Hlebcu prednost pred menoj. Ta človek se klati po najbolj razupitih lokalih, kjer je greh takorekoč domač... Gospodična: To pa vendar ni verjetno, gospod. Visokošolec: Pa je le res! Saj ga skoro vsak dan sam vidim v takih lokalih. •: ^ m Policijski uradnik: Kaj bi radi? Služkinja: Naša milostiva prosijo, da bi gospod Toplikar prišli s policijskim psom — naš kanarček je ušeL . * »i Gost: To je pa vendar čudno, da me nikoli pošteno ne frizirate. Brivec: Oprostite gospod, a kaj naj več storim s temi 21 lasmi, ki jih še imate na glavi? Na narodni veselici prideta v prijateljski pogovor dva gospoda, ki se prej nista poznala. Prvi gospod: Poglejte no tja — tam-le tisto damo — o, prokleto je grda ta baba. Drugi gospod: Oprostite, to je moja žena. Prvi gospod: Oh, veseli bodite, da jo imate — ta je še prava krasotica v primeri z mojo ženo. Tast; Torej danes si postal moj zet. Upam, da si z današnjo poroko končal dosedanje svoje življenje in da ne storiš nobene neumnosti več. Zet: Obljubljam! Današnja je bila zadnja! m .. * P r v a m a t i: Naš fant potrebuje vsako šolsko leto nove učne knjige. Druga mati: Oh, naš fant pa ima že tri leta ene in iste knjige in še so povsem nedotaknjene. * * * Mestni berač: Usmilite se me gospod in podelite mi malo podporo. Ubog slepec sem. Nisem bil vedno v takem položaju ... Gospod: Vem, vem, snoči ste še videli, samo gluhonemi ste bili.. - — No, ljuba prijateljica, kaj pa sf ti darovala svojemu možu za Božič. =s Sto cigar. — A! Koliko pa so veljale? = Dvajset vinarjev. — To vendar ni mogoče! '= O, dal dvajset vinarjev sem namreč dala za skrinjico — cigare sem pa med letom nabrala iz žepa mojega moža. > — Poglej no, kako je mesec no-coi spet bled . ., •= Pa najbrž vse noči nič ne spi, « Fajmošter Jaka se je dal pregovoriti in je z nekaterimi tovariši šel na Triglav. Prisedši do nevarnega mesta, se je Jaka nezaupno ustavil. Tu je nevarnost največja, ga je podražil eden tovarišev. Tu je že marsikdo končal življenje. 2e cele družbe so se tu ubile. No, pa le pojdimo naprej. Nija, je zastokal fajmošter torej velika nevarnost. No, le pojdimo, le pojdimo, gospod župnik. Nak, se je odložil fajmošter Jaka, snejmo in spijmo prej, kar smo seboj prinesli: če se že ubijemo, pa saj salame ne bodo izgubljene in se vino ne bo razlilo. — O, soseda, kje sta pa danes vaša dva fanta. = Pepček je šel po liter vina za očeta. Joško pa je šel Pepčka klicat, naj hiti .. . * * * — Kaj je res, da ima vaš sin kleptomanijo. = Da, da... zdravniki pravijo. — Pa vendar... če tako kaj ukrade, to mora biti za vas strašno neprijetno. = Res, strašno neprijetno, kadar ga ujamejo. * , * — Gospod Hrast, pojdite hitro domov ... tat je ravnokar pri vas vlomil in pleza skozi okno v sobo. = Hoho — ta revež — moja stara bo mislila, da sem jaz — oh, revež ... Pred gledališko blagajno se je prigugal fajmošter Jaka, se srečno vjel za polico pri okencu in zahteval vstopnico. »En nobel sedež mi dajte...« »Ne zamerite prečastiti gospod ■— pa danes res ne gre...« »A mislite, da ne bom plačal...?« »Ne, ne, prečastiti gospod . . . ampak taki - le vendar ne morete v gledališče ... ne zamerite, ampak . .. prečastiti gospod ... vi ste pijani.« »Ali mislite vi, da bi jaz sploh v teater šel, če bi bil trezen? Od vseh organov, ki tvorijo notranjost človeka, sta za telesno dobrobit želodec in črevo odločno najvažnejša. Ako jih z rednim, zmernim življenjem ohranjamo v dobrem stanju, s tem tudi odpade poglavitni pogoj bolezni vseh drugih organov. Zatorej je lahko uvideti, da najmanjše motenje prebave na ves organizem vpliva in mora imeti za posledico slabo tvoritev sokov in obolelosti. Zato je pa važno, poiskati prava sredstva, ki morejo prebavo urejati, doseči pravilno mešanje krvi in odstraniti skvarjene aH pomankljive sestavine krvi. Tako preizkušeno sredstvo je že desetletja po vsem Avstrijskem splošno znani ter v vasi in mestu, po hribih in dolinah od vseh cenjeni dr. Rose balzam iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Mnogo je preizkušena naravna pri kamenu in boleznih mehurja koi sredstvo spojolno 9 se5no kislino. Zalige v Ljubljani: Mihael lastetr. Peter Lussik ia JL kmm. om™ orui« i |iiiim»niiiiiiiiiiimiimii! pletilni stroj se ceno proda« 4539 Naslov pove upravništvo »SIot. Naroda«. Isjiif evf f Boro vališ puškar w Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih 9 osek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pra-dsla|e stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, vse puške so nr. c kr. preskuse** valnlcf in od mene preizkušene. — Uu«tro-39 van I ceniki zastonj. M narisi pospešujejo povrnitev oslabelih moči s 4463 tabletami Evaton. Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov. Poizkušnja K 420, polovični karton K 10—, cel karton K 18'— po povzetju ali denar naprej. St. Markos-Apotbeke, tvornica farm. specialnih izdelkov, Dunaj UL, Haupt-strasse 130. V Ljubljani lekarna Piccoli in lekarna pri Zlatem jelenu. težavah bi ne smeli opustiti enkrat poizkusiti dr. Jos. Trauba lElsdUi pnM besedna znamka GASTRICIN UiamUil jife srtijfo pri rahnoidec!^ tdavai, hktr 1. pr. jereft. vtes^arinjn, pMnji. tiflrja lt]mA:t. ako » kstsa Trflguje i.t.t, kiiar fcfi pri Je tRka H$liTi:ii Iskftnih črevesnih bclefmah. Glavna zaloga: Štora a*>otheke Ihiui IT., fmritarsfnn« 2 S, Hiriliagne H. PoizkuSnj« in prospekti gg. zdravnikom gratis in franko. Dobiva se po vseh Uhara?h. Velika fkatljica K 3,— Zbirka Stilih hm v slovenskem jeziku. I. zvezek: SSssess&I sakoa o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1S62 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z rine 17. dec 1S62 št d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V plzino vsiaa 6 K; bo pošti 0 £ 20 vin. $žroSna knjigarna v Ljubljani* M M Novoletna inventurna prodaja. Ker je preostalo mnogo blaga, se bode radi generalne inventure razprsdajalo po najniijih cenah, n. pr. zimske suknje prej K 40'—, do K 50*—, seda) K 20'— do K 24'—, moderni raglani m obleke prej K 30'— do K 60'— sedaj K 15'— do K 25'—. Isiotako sc prodaja damska konfekcija pod polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. BEBNATOV1C, MESTNI TRG 5—6. M H Previdni kolesar lahko prihrani mnogo časa in denar j a, oko v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. — Ne zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno m v najkrajšem času s t roko vn jaška do vršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih. K AR L CAMEHN1K $ Ko. Spec. trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. LJUBLJANA. Kniga se dobiva v „Narodni knjigarni" v Prešernovi ulici v Ljubljani in stane broširana 2 kroni, vezana 3 K 20 v. s pošto 20 vinarjev več. bolelostib. KOpilt Učižol] A. Sch. v Selmorafna. Trpel sem na hudem in trdovratnem katarju, ki ga je Sirolin »Roche« takoj omilil. Ta izdelek tudi pospešuje tek. Stepcik B. Sp. v W. (Alzonja). Moj bronhialni katar je Sirolin »Roche« prav hitro odstranil; zakaj ozdravljenje je nastopilo obenem z zaužitjem Siro-= lina »Roche«. ===== E. S. dvorni operni poveo H., D. Imel sem močan kašelj in sem na naredbo g. dr. S. rabil Sirolin »Roche«. - TJspch je bil sijajen. 1 Povoo H. B. v GnrihiL Sirolin »Roche« mi že ve5 nego leto dni izborno služi. Na njegove uspehe bom v strokovnem časopisu »Der r. neue Weg« opororil v članku, i: J Pri InSIueaoi, amdiiki, plfnoaili boleznih je Sirolin ..Roche" nentrpljiv pomočok fačećega aSinha na pljata In ves organizem. Sirolin „Seshe" je Izborne slaeti in fe posebno pripraven za odvraealno zdravljenje. Sirolin „Boche" ae dobi po vseh lekarnah, 4 S or. z. iz&L jesensko kakor tudi najnovejše oblike pri: 1 LJubljana ■h Mestni trg 19—Stari trg S. Pod nadzorstvom staršev se sprejme takoj krepak dečko kot vajenect v manufakturno trgovino Janko Češnik v Ljubljani. za gospode in dame 60 gramov težka, K 140*—( mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupii uro in verižico, naj piše takoj. R Lechner, Bfeclava (Lundenburg) 299 trgovina z zlatnino. . nečistosti kože Pinosol kakor ogrce, prišče, tolščavost kože, hrapavo in razpokano kožo odstrani ki obsega zdravilne sestavine katrana izolirane in proste dišečih, barvovitih in lepljivih snovi in ki je po opazovanjih graške dermatologične klinike učinkovitejši nego oficinalne vrste ko-trana. Rabimo ga najbolje v obliki tekočega Pinosolovega mila (v steklenicah po K 1*— in K 2'50 ki trajata dolgo.) Kdor je navajen trdih mil naj rabi Pinosolovo boraksovo milo. (80 vinarjev) ali Pinosolovo žveplenomlečno miio (90 vinarjev.) Proti kožnim boleznim 5n izpuščanjem priporočajo zdravniki gotovo 10% Pinosolovo milo in Pinosolovo žvepleno milo. Za izmivanje glave proti izoadaniu las, prhljaju itd. služi tekoče Pinosolovo milo za lase po K 1*— in K 2.50 (dolgotrajna poraba.) V lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Izdelovalnice Pinosola G. Hell & Komp., Opava, Dunaj L, Helferstorferstrasse 11-13. V Ljubljani: drogorija B. ČvanCara in Anton Kane hripavosti, kataru in zasle-zenju, kpčnemu in oslovskemu kašlju, nego slastne Kaiserieve prsne karamele s „tremi jelkami'*, not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeli. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562 Zavitek 20 In 40 vin., skatl]a 60 v. Prodaja flh v Mabljani: Ubatd pt. Trnkoczy, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. O Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čižmar, lekarna. AnL Kane, dro« (jerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". Danici Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna, Novo mesto. C Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jut Hus. lekarna pri Mar. P. Vipava. MI an Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija, Karel Savnik, lekarna pri .Sv. Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, lekarna v Sk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče. Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandusar. tre Mengeš. Jos. Ancik, lekarna V Ribnci. ? R. Hočevar, lek na Vrhniki Edor si hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček, naj zabteva izrecno ir Ottoman. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. 66 Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se 12 vplačili. „«S NAVIJA ■•■ - .-. vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« - Rezerva! fondi S 58^451.432-53 — Izplačano ođškođajns in kaoltalife E 123,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodao upravo. ■ ■■■■-i Vaa pojasnila dale: ■■ 1 ■■■■ ■ ■ ■ ■■ Emnalno ostvtn i Ljiiiaiii » Gosooihl uliti itn. IZ. Zavaruje poslopja in nremičnlne proti požarnim škodam do najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte' Devin-Buckau. Podružnica i Dunaj EII9 Am geumarkt 21. ii 2 mm 1Đ jjtjgj gare. Originalna konstrukcija Wolf 10—800 k. s. 3'49 Jfejiziatneiia poraba sile za vse obrti. V celem izdelanih okoli 1 milijon k. s. Gospodinje i f Pozor!! Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke Žagarja in brusača žag, ki se razume tudi na venecijanko in polnojarmenik, pridnega, poštenega in treznega spreliren s 1. februarjem 1.1914. v stalno službo. Prošnjam je pridejati prepise izpričeval, zahtevek plače in navesti dosedanje službovanje. Ponudbe na: A. Rovan, parna žaga Co!f pri Vipavi. 4377 Lasne bite najfineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vso vrste lasno podlago in mrežice — barva za lase in brado l9Nerll" po 2 in 4 H — toaletne potrebščino — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (vogal Mestnega la Starega trga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase MARGARI 99 'i ni rastlinska margarina. ..UNIKUEvI" se.izdeluje iz najčistejše go-^uniivucn ycje oblstne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav. Lfi'-mjK!! nabavni Metek. 95 91 cenejši od na- 0 vadnega presnega SJjgMj BLA&ftlSOHEINO¥ UAS C if 8R SUS ii |e resnično edino in WSKkUB¥B pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano Izdelovanje L3L&EK&SCHE3NA „UNIKUM" je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to Cenjen a gospodin ja ! :-: Ne daite se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: pečenje ... < .. - p .....>- maslen kruh " MARGARINO praćenje fc^foairale samo BLAIMSCHEINA f/. rJ I K Dobiva se povsod. — Poizkusnje gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. Kmetska po p^5? ^ Contrheumun Con^rtieuman ConMienmon je racionalno ia u fiinkovitih seatarin napravljeno sred-stvo. mnojri gg. adravni-ki rabijo v premnogih alučaiih i najboljšim uspehom. miri revmatične.' protinaVe in nevral gične bolečine, od stran j a čut Roma tenja na vieblih mestih in oteklin v členkih. •e uradi točnega učinka čimdalje bolj rabi. Ne dajte si vsiliti kakih nadomestil. Lonček K 1-— Ako pofljete naprej II 1*50 dobite franko 1 lontek . . 5*— w . 5 IsiEkoi. • . • • 9— . .10 lonUn. Izdelovanje in zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji. Praga lil., št. 203. Pazite na ime izdelka in izdelovalca Zaloga v lekarnah. I li I ^ [J Y*\ obrestuje hranilne vloge po čistih rji W Rezervni zaklad nad li 800.000. ilce y LJubljani brez odbitka rentnega 8avka. Ustanovljena leta 1881. M C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopae dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in_ arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrlljcfočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 4355 raznih uradov in na j si ovit e j ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. mm. Zahtevajte gratis in franko moj katalog o littioaitai svetili za vsako porabo. — Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, komoletne po K 2—, 2'40, 2 80 — Električne ročne svetiljke v kovinskih škatljah po K 4— in 5*—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4-50. Acetilenske ročne svetiljke iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4*—, 5'—, 6—. Po povzetju razpošilja Veissberg, razpošilgalnic? Duša] II, Uniere Bonauslr. 23 III. Hrvaška korespondenca. van 1 JI VI # ^ Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno :: izdelane vence, Šopke in trakove. :: Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoraciiske cvetlice za dvorane in balkone, 9 Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtncj Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno :: Brzojavke: I. Bizovičar, vrtnar, Ljubi* sna. shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in 4295 natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito presnaži ali jih popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni ANA G0REC, LJUBLJANA. Specijalna trgovina s kolesi in deli. i Mafije Tereziie cesti M. i U si. Najhitrejša in najsigurnejša vožnja mm m je z ekspresn:mi cesarskimi brzoparniki: „Kaiser Wilhelm II.", „Balsar Wilhelm d. Gr.", „Sronprinc WilheSm", „SrOEprineessin Cecil'e", in z največjimi brzoparniki :: „Frtec FricsirSb W;Ihe?m"> ,,Ceorge Vscshlngton", „Columbus" Itd. i Vožnja 5 do 6 dni! Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — m. razr.I V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih Jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnih dvoran tudi posebni šetalni krov, kopeli! itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod pomikov is Ljnblfane vsak torek ln četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno! — Edino veljavne vozne listk za e parnike, kakor tudi za vse proge amerikanskih železnic pri id 35 nasproti občeznane gostilne „pri Starem Tišlerju". Izdajanje voznih listov tudi za proge: Eaitimore, Flladeliija, Galveston, Kanada, Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročiia se točno izvršujejo. flajvefia zaloga navadni!) do najfinejših otroških vozičkov in navadne do najfinejše &ff. Palrid v Lfablfani. Saznanim naračnikon m h is s oorcetjesL Ustanovljeno 1845. anto barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Appetura sukna. UUU. llLlUil Poljanski m - Ozka ulica št. 4. Sprefemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Ljubljana, Dunajsko cesto st. 13. Izborna zaloga namiznih ?n na- svetiljk »ajaove;še vrste po nizkih ceaah. M 72 r. ihhr on hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1-80. Sope? feaš®lg9 zaslfzs-raost in probla'ea^e je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil Izborna toaletna sredstva „Ada". Vedno sveže pljeve Sp&tialitete Gdđ&is'o se tu&i zdravila za člane vseh bolniških blagajn. Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani. Ffoarm. Mag. Vinuo MMM iBfearna pri zlatem orlu Ljubljana, Jurčičev trg št 2. jj rske štorje in pregrinjala za senco dobavlja ob takojšnji naročltvi voznine prosto na postajo Trst ali Polj EMANUEL KiEIN, Ednigsstadtl 66, Češko. Pletilnlca trsja in vrtnarskih šlorij. (Dopisi se prosijo v nemškem ali češkem jeziku ) 45i* —--—-j* = Žrebanje nepreklicno 10. januarja 1914. = Loterija za c. kr. policijske uradnike. Prvi glavni dobitek 30.000 K vrednosti, dalje 5 2. in 3. glavni dobitek se na željo dobitelja izplačajo kakor doslej tudi v gotovini. = Srečke po 1 K se dobivajo povsod. = mmmmmmmimmmmm izza/nag n nerei alcvge« i V. oemo zafamčeno novo in brez mahu, 1 kg sivega perja, puljenega K 1*40; boljšega K 2-40; kg polbelega perja K 3-—; kg belega perja, pulienega K 4'—; kg boljšega belega perja, puljenega K 6-—; prima belega perja, puhastega K 8'—; kg velenrima polpuha, belega K 12—j kg polpuhastega perja, sivega K 5*20; kg puha, sivega K 6'— in K 8 — ; kg puha, belega, K iO—, kg prsnega puha K 12—. Izgotovljene p©stelje -99 iz gostonitega ldečega. modrega, rumenega ali beleg3 inleta (nankinga), pernica, velikost 170 X 11S cm z dvema zglavnicama SO X 58 cm, zadosti napolnjeno z novim, sivim, ščiščenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem K 16"—; polpuhasto perje K 20*—; puh K 24*—; pernica sama K 9*—, 12*—, 14-— in 1'*—; zglavnica K 3*—, 3*50, 4*— razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, tvornica posteljnega perja Anion PoSednak, Oi»adac5 f&araasiliSferstrasse TI 3. Heug&IaioSe sa zas-ecjs ali denar naša]. Nan^ajafoSe re ccD8s p j>o': o * O '■ zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-vol'enih srečk v Avstro-Ogrski Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Mr. 20. Za ohranitev Razveš svojo soprogo, svojo hčer, svojo nevesto z najlepšim novolet-— nim darilom: isviimim = Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Novo mesto, Hrani, in Kočevfe, ali papo naših potnt&Ih. 3892 n mu že za podoiranje in nravnavo prebave za odstranitev škodljivega zagatenja, katerega posledica so mnoge bolezni, vedno učinknje jako dobrodelno t Mi talil za želode*: Znane posledice nezmernosti, napačne diete, prehla'enja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, gorečica, napenjanje, tvoritev kisline, čut polnosti in krčne bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dolgotrajnih bolezni. ! varilo! Vsi deli embalaže nosilo zak. vpisano znamko. Nikjer si re dajte vsiliti nadoifiestil. ©S^via zaloga SnUinNFP ^ inkr. dvorni dobavitelji le-. illHllllLIi, karnapri..Črnemorln*.Praga Mala strana, št 203. ogel Nerudove ulice EJBE?- Po pošti ce razpošilja vsak dan. Vćlika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. —- Po pošti ako pošljete naprej t K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. ATENTE vseh dežela izposluje inženir 94 GHAjBHAUS* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., IHariahilferstrasse št. 37. zelo solidne tvrdke Krištof ič-Bučar Ljubljana« Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Krasne Fine Moderne KOSTUME, fj| m V V m m J0P2CE, KRASNE PLAŠČE, ^ |l C ZIMSKE PLASCE, : NOČNE HALJE, s O LU LL BOE IN MUFE, KBILA. PERILO. vv m pisne za Hlgienično perilo in drage potrebščino za novorojenčke. Pošilja na izbiro iudi na deželo. Stanje denarnih viog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912: ss K 214,160.973'—. :: O. Ikt'o ifl^ prtv. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrala na Innaja. — Ustanovljena 186*. - 29 poorainte. )D)il Milili! Il]-Sl. PllK ittil (I ti JSbfflM SHIHii"). MniSki kapital in rtstrve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Ustmena fn pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadaječih transakcijah veekdar brezplačno Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-piriev, Tstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko in iz Amerike. 166 l BT Brzojavke: Prometna banka Liubljana. — Telefon Ste v. 41 Največja novoletna oceasion prodaja v angleškem skladišču oblek. Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sill-pliša in krzna, nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, kolliers in mufe. Za gospode zimske navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, modne zde je. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenj. odjeimdci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko, katera traja le do novege leta. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon štev. 132. Telefon štev 132. Priporočamo ^peciia.laa.o msKa in otroško konfekcijo Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913: k K 70,882.911--. 7- 03