uto im strofu Cera 110. tseratt: do 30 petit mt a 2 D, do KX) wjt i 2 D 50 p, večji insezafl ***** * p? notfcfi, poslano, Izjave, rekbtme, preklici beseda 1 Dt, Popw* po dogovora. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem inseratov naj se prfloJH znamka za odgovor. lfp»aviiiitvo „Slov. Naroda" ln ^Narodna tiskan«* Ksalloi olica 44. 5, pritlično. — Telefon št- 304. OrodBUtPO „Stov. Haroda" Knaflova ulica štL Telalon štev. 34. Popi— aprefema le podpisana in aadoatno traiikoiana *ŠW~ Rokopisov so oo vrača. Posamezne Številke: v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 In vet 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 D., 8 ln ve£ po 3 D. Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod* velja: 7~Jn«o»Jar1JI V Inoietastt« v Ljubljani po poitl S : m-::<: Din 240*— . 120— . 60--^ 20^— □m 240-— , T20-— 6Cr— „ 20«— Din 360*— . 1S0-— . 90— » 30*— Novi naročniki naj pošljejo v pnrtč naročnioo vedno W po nakaznici. Na s*rao pismena naročila brez posiatve denarja se ne moremo ozirati. V pravi luči. Današnji »Slovenec« prinaša uvodnik, v katerem na neverjetno predrzen način obrekuje napredne politične organizacije ter poizkuša tudi demagogi-zirati gospodarske kroge Slovenije. V tem uvodniku pa je »Slovenec« doprinesel morebiti svoj najlepši dokaz, da je v službi neomejene in brezčutne demagogije in mu je borba za visoke gospodarske, kulturne ali politične cilje slovenskega Človeka povsem tuja stvar. V naravnost naivnih izrazih ogorčenja in navideznega razburjanja opisuje sobotni dogodek pred ljubljansko poŠto in skuša natvezit! naši Javnost?, da bo radi tega dogodka trpela Ljubljana, ljubljanski velesejem, slovenska turisti-ka in kaj še vse! »Slovencev« uvodničar je videl v kavarni »Emoni« točno o polnoči sedeti inozemske industrijalce, ki so pravkar odpirali denarnice, da nam odkupijo naše industrijske izdelke. Poleg njih so sedeli tudi trgovci, seve veletrgovci, srebaje maJmovce in sladolede. Pravkar so podpisovali velikanske kupčije, ko so počili streli »pok-pok-pok«. Nastala je predivna situacija: inozemski veleindustrijalci in trgovci so se poskrili v hotele, plačilni natakarji pa so ostali praznih rok. (V »Slovencu« z dne 16. jul.) Že prej pa je videl »Slovencev« poročevalec, kako so zapuščali Bled in celo (!) Gorenjsko tuji turisti, ki so bili začuli podnart-ske strele in kako so jo mahali v Salz-burg. Italijo in drugam. »Slovenčeva* fantazija bi rada napravila iz muhe slona in dopoveduje slovenski javnosti ter sedaj slovenskemu gospodarstvu, da ogroža odločnejši nastop jugosloven-skega nacijonalizma v Sloveniji našo turistiko, naše gospodarstvo! Ljubljanski velesejem je v nevarnosti! Nacionalna politika, to le zahteva po točni veljavi zakonov, po dolžnosti patruo-tizma hi u danosti do države, ki se bo sedaj začela izvajati v Jugoslaviji, ne ogroža slovenske klerikalne stranke, pač pa tajski promet m ljubljanski velesejem! »Slovenca« popada pred tako politiko smrtni strah, zato bi rad dopovedal slovenski javnosti v oči, da ogroža jugoslovenski nacionalizem, kot zahteva po nedvoumnem državljanskem življenju, kot stremljenje po mirnem razvoju gospodarstva, kulture in naci-jonalnosti brez Rađćevih in Korošče-vih sleparskih avantur m zgagarn, slovenski turizem in ljubljanski velesejem! Tako daleč gre špekulacija »Slovenca« na ljudske instinkte. Neumno rajo svojih lahkovernih čitateljev bi rad razširil tudi na naše tujskoprometne in gospodarske kroge! Iz domačinov, ki so v soboto zvečer sedeli v kavami »Emonic, je »Slovenec« napravil inozemske kapitaliste in nositelje blagostanja v Jugoslavijo. Pa še nekaj več je povedal »Slovenec« o teh tujih denaronoscih! Oni prihajajo iz dežel pacifizma, absolutnega javnega reda, iz pravnih držav. Take države so »Slovencu« na pr. Italija, kjer zločinski fašizem tepta vse zakone človeškega življenja in državljanske svobode, mu je Avstrija, kjer pod patronanco klerikalnega Seipla napadajo Hakcnkreuz-lerji socialistične veselice in vprizat-jajo odkrite poboje. Po zatrdilu ljubljanskega »Slovenca« prihajajo tudi dunajski trgovci iz države reda in miru, kjer po vojni še ni tekla socijalistična ali meščanska kri. Tam ni pred vrati dunajskih velesejmov ropotala strojnica in pokala lahka artiljerija! Enako velja tudi za goste, ki jih je »Slovenčeva« fantazija videla v »Emoni« iz Nemčije, Švice in Francije, kjer so po vojni živeli v »idealnem miru«, v resnici pa preživeli strahotne dneve državljanske vojne z desettisoči žrtev ekstremnih komunističnih in klerikalnih terorjev. V Sloveniji so se napram tem zunanjim strahotam v poslednjem času radi večletne brezvestne protldržavne in separatistične ter anacijonalne huj-s k arije »Slovenčevega« in klerikalnega časopisja dogodili prav malenkostni slučaji pravičnega ogorčenja, pa vam pride hinavski »Slovenec«, ki je obenem glavni krivec vsega tega anacijonalne-ga zla v Sloveniji in ščiti provokaterje ter blati nacionalne organizacije, ki se branijo pred nasilji in zahtevajo zase, kakor za vse druge organizacije absolutno svobodo udejstvovanja. V soboto ubije delavec delavca, pa piše »Slovenec« o namerni politični intrrgi napredne organizacije. Še več! Slovenske gospodarske kroge bi rad prevaril radi Ve-lesejma ter jim slika fantastične nevarnosti, ki prete ljubljanskemu velesejmu. Na tem uvodniku najde slovenska poštena javnost klerikalno politiko in pisavo ljubljanskega »Slovenca« v pravi luči! Prav vsaka beseda, prav vsaka trditev, kf se postavi v klerikalnem časopisju, je namenjena demagoškomu smotru, vsako geslo se premeri na učinek, ki ga stori v priprostem narodu. Tako se rodijo tti?sko-prometni strahovi, nevarnosti ljubljanskega velesejma, tako se črnijo napredne nacionalistične organizacije, tako se poraja ostudna osebnostna gonja, se izmišljajo krilatice kajnovstva m druge sficne perfidne klerikalnega tiska. Dogodki zadnji dni so dokazali nepobitno, da se je med nami razpasla že nevarna komunistična družba, da se v gotovih prevratnih skupinah nahajajo zaloge razstreljiva in orožja, da so v Trbovljah padale bombe, v Ljubljani pa krlžarile zapeljane skupine da napadajo mirne pasante in ubijaio lastne rojake. Vse to stoji neobitno, toda »Slovenec« kot zagovornik komunizma, odnosno še bolje kot tzrabljevalec ljud- Prijateljsko znližanje med Jugoslavijo in Avstrijo. Zelo prisrčne zdravice obeh zunanjih ministrov. — Dr. Ninčić o naši politiki napram Avstriji. Pričetek trgovinskih pogajanj v jeseni. — Dunaj, 16. julija. (Izv.) Včeraj dopoldne je zunanji minister dr. N ini č i ć dalj časa konferiral z zunanjim ministrom dr. Griinbergerjem. Teh konferenc se je udeležil tudi naš dunajski poslanik M i 1 o j e v i ć. V prvi I vrsti so razpravlja" o načrtu programa za jesenska trgovinska pogajanja med obema državama. Obravnavala so se tudi nekatera še nerešena vprašanja obmejnegi prometa. — Dunaj, 15. julija- (K.) Jugoslo* venski zunanji minister dr. N i n č i ć je danes dopoldne sprejel v hotelu »Imperial« zunanjega ministra drja. Griinbergerja. Oba sta ob 11. do* dopoldne odšla proti Hutterdorfu. kjer je v rekonvalescentnem domu zu= nanj i minister dr. N i n č i ć posetil zveznega kancelarja dr. Seipla ter mu izročil pozdrave in čestike ministra skega predsednika Pašiča in vlade kra* ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razgovoru, ki je trajal zelo prisrčno nad četrt ure, je prisostvoval tudi mini* ster dr. Griinberger. • Nato sta ministra odšla v urad zvez* nega kancelarja, kjer je bila v prisot* nosti jugoslovenskega poslanika Milo* jeviča poldrugourna konferenca, ki je razmotrivala splošni r-olitični položaj in nekatera vprašanja, ki zadevajo obe državi. Ob 13.30 je bil v hotelu »Imperial« obed, kateremu so prisostvovali: zuna* nji minister dr. N i n č i ć s soprogo, jugosloveski poslanik Milojević s soprogo, češkoslovaški poslanik doktor K r o f t a, romunski poslanik M i t i 1 i* n e u s soprogo, kabinetni šef R a š i ć s soprogo in šef tiskovnega oddelka T v k o v i ć, od avstrijske strani: pod* kancelar dr. Frank, trgovinski mini* ster dr. Schiirff in večje število vo* dilnih funkcijonarjev urada zveznega kancelarja. Med obedom jc izrekel minister dr. Griinberger kratko zdravico: »Dovoljujem si Vam, g. minister, v imenu zvezne vlade izraziti občutek zadoščenja, da moremo Vas m Vašo gospo soprogo v Avstriji in na Dunaju pozdraviti. To tudi radi tega, ker se v tem posetu kaže toplo zanimanje, ki ga kaze Vaša vlada napram osebi gosp. zveznega kancelarja, katerega skoraj* šnjo popolno ozdravitev pričakujemo. Vaša prisotnost okrepijuje osebne odnosa je, ki smo jih imeli priliko pre* teklo leto povodom našega poseta v Beogradu oživiti. Ti prisrčni odnosa ji so dokaz dobrega sosednega sporazuma med našimi deželami, katerih politika ravno t a ko stremi za ohranitvijo miru in za splošno gospodarsko obnovo. Ne dvomim, da bodo današnja naša posvetovanja pripravna, čustva prija* teljstva in medsebojnega zaupanja še tesneje izboljšati. V tem smislu si do* voljujem dvigniti čašo na zdravje Vašo vladarske dvojice, na zdravje Vašega ministrskega predsednika Pašića. Vaše ekscelence ter na prospeh in procvit kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven* cev.« Minister zunanjih zadev dr. Nin* č i č je nato odzdravil: »Odlični sprejem in dokazi prija* teljstva, ki so mi bili izkazani od Vas in ostalih članov ministrstva, kakor tudi od tako lepega in privlačnega prestol* nega mesta Avstrije, so name napra* vili globok vtis. Bilo mi je v posebno čast in veselje, da mi je bila od moje vlade poverjena misija posetiti zvezne* ga kancelarja dr. Seipla ter mu v imenu ministrskega predsednika Pašića in ju* goslovenske vlade izraziti naše odkrite čestitke k rešitvi pred tako groznim atentatom. V svoje največje veselje sem lahko osebno ugotovil, da zdrav* stveno stanje zveznega kancelarja na* povedu je hitro in popolno ozdravljenje, ljenje. Posebne važnosti je zame. da osebn* odnosa ji do Vas, g. minister, ki smo jih na tako srečen način sklenili v Beogradu, garantirajo razvoj dobrega sosedstva med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven? cev, ki stremi za skupnimi cilji po ohranitvi miru in gospodarski obnovi. Pri tej priliki si dovoljujem dati izraza prepričanju, da bo naš sestanek te odnosa je okrepil in končno tesneje skih instinktov, predočuje vse te pojave kot pojave »ropa, nasilja, požiga in umora«, ki ga vrši nacionalistična organizacija, ko se brani m ko odkriva posledice klerikalnega plašča nad komunističnim pokretom v Sloveniji in pa posledice klerikalnega separatizma. . Tudi najnovejša tujskoprometna in velesejmska demagogija klerikalnega glasila ne bo premotila slovenske jav- nosti, da je iskati glavnega krivca za vse socijalno in nacijonalno zlo v Sloveniji v vrstah in v časopisju SLS, ki je v petletni opoziciji rušila vse zdrave odnošaje med poštenim delavstvom m našo težko se borečo industrijo, trgovino in obrtništvom ter med slovenskim ljudstvom in ideali nove, edinstvene Jugoslavije! združit medsebojne vezi prijateljstva tn zaupanja v blagor naših drža\\ V tem odkritem prepričanju dvigam Čašo na zdravje g. zveznega predsed* nika republike Avstrije, na zdravje Nj. Ekscelence g. zveznega kancelarja. na Vaše zdravje, kakor tudi na srečni pro* cvit zvezne republike.« — Dunaj, 16. julija. (Izv.) Današnje jutranje časopisje zelo obširno komerr* tira prisrčne zdravice obeh zunanjih ministrov ter zre z zaupanjem v boljšo bodočnost, ko se bodo med obema dr= žavama izravnali še vsi obstoječi spori m vzpostavili popolnoma prijateljski oclnošaji. Zunanji minister je odpofo val včeraj z Dunaja* v Beograd. ————■—» ■ « ' H ■■—0— ■ I— ■ ll< III I ■ PARLAMENTARNI POLOŽAJ — Beograd, 16. >u! ja. (Izv.) V narodni ^irpšcini ie danes dopoldne postalo Edo živahno. V Beograd je nri?.50 ^365.50, Dunaj 0.1183—0.120.T Valute: dolar 83—84, lira 361.50 SO. Efekti: 7% brv os t nos rTrSi. «5— 65.50. 2^—250. Centralna banka ."*2—34. TTrv. ^sk. banka 7 26—127. Kreditna banka Zedr T22—ir?. Hipotek, banka 615—fi4 JiiRobanka 115—116 Praštf»diona 915—020 PIkjrploatarija 120 Šećerana, Osrjok 1OO0—1005. Ists d. d. «2— 65. Niha« 88—02. Gntman 725—775. SMavoks 265—280. Slavonija 92—94. Strojno tov. 150, Trboveljska 480—510, Voveo 145. INOZEMSKE BORZE. Curih, 16. julija Današnja bom: Beograd 6.45, Pra^a 16.25. Newyork 5.40, London 2".95, Pari« 28.20. Mflan 23.65. Dunaj 0.007725. — Trst, 16. julija. Predborza: Beograd 27.425—27.50. London 101.40—101.60. Pariz 119.75—120.75. Newyork 20.225—23.30. Curih 423—425. Dunaj 0.0326—O.03O, Prajra 68.60—68.90. — Dunaj. 15. julija. Devize: Beotrrad F31—835, I^idon 311.200—312.200. MIlan 3064—3076. Newyork 70.935—71.185. Pariz 3682—3698. Praga 2105—2115, Curih 12.385 —13.036. DR. IVAN ROBIDA: 30 Moie ob potu. Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok! France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srce v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno travico, in nagnem trudno glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica. Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa tema, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem —> m naj umrem! (Umrje) l^ucija: (ki h pokleknila ob njem in »e razjokala) Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlila je megle njegovih sanj pred njim; očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne stvore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlo = usodna oblila z zarje jih krvjo! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! (Kleči ob njem kot okamenels) 4. prizor. (Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.) Opatica: tuci j a! Sodnik: (jo zagleda in se obrne) O Nives, mati prečastita. ^i bili priča ste . . . Opatica: Da vse sem čula, videla . . . morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeškega srca Sodnik: Ljudstvo: Sodnik: se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla. Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje (podš pergament sodniku) prinaša ji obljuba moja. Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si. Lucija! Bog sam je bil s- teboj! Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda! Lucija glej! Očuval te je angel j tvoj podarjena ti je svoboda! Ladja: (topo) Kaj hočem ž njo. Za žive le svoboda je samo. Opatica: Uucijs! Lucija: (vstane in zagleda opatico) Ah, vi ste — mati, ste prišli . . . izreči skoraj se bojim . . . Ha enkrat — vidim — še očr . . . njegove v vaših! Opatica: Sledi jim! če bile zvezde so vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim ?daj, ko te povede jo v miru pristan, in rane ti zacelijo srca- Ki meni je vpokojil dušo. samostan prijazni, tiha ti odpira vrata. m jaz na novo pot podajam ti roko—* Lud}a2 (pO kratkem boju) O mati prečastita. mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočiti smem*, Opatica: (jo objame) Hči draga moja? — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, m kar je bilo, vse! In odpuščeno vs>e>-^ Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si rjubila m ZASTOR. * Kraljev povratek v Beograd. Otvoritev vladne krize. — Važna izjava L. Jovanovica- g— Beograd, 16. julija. (Izv.) Danes Jđot^oMne, kakor so bili snoči pozno obveščeni z merodajnega mesta zastopniki tiska, fe povrne Nj. VeL kralj Aleksander i? Topole v Beograd. Kralj je popolnoma okreval in je nr.gov prihod najavljen za danes med 10. in 11. uro dopoldne. Naravno, da vlada danes dopoldne v političnih krogih splošno zanimanje, kako se prične razvijati akutna kriza in kakšni notranjepolitični d~god-13 se bodo vrstili prihodnje dneve. Vsa pozornost je sedaj osredotočena na dvor, kjer ima biti odločen nadaljni pra-vec rešitve notranjepolitične krize. V Vladinih krogih zatrjujejo, da bo danes takoj po kraljevem prihodu sprejet v daljši avdijend ministrski predsed!rrTk Nikola Paš#, Id bo kralju poročal o splošnem položaju in o vseh zadnjih notranjih in zunanjih dogodkih. Koncem svojega poročila bo ministrski predsednik kratko preciziral nadaljne naloge svoje vlade ter obenem podal mnenje, kako naj se reši kriza, ki se ima danes formelno otvoriti Zatrjujejo celo, da se bo danes ali jutri vršila pod kraljevim predsedstvom seja ministrskega sveta. Na tej seji bo kralj zaslišal ostale člane vlade o ureditvi pohtičnih problemov. Opozicijonalni blok je zadnji čas napel vse sile, da bi na kak način prišel na vladno krmilo. Z vsemi močmi je v javnosti forsirana kombinacija o »koncentracijski vladi z Ljubo Jovanovi-ćem na čelu«. To kombinacijo slovenski klerikalci posebno žilavo razširjajo in podpirajo, ker računajo, da bi mogli t - Zadoščenje v Rimu radi podpisa trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. priti v takem koncentracijskem tu prav resno v poštev. V gotovfc kro-Kh zlorabljajo klerikalci vsak najmanjši dogodek v Sloveniji v svoje politične svrhe in intrige. Organizirali so posebno poročevalsko kampanjo radi zarmffh dogodkov ter predstavljajo te dogodke povsem tendencijo z no m zavito. Povsod skušajo Širiti te vesti, da bi tako zatemneli pravi dejanski položaj in očrnili Slovenijo kot pokrajino, kjer vlada nered in nemir. V parlamentu je včeraj vladalo popolno zatišje. Nekateri poslanci so poselili skupščinskega predsednika Ljubo Jovanovića. da se pri njem kriorrai* rajo o parlamentarnem položaju. V razgovor je prišla tudi koncentracijska vlada ter je predsednik skupščine z vso odločnostjo omenit da odklanja vsako kombinacijo koncentracijske vlade ž njim na čelu, da na tako kombinacijo si mogoče računati, ker tudi on zeti ohraniti edinstvo radikalne stranke. —- Beograd, 16. julija. (Izv. Ob IZ.) Nj. Vel. kralj Aleksander L se le danes dopoldne povrnil iz Topote. Dvorski voz je ob 11. dopoldne privozB do postaje Topčlder. Tu je kralj Izstopu ter tam ostal dag časa. Na topčiderskem kolodvora sta kralja pozdravila prometni minister dr. Svftistav Popović in namestnik zunanjega ministra minister Miša Trifunović. Iz Topčkterja se te kralj na to odpeljal z avtom na brdo Deđinjac. Ob 12. se je kraJj za tem odpeljal v Beograd na dvor. — rtmi. 16. futffa tfzv ) Italijanski tisk danes zeio obširno komentira sklep trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Med drugim naglasajo gospodarski in industrijsik krogi veliko važnost te pogodbe. Nova pogodba urejuje stalno gospodarsko-trgovske odno§aje med obema državama, daje podlago naglemu razvoju prometa in ima v sebi vse pogoje za uresničenje — tmf! na gospodarskem polju — tistih načet prisrčnega sodelovanja, kater? so se glede politike svečano potrdtft maja meseca s pogod-;ho prijateljstva med obema državama. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe so aahtevala mnogo Časa. Tu je treba pripomniti, da sta morali delegaciji obeh vlad proučiti in rešiti več važnih vprašanj posebnega značaja, katera bodo tvorila predmet novih pred-stoječih dogovorov. Na dragi strani je fndl novi jugosJovenskl carinski tarS. ki je imel služIti za podlago tej pogodbi, zadobil še le v prav zadnjem času svojo končnovefiavno obliko. Največje ovire hitremu napredovanju podajanj je iskati v dejstvu, da obstoja več enakih produkcij v obeh državah in da je to nrva pogodba po tarifih, sklenjena od kraljevine SHS .Beogradska vlada je zamogJa pridržati bodočim pogajanjem z mozemstvom del carinskih koncesij* ki jih je Italija zahtevala za izdelke, ki nimajo baš najvažnejšega pomena za italijanski izvoz. Razen tega dc4oča novi jugoslovenski carinski tarif mnogo višje postavke od sedanjih, ker se je pri njenem sestavljanju vzelo v prvi vrsti v poštev ne le splošno podražitev vseh potrebščin, ampak tudi sedanje zahteve državnega gospodarstva. KlHib temu je Itanja dosegla za rm-ne vrste blaga občutno znižanje oaiin napram splošnemu je gosi. carinskem* tarifu, medtem ko so za druge vrste v pogodbi določene pristojbine v Kje od dosedanjih. Sploh pa sloni pogodba na medsebojni koncesiji postopanja kot z državo z največjimi prednostmi in je tako zagotovljena raztegnitev vseh pravic tudi na Italijo, katere bo v bodoče Jugoslavija dovolila drugim državam, s katerimi bo sklepala podobne pogodbe po tarifa. •e tMe Daweeovega načrta In bodo potom predlogi predloženi Društvu rrarodov. >Jour_ na* da« Debat«« končno pripominja, da to. do morda trajale rasprave na konferenci tako dolgo do sredi meseca avgusta ln bo potem v septembra sledila seja Društva narodov v ženevi, tako da najbrže d;pJo-mati ne bodo imen* n'****1* poletnih počitnic — London, 16. jnllja (Izv.) Angleški ministrski predsednik Macdbnald m Italijanski poslanik marebese della Torretta sta včeraj popoldne definitivno podpisala pogodbo, s katero Anglija odstopa Italiji posest dežele Guba. Ta diplomatski akt ima poseben pomen, ker je bil podpisan na predvečer med zavezniške londonske konference. K DANAŠNJI OTVORITVI LONDONSKE KONFERENCE, — London, 16. julija zjutraj. (Izv.) Londonska medzavezniška konferenca konferenca bo danes ob 11. dopoldne otvori ena v dvorani angleškega zunanjega urada. Ministrski predsednik Mac-donald otvori konferenco s kratkim pozdravnim govorom. V ime navzočih delegacij se zahvali ministrski predsednik Herriot ter obenem predlaga, da konferenca izvoli za svojega predsednica Macdonalda. ki bo gotovo soglasno izvoljen. Za generalnega tajnika konference bo izvoljen najbrže sir Maurice fiankey. ki je kot tajmk voda že več mednarodnih konferenc in je bil svojecasno osebni tajnik Lloyd Geor-ge-a. Na današnji seji se izvolijo nato posamne komisije in določi dnevni red razpravam. V London so dospele vse na konferenco pozvane delegacije. KONGRES NOVINARJEV NA SUŠAKU. — Beograd, 16. julija. (Izv.) Na seji glavnega odbora JNU v Zagrebu je bilo sklenjeno da se vrši glavna skupščina JNU dne 8. in 9. septembra t. I. na Sušaku. — Predsednik! Mil Sokić je danes dopoldne izročil notr. mfcisrru dr Srsklću sklepe gL odbora, ki protestira proti konfiskacij s k! praksi, ki jo sedaj uvajajo PO nekod politične oblasti, osobito proti zabranitvl »Primorskega Lista«, ki je izhajal na Sušaka. PRIJATELSKA POGODBA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN ITALIJO. — Ženeva, 15. julija. (Izv.) Pri glavnem tajništvu Društva narodov sta včeraj češkoslovaški in italijanski poslanik predložila predloge za registracijo v Rimu sklenjene prijatefjske pogodbe, katero sta podpisala za Italijo ministrski predsednik Mnssolini in za Češkoslovaško republiko poslanik VTastimil Kybal. VELIK POŽAR NA OTOKU BRAČU. — Split, 16. julija. (Izv.) Na otoku Braču je včeraj velik požar uničil ogromen gozdni kompleks, obsegajoč polovico otoka. Gozd se je razprostiral med Nerešicarrri in Postirjem. Ta gozd je prevzela v eksploatacijo beogradska lesna tvrdka Vojvodič. ki je imela velike kupčijske pogodbe z italijanskimi lesnimi importerti- Škoda je ogromna, več milijonska. Vzrok, kako je nastal požar, še ni znan. V soboto prične izhajati v „&lov. Narodu" £fa izvirna norela ~„eKrina jeklu".~ \ Politične vesti. Krvavi in ljuti boji z orimetniki v Južni Srbiji. 300 CKlmetnikov ubitih. — 12 orožnikov in vojakov mrtvih. — Beograd. 16. juliia. (Izv.) Iz Kosovske Mitrovice je snoči prejelo notranje ministrstvo poročilo o krvavih in rjn-tlh botfii, kS jih !e vodila na-ša pehota, podpirana od artiljerije, proti velikemu številu odmetnikov. k* jih vadita zloglasna hajduka muslimana Aze M a d e t a m na Ahmed Ali. V teh bojih je bilo okoli 300 odmetnikov mrtvih. Danes zjutraj so prispela v Beograd podrobnejša poročila. Povodom velikega turškega praznfka »balrama« sta gori imenovana hajduka z močno četo odmetnikov in razbojnikov prispela v selo Galice, da praznujeta s tamošnjim muslimanskem prebivalstvom bajram. Prebivalstvo fe oba hajduka sprejelo na najslovesnejši način ter je Po cesti pred njima celo pogrinjalo dragocene preproge. Hajduke je pozdravilo tuđi muslimansko prebivalstvo v ostalih bližnjih vaseh. Vsi hajduki so bili pogoščeni Prebivalstvo je hajduke sprejelo nad svofo streho. Veliki župan Janko Spasoje-vić ie bil pravočasno obveščen o prihodu te haiduške tolpe v selo Galice. Obvestil je o tem takoj poveHnika artflSoriškega polka polkovnika Stojanovića in poveljnika pehote p od polkovnik a Demiča. Takoj ie bila sestavljena zasledovalna kolona, obstoječa iz 3 čet pehote in 1 baterije. Kolona je odšla proti selu Oaltcam. flajojuki niso o napadu ničesar siutili. Ko je zora napočila, so bila vsa sela, v katerih so se nahajali razbojniki. obkoljena. Proti GaHcam je bila odposlana močnejša orožniška patrulja, ki je pozvala oba voditelja, naj se cdasta. Razbojniki sp to zahtevo odklonili ter odgovorifi takoj s strelt. Pričela se je ljuta borba, v katero le posegla tndi baterija. Borba je trajala vse dopoldne. V tej borbi je padlo na naši stran* 12 orožnikov oz. vojakov, katerih trupla ao takoj prepeljali v Kosovsko Mitrovico. kjer bo Jutri svečan pogreb. Na strani razbojnikov je padlo do oseb. NJĐi trupla še niso identificirana. Doslej tedi še ai ugotovljeno, če se nahajata med padlimi razbojniki tudi oba nroskria vođttefia turrk3i odmetnikov. Pričele!! lonflonsfie konference. Optimistično in pesimistično razpoloženje. — Dolgotrajnost konference. — Angliia odstopi Italiji deželo Gubo. — London, 16. julija. (Izv.) Italijanska delegacija s finančnim ministrom De Štefan i j cm na čelu je včeraj ob 16.30 pop. prispela v L velik optimizem glede uspehov konference,' Italija bo vztrajala pri svojih političnih sma. reh glede obnove Evrope in na iaravnavi vseh težkoc, kf ao nastale mod aavesnlki po vojni. Nasproti italijanskim dopisnikom se je De Štefani israzil, da prihaja s toono opredeljenim akcijskim programom, Id s« na nafta na vse točke dnevnega rada. Soda. lovanje Italija na konferenci bo zelo aktivno. Ob 17.16 Bta prispeli francoska in belgijska delegacija. Ministrski predsednik Macdonaid je osebno na postaj pozdravil Herriota. Pozdrav je bil zelo prisrSe*. Na kolodvoru ni bik) mnogo gledalcev. Prfteod delegacij je bil skoraj »trši Javnosti neopazen. — Pariz, 16. julija (Isv.) T tukajšnjih diplomatičnfh krogih smatrajo delo londonske konference za zeio te lamo. Splošna sodba je, da bodo uspehi ie konference odločilnega pomena za splošni evropetkl mir te obnovo gospodarskih rasmer v evropskih državah. V oficijelnih krogih smatrajo, da bo konferenca trajala od 10 do 15 dni. Ravnate* Jlleta »Giornale dea Debars« Gauvaine Je glada londonske korrf. velik pesimist ter trdi v svojem današnjem uvodniku, da bo konferenca zelo dolgotrajna, ee ne bo priftlo mogoče ie do kakih sporov, Id bi prisiliti k odgoditvl konference. V Mm sto. čaju se bodo rasprave raategaOe na takim rase. Konf. bo najbrže trajala tate dolgo, da zastopniki zavezniških drfav nikakorn e bodo mogli ostati nepretrgoma do konca konference t Londona. Po mnenja OauvaU novezn bo na konferenci stftMJME Tse, kar a= Povratek zunanjega ministra v Beograd. Kakor javljajo nekateri listi, prispe danes zunanji nrrrrister dr. Nin-čjć z Dunaja v Beograd. V Beogradu 90 bila z zadovoljstvom jn s sfenpatija-m| sprejeta poročila o prisrčnem sprejemu našega zunanjega ministra na Dunavu. = Sarajevski klerikatci posnemajo slovenski »Bogoljub*! V Sarajevu izda* jajo tamošnji klerikalci tednik »Nede* Ijoc Ta list prinaša dne 13. julija uvod* nik »Vidovdanski heroji*. V tem uvod* niku pišejo sarajevski klerikalci do* slovno sledeče: »Na željo kr. viade v Beogradu so se vršile na Vidov dan dne 28. junija po naših župnijah maše=za* dušnice za tiste, !:i so prejšnje čase žrtvovali življenje v borbi za sveto vero in za svobodo naše domovine. Tako je bilo tudi letos; v sarajevski katedrali so se služile mašesza dušnice. Tukajšnji tisk pa je objavil tendenci j ozno vest, da so sc služile zadušnice za »vidovdan* ske heroje«, ki so pred desetimi leti storili »junaško delo«, ubivši iz zasede pokojnega nadvojvodo Fran j a Ferdi* nanda in njegovo soprogo vojvodinjo Sofijo. Vsled tega so se mnogo častiti katoliki razburjali, tako da smo primo* rani popraviti vesti tukajšnjega časo* pisja. Ugotavljamo, da mi katoliki ne smatramo atentatorja Principa in nje* gove tovariše, ki so sodelovali pri umorstvu dne 28. junija 1914. za y>he* roje* in zaslužne narodne »mučenike«. Milijoni so trpeli radi tega zločina. Za* to se kljub našemu takozvanemu osvobojen ju in ujedinjenja ne moremo ra* dodati svetovne vojne. Tudi če bi nam htlo prineslo umorstvo z dne 28. junija 1914 nebeški raj — ne bi mogli kot ljudje, kristjani in katoliki odobravati izvršenega umora. — Povsem jasno je torej, da zadušnice po katoliških cerkvah niso namenjene ubijalcem Principu in njegovim tovarišem. Ta dan molimo za katoliške vojnike, ki so padli tekom svetovne vojne, molimo za vojnike, ki so v davni prošlosti padli za sveto vero in za hrvatsko domovino. Bta, to so naše zadušnice na Vidov dan. Za drugoverce. posebno za ubi= jote*, se v katoliških cerkvrh ne more vrniti služba božja. Ako slavi liberalni tisk na Vidov dan ubijalce in zločince, j0 to njegova stvar. Katoliki in katolU ška cerkev nima ž npm nobene zveze* Ljubljanski »Slovenec« bo fcagal javno* iti, da so klerikalni listi v Jugoslaviji patrijoticni. Pošteni slovenski duhovni* kS. ali vas ni sram pisave klerikalnih listov, ki pod pretvezo katončizma blatijo ugled našega duhovniškega sta* rra m ubijajo spoštovanje pred k atoli* ško vero m cerkvijo? = Komunistična zalega na kmetih. Poročajo nam: V Gorenji vasi, obema Trata v Poljanski dolini, se je posrečilo OB do trn žandarmeriji izsJec&ti in odkriti komunistično gnezdo pod imenom .^Delavske kmetske zveze«. Irrreii so svoj odbor s tajnikom in vserrn druginri funk-cijonarji. Odbor ie imel v prvi vrsti nalogo zbirati člane iz delavskega in kmetskega ljudstva. Udruženih je bilo že precejšnje Število moških, največ delavcev in rokodelcev, med drugimi tudi že nekaj žensk, ki so najbojevitejše. Imeli so tajna shajališča po privatnih stanovanjih m to največ ponoči Tu in tam je prihajal med nje iz Loke afi Ljubljane neki komunistični agent, ki je jim dajal potrebna navodila, kako morajo previdno postopati, najprej zbirati člane in jih dobro pripravljati na udar, ko pride čas za to* Pravili so, da bodo potem delili bratsko med vse enako, komunisti bodo ukazovali, a ti, ki že zdaj kaj imajo, ki so si z delom in trudom pridobili imetje ki še vedno trdno delajo od zore do mraka, bodo delali, komunisti pa bodo samo uživali. Taka načela in blodnje so iim rojUe po glavi kot sploh vsem komunistom. Pri hišnih preiskavah se je dobilo več komunistih nih listin, knjig, brošur in navodil ter med drugim tudi trboveljski par te. Seveda je bilo vse to zarpljenjeno ter vsa zadeva ovadena oblasti. Aretacij doslej še ni bilo. ker se ni bati pobega. 2e dalje časa je mio opažati, da mora nekaj biti in da se nekaj proti državnega in sovražnega snuje proti družabnemu redu, a vsled previdnosti in tajnosti ki so >o čuvali, se ni moglo priti dolgo na pravo sled. Posrečilo se je to Šele zadnji teden. Seveda, če bi se ne bilo pravočasno vsega odkrilo, bi se bila ta gadja zalega razpasla in razširila po vsi dolini, ker povsod je dosti takih prevratnih elementov, katerim se sicer ne godi slabo, a hočejo biti kar čez noč bogataši Nekateri so prišli s temi idejami iz ruskega ujetništva, kjer so se nasrkali boljseviških idej. Ti pa. ki so se vrnili pozneje, v zadnjih dveh letih, že drugače mislijo, ker so na lastne oči gledali vse grozote boljseviškega režima. Največ so ljudje zapeljani po de-rnagogSfa in hujskajočetn zapeljivem časopisju, pred vsem klerikalnem. Na dežen so komunistom največja opora klerikalci Tudi tn v Gor. vasi, oziroma Tratf, so bifi ti k*>rnimis±icno^rxd^ Ški bratje pri obč. volitvah opora klerikalcem. Dokaz tudi to. da ie imel v nedeljo, 13. t m. pri orlovski slavnosti — Krekov tabor — glavni kolovodja komunistov razobešeno zastavo na svojem stanovanju ter se udeležil cele klerikalne prireditve pod okriljem Orla. Na prireditvi je bilo najmanj dve tre t Ani osnovnošolskih otrok, katerim se je vtepal v mlade glave klerikalno-komu-nistični protkiržavni duh. In kakor tu, tako so tudi drugod po kmetih klerikal-na-komunistična prevratna gnezda, ki še niso izsledena. as Klerikalci nimajo nobenih zvez s komunisti, tako se zaklmja današnji »Slovenec«, ker pač meni. da mu vsa naša javnost verjame tako, kakor njegovi nerazsodni backi. Kaj pa je »Zveza delovnega budstvac? Ali niso pri zadnjih obč. volitvah ljubljanskih vložili s komunisti skupne kandidatske liste? Ali ni to zveza, ali ni to dokaz, da so klerikalci in komunisti »eno«? Sicer Pa to klero-komunistično enotnost dokazuje in izpričava »Slovenec« sam. ki je zadnje tri mesece postal čisto komunistično glasilo ki lomi kopje samo za komuniste in komunistične ideje. Nam je to prav, ker vemo, da bo klerikalce od te družbe Še pošteno glava bolela! asa »Slovenceva« reklama. Današnji »Slovenec« odvrača od naročbe napred* nih dnevnikov v Sloveniji in pristavlja: »Naročajte ^Slovenca', ki je edini slovenski dnevnik!« (Slovenski je pod* črtal sam »Slovenec«). Drugi listi so namreč po »Slo^enČe*vir logiki kitajski ali urugvajski = Zunanji mmfster dr. N!nčk5 o RadlctL V našem poslarrfStvu na Dunaju je včeraj zunanji minister, dr. Kin-č|ć sprejel Člane diplomatskega zbora in zastopnike tiska, s katerimi se je mirno in poljudno razgovarjal o vseh akmairrih problemih. Na vprašanje nekega novinarja, kaj misli o bivanju. Stjepana Radića v Rusiji je rnfnister kratko izjavil, &a sam za svojo osebo ni protiven termi, če Stjepan Radić ostane v Rusiji, toda če bi poskusil, da se vrne v Jugoslavijo, bo brez odloga prijet in pozvan na odgovor pred so-dBče, = Povratek naše detegacDe rz Prage. Pomočnik zunanjega ministra Panta Gav rikrvić je prispel Iz Prage v Bn65mpešto. kjer ie sprejel na znanje pomčflo naše posebne delegacije, ki je vodil gospodarska pogajanja z madžarsko vlado. Včeraj ob 13. popoldne je posetfi* Panta OavrSovič madžarskega zunanjega ministra. Danes se pomočnik zunanjega ministra povrat ▼ Beograd. =s= Proces proti kotim n»*4om v Mo-nakovem. Te dni se je pričel v Mona-kovem proces proti 72 komunistom, med katerimi je več poslancev. Obdol-žuje se jih, da so vklhib uradnemu razne bo podal nobene izjave. Razprava pustu stranke imeli okra mi shod. kjer so se posvetovali o zgradbi stranke. Ko je predsednik vpraša! obtoženca dr. Franka, ah bo izpovedal o razpravah v omenjeni seji. je odgovoril, da ne on in tucfi nik do drugi izmed obtožencev bo trajala več dni. = Cehi bi bfff morali anektirati — Dunaj. Na Dunaju se danes splošno govori, da bi bili Dunajčarri dandanes ve-Kko ira boljšem, če bi bili Dunaj Čehi anektirah'. Dunajsko mesto ie gospodarsko ttbfto m nima od koga živeti V rajni AvstrH? ie izsesavala dunajska pres^ofica zlasti češke dežele. Dunaj-eani tožijo po zlatih starib časih in bi bili prav veseli, ako bi pripadal CSR. Čehon? ni prav nič žal za Dunaj, saj imajo itak več kakor preveč svojih Nemcev. Narodna odbrana. — Družbi sv. Clrala hi Metoda v Ljub. ijani je nakazala tvrdka It. Perdan t Ljub. ijani znesek Din 10.280 in sicer prispevek od družbenih vžigalic sna&a Din 9280, prl-sperek od družbinega čaja pa Din 1000. Družba se lepo zahvaljuje gori imenovani tvrdki za tako lepo vsoto, obenem pa noriva vse Slovence, da rabijo vedno le C. M. vžigalice, katere prinašajo naši obrambni Šolski družbi tako lepe prispevke. — MoSka podružnica v Krikom Je poslala glavni družbi znesek Din 600 kot Cisti dohodek kresnega večera, ki ga je priredila moSka podružnica na Caet av. Cirila in Metoda dne 4. VTI. ti. Marljivi podružnici, ki je na tako lep način proslavila praznik sk>. vanskih blagovestnikov. iskrena hvala! — ženska eentjakobsko-trnovsfca C M. podružnica v L/ubljanl je naknadno izročil s dražbi snesek Din 210.75. katerega Je nabrala gdč. Kan tet ova v proslavo 70 letal, ce gosp. župnika Ivana Vrhovnika. Iskrena bvalaf Stev len rVHrrc7r> " oTte rr. runja r»*: Prosveta. Gledališko pismo z Dunaja. Češka drama in opera Iz Prage na Dunaju. — Italijanska opera na igrišču »Hohe Warte«, tisoč igralcev in dvesto godcev pod vodstvom Mascagnija. — Straup in Reinhardt vseučiliška pro* fesorja. Na Dunaju, 13. fm. 1924. Po 37 predstavah CeSke opere Iz Olomuca Imamo že zopet gostovanje češkega gledališča, ln sicer Narodnega iz Prage. — Ta teden imamo tri predstave češkega dramatskega osebja pod vodstvom Miloša Novega. Tukajšnji »Moderne« Theater« v Johannesgasse (sredi Karntnerice, na desno) so lansko jesen preuredili Iz neke čisto običajne dvorane z mnogim ukusom, da ne rečem luksusom. Nastalo je prav intimno in elegantno gledališče, ki obsega vsega vkup 360 sedežev in 26 lož, torej za približno 500 oseb. Umevno je, da so sedeži po naših pojmih precej dragi, aJl zato pa ni nikomur žal za izreden užitek umetniško dovršenih predstav najboljših veseloiger vseh narodov. — Uprava se z velikim razumevanjem trudi, da nudi zares najmodernejše prikazni na polju bolj lahke gledališke literature. Z upravo tega gledališča Je bilo praško Narodni divadlo v pogajanjih za kratko gostovanje, toda nI prišlo do pogodbe. Namesto oflcijelnega gostovanja češkega narodnega gledališča pa imamo neoficijelno gostovanje docela istega osebja pod vodstvom višjega režiserja Miloša Novega. Predložil je originalne programe praškega gledališča v dokaz, da bodo na Dunaju nastopali isti igralci kakor v Pragi. Kljub temu je ravnateljstvo praškega gledališča Izjavilo javno, da ne prevzame nikake odgovornosti za umetniško višino predstav. Videlo se je, da ravnateljstvo nI bilo zadovoljno s tem gostovanjem. — V resnici tudi sedanji čas že ni več primeren za popoln uspeh v gmotnem ozira, kar bi nam zagotovilo možnost nadaljnjih gostovanj. Najboljši obiskovalci gledališča so zdaj na letoviščih, ob morju ali na potovanjih. To se je videlo takoj prvi večer, ko je bilo gledališče nad polovico prazno. — DrugI dan je bilo zasedeno po dveh tretjinah, a tudi danes ne kaže bolje. Materijalno torej ne bo kdo ve kakega uspeha. V umetniškem pogledu so dosegli igralci popolno zmago nad dunajsko publiko, ki je vendar dosti razvajena. —> Ljubljenec prvih dveh večerov je bila mlada igralka Ana SedlaČkova, ki je tudi v Pragi prva med prvimi Ona je očarala in razgrela občinstvo do naj-bumejših aplavzov, kar jih Je to gledališče doslej videlo. Prvi večer je Igrala v Pvgmalionu ono cvetličartco Lizo, ki Je po vzgoji silno zanemarjena in skoro bedasta, toda lepa. Dva čudaka profesorja hočeta poskusiti na njej vzgojno silo svojih metod m hočeta narediti Iz nje izobraženo damo. Profesor Higgins jo vzame celo v hišo. Scena, ko Jo okopljejo in očistijo golazni in pride zopet na oder v kopalnem plašču, je div-na. Toda Liza napreduje od stopnje do stopnje in v četrtem dejanju se že vrne z neke dobrodelne slavnosti kakor popolna pariška dama, ki Je igrala na slavnosti veliko vlogo. Ali v njej se je poleg fine izobrazbe tudi zbudila čuteča ženska duša ki ljubi — in sicer svojega dobrotnika, ki pa vidi v njej vedno le predmet svojih študij in opazovanj. Njen boj, da bi zdaj narobe ona vplivala na neobčutno in filistrsko dušo zagrizenega »starega fanta«, se razpleta v vseh možnih oblikah, skoro vsiljiva mu postane, da jo ozmerja z neumno gosko in ji zabrusi v obraz, da bi jo vrag odnesel iz hiše. Ali ona vztraja in celo mati profesorjeva ji pomaga. Profesor začne čutiti njeno dušo in postaja mu toplo, ali vendar se premaguje. Končno, ko gre z materjo kupovat on naroči, naj mu kupi rokavice ... In ko je bila že na ulici zgrabi on iz vaze cvetlice in ph vrže na njo skozi okno. Ona se koketno vrne po prstih v nežnih nadah in pravi ali naj kupi glase" aH jelenje rokavice, na kar ta medved kratko odgovori: jelenje. — Tak konec pripušča gledalcu, da si igro sam dokonča. — Ana Sedlačkova je ustvarila tip te deklice od faze do faze njene duševnosti tako originalno lepo in naravno, da nas cel večer ni izpustila iz svoje oblasti — Vsi drugi igralci so samo okvir za njeno ustvarjanje tega zanimivega dekliškega življenja. Drugi večer je Igrala Jacquelmo v veseloigri istega imena Vrlo družico le imela v Ruženi Naskovi ki je Igrala ljubosumno gospo Dumoulinovo. Prva kakor druga sta dokazali svoje izredne vrline, ki jih ne prekosi kmalu kaka dunajska celebriteta. V obeh igrah je tmel režiser Novy glavno moško vlogo. — Spoznali smo ▼ njem Igralca izrednih zmožnosti. V »Volksoperi« se je zgodilo tako, kakor sem povedal v prejšnjem pismu: nastopile so počitnice in praška opera bo tu gostovala osem dni. Prva predstava »Prodane neveste« bo v torek. poleg te bodo peli še: Hubfčka. Tajem-stvi Pikovo damo in Evgen Onjegina. Kapelnik VVinkler je že nekaj dni na Dunaju in vežba po svoje orkester za prvo opero. — In tako imamo letos neprestano na dnevnem redu Češko umetnost, ki dolgo let ni imela tukaj odmeva in zatočišča. Ugled češkega naroda je silno narastel. Nič ni več čuti dovtipov na Cehe, brez katerih Dunajčanje niso mogli živeti Pan Novak ali Servus Brezina so bili na dnevnem redu. Danes že imajo tu respekt pred Cehi in ako se kdo spozabi da spusti kako šalo na naslov Cehov, nima več uspeha, še nekaj let in Nemci bodo Še vse drugače gledali z občudovanjem na Cehe in njihovo kulturo. »Volksoper« Je velik hram umetnosti ln treba je mnogo oseb, preden je zasedena. Ker se za te operne predstave zanimajo tudi Nemci je upanje, da bo hiša polna. Dva ln pol metra visoki plakati naznanjajo prihod italijanske operne družbe pod vodstvom skladatelja iMascagnl-ja. Od 24. julija dalje bo deset predstav Verdijeve »Aide«, in sicer pod milim nebom na znanem kolosalnem igrišču »Hohe Warte«. Tu je prirejeno poletno gledališče v največjem Stilu, kakor doslej še nikoli. 25.000 oseb bo lahko prisostvovalo, m sicer bo 17.000 oštevil-kanih sedežev in 8000 stojišč. Sedeži i po 50.000 do 230.000 Ka, stojišča po \2 tisoč. Nadejajo se dohodka nad dve milijardi za predstavo, to je ogromna vsota dva in pol milijona dinarjev. — Ne — vprašujem sam sebe — tiči večji pomen Macharjev za njegov narod: katoor literarna vest ali kakor umetn'k. Da so zakoni odtujili Macharja verzom, Je pač izguba za češko prosveto. Nova Češkoslovaška potrebuje njegove kritike in njegovega tihega speva.« — Gny de ManpasSanr°v spomenik v njegovem rojsinem kraju. Ljudska univerza v Dieppe Je priredila zadnje dni literaren in umetniški večer na korist zgradbe spomenika slavnemu franc. pisatelju Guy de Maupassantu, ki ga hočejo njegovi ča-stflci postaviti v Pouville - sur - Ar-ques, v njegovem rojstnem kraju, blizu grada de Mlromesnil. Sokolstvo. — Sokol na Viču poziva člane in članice ter ostale posetnlke. ki se nameravajo udeležiti v dneh 15. do 18. avgusta t 1. zleta v Zagrebu, da se javijo najkasneje do 25. julija tL pri tajniku br. Horvatu, kjer dobijo tudi vse ostale informacije. Vsak udeleženec plača takoj Din 31.50 za zletni znak. Prijave sprejema br. tajnik vsak večer od 7. dalje v Sokol. domu. Zdravo! — Jubilej Sokola v Sodražicl. Za ribniško dolino se bliza velik praznik. Sokolsko društvo v Sodražici praznuje v nedeljo dne 20. Julija svojo 15 letnico združeno s razvitjem društvenega, prapora in Javno te. lovadbo ribniškega sokolskega okrožja. Nafte druStvo se v polni meri zaveda tega ra razvoj sokolskih Idej velepomembnsga dneva in bo vse priprave v najlepšem teteu. Pri slavnosti sodeluje godba dravske div. oblasti. Poleg tega Je preskrbljeno vse, stransko za prijetno zabavo, ki se vrSI po Javni telovadbi na senčnatem vrtu br. Frana Fajdige. Istotako Je preskrbljeno za primerna okrepčlla, tako da bo nedelja dne 20. tm. nudila vsem udeležencem obilo užitka in zabave. Polovična vožnja na železnici Je dovoljena. Upamo, da se odzove so-kolstvu naklonjeno občinstvo Iz okolice in verujem, da se jim ta uspeh posreči v j oddaljenejših krajev našemu vabilu, ln se udeleži v obilnem številu naše sHvuosti, : posebno ker so tudi cene primerno odmerjene. Nadejamo se, da boste razumeli naš klic, vsi bratje in sestre Sokoli n vsi, kJ j čutite z nami. Nasvidenje! Zdravo! — Ceskosl. sokolska reprezentanca na Olimpijadi v Parizu. V soboto oVpoldne se je odpeljala iz Prage v Pariz skupina češkoslovaških Sokolov, kt se udfleže mednarodnega tekmovanja na OlimpMad?. Reprezentanco vodi namestnik načelnika ČOS in član predsedstva Rudolf B:!ek. Drugi udeleženci so: dr. J. Urban, dr. Klima. dr. Bukovskv, J. Pelikan. Erben, Cada: dr. Musil in Tanc. Na kolodvoru so se poslovili od njih starosta COS dr. Schrelner, njegov namestnik MaSek, načelnik dr. Ple!sch-mann in drugi sokolski prvaki. Zdravstvo. POMEN VITAMINOV. Zadnjič smo kratko omenili, kolikega pomena so za človeški organizem takozvani vitamini, ki jih nahajamo v različnih žvilih. zlasti pa v sadju. Pred 10—15 ieti znanos: še ni mogla pojasniti, zakaj nekateri ljudje ki imajo kvalitativno in kvant tatvno dovolj hrane in žive sploh v ugodnih razmerah, polagoma hirajo včasih celo bolehajo, mesto da so fizično in duševno popolnma zdravi. Mnogi učenjaki so razlagali ta pojav s ta-Reinhardt, ki je imenovan tudi za prve- j kozvano funkcij onaln0 nesposobnostjo orga- dobl visokega poletja in ob sedanji kri zi vsega gospodarskega življenja prav tistih krogov, ki bi bili sicer redni poset-niki tega kolosalnega gledališča v božj naravi in v večernem hladu. Kolosalen oder bo 120 metrov Širok in menda 50 metrov globok. Dekoraciie bodo vse lesene in na kolesih, da jih bo možno premikati Vsa scen eri ja je novo delo dunajskih umetnikov in tako velikanska, da nekaj podobnega baje svet še ni videl. In delanje te opere pripušča umetniški domišljiji ogromno polje. — Spremembe se bodo vršile ob odprtem odru ali vendar večinoma docela nevidno, kar dosežejo s posebnim zatem-nenjem s temnimi žarnicami. Sodelovalo bo okroglo tisoč oseb (iz Italije pridejo pač le osebe programa, vsi ostali bodo domačini), a orkester bo štel dve sto najboljših dunajskih mojstrov pod Ma-scagnijevo taktirko. — Ako se to gostovanje Italijanov posreči tudi materijalno, kajti o moralnem uspehu ne more biti dvoma, potem je Dunaj vreden zavidanja. Dunaj dobi na jesen posebno visoko šolo za glasbeno in gledališko umetnost. Načrte Je izdelal ravnatelj Maks ga profesorja za gledališko fakulteto, ravnatelj državne opere dr Rihard j Strauss pa za glasbeno. — Dunaj hoče prednjačiti ostalemu kulturnemu svetu j in se zanaša posebno na svojo centralno j lego v Evropi Pričakuje učencev po- j sebno iz nasledstvenih držav. Od vseh stran! se utegne res nabrati dovolj j učencev, a za učne moči ne bo pomanjkanja. — To bo Že enajsta stroka za j visoko šolo in menda tudi za* dosego — doktorata. (V najnovejšem Času hočejo dati doktorat tudi trgovskim visokim šolam, da so humoristični listi dobili novo pobe za svoje življenje. N. pr. Mozes: Tu te naramnice, gospod doktor, boste lahko nosili vse svoje življenje. — Abraham: Hvala, gospod doktor, moje so dobre še za par let. Časi so slabi, gospod doktor, treba varčiti, gospod doktor.) Profesor Reinhardt je zanimiva prikazen na polju dramatske umetnosti Pred dvajsetimi leti Še je bil z Moisijem na dvornem gledališču z neznatno pla-čico. ali hitro je lezel po lestvi umetnosti m slave. Danes je ravnatelj treh gledališč v Berlinu in ob enem na Dunaju gledališča Josefstadt Prvovrstne moči so vedno na potu med Dunajem nov, k! prebavljajo hrano. Mislili so. da želodčne žleze, črevesa in podželodčna žleza ne izločuje dovolj potrebnih sokov v času. ko se nahaja v želodcu sveža hrana. Ko pa je Funk odkril vitamine in dokazal, da so mnoge bolezni posledica pomanjkanja te ali one vrste vitaminov v hrani, so bili omenjen? pojavi kmalu znanstveno pojasnjeni. Funkova teorija je bila zadnjih 10 let predmet živahnega zanimanja. Tako se je pečal s tem vprašanjem prof. A. Bickel, ki dokazuje v obširni razpravi, priobčeni v »Klinik VVochenschrift št 3, da ie hrana, Iz katere so bili umetno odstranjeni vitamini, v zdravem želodcu zelo težko prebavljiva. Nasprotno pa celo nekoliko bolehen želodec razmeroma lahko prebavi j a vsako hrano, ki vsebuje vitamine. Za proces v črevah so vitamini brez pomena. Vitamini v hrani nimajo nobenega vpliva na proces prehoda redi Inih snov} iz hrane skozi čreva v organizem Cim Pa je prof. Blcke! to ugotovil, je dobil dr. Mivadera nalog, naj preišče, kako se vrši v organizmu proces zamenjave mineralnih snovi pri hrani z vitamini in brez njih. Njegovi poskusi so dokazali, da kadar v hrani ni vitaminov, organizem zelo težko dobiva iz nje kalcij, četudi ga je v hrani mnogo. Nasprotno pa hrana z vitamini pospešuje prehod kalcija v zadostni količmL Po teh poskusih je bilo treba še dokazati, da organizem brez vitaminov ne more ,, . , .._ . normalno funkcij onirati, četudi s0 osta- in Berlinom. Ako igra v tednu zadnjič j u hipološki procesi v redu. Dr. Leony je do-tukaj, mora predstava pričeti pol ure kazalt da so procesi oksldiranja v organiz-poprej. da se igralec more odpeljat! s j mu enatof pri prehrani z vitamini ln brez ponočnim brzovlakom, ker drugi dan ! njih. Poskusi prof. Bickla In njegovih učen-igra že v Berlinu. In vse to vodi Rein- j cev so Jasn0 pokazali, da onemogočajo vl-hardt sam ob sodelovanju nekaj drugih j tamini, ne da bi bili sami po sebi redilnf. na-pomočnih ravnateljev. — Svoje dunaj- $lm celicam asimilacijo redilnih snovi, ki jih sko gledališče na Josefstadterci je prenovil s pomočjo Castiglionijevo s takim ukusom in luksusom (zabili so vanj baje 40 milifard), da je danes to v resnici eno najelegantnejših gledališč. Kdor je poznal t\sto staro podrtijo izza dobe Marije Terezije, se ne more preču đitL kaj vse zmore človeško znanje in dober ukus. Dunaj je lahko Reinhardtu hvaležen za ljubezen in skrb, ki jo on izkazuje povzdigi lepega gledališča in umetniške zabave. A. G. , ★ ★ ★ — Machar In Strtadber*. Slavist tfan- vsebuje hrana v obliki beljakovin, maščobe, ogljikovih hidratov in mineralnih snovi. Te snovf se razlivajo iz Čreves potom krvi po vsem telesu. Organizem, ki nima vitaminov, ne more več izrabiti redil nos ti hrane zase. Četudi ima hrana še tako veliko količino omenjenih snovi. Tako postane jasno, zakaj organizem pri prehrani z oblino in drago hrano, ki pa ne vsebuje vitaminov, polagom* hira, troši svoj materijal in začne bolehati. Profesor londonske univerze V. Mottram pravi v zadnji številki »Vers la Sante«: Mlad? Eskimosi, Id žive v zelo neugodnih higiieničnih razmerah, ne poznalo rahitizma. ker produciralo njihove matere, kf vžlvajo razfnieua ln pomeni veliko socijalno nesrečo. Rahitizem, pravi na d-ugem mestu prof Mottram Je posledica nezadostne asimilacije kalcija in fosforja v hrani ln dejstva, da ljudje pogosto nimajo dovolj solnčne svetlobe in vitaminov. Zato Je razumljivo, da medicinski krogi mnogih držav apelirajo na državnike, naj omogočijo ljudstvu prostorna in svetla stanovanja ter ceneno hrano, ki vsebuje mnogo vitaminov. Zakaj samo na ta način tanko pričakujemo, da se bo človeštvo umirilo, da prebolimo povojne rane in zapustimo potomstvo, ki bo sposobno za življenje In produktivno delo. .Mlademu pokolenju, nosečim ženskam in dojiljam je treba dajati hrano, ki Ima čim več vitaminov, da bo de-ca čila In zdrava. Tudi odrasli se mornjo hraniti z živili, ki vsebujejo mnogo vitaminov, kajti večinoma slabo poučeni glede hrane, smo vsi več ali manj zastrupljeni od preobllega vžfvanja mesa, opojnih pijač in drugih škodljivih snovi Zdravnik! v starih časih niso vedeli tega, kar vemo ml. vendar pa so spoznali, da Je zelo koristno Jesti zrelo sadje In zelenla-vol Leta 1778 le pisal nemški zdravnik C. Stolpetris takole: Kako dobro ;n koristno bi bilo, če bi farmacevti prodajal] mesto mz-liČnih zdravil čim več zrelega :n dobrega sadja, visenj, črešenf. lag^d malin, grnzdjn, JaboTk, hri'.Šk Itd. ViSnje, čreSnje. Ingnde in maline so Izvrsten lek proti anemij;, in drugim živčnim boleznim. V skladu s stanjem želodca in drugimi okoliščinami -l-kalci baje razkrinka! Vodstvo £' Q dvigr.e vedno krik in vik, ka [ar sc g za klerikalnimi kuii<^irn; nekaj, kar ne sme v javnost. Tako tudi to pot. 7 -man išče objektivno oko v »Slo ven cevem« pompoznom poročilu o zle s!:em napadu orjtmašev pred poŠto le trohico resnice, ki bi odgovarjala senzacionalnemu naslovu, N*:t; z besei »Slovenec« ne omenja pravejra kriv r> čigar morilna roka je zade!a Aloi^ia Zadravca slučajno, ker je biln namenje" na orjunašem. ki so Sli po naši!> informacijah mirno mimo poŠte. O' videč do.crodka pripoveduje, da orjunaši niso niti najmanj izzivali, da so bili n^°?-deni iz zasede, kjer so čakali nnnt9 elementi, ki so poterrr razbežall 'n *e poskrili. »Sfovenčevo« poročro je seveda »do pičice točno, ker je v interesu SLS. da javnost ne izve resnice.* Vsa ta kolobocija. s katero skuša »Slovenec« odvrniti pozornost državnih oblasti od pravega komplota, k! se snuje v klerokomimističnem taboru, nas za enkrat ne zanima toliko, kolikor motivi, ki bi jih klerikalci radi ut. |11L Mi vemo, da je SLS v hudi stiski. Gre za biti ali ne biti, bije se odločilni boj med pristaši jugoslovenske misli In njenimi ljutimi sovražniki, ki so se zbrati v klerikalno-komunlstičnih vrstah, će zmajra v tem boju juffoslovenski naci-jonalizem, je SLS za vedno odklenkalo. Tega se dobro zaveda vodstvo stranke, ki je napela zadnje sile, da se reši pretečega pogina. Za dosego tega cilja so fl dObrtv dosli vsi elementi, ki sovražijo naše edinstvo. In tu so v prvi vrsti komum-sti, ki ji lahko pomagajo. Komunisti pa v sredstvih niso preveč izbirčni. Pod pokroviteljstvom ln z dovoljenjem 8LS so začeli v Sloveniji rovariti na vse načine. Ker poznamo njihovo taktiko, dopuščamo celo to, da pošiljajo po kostanj v žerjavico druge, magari svoje največje sovražnike, samo da bi bila zmešnjava večja in da bi mogli jzbri-satf za seboj sledove. Komunisti namenoma hujskajo socijalne demokrate proti Orjuni, namenoma širijo v javnosti lainjive vesti, izzivajo konflikte in spopade med svojim! nasprotniki, da lahko mirno ribarijo v kalnem. Moskva stoji že od samega početka na stališču, da je naloga komunističnih organizacij v zapadni Evropi, begati jlav-nOst in razkrajati družabne sile, nuj-skatl m Izzivati Čim ostrejšo politično borbo, razvnemat! strankarske ln stanovske strasti ter pripravljati na ta način pot meščanski vojni, v kateri bi nastopil? komunisti kot kompaktna sila, dočim bi bile meščanske : Iranke v medsebojni borbi po njihovi za^u*:! oslabljene, razdvojene in nepripravljene. Toliko, kar se tiče komunistične taktike, da bo javnost informirana, čemu je pri nas zadnje čase toliko krika in vika, toliko intric: in beganja. Klerikalci bi radi pekli iz te moke svoj kruh. Komuniste so poslali na delo zato, da bi mogli preslepiti vladne kroge, zlasti pa krono, z izgovorom o neredih v Sloveniii. kjer da je potrebna krepka roka, seveda v obliki Klerikalne krive palico. Komuni«ii ?o d~>biK od klerikalcev za to u>lugo brez dvoma obsežne poltične kompenzacij*-. Pri celi stvari ne gre toliko za eventualni komunistični puč, ki samo v mejal Slovenije ali Jugoslavije absolutno ne more računati na uspeh, kolikor za razplet naše državne krize v korist SLS. Tu tiči zajec v grmu, ki gi klerikalci tako taje. Naša javnost je do gr]j ^Jta tega klerikalnega partizansSa. Od državnih oblasti zahtevamo, da vzpostavijo red in mir, da brčzobzrno Iv, ne oziraje se ne na desno ne na levo pokličejo na odgovor vse tiste elemente, ki se skrivajo za kulisami, od koder pošiljajo svoje plačane priganjače, da podpihujejo že itak razvnete strasti. In če državne oblasti store svojo dolžnost, smo prepričani, da postanejo klerikalci prav kmalu zelo majhni in krotki, ker imajo dovolj masla na g^avl. Konzulati v Ljubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega veleseima. Avstrija: Turjaški trg 4/11. Francija: Dunajska cesta (Ljubiiansfes kreditna banka). Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33. Dnevne vesti. V LJubljani, dne 16. julija 1924. Zlo, ki Je Imelo zle posledice. Nedavno tega smo spregovorili o velevainem poglavju, ki se tifie plače* Tanja državnih davkov. Reproducirali Amo takrat vest Davidovićeve »Prav« de«, da je na Hrvatskem zavladala da bi ga preštela, cigan pa je izginil kot kafra. Razočaranje blagajničarke Je bilo seveda veliko, ko je ka?neje opat'la da Ji manjka 300 D»n. Profrlganega ci^Tna je policija izsledila. —m Perljo&a samomorov. V torek popoldne ob 16. se Je v nekem hotelu sredi mesta v zaprti sobi ustrelil Hrom mani ln-žener J. Jrg, rojak Primorec. SIu/U Je svolčas pri SploSnf stavbeni družbi v Ms« riboru, v zadnjem času je bil baje v P.i!-maciji. Pred nekaj dnevi je prišel v Maribor iz Ljubljane, ter se nastanil v hotelu, kjer si Je končal ?iv!]en!e. Pr?d smrtjo je napisal več pisem, eno naslovljeno tudi na znanega mu policijskega urad Je dne 9. t. m. na svojem potovanju v ; Zaklenil Je vrata, ter se najbrže sedeC ns Beograd seznanil z nekim elegantnim in zelo zgovornim mladeničem, ki se je župniku končno predstavil za visokega uradnika v prosvetnem ministrstvu. Razgovor Je nanesel umevno tudi na politčne probleme in prosvetna vprašanja. M jih Je naslonjaču s samokresom ustrelil naravnost v srce. Po nenavadnem rnzstrelku I: m >. ral samokres zelo težkr> prir'sniti nn sr>.e predn0 Je sprožil. Strel se Je seveda tafcoi Cul, nakar So takoj vdrli ozir. s sUr* rdprll vrata. Naši: so ga na tleh ležečega Se v znal neznanec prav gladko reševati In tol- , zadnjih vzdihljal h. Poklicali so reMlno po-mačiti. 2upn:k Je bil tega pomika tako ve- j stajo, ki Je prihitela tako! na lice mest-> sel, da ga Je končno povabil, naj ga kma- toda naSIa ga Je že mrtvega, Poleg s*be lu posetl v njegovem lepem Zagorju. Cez j Je Imel Še en dinar. Nesrečni Jug je b'l nekaj dni Je res neznanec prišel k župniku | med Slovenci, zlasti Primorci. ze!0 Poljubna dom ter ostal pri njem kar dva dni v i Ijen. Rad Je zahaja! tudi med prproste gosteh. Dobro Je živel v župnišču. Zvečer j družbe, ter dajal nasveta v svoji stirw pri večerji pa je začel nenadoma vzdlho- j ki. Kaj Je reveža gnalo v smrt di pomanjkanja dokaiov, Izjava. Dasi brez dejansko potrebe, vendar v pojasnilo in ravnanje vsem onim, ki ml hočejo namenoma podtikati kako drugo strankarsko pripadnost, izjo\'ljam, da sem od nekdaj rcn-eden narodnjak In zagovornik jugoslovenske ideje. V Ljubljani, 16. julija 1924. Viktor Golob urednik jugoslovenske xav. banke »Slavij**. r Gospodarstvo. Gospodarska obnova. Svetovna vojna je zanesla v gospodarsko in finančno življenje mnogih držav velik nered, ki ga zlasti občutijo premagane države. V teh državah se je vir dohodkov znatno skrčil, obenem pa morajo plačevati reparacijske stroške. To veliko gospodarsko breme vpliva na normalni razvoj industrije in trgovine, ki ne more napredovati, ker jo ovira splošni gospodarski zastoj. Ta okoliščina je važna v enaki meri za premagane in zmagovite države. V današnjih razmerah ni nobena država v gospodarskem oziru izolirana. Živimo v dobi, ko so gospodarski odnošaji med posamnimi državami v polnem smislu mednarodni. V kolikor potom trgovinskih pogodb ta cilj še ni dosežen, lahko trdimo, da čas, ko bodo poedine države gospodarsko tesno zvezane, ni več daleč. To je tudi nujna potreba modernega socijalnega življenja, ki jo narekuje pomanjkanje industrijskih izdelkov in preobilica sirovin ter poljedelskih pridelkov v nekaterih državah, do-čim je v drugih državah to razmerje nasprotno. Po naravnih zakonih medsebojne odvisnosti vpliva kritičen položaj ene države vedno tudi na položaj druge države. Tako na primer industrijski zastoj v Nemčiji ali Rusiji ovira obe državi, da ne morete imeti normalnih trgovinskih stikov z drugimi državami kar je krivo, da slednje ne morejo prodati svojih izdelkov. Zastoj v industriji ene države vodi k zastoju v industriji m gospodarskemu kaosu drugih, s katerimi je prva gospodarsko zvezana. V takih razmer ali so države-zma-govalke zainteresirane ne samo na re-paracijskih dajatvah premaganih držav, temveč tudi na trgovinskih stikih z njimi. Vprašanje reparacij tvori poglavje zase. Navzlic neštetim konferencam in strogim ukrepom zavezniških držav še vedno ni sigurno, da bodo reparacije v celoti plačane. Toda važna je v našem slučam gospodarska obnova in finančno okrevanje premaganih držav, ki je navzlic notranjemu prizadevanju nemogoče brez tuje finančne pomoči. Zakaj, če hočemo obnoviti poljedelstvo in industrijo, ki je edini vir dohodkov, moramo obnoviti njeno bazo, to je kapital. Brez tega je uspeh gospodarstva izključen. Med drugimi srno tudi Jugosloveni v položaju, ki nas sili iskati finančne pomoči od zunaj, dasi Jugoslavija ni premagana država. Čc pomislimo, koliko je bilo uničenih materijalnih dobrin zlasti v nekdanji kraljevini Srbiji, kjer je nemško - avstrijska soldateska razdejala cele vasi in oplenila vsa mesta, postane jasno, da tudi naše narodno gospodarstvo ne more okrevati brez tuje pomoči. Vse panoge našega gospodarstva so potrebne temeljite obnove. Poljedelstvu primanjkuje živega in mrtvega inventarja, industrija mora dobiti nove stroje, železnice imajo mnogo polomljenih in pokvarjenih vagonov, lokomotiv in delavnic, ceste so zlasti v južnih krajih razdejane. Vse to je treba popraviti in obnoviti Druge večje države imajo to prednost, da črpajo sredstva za gospodarsko obnovo 1z reparacij, ki so jih odmerile Jugoslaviji zelo pičlo, pa še teh ne dobivamo redno, ker nas povsod odrivajo. Za tako ogromno delo. kakor je obnova našega narodno - gospodarskega mehanizma, so potrebna ogromna sredstva. Odtod visoka davčna bremena, odtod pred vsem zunanje posojilo, brez katerega si ne moremo misliti gospodarske konsolidacije. Poleg tega ima država še druge izdatke, ki jih mora kriti z davki, carino, trošarino in taksami. To je v prvi vrsti administracija in vojska, ki zahteva tež-ke milijone tako, da bi brez zunanjega ->osoji!a ne bilo mogoče podpirati narodnega gospodarstva- Z druge strani pa bi tudi ne bilo pravično pobirati davkov samo za gospodarsko obnovo, ker je vendar splošno zboljšanje gospodarskega položaja tudi v interesu naših potomcev. Država pa tudi ne more zbrati potom davkov, trošarine itd. toliko sredstev, da bi mogla skrbeti poleg administracije in uprave še za gospodarske institucije. Zato je prisiljena najeti posojilo v inozemstvu, ki je seveda odvisno od garancij, kakršne lahko da upnikom. Za te garancije je merodajna v prvi vrsti notranja konsolidacija, stabilnost političnega položaja in pravnega reda. Tako vidimo, da je od naših notranjepolitičnih razmer neposredno odvisno vprašanje gospodarske obnove, ki je velikega pomena za državo in njeno prebivalstvo. S tem bi morali računati zlasti naši politiki, ki kaj radi pozabijo, da je neurejeno politično življenje predhodnik gospodarske krize. GLAVNE TOČKE TROVTNSKE POGODBE Z ITALIJO. Po podpisu trgovinske pogodbe, sklenjene s kraljevino Italijo, so zastopniki domačega tiska naprosili ministra trgovine in industrije dr. H. Krizmana, da naj jim poda v glavnih obrisih vsebino pogodbe, na kar jim je odgovoril, da celokupne vsebine ne more dati iz raznih gospodarsko*politi nih razlogov na razpolago, ker je pogodba sedaj v tisku, pač pa izda ministrstvo o po« godbi obširnejši izvleček. Ministrstvo trgo* vine in industrije je včeraj razposlalo listom izvleček pogodbe. Pogodba vsebuje: I. SPLOŠNA DOLOČILA: Člen 1. pogodbe naglasa princip svom bode trgovinskega prometa med pogodbe* nima strankama, t. j. pogodbeni stranki prevzemata obvezo, da ne bode ta zabranili niti uvoza niti izvoza niti tranzita blaga. Izje* moma se morajo izreči zabrane samo v štirih slučajih, ki so v pogodbi izrecno ime* novani. To so a) vojni materijal, b) obziri javne varnosti c) obziri veterinarske in sanitarne policije, d) predmeti državnega monopola. Razen teh štirih slučajev pridr* žujeta pogodbeni stranki sebi pravico, da po potrebi zabranita tudi uvoz vina. Po členu 2. pogodbe dajeta pogodbeni stranki druga drugi največje pogodnosti glede carine, nadalje za vse carinske for* malnosti. za transport robe in za vse, kar se nanaša na promet blaga. Izjemoma ne velja to za obmejni promet in za slučaj ev. carinske unijo. A enako se morejo regulirati tudi kontingenti rane količine samo pod isti* mi pogoji in v količini, ki so že konringen* tirane. Tarifni del pogodbe (pogodbena tarifa) veže okoli 80 carinskih postavk v naši carin* ski tarifi in okoli 20 postavk v italijanski V naši tarifi je vezano v korist Italije: riž, južno sadje, testenine, klobuki in metalur* gija. V italijanski tarifi je vezano na našo korist: goveja živina, njeni proizvodi in su* he češplje (slive). Pripominja se, da je Ita* lija sklenila v teku prošlih let več tarifnih pogodb. Tudi odredbe v teh pogodbah ve* Ijajo v obveznih carinskih postavkah za nas. Razen tega je uvedeno posredno vezivanje iz vseh potrošarinskih davkov, ki so nave* deni na račun države ali avtonomnih delov. Ti davki morejo vezati samo tedaj in v toliko, kadar in koliko obstoje za domačo robo. Za promet z govejo živino in njenimi proizvodi je sklenjena specijelna veterinar* ska konvencija, ki ji je cilj, da sprečava zlorabe, ki bi jih ena od pogodbenih strank mogla storiti, koristeč se s pravico zabrane uvoza in razloga veterinarske politike. Ta konvencija tvori poseben pogodbeni ele* ment in se njena vsebina sporoči pozneje. V dodatnih pogodbenih aneksih so vse* bovane odredbe, ki regulirajo obmejni pro* me/, dvolastniški promet, vprašanje pašnfe in šumskih servitut. Po utrjenih mednarod* nih principih je specijaliziran obmejni pro* met na poedina ovlaščenja (carinska osvo* bojenja) za promet najpotrebnejših življen* skih potrebščin (ljudska in živalska hrana v malih količinah). Dvolastniški promet obse* ga odredbe, katerih cilj je, da se omogoči neovirano obdelovanje posestev, ki so pre* sekana po politični meji. Dopušča se svo* boda uvoza in izvoza vsega poljedelskega inventarja in vseh proizvodov na dvolastai* ških posestvih. 7~~ L»ubov Materina žrtev. Golod je ruska beseda. Pomeni kratkomalo lakoto. S to besedo bi morali nasloviti zgodovinsko knjigo. Toda vsekakor v originalu, kaiti v prevodu izgubi svoj sočni zvok. Sploh našega ruskega goloda ni mogoče prevesti. On je drugačen, kakor pri drugih ljudeh, ker ni nastal prvotno iz bede, marveč iz plamtečega fanatizma za zmago samo po sebi brezprimerne ideie. Tako je govoril Peter Pavlovič Kukunov in ni odvrnil pogleda od Ba-lestrierijevega »Beethovna«, ki je visel v črni kopiji nad Steinwayem. Takoj moram omeniti, da je Peter Pavlovič takorekoč Čudežnim potom ušel Uljanovi republiki in da je bil sedaj v Švici pri meni na obisku. Njegov želodec se je bil polagoma privadil mesa, da, celo težje prebavljive hrane. Ker sem vedel, kako vnet Tolstojev pristaš je bil, sem ga prosil, naj zaigra Kreuzerjevo sonato, misleč, da mu storim s tem povabilom uslugo. Proti vsakemu pričakovanju je pa virtuozni pianist to odklonil in sedel h klavirju, rekoč: »Raje vam zaigram »rdeči sarafan«. Ruska narodna pesem mi je bila znana že iz mladosti Moia mati, ki je prišla iz Arhangelska, me je še kot deč-' ka večkrat uspavala s to pesmijo, ki jo je pela s svojim nežnim sopranom. Še dandanes slišim glas svojega očeta, ko je govoril: »Julija, zapoj »rdeči sarafan«! Peter Pavlovič je začel. Že sem čutil, kako se vračam v daljnje detinstvo. Toda hrpoma je prekinil melodijo in vskliknil: »Ne, ne morem več igrati . . . prepozno je!« In ker sem ga pogledal ves prestrašen, je dejal kratko: Napev nri je postal neznosen. Raje vam takoj povem, v kakšnih okoliščinah sem ga slišal zadnjič. Ali vam je znano ime kne-ginje Olge Mihajlovne S.? »Revolucijonarke ?« »Da, nje . . . Leta 1905 je bila med najbolj vne tirni bori tel jicami za dumo in oh rana jo je denuncirala v Petrovem dvorcu. Samo svojim prijateljskim zvezam z velikim knezom Mihajlom se lahko zahvali, da ie niso pregnali v S*. Odredbe o pašnji in šumskih servirutah imajo dvojni cilj: s) de omogočijo, da se goni živina od ene pogodbene stranke na pašo is zimovanje na teritorij druge stran* ke; b) da morejo stanovalci sel in občin, ki so presekane po mejni liniji tudi dalje uži* vati pravice pašnje, seee itd. v selskih in občinskih šum ah. TI. Ker se je šlo s stališča, da imajo biti vsa vprašanja o položaju podanikov ene pogodbene stranke, kS stalno ali začasno prebivajo na ozemlju druge pogodbene stranke, urejena v posebni regularni kon* venciji, se trgovinska pogodba omejuje v tem pogledu na absolutno potrebni mini* m um. V pogodbo je zato vnesenih le dvoje, troje odredb, ki imajo za cilj, da omogočijo razvoj trgovinskega prometa. Po tej po* godbi so vnesene odredbe a) o pravni eksU stenet in pravni zaščiti in b) o pravici trgo* vanja (sklepanja trgovinskih poslov). Poda* niki ene pogodbene stranke uživajo na ozemlju druge stranke sledeče pravice: 1. Pravico zaščite pri sodiščih in vseh drugih državnih oblastvih. da pred njimi branijo svoja prava in interese 2. Prizna se jim pravica statusa, to je firme, profokolirane v eni državi priznajo se kot profokolirane firme, oziroma kot ose: be, ki imajo pravno eksistenco v drugi drŽavi. 3. Trgovska, industrijska in druga podjetja, kakor tudi njihovi trgovski potniki in agenti imajo prav*ro_ da sami osebno ali preko svojih zastopnikov sklepajo kupo* prodajne pogodbe na ozemlju druge pogod* niče držeč se sevcla zakonskih predpisov, ki tamkaj veljajo. Izjema se je nanravila, k&Vror pri vseh oredvojnih pogodbah za krešnjarje (torbane, kramarje). Ti ne mo* rejo kroSnjaritt na !criio~.ju druge pogod* niče. Toda tudi od lega je slnrjen.i izjema za naše krošnjarje iz glavar ste*.* Kočevje in Logatec, katerim je dovoljeno kroSnjar'tt v Italiji v istem obsegu, kakor je to bilo pred vojno. 4. Podaniki ene pogodbene stranke se morejo koristiti vseh prometnih ustanov, to je železnic, cest, brodov, pošte, telegrafa itd. pod istimi pogoji, t. j. če plačajo iste takse kakor domačini. m. Poleg trgovinske pogodbe z Italijo se sklepa kakor znano tudi železniška kon* vencija. radi česar trgovinska pogodba nima odredb o železniškem prometu. Nasprotno pa obsega kar se tiče brodarskega prometa, pogodba detajlne predpise za njegovo regu* liranje. Iz tega dela je treba omeniti: 1. Odredbo o upotrebi pristanišč in pristaniških institucij, v katerem pogledu se kakor je priznano tudi v vseh ostalih pogodbah izenačijo brodovi pogodbenih strank z domačimi brodovi 2. Pogodba o priznanju vseh vrst bro* darskih pasirov (uverenj o pripadništvu in vlastništvu broda), o tonaži, o eksercizi, o pregledu strojev itd. Pripomniti je, da je kabotažna plovidba rezervirana za domače brodarstvo, docira je za ribolov ostala tudi nadalje v veljavi brionska konvencija. ★ * * —g Novosadska blagovna borza 15. ju. lija. Na prodnktni borzi notlrajo: Pšenica baSka, nova 300; stara 325—332.50, koruza baškp. 242.50—245; za avgust 255; moka baza »00« 485—-496, štev. »2« 4S0, štev. »5« 395; Stev. »6« 365; otrobi 200. Celokupni promet 36 vag. Tendenca neizpremenjena. —g Število nezaposlenih na Angleškem. Koncem junija je znašalo Število nezaposlenih na Angleškem 1,009.050, torej 4482 manj nego prejšnji teden in 273.123 nego koncem decembra lanskega leta. —g Češkoslovaška gospodarska razstava v Atenah. Letos v oktobru prired! češkoslovaška industrija razstavo svojih izdelkov v Atenah. Grška vlada je že obljubila svojo podporo. Grški gospodarski krogi so pozdravili t vest z velikim veseljem. —g Izpremembe v Slavenski banki d. d. S sklepom kr. sndbenega stola v Zagrebu kot trgovskega sodišča b dne 26. junija 1924, štev. 31831, gr. R- 455/11 ee je izvršil vpis novih članov upravnega sveta v trgovinski register. Na novo so bili na obenem, zboru dne 28. aprila ti. izvoljeni, in sicer 1) v upravni svet: gg. Markus Rotter, pod_ predsednik in Adminlstateur delčgue Banane des Pay* de f Europe Centrale, Pariš, Emil Freund, ravnatelj tega zavoda, sedeš na Dunaju, Henrv Reuter in Henrjr Laporte, ravnatelja zavoda v Parizu; S) v nadzorstveni svet: gg. Andre Gouin, ravnatelj Banane de Pariš et des Paya Bas, Pariz in dr. Leopold Bleyer, prokurist Banque des Paya de V Barone, Centrale, sedež na Dunaju. To in ono. AVTOMOBILI. Jasen poletni dan. Solnce pripeka tako neusmiljeno, da išče vsako živo bitje kotiček, kamor bi sklonilo v senci svojo glavo. Žitno polje se je razprostrlo ob glavni cesti in valovi v lahkem vetriču svoje zlate valove. Ječmen je dozorel, rž in pšenica komaj čakata, da pridejo žarnice ter ju rešijo pripekajočih solnčnih žarkov. Po prašni cesti, kjer drvć neprestano avtomobili, gre popotnik in čuje pogovor med kmetom in kmetico, ki žanjeta ječmen. Kmetica: »Čudno! Zakaj se tem ljudem tako mudi. da so dvignili oblake prahu? Menda imajo zelo važne opravke, da dirjajo s tako brzino. Sicer bi gotovo opazili, da ni preveč prijetno požirati prah.« Kmet: »Nespametna si, žena moja! Ti ne veš, da se najbolj mudi tistim ljudem, ki nimajo nobenega opravka.< Popotnik je poslušal ta pogovor in se ni mogel načuditi, kako da doslej ni prišel sam na to, zakaj drve" po prašnih cestah avtomobili Sel je dalje in tiščal z robcem usta. ker mu je prah silil skozi nosnice v grlo. Dalje ob glavni cesti sta kosila dva kmeta deteljo. Prvi kmet: »Kako drve ti avtomobili po cesti! Ljudje se duše" v oblakih prahu. Avtomobil pa lahko človeka tudi povozi. Poleti je na cesti toliko bednih in izmučenih od dnevnega dela.« Drugi kmet: »Ne, prijatelj! Ni važno, če človeka povozijo. En človek več ali manj. to ne pomeni nič. Toda ta prah zastruplja življenje mnogim ženskam in deci Ubogi kmetje ne morejo več voziti žita in sena domov, ker se vozovi ne vidijo iz prahu. Da sem na njihovem mestu, bi se lotil teh avtomobilov, ki ubijajo in zastrupljajo življenje.« Prvi kmet: »Jaz bi pa našel drugo sredstvo, da se iznebimo avtomobilov. Napravil bi cesto čez hrib samo za avtomobile. Stroške za to cesto bi morali nositi samo lastniki avtomobilov. Zdi se mi da bi morali tako storiti povsod, kjer država skrbi za svoje državljane. SADISTIČNI UMORI V HANOVRU. Poročali smo pred kratkim o strahovi-tem zločinu, odkritem v Hanorra, kjer Je mesar Harmann na nečloveški način zlorabil vec mladih dečkov in Jih nato usmrtil, časopisje v Nemčiji, predvsem delavski listi ostro napadajo policijo v Ha~ r.ovra, ki je bila opozorjena na Harmanna. ni pa ukrenila proti njemu nikakih korakov. Nasprotno je Harmann užival pri policiji veliko zaupanje in so ga uporabljali za »šplcelja«. Po izjavi policijskega ravna, telja v Hanovru, število umorov še ni ugotovljeno in tudi način, kako je Harmann svoje žrtve spravil s sveta, Še ni popolnoma dognan. Zagoneteno je, na kakšen način je Harman trupla odstranil. V sploSnem zločinec pogosto menja svoje izjave in je mestoma popolnoma apatičen. Njegove izpovedi so zelo dvomljive. O Harmannovem predživljenju se navaja, da je bil ie leta 1897. radi nekega protinravstvenega zločina obsojen in so ga takrat oddali v blaznico. Zločinec, ki je se. daj star 45 let, je bil dalje leta 1905. in leta 1913. obsojen radi tatvine na par let ječe in leta 1918 je bil izpuščen iz zapora. 5e iato leto pa je bil, kakor tudi leta 1919. radi proti nravstveni h zločinov ponovno ob, sojen. Leta 1918. je bila pri Harmann u odrejena hišna preiskava, ker sta se pogrešala dva mlada dečka, s katerima so Harmann a večkrat videli. Bil je aretiran, proces proti njemu pa je bil radi pomanjkanja dokazov s strani državnega pravdništva ustavljen. C obeh slučajih trupel niso našli. Harmann se ne spominja koliko umorov je izvršil. Zasliševanje morilca Harman na se vrši neprestano. V petek se je zločinec po priznanju novega zločina onesvestil. V soboto se je »povedal, nakar je priznal, da je približno 14 dečkov izvabil v svojo hišo in jih umoril. Izjavil je, da bo priznal še vse ostale zločine, če se jih bo spomnil. Tudi je priznal, da je bila ena njegovih žrtev Iz Berlina, čije imena pa se ne spominja Tr- dovratno pa canika umor gimaazijalea Schnlenbnrga iz Hanovra. Strahovita rodbinska tragedija je bila odkrita šele sedaj. Dvajsetletni trgovec Wiessel je Izginil že aprila meseca, ne da bi se našla sled o nJem. Njegovi starši so smatrali, da je odšel s kakim potujočim cirkusom. Sedaj je ugotovljeno, da je mladi Wissel postal žrtev Harmanna. Wisselov IS letni brat in tega prijatelj sta bila navzoča, ko je Harmann odpeljal starejšega Wiessela in ga odvedel v svojo hišo. Oba mladeniča pa ne. srečnim starišem, kakor tudi policiji nista nikoli priznala tega sestanka, ker sta se sramovala svojega občevanja s Harmannom. Od aprila dalje je Harmann izvršil na.imanj štiri sadistične umore, ki bi bili lahko pre. preceni, da bi oba mladeniča ovadila Harmanna. Kako Je Harmann lovil svoje žrtve? Harman je najraje lovil svoje žrtve med privandranci. Na glavnem kolodvoru v Hanovru je iskal mlade ljudi, ki so bili brez strehe, ubegle od doma. izgubljene otroke itd. Ali tudi med uglednimi hann-verškimi rodbinami si Je poiskal žrtve. De. set zlatih mark, ena ura (morda od druge žrtve), »njegova štirinajstletna hčerka« to so bila sredstva, s katerimi Je naivneže iz. vabil. Imel je tudi pomagača, nekega 22 let. nega izgubljenca, ki mu Je pomagal pri poslu. Tudi tega Je policija prijela. — zločinec je vsekakor eden najgrozovitejših. kar Jih pozna zgodovina ln glede krutosti prekaša celo pariškega Landruja. Razkritja o Harmannovih zločinih so vzbudila v Nemčiji strahovito razburjenje in množica je hotela sadističnega morilca ob njegovi aretaciji linčati. Obravnava proti Harman. nu se bo vršila takoj ko bodo pojasnjen! vsi zločini. USODA PROSTITUTKE. V Gradcu se je odigrala pred dnevi strahovita tragedija. čMje žrtev je postala prostitutka Frida Strobl. Prostitutk!, ki je bivala v Javni hiši v Kleegasse, je neki ne. znanec z nožem prerezal vrat In JI na celem telesu zadal grozne rane. Nesrečna d evo j. ka je bila mrtva po par minutah. O zločinu navajajo listi te.le podrobnosti. v okolici hiSe se je potepal že več dni neki človek, ki je skušal priti z devojko v pogovor. Pripovedoval ji je, da Je prišel v Gradec, da poišče svoje stariše. V četrtek zvečer okoli 2$. pa se Je iz hiše nenadom?. začul obupen smrtni krik. Prebivalci hiše so ta, koj vdrli v boso. odkoder je bilo čuti nečloveške glasove. Soba je bila saprta in so morali s sito vdreti v njo. Prizor, k! se Jim Je nudil je bil strašen. Stroblova je ležala za vratml v mlaki krvi. Cela soba je bila polna krvi; morilec pa je stal popolnoma apatično par korakov od žrtve. Ko bo ga skušali prijeti, je hotel akočiti skozi okno. kar so mu preprečili in ga po hudem odporu zvezali. Devojka je imela tri globoke ureze na vratu, rane na prsih nogah in rokah ker je bil tudi morilec popolnoma okrvavljen, se domneva, da se je vršila med obema obupna borba. Morilec je navajal kot vzrok svojega zločina da Je imel že par dni namen eno »močno« devojko umoriti. Očrridno rmn tti policija opraviti s psihopatom. Pred hišo se je nabrala medtem ogrom* na množica, ki je policiji morilca večkrat izstrgala Iz rok ln ga krvavo pretepla. Frida Strobl je imela namen v prihodnjih dneh odpotovati domov, ker so jI starši odpustili njeno zablodo. »KLUB CRNO OBLEČENIH,« V Parizu so ustanovili novo organizacijo — »Klub črno oblečenih«. Ustanovljena ie bila o polnoči blizu Opere in Palais RovaL Ustanovitelji kluba nočejo izdati svo' jih imen. Tudi imena bodočih članov javnosti ne bodo znana. »Klub črno oblečenih-ima namen boriti se proti gosposki modi, ki so jo zanesli v Pariz tujci. Člani kluba bodo uradovall v gledališčih in raznih javnih lokalih, kjer bodo nadzirali nvoz inozemske mode. Tako hočejo znova uveljaviti francosko eleganco. Obenem hočejo ustanovit! propagandni fond za podporo revnim študentom, pisateljem fn umetnikom. Dru si namen kluba je sodelovanje z večjimi krojaškimi podjetji glede izdelave praktične i« elegantne obleke. Te akcije naj bi se udeležili tudi umetniki. Na vsako hišo, kier stanujejo ljudje, ki M se lahko elegantno oblačili, pa so skopi, obesi klub posebne plakate, ki bodo smešili skopuhe. se birijo. Pravim, zahvali . . . morebiti pa bi bilo bolje tako.« Ugasnil je vžigalico in nadaljeval: »Stanovala je v marmornati palači v Morski ulici Bil sem pogosto tam na obisku, deloma zaradi svoie umetnostL, deloma na ljubo prijateljstvu. Omožena je bila z znanim carskim generalom. — Čemu vaš vprašujoči pogled? ... V Rusiji Nikolaja II. nikakor nI bila redkost, da je zakonski mož sirrroatiziral z monarhisti, žena pa je bila naprednega mišljenja. Zaradi hitrejšega postopanja je šlo vse to v en koš ln se ie imenovalo kratkomalo z zastarelim izrazom ni-hibzem. General je bil gotovo kakih 30 let starejši od Olge Mihajlovne. Bojeval se je v Vzhodni Prusiji m je menda utonil v Mazurskih jezerih, kajti nikoli več ni bilo sluha o njem. Tako so smatrali Olgo Mihajlovno že od leta 1914 za vdovo. Stara je bila takrat 30 let toda bila je se čudovito lepa. Ves njen ponos je bil mah" Dimitrij, po zakonskem očetu Karlovič. Naglasam to, kaiti v Petcogradu so šušljali marsikaj. 651etnemu vojščaku so pač pripisovali zmagovito bitko, na p* naravnim i potom rojenega dediča. Dimitriju Karlo-viču se je izpolnilo točno šestnajst mesecev, ko je odšel njegov v rojstnem Mstu označeni roditelj po izbruhu vojne na zapad. Ta čas sem videl Olgo Mihajlovno zelo pogosto. Bila je mlada mati izredne nežnosti. Z eno besedo: ruska mati. Spominjala je na pozlačeno Mado-no v ortodoksni cerkvi, če je sedela zvečer, ko sem prišel, v prijetno zakurjeni palači in držala sinčkn v naročju. Če Dimitrij Karlovič ni hotel zaspati, mu je pela s svojim vedno nekoliko zamolklim in zato melanholičnim glasom »rdeči sarafan«. Tako sem jo našel neštetokrat, in ta pesem je bila takorekoč njena. Tako ie bilo rudi tisti večer. Dimitrij Karlovič je bil že večji. — Takrat je bil star nad pet let Ko sem stopil v sobo. je sedela Olga Mftiajlovna ihte v kotu. Držala je Dimitrija Karloviča na kolenih, in zamolkel, tu pa tam z ihtenjem prekinjeni glas je pei »rdeči sarafan«. Povedati vam moram, da Je bilo to o božiču leta 1918. Boljševiki so sedeli v tavričeskem dvorcu in so bili pravkar uvedli razdelitev štirih želodcev. »Kaj je to, Peter Pavlovič?« sem ga vprašal radovedno. Ljudski pooblaščenci so bili razdelili prebivalstvo prestoli-ce na štiri razrede . . . Rdeči gardisti, ročni delavci, duševni delavci in — bur-žuazija. Prvi razred je dobival vse, drugi polovico vsega, tretji polovico polovice — in četrti ni dobival nič. Jaz sem spadal v tretji razred. Olga Mihajlovna zaradi visokega položaja svojega nekdanjega moža v četrti. Ona torej ni dobivala nič,« »Ali so to natančno izvajali?« »Kolikor je bilo mogoče, da. Zalose prestolice so bile popolnoma v boljše-viških rokah. Kajti že se je bila pričela borba med selom in mestom .Kmetje niso privažaR nobenih živil. Petrograd leži s svojim 2miIijonskim prebivalstvom sredi močvirja in najbližje vasi so daleč. Ce slučajno ni prišel kak »mesečnik«, tedaj so bili člani četrtega, pa tudi tretjega razreda izgubljeni«. (Dalje prihodnjič). Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIH KOPITAR. Stran 6. SLOVPNSKI NAROD« dne 17. julija 1924 štev 161. krtih i ilov. Hi' nnrrrrTTiriHnnnn^ ri ■ ■ m b ■ ■ y u y ■ ■ mn /zahval a« Ob prebridki izgubi našega ljubljenega sina Alojzija Zadravca izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, naiiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 16. julija 1924. 4647 Žalujoča rodbina Zadravec. *Čj< sprejema v ~mo, alaska, križasto. skunks bar\ nje in strojenje — PRVA JUGO LOVENSKA BAR-VARIJA, KRZI RSTVO IN STROJARSTVO Z Ei-EKTRICNIM OBRATOiM. Delo se sprejema: LJUBLJANA. KRIZ.VNISKA 7. STEZNIKE (m o dere e) po životni meri priporoča Ana Hviter Dunajska cest« 6-1! v hiši lekarne PiccolL etike n su. a h iarieir nanrei priporoča sredna knjigarna Ljubljana — Prešernova ul. 7 „Color", najboljša, neškodljiva BAR* VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz-pošilja tudi po pošti. 2922 v juhi 36 T11 In prikuhah izboljša hrano nepopisno. Upute i za proizvodnju finih likera, uma, cognaca, vinovice, .očnih soka, kao svih esencija, ekstrakta, parfumerija, toiletnih sapuna itd., nuii stari dobri stručnjak po • C dinara komad. Priložiti 2 dinara marke na odgovor. Vilira Frainđ, Sarajevo, Aleksandrova ulica 36 " IfiHLl OGLU Cena malih oglaaov vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5 - Dva ročna vozička eden z lestvicami, drugi z diro — naprodaj — v Rožni dolini štev. 145. 4636 Osebni avto, štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda — Jos. Puh, Gradaška uli» ca 22 43P5 Moško in žensko kolo, od ali gospa bi hotela poma» sjati tehniku končati radi nja dva meseca svojega študija. — Ponvdbc pod »Posljednje 4645« na upr. »Slov. Naroda«. Prazno sobo s posebnim vhodom v bližini Sv. Jakoba, najra* i.? od hišnega lastnika — iščem. — Ponudbe na: Minka Horvat, modistka. Stari trg 21. 4549 ^THHBil. lULEJUmai! Posoiila Posojilo Din 20 000 do 80.000 — i^če dobro vpeljana trgovina za krajšo ali daljšo dobo — proti najvišjim r.brestim — Ponvdbe na •;nravo »Slov. Naroda« r»od Visoke obresti 4613. Pozor! Pozor! Plačujem po visokih ce* nah stare obleke, čevlje. pohiStvo itd. Dopisni-" i zadostuje: pridem tr.di na d«~»m. — Drame Mar* tin. Ljubljana. Sv. .Tak.~K ha nabrežje 29. I63S Popolnoma varno naložite denar v 2 T Ljubljansko posojilnico r.z.zo.i. ki posluje v novo preurejenih prostorih Mestni trg St. 6 V Ljubljani Mestni trg š*. B Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po o/ A o ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. Vzgojiteljica x znanjem srbščine in nemščine išče primernega mesta — Ponudbe pod »Vzgoja '4615« na upravo »Slov. Naroda«. P tekali Manfša delikatesa in si-?scTC-**rna se vsled bolezni odda v naiem. ozir. proda. — Ponudbe nod »Dobička* nosna'4644« na upravo »Slov. Namda«. z?*man se s prodajo vil. stanovanj* skih. trgovskih in obrt* nih hiš, Vmetskih pose« stev, graščin, žag. mli* nov, stivhnih naredi itd . ker kupci se oglašajo skalno le pri »Posest«, Realitetna pisarna, d. z o. Ljubljana, Sv. Pe* tra cesta 24 3770 P Domnevani Dooisovati Seli izobražena gospodič* na s starejšim go-spodom v svrh^ ženitve — radi poman i'~nnia ntanta. — Le boljši gospodje naj pošljejo resne ponudbe nod »Sreča'4632«- na upr. "Slov. Naroda«. Trboveljski premog In drva dobavlja DRUŽBA ILIRIJA LJubljana Kralja Petra trr. štev. 8 P!ačflo tuđi tm obroke Telefon ?20 27? Dvokolesa, mali motorji, otročki vo* zički. pnevmatika — po znatno znižanih cenah — Ceniki franko; prodaja na obrok«? »Trihnnn« F. R 4, tovarna dvokoles in otročkih vozičkov. Ljub* Ijana, Karlovska centa 4 4140 iita la nas*j siIsb? « Vestno raznašalko sprejmemo takoj za Vod mat. Upravništvo »»Slovenskega Naroda". vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cen?h in za promptno dobavo 3554 Prodajni urad šentfanškerja premogovnika AND. JAKIL, L1UBUAHA, Krekov trg št. 10. na Najnovejša izbira: kopalnih plaščev. oblek, fcpfc ter kopalnih čevljev za dame ln gospode! Posebno ugodno kupite kopalno obleko s krilom Ia Bengerjev triko t po reklamni ceni 125 dinarjev. Razpošilja se po poŠti I sezua 1924 Nove nakupne m prodajne možnosti Vam nudi 2440 mM Mi mm v Bratislavi od 23. avgusta do 2. septembra 1924. KOTNIK Moto l 4598 Novo! Stavbeniki! Mesto železobetonskib konstrukcij, osobito preklad dobavlja stavbno podjetje Jakob Accetto sin, ing. Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Tabor 2, sosntke sistema Seidel, kot preklade, stropnike, povlake, stebre itd. po naročilu. Ogleda se jih lahko vsak dan. Tabor 2 LJubljana Tabor 2 Mana, lastnim 19 Alfonz Breznik bivši učitelj Glasb. Matice in sodni izvedenec tfajrtarefSa in nslsposobneiša tvrdka Jugoslavije. Ljubljana. Mestni trg 3 Zaloga fn Izposojevalnica najboljšib klavirjev, piani nov in harmonijev Stelnway. Bfisendorfer« Forster, H6lzl, Hofman, Original Sfingi, Caapka oto. — Prodaja tudi na obroke — Ugodna zamena. — 10-letno jamstvo. — Popravila in uglaSevanja najceneje. — Najbogatejša Izbira vijolln, vseh instrumentov, muzikalij in strun engros detail. ostalih LJUBLJANA Dunajska cesta 46 Telefon 379 ITGStni teSafSk! mOlSter Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hlSe, vile. tovarne, cerkve fn zvonike; strogi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna farnlria. Pjoiisi Peteline^ Mublianaf Sv. Petra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. ^^*iai >?f §s eene. Postrežba tožna.^^p Graški velesef; ivezan z 4638 lovsko in športno razstavo Zaključek prliav 31. julija 30. a v g u s t a 8 septembra Na podlagi posetniške legitimacije, ki sune 1 avstr. Šiling ali lO.OOO K avstr. imajo posetnHti na avstrijskih železnicah ra 25% znižano vožnjo G0VSKA BANKA d. d., LJUBLJANA POPRUZNICEi Maribor Novo mesto Rakek Slovenlgradoo Slovenska Blstrfe Cv lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000-— x Izvršuje vse bančne posle najtočnejc in najkulantneje Trgovski Telefoni 3 139, 146. 498 EKSPOZITURE i Konjice nleia - Dravograd in tisk aKazodne titrlrnme»a