Leto UX. številka Z30. V Ljubljani, v nettllo 10. olitcbra 19Z6. Ceno Din T •ihaja vsak dan popoldne« izvzemal nedelje in praznike. — inseraii j petit i 2 D, do 100 vrsi 2L) 50 p, večji inseiati petit vista 4 D; notice poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratni davek posebej. — „Slove-sUi Narod« velja letno v Juposlavij. 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravntttvo: Enatlova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo. Knallova ulica št. 5, i. nadstropje. — Telefon štev. 34 Poštnina plačana v gotovini. Narodni Ljubljani! V onedeljek donoldne ob 1 £ 10. ~>r£~x \ > -*ašr mesto zastopniki obeh zbornic češkoslovaškega parlamenta, 73 senatorjev in poslancev pod vodstvom predsednika poslanske zbornice, g. Jana Malypetra in podpredsednika senata g. dr, Franta Soukupa. Od prošle nedelje že se nahajajo predstavniki bratskega češkoslovaškega naroda v naši domovini- V Beogradu in povsod kamor pridejo, so predmet na ji skr ene j ših ovacij in povod odu-ševljenih manifestacij bratske ljubezni in neskaljivega večnega prijateljstva, ki veže naša dva naroda. Mi Slovenci, zlasti pa naša bela Ljubljana, smo stari preizkušeni poborniki ideje češko-jugoslovenskega bratstva. — V dobah našega narodnega prerojenja so nam bili Čehi učitelji, v usodepolnem času, ko se je pripravljalo naše osvobojenje in ujedinjenje, je bila med nami v imenu še neodrešene Jugoslavije in med njimi v imenu bodoče Češkoslovaške svobodne države izmenjana historična prisega «zvestoba za zvestobo», Ljubljana sama je bila v odločilnih dneh L 1918. torišče velevažnih ukrepov naših in čeških zastopnikov na poti iz stoletnega suženjstva naših narodov. Če katero mesto v Jugoslaviji, potem sme Ljubljana reči dragim gostom, ki prihajo med nas: «Da ste mi zopet dobrodošli, mili bratje, v mojem obzidju, v katerem vedno domače odmeva stara, tudi srcu našega ljudstva tako mila pesem: ,Kde domov muj!'» Češkoslovaški parlamentarci prihajajo med nas pozdravit našo drago prestolico, prinašajo pozdrave in zagotovila večne zvestobe svoje matere zemlje, svojega naroda Ljubljani in Slovencem. Ljubljana jim bo gotovo vračala dokaze ljubezni z ono prisrčnostjo in iskrenostjo, ki od nekdaj kot najlepši lastnosti dičita njeno prebivalstvo. Da pride naše veselje mecK^ubim obiskom do čim mogočnejšega izraza, so se združile podpisane organizacije ter skupno pozivajo vse narodno prebivalstvo našega mesta: Pokažimo našim dragim gostom, da prihajajo med brate ! Pridimo v ponedeljek dopoldne vsi na ulice, da jim zakli-čemo iz vsega srca: Dobrodošli! Okrasimo svoje domove z zastavami, ki naj veselo pozdravljajo zastopnike bratskega naroda! Izkazujmo milim gostom, kjerkoli jih ta dan srečamo, simpatije in spoštovanje, da bodo videli, kako blizu so našim srcem. Ljubljana naj bo dostojen in povzdigujoč zaključek potovanju reprezentantov bratskega naroda po naši domovini! V Ljubljani, 9. oktobra 1926- Jugoslovenskosčeškoslovaška Liga; Jugoslovenska Matica. — Družba Sv. Cirila in Metoda. — Slovenska Straža. — Jugo* slovenski Sokolski Savez. — Jadranska Straža. — Jugoslovanska Orlovska zveza — Prosvetna zveza. — Sarcdna odbrana. — Zveza kulturnih društev. — Jugoslovensko novinarsko udruženje. — Društvo «Soča*. — Vodnikova družba. — Narodno soci: jalna zveza. — Ljubljanski Sokol. — Sokol I. — Sokol II. — Sokol Šiška; — češkoslo* venska obec. — Društvo «cPra\mik». — Kolo Jugoslovenskih sester. — Slov. krič ženska zveza. — Glasbena Matica. — Glasbeno društvo «rLJubljana*. — Dramatično društvo. — Ljudski oder. — Profesorsko društvo. — Udruženje jugoslovenskega učiš teljstva. — Splošno slovensko žensko društvo. — Trgovsko društvo «Merkur* — T. K. D. Atena. — Klub Primork. — Jug. akad. društvo «Jadran*. — Kat. akad dru* štvo «Danica». — Akad. društvo «Trigtav». — Kat. Akad. društvo «Zarja». — Savez dobrovoljaca. — Udruženje rezerv, oficira i ratnika. — Udruženje jugosl. upodabljaš jočih umetnikov. — Centrala nar. soc. mladine. — Preporod. — Slov. plan. društvo. — Bratstvo. — Zveza za tujski promet. — Ljubljanska župa jugoslov pev. Saveza. — Pevska zveza. — Kai. društvo rokodelskih pomočnikov. CeSKoslovnSIii parlamentarci v Zagrebu Radičevci bojkotirajo prireditev v čast češkosl. gostov. — Mučen incident pri sprejemu. — Zagreb, 9. oktobra. Zagrebški gospodarski in kulturni krogi brez razlike strank ostro obsojajo incident, k* ga je povzročil Stepan Radič pri snoenem sprejemu čehoslo-vaških parlamentarcev na glavnem kolodvoru. Radič se je tudi tu po nepotrebnem zaletel v visokega predstavnika državne oblasti ter ga hotel blamirati pred najodličnejšo družbo, ki je prispela na kolodvor, da pozdravi v bratski ljuba vi čehoslovaške goste. Vsi krogi priznavajo, da je bil govor velikega župana dr. Kramariča popolnoma korekten. Incident se je dogodil po^izpovedi očividca, ki je stal v neposredni bližini velikega župana dr. Kramariča in Stepana Radiča, tako-le: Veliki župan je pozdravil čehoslovaške goste z besedami: >Kot veliki župan zagrebške oblasti smatram za svojo dolžnost, da vas pozdravim v imenu celokupnega prebivalstva . . .< Stepan Radič: ... v imenu hrvatskega prebivalstva . . . Dr. Kramaric: ... da, da, takoj bom popravil, v imenu hrvatskega prebivalstva za-grebške oblasti . . . Danes dopoldne je skupina čehoslova-ških parlamentarcev odšla v Trnovsko obrtno zbornico, kjer jo je pozdravil^ predsednik g. Vladimir Arko. V imenu čehoslo-vaških parlamentarcev se je za pozdrav zahvalil predsednik parlamenta Malypeter. Druga skupina si je ta čas ogledovala znamenitosti mesta ter važnejše kulturne institucije. Ob 11. so Čehoslovaški parlamentarci iz ročili mestni občini kristalni pokal kot dar češkega naroda prestolnemu Zagrebu. Ob 13. je veliki župan priredil v mestni kleti na Jelačičevem trgu svečan banket. Sestavljen je bil poseben odbor, ki je določil govornike za banket, da se na ta način preprečijo nadaljni neljubi incidenti od strani radičevcev. Radičevci so sklenili, da se ab-stinirajo od nadaljnega sodelovanja in sprejemanja čehoslovaških parlamentarcev. Bratski gostje odpotujejo zvečer ob 20. v Split. Razsodba v kokainskem procesu — Zagreb, 9. oktobra. Danes dopoldne ob 11. je sodišče razglasilo razsodbo v znanem kokainskem procesu. Glavni obtoženec Josip Kralj je obsojen na 10 let težke ječe. Njejjov lčletni pomagač Josip Ka-sun bo izročen poboljševalnici. Znani zagreb ški zobozdravnik Urvoš, o katerem se Je prvotno poročalo, da je bil duša kokainske trgovine, je obsojen na pet dni zapora radi nedovoljenega nakazovanja medikamentov. Po Nikičevi demisiji Politični krogi obsojajo nelojalno postopanje radikalne stranke napram dr. Nikiču. — Tudi pašičevci za Nikiča. — Klerikalci se rinejo v vlado. — Končno besedo ima glavni odbor radikalne stranke. — Beograd, 9. oktobra. Danes dopoldne so se vršile na dvoru Številne avdijence. Kralj je sprejemal referate ter ostajal s pojedinimi ministri v političnem razgovoru. Politični krogi do-nevajo, da bo kralj po vsej priliki pri-irmevajo, da bo kralj po vsej priliki pri-Topolo, od koder odpotuje pozneje k velikim svečanostim na Kajmakčalanu in ostalih bojiščih. V predsedstvu vlade so posetili ministrskega predsednika Nikolo Uzu-noviča po vrsti minister za socijalno politiko Simonovič, minister prosvete Trifunovič in končno minister zunanjih zadev dr. Ninčič. Ob 10. se je vršila v predse d ni-štvu vlade konferenca odbora ministrov pod predsedništvom Nikole Uzu-noviča. Komite ministrov, ki je sestavljen iz ožjih voditeljev radikalne stranke, je pretresal položaj, ki je nastal za vlado in stranko po izsiljeni demisiji ministra za šume in* rudnike dr. Nkiča. Vlada je sklenila, da začne podrobnejše proučevati predlog ministra za trgovino in industrijo dr. Krajača glede sanacije gospodarske krize. Ministrom so bili dostavljeni prepisi dr. KrajaČevih predlogov s pozivom, da zavzamejo svoja stališča. Politični krogi se nahajajo se vedno pod vtisom včerajšnje nenadne demisije ministra za šume in rudnike dr. Nikiča. Časopisje se obširno bavi z njegovo demisijo ter obsoja netakten način odslovitve dr. Nikiča, ki le bil vselej zelo lojalen zaveznik radikalne stranke. V opozicijonalnih krogih Narodne skupščine se naglasa, da se je radikalna stranka s tem svojim činom popolnoma diskvalificirala in da bo težko še katera stranka stopila v koalicijo z ljudmi, ki si dovoljujejo takšne nelojalnosti. Temvečje je radi tega ogorčenje v opozicijonalnih krogih nad SLS in dr. Korošcem, o katerem kro- I žijo sedaj povsem verjetnen vesti, da bo sam ponudil radikalni stranki svoje j sodelovanje. Opozicijonalni voditelji i zamerjajo dr. Korošcu, da se ponuja ! radikalom v trenutku, ko je radikalna stranka zagrešila vse obsodbe vredno dejanje nezvestobe napram bivšemu ministru za šume in rudnike dr. Nikiču. Poslanci dr. Nikičeve skupine so prepričani, da se bo njihova skupina v opoziciji ojačala, ker ji ne bo treba več imeti obzirov napram Radičevi stranki in Stepanu Radiču kakor doslej, ko je bila pravzaprav le njegova zaveznica in ni smela govoriti tako, kakor so ji velevali njeni pravi interesi. Glede ras dikalov in njih postopanja so nikičevci zaenkrat rezervirani. Izjavljajo pa, da radikalni klub še ni izrekel svoje bese* de in da je Uzunovič izsilil demisijo dr. Nikiča na lastno pest in odgovor* nost. Radikalni klub je svojčas odobril koalicijo z dr. Nikičem in bo moral to* rej tudi sedaj oficijelno odločati o pre* lomu. V političnih krogih prevladuje vtis, da radikalna stranka ne zasluži več nobene vere in da ni mogoče več računati z iskrenostjo radikalne poli* tike. Danes dopoldne so poslanci Narod* ne skupščine, ki se nahajajo v Beogra* du, zvedeli za incident, ki se je dogo* dil pri sprejemu češkoslovaških parla* mentarcev sinoči na glavnem kolodvo* ru v Zagrebu. Stepan Radič je preki* njal velikega župana zagrebške oblasti ter mu velel pred vsemi gosti, naj po* zdravi češkoslovaške parlamentarce v imenu hrvatskega naroda in hrvatske prestolice. Poslanci so ogorčeni nad tako netaktnim postopanjem Stepana Radiča in izjavljajo, da bo treba Ste* pana Radiča enkrat za vselej pozvati k redu ter mu preprečiti, da izziva tako robate in neumestne incidente, ki sa* mo smešijo naš narod in škodijo ugle* du naše države. Posvetovanje Burova z Nussolinijem Italija koketira z Bolgarijo. — Burov demontira vesti o paktu z Jugoslavijo. _ Rim, 9. oktobra. Pred odhodom iz Rima je bolgarski minister zunanjih poslov Burov sprejel v Grand hotelu predstavnike rimskega časopisja Ln jim razložil zunanjo pelitiko Bolgarske. Glavni cilj bolgarske politike je konsolidacija miru na Balkanu. Bolgarska želi najboljše odnošaje s sosed-mmi državami, osobito z velesilami. O svrhi svojega poseta v Rimu je Burov izrazil, da 'e prišel v prvi vrsta zato, da osebno spozna Musolinija, v drugi vrsti pa da se zahvali italijanski vladi za pomoč, ki jo je izkazala v Ženevi Bolgarski pri pogajanjih za posojilo v korist makedonskih beguncev. O svojem razgovoru s predsednikom italijanske vlade je Butov izjavil, da se je vršil v najprisrčnem razpoloženju in da sta pri tej priliki govorila o balkanskem polo- žaju, ki postaja zelo zanimiv, zlasti odkar Je Nemčija stopila v Društvo narodov. Na koncu je Burov iziavil, da ne odgovarja resnici vest, da bi bil v Ženevi zaključil sporazum ali kak drug pakt med Bolgarsko in Jugoslavijo. — Rim, 9. oktobra. Ob odhodu Burova piše »Correre d' Italia«, da se v vseh balkanskih državah širi zaupanje v Italijo radi njene iskrene politike. Burov se je prepričal, da bo italijanski narod ohranil iskrena prijateljska čustva in simpatije napram Bolgarski te- je s svojim posetom dokazal, da je prisrčen sporazum v interesu obeh držav. »Corriere d* Italia« upa, da postane Burov po povratku v Sofijo največji pro-pagator intimnih odnošajev med Italijo in Bolgarsko. Pred novimi socijalnimi boji m? — Detroit, 9. oktobra. Tu se vrši kongres amerikanske delavske federacije, na kateri je govoril tudi zastopnik angleških delavskih organizacij Georg Hicks. Tekom svojega govora je napovedal, da bo v najkrajšem času izbruhnila nova generalna stavka v Angliji. Na obeh straneh se vrše mrzlične priprave za novo bitko. Sedanja stavka premogarjev in generalna stavka 1. maja sta bili samo začetek novih socijalnih dogodkov. Pred durmi so nove ogromne bitke angleškega proletarijata. London, X oktobra s. Na podlagi vesti, ki prihajajo iz rudniških okrajev, da kažejo rudarji zelo odločno stališče, nastopajo tudi voditelji eksekutive rudarjev bolj energično. Radi tega vlada v nasprotju z razpoloženjem v zadnjih tednih precejšen pesimizem o možnosti konca premogovne krize. Izgleda, da bo kriza trajala toliko Časa, dokler ne bodo izčrpani fondi delavstva. I POSLOVILNA AVDIJENCA DR. NIKIČA — Beograd, 9. oktobra. Snoči je bil sprejet minister n. r. dr. Nikola Ni-kič od kralja v poslovilni avdijenci. Avdijenca je trajala tri četrt ure. Dr. Nikič je po končani avdijenci odklonil novinarjem vsako izjavo. Aretacija albanskih emigrantov v Italiji Rim, T oktobra, k. «Tribuna» poroča iz Barija, da je policija radi sumljivega giba* nja albanskih beguncev razpustila neko zborovanje ter aretirala 45 Albancev, v či* jih stanovanjih je bilo zaplenjeno mnogo korespondence. Po zaslišanju so 13 areti* rancev pridržali v zaporih. Poizvedbe se nadaljujejo. POLJSKI LANDRU — Vilna, 9. oktobra. Policija je aretirala 1 ogla snega morilca in band i ta Balaczinskj-ga, ki je veljal za poljskega Landruja. Bala czinski je sklepal ljubavna razmerja z ženami ter eno za drugo umoril. Na vesti ima baje nad 10 ženskih življenj. Pred obnovitvijo sovjetsko-ruskih pogajanj Pariz, J. oktobra, s. Sovjetski poslanik Rakovski je izjavil novinarjem, da se bodo rusko=francoska pogajanja po sestanku parlamenta zopet pričela, že pred parla* mentarnimi počitnicami sta se obe delega* ciji toliko zbližali, da se bo moglo pričeti z razpravo o posameznih praktičnih vpra* šanjih glede ureditve dolgov med Francijo in Rusijo. EKSPOZE ZUNANJEGA MINISTRA — Beograd, 9. oktobra. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič je opozoril novinarje, da jim izroči danes popoldne ob 17. daljši ekspoze o svoji zunanji politiki ter o delu jugoslovenske delegacije na septemberskem zasedanju Društva narodov v Ženevi. Nov poslanec SDS. Beograd, ? oktobra, p. Radikalni posla* nec g. Krsta Maric, izvoljen v Bjelini, je podal ostavko na svoj mandat, češ da je indigniran po današnjem političnem polo* žaju. Njegovo mesto zavzame Branko Rju dovanovič, seljak iz Velike Obrke, ki je bil izvoljen na listi Narodnega bloka, a pripada SDS. »Prosvetni Glasnik" Te dni izide prva številka »Prosvetnega Glasnika«, Zveze kulturnin društev v Ljubljani in Mariboru. Širok in obsežen jo delokrog Z. K. D., saj obsega čez 500 kulturnih društev, katere vodi, bodri in podpira po najboljših svojih močeh. Da se ustvari med temi društvi čim ožja vez in da bo zamogla Z. K. D. še bolj ustrezati svojemu namenu, se je odločila izdajati lastno glasilo, ki bo včlanjenim društvom vodnik in svetovalec pri njihovem narodno - izobraževalnem delu. Dolžnost in naloga vseh naprednih društev, kakor tudi posameznih društvenin voditeljev je, da se na Ust naroče, ker bo istim potreben in obilo doprinašal k uspešnemu razvoju in procvitu našega društvenega življa na deželi. List bo poučen in zanimiv ter bo obravnaval vse panoge, na katerih se udejstvujejo naša narodno - kulturna društva. Da pa bo zamogel list v pravi smeri voditi in uravnavati društveno življenje ter dajati vsepovsodi in vsikdar najboljša navodila in nasvete, prosimo in pozivamo vse naše prijatelje in kulturne delavce, pisatelje, režiserje, pevovodje. predsednike in odbornike naših društev, da v list redno in vneto dopisujejo ter ga vsepovsod podpirajo. Društva naj nam marljivo poročajo o prireditvah, predstavan, koncertih, predavanjih ter nam tako podajalo živo sliko njih dela za narodno pro-sveto. »Glasnik« bo vse te članke, poročila, predloge in nasvete prinašal radevolje. »Prosvetni Glasnik« je torej glasilo vsen naprednih kulturnih društev. Sklep občnega zbora za vsa v Z. K. D. Ljubljana in Maribor včlanjena društva je, da se na list naroče. Izhajal bo vsakega prvega v mesecu, naročnina skupno z glasbeno prilogo znaša Din 40.— letno. Oni društveni delavci, ki žele dobivati list zase, naj nam sporoče to svojo željo čimpreje. Uredništvo lista in uprava istega se nahaja v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazino, II. nadstropje. Tja je naslovi jati vse članke in poročila ter pošiljati letno naročnino. — Češko - slovaška matineja Z. K. D. v Ljubljani. V nedeljo dopoldne v Kinu Matica. V nedeljo dne 10. t. m. priredi Zveza kulturnih društev Ljubljana v prostorih Elitnega Kina Matica filmsko predavanje o češkoslovaški armadi za širšo ljubljansko publiko in šolsko mladino. Iz prekrasnega filma, ki se bo predvajal pri tej priliki, Je razvidno veliko junaštvo češko - slovaških Iegijonarjev in njih boj za osvobojenje domovine. K posetu tega filmskega predavanja vabimo vse občinstvo, osobito sedaj, ko se Ljubljana pripravlja na prisrčen sprejem čeških nam bratov. Obračamo se pa tudi do naše šolske mladine in prosimo vsa ravnateljstva srednjih in osnovnih šol, da priporočajo po svojih razrednikih in učiteljih mladini poset tega predavanja. Prva prireditev se vrši ob 9. uri, druga ob 11. uri dopoldne. Vstopnina za vsak sedež en dinar v predprodaji od danes popoldne v Kino Matica. Vsi so poklicani a nihče me ne more prekositi ne z boljšo kvaliteto, ne z nižjimi cenami pri pravkar došli bogati izberi angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike raelane itd. Josip Ivančič Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4 Borzna poročila. Ljubljanska borza danes nI poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirale: Curih 10.9425, Pariz 165, Nework 56.50, London 274.80, MIlan 22425, Berlin 13.51, Dunaj 798. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.1425, Pariz 14.90, London 25.12, Newyork 517.50, Milan 20.50, Praga 15.32, Berlin 123.50, Dunaj 73.05. — Trst: Beograd 44.70—44.90, Pariz 72—72.50, Newyork 25.20—25.30, Praga 75, Cirrih 487, London 122—122.50. Prosrom sprejema ftl. parlamentarcev Češkoslovaški parlamentarci prispejo v Ljubljano v ponedeljek ob pol 10. s posebnim vlakom preko Kar lovca. Ofici jekli sprejem se vrši na kolodvoru in pred magistratom. Prosvetna, kulturna in druga društva, ki se udeleže sprejema, se zbirajo ob pol 9. pred kolodvorom, Sokol in Orel v kroju, narodno ženstvo pa po možnosti v kar največjem številu v narodnih nošah. CM vsakega društva bo določena deputacija, obstoječa iz največ pet oseb z zastavo; deputacija bo dobila odrejeno mesto na peronu, vse ostalo občinstvo, članstvo posameznih društev itd. pa se razvrsti pred kolodvorom. Občinstvo naj nikar ne sili na peron, ker je prostor zelo majhen, da ne bo po nepotrebnem gnefče, ki bi kvarila svečano sliko. l i 4 «i I £ü3$ Na kolodvoru pozdravi goste oficijelno samo veliki župan. Po njegovem pozdravnem nagovoru zasvira godba češko himno, po zahvalnem govoru vodje čeških parlamentarcev pa jugoslovensko himno. S perona odhajajo deputacije društev skozi prehod pri poštnem uradu in se takoj nato formirajo pred kolodvorom v povorko. Gostje z oficijelnimi zastopniki zapuščajo peron skozi glavni prehod, zasedejo takoj nato pripravljene avtomobile in se v povor-ki z godbo na čelu odpeljejo po Miklošičevi cesti pred magistrat Na potu tvori špalir šolska mladina in seveda tudi občinstvo. Pred magistratom zavzamejo sokolska društva in del narodnega ženstva desno stran, Orel, pevska društva in del narodnega ženstva pa levo stran magistratnega stopnišča, raz katerega pozdravi goste vladni komisar v imenu mestne občine. Nato se vrši v mestni dvorani predaja pokala, ki ga pokloni češkoslovaška parlamentarna depucija ljubljanski občini. Med tem zapoje Zveza pevskih zborov več pesmi. S tem bo sprejem v glavnem končan. Gostje si bodo na to ogledali mesto, ob pol 1. pa se vrši v Unionu banket, na katerega so vabljeni samo oficijelm* zastopniki. Po banketu si bodo gostje Še ogledali mesto in druge znamenitosti, ob pol 6. pa jim priredi mestna občina v Kazini čajanko. Ob 7. uri zvečer se vrši izpred Kazine bakljada po mestu in na kolodvor. Gostje se odpeljejo ob pol 9. preko Jesenic v domovino. Pozivamo vsa društva in obCmstvo, da se v kar največjem številu zbere ca kolodvoru tudi zvečer, da se tako dostojno poslovimo od dragih gostov. Načelstvo GremJja trgovcev v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se udeleže v ponedeljek sprejema češkoslovaških parlamentarcev in da dajo onim svojim uslužbencem, ki sodelujejo pri raznih društvih in se kot taki udeleže sprejema, v ponedeljek od 8. do 12. prosto. Trgovine ostanejo odprte. V enakem smislu poziva svoje člane v Ljubljani In ljubljanski okolicj tudi Zveza industrij cev. Sport Višek prvenstvenega tekmovanja Ilirija : Primorje. Na igrišču ASK Primorja na Dunajski cesti se srečata jutri popoldne naša najostrejša lokalna rivala Primorje in Ilirija v borbi za prvenstvene točke. Zanimanje široke športne javnosti je, kakor vsako leto, osredotočeno na ta boj. Tekme med Ilirijo in Primorjem so bile vedno napete in so nudile običajno izvrsten šport. Tudi jutri pričakujemo skrajno napeto, vendar vseskozi dostojno igro. Primorje, ki je doslej dvakrat zaporedoma zmagalo nad prvakom Ilirijo, bo skušalo dokazati, da napreduje, nasprotno se bo skušala Ilirija rehabilitirati in izvojevati častno zmago. Ker sodi tekmo zagrebški sodnik, je upati, da bo potekla v mejah popolne fair-nese. Povodom nogometnega derbyja apeliramo na publiko, da se zadrži mirno in da ne povzroča ne potrebnih Incidentov, ki bi kvarili efekt tekme. Vsak zaveden športnik, pristaš tega ali onega kluba, naj presoja tekmo s športnega vidika. Upamo, da bo naša športna publika dokazala, da je zrela za razumevanje športne misli. Pred to tekmo, ki se vrši ob 15.45, nastopita v prvenstveni borbi Hermes in Jadran, ki sta si po moči približno enakovredna. Tudi tu je pričakovati ostre in zanimive borbe. Na istem igrišču igrajo dopoldne rezerve vseh omenjenih klubov prvenstvene tekme. Hazena Atena : Primorje. Na igrišču TKD Atena v Tivoliju se odigra jutri prvenstvena hazena tekma med družinama ASK Primorje in TKD Atena. Obe družini sta si precej enakovredni, vendar pa ima Primorje svoj plus v tem, da nastopi proti znatno oslabljeni Ateni. Dasi je smatrati družino Primorja za favorita, še ni zmaga Primorja gotova stvar, ker bo pač Atena nudila najtrši odpor, da si ohrani vsaj drugo mesto v prvenstveni tabeli. Tekma se vrši ob 11. dopoldne. — Ženski lahkoatletski meeting TKD Atena. Danes dopoldne se vrši na igrišču Ilirije ženski lahkoatletski meeting agilne Atene, ki bo po vsej priliki eden najlepših meetingov letošnje sezone. Pričakovati je prvovrstnih rezultatov, ker se nahajajo naše najboljše atletinje kakor Jermolova I. in II., Bernikova, Tratnikova in druge v izborni kondiciji, kar so v letošnji sezoni ponovno dokazale tako doma kakor v inozemstvu. Poleg starejših rutiniranih tekmovalk nastopi vrsta naših najmlajših, pred vsem Atena-šic, ki so se na ta nastop izvrstno pripravile. Prireditev bo nekaka revija naših mladih sil, ki naj nam pokaže, s kakšnim ma-terijalom razpolagamo, kar je pred vsem važno, ker nas bodo zastopale v prihodnjih letih pred mednarodno konkurenco. Meeting prične točno ob pol 16. uri. Vstopnina minimalna. _ Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Za tekme 10. t. m. so delegirani: igrišče Primorja ob 8.45 Jadran rez. : Hermes rez. g. Cimper-man; ob 10.30 Primorje rez. : Ilirija rez. g. Kern perle; ob 14. Jadran : Hermes g. Kra-maršiČ; ob 15.45 Primorje : Ilirija g. Du-bravčid, stranska sodnika Smole in Setina. Igrišče Ilirije ob 11. Krakovo : Reka g. Der-žaj, ob 15.45 Slavija : Svoboda g. Türk Tajnik. « — Junior-ki lahkoatletski meeting SK Ilirije. V nedeljo 10. oktobra dopoldne se vrši na igrišču SK Ilirije juniorski meeting, ki nam bo podal pregled našega lahkoatlet-skega naraščaja. Prijavili so se atleti naših najmočnejših klubov in je vsled tega pričakovati zelo interesantnega boja. Prijavljenih je preko 30 atletov, ki so se vestno in marljivo pripravljali za svoj nastop. Nastopijo med drugimi tudi poznani »kanonic ASK Primorja in SK Ilirije kakor Slapničar, Rezek. KalČiČ. ki bodo v svojih točkah sicer favoriti, vendai bodo v naših najmlajših našli ostre konkurente. Meeting prične ob pol 9. uri. Juryja se sestane ob 8. uri, in sicer se naprošajo sledeči gg.: Goreč, Gnidovec, Pe-lan, prof. Čop. Oblak, Be^etto, Baltesar. Pe-valek, StepiSnik, Fröhlich, Vodišek, Smersu, Zeleznik, Rotar. da pridejo točno ob 8. uri na isrrišČe. — SK Ilirija. Jutrišnjo tekmo Ilirija — primorje bo vodil g. Dubravčič iz Zagreba. Sokol Prednjaški tečaj JSS Največje važnosti v vsakem sokolskem društvu so dobri vaditelji. Biti morajo v vsakem oziru na svojem mestu: kot dobri telovadci, v praktičnem in teoretičnem pogledu, poznati morajo sokolski telovadni sestav, ideologijo sokolsko, organizacijo Sckolstva, sokolsko prosvetno delo, anatomijo, fiziologijo, higijeno itd., skratka: — biti morajo vzgojitelji v sokolski telovadnici. Vaditeljev, ki bi odgovarjali v polni meri vsem številnim in težkim nalogam, ki jim jih nalaga Sokolstvo, imamo v našem mladem jugoslovenskem Sokolstvu razmeroma še malo — tudi v Sloveniji. Potrebni pa so nam neobhodno. Dobili jih bomo z dobro organiziranimi savezntmi, župnimi in društvenimi prednjaškimi tečaji, ki naj se vrše čim večkrat. Naši bratje Cehoslovaki, tri stoje v Sokolstvu že na tako visoki stopnji, imajo n. pr. stalno prednjaško Šolo v Tyr*evem domu. Iz nje odhajajo najboljši sokolsk? vaditelji in ona je oni faktor, ki je dvignila češkoslovaško Sokolstvo do višine, na kateri stoji danes. Z zadoščenjem pozdravljamo danes sa-vezni prednjaški tečaj v Ljubljani, ki je začel 15. sentembra in bo končal 15. t m. Tečaj ob'skuje marljivo in s pravo sokolsko vnemo in zavestjo 29 bratov iz različnih krajev naše širne domovine. Do deset ur Maurice Boue: 28 44 Roman. — Izbral sem si direktno pot. Poprej sem vaju peljal po ovinkih, da sem vama lahko razkazal jame. Sedaj pa vozim okoli rta sv. Martina, ki se vzpenja baš pred nami. Hip nato je čoln švignil mimo skalnate kleči. — Dejal bi, izpregovori Morlon, da ta pot ni ravno brez nevarnosti. — Nekdaj je bila še mnojso bolj nevarna, odvrne Pen Arcken. To je bilo v tistih časih, ko sveta Marina še ni bila razklala skale. — In kdaj je bilo to. ko je svetnica klala skale? _Tega bo že precej časa. Morgat- sici ribiči so se neke noči vračali v pristanišče. Strašna nevihta je divjala na morju in ribiči nikakor niso mogli okoli rtiča. Njih čoln je bil na tem, da se razbije na ostrih čereh. Tedaj so se priporočili sveti Marini in jo prosili, naj jih reši iz obupnega položaja. In svetnica jih je uslišal in je preklala skalo, da so mogli nesrečni ribiči obpluti opasni rtič. — O. ti čudežna Bretanja! vzKlikne Noisy. ti dežela misterijev in spominov! Sleherna tvoja skala ima svojo zgodj- vino in ni je čeri. o kateri legenda ne bi vedela pripovedovati!... Čoln je medtem priplui na široko morje in se je pod krepkimi udarci vesel bližal pristanišču. — Morski zrak vzbuja tek! meni Morlon. Lačen sem žu. — Starka Ana naju gotovo že čaka s kosilom. Na žalost ji prinašava same nevesele vesti. — Potrpi, prijatelj! Upajva, da bova zvečer bolje opravila. — Kdo ve! — Zdi se mi, da se je tvoje zanimanje za skrivno zadevo že docela poleglo. Tebi leži na srcu zgolj še usoda nesrečne male Hugete! — Tega niti ne tajim... — In prav tako, dragi moj Noisy. Kajti Hugeta je v resnici zapletena v najino tajinstveno zadevo, bodisi že direktno ali in direktno. In s tem, da skušava poizvedeti, kaj se je zgodilo s Hugeto, se obenem približujeva rešitvi glavnega problema: kdo so razbojniki in kake cilje zasledujejo. Dva sledova sta se strnila v enega samega. Bilo bi nespametno, če bi te ugodnosti docela ne izrabila. Čoln je dospel v pristan. Prijatelja i sta skočila na nabrežje, plačala ribiču in mu zabičila, naj ne pozabi na dogo- ■ vor. Nato sta se napotila proti vasi. Starica Ana ju je s tesnobnostjo pričakovala. Morlon jo je hitel tolažiti; ■ zagotavljal ji je, da sa z Noisyjem na- na dan porabijo deloma v vežbanju v telovadnici, deloma v predavalnici, kjer poslušajo predavanja iz vseh predmetov, zadeva jočih Sokolstvo in telesno vzgojo voh če. Tečaj vodi z vso ljubeznijo savezni načelnik brat dr. M u r n i k, njemu stoji na strani 18 požrtvovalnih bratov - predavateljev, med njimi priznanih sokolskih strokovnjakov. Udeleženci tečaja so nastanjeni v va-jašnici Vojvode Mišica, kjer jim je odstopila vojaška uprav brezplačno večjo sobo s posteljami. Prehrano imajo skupno v gostilni pri Mraku. Prepričani smo, da bo obrodil II. savezni prednjaški tečaj stoteren sad v našem Sokolstvu. Naj mu sledi kmalu naslednji! Sokolstvo to neobhodno potrebuje. JAVNO TELOVADBO priredi JSS ob zaključku prednjaškega tečaja v tovadnici Narodnega doma, na kar opozarjamo že danes ljubljansko sokolsko občinstvo. Pri telovadbi nastopijo udeleženci prednjaškega tečaja ter ena ali dve vrsti ljubljanskih Sokolov. Spored javne telovadbe, dan in vse ostalo objavimo v prihodnjih dneh. Po javni telovadbi bo v restavraciji Zvezda poslovilni večer, ki se ga ndeleže ljubljanski Sokoli polno številno. Film Pri nas in drugod Zadnji teden je bil v znamenju nemških in francoskih filmov, če izvzamemo Metro-Goldwynov film >On hoče njo< z Buster Kea-tomom. Kino Matica je v začetku tedna še predvajal lepi film »Bela Golgotac, Dvor in Ideal pa sta predvajala komične filme, in sicer prvi uspelo grotesko »On hoče njo< s komikom Buster Kea tonom, drugi pa >Cirkus Pat Patachonc. Film »On hoče njo< se sicer odlikuje po kolosalni režiji, vsebina pa ni brezhibna, da si je delo povzročilo precej krohota. Tudi o »Pat in Patachonu< ne moremo trditi, da bi bil to eden njunih boljših filmov. Vsebina »Cirkusa Pat in Pata-chona< je precej ekscentrična in nelogična. Kljub temu sta oba filma precej »potegnila < in Ideal je delo več dni predvajal pred razprodano hišo. V-Matici igrajo točasno velik, pom pozno režiran rusko - francoski film »Ničevoc. Lepi so naravni posnetki, vsebina precej tendencijozna. *Film je vzbudil mnogo ptwornosli. Sedaj igrajo v Dvoru nemški film »Črni pierot« z ekscentričnim Harry Pielom, v Idealu pa francoski film »Hočem samo njega«. Program zadnjega tedna torej ni bil baš bogat na senzacijah. V Mariboru so igrali: »Pariz o polnoči«, >Č'e mladenke sanjarijo«, »Dunaj, pazi*«, »Poletje, solnce in dijaki« (Pat in Pata-chon). »Umirajoči narode, »On je zaljubljene V Zagrebu s«- igrali: ^Kralji v pragnaa-stvu< (Alice Terry), >Princ brez države« (Rickardo Cortez), »Ljubezen bajadere«. »Mihajlo Strogov, carjev glasnik«, sProklet-stvo dvorca« (Mary Philfin), »Ne sili v tujo žene«, »Tragedija« (Henny Porten), »Danse macabre« (Metro Goldwyn), »Charleyeva te* kac, »Florentinski goslač« itd. Balkan Kino je otvoril sezono s film on »Bratje Schellenberg«, po istoimenskem ro manu Bernarda Kellermanna s Konrad VeiH-tom, lil Dagover in Liano Haid v glavni vlogi. Na Dunaju so igrali: sFamozni dečko« (Raymond Griffith), »Ljubezen bajadere«, »Tretji eskadroni:, »Ljubljenka maharadže-t, »Nedolžna Suzana«, »Cobra« (Rudolf Valen-tino). Nibelungi — je dosedaj prinesla filmska umetnost — ki s svojo kvall teto prekašajo vse ostale filme In sicer: .920 Quo vadiš in Ulfez z železno roko (Götz von BerHetlingen). . Roman treh src Roman treh src Knjižnica »Jutra« zv. št. 13. LJubljana 1936. Str. 433. Broš. Dia 40, vez. Din 50. V založništvu »Jutra« je pravkar izšlo eno najboljših del znanega all pravzaprav pri nas še malo znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona »Roman treh src ki je izhajal kot podlistek v »Slovenskem Narodu«. Ameriko poznamo kot deželo dolarskih prince z, čudovite tehnike in ogromnega bogastva, ki so si ga nakopičili njeni sinovi z delom in varčnostjo. Zelo malo pa vemo o ameriški književnosti, ki je, kakor pri vseh narodih, tudi pri Američanih ogledalo ljudskega hotenja, čustvovanja in značaja. Jack Londonova dela so tako pristno ameriška, da sploh ni treba vedeti, da jih je napisal Američan. Mogočni razmah človeškega duha, popolna harmonija mišic in razuma v borbi za obstanek, neomejeno kraljestvo železne volje, pred katero morajo pasti vse zapreke, matematična preračun anoet vsakega koraka, vse te značilne poteze ameriškega značaja se vlečejo kakor srebrna nit skozi Londonova dela. Med najboljše Londonove romane, ki so brez izjeme polni duhovitih zapleti ja jev in pristno ameriških neverjetnosti, spada nedvomno >Ro-man treh src«, napisan leta 1916. na Havajskih otokih, v bližini katerih je pisatelj nekaj mesecev pozneje končal svoje burno življenje s samomorom. Ta roman drži čitatelja v napetosti od začetka do konca, kar je sploh Jack Londonova posebnost. Dogodek sledi dogodku v logični zvezi in s čudovito brzino, vse je prepleteno z bogato fantazijo, in Človek bi mislil, da vidi v duhu najlepši ameriški film. Zanimivo je, da je »Roman treh src« dejansko posnet po filmu. Z novo knjigo je storjena širšim krogom ljubiteljev lepega čtiva dvojna usluga. Z ene strani jim nudi knjiga res napet in zanimiv roman, z druge pa prispeva k spoznavanju enega najizrazitejših predstavnikov ameriške književnosti in s tem tudi ameriškega značaja. iz Geija —c Predavanje o Koroški priredi mestna Orjuna v Celju v nedeljo dne 10. oktobra ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma za vse četnlke iz Celja in Gaberja. K predavanju pa so vabljeni tudi vsi drugi člani. —c Borza dela se ustanavlja v Celju. Vodil jo bo dosedanji vodja mariborske borze dela g. Valentin KomavII. —c Nov pravoslavni svečenik v Celju* Naslednik pokojnega pravoslavnega svečenika g. Rafailo Perica je g. Mihajlo DuČič, kateri je v Celje premeščen iz Požege. —c Novi most za kurilnico čez Voglaj-no bo v kratkem dograjen. Dogotovlien ie sedaj že toliko, da se lahko uporablja za prehod. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. £Beležnica KOLEDAR-Danes: Sobota, 9. oktobra 1926; katoličani: Dionizij; pravoslavni: 26. septembra, Smrt ap. Jov\; muslimani: 1. rebi-ul-abira 1346; zid je: 1. marhešraoa 5687. Jatri: Nedelja, 10. oktobra 1926; katoličani: F ran jo Borgia; pravoslavni: 27. septembra, Kalistrat; muslimani: 2. rebi-ul-ahira 1345; udje: 2. marhešrana 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Vitez z železno roko«. — Ljubljanski dvor: »Črni pierot«. — Kino Ideal: »Ona hoče njega«. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: »Vitez z železno roko*. — Ljubljanski dvor: »Črni pierot«. — Kino Ideal: »Ona hoče njega«. Športne prireditve: Hazena: Primorje — Atena ob 11. dopoldne v Tivoliju. — No-gomet: Hermes — Jadran ob 14.; Ilirija — Primorje ob 15.45 na Primorju. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg; K uralt, Gosposvetska cesta. MODNE NOGAVICE svilene, volnene, fino maco In volneno perilo itd. — N.zke cene. ve ik izbira samo »Pri nizki ceni" GN. ZARGi Ljubljana, Sv. Petia cesta 6 2&14 Iz Maribora —m Protestni shod železničarjev. V četrtek zvečer se je vršil v veliki Gbtzovi dvorani dobro obiskan protestni shod železničarjev. Shoda se je udeležilo nad 2000 oseb. Kot glavni govornik ie nastopil gos p. Stanjko iz Ljubljane, ki je v nad enournem stvarnem govoru kritiziral postopanje prometnega ministra, odnosno vlade napram železniškim uslužbencem. Ostro je protestiral proti nameri vlade, ki hoče sedaj na zimo pod firmo »štedenja« postaviti na cesto na stotine delavskih družin, dočim naše železnice vsled slabega gospodarstva propadajo. Za nJim ie govoril občinski svetnik g. Bahun. ki ie razpravljal o stanovanjskem vprašanju, ki v Mariboru posebno hudo prizadene tudi železniške uslužbence. Sprejete so bile obširne resolucije, ki zahtevajo Izpolnitev že znanih zahtev železniških uslužbencev. —m Razstava perutnine. Vse gojiteije perutnine ponovno opozarjamo na razstavo in sejem plemenske perutnine, ki se vrši dne 9. in 10. oktobra v Mariboru v gostilni Birtič pri mestni klavnici. Za poset te razstave je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo. Vstopnine na razstavo ni. Perutrrinarstvo predstavlja zelo plodonosno panogo našega gospdarstva in marsikak poljedelec bi našel nov vir dohodkov, če bi se posvetil z večjo vnemo tej panogi. Na tej razstavi se nudi vsakomur prilika, da si nabavi res dobre plemenske žival!, ki mu bodo trud gotovo poplačale. —m Spomenik pokojnega dr. Medveda je že v delu In bo v prihodnjih dneh dokončan. Prvotno ie bilo odkritje spomenika določeno za dan Vseh svetnikov, pozneje pa je odbor sklenil, da se izvrši odkritje že prej. Točen datum še ni določen in bo pravočasno objavljen. Spomenik je delo domačega kiparja g. Sojča in bo izdelan v pohorskem marmorju. nmmnnnnnmnnnnmnnnnnnnnnnmnnnnnnnnn ?i n n | 11 11 11 11 h mi h h m inn Vitečtvo. — Lubezen, — Zahrbtnost. — Intriga« — Vstaje. To je vsebina grandijoznega velefilma Vitez z železno roko ] (Götz von Berlich ngen) ] Kolusalna režija. — lzvanredna gra. — Izvrsmi igra'ci. — Veleflm .Götz von Berlichln- j gen* ie največje film>ko delo seije 1926/27. 1 V slavnih vlogah isti tgralc kot v velef Imu .Carlos In Elizabeta". j Piekrasno monunmtalno fümsko delo .Vitez z železno roko* je izdelano po hisorijskimi J motvi ter se ravnokai predvaja s triumfalnim uspehom kaKor v Berdnu tako tudi v pa- j riškem VtttfcCp G um^nt-kinu. 3 Predstavo se vrte danes v soboto ob 4., pol 6., pol 8. In 9. uri. Jutri v nedeljo ob 3., pol 5., 6 , pol 8. In 9. url. 3 Pri vseh predstavah svira naš priznano pivuvrstni umetniški orkester. ] Preskrbite si pravočasno vstopnice! ELITNI KINO MATICA — najuglednejši kino v Ljubljani. ] * ] Sredina mesta. — Teleion 124. Šla Hugetino sled in da je trdno uver-jen, da bo prav kmalu tudi dognal, kje se Hugeta nahaja. Prijatelja sta sedla za mizo in hitro pospravila južino, ki jima jo je pripravila skrbna gospodinja. Nato sta se brez odloga podala proti »Zakleti hiši«. Menila sta, da se je Duroy že vrnil; toda prišedši domov sta videla, da se ni nikdo mudii v hiši med njuno odsotnostjo; tudi ni Duroy poslal ni-kakega obvestila. Slikar je bil utrujen. Poslovil se je od prijatelja in se je šel na posteljo odpočik Morlon pa se je po svoji vsakodnevni navadi podal na pečini ob obali, kjer je motril morje in razglabljal skrivnost črne žene. Minile so ure in napočil je večer. Prijatelja sta odšla v pristanišče, kjer ju je Noei Pen Arcken že čakal. Stopila sta v čoln in ribič je odplul na široko morie. Noč ie bila temačna in hladna. Težki oblaki so se kupičili na nebu, ki se je pripravljalo na vihar. Morje je bilo še mirno. Barka je priplula do Jame kor-moranov. Nočni potniki so se nakrat znašli v neprodirni temi; le bleda ribiška laterna je nekoliko osvetljevala v tajinstveno črnino ogrnjeno morsko gladino. — Kaki so tvoji nameni? vpraša Noisy prijatelja. — Raziskal bi rad podzemski rov, ki sva ga zjutraj odkrila. Morlon si zaneti svojo svetiljko in ukaže ribiču, naj ju prepelje na isto mesto kakor zjutraj. Noel Pen Arcken stori po ukazu in kmalu se prijatelja znajdeta ob vhodu v rov, ki sta ga Že enkrat premerila, a brez luči. Bil je tesen in vlažen rov, ki se je zdaj zoževal, zdaj zopet razširil do obsežnosti koridorja. Morlon je šel naprej, pravzaprav se je plazil, in kmalu dospel do izhoda. Pred njim je ležala velika naravna dvorana, toli visoka in prostrana, da je žarek iz svetil jke jedva segel do njenih sten in obokov. Tupatam so bili v votlini vsekani sedeži v granitno skalo. Dve prazni posodi, nekaki vedri, sta ležali v nekem kotu. Morlon je nanji opozoril prijatelja. — Vidiš, Noisy, mu je dejal, ti vedri dovoljno dokazujeta, da so se tod mudili ljudje. Nadaljujva s preiskavo! V neki rupi, ki jo je narava sama vdolbla v skalo, opaizi tedaj Morlon nekake primitivne kamenite stopnice, ki so Izdajale človeško delo. Brez pomišljanja se napoti po njih in Noisy za njim. Stopnišče je vodilo navkreber ter se ie v lahnih vijujrah spenjalo više in više. Tako sta prijatelja slednjič prispela na vrh in presenečena obstala: znašla sta se naenkrat na planem, doli pod njim je ležalo morje* ki je z bu-čanjem in butanjem ob skale izdajalo svoj navzočnost. — Glej. giej! vzklikne Morlon. 2e zopet novo odkritje! — Ki Ka pa vsej verjetnosti tukajšnji prebivalci nitPhe slutijo, dopolni Noisy. — Najbrž, doda Morlon. Tega skrivališča ne odkrije noben nepoučen mornar. In baš zato utegne prav dobro služiti gusarjem za zavetišče pred preganjalci. Kakor je videti, je ta izhod dobro zavarovan pred slehernim presenečenjem. A to še še nI vse, le poglej!... S temi besedami Dokaže Morlon na ozko stezo, vsekano v skalo, ki je vodila vzdolž jame ter se kakih dvajset metrov dalje izgubljala v valovih. Prijatelja se previdno napotita po njej. Tedajci se Morlonu izvije iz ust krik presenečenja. Ko sta namreč dospela na konec steze, je Morlon zagledal v medlem svitu svoje svetiljke neko barko, ki je bila zasidrana v morje. Bila je tako dobro skrita med skalovjem, da jo je bilo povsem nemogoče opaziti z morske strani. — Izbrala sva si sijajno opazova-lišče, vsklikne Noisy. Nihče naju ne more videti, midva pa lahko pregleda-va vse, kar se pod nama dogaja. Po zaključku letošnje letoviške sezone v Sloveniji Lepi uspehi naše tujsko-promet ne propagande* — Več razumevanja in podpore s strani javnosti in države« — Priprave za zimsko in prihodnjo letno sezono. V naših številnih kopališčih in letoviščih sirom Slovenije je letošnja sezona v glavnem končala. Kljub temu, da je bilo letošnje vreme zelo neugodno in je šele pozna jesen prinesla nekaj solnca, so bila vsa naša letovišča in kopališča izredno dobro obiskana. Pretežna večina najpriljubljenejših letovišč je bila skozi vso sezono popolnoma zasedena tako, da se je pokazalo ponekod prav občutno pomanjkanje stanovanj. Posebno obeležje pa daje letošnji sezoni dejstvo, da je poset inozem-cev malone presegal število domačih posetnikov, ki je napram prejšnjim letom zelo naraslo. Posebno številno sp bili letos zastopani Avstrijci in Nemci, . pa tudi Holandci, Švedi, Francozi in Angleži. Posebno veliko je bilo rudi Čehov in Madžarov, ki v vedno večjem številu posečajo naša zdravilišča in letovišča. Mnogo inozemcev je bilo letos prvič v naših krajih. Naravna lepota naših pokrajin, sol i dn ost v cenah in postrežbi jih je tako navdušila, da so pri odhodu brez izjeme zatrjevali, da ne bodo izostali nobeno sezono več. Drugo, kar se nam zdi potrebno posebej poudariti, je dejstvo, da je letos domi-niralo število stalnih* gostov, ki so ostajali po najmanj dva do tri tedne v enem kraju, nad številom prehodnih gostov, ki so se manje časa mudili v enem in istem kraju. Povprečno se lahko računa, da je znašal celokupni letošnji poset v slovenskih letoviščfh 50.000 oseb. Če se računa, da je vsaka oseba porabila samo 500 Din., kar je pa seveda mnogo prenizko računano, znaša denarni promet 25.000.000 Din. Iz tega se pač najbolje vidi, kako važno gospodarsko panogo tvori v Sloveniji tujski promet Če pomislimo, da je prejšnja leta obisk skoraj za polovico zaostajal, se bo pač vsakdo začudeno vprašal, od kod naenkrat tak »naval« na Slovenijo? Mi smo na tem mestu že parkrat imeli priliko naglasiiti veliko važnost tujsko-prometne propagande. Glavno zaslugo na tako lepem uspehu letošnje sezone ima predvsem »Zveza za tujski promet Putnik d. d. v Sloveniji« s sedežem v Ljubljani, ki je pod spretnim vodstvom ravnatelja svojega urada g. Pinta rja razvila za letošnjo sezono obsežno in sistematično reklamo. Letošnje delo v tej smeri je bilo osredotočeno predvsem na Srednjo Evropo, zlasti Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo, in severne države. Poleg številnih propagandnih publikacij, moderno opremljenih tujskoprometnih revij, ki so izšle v velikih nakladah v vseh evropskih jezikih in so bile brezplačno raz-pečane sirom cele Cvrope, ie vodila Zveza potom svojega uiada tudi osebno propagando. Človek, ki ne pozna ustroja propagandnega dela, si pač ne more niti misliti, koliko truda in naporov in požrtvovalnosti leži v tem delu. Po osebnem prizadevanju ravnatelja tujskoprometnega urada g. P i n t a r j a so prinesli celo listi v Kodanju, Bruslju in drugod obsežne članke z dobro uspelimi slikami naših letovišč in zdravilišč. Ves materijal je dala na razpolago Zveza za tujski promet, ki je žrtvovala tudi ogromne vsote za razne drugojezične publikacije. Naj omenimo samo na Dunaju izdano »The Central European Rewiew«, ki je prinesla posebno jugoslovensko številko. Odlično angleško revijo krase neštete slike iz jugoslovenskih kopališč in letovišč, poleg tega pa vsebuje točne podatke o prometnih razmerah, voznih redih in cenah tako, da dobi vsak tujec, ki vzame to revijo v roke, takoj jasno sliko. Revija je izšla v 40.000 izvodih. To pa je le majhen del celokupnega propagandnega dela. Zveza se je morala poleg neštetih drugih težkoč boriti predvsem s finančnim vprašanjem. Danes, po zaključku izredno uspele sezone, znajo pač. — upamo vsaj — vs1 interesenti že pravilno ceniti važnost in pomen te propagande. Zato ne bo odveč, ako pri tej priliki ponovno povda-rimo, da kažejo baš ti krogi vse premalo zanimanja in razumevanja za to pereče vprašanje. Iz gornje statistike letošnjega prometa sledi pač dovolj jasno, da tvori tujski promet velikanski vir dohodkov za najširše sloje in pokrajine. Vsak pameten gospodar pa gleda, da svoje dohodke kolikor mogoče dvgne. In to mora veljati tudi za naš tujski promet. Zato je ne le naloga, marveč naravnost dolžnost vse javnosti, da po najboljših močeh podpre delovanje Zveze za tujski promet. Tu so predvsem poklicane občine, ki imajo od tega velike dohodke, pa tudi privatniki, gostilničarji, hotelirji itd. v letoviščih in zdraviliščih, ki imajo od tega pač največjo korist, da ne le moralno, temveč tudi gmotno podpro delovanje Zveze. Občine n. pr. pobirajo poseben davek na tujce (v Ljubljani, Mariboru, Celju in to percentualno, v Rog. Slatini 2 Din, drugod večinoma po 1 Din od postelje in dneva), ki vrže v stoti, soče segajoče dohodke. Ako bi občine le en del teh dohodkov poklonile za tujVsko-orornerno propagando, bi se i;m to na drugi strani s povečanjem obiska dvakrat izplačalo. Na drugi strani pa bi bila tud; dolžnost države, da z izdatno podporo okreni važno in koristno delovanje Zveze za tujski promet. Res je sicer, da so posamezne državne oblasti, ki prihajajo v poštev, kazale letos veliko naklonjenost za težnje Zveze, toda sliši se naravnost smešno, da je država naklonila za tujsko-prometno propagando Zveze o priliki praškega velesejma podporo v znesku reci in piši 5.000 Din. S sodelovanjem celokupne javnosti, občin in države bi se lahko propaganda v inozemstvu razširila in usoeh. ki je bil že letos zelo razveseljiv in zadovoljiv, bi bil še večji. Ne dvomimo, da bodo merodajni krogi prišK sami do tega spoznanja in da bo lahko Zveza za prihodnjo sezono razvila še večjo in boljšo reklamo. Led je prebit. Doslej se je v večini naših letovišč in zdravilišč gojila samo letna sezona. Letošnja zima pa naj tudi v tem poT gledu prinese preokret. Zveza za tujski promet in Zimskosportni Savez si prizadevata, da otvorita že letošnjo zimo v naših gorskih letoviščih kot na Bledu, Kranjski gori in drugod, tudi zimsko sezono, združeno z raznimi zimsko-sportnimi prireditvami. Priprave za to so v polnem teku in že danes se vrši v tej smeri propaganda v inozemstvu. Po dosedanjih lepih uspehih ne dvomimo, da bo Zvezi za tujski promet uspelo, da tako otvori nov vir dohodkov. Toda o tem obširneje ob drugi priliki. Vsa slovenska letovišča se že sedaj pripravljajo za prihodnje leto. Pomanjkanje stanovanj, ki je bilo letos ponekod že prav občutno, tvori posebno vprašanja, ki jih bo treba do prihodnje sezone rešiti. Kakor čujemo, se bavi ravnateljstvo Rogaške Slatine z načrtom, zgraditi več malih hotelov s po 2 do 3 stanovanj za letoviščarje. Ta ideja bo nedvomno našla v vseh zainteresiranih krogih popolno odobravanje. Majhne hotelske zgradbe nudijo tujcu mnogo več udobnosti kot veliki hoteli in tujec se bo v njih počutil kot doma. In v tem leži pol uspeha! Tudi v drugih kopališčih obstojajo razni načrti za izboljšanje sedanjih razmer, za modernizacijo naprav in zvečanje obratov. Vzgled pooljenja cest, ki se je letos na Bledu tako obneslo, bodo posnemala vsa večja kooališča, kar znači zopet nov napredek. Zveza za tujski promet, ki ji predseduje g. dvorni svetnik dr. Marn, izdeluje že obsežen načrt za nadaljno propagando v inozemstvu. Poleg dosedanjih severnih dežel bo letos propaganda usmerjena tudi na vzhod, zlasti na Rumunijo. Grčijo in Turčijo, od koder zahajajo številni gostje vsako leto v italijanska in druga svetovna kopališča. Toda o tem drugič obširneje. H koncu naj še rmenimo, da je v splošnem bilo opazovati letos v naših tujskoprometnih centrih IeD napredek, kar se tiče postrežbe tujcev in solid-nosti cen. so pa še vedno številni ne-dostatki, ki zaslužijo graje in ki jih bo treba z vsemi sredstvi pobijati. Je to poglavje zase. o katerem bomo o priliki še podrobneje spregovorili. Prosveta Opera: Othello Verdi je mrtev 25 let in sedaj šele prav živi. Pred 30. leti so rekli: imamo VVagner-ja in — lajno. Lajna je zmagala. Ampak to ni lajna, temveč najplemenitejša glasba juga. Po vojni so si ljudje zaželeli sreče, nove glasbe, ki hoče zopet melodijo in opeiv. Znameniti VVerflov roman »Verdi« je Ver-oija dvignil iz groba kot zmagovalca. Danes ime Verdi ne pomeni zastarelosti, temveč antiko, ne minljivosti, temveč večnost. Verdi piše v nekem svojem proroskem pismu »Pride dan, ko ne bomo govorili več o nemški, italijanski šoli, o bodočnosti, o preteklosti — in takrat se morda začne kraljestvo glasbe.« Ravno pri Aidi, Othellu, Falstaffu bo zlasti Nemci govorili o vplivu Wagnerja na Verdija. Verdi pa sam piše v svojem pismu (Arrivabenu): sTi praviš, da se moram za svoje uspehe zahvaliti druženju obeh šol. Jaz nikdar nisem mislil kaj takega.« Morda noben komponist ni bil toliko obsovražen in toliko ljubljen kot Verdi. >Ako bi obdržal Aido v 6voji mapi, ne bi bila nikdar postala rodovitna tla za zlobnost radovednežev, za nerganje množice, kritikov in »šolmaštrov«. ki o glasbi drugega ne poznajo, kot gramati ko, a Še to slabo.« In Še dalje: >Eden bi bil rad melodik kot Bellini, drugi harmonik kot Meyerbeer; jaz ne bi bil rad niti eno niti drugo in če bi bilo po mojem, bi mladi človek, ki začne komponirati, ne smel nikdar misliti, da bi bil melodik, harmonik, realist, idealist, hrturist in kar si je še sicer takih čudovitih formul vrag izmislil. Melodija in harmonija naj bosta v rokah umetnika le sredstvi za ustvarjanje glasbe.« In h koncu: »Umetnik pa mora gledati v bodočnost, v kaosu mora videti nove svetove; in & na svojem potu ugleda daleč, daleč le majhno lučico, ga ne sme ustrašiti megla, ki jo še zakriva.« Verdi je šel to pot vse svoje življenje in kdor ga ni razumel nekdaj, pričenja ga razumevati eedaj. Othello, Falstaff sta operi bodočnosti. In ne samo ti dve. A operi sta pljd njegove najzrelejše dobe in navzlic Wagner ju samostojni do poslednje glasbene misli, do poslednje note. Kar je bilo v prejšnjih operah impulznega, je tu podrejeno no- tranjim umetniškim principom, psihološko globlje; karakteristika, sloneča na genezi razvoja, ni več tako eruptivno presenetljiva in nepoznana. V Othellu sta glavni osebi Othello in Jago. Mavr, strasten do brutalne razdraženo-sti, vendar v globini svojega srca plemenit in dober, Jago skoro lopov, vendar še zmožen realizirati substancijelno idejo častihlepja. Dve vlogi, ki zahtevata iiK>čnih, nadvse intligentnih igralcev samosvojega ustvarjanja in neizčrpnih, polnih dramatičnih sredstev. Petje tu igre ne more in ne sme nadomeščati. Othello (višji režiser Knittl) povsem kot figura ne zadošča, zlasti ne v paru z Desde-mono (ga Zaludova). Operira s cenenimi dramatičnimi sredstvi. Lahko je in kaj poceni fingirati globoko razdvojenost srca, ako kažeš hrbet (II. akt) in skrivaš svoj obraz v eteno. Skoro neestetično je kobacanje po Desdemonovi postelji v zadnjem aktu. G. Knittl pa se je n. pr. v prisegi in tretjem aktu povzpel do nenadnih, močnih dramatičnih akcentov. Ravno ta nenadnost, brez logičnega naraščanja, pa moti. Gotovo je za to vlogo treba sijajnega trageda in istočasno zmagovitega pevca. V poslednjem o žiru je g. Knittl bogato zadovoljil. Bil je izvrstno dis poniran in zlasti v dramatičnih scenah pevski prvovrsten. Jago (g. Holodkov) je ustvaril iz svoje težke vloge bolj junaka kot lopova, prihu-Ijenega, zlega, zvijačnega. Demonska duša se je odela v levjo obleko. Izzival ni sovraštva, studa publike, temveč prej občudovanje za svojo herojsko igro. Pevski je malo-dane nedosežen in imponira od začetka do konca. Pri obeh teh pevcih pa je skrajno slaba fonetika; vsi »e« so nizki in včasih karikirajo besede do smešnosti. Stvar kore Petitorjev je, da temu odpomorejo. Desde-mona (ga. Zaludova) je v vsakem oziru na mestu. Zlasti njena »Ave Maria« v zadnjem aktu je segla v srce. Ostale vloge so majh nega pomena. Cassio (g Banovec) naj se napram Desdemoni, svoji gospodarici, ne vede tako familijarno (II. akt). Imponiral je g Rumpelj, zlasti kot maska, dober je g Mi-trovič, g. Mohorič menj. Zbor je sijajen. Iz vrstno na študiran in glasovno jasen, jedrovit in poln. Sploh je ves Othello bil muzikalno precizno in nad vse skrbno pripravljen, tako na odru kot v orkestru, ki zveni sočno, minuci-jozno pod taktirko Neffata. Publika je dirigentu pokazala svoje spoštovanje v obilni meri pO .Irugem in tretjem aktu, in to po vsej pravici. Dekorativno je Othello nekoliko medel Mašinerija za oblake v prvem aktu je bila okorna in naivna. Toda — revni ljudje kuhajo z vodo, pravijo. V splošnem je Othello dosegel velik in globok uspeh —č. Gledališki pregled V Moskvi je imela igra »Cvgav, pustolovec« k: jo je spisal Aleks Fajko, izven-reden uspeh. Delo je precej propagandistič-no v sovjetskem smislu, vendar trdi kritika, da je več prizorov naravnost klasičnih. V glavni vlogi je briljiral slavni Moskvin. _ Nasprotno pa je razočarala v Leningradu opera »John Read«, ki jo je zložil L Kaš-n;ckij. Vsa muzikalna vsebina te opere je v uverturi in spremljev. glasbi za dejanja. Vs> sodelujoči namreč samo govore. Časopisi jo odločno odklanjajo. Češ, da so morali zadnje čase že marsikaj prebaviti, toda, da so na vsak način proti temu, da se tak malenkostni poizkus titulira z izrazom »epera«. V Lillu bodo imeli ta mesec dve zanimivi oremieri. čijih avtorja sta dva popularna francoska politika: »Madame Reca-mier«, ki jo je spisal Herriot, ki bo p, i predstavi tudi navzoč, in »Pajčolan sreče«, ki mu je avtor sam Clemenceau. Pisalo se ie. da bo letos gostovala na Dunaju Comčdie Francaise. Ravnateljstvo državnih gledališč na Dunaju pa s tem ni zadovoljno in bi bilo za gostovanje le v slučaju, če bi ga bila inspirirala sama francoska vlada in če W šli tudi Dunajčanje v Pariz gostovat. — Prosvetno ministrstvo je imenovalo znana prvaka dunajske opere R. Mayerja in A. Piccaverja za častna člana državne opere. — Fr. Lehar je dovršil opereto »Giglette«, ki io bodo peli o božiču v milanski Scali. Njegova druga noviteta »Carjevič«, ki ima bolj operno formo, bo tudi kmalu gotova. Beograjska noviteta je Galsworthyev »Gentlemen«. Sicer pa igrajo med drugim Še: »Svatbeni let«, »Pot okoli sveta«, »Kamela skozi uho Šivanke«, »Osma žena« i. dr. Zagrebške novosti so: »škorpijon« (Ku-Iur.džfč), »L* Aimer« (P. GerakJy) in »Nevihta« (Shakespeare). Rusko - umetniško giotesknogledišče, ki je prepotovalo večja mesta Srednje Evrope, gostuje tudi v Zagrebu. V Splitu so igrali G. Kaiserjevo »Kol-portažo«. To je bila prva jugoslovenska vprizoritev tega avtorja. Režijo je vodil Jeremič, sodelovala pa sta med drugimi tudi naša rojaka Rakuša in Skrbinšek. — Mollerov »Skopuh« v ljubljanski drami. V nedeljo, dne 10. t. m. bo v ljubljanski drami premiera znamenite Harpagona komedije »Skopuh«. Skopuha Harpagona Igra g. Rogoz, ki nastopi to pot prvič v glavni vlogi francoske klasične komedije. V večjih partijah sodelujejo gg Vida, Medvedova, Mira, Jan, Drenovec Povhe in Plut Režijo vodi g. prof Šest, po katerega načrtih je izvedena tudi inscenacija Začetek ob 8. ur! zvečer. Predstava bo izven abonmana. — Tenorist Mirko Jelačln kot Janko v Prodani nevesti. Danes v nedeljo, dne 10. t. m. gostuje kakor že objavljeno v ljubljanski operi gospod Mirko Jelačln in sicer poje vlogo Janka v »Prodani nevesti«. G. Jelačln je resen pevec-umetnik, ki uživa v raznih nemških mestih, kjer je do sedaj deloval, lep sloves Na našem odru ga bomo ta večer prvič pozdravili m to tem od-kritosrčnejše kot rojaka, ki se Je posvetil temu vzvišenemu poklicu. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 30. septembra 1926. Aktiva Razlika v primeri s stanjem dne 22. septembra Kovinska podlaga 420 + 1.0 posojila 1151-9 + 12.8 račun za odkup kronskiii novčanic 1151.9 račun začasne raz- menjave 351.5 državni dolgovi 296Ü.3 vrednost drž. domen, za- stavljenih za izdajo novčanic 213S.3 saldo raznih računov 418.1 "T* 17.1 Skupno . S975.6 Pasiva: Od glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 8.0 novčanice v obtoku 5718.6 + 69.5 državni račun začasne razmenjave 351.5 državne terjatve po raz- nih računih 1S.0 — 97.1 razne obveznosti 628.0 + 56.6 državne terjatve za za- stavljene domene 213S.3 ažijo za kupovanje zlata 83.0 Skupno . 8957.6 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novanic se je zvišal od zadnjega izkaza za 69,500.000 dinarjev. Ljubljanski trg Dovoz živil za Ljubljano je bil ta teden razmeroma dober. Kot novost se je pojavil na ljubljanskem trgu ta teden kostanj, ki ga prkiašajo izpod Rožnika, z Golovca In iz krajev ob Savi od Kresnic dalje. Pri nekaterih najpotrebnejših živilih je tendenca, da se cene še dvignejo. Dvigajo se cene krompirju, čigar dovoz na debelo je prilič-no minimalen. Vzrok dviganju cen tiči v zadnjih poplavah Povišale so se cene zelju na debelo kar za 25 par. Posledica povišanja cen zelju na debelo ie pred vsem ta, da se je začelo zadnji čas zelo mnogo zelja izvažati na Holaoidsko, dočim je bil doslej izvoz zelja us>merjen le na jug, osobito v Trst. Na Holandskem je namreč nastalo pomanjkanje zelja in so prišli od tam trgovci v Slovenijo, kjer so nakupili ogromne množine zelja v ljubljanski okolici in na Gorenjskem. Dnevno izvozijo na tiolandsko 2 do 3 vagone zelja Radi tega izvoza so domači ljubljanski zeljarji zelo v skrbeh, kako naj bi zadostili domačemu trgu. Poskočile so tudi cene jajcem. Komad se sedaj že prodaja po 1.75 Din. Kakor omenjeno, je precejšnjo pomanjkanje krompirja, toda povpraševanje po njem je veliko. Na trgu ie bilo danes izredno mnogo domačega sadja. SadjeTejc! iz Štajerske in iz krajev ljubljanske oblasti so danes pripeljali na trg veliko iepega, naravnost de-zerrnega sadja, ki ga prodajajo na drobno od 3 do 5 Din kg. Izredno lepa so jabolka in hruške Tržne cene ostalim živilom in potrebščin am se niso od preteklega tedna spremenile in so stalne. Tržne cene so: I. Meso In mesni izdelki Govedina v mesnicah pn mestu 16-19 Din na trgu; kg govedine I 18, 88 15 Din, tretje i 20, II 17-1« Din, >viniskn meso I 22. 50 Din, II 19- 20, slanina na debelo 19, mast 25, pre-kaieno meso T 32, TI 30, koštrun 13-14, jag-njetina 20, kozlenna 20. konjsko meso T 8, II 6 . po! prekajene kranjske klobase kg 33-35, suhe 67 prekaiena slanina 28-30. II. Perutnina: majhen piščanec 15-18, velik 20-25. kokoš 2.5-35. petelin 25-30, raca 20- 25, puran' 65-85 III. Ribe: karpi 20-30, Upanji 25, ščuke 35, postrvi 55-60, klini 15-20, mrene 25, pečenke 15, raki 1.75, žabe 1.25-1.50 IV. Mlečni izdelki: mleko 2.50-3, surovo maslo 40, čajno maslo 55, maslo 45, bohinjski sir 36-44. sirček 9-10, komad jajca 1.50 —1.75 V. Kruh: beli 6, črni 5, rženi 5. VI. Sadje* luksuzna jabolka 8, jabolka L 6, II 5. III 2-4, luksuzne hruške 10, hruške I. 8, II. 6. III. 3-4, limone 0.75-1, kostanj 5-6 Din kg, orehi 12. luščeni orehi 34, češplje 4-6, suhe češolje 10, grozdje 8-10, breskve 5-8 VII. Špecerijsko blago. Kava portoriko 70-74, santos 52-56 ,rio 42 46, pražena kava I. 92-100, II. 76-80, III. 56-60, kristalni sladkor 13.50, sladkor v kockah 15.50, testenine 1 12, II 8.50, čaj 76. VIII. Mlevski izdelki: moka št 0.550-6, št. 1 5-5.50, štev 2 4-4.50, št 3 3.75, štev. 5 3.75-4, kaša 6-7, iešprenj 6-8 ješprenček 10-13, koruzna moka 3.50-4, koruzni zdrob 4-5, pšenioni zdrob 6.50 ajdova moka I. 9, II. 8, ržena mrka 5. IX. Kurivo: q premoga 43.50, kub. meter trdih drv 150, mehkih drv 75. X. Krma* q sladkega sena 100, pol sladkega sena 80 kislega sena 75, slame 50. XI. Zelenjava: elavnata salata 2-5, aj-serica 3-5, endivija 3-5, kislo zelje 3.50, špl-naiča 4-5, paradižniki 3-4, fižola v stročju ni več na trgr luščonj fižol 3-4, čebula 2 —2.50, česen 5-7, krompir na drobno 1.25-1.50, repa 1, kisla repa 3, ajdovi jurčki 7.50-8.75, zelenjava za juho 3. —g Jugoslovenska banka d. d. v Zagreba, podružnica v Ljubljani, Ljubljanski dvor. nas naproša, da ugotovimo, da Jugoslovenska banka d. d. v Zagrebu, preje Hrvatska zemaljska banka, ni identična 6 Slavonsko banko d. d. v Zagrebu ter da nima z isto nikake poslovne zveze. —g Srednjeevropski prometni kongres na Dunaju. Na Dunaju je te dni zasedal sred rije-evropski prometni kongres, ki je razpravljal v, prvi vrsti o ureditvi železniškega prometa. Vršila pa so se posvetovanja tudi o izboljšanju rečne plovidbe. zračne prometne službe, breojavnih in telefonskih zvez in o radiotelegrafskem prometu. Našo državo so zastopali na tem kongresu naš dunajski poslanik Milojevič, načelnik prometnega ministrstva Bautino in naš delegat v donavski komisiji dr Vilfan. —g Pomoč poplavljeniem v Sloveniji. Na podlagi uradnih podatkov se ceni ?Lioda, ki so jo povzročile zadnje katastrofalne poplave v Sloveniji, na 100 milijonov Din (?). Ministrstvo za poljedelstvo je ukrenilo p<> trebno, da izposluje vsaj za najhujše priz;. dete državno podporo. Iz rednih kreditov je ministrstvo že nakazalo znesek 120.000 Din, ki pa je seveda povsem nezadosten. Minist i stvo je te dni zahtevalo izredne kredite \ znesku več milijonov Din, ki pa jih mor;, odobriti še ministrski Svet Čim bodo toz:. devni krediti odobreni, prične posebna komisija razdeljevati podpore. Izpred sodišča Birt in mesar. (Komedija v petih prizorih.) Dejanje se je vršilo v prijaznem podeželskem mestecu, zaključek pa v .-odni dvorani deželnega sodišča ljubljanskega. Ka glavni osebi nastopata birt ^Lilija- iz Bučnega gaja in mesar >Pljučnikc iz Prsne Dubli-ne. Več soigralcev, nekaj prič, državni pravd-nik, zagovorniki, poročevalci, nekaj občinstvu m sodni sluga. Korpora delikti ni, ker so jih miroljubni vaščaiii že vse pojedli in popih. SenaJ zeteno mizo. _ Prvi prizor. Košar Pljučnik toži svojega bivšega odjemalca birta Lilijo, da je govoril o njem take Čudne m nerodne stvari, ki morajo pripraviti vsakega mesarja ob kredit. Pri prvi obravnavi pa je imel birtaš Lilija tako srečo, da se šolnik ni mogel uveriti o zlobnem namenu obtoženca, marveč je smatral to samo za nekako bolj robato gorjansko kritiko, pri kateri je včasih težko določiti mejo kritike v mirnem vodovju in prehodu v razburkan,/ valovanje kazenskih panurrafov. Birt Litija se oprosti, mesar Pljučnik, ves srdit, pa se pritoži. — In ljubljansko sodišče je izrekle konenoveljavno. da je imel prvi sodnik jut. v in birt Lilija se z dostojnim, hvaležnim po k Ionom odstrani s pozorišča. Pri drugem prizoru pa nastopita brata France in Tinče. Ta dva sta iz gole simpatije in gotovo kot pridna gosta birtaša Lilije nahrulila mesarja Pljučnika in to na cesti ponoči in na ves glas z besedami: Ali ste videli, kako je pripeljal crknjenega preši-ea? „Tu je, glejte,c in kazal je z vso zloba na jeziku in obrazu na mesarjevo hišo — »prva kranjska krepalnica in izdelovalnim crknjenih krav in prešičev. Tu se naklada io, kolikor jih je. No, daj mi, daj Še za 20 kron crknejnega špeha!* Brat pa mu je pomaga! in je kričal. »Ja, pa to je tisti, ki je jedel na Bledu pri Petranu na tisto ^Beneško noč: prato in pil pivo, potem pa je ogoljufal natakarico tako, da je prisedel k drugi mizi.« — Za svojo dolgojezičnost sta dobila kot plačilo France en teden, Tinče pa, ki je bil malo hujši in glasnejši, kar tri tedne zapora. Na vse načine st£ se zvijala brata na klopi tam pred zeleno mizo. Hudo ju pogleduje državni pravdnik v rdeče obrobljenem talarju in pomilovalno ju motri zagovornik, ki ima v teh prizorih 6ploh precej težko stališče. Vendar je pa napel vse sile in konec prizora je bil ta, da so bratoma kazen spremenili tako, da je dobil France denarno globo 1000 Din, ker ima dosti denarja (seveda če bi ne plačal, ga pošljejo za 1 teden v luknjo), bratu Tinčku pa so znižali kazen od treh tednov na 10 dni. Zadovoljna, da sta vsaj nekaj dosegla, sta se skromno priklonila visokemu senatu in odšla s pozornice. Tretji prizor nam predstavi kot glavnega junaka nadebudnega sina birtaša Lilije. Tu-čji ta je nerodno govoril o mesarju Pljučnik n in njegovi obrti. Rekel je namreč nekemu znancu: Če kdo j6 pri nas salame in klobase in pravimo, da so Pljučnikove, pa jih ne je- To je že nerodno. In pravi mi, da ta vse podela, če bi ga pa jaz tako poznal kot ga pozna on, bi več ne jemal. — To je bila huda, grda in zlobna obdolžitev za poštenega in podjetnega mesarja, in to je uvidol tudi sodnik in je zavezal ta jeziček z bankovcem za 100 Din, ki ga je moral plačati birt. Preplašeni sinček se je ustrašil in jo prosil senat, da bi se ga usmilil in mu kazen Črtat, češ da on ni tako hudo mislil in da ve cela kranjska žlahta, da on ni tako hudoben človek. No, in senat je fantu toliko ugodil, da je spremenil 100 dinarsko jezično pentljo v 3o dinarsko :>žnorco<. Po kratkem odmoru sledi četrti prizor. Birlov sm mladi Lilija pa je bil obložen, da je prav nerodno vprašal kmeta Berdje tam \? 7i»brusnice, če je res pripeljal mesarju Pijučniku v mesto zaklano kravo, ki ni imela potnega lista in se njena kravja duša ni zglasila v mestni klavnici. — Ker pa je mesar Pljučnik dokazal, da je šla krava ravno tako iz hleva kot vsaka druga in ni bili J<.-ma zaklana in v mesto pod butarami pripe l;ina in da je njena kravja duša tudi v klavnici zglašena kot pravilno odslovljena, je dobil fant za to nerodno vprašanje 200 l)m vredn-) jezične* pentljo Seveda se je tuli U pritožil, da je šel kmeta le vprašat, če on kaj ve, kako je bilo s kravjo dušo. Izpolnil Je JČeN v želj", a nedožno vprašanje še ni kaznivo. UeW.t so, da je bilo Io vprašanja nekako pokrita *rihta«, katere pokrov pa se je vendar le toliko dvignil, da je zasmrdela naleč po dolini. In fant bo moral odšteti poleg sodnih stroškov še 200 Din. Pri zadnjem prizoru je nastopil kot ob toženec mesar Pliučnik sam, ki je doslej kot so rekli po domače še vse več ali manj xzrih-talc — končno ga je pa »zrihtala* lepa mlada deklica, in sicer na zelo čuden način To je pač zaključek brez ljubezni, brez samomora ali umora, zaključek, kakršni so v modernih japonskih romanih. Tožila je namreč Pljučnika, da jo ;e žalil kot zapriseženo eodno pričo. Pri obravnavi, pri kateri je obdolžila huda >Minervac birtaša Pljučnika. da je v ^Beneški noči< pri Petranu na Bledu na račun natakarice iedel pečenko in pil pivo, se je mesar ujezil nad tako predrznostjo in ji je tam vpričo sodnika zabrusil v obraz: >Lažeš!>:. Ker je s tem žalil zapri ženo pričo, so ta nerodni medklic zapisali v protokol in za ta vpis bo plačal mesar 30<" Din. Pa tudi on se je pritožil kot zadnji i prizoru in je trdil, dn je bil očitek res brl njiv, ker so takrat vsled navala ljudstva marali, natakaricam gostje jed in pijačo sproti plačevati, kar je pri podobnih prilikah tu«i. res povsod običajno. Senat sicer ni dvomil, da bi mesar Pljučnik ne plačal svoje cehe. vendar pa ga je poučil, da se zaprisežene priče ne sme žaliti tudi če hote ali nehote laže, ker za tako laž odgovarja priča sama pred kazenskim zakonom in je potrdil sodbo prvega eodnika. ... S tem je bila komedija končana Stran 4. •SLOVENSKI NAROD, dne 10. oktobra 195d btev 230 Dnevne vesti V Litibuam. » -— Kako pohajamo obletnico plebiscita? Usoda naših podjarmi j enih bratov mora v vsakem zavednem Slovencu zbudi ti sočutje in ogorčenje, obenem pa tudi trdno voljo, pomagati naj bedne j šim med bednimi. Slovenci, dajte izraza tem plemenitim čustvom s tem, da pristopate kot člani k »Jugoslovanski Matici«, ki je nadstranska organizacija vseh onih, ki čutijo z našimi sorojaki, in jim Žele pomagati. Obletnica plebiscita naj bo glasen memento vsem, ki imajo ljubezen do naroda vedno le na je-' siku, naj se povzpno tudi do dejanja m do žrtev! — Povratek prosvetnega ministra. Prosvetni minister Miša Trifunovič, ki se je dva dni mudil v Zagrebu, se je včeraj povrnil v Beograd. — Kongres pravnikov t Ljubljani. Stalni odbor je imel te dni sejo, v kateri je z veseljem ugotovil velik uspeh II. Kongresa pravnikov tako v strokovnem kakor v družabnem ozira, vse to na podlagi soglasnega priznanja udeležencev, pa tudi na podlagi dopisov, ki po Kongresu prihajajo od raznih vnanjih strani. Sklenil je izreči zahvalo vsem faktorjem, ki so pripomogli k temu mspehu: domaČim pravniškim organizacijam, tajniku društva Pravnika in generalnemu tajniku Kongresa g. dru. Sajovicu in društvenemu blagajniku g. dru. L Rutarju, ki je obenem z izredno požrtvovalnostjo obvladal težavni posel nastanitve ter posebej tudi odvetniku g. dru. V. Krejčiju za priredbo skupščinske dvorane. V prvi vrsti pa je izrekel zahvalo mestni občini ljubljanski, ki je z lastnimi prireditvami na čast gostom dala Kongresu tudi zunanji sijaj, ki je na udeležence Kongresa iz vseh krajev napravijal najugodnejše vtise. Tudi skupen izlet v Celje in Maribor ter nazadnje v Rogaško Slatino je kongresi-ste povsem zadovoljil in se za to izreka zahvala imenovanim občinam odnosno kopališki upravi. — Stalni odbor izda o vsem Kongresu spomenico čim prej in je redakcijo poveril g. tajniku dru. R. Sajovicu ter g. univ. prof. dru. M. Dolencu. < Izpremembe v državni službi. V šolski službi so napredovali: Mihael Peruzzi, profesor na srednji tehnični šoli v Splitu, v 5. skupino I. kategorija; Leo.i Novak ta Ivan Tominec — oba profesorja ua srednji tennič ni šoli v Ljubljani — v 7. skupino I. kategorije ter Eleonora Mladič, stalna učiteljica na dekliški šoli »Vesna« v Mariboru, v 4. skupino II. kategorije. Bivši veterinar Jos. Serbec je imenovan za veterinarja pri okr. glavarstvu v Ptuju s sedežem v Ormožu ter uvrščen v 8. skupino I. kategorije. — Pobiranje občinskih doklad v štajerskih občinah. Veliki župan mariborske oblasti je sporazumno z delegacijo finančnega ministrstva v Ljubljani dovolil občinam bivše Vojvodine Štajerske pobiranje občinskih doklad za upravno leto 1936 in sicer nad 300% doklado na vse neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti občinskih doklad, in nad 25% doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta za občinske, šolske in druge potrebščine. V nekaterih občinah 300% občinska dcklada na neposredne celo nad 1000%, tako sme pobirati občina Padeški vrh, davčni okraj Konjice, 1050% doklado. Doklada na trošarino znaša pri nekaterih občinah 500%. — Aretacija novinarja v Beogradu. V petek je bil aretiran v Beogradu direktor in glavni urednik dnevnika »Reč«, znani književnik in pesnik Sima Pandurovič. Bil je pred par meseci obsojen radi prestopka po novem tiskovnem zakonu. Ker doslej ni nastopil kazni, ga je policija aretirala in oddala sodišču, da odsedi prisojeni zapor. — Vojaški manevri v zagrebški okolici. V zagrebški okolici so se včeraj pričele večje vojaške vežbe, pri katerih sodeluje celokupna garnizija V Zagrebu in Karlov-cu. Zastopane so vse vrste orožja. Vežbe bedo trajale pet dni. Manever vodi komandant savske divizije general Uzun - Mirkovi č. — Usoda avstro - ogrskih bankovcev. Finančni minister je odredil, da se kot star papir proda na javni dražbi okoli 100.000 kilogramov kronskih bankovcev bivše Avstro - ogrske banke. Prodajo se ti bankovci pod pogojem, da se potem uničijo z mleniem ali na drug način in predelajo v papir. Kdo bo pač za bankovce, ki že leže več let v skladiščih, kupec? — Ukazi pravosodnega ministrstva. V pravosodnem ministrstvu so pripravljeni novi ukazi o namestitvi sodnikov in sodnega osobja. Ukazi bodo te dni podpisani. — Železiške tarife za Reko. Po nared-bi prometnega ministra je smatrati železniško postajo Reka SHS kot našo obmejno postajo in imajo za njo veljati iste izvozne in uvozne tarife, ki veljajo za ostale obmejne železniške postaje, kakor n. pr. za Rakek. — Pogrešan. Železniški delavec, 441et-ni Jakob Zdovc je 3. t. m. okoli 15. odhajal s postaje v Laškem ob Savinji proti domu. Ker je bil v vinjenem stanju, je padel v Savinjo in utonil. Do danes ga še niso našlu — Zopet samomor Slovenca v Zagrebu. V petek zvečer je našel policijski stražnik na Akadeskem trgu v Zagrebu na neki klopi nezavestnega moža. Poklicani zdravnik na Akademskem trgu v Zagrebu na neki Pozneje se je ugotovilo, da }e to 2Sletni trgovski pomočnik Ivan Lindl, doma iz Begunj pri Radovljici. Pri njem so našli pismo, ki pričenja s Prešernovim verzom o sreči. V pismu, ki je naslovljeno na kom-eetentne faktorje, naglasa, da je bil vse svoje življenie nesrečen. Kot nezakonski otrok se je potikal po svetu. Nedavno je obolel in iskal pomoči v zagrebški bomlcl, kjer pa ga niso hoteli sprejeti in so ga eo-jaxli v Slovenijo. V skrajni bedi in obupu je posegel po strupu In si končal mlado živ-ijenje. 9 oktobra ( . — Zdravniška zbornica za Slovenijo je darovala Pokrajinskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote 2000 dinarjev, hoteč s tem darom počastiti spomin na blagopo-kejnega Myrona Gregoriča, srna predsednika dr. Vinka GregoriČa. Srčna hvala! — Mala železniška nesreča na Rakeku« Včeraj sta na obmejni postaji na Rakeku skočila s tira pri premikanju dva tovorna vagona. Iz Ljubljane je odšel poseben voz z dvigaJi, da je oba vagona zopet spravil v tir. Promet je bil deloma oviran. — Dva tečaja »Brezalkoholne produkcije« se vršita v nedeljo dne 10. t. m., to ]e jutri in sner: v Celju (pri »Skalni kleti« v prostorih g. M. Perca) In v kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Oba tečaja sta celodnevna in pričneta ob 9. uri dopoldne. Interesenti iz okolice, porabite ugodno priliko ter se udeležite teh tečajev. Ne bo vam žali — Fizikalno zdravilišče je 5 1. oktobrom t. 1. otvoril Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji novi stavbi na Miklošičevi cesti št. 20. Opozarjamo na današnji tozadevni Inserat. 926 — Zlatnike v Zlatorog - terpentinovem milu so našli: Helena PuŠave, Ljubljana, Kladezna ulica 22; Štefanija Vttga, Maribor, Mlinska ulica 18; Marija Kussel, Ptuj, Novo mesto; Neža Gregorevčlč, Mali vrh, št. 15, Globoko - Brežice, Marija Vajd, Trnavče prt Mozirju; Marija Podržaj, Ljubljana, Bohoričeva ulica; Slavka Šepetavc, Gregovce pri BLzeljskem; Terezija Span, Delro pri Laškem! Julijana Kep, Breznica pri Prevaljah; Marija Korošec, Gorjuše pri Bohinju; Marija Urabič, grad Turn; Lesko-vec pri Krškem; Tereza Zrim, Kuzdoblja-nje, Gornja Lendava; Ivanka Križaj, Ceste pri Dol Logatcu; Helena Plvk, Selo pri Ži-rih; Tina Lovše, Vel. Kostrevnica, Šmartno pri Litiji, Marija Kapelari, Jurklošter, Loka, Fanika Maričič, Zagreb, Ilica 163; Ana Lukič, Dolini Daruvar; Marija Čiček, Veto-vo; Marica Pojed, Konak, Podravske Se-svete; Frančiška Hren, Stara Gradiška; Marija Hunjadi, Ivaničgrad. — Zlatnike v Gazela - milu so našli sledeči: Al. Badnjevič, Bos. Krupa, kupila milo pri tvrdki Ilija V, Studen, Bos. Krupa; Ivana Gröbner, Planina pri Rakeku, kupila milo pri tvrdki A. Milavec, Planina pri Rakeku; Matilda Martlnšek, Zagorje, kupila milo pri tvrdki Olga čuk, Klsovec pri Zagorju; Henke, Laško, kupila milo pri tvrdki Ed. Vale, Laško; Lovro Mlinaric, Zagreb, kupila milo tvrdki Izidor Weiser, Zagreb; Ivanka Požek, Črnomelj, kupila milo pri tvrdki Karol Anačič, Črnomelj; Jožefa Dr-nikovič, Vič - Glince, kupila milo pri Prvem delavskem konzumnem društvu, Vič - Glince; Jožefa Intihar, Nadlesk Št. 36, kupila milo pri tvrdki Ludvik Kržič, Nadlesk pri Rakeku; Frančiška Kotnik, Doplica pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jos. Kle-menčič, Kamnik; Terezija Tavčar, Polzela, kupila milo pri tvrdki Josip Tlršek, Polzela pri Celju; Marija Javomlk, Luče pri Višnji gori, kupila milo pri tvrdki F. Terdina. Ljubljana; Dora Vulakovič, Vulakoviči, pošta Netretič, kupila milo pri tvrdki Jožef Brožič, Metlika; Franjo Miko, Sračinac 6, kupila milo pri tvrdki Gustav Moses in sin, Varaždin; Ivan Ivanlševič, Split, kupil milo pri tvrdki P. & M. Bonačič, Split, Šfben-ska ulfca 2; Jelka Dobras. Vitrovltlca, kupila milo pri tvrdki Anton Igali ml., Vitro-vitica. — Družbi C. M. daruje Milka 500 Din v počaščenje spomina pok. g Ivanke Sbuelz. — Naše ljube dame, naši dragi gospodje imajo skrbi pred nastopajočo zimsko sezono. Hočeš, nočeš, imaš Čas ali ne, pride čas zimskih večerov, čas plesov, ko dežuje dnevno vabil in družabnih dolžnosti. Tako na tihem Vas vprašamo, ali se kaj pripravljate na te klice? Charlston, Florida, Foxtrot, nova imena, stara imena, Čudna nepotrebna imena in vse eno tako mična imena. Pridite k »Ate-ni< tako intimno, med štirimi stenami se priučite vsem skrivnostim in novostim in naenkrat izostanejo vse skrbi. Delajmo kot drugi. Bodimo veseli in mladi. Veselje v srcu. zdravje v duši, življenje v telesu. Zanimajte se za tečaje modernih plesov, h katerim se vpisuje ravnokar pri »Ateni« v Narodnem domu. > Atena t priredi na zahtevo tudi plesne družabne tečaje. Vpisovanje k plesnim tečajem >Atene< se vrši v ponedeljek in torek dne 10. in 12. t. m. ob 6. do pol 8. uri zvečer v Narodnem domu. 982-n Iz Ljubljane —lj Vladni komisar na magistratu. »Uradni list* z dne 8. t. m. priobcuje razglas velikega župana ljubljanske oblasti, ki uvodoma kratko navaja: »Gerentski svet mestne občine ljubljanske je razrešen svoje dolžnosti.« Vladni komisar vlad. svet g. Anton Mene inger, ki je prevzel občinske posle v četrtek 7. t. m., si je včeraj ogledal nekatera mestna podjetja ter se je danes dopoldne oficijelno predstavil načelnikom magistratnih uradov in drugim magistralnim uradnikom Nekateri krogi forsirajo vprašanje imenovanja sosveta. Kakor smo poučeni, doslej to vprašanje Je ni rešeno in bo najbnže vladni komisar posloval brez vsakega sosveta. —lj Gre m i j trgovcev v Ljubljani objavlja glede prihoda čehosl o vaških parlamentarcev sledeče: Z ozirom na prošnjo g. velikega župana in Ju gosi oven sko - češkoslovaške Lige poziva eksekutiva Gremija trgovcev gg. člane, da se udeleže »prejema Čehoslova-ških parlamentarcev v ponedeljek dopoldne in da dajo onim svojim nameščencem, Id sodelujejo pri raznih društvih ter se udeleže sprejema ta dan dopoldne od 8. do 12. ure, prosto. Trgovine ostanejo odprte. Načelstvo. —1 Jubilej dela. Danes praznuje g. Avgust Obrekar tipograf, še čvrst in čil petdesetletnico poklica. l>ne 10. okt 1876. je vstopil kot vajenec v Narodno tiskarno. Ko se je izučil za črkostavca, se je rfapoöl pes v tujino ter prepotoval precejšen del bivše Avstro-Ogrske, Nemčije in Švice ia nekaj gorenje Italije. Delal je v Gradcu* Karlovcu, Novem mestu in še enkrat v Narodni tiskarni. Slednjič pa je vstopil pred več kot štiridesetimi leti, to je dne 25. junija 1886., pri firmi Ig. pL Kleinmayer et Ted. Bamberg, sedaj Delniški tiskarni, v službo, ki jo opravlja vestno še danes. Slavljencu k redkemu jubileju tudi mi iskreno čestitamo. — lj Ljubljanska slavna poŠta je toliko prenovljena, da bo baje 15. L m. otvor-jen oddelek za sprejemanje paketov in denarnih pisem. Spedicijska dvorana v prvem nadstropju v Prešernovi uhci bo te dni po-popolnoma urejena, na kar se bo spedicij-sko poslovanje preneslo iz prvega nadstropja v Šelenburgovi ulici v prvotne lokale, a pismonoše pridejo iz paketnega oddelka nazaj v prvo nadstropje v šelenburgovi ulici. Kakor nam poročajo, bo tudi avtomatična telefonska centrala končno vendar še to leto začela poslovati ter bo ž njo ljubljanskemu občinstvu Telo ustreženo, zakaj sedanja telefonska centrala je spadala že pred leti med staro šaro. Poslovanje s starimi, obrabljenimi aparati je tudi prava muka uradništvu, ki ima ž njimi opraviti. Sedanje poštno poslopje je državna last in stoji na tem mestu že 30 let. Kakor se je dalo posneti iz zgodovinskih virov, je bila ljubljanska pošta na raznih krajih našega mesta. Tako je poslovala do leta 1896. v Šelenburgovi in Knafljevi ulici (sedanja Bonačeva hiša), še prej pa na Dunajski cesti, v Gradišču, na Glavnem trgu itd. Zgodovina ljubljanske pošte bo popisana v posebni brošurici, ki bo obsegala pet delov: I. do 17. stoletja, II. v 17. in 18. stoletju, III. v 19. stoletju, IV. za časa potresa, V. lastni dom. Omenjena brošura bo za Ljubljančane vsekako zanimivo delo. Narodna knjigarna le sedal v Stritarjevi ulici it 2 (pred magistratom) —lj Sprememba v tržnem nadzorstvu. Z današnjim dnem je zopet prevzel vodstvo tržnega nadzorstva vet. g. Slavko Plemelj, ki je doslej dve leti opravljal funkcije nadzornika dvorskih lovišč. Od 1. oktobra 1924 do danes ie vodil tržno nadzorstvo magistratni uradnik g. Albert D e r -gane, ki se je z vso vnemo in energijo posvetil organizaciji ljubljanskega trga, kar mu je v veliki meri uspelo tako, da so prihajali zastopniki drugih mest si ogledovat poslovanje tega urada. Odločno je izpeljal marsikatero akcijo glede pobijanja draginje in je vodil strogo kontrolo nad trgom. —lj Olepševanje Trsa kralja Petra. Včeraj zjutraj so pričeli mestni delavci postavljati na obeh straneh Miklošičevega spomenika projektirane jambore, raz katerih bosta ob raznih držav, m drugih slovesnostih vihrali državna, odnosno mestna zastava. Jambora sta od tal 17 metrov visoka. Pod vodstvom mestnega inž. arh. Vladimirja Š u b i c a, ki ie izdelal zadevne načrte za podstavek in nastavek pri obeh jamborih, so delavci včeraj najpreje dvignil'" in postavili levi jambor. Postavili so v to svrho primerno visok oder in so smrekov jambor, ki je le modro barvan, s pomočjo škripca včeraj popolne v prisotnosti številnega občinstva polagoma dvigali. Na vrhu vsakega jambora, ki jih je izdelala tesarska tvrdka Fran Ravnikar, je natak-njen nastavek v obliki odpirajočega se tulipana iz pozlačene pločevine. Danes postavijo mestni delavci drugi jambor tako, da bodo povodom prihoda češkoslovaških parlamentarcev v ponedeljek zavihrale na teh jamborih zastave. —lj Izgubljen lGOdinarski bankovec. Gospodična uradnica je danes dopoldne na Vodnikovem trgu izgubila bankovec za sto dinarjev. Pošten najditelj se naproša, da ga odda v uredništvu »Slov. Naroda«. —lj Zadruga krojačev, kroiačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da se vrši prihodnja pomagalska preizkušnja za splošno in damsko krojaštvo v prvi polovici meseca novembra t. 1. Nekolkovane prošnje za udeležbo pri tej preizkušnji je vlagat? do 20. t. m. v zadružni pisarni, Gosposka ulica št. 5. — Načelnik. 931 —Ii Pouk jezikov (francoščina, angleščina, nemščina. Italijanščina) po Berlitzo-vi metodi. Vpisovanje še danes od pol 6. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje, levo. —lj Smrtna kosa. Po daljši in težki bolezni ie v četrtek 7. t. m. zvečer preminul monter mestne elektrarne In posestnik Martin Tabor. Pokojnik je bil kot monter vesten in v službi vztrajen; dolga leta je bil naročnik »Slov. Naroda« ter odločen naprednjak. Med prijatelji in znanci je užival splošne simpatije radi svoje koncilijant-nesti in mirnosti. Pogreb pokojnika bo v nedeljo 10. t. m. ob 2. popoldne izpred hiše žalosti. Krojaška ulica. — Pevski odsek sokolskega društva LJubljana IL prične z rednimi pevskimi vajami v soboto 9. t. m. ob tričetrt na 8. zvečer na realki in se bodo vršile vsako soboto ob istem času. Odbor poživlja vse pevce, da se vaj točno In v polnem števila udeležujejo. —lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši tomesečna dražba v februarju 1926 zastavljenih predmetov v C e t r t e k 14» t. m. ob 3. popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici. 927n *lj Klub ljubiteljev športnih psov v LJubljani obvešča vse one rasstavljalce športnih psov. ki na zadnji razstavi niso pravočasno dvignili svojih diplom in plaket, da se tozadevno ustmeno. odnosno pismeno zglase v pisarni dr. Cepudra, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30 926 —U Sokol Šiška otvori plesno šolo v sredo, dne 20 t. m. ob 20. uri na Belle-vue. Plesne vaje bo vodil plesni učitelj c Trošt Prijave se sprejemajo vsak dan od 18. do 20. ure v društveni telovadnici. 1— Rezervni oficirji se vabijo, da se ude-# leže ustanovnega občnega zbora Streljačke družine, ki se bo vršil danes dne 9. oktobra t ob 20. uri v restavraciji »Bellevuec | —lj Ribja sezona se prične dane* v dobroznani restavraciji in vinski kleti Ljubljanski dvor, kamor so poznavalci dobrih, pristnih vin in cenjeno občinstvo vljudno vabljeni Priznano dobra gor-ka in mrzla jedila ter specijaliteta: morske ribe vseh vrst po znižanih cenah. 924 —lj Christ oi o v zavod, Ljubljana, sprejema še ta mesec gojenke in gojence. 923 —lj Cechoslovaci pfijdte určlte v pon-deli k uvitäni. Schuzka o 9 h dopoldne u Glav. nadraži v tmavem obleku spdskou červeno - bilou. V sobotu večer 9. t. m. po-rada v restauraci Zvezda. Dostavte se všichni! 922 —lj Gremij trgovcev v Ljubljani za po- plavjjetKe. Eksekutiva Gremija je v seji dne 8. L m. sklenila izvesti v prid poplavljencem v ljubljanski okolici zbiralno akcijo. V to svrho bo Grenrijalni sluga pričel v ponedeljek dne 11, t. m. pobirati s posebno polo denarne zneske. Vsi oni, ki so v to svrho že izročili kak dar, bodisi v denarju ali blagu, naj blagovolijo to označiti na nabiralni poli. Nabrani denar se uporabi izključno samo za prizadete iz Slovenije. Vsakdo naj po svoji moči prispeva. — Načelstvo. —Ij Trajno kodranje las je ideal vsake dame, osobito pri sedanji dečji frizuri ter se tako kodranje tudi izvršuje v Ljubljani. --Gosp. Podkrajšek. frizer za dame in gospode, na Sv. Petra cesti 12, si je nabavil aparat za trajno kodranje las. kar bodo naše dame gotovo z veseljem pozdravile. —Ij Društvo stanovanjskih najemnikov in Združena strokovna zveza priredi v nedeljo dne 10. oktobra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani velik javen protestni shod za popolno zaščito stanovanjskih najemnikov, za zidanje novih stanovanj po državi In občini in proti nameri, da se ukine stanovanjski zakon že po novem letu. Upati je, da bodo vsi najemniki in podnajemniki dvignili svoj glas proti tej nameri. —lj Veliko vinsko trgatev priredi Udruienje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, v soboto dne 9. oktobra t. 1. v restavraciji g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Začetek ob 20. uri. Kdor se hoče neprisiljeno nasmejati in zabavati, naj ne zamudi pesetiti to trgatev. Pričakujemo vsestranskega obiska v zabavo došlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. 913 —Ij Zadruga sobo - crkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev sporoča, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v tekočem mesecu. Nekolkovane prošnje je vložiti do 15. t. m. pri zadružnem načelniku. Rimska 16. Ij Plesno šolo otvori Olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo dne 10. t. m. v salonu restavracije na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 3. uri popoldne. 906 —lj Danes in jutri sveže domače krvave in mesene klobase priporoča gostilna pri Lozarju, Rožna ulica 15. 033-11 —lj Ljubljanskim pevskim društvom in zborom, včlanjenim v ljubljanski župi JPS (Zvezi slovenskih pevskih zborov) ter njihovim pevcem! V ponedeljek, 11. t. m. pozdravimo z našo pesmijo čehoslovaške parlamentarce pred mestnim magistratom točno ob poldesetih dopoldne. Lj. župa JPS. —Ij Plesni krožek »Tabora« otvori v nedeljo 10. t. m. v dvorani Kazino svoje redne plesne vaje. Prijave sprejema Narodna knjigarna. Stritarjeva ul. 2 ia na večer otvoritve pri blagajni. Odbor —Ij K. o. SDS na Viču priredi v nedeljo dne 17 oktobra ti. demokratski — družabni večer z zelo zabavnim sporedom v Sokolskcm domu na Viču. Sodelujejo odlične moči in člani organizacije. Na prireditev že danes opozarjamo; podrobnosti bomo še objavili. Omdbor. Ä30-n —lj Dve raci sta se zatekli. Lastnik ju dobi Vrtača št. 5, Stavbinska družba. —!j Tatvina kolesa. Kolarju Matiji Ter-lepu iz Šiške je 7. t. m. ob 17. neznan tat odpeljal izpred trgovine Schneider in Ve-revšek na Dunajski cesti 2000 dinarjev vredno kolo. Preoblikovanja s" damskih n moških klobukov izvršuje točno in počen Fani Brilli, mod.stka Ljubitan^, Dalmatinova ulita 10 spodaj (dvorišče) zastorov parila, monogramov, oblek, fino balo In barvasto aiu-rlranjo, entlanje predtlskanj? Matek S Mikes, Ljubljana, Dalmatinova 13 -aitinejša izvršitev, Drezkonkurenčne cen«, najkulantne ša postrežba »is-. TelefoB 379 Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Avnatska ernte 4« ■ Telefon 379 Vsakovrstna tessraka dala, moderne lesene stavbe, o stre*J» sa palačo, btae, vlie, tovarne earftva te svomiks. Stropi, rasaa tla. stopnica, ledenice, pa vil Ioni, varamda, lesene ograje itd. — Gradba lesenih mostov, jamov ta mlinov PARMA 1A8A 23-t Tovarna tnrnlrla Premog — drva tILIRIJA», Kralja Petra trg 8. TeL 220 53/T Pouk jezikov francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine po Berlitzovi metodi. Vpi» sovanje do zaključno 9. oktobra od H 6. do 7. zvsčer. — B?cthovnova ulica 7, pritličje, levo. 2v t; Pozor čevljarji I Gornje dete vseh v rs čevljev dobite — dobn in solidno izvršene -po najnižjih cenah pri I Msrchiottt, trgovina usnjem. LJubljana* Sv Petrs cesta 30. 128/1 mi.,.U.H.U.H.B.I 10 ---Moda--- Nojeva peresa Tudi nojeva peresa so letos modni pojav, ki je v zvezi s femenizacijo letošnje modne linije. Se lansko leto bi ženski svet z ogorčenjem zavračal peresne okraske, ker je prevladoval maskulini-rani športni tip, ki se je skušal vriniti celo v popoldansko in večerno modo. Zato pa so letos peresa v vseh modnih krogih tem bolj priljubljena. Izgleda, da se je ženski svet že zopet naveličal moško prikrojenega športnega tipa. — Bilo pa je tudi povsem zgrešeno siliti vse ženske k nekakemu uniformiranju po vzorcu moške mode, kajti pretežni večini ta modni tip niti ni pristojal. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo mo-sko-sportni tip popolnoma izginil iz mode. Vsekakor se najdejo tudi med ženskim svetom tipi. ki jim ta moda izredno dobro pristoja in končno ne dela moda lepih žensk, marveč obleka. Zato se mora pač vsaka ženska oblačiti tako. kakor ji najbolje pristoja. Zato bo gotovo velik del ženskega sveta z veseljem pozdravil priliko in se oklenil najnovejše, povsem ženske mode. Modne umetnice, ki se zavzemajo I 'i to novo lii'jjü. so izumile vse podrob-J-nosti, da kolikor mogoče podčrtajo že~i-Jsko linijo in se otresejo moškega tipa, ki »je v zadnji dobi prevladoval v modnem svetu. Novi modni stil se odraža že v blagu samem. Doslej je moda posegala običajno po gladki, preprosti svili, ki je primerna za strogo fazonsko linijo, letos pa so prišle na vrsto zopet fantastične barvne kombinacije, ki so bile že dolgo popolnoma izrinjene. Predvsem so to vse vrste baržuna, velourja, ve-louršifona. tafta. zlasti pa moare. ki je letos posebno priljubljen. Pritikline ia okraski so seveda temu blagu primerno izbrani: franže in borte, traki in cvetice, vzbujajo osobito pozornost, ker jih moda že dolgo ni več priporočala in uporabljala. Prav posebno vlogo pa igrajo med okraski nojeva peresa, ki dajejo, primerno in umetniško okusno razporejena, obleki čisto svojevrstno noto. Peresa pa se ne barvajo več samo v barvi obleke, kot je bilo do nedavna običajno, nego izzivajo v primernih skupinah in aranžmanih svojevrsten efekt. S primerno vporabo različnih barvnih ni-jans se dosežejo izredno učinkoviti motivi. Črtasto barvana peresa dajejo sliko eksotičnih peres. Črno-belo in črno-roza barvana nojeva peresa omogočajo ostre kontraste v okraskih. Kombinacija nojevih peres in fantastične svile nudi posebno učinkovite peresne modele. Naše slike prikazujejo osnutke, pri katerih tvorijo nojeva peresa glavni okrasek. Prva slika kaže lično, enostavno obleko iz pastelno barvnega tafta, z no-vomodnim kratkim životom in gosto nabranim krilom. Edini okras te obleke tvori roža na koncu koničastega izrezka in peresnimi motivi na spodnjem robu. Roža in barva peres se popolnoma ujema s temeljno barvo obleke. Prav tako tudi pahljača, ki je neobhodna izpopolnitev toalete pri plesu in večernih prilikah. Druga slika kaže posebno originalno večerno obleko. Izdelana je iz, temnolila-ali črnega moareja. visoko izrezana, v sredini speta s spredaj zapirajočim se pasom, izpod katerega štrle peresne franže, ki se ponavljajo na spodnjem robu obleke in imajo isto barvo, kakor obleka. Pri tretjem modelu je posebno izražen okrasek s črno-belimi nojevimi peresi. Ta obleka je priporočljiva iz krep-satena. Obleka obstoja iz belega svilenega spodnjega kombineja in čez njo povezane črne satenske bluze, ki ima ob strani z nojevimi peresi okrašena krila. Pas je črn in belo podložen, na lahko povezan in ovit tako, da se izmenjava črna in bela barva. Za tak model se lahko uporabijo tudi razni ostanki. Kot okrasek služijo bela in Črn., nojeva peresa, ki morajo biti tesno priključena drugo na drugo. Tudi baržunast plašč, ki ga prikazuje slika v ozadju, je okrašen z nojevimi peresi. Plašč je zlasti namenjen za popoldansko rabo, toda če se pritrdi s par gumbi na ovratnik primerna kombinacija iz nojevih peres, je uporaben tudi za večerno toaleto. UPORABA KARIRANEGA BLAGA. Najmodernejša noša na ulici za dame je še vedno damski smo' katero vas razsekam. Ako želite, vam lahko pokažem tudi raženj, na katerem vas nameravam cvreti. Mi, ljudožrei. smo zelo previdni ljudje, pa imamo vedno pripravljene vse instrumente, ki so potrebni za ptičke vaše vrste. Človek nikoli ne more vnaprej vedeti, kje ga čaka prilika, da si na-rrrasti brke ... Od zadovoljstva je zaškripal z zobmi in nadaljeval: — A zdi se mi, da boste dokaj okusni. Najprej pohrustam vaše obisti. Bogme, že davno nisem jedel obisti. In kaj more biti boljšega kakor so obisti na ražnju? Mar ne? Priznati moram, da sem čutil, kakor da me je nekdo dregnil v desno obist. Toda ona kača se je samo zarezala: — Ah, saj res! Pozabil sem, da se vi ne pečate z ljudožrstvom. Skoda! Okusno, zelo okusno! Že zdaj se veselim, kako bo vam hreščal hrustanec med rebri. V prsnem košu me qe začelo nekaj zfcadaH — Sicer pa« pustiva to! Vrag vzemi ta pogovor. Tak pogovor mi dela samo apetit Lahko bi začel takoj jesti, toda v tem slučaju bi vas ne imel za dva tedna. Začel je brskati po kovčegu, po- tegnil je iz njega soL poper in hren ter me poželjivo pogledal: — Vse za vas. Nato je privlekel krožnik ter začel brisati vilice in nož. In res sem se bal da mu razdražim apetit. Z druge strani me je pa strašno mikalo izvedeti, da-li brije iz mene norce ali pa me misli res po-hrustati. Skušal sem govoriti čim uljud-neje: — Oprostite, gospod, kje ste se pa nalezli te čudne navade? — Da jem ljudi, je-li? Pri dahom-skem kralju Beganzinu, dragec moj. Pri njem. Izborna kuhinja. —p A kako... — Kako sem prišel v te kraje? Umaknite noge... divna jed! Vaše noge me motijo v pripovedovanju. — Noge? — Da, da, noge! Kadar jih gledam, dobim strašen apetit po »jambes frites.« Ne dražite mi apetita, tristo vragov! Kaj ne morete razumeti, da ljudožrcu ne smete kazati nog? Ali imate možgane? — Imam... — Za boga, ne govorite mi vendar, da imate možgane! Takoj vam razbijem glavo kot božičnemu prasetu. in pojem možgane. Sedel sem na turški način in skrčil noge pod se, da bi mu ne draži! ane-ttta. — Evo, tako je prav! Torej bi radi vedeli, kako sem naletel na kralja Beganzina? A vrag vedi, kako sem naletel. Menda zato, ker sem bil oženjem To je zadosten razlog, ne pride človek samemu hudiču na roge. Moral sem bežati magari tudi na konec sveta, in evo, zato sem pobegnil v Daho-mejo, kjer je divjala takrat vojna. Po dveh letih zakonskega življenja sta boj in klanje najbolje odgovarjala mojemu razpoloženju. Pri nas nekako ni običajno, da bi možje pretepali žene. A to je bil edini kotiček na svetu, kjer sem mogel pretepati ženo, kolikor sem hotel, pa še pohvaljen sem bil za to. Skratka, šel sem na vojno z Ama-zonkami dahomejskega kralja. Pobijal sem jih kakor mož, ki ga ie razkačilo 2 letno zakonsko življenje. Čez 2 tedna so mi dali v neprrjateljskem taboru priimek »Besni mož«, a čez tri tedne sem bil ujet. Naznamenitejši »Besni mož!« Bil sem častni ujetnik in zato je bilo sklenjeno, da odneso baš mene na kraljevo mizo pri pojedini, ki j o je priredil kralj Bengazin povodom svoje 366. ločitve od 366. žene. Tam je procedura ločitve zelo enostavna. Kralj pohrusta tisto ženo, ki mu je najbolj všeč, potem pa poje povodom srečne ločitve praženega ujetnika. Svojo bridko usodo sem prenašal v družbi, dveh Amazonk, ki sta me neprestano stražHI. Pttali sta me res za To in ono Umor in samomor v Proti V četrtek dopoldne je hotela neka žena V Pragi posetiti svoje znance, rodbino nadstražndka Bouberla, in ko se na trkanje mhče ni odzval, je poklicala hišnika, ki se je takoj spomnil, da mu je 9 letni sinček prü pometanju hodnika povedal, da je našel v smeteh rodbine nadstražnika Bouberla listek. In res je hišnik takoj našel v smeteh listek, na ko jem je bilo napisano: »Umor in samomor. Pokličite stražnika!« Podpisan je bil nadstražirik Bouberla. Ko so v prisotnosti stražnika vlomili vrata, so SO prepričali, da je pisal Bouberla resnico. V kuhinji je ležalo truplo mlade žene z globoko rano na levem sencu. Stražnik je stopil v sosedno sobo, kjer ie ležal mrtvi Bouberla z revolverjem v roki. Imel je prestreljeno glavo. Zakoncu Bouberla sta. se poročila pred ! leti. Mož je bil mnogo starejši in zato zakon že spočetka ni bil srečen. Nastali so prepiri radi dote in ko je mlada žena po nesrečnem naključji poparila s kropom še edinega sinčka tako, da je podlegel opeklinam, je postalo zakonsko življenje neznosno. 1. okt. je dobil Bouberla prvo pokojnino. S tem so se znižali njegovi dohodki. Kmalu sta vložila oba tožbo za ločitev zakona. Dan pred tragičnim dogodkom so slišali sosedi iz Bouberlo-vega stanovanja burno prerekanje m kričanje, ki je trajalo do pozne noči. Proti jutru je vse utihnilo. Drugi dan proti večeru so slišali sosedi strel. Kakor so pozneje ugotovili, je Bouberla najprej ustrelil svojo ženo, potem pa sebe in sicer skozi kniigo, da bi se strel ne slišal. Huliganstvo Ta izraz pomeni v ruščini početje moralno popolnoma pokvarjenih in izprijenih ljudi. Izraz »huligan« rabijo Rusi vedno, kadar hočejo povedati, da je dotični to, kar imenujemo pri nas baraba, falot, capin. lopov itd. In ljudi, ki jim pristoja ta častni naslov, je v Rus'j po revoluciji zelo mnogo. Ruska javnost in sovjetska vlada se baš te dni zanimata za dogdek, ki bi bil pri nas nemogoč. Gre za zločin, ki je bil izvršen v nekem petrograjskem parku sredi mesta in čigar žrtev je postala 20 letna mladenka BeJikovova. Dekle se ke hotelo letos vpisati na petrograjsko delavsko fakulteto. Napadli so jo delavci, zaposleni v tovarnah »Kooperator« in »Krasni Treu-golnik<. Med njimi je bilo tudi nekaj brezposelnih, deloma oženjenih delavcev. Sovjetski list »Krasnaja Gazeta« opisuje podrobnosti tega nečuvenega zločina. Skupina 30 delavcev ali kakor jih imenujejo v tem primeru Rusi, »huliganov« je napadla ob 10. zvečer sredi Pe-trograda omenjeno mladenko in ji zagrozila, da jo umori, ako bi se upirala. Zgrabili so jo in odvlekli v park. Dekle je mislila, da jo hočejo oropati, in zato jim je kar prostovoljno ponudila plašč. Toda napadalci so se je začeli smejati in ji zapovedali, naj leže na tla. Ker se je obotavliala, so ji izpodbili noije tako, da je padla in se onesvestila. Ko se je zopet zavedla, je začula besede: »Ne diha, moramo jo obuditi K In začeli so jo suvati v prsa in trebuh. Naposled jo je oriiel neki delavec za lase in vlačil po parku. Ko se je sirota zavedla, so jo vsi napadalci po vrsti posilili. Beliko-vova si je zapomnila obraze nekaterih lopovov, ker so prižigali vžigalice, da Se prepričajo, je-H še živa. Ta ostudna procedura je trajala do 4. zjutraj. Predno so lopovi odšli, jim je morala nesrečna žrtev priseči, da ne bo nikomur povedala, kaj se je zgodilo. Z največjo težavo je pribežala Belikovova do bližnje policijske stražnice, kjer je napadalce ovadila. Policija jih je začela takoj zasledovati. Posrečilo se ji je aretirati 5 oseb, od katerih je Belikovova spoznala štiri. Moskovska »Pravda« poroča, da so zdravniki pri ogledu nesrečne mladenke ugotovili, da ima histerične in nevrastenične napade in da je tudi spolno okužena. Ta primer podivjanosti pa v sovjetski Rusiji ni edini. Ko so se pojavila v listih poročila o posilstvu Belikovove, so začeli ljudje iz raznih krajev Rusije pošiljati uredništvom poročila o stičnih zločinih v drugih krajih. »Krasna.i a Gazeta« poroča o posilstvu neke deklice v parku »Prvega maja«. Dekle je sedela s svoiim znancem nič hudega sluteč na klo^i. Naenkrat je prišla mimo skupina petih mladeničev, ki so najprej dekličinega znanca pretepli, potem pa dek-eta po vrsti posilili. Štiri je policija 7 ala in pri vseh se je izkazalo, člani komunistične mladinsko t :acije. Na sličen način so posilili dciv.vji neke petrograjske tovarne neko kmetsko dekle, ki je bilo šele nekaj dni v mestu. Omenjeni list poroča celo o posilstvu neke 78 letne starke. Po vseh teh zločinih se je začela sovjetska javnost zanimati za motive tega strašnega demoraliziranja. Zbrani materijal priča, da je takozvano huli-gantstvo v Rusiji zadnja leta silno na-rastlo. Samo v evropski Rusiji so zabeležili v prvih štirih mesecih letošnjega leta 15.000 slučajev posilstva. Zanimive podatke je objavil predsednik pe-trogradskega gubernskega sodišča Na-chismon. Iz statistike, ki jo je sestavil na podlagi svojih opazovanj, je med huligani 8.5 odstotka brezposelnih in 70 odstotkov takih, ki imajo prvič opraviti s sodiščem. Stari so večinoma 20 do 35 let. Med njimi je 85 odstotkov oženjenih. Nachimson trdi, da igra pri tem glavno vlogo znamenita ruska vodka. Poleg tega vpliva na ljudi tudi način življenja, ki vlada v Rusiji od leta 1914. Vojna, revolucija, bratomorna vojna, glad in uničenje starih temeljev družabnega življenja. vse to je spravilo moralo na najnižjo stopnjo. V javnosti so vzbudila nešteta posilstva splošno ogorčenje. Znani bolj-ševiški pesnik Majakovski je priobčil v »Izvestjah« na naslov »huliganov« dolgo satiro, v Moskvi se pa vrše javne disputacije, na katerih nastopajo ljudski komisarji Krilenko, Semaško Belo-borodov in drugi vodilni činitelji sovjetske Rusije. Komunistična stranka je organizirala celo posebne celice, ki naj bi se borile proti huliganstvu. Delavstvo pošilja uredništvom sovjetskih listov dopise, v katerih energično zahteva, naj vlada uvede za take zločine smrtno kazen. Tudi mornarji baltiške flote so zahtevali smrtno kazen za vse huligane. Z druge strani pa pošiljajo »huligani« k preiskovalnim sodnikom prostitutke, da bi dokazali svoj alibi. Vse te diskusije in protesti dokazu- jejo z ene strani, da žalostne razmere v Rusiji vendarle niso mogle popolnoma demoralizirati ljudstva, z druge strani pa kaže zahteva po smrtni kazni, da so ljudje v presoji morale izgubili vsako orijentacijo. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Bohuslavski je poročal na zadnji seji o ukrepih vlade proti huliganom. Pod najstrožjo kaznijo bo prepovedano odslej nositi takozvane finske nože in vse drugo orožje, ki ga rabijo huligani. Število posebnih sodišč, namenjenih zatiranju tega socijalnega zla, bo znatno pomnoženo. Najmanjša kazen bo 3 mesece ječe. V pretežni večini bodo huligani sojeni kot banditi. Mnoge namerava sovjetska vlada izgnati v Sibirijo ali celo na Sahalin. Zgodovina psa Najstarejši ukročeni in udomačeni psi, ki so jih imeli stari Egipčani, so že izumrli. Vidimo jih samo še na rez-barijah starih egiptovskih spomenikov. Toda egiptologi v teh živalskih podobah večinoma ne spoznajo psov. ker so egiptski umetniki opremili svoja dela z mitološkimi ušesi in repi. Nekateri učenjak trdijo, da so se pojavili psi na svetu že pred 2 milj. leti. To pa seveda ne pomeni, da spada pes v tako starodavno dobo. Kakor vsaka žival, se je tudi pes po svoji zunanjosti polagoma spreminjal. Učenjaki menijo, da so vsi domači psi potomci običajnih pasjih družin. Še predno se je pes udomačil, so se razne vrste psov brez človeškega sodelovanja razmnožile in razširile po vsem svetu. Zato je zelo težko dognati, katere vrste potomci so naši psi. Egipčani so gojili razne vrste ukročenih psov. Večina njihovih spomenikov nam kaže psa iz mitoloških časov do neolitske dobe. Vsako božanstvo faraonovega panteona je imelo svojo ukročeno žival. Horus je imel sokola, Seket leva, boginja Muth volkuljo, Oziris bika, Thotha pavijana, Anubis pa šakala. Zli duh, genij teme, Set-Ti-phon, je imel fantastično žival, ki po svoji obliki zelo spominja na psa. In res so učenjaki ugotovili, da ta žival ni nič drugega nego udomačen pes, čigar prototip najdemo še dandanašii med divjimi psi na obali Rdečega morja. Boj za sveži zrak Angleški parlament je letos že drugih razpravljal o načrtu zakona o zatiranju dima. Minister narodnega zdravja Neville Chamberlain se je zelo zavzemal za ta zakon češ, da se prebivalstvo samo zaveda, kako dim škoduje zdravju, in zato zahteva, naj vlada poskrbi osobito v industrijskih krajih za primerne naprave, ki bi očistile mesto dima. Prebivalci na kmetih imajo najmanj 20 odstotkov več solnčne svetlobe, kot meščani. Poleg tega pa pomeni uhajanje dima v zrak veliko gospodarsko izgubo, ker se gorivo pri tem premalo izrabi. Prvi odbor, ki se je pečal s tem vprašanjem v Londonu, je ugotovil, da gre v Angliji vsako leto v zrak 2.500.000 ton saj iz privatnih peči in 500.000 ton iz tovarniških peči, skupaj torej 3,000.000 ton, kar pomeni, da je zrak zelo okužen. Pri opazovanju industrijskega centra Manchestra in provincijalnega mesta Harrogate so ugotovili, da izda vsak prebivalec Manchestra na teden za pranje perila eno krono več, kakor prebivalec Harrogate. Celokupni izdatki za pranje perila so v Manchestru za 300.000 dan je. Moje duševno razpoloženje sta podpirali s tem, da sta mi neprestano pripovedovali, kako me bosta cvrli na lažnju. Koncem koncev sem se odebelil itakor bik, a poslušanja teh dolgočasnih pogovorov sem bil že tako sit, da sem si nekega dne mislil: »K vragu vse skupaj, zakaj bi ju pa jaz ne pohrustal? Nabasati želodec na tuj račun je vedno prijetno. Rečeno — storjeno. Nekoč, ko sta ie moji Amazonki sprli o tem, kako bi me kazalo servirati kralju — s hrenom aH korenjem — in ko sta pometali jelo orožje proč, sem pograbil bridko sabljo — bah, trah in pohrustal sem njune možgane, a obisti sem vzel seboj, da bi na begu v pustinji ne poginil od lakote. Cez dva dni sem bil zopet v francoskem taborišču. Toda pasti ponovno v roke kralju Bengazinu mi ni dišalo. Vsaka Amazonka nima užitnih možganov. Izbral sem si nekega častnika, ki je baš dobil od doma denar. Pohrustal sem ga, mu pobral denar in najdi na pot. Oba so šteli med ujetnike in tako sem se lahko brez skrbi vrnil domov. Imel sem izvrstno sredstvo proti ženi in zato se mi ni bilo treba bati. Lasje so se mi zježili na glavi. — Kaj... Vi ste jo... — Pohrustal. Izborna bestija, vam pranim! Ali verjamete, da sem jo pohrustal kar s kostmi? In tako so vsi sledovi zločina izginili. Ljudje so mislili, da je sirota pobegnila, mene so pa pomilovali. Kmalu sem se oženil z drugo. Ta vam je bila angel, vendar se pa tudi z njo nisem dolgo ceremo-nil. Pohrustal sem jo, ker sem našel tretjo, ki je bila še bolj podobna angelu. In tako sem že petnajst let strasten ljudožre — srela božja, nikar mi ne kazite rok, da bi vas vrag »poci-tral.« Obliznil se je, ko je pogledal moje roke. Nataknil sem rokavice. — S pomočjo ljudožrtva sem napravil sijajno karijero. — S pomočjo ljudožr____ — Nikar tako ne odpirajte ust. Vidim vaš jezik. Da-a, sijajno karijero! Stvar je zelo enostavna. Kadar sem hotel avanzirati, sem povabil tovariša, čigar mesto sem hotel zasesti, v goste in ga pohrustal. Na ta način se je mesto izpraznilo. Njega so potem iskali in iskali — našli ga seveda niso, marveč so mislili, da je brez sledu izginil. In tako sem dobil zaže-Ijeno mesto. Pohrustal sem v našem oddelku tri pisarniške ravnatelje, dva eksekutorja, enega načelnika in enega pisarja. Zdaj bi se rad preselil v No- vočerkask in zato potujem tja. Tam nameravam pohrustati načelnika oddelka. In evo, naenkrat ta prijetna ovira! Toda, — je pripomnil in se obliznil, — vi boste slajšali mojo samoto. Pohrustam vas šele potem, ko ne bom mogel več trpeti lakote. Dotlej mi pa morate pripovedovati smešne anekdote ... Al; razumete moj položaj? Med štirimi očmi z ljudožrcem, ki briše vilice in nož. Zlezel sem v kot in dva dni nisem zatisnii oči. Vas čas sem gledal, kako se pripravlja na pojedino. Ta čas sem mu moral pripovedovati smešne storije, tako, da se je od smeha neprestano držal za trebuh. — Sicer, je dejal opetovano, — saj razumete, da mi je vaša družba brez dovtipov lanski sneg. Tako sta minila dva dneva, a tretjega... Mi, poslušalci, smo.se pomaknili še bliže k mizi. — No, a potem? Polkovnik nas je premeril s prezirljivim pogledom, iz katerega se je dalo citati: »Eh, vi. ščeneta!« — Globoko je vzdihnil in končal svoje pripovedovanje: — Glad ne pozna šale!... Tretjega dne me je pohrustal! LEPI ZESSKI HRBTI. Slika kaže vrsto lepih žensk, odnosno ženskih hrbtov, ki so nedavno tekmovali v Los Angel osu za prx-cnstvo v lepoti. šterlingov večji, kot v Harrogatu. Saje pa ne škodujejo samo ljudem in rastlinam, marveč tudi poslopjem, kar se pozna na londonski palači, v kateri zboruje angleški patrlament. Ta palača je bila zgrajena iz najboljšega materijala in vendar je že zelo umazana. Seveda je drugo vprašanje, kako bi se mogla mesta boriti proti dimu. Treba bi bilo prenarediti vse peči, kar je pa združeno z velikimi stroški, ki jih niti Anglija v sedanjih razmerah ne zmore. Minister narodnega zdravja Chamberlain jc v svojem govoru označil prebivalce mest kot konzumente dima, industrijalce pa kot producente. In dočim se zdi kon-zumentom dima vsak zakon, ki omejuje nemoteno uhajanje dima v zrak. premalo drastičen, se upirajo industrijalci odnosno producenti dima zakonu zato, ker bi bile tozadevne tehnične naprave zelo drage. Iz življenja naših ameriških rojakov Težka nesreča je zadela dne 15. sept. družino našega rojaka Frana Cimper-mana v kraju Parell. Njegova žena Ana je doma zakurila petrolejsko pečico, po-preje pa je še nalila v peč petroleja. Pri tem je manipulirala tako neprevidno, da se ji je vnela obleka. Nesreča je hotela, da je bila v bližini njena 2-letna hčerfca, katero je tudi objel plamen. Mati je pograbila svojega otroka in bežala na dvorišče. Tu jo je opazil vso v plamenu njen sosed, ki ji je priskočil na pomoč. Naglo je skočil k vodnjaku, natoČil vode ter pričel gasiti goreče stanovanje. Nato pa je pograbil več odej in pokril gorečo mater in njeno hčerko. Iz gorečega stanovanja je sosed rešil tudi šestmesečno dete, ki je ležalo v spalnici. Ogenj so nato popolnoma pogasili došli gasilci. Cimpermanova in niena hčerka pa sta bili prepeljani v bolnico, kjer sta obe podlegli poškodbam. V Clevelandu se je dne 9. septembra smrtno ponesrečil rojak Janez Marolt, star 50 let. Pokojnik je bil zaposlen v neki tovarni. Med delom je slučajno prijel za podaljšano električno žico. dobil pa je pri tem tako močan udarec, da je obležal takoj mrtev. Pokojnik, ki je bival v Ameriki 25 let, je bil doma iz vasi Bločice na Notranjskem. Zapustil je vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmlajši star 9 mesecev. Dne 5. septembra se je pri Chicagu pripetila težka železniška nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečilo 51 oseb. med temi tudi štirje Slovenci, rojak Janez Bitenc. njegova žena in oba njena otroka. Rodbina Bitenc se je vračala iz Glenwood Sr>rin?:a domov v Morley. V bližini pestaie Denver Rio Grande Western je skočil vlak s tira. V vlaku je bila tudi rojakinja Marija Matjašič in sicer v vozu, ki se je popolnoma razbil. K sreči je ostala Matjašičeva nepoškodovana. Njena otroka sta dobila le lažje praske po obrazu. V Clevelandu je dm> 5. septembra zadela kap rojakinjo Marijo Boubah. Pokojna je bila doma iz Preserja na Notranjskem. — Istotam je preminul rojak Fran Peterlin. star 56 let, doma iz Retij pri Velikh Laščah —Dne 15. septembra ;e preminul rojak Alojzij Recher v starosti 52 let. Pokojni, ki je bil rodom iz Žužemberka, je bil eden najstarejših ameriških naseljencev7. — V kraju Lorain je umrl rojak Flor. Kuhar v Pve-letku pa rojak Fran Rakovec, star 47 let. Doma je bil iz Dolenje vasi nad Škofjo Loko. — V kraju La Šale je umrl rojak Janez Rezen, star 57 let, doma iz vasi Drušče, fara Škocjan. Noši izseljenci slovenski Naroda je že včeraj med dnevnimi vestmi objavil kratko statistiko o izseljencih v marcu t. L Izseljenski korai# burijdt v Zagrebu razpošilja merodajnim političnim oblastem podrobno statistiko o prekomorskem izseljevanju. Iz statističnih podatkov je razvidno, da gre glavni dotok izseljencev v Kanado, kjer so naši polje« delei zaposleni pri obdelavi zemlje in v ogromnih gozdnih kompleksih kot gozdarji, tesarji in slično. Razvidno je dalje tudi, da tvorijo pretežno večino izseljencev -— naši poljedelci, kar je znak, da se nahaja naše poljedelstvo v veliki gospodarski in socijalni krizi. Glavni val izseljencev pri* haja iz Hrvatske in Slavonije, dalje iz Voj* vodine in Slovenije, dočim beleži statistika pičlo število izseljencev iz ostalih krajev naše kraljevine, zlasti iz Srbije, Bosne in Črne gore. Vzroka, da se izseljujejo poljedelci iz Vojvodine, kjer jc naša žitna za^ kladnica, morebiti ni iskati v prvi vrsti v gospodarski krizi, marveč prihajajo v po* štev tudi nacijonalno * politični momenti, kajti veliko večino izseljencev tvoriju Nemci in Madžari. Po statistiki Lzseljeniškega komisan-jata se jo meseca marca t. 1. izselilo 25S7 oseb, od teh 2153 moških in 434 žensk. Po državljanstvu je bilo 23S3 Jugoslovenov, a 204 tuji državljani, zlasti Cehoslovaki, Ku* 5i, Rumuni in ameriškimi povratniki. Najwv izseljencev je bilo iz Hrvatske in Sla von i* je (1024), dalje iz Vojvodine 465, a iz Slo* venije 308. Iz Bosne in Črne gore celokup* no 102. Po poklicu je bilo največ izseljencev poljedelcev. Iz Hrvatske in Slavonije S3S, a iz Slovenije 279, zlasti iz kočevskega, ci-nomaljskega in logaškega okraja. Kvalificiranih delavcev se ie iz naše države izse* lilo v prekomorske države zelo malo, kar kaže, da kvalificirano delavstvo stremi v druge bližnje industrijske države, odnosno je zaposleno doma. Celokupno sc je izsc» lilo v Ameriko in druge prekomorske drža* ve 44 kvalificiranih delavcev, iz Slovenije šest. Večje jc število nekvalificiranih, 149. Zanimiva je tudi statistika izseljencev iz vidika konfesijoualnc pripadnosti. V prekomorske države se je iz naše kraljevine izselilo meseca marca 1900 katolikov, pravoslavnih okoli 300, muslimanov in dru* gih konfesij pa prav minimalno število. Po narodnosti se je meseca marca iz* selilo 1676 Jugoslovenov, od teh Slovencev le 229, največ pa Hrvatov. Nemcev se jc izselilo v Ameriko in drugam 49S, in sicer iz Hrvatske 124, iz Vojvodine 302 in iz Slovenije 52. Madžarov se je izselilo 194, povečini iz Vojvodine in Hrvatske. Pri Nem* cih in Madžarih vpliva pri izseljevanju na-cijonalno^politični moment. Izmed izseljen* cev je bilo 2433 pismenih, ostali nepismeni. Največ se je izselilo naših ljudi v Kanado (1392), dalje v Združene države (348), v Avstralijo (110), v Argentinijo (282). v Brazilijo (290), v Chile (44), v Uruguay (31), v Novo Zelandijo (12), ostali pa » druge prekmorske države. Iz Slovenije jih je odšlo v Združeno države le 21, v Kanado 242, dalje v Argentinijo 18, v Brazilijo 21 in 1 Slovenec v Uruguay. Iz Hrvatske je odšlo v Kanade* 062 poljedelcev, 3 v Južno Afriko in 13 v Avstralijo. Iz Vojvodine je šla večina izse« Ijencev v Južno Ameriko in Kanado. V času od 1. januarja do 1. aprila t. 1. se je izselilo v prekmorske države 5334 ju* coslovtenskih državljanov in 545 tujih dr* žavljanov, iz Slovenije 556, a iz Hrvatske 2100. Po vseh teh statističnih podatkih je videti, da tvori Hrvatska s Slavonijo g'a\-ni kontingent vseh izseljencev, in to po vc* čini poljedelcev. 9*~ NE KUPUJTE G RA M O F dokler niste proučili naših pogojev* — Najdovršenejše gramofone in gramofonske plošče svetovnih tvornic si morete nabaviti ali naravnost od nas, ali od našega zastopnika v Vašem kraju na 1 do 2 letno odplačevanje, brez povišanja cene Posestniki naših gramofonov bodo dobivali mesečno plošče z najnovejšimi svetovnimi uspehi po lastni izbiri. — Obrnite se na EDISON-BELL-PENKALA LTD., ZAGREB, Gunduliöeva ulica 18 Pazite na naše oglase Pazite na naše oglase Mali ogiasit ki služijo v posredovalne in soci/alne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'— SJlaU o g (asi Zenitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsa-> ka beseda Din Najmanjši znesek Din l(r—. Nepremičnine 300.000 dinarjev posojila iščem na nepremičnine, vredne 1.500.000 Din na 12 % obresti, za prvo leto ce* lo do najvišje 14 %. Ptx» sojilo bi trajalo najmanj pet let ob plačevanju ©biesti in glavnice v ob* rokih. — Resne ponudbe na agencijo Intermissor, Zagreb, Samostanska uli* ca w9. Tel. 21—64. F. 8. Lepo vilo v Zagrebu s 9 sobami, 4 kuhinjami, 2 kopalnicama in drugi* mi postranskimi prosto* ri, to je vsega 3 stanova* nja, vse moderno in so* lidno zgrajeno, z velikim vrtom, prodam za okoli 300.000 Din. Leži na za* jfrebški periferiji. Ugod* ni plačilni pogoji. Vpra* sanja na agencijo Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska ulica broj 9. Te* lelon 21—64. Š. 8. Trgovska hiša v Virju z ogromnim lokalom 16* krat 6 metrov, 4 izložbe z debelimi okni, železne rolete, krasno stanova* nje 4 sob z vsemi priti* klinami (kopalnica, po* selška soba), posebej hi* ša s stanovanji — se ja* ko ugodno proda za sa* mo 220.000 Din. Promet* no in najbolj vidno me* sto tukaj. — Samo resne ponudbo na agencijo In* termissor, Zagreb, Samostanska ulica 9. Telefon 21—£4. J. 13. 14 stavbišč v Zagrebu rta Maksimirski cesti, ne daleč od Bukova čke ce* ste v izmeri SO—220 sež* njev prodam jako ugod* no po povoljnih plačilnih pogojih. — Vprašanja na agencijo Intermissor, Za* greb. Samostanska ulica br. 9. Tel. 21—64. S. 11. Hišo v Koprivnici s enim stavbiščem in 700 sežnji zemljišča, in sicer pritlično hišo s stanova* njem za takoj prodam za okoli 100.000 Din ra* di rodbinskih razmer. — Jako ugodni plačilni po* goji. Ponudbe na agen* cijo Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica 9, Te* lefon 21—64. V. 1. Pekarno s hišo V ZAGREBU s popol* nim inventarjem, vozo* vi. konji in odjemalci, in to na periferiji — pro* dam za okoli 100.000 di* narjev takoj radi odpo* tavanja. Peče sc vsak dan 2-—3 vreče moke. — Kupec dobi vse razpo* Icžljivo takoj. — Ponud* be na agencijo Internus« sor, Zagreb, Samostan* ska ulica 9. K. 15. Tele* fon 61—64. Zemljo v zakup IŠČEM z gospodarskimi in stanovanjskimi zgrad* burni ali brez njih, in si* cer do 200 oralov, lahko pa tudi samo 80 oralov. Najraje v Sloveniji, Sla* voniji ali na Hrvatskem. Inventar je potreben. Po* zneje bi nekaj tudi ku* pil. Samo resne ponudbe na agencijo Intermissor, Zagreb, Samostanska uli* ca 9. Tel. 21—64. J. 4. 300.000 dinarjev posojila iščem na prvo mesto vknjižbe na moje nepre* mičnine, vredne do 1 mi* lijon 500.000 Din ob 12 do 14 % obrestih na več let ob plačilu na obroke. Samo resne ponudbe na agencijo Intermissor. Za« greh. Samostanska ulica br. 9. Tol. 21—64. F. 8, Dve novi hiši v Zagrebu prosti, s preko 300 sež* njev zemljišča, sposobni za obrtnika ali trgovca, blizu tramvaja, nosita letno okoli 20 %, proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji agencija Tntermis* sor, Zagreb, Samostan* ska ulica 9. Tel. 21—64. P. 2. Manuiaktura v Sisku na najboljšem mestu — TAKOJ NAPRODAJ radi od potov an j a. Najemnina za lokal se ne pla* čuje, za stanovanje pa samo 200 Din na mesec. Odstopnine ni, pač pa je *reba prevzeti blago po dnevni ceni, za kar je treba 40.000 Din. — Ponudbe na »geneijo Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska 9. Tel. 21—64. S. 17. Trgovsko hišo pri Novski z zemljiščem nad 12 oralov razne kulture, uvedena trgovina z vsemi pravicami — se za okoli 250.000 Din proda po ugodnih plačilnih pogojih po agenciji Intermis* sor, Zagreb, Samostan* ska ulica 9. Tel. 21—64. Krasno posestvo z gosth.no v za. GREBU pri Cmroku, s popolno opremo, zemlji* šča okoli 3 orale — pro* dam radi drugega pod* jetja za okoli 200.000 di* narjev. Ves živi in mrtvi inventar takoj na razpo* lago. Deloma na novo zgrajeno. — Samo resni kupci naj se javijo na agencijo Intermissor, Za* greb. Samostanska ulica br. 9. Tel. 21—64. P. 19. S. II. Vilo v Zagrebu (Isfarska ulica) s tremi velikimi stanovanji po štiri sobe, z vsemi priti* klinami, eletriko, vodo* vodom in kanalizacijo, vrtom in vsem potreb* nim, davka prosto več let, nosi mesečno 10.000 dinarjev — prodajo za okoli Din 500.000 solast* niki po agenciji Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska ulica br. 9. Tele* fon 21—64 K. 1. Nova gostilniška hiša v Zagrebu nosi mesečno 4400 Din, brez stanovanja in go* stimiških prostorov — naprodaj. V hiši je elek* trika, voda in kanaliza* cija. Vsekakor moderna in lepa zgradba, davka prosta nad 12 let. — Vprašanja na Intermis* sor, Zagreb, Samostan? ska 9. Tel. 21-64. K. 21. Špecerijo v Sisku prodam z blagom vred za 100.000 Din; na pro* metnem mestu v sredini. Najemnina majhna. Do* bi se tudi stanovanje. — Oprave ni treba prevze* ti; plača se samo mesec* na odškodnina. Kupnina ni potrebna takoj. Vpra* sanja na agencijo Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska ulica 9. Telefon 21—o4. S. 17. Iščem trgovino ali dober zaslu* žek kjerkoli, četudi na kmetih, vsekakor ne* kaj, od česar se da žive* ti. Tudi rudnik ni izklju* čen, ker sem od stroke. Sprejmem tudi zemljo v zakup. Samo resna vpra* sanja na agencijo Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska ulica br. 9. Tele* fon 21—64. \V. 7. Gostilniško hišo novo na novem SAJMIŠTU v Zagrebu, s tremi gostilniškimi so* ha mi, posebej dva druga lokala, stanovanje s sed* mimi sobami in vsemi pritiklinami — prodam takoj za okoli 400.000 di* narjev. Kupec dobi, ako treba, na razpolago vse prostore. Ugodni plačil= ni pogoji. — Ponudbe na agencijo Intermissor, Za* greb. Samostanska ulica br. 9. Tel. 21—64. Gostilniška hiša in trgovina PRI SAMOBORU — se proda s popolnoma razpoložljivim stanovanjem, vsemi gospodarskimi po* slep j i, zlasti primerno za manu fakturo, špecerijo, ker je v sredini vasi ob občini in Šoli, Kupnina 120.000 Din, oziroma po dogovoru. Plačilni pogo* ji jako ugodni. — Vprašanja na Intermissor, Za* greb, Samostanska ulica br. 9. Tel. 24—64. Ž. 5. Lepa vila v ZAGREBU z dvema stanovanjema, in sicer z dvema in Štirimi sobami, z vsem komfortom, uvedena elektrika, voda in kanalizacija, poleg tram* vaja — se proda z vrtom za okoli 300.000 Din; ta* koj ni treba niti 200.000 dinarjev. — Resne po* nudbe na agencijo Inter* missor, Zagreb, Samostanska 9. Tel. 21—64. D. 7. Krasno posestvo V SAMOBORU z dve* ros hišama za stanovanje in lepim vrtom ter sa donosnikom, prikladno za vpokojenega uradnika ali kaj sličnega, skup* na površina 2 orala in V*, vse gospodarsko po* slepje — se proda za okoli 300.000 Din, oziroma po dogovoru. Resne ponudbe na agencijo Intermissor, Zagreb, Samo* stanska 9. Tel. 21—64. P 18. Gostilna s hišo v Zagrebu naprodaj za okoli 200.000 d-.narjev, takoj okoli 120 tiK>č dinarjev, ostalo na več let ob povoljnih ob* restih. Kupec dobi me* sečeo poleg stanovanja z dvema sobama s priti* klinami in gostilniških ptostorov 2000 EHn. Lep piomet in vrt. Vprašanja na agencijo Intermissor, Zfgreb. Samostanska 9. Tel. 21—64. F. S. Posestvo v Sloveniji (145 oralov) In sicer ležeče pri Pra* gerskem prodam naj* ugodneje z gospodarski* mi in stanovanjskimi po* slopji vred. Ugodni pla* čilni pogoji. Za sedaj tieba samo 200.000 Din. Vse v enem komadu. — Vprašanja na agencijo Iniermissor. Zagreb, Sa* mostanska 9. Tel. 21—64. G 11. Zemljišče (okroglo 17.000 m2) z malo hišo, pripravno kot stavbišče, v bližini trnov* ske cerkve — se pod ugodnimi pogoji takoj proda in se kupec lahko takoj v njo vseli. — Po* jasnila daje in ponudbe surejema Rajko Doberlet Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8/L 2905 Krasna vila z vrtom v Zagrebu blizu tramvaja, s skupaj 8 sobami, vsemi pritikli* nami, za kupca lahko tu* di tri stanovanja, ker je nova zgradba; uvedena je elektrika, voda, kana* lizacija, nosi na leto oko* I* 120.000 Din — se radi gospodarjeve bolezni proda po agenciji Inter* missor, Zagreb, Samostanska ulica br. 9. Tele* fon 21—64. B. 8. Gostilno s hišo v Zagrebu z\ okoli 200.000 Din na jako prometnem kraju prodam radi rodbinskih razmer, tako da dobi kupce stanovanje in dva lokala takoj na razpolago; plača pa takoj 120 tisoč dinarjev, ostalo pa vec let na ugodne obre* st j. Jako prometen kraj, velik vrt. Kupec dobi poleg stanovanja m lokala mesečno za tri druga stanovanja okoli 2000 d: n aar j ev najemnine — Vprašanja na agencijo Intermissor, Zagreb. Samostanska ulica 9. Telefon 21—64. F. 8. Vilo v Opatiji s sedmimi sobami, dve kuhinji in pririkline, vrt in sadovnjak in s poseb* nim zemljiščem prodam za 250.000 Din ali po dogovoru takoj. Razpoložljivo vse po novem sta* novanjskera zakonu od 1. septembra 1926. Po* voljni plačilni pogoji. — Samo resne ponudbe na: Intermissor, Zagreb, Sa* mostanska ulica 9. Tele* fon 21—64. B. Enonadstropno hišo v Zagrebu (Gornji grad) za ca. 375 tisoč dinarjev, z razpo* ložljivim stanovanjem 4 sob s pritiklinami, proda takoj po ugodnih plačil* nih pogojih agencija In* termissor, Zagreb, Samostanska ulica br. 9. Telefon 21—64. Z 3. Trgovsko hišo v Nasicah za cca. 100.000 Din, lep trgovski lokal in razpoložljivo stanovanje, jako prometen kraj, prodam radi družinskih razmer po ugodnih plačilnih po« gojih po agenciji Intermissor, Zagreb, Samostanska ul. br. 9. Telefon 21—64. A 6. Dvonadstropno hišo (novo) v vilskem okraju v Zagrebu, še 13 let davka prosto, nosi letno 145.000 dinarjev — prodam za cca. 820.000 Din, obenem z razpoložljivim stanova* njem ali po dogovoru po agenciji Intermissor, Ža* greb. Samostanska ulica * 9. Tel 21—64. P. 11. Dvonadstropno trgovsko hišo V ZAGREBU, prav prometno in dobro mesto, v sredini mesta, z več lokali in razpoložljivim stanovanjem za gostilničarja, potrebno cca. 600 tisoč Din takoj, ostalo po dogovoru ob povolj* nem obrestovan ju — prodam po agenciji Intermissor, Zagreb, Samostanska br. 9. TeL 21—64. M. 25. Knjigarno in papirnico v večjem mestu Hrvat* ske prodam za cca. 700 tiioč dinarjev. Je jako prometno in rentabilno, pa tudi sprejmem kom* panjona za cca. 300.000 dinarjev. Letni promet 700.000 Din. Več pove agencija Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica br. 9. Tel. 21—64. \V. 11. Vinograd z vilo na Pantovčaku, zelo dobro ohranjen in s solid* no vilo, vsemi zgradbami za prav neznatno vsoto ca. 325.000 Din — proda radi odhoda lastnika agencija Intermissor, Samostanska 9 J 12. Tel. 21—64. Žaga, trgovina, gostilna in mlekarstvo s posestvom na jako pri* kladnem mestu, rentabilno za zares po voljno ceno in pogoje proda Intermissor, Zagreb, Samostanska 9. m 22. Tel. 21—64. Mlin na vodo z 2 par. kamnov, v okolici Križevački, s hišo z 2 sobama in pritiklinami, stajo, hlevom itd. ter vrtom za 50.000 Din, ali po dogovoru proda po ugodnih plačilnih pogojih Intermissor, Zagreb, Samostanska 9. B. 23. Tel. 2164. Hišico za 50.000 Din s štirimi stanovanji, dvoriščem — vsega 100 oralov — proda Intermissor, Zagreb, Samostanska 9 K. Telefon 2164. Hišico za 100.000 Diru ne daleč od Tratinske cest , z več stanovanji v oda Intermissor, Samostanska ulica 9. F. Tel. 2164. Hišo v Koprivnici s 700 orali vrta in sadov* njaka — proda povoljno Intermissor, Zagreb, Sa* mostanska 9. V. 1. Telefon 2164. Pritlično hišo s stavbiščem 200 oralov v Zagrebu, Jurjevska ul., z razgledom na Sofijin put — prodam takoj za cca. 80.000 Din po agenciji Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica 9. Telefon 21—64. P. 1. 200 oralov stavbišča na Maksimirski strani, z lepo fronto, ob povoljnih pogojih prodam t v koj po agenciji Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica br. 9. Telefon 21—64. 2. 4. Lokali Za najemnino od 30-000 Din oddam lokal in stanova« nje v boljši vasi provin* ce na prometnem krajo na več let ob najboljšem osiguranju zajmodavc* s vknjižbo na prvem me« stu v zemljiški knjigi po agenciji Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica br. 9. Tel. 21—O*. J. 5. Veliko zemljišče za tvornico ali slično, s hišo, oral po 400 Din, na zelo dobri poziciji, nedaleč od tram vaja, lepa cesta, prodam jako ugodno po agenciji Intermissor, Zagreb, Samostanska uL 9. Telefon 21—64. t. 10. Hišo ali vilo v mestu ali na periferiji mesta kupim. — Ponud* be z navedbo cene pod «Hišt/2871» na upravo «Slov. Naroda*. Stavbišča za vile tudi za kolonije priprav« na, v Gradcu in najbližji okolici ter tri davka pioste vile z razpoložljiv v im stanovanjem ugodno r-aprodaj. — Več pove: Baukanzlei Robier, Graz, Mondscheingaste 9. 2917 Mesnico v Zagreba na prometnem mestu od« dam v zakup takoj jako ugodno. Kupcu ni treba prevzeti inventarja, ki je popolnoma nov, vendar se njegov prevzem želi, ker bodo pogoji še ugodnejši. Ponudbe na agencijo Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica br. 9. Tel. 21—64. B. 26. Iščem gostilno na procente v večjem mestu Jugoslavije. Sem sposoben re« stavrater in trgovec. — Ponudbe s točnim opisom tudi Drometa — na agencijo Intermissor, Za* greb, Samostanska ul. 9. Tel. 21—64. K. 21. Krojaški obrt, uveden, prodam v Zagrebu v sredini mesta z blagom vred. Lokal po dogovoru na več let. — Obrt dela z 20 pomočni« ki. — Ponudbe na agen« cijo Intermissor, Zagreb, Samostanska ulica br. 9. Tel. 21—64. D. 8. Pouk Klavir se korektno poučuje po zmerni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda». 2903 Angleščino oučujc zopet Miss Far« er. — Hiša Tönnies-Ob* nova. Ljubljana, Praža* kova, IIL nadstr. 2907 Kupim Letošnje gobe suhe, čiste in zdrave jedilne kupujem vsako množino. — Ponudbe z vzorci na: Krista Budak, Frankopanska ulica 18, Zagreb. 2834 Stare kovine *seb vrst plača najbolje Strzalkovsky, Za greb. Meduličev« ul 20 Bukova drva suha, kupi vsako množi« no — Družba «ILIRIJA», Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 2881 Krojaški model (dobro ohranjen) za po« merjanje moških krojev in veliko ogledalo — kupimo. — Ponudbe, pismeno ali ustmeno na: U. V. L, šentpeterska vojašnica, soba št. 10. 2912 Službe Posojilo Din 5000 posojila išče zasebni uradnik; plača dobre obresti. Garancija sigurna. Vrača 1000 Din mesečno. — Ponudbe pod cSipurnost 2970» na upravo «Sloven-skega Naroda». Blagajničarka z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi vseh pisarniških del, vajena trgovine, uporabna moč, želi premeniti sedanjo službo. — Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe pod «Pridna in poštena, 2906» na upr. «Slov. Naroda». Strojepiska vešča slovenske stenografije ter vseh pisarni« ških del — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Strojepi-ska/2859» na upravo «SL Naroda». Invalid ubog brez staršev — išče službo sluge ali nočnega čuvaja. — Ponudbe pod *Pošten/2860» na upravo «Slov. Naroda». G« Flux, Ljubljana« Gosposka ulica 6. — Posredovalni zavod boljših služb — priporoča samostojne kuharice, perfekt» ne gospodinje, kuharice za vsako delo za tu in izven, dekleta za vse, z dobrimi spričevali, pridne začetnice. Inteligentno oeobje vsake vrste; tudi a kavcijo, a kulant« nimi pogoy 2904 Trg« pomočnik vojaščine prost, izurjen v mešani stroki — išče aiuJbo; gre tudi kot skladiščnik. — Ponudbe pod «Izurjenost/2891» na upravo «S1. Naroda». proti mesečni nagradi 1500 frankov iščemo za takoj. Najsigurnejše ko« misije. — Societa «Lirpi« als» 4 Montesarchio (Ita-lia)_2869 Trg« pomočnica mešane stroke, začetnica, Oče službo. Gre tudi na deželo. — Cen j. ponudbe pod «Poaaocnica/2916» na spravo «Slov. Nar.». dobi, kdor posodi trgovskemu podjetju 20.000 dinarjev ss dobo treh mesecev proti visokim obre* stim. — Ponudbe pod 00.000/2921» na upravo «Slov. Naroda». Prodam Damski plašč ter nekaj oblek radi se* litve v inozemstvo takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod »Ugodna cena/2861». iz mehkega lesa, dobro ohranjena — takoj na* prodaj. — Ponudbe pod «Spalnica/2893» na upravo «Slov. Naroda». Razno pohištvo postelje, omare, stoli, sodi, čebri, mnogo ste* klenic itd poceni naprodaj. — Ljubljana, Metel» kova ulica 5/P. 2923 Svilnatoplišast crn, s kožuhovinastim ovratnikom, velikost šte* vilka 2 — naprodaj v Rožni dolini, Cesta V/35. Spalnica! jedilnica in druga oprava naprodaj v nedeljo 10. okto* bra dopoldne od 9. ure naprej v garaži Thaler, Glincc, Tržaška cesta. _2919 Razno orodje oprava, stelaže, auto deli itd. naprodaj v nedeljo 10. oktobra dopoldne od 9. ure naprej v garaži Thaler, GHnce, Tržaška cesta. 2920 I Stanovanja Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. Električna razsvetljava. Klavir na raz* polago. — Ponudbe pod «Dijakinjs/2872» na upra* vo «Slov. Naroda». Stanovanja v vili v Zagrebu s 3 sobami in vsemi pri* tiklinami od 1. oktobra 1926 za mesečno najemnino brez plačila naprej, dajem v * iem takoj po agenciji Intermissor, Zagreb, Samostanska ul. 9. TeL 21—64. P. 11. Dekliški dom «Teichhof»,. Deklice, ki v Gradcu obi* skujejo šolo ali se samo hočejo temeljito naučiti nemščine, dobe v gor* ujejn domu stanovanje in dobro prehrano. — Natančnejša pojasnila pri lastnici Fanny Ber* nardis, Teichhof bei Mari a-Trost, Österreich. 2835 Hazno Družabnika sprejmem v dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju. Potreben ka* pital od 50.000 Din da* I je. Ponudbe pod «Dru* žabnik/2894» na upravo «Slov. Naroda». Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke! — «TR5BUNA» F. b. L. Ljubljana, Kariovska cesta 4. «Tovama dvoko* les m otroških vozičkov*. Šivilja Leopoldina Stemad, Ljub ljana, Kolodvorska uHca 22/III — se priporoča ce* nenim damam. —— Sprejema v sakorra tuu delo. ans IV. BR« & HL RMRNIK pleskarja in ličarja LlubilaBa, ■** KAREL KOTNIKOVA ULICA 3 Sc priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. Delo solidno! Cene zmerne! izum svetiljka, JUDA* z toivt žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bate luč Neznatna poraba petroleja Sveti kakor elektrika I „AI D A" se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostiln ic. Šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „*IDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma SVARC i drug ZAGREB. PreradoviEeva ulica • — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — J. Stjepušin — Slsah — preporuča najbolje tambure, žica oarutura, škola ostale potreb« štine za sva glazbela. Odlikovan na pa-23-1 rlskoj izložbi. — Cjtnlci franko LMikuš pripona tuji nbfi tffiaikoi Is soIntnK kot tir (prabajaiiii* palic Frpmüi n irrrrsjejf tfc« ii studu* Večja partija dvo-koles in otroških vozičkov različnih modelov se radi zaključka sezije prav po ceni proda. LJUBLJANA Kariovska cesta štev. 4a Dr. Avramovic se je vrnil in zopet redno ordlnlra od 9—11 ure dop. in od 2—4 ure pop. Aleksandrova cesta Stev. 7 vhod iz Beethovnove ulice štev. 9. 15 letno jamstvo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabcljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LDD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6, L 219-L Telefon st. 980. ION. ZARGI „Pri nizki ceni" priporoča veliko izbero raznega perila, modnih nogavic, rokavic, trikotaže, damskih torbic m raznih volnenih jopic, damskih, otroških in moških. Krasna izbera kravat, samoveznic itd. po pr memo nizkih cenah Liubliana, Sv. Petra cesta 3 xa bb Dražbeni oklic. CT) CM Na predlog dedičev po umrlem g. drju. Karelu TrillerjUf advokatu v Ljubljani, glasom sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani, odd. I. z dne 5. oktobra 1926, opr. št. a I 413/26/22 dovoljena prostovoljna sodna dražba v zapuščino spadajoče z vrtom (vi. št. 224 kat. o. Kapucinsko predmestje), se bo vršila dne 20. oktobra 1926 ob devetih dopoldne v pisarni podpisanega v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5, kjer se med uradnimi urami lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Najnižji ponudek znaša 600.000 Din. Vsak ponudnik mora pred dražbo založiti varščino v znesku 60.000 Din. Stanovanje, obstoječe iz štirih sob s pritiklinami v prvem nadstropju, bo zdražiteiju na razpolago. Vknjiženim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice. ▼ Llubljani, dne 7. oktobra 1926. Karl Pleiweiss Lr. L. S. notar kot sodni komisar IM ■ ■ ■ ■ I II I j ■ ■ H ■ ■ 8 M M I M ■ ■ ■ " ■ ■ ■ iTTTTTTTr^rrTinn s^pssssssssss*^^ Fizikalno zdravilišče v palati BRrožoesa urada za zavarstaoje delavcev B Miklošičeva cesta Stev. 20. Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom. Vee zdravilne kopeli, fcidro-« hello-, elektro- Hi mehanote ■"•pije za revmatične in živčne bolez. ni, vnetja pri ženskih boleznih, boleznih sroa in ožilje, i i Odprto Izvztmil ponedeljek vsak delavnik od 8. — 12. in od pol 15. — pol 19., ob nedeljah in praznikih od & — 12. in sicer ob nedeljah, sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih in sobotah za moške. spnjtBoj! ms iiiäln rak sli —tm. I 8 S B 9 30 16 Stran ?. «SLOTENSKT NAROÜ» dne 10. oktobra Stev. 230 MfWJJlKM TWORMfCÄ »RILL D.O. BEQB90D Brill Nenadkriljen v sijaju. — Radost odličnega sveta Čuva usnje in mu potrojuie trajnost. Ne pozabite, da boste s ena skatitco BRILL*a očistiti tokrat vež cew* e kakor če bi porabili isto koliiino kateregakoli drugega slišnega čistila. Proizvaia se v vseh barvah: rumeni, pomaraniasti, rdeči, beli kostanjevi in črni. Originalne potrebščine za Opalograph Preservat in Fixat in druge potreDSčine. Oiiginalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. Lud. Baraga t™""«? Selenbnrgova 6 .u-i \ za obrt, dom inffl 1 in industrijo. J Udi nega ! Najnižje cene! Najboljša kolesa » GRITZNER šivalni stroji rH INf I intiliani ^>ouKI ŠIva~ IlLIIIL, LjllllljuliJ. nia in umet- enja brezplačen Tudi n obroke Oficirski dom v Kragujevcu 658 potrebuje zakupnika od 15. novembra letos naprej. Dom je prenovljen. Pogoji pri upravitelju (domačinu) \sak dan. Ponudbe do 25 oktobra LOKOMOBILI O T O R I saug (jas G ATE RI kompl. PlLANt POVOLJNI PtAčEVN. USLOVI Braea FISCHER S: ZAGREB. Pantovtak Ib. i Ni* več plešastih! 1 PriTAMIl Je eaIno sigurno paten Irano sredstvo LLUlUuM* za ozdr-vljen e in jačenje bolnega U-s čr, ki je glavni vzrok izpadanja las IFMTANI1 uničuje prhljaj v najkrajšem času LkUlUlUL prepreči izpadanje las in pri že obstoječi pleši vzbudi ponovno rast las. ICMTAMII razpošiljamo v dozah po 55 Din n LLUIUDAL 95 Din in sicer po povzetju. lecitonal ZAVOD ZA KQSMELKO, WEX Glavno zastopstvo Zagreb, Sajmište 56 Ivan Briceij, Ljubljana Najstarejša slovenska pleskarska in i i carska delavnica Jjnaiska cesto 15 in Gosposvetskc • dvorišče "svarnr .Evtodf" Se oriporoča. — Izvršilev ročna, cen«- /merne i 7t> CREVA vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi surovi in topljeni lo in ga plačujem po najvišji dnevni cen;. Jos. Bercrman Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja ss premog n iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakoi tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks sake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni eškoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete Mocu.,. PROMETNI ZAVOD za PREMOG d. d. IldalUV v Ljubljani Miklošičeva cesta 15 f Stanovanje štirih ali vsaj ^reh sob, sobe za služkinjo, kuhinje, kopa niče in oritiktin v centrum L ubljane, v stari aH novi hiši, se išče za ta-koi ali pozneje. — Cena ne igra vi ogel seveda ne pretirano. Ponudbe z navedbo cene, opis sta novanja in natančnim naslovom pod označbo „Snažnost/2915" na upravo Slov Naroda. Zastopnika iščem za Slove« ijo ob proviziji za razne sportske predmete največjih no-emnih tvornic ter še za neke druge galanterijske predmete. — Kolekcija je vrlo majhna. Reflektant-1 ki so uvedeni v galanteri -skih prodaja nicah, naj se javijo na tvrdko M Drucker, Zaoteb. Uica 39. 28:8 novo otvorjeno, v kateri izdeluje po najnižjih cenah \sakovrstna oblačila za gospode m dečke po najnoveiš modi, priporoča ceuj občinstvu Zadruga Jzim pomor v mm Šentpetrska vojašnica, pritličje levo, soba4 Na razpolago ima krasne vzorce po jako ugodnih cenah. ssill PODRUŽNICE: Maribor. Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje TRGOVSKA BANKA, D, D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) ■er KAPITAL in REZERVE preko Din 20,000.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. OD (o) Brzojavke: TRGOVSKA Teletom 139, 146. 45« OD GD K M Urejuje; Josifi Zupao£i& — Za »Narodno tiskarno*; Fran Jeieraek. km Za inseratni del lista: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani ^756 6263