Z4Z. Jtciillkn. V UuHUanl. v (etrteh 21 obtobra 1921. UV. teto ml II H i N \ A I III H K II II UlIUIllAl&JJil ililllUlJs Iihafa vsak dan popoldne, Isvsemsi nedslio la prasatk*. Inseratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m viline 1 K, od 30 m/m visine da!je kupčijski in uradal oglasi 1 m/m K 2 —, notice poslano, prcklid, Izjave In reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naroćilih popust VpraŠanjem glede inseratov naj se prilog znam ka za odgovor tfjtravnlslvo „Slov, Naroda8' In „Narodna tiskara*" Knailova allca st 5, pritlićno. — Telci an st. 304. ..Slovenski Ifaro*" valja v LJnkllaiit In po posti i V Jngssiavllli W Inomomstmi celoletno naprej plaćan . K 300*— ee'oletno......K 480 — polletno........ 150— poltetno....... 240 — 3 mesečno.......75*— 3 mescčno....., 120*— 1 ........25- 1 ........40- Pri morebitnem pavifanju se ima daljža naročalna doplivati. Novi naročnikt naj poSljejo v prvič naročnino vedno 9sW~ P° nakmnid. Na samo pismena naročlla brez poslatve denarja $? ne moremo ozirati. Uredništvo „ftiov. Kartda" Kaafiova ulica ftt », 1. nsdstropje Telefon ste*. 34. Dopisa sprefema !e podpitane in sadostao iranhovans* 949 Rokoptsov se no vrača. ~^yi Posamszna llw\\to stane 50 par=Z Kronl. V foozemsfcii 65 p.-rr = LI I G0. Poitnina platana v gotovirl. Sisifouo delo? (Dopis iz Juliiske Benečije). Tcžko je življenje našega naro: da v mejah kraljevine Italije; težkc je v političnem, težko v kulturnem a še težje je v gospodarskem živ* ljenju. Naše ljucjstvo se mora bori: ti na vse strani z velikimi težkoČa* mi katerih glavna nišo morda izpre* menjene v politič. razmere, ampak je vse bolj razdiralno delo vojnih let, ki se je zajedlo tako globoko v socialno življenje njegovo, da bc treba desetletij in desetletij vstraj: nega dela, da se zacelijo vsai na\* bolj krvave rane na njegovem tele.-su. Največja nevarnost v politič nem življenju našega naroda ie Dila ideja internacionalizma, ki se je hotela ukrasti pod krinko boliševi: štva med naše VTste, in tako umori* ti v našem človeku oni čut narodne pripadnosti, ki nam je še edino po; roštvo za nadaljni obstoj Jugoslo* vanstva v Primorju. To nevarnost so primorski Jugosloveni odbil: vsaj v neki meri s tem, da so se spo« razumeli za nekako enotno politič no organizacijo, in postavili v nierr program kot prvo točko: povdaria: nje nacionalne pripadnosti k Jugo slovenstvu, utrditev te zavesti \ širokih vrstah ljudstva, da se tako za jezi na uspešen način naskakujo. či val prerojenega Italijanstva. Ob enem naj bi ta politična orgamza* čija tvorila s svojim delovaniem v mestih in po deželi nekako protuu tež vse splošni poplavi rdečih interr nacionalnih teženj, ki so se razpasle v prvih povojnih letih tuđi v vrstah našega naroda. Anacionalnost, t. i popolno in absolutno zanikanie na* rodnosti boljševiške internacionalc tvori za naš narod istotako nacio? nalno smrt, kakor bi to pomenila rudi grozeča italiianizacija naših krajev. Za nas, ki smo na meji, sta pojma italijanizacije in rdeče inter. nacionalnosti identična in sicer ne samo v teoretičnem, ampak tuđi \ praktičnom smislu. Če bi to ne bilo res, bi ne imeli nikoli na Primor* skem politične organizacije, am* pak bi se bilo naše politično živlie* nje rudi po vojni delilo v stranke kakor smo iih imeli v predvoinih časih. Ta resnica, ki izhaia iz resnič nih potreb današnjega življenja, ic rodila in tuđi udeistvila v velik* meri misel naše enotne politične stranke. Ta se je lotila takoi po* drobnega političnega dela v narodi in se udeležila tuđi zadnjih država nozborskih volitev, ki so kljub nasilju in zvijačam i talijanskih vlad nih in nevladnih krogov izpadlezp nas povoljno. PoliriČnemu organizi ranju našega naroda ie sledilo na te njegovo kulturno prebuienje. Dru štva, pevska in dramatična, so začs la s svojim delom, oživotvorila so se zopet ljudska predavania, rodil so se tuđi novi listi, znanilci naših kulturnih stremljenj in vse kopolni mir. — Beograd. 26. oktobra. (Izv.) Snoči je ministrski svet ponovno raz-prav!jal o vseh srarancijah. katere bo stavlia Ji3c:os!a\ija nanram Madžarski. Odločno ho naša vlada zahtevala do-vrnitov vse škode, k? smo io utroell zaradi madžarskih docodkov. To §kodo bo morala plaćati Madžarska. »SANKCIJE IN GARANCIJE!« (Članek »Samouprave«), -- Beograd, 26. oktobra. (Izv) 7 ozirom na seclann poiožai na Madžarskem in bodočo diplnmatič no akcijo male antante priobčuic skoraj vse današnie beogradsko ča: sopisie obzirne inicijativne članke kako ie treba za vedno pbraniti do* stop Habsburžanorn na Madžarsko Glavni orc[an radikal. stranke »Sa: mouprava« nrinaša uvodnik pod na slovom: »Sankcije in caranciic« List povdaria, da se mora problem Karla Habsburda med nnmi in Mad žarsko resiti. Potrebne so sankcije in garancije. Madžarski ie treba nn: ložiti plačilo vseh stroškov. V tem oziru nai mnla antanta posnema ve* liko antanto v komkiii narriiii Nemčiji. Samo sankcije ia i^rancL |e nam morejo zaiiotovitl mir in nadaljne aspiracijo HabsburianoT izjava dr. nr\n§A. Dcf-nltlvnl mir. — Ka/cn krivcov. — Prf>^l habsburikf re?tzvractil * skr;i]n!ml sroJttvk — d Pra*at 25. o*;:obra- Na včcrajinll seli zunanir^a cd oka zbornice i« obra/lo-/il ministrsM prcasednik in zumril mint-ster dr. Bene i stalisče če.škoslova.^ke vlade z ozirom na dosodkc na Madžar-skem. Izjavil :r. da so (%'tiohno st>arl ft* fmelo već ponovit!. Nikakor se ne mDT^ dopustiti, da bi se Iz teza razvil sistem, ki M povzroCil v posameznih dr«*a\ah aiai*-hijo in rasulo ter tvanl trajno nevarnojrf za vojno. Vsi, kl streme i>o miru, mnriio sodelovat!, da ?te zavarui« nH-ko, da hočemo vzdrževati mir. To tvoj« stališe smo že Kporoiili vsem svoiim zi-veznikom, tako onim ognemr» konf iktu. Trudtll ?e borno, da resimo pustolovičino otebno. Za ta cilj borno nsstoplli i vsemi sred^tvi. Hortrm, dl m vpraianje Habsburžanov d#-flnJtlrrto resi In i!a se uveljavljo mlrorao pogodbo, ztasti pa. dt se iz vri I ra7oro£It«r Madžarske. Hoćemo, da se izprenieni do«©-dan;a madžirska politika, kateri se mor« očitati, da ne zbtija raupanja. Hočcmf\ da «e nam da gntovost, da se ta nevarna politika ne bo nadaljcvala. Ministrski pred^ed-ntk i© nato poudarjal. đa Je bil dosrdanji cil] viade. nstvaritl novo mirovno atmosfero. Hcčemo odstraniti mnenje, da v'ađ* v Srednji Evropi nered. V bur&kem vpraJ«-n;u smo pokaraH. da hoćemo rediti v«« ^pore brez konflikta in vojn^keci nastopa, da pa smo tuđi pripravljeni na kritične momente in da mm prisiljeni energično n-stopati. da brani-^o in recimo mfr. AH to ▼odlll Madžari politiko droreznei:Q mečm ali ne, ne bom odloćal. a v tem nno si rtl cdlni, da so vsl kroti mad/nrfko J^vm^ti, zla«t\ reakcMrarcI t*h\ danažnjlm rcf'moBi Imeli rt edlnl cl!?, pri prvi prl{n*rv>*ti «tr-mojIavUI položaj, kl *o sra n*tvar!1e mirovno pofodbe. In r Srednji Evropi sploh od-pravltl demokratski sistem. Iz fialantnega sveto. • i. Dr. Josip Matasović je izđal pri St. Kuci iju, »knjižari kr. sveučilišta i Jugoslavenske akademijec v Zagrebu, elegnntno knjigo: >Iz galantnog stoljeća. Kulturnohi ptorijski fragmenti. Knjiga prva.< — Delo je ilustrirano ter prinaša poleg zgodovinskih sličic tuđi lično, značilne vinjete in ski-c/« Vladimira Kirina, Prav zanimiva knjig'a. Njena Tse-blna se Ie v uvodu ozira na galantni evet franeofiki in evropski vobče, v veeh nadaljnih poglavjih pa govori o galantnih Hrvatih 18. veka. >Galanten gospod!< Ćelo naši kmetje razumejo franoosko besedo >g«r lante čisto pravilno. >Galanten človekc pom^nja pri nas vljudnega, finega, v vedenju usrlajenega človeka. V mednAr r.>dTiem ždvljenju pa poroenja beseda >galant< tuđi nališpanega ali zaljub-ljenega človeka. Tallevrand, bivši škof, nato revolucionar, potem Napoleonov sodelavec, inini^ter, knez beneventski, član Du-najpke^a kongresa in kbnčno frane. poslanik v Londonu, ©den najslovitej-fih lehkoživcev, je »pisal v eTOjih spominih: 1 >Sladkosti in zabav življenja ni in ne bo okusil, kdor ni živci pred 1. 17S0.« In zares, 18. stoletj* bilo franco-eko; narod in država Francoska etn stala na sv>ieni višku. Kiki rikanje gal-skega petelina ee je razlegalo po vsorn svetu. Vse je onem<*lo» vse poslužio, obeudovalo in poenemalo. Po erečnih vojnah in še srečnejSih intricah je po-etala Francija prva monarhija v Evropi. Politično in ekonomsko mogočna, a v novi književnosti, vedi, umetnosti ter v finera družabnem tonu brez tekmeca. Francoski okus je zavladal vsepovsod: spr^jemali «o ga brez kritik© pred-V8em na vseih evropskih dvorih, po vseh aristokratskih palacah in grado-vih ter kmalu kajpada po rtfdh bogatih, a tuđi nebbgatlh hiiah. Fnancoski jezik Je sagospadaril na dvorih in med gospodo in malone «atrl uporabljanjo vseh drugih narodnih je-zikov; umetnosti vladanja so se vsi evropski terenissimi učili od francuskih Uouisov XIV. in XV.; fevdalske pred-praviee r vladi so izginjale ter ao postali najvišji plemiči podložni činovni-ki. Kakor bi bil oživel Bizane, 9o smatrali ti lakajski veledosfojjanstratiiki za največjo ča«t in najodličnej^o službo, da so smeli za nesrnmno visoke >pen-sije« kralju vsak d«n pomagat! pri oblačenju! In najvišje dame so bila presrečn« kr«Jjičine »obaric*. Po renesansi, ki u* je bila prrži-vrMa s strogim oponašanjem stare kla-pičnosti, je natopila epoha nove, moderna civilizacije, nov© kulturne morio, Filjsofsko revoltiranje kulturnih dolnvrev se jo vršilo Ie tajno in tiho, prikrito in zavito, včasih s prr^v im-T»crtinontnimi pamfleti, karikaturami in lrtaki; irla?no pa je hrupela abso-luti?tičaa državna mašinerija. Masa jo Se mirovala, osupla, očarana po prekrasnem dvorskom in ple-raenita^kem sijflju, brzdana in pritisni ona v bkoris po naduti birokraciji, vojski in cerkvi. Pismenost je biU monopol najviSjih krogov ter njenih lakajev v uniformah in talarjlh. Delo kralja pa je bila predvsem rabata in uživanje, saj državne ptMle so irvrie-r*\i njegovi ministri In njegove lavori tke. Ludjvik XTV. je bil i© najmarlji-vejSi, najvztrajnejfii uradnik, ki je r*-snično vedel vte, vodil v«e, odločal v»e: kralj samodržeo v najpopolnejdem smislu. Jedel jđ> sicer le vse brez villc, Ie % žlico, najrajši pa % rt>ko, a bil je bog. Besed >Država %sm jaz!< ni sicer nikoli izusti!, - bil Je v istini v drfavi vse. T>d» bil je todi mož, ki w |« T»-tapija] v r^.zkoSju. Baršun, svila in zlate vezenine, pompozne uniforme in toalete, dragocen« in pestrt aoae, mio« gočna allone-c* L»puli«i, ki jo je kralj u vedel 1. 1676, pijflnčovnnj^ in ?ek«;u-valne orgije: v«^ t-> jo posnornala Evropa kot vrhunec noblc?o in lepote. Zapravljnnje denarja, vi««oko icrra-nje s knrtami, vseob?e prometovanje, ?plo?no vlnčuRtini**. veseliačonjo, po-pivanje. papjo kločepl?i7rnj» ii.ivzir.ir, a brutalno o&abno vedenje navzdol, li-crm^rstvo in navido^no pohožnpastvo hkrahi z najr?»zuzdnnoi5im življenjem mod štirimi stonami: preko vsoga pa rlaš? rracioznih f >rm, duhovitoga kram-ljania. in sijnjnih vesolir*. Gledali<^čo in maskarado, lov in razsv^tl.Uv© čarobnih vrtov vfTFaillskih in njih vodotne-toT, krokanja, izleti, ifir©» sostanki so si sledili v večnih izpromoTobah. A žlvele so bujno tuđi vse nma plitkost. A kakor jn re.ani -r>, fi<\ f>o«iAn« mlada, lopa vlflruera st.'trn. r^a t*rti-jr.lka, s© je truli Lutfov'k XfVr. na. »tara let% iz rnzuTdftnri i^prcTr^ril ▼ f»-r.ntirnec:a pob^*n1ik/u ki si j* hotM ««-služiti top^l koti^k v neb^ih t bs#-nim, ki^-oločnim proganjinjom proTJpodlojš© Forto. Na. ti^oč© naji>ol;|iiU mož in tem je po^^nllo li Franci je. Ko pa je krptlj umri, j* franry,ski mt% rod in ves kulturni svt*t vripkal t*r •*> ljudj© -jpnovBli oeln mrtvački izr^rsTod, ki je ^topal h kraljevski grobnici v St Denis. Država j# zasla med tem v ogrorn-ne dolpove, a rejrentstvo za petletne^a kralja Luksus od pet do terneni. NjsoDr pono« je bil, veljati za nnjnenravnej*»KA m nnjbrozbožrjeišoira Človeka, ke-r prav lo se j© smatralo takrat za. d^ka* najvUj* Iomike in genijalnosti. (Dalje prihodnjič). ■tian 2. .SLOVENSKI NARODV dne 27 oktobra 1921. ?>r*. £*?* Druga auantiira Karla Habsbnrga. p Popolna RarlDoa kipltmadla. — Karei in Ctta odurna o inatan. — VdeiOe u posselBlelo o kra&i Drununistea. RAZOČARANI IN RAZJARJE NI AVSTRIJSKI KLERIKALCL — Dunaj, 25. oktobra (Izvirao.) Vest, da se je Karlov poskus zasesti madžarski prestol popobioma pOi ponesrečil in da sta Karei in Čita ujeta ter internirana, je učinkovala na dunajske klerikalne in aristokrat ske krose kakor strela z iasneaa ne» ba. Glasilo teh krogov »Reichspost« daie duška temu razočaranju in ogorčenju pisoč v svoji današnji številki med drugim: »V žaloiuri, ki jo sedaj zremo na ogrski pozor« nicif odseva od mrklcga ozadja po« Utičnih strasti zagonetno podoba moža, ki je državo strmoglavil v ineščansko vojno. Državni uprav. nik Niklas pl. Horthv stopa ored vrata prestolnice nasproti svojemt ! zakonitemu kralfu, v cedar imenu j je imel upravljati državo, on vojak i in oficir vodi armado proti najvišie mu voiskovodii, kateremu ie kot ! bivši admiral nckoč prisegel zvesto* . bo. Kakšni demoni so se naselili v prsih tega moža! Kako ie vedno in vedno zatrjeval, da se smatra samo za namestnika svojeca gospodaria ki je vsled razmer prisiljen na od? sotnost. Kaj ga je danes napotilo k temu, da fe poneveril niemu zai?r>a* no blago, da je oštrino svojega me* ča, ki ga je smel vihteti samo v ime* jiu svojega kralja obrnil proti !e*to* mu samemu ter s tem svoie ime kot plemić in oficir oskrunil v očeh bo* dočih Ceneracii z madežem — ve* rolomstva? Pesnik kasneiših ča«?ov bo morda napisal pretresljivo dra* mo o zvestem krali u in niegovcm uezvestem upravitelju in zogodovr na bo izrekla svojo sodbo o oberi«. Iz tega izliva je jasno razvidna vsa onemogla jeza dunajskih klerikal* uih kromov, da so se tako temeljito ponesrečili vsi Karlovi nacrti. In ti krogi govore o verolomstvu napram Karlu, ki je sam prelomil opetovano dano besedo, da ne bo zapustil Sviće* HABSBURŽANOV ZADNJA BITKA. , — Dunaj, 25. oktobra (Izvir.) •Današnja »Arbeiter » Zeitung« pri.-•občuje uvodnik »Habsburžanov zac nj a bitka« in izvaja: »V drugiČ se ie končal Karlov kraljevski pohod :ot smešnožalostna komedija. Ne: smisel habsburške reakcije je dozi: yela drugič težak poraz. Habsbur* Žani so zopet izgubili bitko... To* tfa s habsburškim porazom š? dol* J2a ni končana kriza ... Češkoslova* fika je mobilizirala, Jugoslavija ie pomaknila svoje divizije na mejo. Ako sta enkrat zagrabili za orožje. ga ne moreta. preje odložiti dokler ni Evropa enkrat za vselei zavaro* vana pred madžarsko nevarnostjo Končnoveljavno odstavljenje Hab« bužanov od prestola tuđi na Mad* žarskem, internacija K. Habsbur: žana na varnem kraju, točna izved. T?a trianonske mirovne pogodbe predvsem pa razoroženje Madžar« ske, to so zahteve, ki se morajo iz« polniti, ako hoćemo, da miru v Osrednji Evropi ne bo mogel ogro* žati noben Horthv in noben Habs* buržan. AVSTRIJSKI PARLAMENT O KARLOVEM PUCU. Dr. Schober naznanja brezpogojno Karlovo kapitulacijo. — Dunaj. 25. oktobra. V avstrii skem parlamentu je bilo danes ži» vahno življenje. Vse je hitelo v par* lament. Galerija je bila natlačeno polna v diplomatski loži zastopriiki tu jih držav. Pred dnevnim redom je prišla v razpravo nujna interpe* lacija dr. Rennerja in tovarišev, ki «o glasi: »Kaj namerava ukreniti vlada, da za varu je pravice in koristi re* publike A vs tri je z ozirom na krizo, katero je povzročil v Srednji Evro« pi puč Karla Habsburžana«. Posla* nec dr. Renner (socialni demokrat) io svoje vprašanje obširno uteme* ljcval. Zvezni kancelar dr. Schober je v svojem govoru na to nujno vprašanje najprej poročal o dogod: kih zadnjih dni na Madžarskem. kakor tuđi o odredbah, ki jih je ukrenil z ozirom na to v svrho ocu« van ja republike. Zvezni kancelat je dalje naglašal da je storil vse potrebno, kar more republiko obva* rovati, da ne bi republika v sluča-ju oboroženega konflikta, povzro. čenega po prihodu bivšega kralja Karla, med državami male antante in Madžarske, prišla v poštev kot prohodno ozemlje ali boiišče. Via. da bo rudi naprei odločno pazila da ne preskoči iz morebitnega. na Madžarskem nastalega požara Iskrr na ozemlje avstriiske republike« in se bo branila proti temu i vsemi sredstvu ki jih ima na razpo* lago in ki si jih bo ustvarila. Zves* ni kancelar je nato informiral skup* Ščino o stališču posameznih velesil in držav male antante naoram habs burški restavraciji. Dr. Schober je na podlagi došlih informacii parla, mentu naznaniL da se je Karei brez pogojno udal in spreiel vse pogoje madžarske vlade. Karei Habsburšk bo začasno interniran v samostanu Tihanv ob Blatnem jezeru. Avstrij* ski parlament je i?vajania rvezne* ga kancelari a vzel z velikim zado ščcniem na znanje. V klerikalnih krogih je je Karlov fiasko povzro* čil veliko konternaciio. IDiENJE ATSTKTJSKEOA POSLANIKA. >Apramer TagblatU priobčuj© pogovor svojega dopisnika z avatrijskim poslanikom v Beogradu. Poslanik i© izjavil; Kakorhitro je prišel Karl na Madžarsko, je 6toriU avstrijska vlada takoj potrebne korak«, da se prepreci vsako raz.*irjevanj« rojalistične id«je ▼ ar^tri.iBki državi. Vsa T&žnejs« poslop-ja so zasađena, na vctel* so odile raoJn6 čete. Delavci no strarili milioo, ki Steje C0000 oboroženih mož, kar iftdosrujo ta Tzdrževanje rapubllkanskega gibat-nj«. »Morfnj vas za^otoviti, da Karl ni folijo neTj^-en Avstriji kakor Jugoslaviji, Tf.a*ti t sedapjem trenotkn notra-nje neorijen*irjinr>«ti.« ITALIJA IN DOOODKI NA MADŽARSKEM. Iz)iti Italljanske Tlide. —d Rim, ZA. oktobra. Azenzia Stcfani obfavlii to Izjavo: Kakor hitro Je ItaUiin-ska vlada neposredno docna'a, da je blvSI I cesar Karei dospel v Šopronj, Jo poslala \ svojim zastopnikom v inozemstvu navt di'». j pri čemer |e stopila t zvezo z vladam! v Londonu, Parizu, Beogradu, Prati in Bo-karešti. Zatrdilo se ie. da ie ItalHa iznova odločena, čuvati šenžermensko in trianon-sko pogodbo in ostati v ozkcm spolu z za-veznfki In z malo antanto glede storjenih sklcpov proti vsaki restavracijskl r.ameri karlistov. Italijanski zastopnik v Budimpešti se je torej mojcl s svojim franeoskim in ang'eškim kolegom dogovoriti o akciji, kl Je b'la kolektivno predložena madžarski vladi. Zaeno to HalL-anska vlada r ozkcn slika z vlađaml v Beogradu, Bukareštl In Praši aveđla Izmeno misli z Juzoslavfjo Hi CoikoslovaSko, s katarima )e Italija zve-zana s protlhabsbariko komrencUo. Zatrdi-la Je, da Ima najboljšl namen, skupno ž njima pri četi energično in učinkovito akcijo. Zastopnikl male antante v Budimpešti so madžarski vladi izjavili, da bodo njih vlade bivanje Karla na Madžarskem smatrale za casus belli. Kakor znano, je madžarska vlada odgovorila na noto zaveznikov, da Karei po zakonu nlma suverenskega prava v Madžarski in da mora zapustiti deželo. Vlada jo odredila za to potrebne ukrepe. Te izjave ie včeraj madžarski poslanik po na'oeu svoje vlade ponovil Della Tonetti. Della Torretta Je na^ram poslaniku vztra-Jal pri tem, da se madžarska vlada nveri o absolutni potrebi rudi v interesu Madžarske, da se stvar z največjo naziostjo In krepkovoljnostjo netitegoraa nredl. Delta j Torretta Je izjavil, da prlznava 11si!Ja za- ' držanje male antanto kot aprarlčeno hi da mora biti i njo solidarni. Dostavi! Je, da • so zavezniki popolnoma složni In da re- ; stavracije po mirovnih pogodbah in po • sklepih veleposlanfSke konference n& bodo ; pripustili. i —d Budimpešta, 25. oktobra. Madžar- ! skl dopisni urad poroča uradno: Kraljev • pooblaSčenec se it z vladnimi pocoji vrnil ; k vstaSkim četam, ki so se izognPe spreje- \ mu pogojev In se naglo umaknfle. VstiJI j so polzkusi'I po feleznid preko Totisa be- j žati v Komamo; v Totisu pa so zvedeli, da Je železniika proga pri Kerniarnu pretr-gana fn da bo ondotna garnlztja, ako treba, nastopila tuđi z orožjem in pr«preČHa beg vstaSev. železntške garniture stoje seda) prazne v Totisu. Madžarska vlada j* 2e početkom puča poslala zanesljivega častnlka v Totis; ujele pa so ga Osztenburgove čete že v soboto. Ta častnik je prevze! t Totfsu povcijstvo tn zbral vsta^c kl so bili brez voditeljev. Pri organizaciji puCa nd«-leženl poHtikl In vojakl ruje narodnosti so zapustili kralja tn se po načinu najemnlkov fzkušali je begom odtegniti posledicam svojeg* izdajstva. Stelam Rakovszke^a, grota Jullj* Aiidnitsyja hi dr. Gustava Gritza I« madžsrska narodna armada ajela ie ▼ Totis«. Vlada Je odredila vse potrebno za are-tadjo drugih hujskačev. —d Budimpešta, 25. oktobra. V tukaj-šnjfh političnfh krogih se govori, da so bili voditelji politične karfotlčne akcije grof Andrassy, dr. Oratz fn Štefan RakovKkl aretiranl tn da se nahajajo na poro v Đn-dlmpeSto v spremstvu močne eskorte. Vo-JaSkih organfzatorjev puča vlada doslej Ie ni mogla dobiti v roke. Karlove Ćete so po večini raznrSene hi razorofene. — d Budimpešta, 24. oktobra. LlsrJ ob javljalo vest, katero so zaznali Iz zanes-Ulvih vi rov, da namerava madžarska vlada brecrtegojno Izpointtt trlanonsko mirovno pogodba ta da primara b^oeikS 4o-govor. FRAKCIJA IN KAREI* —d Pariš, 24. okt, CasopHj© lira* ia svoj* *ad^č©nt» nad t«m, da to J« Karlov puč tako hitro konoal in đa »* j§ Madžarska lzognila komplikadjam, ki bi bile mogle spraviti aradnjeevrop-ski mir iz r4vnote£}a. Liftti pozdrarlj-i-jo energične korake poelaniSke konfe-rfnee in zavteniiki dogovor, đa te za-hteva hitra odstrani te v dkskralja. Ta dogovor ie sadostuje, da ee razbliniio ▼•• veeti, ki trdijo, da Jo imel ekekralj Karl a laranooako vlado tajen «poracnsa> HORTHVJEVA PROKLAMACUA. — d Budhnpe&ta, 24. oktobra. Državni opravnik )• izdal t0 proklamacijo: Madžarski narod je dozive! nsodne ure. Đrez-vestnl IJudJe so ravedll kralja Karla In za pregovorill, da bi prlSel vladat na Madžarsko, dasi so gotovo vedelt, da bi to pome-nllo melčansko vojno, zaseđbo po tujcih in pogubo dežele. Najtopleje se zahvaljujem vsem. ki so v odločilni težki uri neomajno stali na moji strani in pomagali resiti domovino skrajne nevarnosti. Priznavani tuđi patriotično zadržanje delavstva, ki je opustilo vse, kar bi bilo ote?k\>č!1o vzirreva-n!» reda. Nadefam «e, da bodo pod vpllvom teh dogodkov vsi državljani porabill »tran-karstvD in svoie individualne Interese in da se beh vćeraišniih pot2«i«ni fMtop. nikov velesil t madžarsko vlado staji v sklepu. da se birši kralj za* časno internira v samostanu ofc Blatnem jezeru. Ker se io kreli hrez T>oi?ofno udal, moremo amatrati žc namanicnlh scdrrn pogoiev, ki so mu bili stavljeni od madžarske vla* de, za spreieto. KJE INTERNIRAJO KARLA? — Dunaj, 26. oktobra. (Fzv.} Zclo štcvilns so kombinacije o kra* ju, kicr določifo Kurlu Habsburci in njceori družini definitivno biva.-lišče. Vse dosedanje resti o Minors ki, Angliii in Južni Amcriki so Ie kombinacije. Dane« se ie poiarila zonet nova. V dunaiskih diploma? tičnih krocih se razpravlja nacrt, da bi se Karla in niesovo družino pregnalo na otok Malto. Ta nacrt baje odobravalo nekatere ▼e^e^ile Karei z družino bi bil nastanien v Sradu templarske^a reda v bližin: Lavaletta. — IvOndoti, 5. okt. V ^id!©matičnih kroirih «o uverjeni, da n« bi bilo r.^veo p^evidno. ako bi hoteli bir^^a kralja Karla pustiti v EvTOpi. Zaradi tfga |ra nameravajo interni*:! na Kanargkib otokih ali pa na otoku A sce nsi on v Atlantokem oc*ann. Tad! ni lzključeno, 4a gm bodo d«portintli na kako angle-Ško nMelbino, kjer bi te iroralo nVrt-niti vs« potrebno, đa ne bi KOgel po-be^iti. KARLOVE ĆETE SO IMELE STRAH PRED JUGOSLOVENL — Beograd, 26. oktobra. (IzvO O popolnem razsuli! Karlove br.ie okoli štiri divizije broiečc vojske prihajajo podrobna in zanimiva po* ročila. Karlove čete so bile trdno uverjene, da vkorakajo v Budinv pešto s Karlom na čelu brez vsake* {{a najman-'šega streia in prelivania krvi. Pri Budaoru ie bi!o zbranih okoii 3000 Karlovih vojšČakov z dvema baterijama. Nasnroti i im Je stalo 4000 vladinovcev. Pred spopa dom in med malini! praskami so se začeli medseboini pogovori. Karlo^ vi vojaki so bili zmaCc gotovi. Vladne čete pa so iim začele nra* viti. da koraka Io proti Budirapsšt:' jugoilovenske divizlie. Ta vest ie povzročila med Karlovo voisko sil. no paniko. Karlisti so poincttl' orožje in začeli bežati proti Ko^ momu. ARETIPANl KARLISTI. — d Budinp^ta, 25. oktebr*. Vlada fe Izdala saporna povelja zoptr postance Žtcsant Tricdncha. Ladi3!ava Szillagvia In Jurila Szmrecsanyja, dt'le loper fcneralt Horwatha, polkovnika Leharia, gron Antona Si2ray]a» barona BorovIgeyTi}a, pol-kovnfka Asbctha in ma'orja Oszteni-urja. ObtoŽeni so prevrata. Obtofencl so deloma pob«znllL V zapornem povelju se slasi, da se morajo prijeti bre« oilra na fmunitetno pravico. Poslanca rriedricha In Szillazyja )t policija že eaprla. Poslancu Szmrecsanjr-fn s« Je po$re5llo, ko to *a hote'l detektivi prijeti, da je ušel ikotl okno bi pobecnll v avtomobllu. GOSPOD KONFE — KAREL. — Curih. 25. okt. »Neu© Ziir* chcr Zeitunfi« priobčuie Š© neka i neznanih podrobnosti o poletu biv, šega ceaarja: Prostori so bili najeti za gospoda in Coapo Kofne, romun« skega izvedenca, po imenu Fekete fn inženirja, po imenu Ickser. V ka. bini letala so sedeli gospodie kate« rim se i© pred odhodom pridružil I« en gost Dama Je sedela polea pilota Zimmennanna. To ie bila Čita, Junakinja K&rlovegft traciko* mičnega romana. KDO JE SC POMAOAL KARLU? »Praier Presse« poroCa t Dnnaja. da Ic antanta v posestl dokazov, kl priSaJo, da so porvall Karta tucti budimpeštanski IcgfH-mlsfl, kl so nra svetovaf! na! IzkorfMI »eda-njl ugodni psthaloctfini moment. Madžarski teiitlrntetiCnl kroz\ «o mnenla. da Ie Horthy-Jcv režim nevzdrž'JIv In da |e prllel Cas, ko s« more Karei stalno naseliti na Madžarske m. Lcsltimhtl tuđi upajo. da 11 a 1 Ma ne bo nasprotna Karlovemu povratku In da mala antanta of bo oajtoplla proti ajen« a oroijtxtk PoSNlčne uesti. 5= Vmitev čeikoelovalkega poslanika. U Đ*ograda javljajo, da je 25. 25. t m. v Beograd priipel ćefekoeL>va-Ski poslanik pr. Kalina, kl Je Imel v Pragi dalji« konferrnce * Đeneš^m glede- skupnega nftftopa proti Madžarski. Poslanik Kalina je tnkoj obiskal nam©stnika ministrslc^f a pr^Hisednika g. Trifkorića. = Na Hrvatskom v«c stranke proti Karlu. Iz Berrada jnTljajo: V ponede-ljek 24. L m. ]« dfc*pel y Beogrtid dr. j D r i n k o v i ć, Todjfl. hrvnt^tko zaJM- | nico in obisk*! pred»e Dosetil tuđi Stojsna Pro-i\&a. in se i© *>ku^«l informirati o parlamentarni Pituftriii. — Tpravna razdeliter dr*av©. Iz Bro^rftda javljnjo: V pred«edni*trn vinrle j^ bilft 24. t. m. lcinf«¥r^nra m*Hl ministri Mirkom Tri f kov i ^m, Rvoio-z*rjrm Prtbi<5«vi^em in Ojuri^i^^ni ter 7ai»topnikonv\ demokratske in radikalne strank« T.jubo pj*.Yifi<»vi(*em in Ljubo Jova.no vi Om. >"a kon'pronrl po rnz-fTBvljali vnr«^ni# npr»vnc rasdclitve d~*av9 ter ie bl'o ekl**m>n'5, raj ]>ri-pruvita «aif*>n««ki pre<11o^ o tri «tvArl TJnba Havi.-fav-i^ in Voja Marinkorir. Ob^nem ie bilo dolo^an.o, naj Fe ta prdrllop Hmprej rredloži vla^ii. Kakor ram dalje iz P^ofirra-rtn JATliajo, jo voeraj ira*l ••]<) c^'i miniptrrki kcm:te, ki prnučnTa unravno rardciiter- drža-t^. Razpravlta.1 j© o rsftčrt».i xal<>fl^ ele-d© rar.dMitv© Hriiv© r rblasti. kpJcor ra j© ixdel«»! oiHrrr ** Tnini°tr«tvu 7a kopptitnantr*. Hlede ^l«r©^i]t» "tr.ji «^-hor na stnli*-^, da n© M il^lal t^A'nS k!iibosofila. »Enakopravnostc piše med drujdm: Ju-jroslavija potrebujc posojila za najraz-ličneTŠe reci. ako se hoče r>ovzr>eti na stališče moderno ure'ene države. Poso-jilo je vama investicija.Prav gotovo bi 5»o američki Juroslovonl odzvall temu posolila, če bi bila }ugos!e\cit$ka vlada razvila potrebno kampanjo, JukosIo-veni. živečt v Amcriki, so podpisali na mllijose dclarjev, ko je ameriška vlada rasrisala svoja vojna posojila. zakaj bi notem ne podpisali nekai milijonov di-narjev po«oii!a. ki ?e bo rabilo za re-konstrukcijo njiliovt domovine. Toda juzosloven^ka vlada bi morala drujjače nastojati napram svojim izselje-nccm v Amcriki. Trdno smo prepričani, da bi pcscVilo rmolo precej uspeha med iusro-slovenskimi izseljenci v Ameriki, ako bi bila tuđi vlada pripravljena stonti svoj delež. Kako intenzivno kampanjo ie pred nekai meseci vršila poljski vlada med svoiimi izse-jenci v Ameriki! Vsa iavnost. ne samo poliska« tcmveč tuđi amerrška, se je zanimala, in samo v Clevelandu je b?lo podp:>sa-o Par mili-ionov dolarjev. Želimo, da bi med na-ihn ll'Ađstvom v Amsrlki in vladnimi oblastml v stari domovini nastooile boli prijateljske In bolj !nt?mnc razmere. Ako bodo JtiKOsfovenski reprezentantl ▼ tej de?3i! vztra!all na svoji mrzli , urad nos ti, po tem n! upatl na nobeno : zbUŽevunje, temvoč na člmdaUo večle odtulevanje. Naj storijo merodajni kro- | ti v Jugoslaviji svoj del dolžnosti na- ' pram nam, pa bodo videll. da smo tudl j mi, kar nas ie nemila usoda DOirnala z \ domače grude, vedno pripravljeni sto- i riti še ćelo več kot svoj delež. = NaJa vlada In Rušila. Kakor znano, je zastopal našo vlado na zbo-rovanju Zveze narodov %. Spalaiković, ni pa znano, da je naš zastopnik tako čudno izrazil na3o Ijubezen do bratske-ga mskesra naroda, ki umira pod boljševičkim režimom lakote. G. Spalaj-ko\ić ie r»amre5 odeovoril mednarod-nemu komisariu za pomoč lačni Rusiji Nansenu: ali mora propasti moskovska vlada, »11 pa naj Rusi še nadalje stra-dajo! Nič čudnesra, ako $o sovražniki slovan«tva pograbili njesrovo izjavo ia doka2ovanie upravičenosti §vojih proti-slovanskih ciljev. Tako piše ameriški »Plain Dealerc v zbornici Zveze "aro-dov je vsai nekdo. ki si drzne odnrto govoriti. Njegovo Ime je Soalajkovič in prihaja iz Jugoslavije. Kar je rekel Jc resnica. Sprejem Nansenovejra nacrta bi pomenil daljfl obstoj za boljSe-vizem. Zato je bolje za Rušilo in za svet, da umrejo mllijoni trpečih . . . bb Noto vodstvo Seike arranie stranka. Za predsednika C?e5ke »rrarne stranke je bil Izvolien ooslanec Svehla, za nadomesrne predsednfke aa ooslancl dr. Blaha, Malvpcter, MaSata in Ry-ehtera. V parlamentarni komisiji stranke so tudl ministri Stančk. Srobar in Udržal. — ftaHlanskl kleriValcI u Mcalne •Ttono«?le. Na kongresu italijanske ljudske stranke v Benetkah Je bil na 1 sklepni seji spreJet predio« Olana Stur- za rlede lokalnih avtonomij ia decen- I I tralizadjt uprava . IZ ff23Še f8rall253lf12. — Soboi:.!ri kralja Petra dobe pj. vic© dobro»«ilk''-ov. Mini*?tr=;tvo za *oc jalao politiko ]o izda!."* glaviiemu o< i oru lugoaiovenskih dobrovol.icev or lok interininiMerijrdnepv odhor.i, • k. terim se priznavajo b^panftkim vata hem leta ISTj—1.S78 pravice doKro ^ Ol]0t*v. — Imenovanja na srednjih Šolar-V ministrstvu pionveto i© podpisai ukaz o imonovviniu Ri-inaziJ^Vih rav nateljov in prof«*sorjov 7% V6o država — Otvoritrv mrdicin^e klinike n" zftgTe1 škem vseoiilišru- V ponode 1 Je-?c )e otvorila na zai^re1 šk^rn vsfućiU ftt-u na s!'»r^«pn nrxin m^iii^insko-ki rui'^ricna klinika. M«iiein."kd fakultet v Zagrebu deluit* ie od l^t.i 1^19. &\ klinikn dopadaj ^e» ni b?!r». Tnko eo i iiTfv»r.i^ila te dni ta potreba in vReuftt liWo ima larrnsrolop'i^no. medio?nsk(* kirurjzirno in n^-nlo^ifno, o^.irom1 cirt.^pfdi^no. d^rim se «1 "rmatolocičn in klinika za ot*--»k*» otvori ta k^^n^j TVi Širokim bTfrvru. k.ir*r «e rot^m zilrr iijo v«e klinika ya.pT©^k^ea VBeu^il' W-i. Narzo^i ro Vili zaMr^niki vseur* ližća, nftm^stnijrtva in povabljeni posi j«. Prvi jo covoril rektor dr. Vnrićal> »ta njim bivSi rnjni^ter dr. Alrtiipovi; niAP-lftAnjo^ potr*1'*^, d-i rsi pri^p<*v«m k razvoju narednih in knlturnih prid<* bitev. >Telo nalesra nsrola trpi n~ mnogih ran.^h in V^rnih. Z liubezn" jo hf^emo izle^it' t» r?-"»» in to liu^r 7&n do rf'.no v^r'? hočfnr> pro^-»d!*: ti'di na nivif' mladino.«- Pro'. Hr. Bud? •avl]^\'ič ]o pr*^ival n*^to a razvod' kinircrijp r manjih d^Rotlrtiih. za nji pa doVao dr. Pa^miMA o diingrrnzi ne* traniih bolezni, zlasti jetike. Natr» \ pledil o«rled ob«h klinik, Vsa uredite je izbornik —g Trofirina na vino in iganj^. Kamestnik firi-m^nopa ministra d" Krirrrwn j# osvojil n^katere konkr^tr • prcdloso frlavnpg.i o-'i1 »ora, SKS gl<* cio irorarin© n;i vino in žtr^nje. —g Na svinjski srjem v ^fn^i^to^^^ dn© 21. okto!-.ra T'-l 8o jo pripeljal 4:>2 8\inj, 2 kozi in 1 ovca. (>ne fo bil take: Praši ci 5—fi tednov »tari koma od K 80.— tlo 1^0.—, ckI 7—8 todno-od 2C»0 do S^0 K, 4 meser^ od 600 d C80 K, 6 mespner od 900 do 1200 K, . meeecev od 13r>0 «io l.V¥> K, 9 m*»»w#-od 15iX) r!o 1C0.) K. 1 !et^ od 1S00 ć 2000 K, m l^M od 3000 do 3.VX> K. -PleracriRko1 svinjo živa teža 1 ka; o 28 dr> 32 K. Pol pitane »vinj^ 1 ker 2^ od 28 K. Kozo kom«d 2S0 do S00 £ Ovca 1S0 K. —pj Potniki, trpovci in carina. A zadnjem ča^u hodijo nem*ki potniki \r trzovinah ter ponnjajo tre^vcera rr*zn bla«*3. eipko, vezenino, pumbe, uvilen trakove i. dr. ter prin^o blnro kar s*» Y^\ ie zrvoarinieno. Kjo fo dobili dovr ljcnjo. ć\ Fmejo kot tuji državljir kro^rtjr».xiti in rrotlaj^ti bla^o br^>' •jbrtncfija list*? Nibfe so nd zmeni znte Ko aom tiketra ?Adsk, vr»ra.*aU kje im* blapo ali na Punain ali ilrurod, odgo roril mi jo: to ćobito v 2—S dnrh t zacarinjeno tu. Kuko pa rv>r«*to Vi tr ko bi tro zac*iriaiti? bilo je m^j© drug vpra^anio. >Ja irh lass rrir's Iminf ■ wft« kosten! je odirovoril ?.iral pln^ovn ti p slovni davek, a Zid Ik> do'.al kupali* v Izubijani- Da. prihajajo k nam tu* potniki in na r»b kur-čijc. ie v r^du 1:*t ^liV^ nimnrc Se'rvojih tovnrr. Carinski iirnd nr znmTirA blner> parno trpovr^m, kl » Ptrvlno tu, a ne vsakernu dunnjskem Zidu, pa ?e bo to nc*hnlo. TTTnf*8tno f' tildi bilo da trpr. društvo skli^ Jave ■ shod, na kntc*ro mnrsiksi, pogebno frlfvle zacnrinjenj Pižem te TTPtir« t d ^brem nnmcnu, d ee razmere zT^lj^njn. Zal-^tno ie. k Plovek r postilni ^iio glasno zabn> ljanjo na cotovo urmle. Nnj trt mieljn radostnje! C"e Pe pri rarp>ore n> bod' zbjlj^nl^, bo tr»V>A eovoriti l>ol^ jaun^ —p Ttidi vzrok dra*iHe. Že evr Je^asno ftem pis.il, da bi bilo umesrno da se promet s Ce*ko«lovažko fboljfep ali doeetinj po ne vidi do««ti. Nrajo Se vedno hoditl x Ttalijo p-> nekatero stvnrl. ki ee n« dobe s C^ kega, ali pa po tam Tonejži. Di^bro. C^ že mora tnko biti, cLa mornmo kupova* cd naših np;v^<\nh n?r»rijatelj^v, nnj §■• kupuje prt tovarnarju. A t Trstu r\', p.ebene tovarne, a vseie^n? ere velik blaga \% Trsta ▼ Linhljano. trvaia n/ samo tovurnar. kt blaro izc^eluje, a r\< prekunoralee, kt ionet zimhifti najmap 15—20*;. Ako bi so tr» tnkoj od *«*<*<¥♦ ka uva*f»valo, prihranili hi eim-j na ter ▼eč irjilijonov. Carinanire bi naj *» htevafo dok^i, da je bla^i> \? tovom • » ne od farrosipia. Grosist v Trphi nada višji šoiski svet, ker je odredil, dx se mora srbohrvaščina poučevati na vseh ljudskih šohh v Sloveniji. Pred-vsem je klerikalni orjean hud, ker se ie ponk srbohrvaščine uvedel tuđi, kakor on pravi, na naših hrlbovskih šolah. Ta-kole rezonira: »Kakor znano, ie na taki r.cli tako malo pouka za vsako Šolsko leto in tuđi učenci so večinoma tako slabi, da je učitelj vesel, če mu po končani šoiski dobi vsak učenec zna koli-kor toliko srladko čitati in pisati v svoj! ljubi materinščini. Ampak zdai! Koma] bo ujiteli vtepel otrokom s težavo čr-ke naše latinice v elavo, že jih bo moral učiti, da b ni b ampak v in p ni p amoak r. Uspeh tepa bo, da ti ubojd hribovrki otroci ne bodo poznali no cne v.e druge pisave, ampak bodo ostali analfabeti.« — Iz tega rezoniranja je razvidno, da ie »Slovenec« predvsem rssproten učenju ćirilice, pač zaradi tes:a, ker je ćirilica — »srbsko pismo«. Svoje dni, ko se je po naših šolah, torej rudi po hribovskih, morala že v prvih razredih učiti tuja nemščina, ko so morali naši učitelji ubijati ded v fclavo ne-rodno gotico, takrat se »Slovenec« ni nikoli ra.rbitrjal in Je često zatrjeval, da je prav in v redu, ako se naša deca uči rujeva jezika. Takrat seveda je Šio ra nemšMno in Avstrijo, zato je bilo sa >S!ovenca« to vse v redu, sedai pa 5rre za srbščino, za nareČie našega rod-nesra jezika in za Jugoslavija, zato ni ^Slovencu« odredba visjela šolskeca sveta pcvolji, zato se boji, da bodo »hri-Nrvski« otroci ostali — analfabeti. Kak-šnc nepotrebne skrbi! Naj pusti naše učitelje in našo deco lepo pri miru, pa bodo naši malčki že v enem letu v znanju ćirilice visoko nadkriljevall vse tište zrele crospode. ki se 5e doslei nlso mosrli naučiti ćirilice in se sedaj tresejo za naše otroke, češ da bodo ostali analfabeti, meneč. da so le-ti rudi tako slabe in trde glave, kakor oni sami! — S pošte. V ofeijantski stalež sta itvTŠesna in premeščena poštarja: Fra-n Kranjc iz Sv. Lorenca pri Mariboru in Anton Ja-zbec iz Vitanja v Maribor. — Počtn* odpravnici Atanazija Bajuk v Krmelju in Josipina Teplv cta imenovani za poštarici. — Razvezalo se Je flužbeno rnzmerje b poštnim praktikantom Rudolfom ETidlicherjem r Ljublja-vA 1. — Premestitvo. P^štni adjunkt Milp.tin N^code i© premeščen iz Nove-{tr mestft v^ Ljubljano, postili adjunkt Liu(fe\nk Podgornik iz Ljubljane v Maribor, oficijant Ivan Babšck iz Soro-bora v Ljubljano, adjunktinja Repfina Shipar iz Žirov v Radovljico; oficijant-ke: Marija Schrey iz Radovijic© v Ljub-l]ano, Vilraa Kt>vač iz Maribora y R*i-dovljico ter Marija Ažman iz Maribora v Mursko suboto. — Umri Je viSJi pošt-m kontrolor Florijan Perhaft ▼ Veli-kem Bečkereku. — Poštni službi rt> se eđpovedali! računski oficijal Josip Bi-ber v Ljubljani, postni praktikant Anton Groman v Ljubljani 1 in poštna ofi-•ijantka Gabrijela Tomžič v Zagorju oli Savi. — Iz poštne službe je od3lov-!jen po^tni odpravnik Josip Mravlje T Pr*«6rjih. — Gibanje za prestop v prave* *kvje. Dasi ni nobene propagande zm prfivoslavje, vendar ie opažat: rovsod po mesrih in na kmetih, da prcstopafo v pravoslavce tako po^ samniki kakor tuđi ce!e rodbine. V Ljubljani sami je prestopilo že mi^ogo oseb, in ne preidc skoro intisec, da bi ta ali oni ne priUvil oblasti svoieaa izstona iz katoliske cerkve. Tuđi na Dolenjskcm ie ▼ nek^terih kraiih opažati pokret, k meri na to. da bi ćele vaši prešle v nravoslavje. To cibanie izvira vc nt:več iz konfliktov, ki «o nastat** n:cd ćofičnimi občinami in poedi* nimi duhovniki. Takšni konflikt ^o dancs zelo kočliivit ker bi se ^andanes »ricmaniske« afere kon^ čale psč malo drugače, kakor poc A vstri to! — Československa Obee v Li ubijani zvo krajany ku krajinske" schOzce na veranda hotela »Union« dne 28 rij na po slavnostnim kozicer* te v opernim divadle. JuR*>slovaiiiti hoste vitani. — Pri zbor ovan ja nil^ dmŠtv? za kranjski £ol. okraj z* ',- r oaor= čenjem protestiralo t>ro ■; »lobnire in nesramnim naps. -. vsefir učiteljskefia stanu pa l * t»Jus|o* slavi ja«, »Slovenec«, »No\J čas« tei so^lasno sprejela resoluciia Ijub* ljanskega učit. društva t dostav= kom, da nai tišti učitelji, če so mo* rebiti res kaj prizadeti v Poskovi aferi, sami izvaiajo konsekvrence. — Vsi gg. rezervni oficirji. ki so se odzvali vpoklicu na enodnev: no vežbo v s^Tho zakletbe niecovcs mu veličanstsm kralju dne 18. sep^ tembra tek. leta pri komandi Cč\\> sko^ vojno okruga, nai takoi, nait kasneje pa do 31. oktobra pismsnc iavijo tej komandi te*ie podatke Čin, ime ali predime, državni ali Drivarni uradnik, stan, koliko dra= rinskih č!anov imajo (pri otrocih starost istih). Državni uradniki na navede i o tuđi natančno njihovi mesečno prejemke. — MePtna lastavljalnisa ne potluj« ▼ ponedeljek 31. t. m. radi čiSSenja prostoror. — Prra g«vljarika pomodni f« v Mariboru. Izpit za čevljarsko poioočni-co ja napravila v M&ribbru 18 l«tna Greti Plazovnik, hči čevljai-ja. To j« prva eevljarska pomoćnica v Majriboru. — Nov« avtomobilna zvesa Celje-Vraneko. M©d Ceij em in Vranskim to-z\ avtombbil neko iaiebn© družbe in sic^r odhaJA iz Vranskecra ob 6.15, priđe v Celje ob 7.32, odhaja pa ia Cei]* ob 12.30 in prida na Vrantio ob 1S.S0. — Osrednji zavod za iensko đo-ma^o obrt. Osrednji zavod za žensko domačb obrt v Ljubljani f& podrejen ministru za trgovino in obrt, je torisj državna ustanova in je njegova kores-pondenda z državnimi uradi in e podre-jenirai čipkarskimi tečaji ter s Žolami za ženska domačo obrt v Sloveniji prosta poštnine in priporočnine. — Knipovodati tečaj za obrtnike ▼ Ljubljani. Urad sa po«pe<*ev8rr> obrti namerava prirediti zt\ ftušajišnja obrtnike knji^ovodeki tečaj. Obrtniki (nx>jstri in pomočniki), ki »• žele tečaja udeležiti, naj se prigl&s^ T»ri nradu -reaj do 5. novembra. — Smrtna kosa. V Ljubljani sta ntrrUi g. Pran L i p o v ž, mizarski moisler v Go-sposki ulici St. 10 ia z. Anton K u n e j na Mestnem trgu at 10. Blag jirra spomin! — V ponedeljek j« umri pol okolišni nadzornik JerneJ P a p I e r na Dolenjski cesti. 3il Je vodja dolenjske stražnice. — Čndn© v-zicojeranja mladine. Oaljska >Nova Doba« rjoroča, da je ta-bil gimnazijski profesor verouka v Celju pri šoUki maši, kateri je priaoatvo-vala tuđi 10—15 lotna decaf nastopne kršćanske be^/>de: Kadar se sačnete spolno raeviJAti, kadar se v ra» sačne buditi ljubezen. takrat postanete naj-večji lopovi! Krasna moral*! — Žepna tatvina t vlaka. V noM od 23. na 24. t m. je bila med vožnjo iz Maribora, do Ljubljane v kupaju II. razreda ukradena zlata žepna nra in verižica nadz-^rniku j. ž. Francu Terti-neku. Vrednost 8000 K. — Žer>ni tatovi na železnid »o te zapeli zopet po|ar-Ijati. — Str«fla, V nedeljo jrveč-r ib 55. je 9trela udarila na Gorjnšah ▼ Mla-karjev hlev. Ubila je poseatniku konja, eno kravfc in eno kozo. Hler je pri-čel goreti, a »o ga btgčt*) pogasili. Iransko jesen so mu tri je otroci umrli za davico. Pred nekaj leti pa mu je dinamit ubil mater za pečjo, kt> ga j* grel v peči zrorrnjeneBra. Mlakarja veiikdo pozna, kdr je najveći ftlDvek v raAnv-liiškem okraju. Snega je na Gorju&ah do kolena. — Električni tok nbil konj«. V Celju je gtopil na ležeftd žice konj mestad občine, ki ga je ubil električni tok. — Mlađa detomorOka. Že dne b. septembra t 1. na neki njivi ob Ižanski cnti na Barju so naSH truplo nekaj dni stareca no-vornjenčka. Na njem so bili tuđi sledovi zločina. Za detomorilko so se vršile dolgo-trajne In intenzivne poizvedbe, toda taman. Brezsrčna mkd se jt znala skrivati. Polfcijskemu organu z- HauptTnanmi s« je te dni posrečilo izslediti detomorilko v oseM služkinje, lSletne Marije Lcsfct i* Vrbljen. Mlado dokle, ki ]• Imelo prvo ijo-bezensko razmerje z nekim fantom, ft na dan poroda po noč! od$lo na njivo ob Jžan-ski cesti, tam porodilo hi otroka aadaviltK Po storjenem Činu Jt odšla Marija Le^ica v siužbo k neki ugledni ljubljanski rodbini. Ir roči II so Jo včeraj državnemn prav dni-Stvu. — Tatvina tedla. KozaSVemu komandantu Ivanu Pavllčenktt Je bilo i dvorlšča sostilne pri »Novem svetu« ukradeno 1000 kron vredno sedlo. — Ncsr«č«. Stroi v mizarskt delavntd Matija Perka v Zjot. Šiški )e tgrabll mizar-skesa pomočnfka štefant Klavoce bi mn poškodoval levo roko. — Anekdot«. Z ozlrom nt Karlovo avanturo kroži po Ljubljani tale tnckdott: Ko sta s« Karei in JunaSka Clta tfiHcnfta ▼ zTsčne viiine. Je rekla Čita: »Alt ireva v Ameriko?« Karei, ves preplaSen. li le odvr-nll: »Kal, v AmeriVo? Tako ml hof«. t)a pa ne! Tam |e vendar alkoholni prepo-ved!« Odjađrala sta na Madžarsko, kler so Jima dati paprikama. — Naila se Je na slavni pjtti knjica »Rechaataiel«. Dobi m ▼ aaleiB «pravoi- Knltnra Rep«rtoir Narodnega cledaiiiea Ljabliani. Drama : Sredo« 36. ©kl: Požar atraeti. C. Cetrtek, 77. okt: Ljubezen. 1ev«l Pet«k, 2ft. okt: Ote. B. Opera. £i+:l*. ?6. jkt.: Evangelnik. E. CNi-'ek, 27. okt : Rigoietto. C. - »Glasbeni Matici« v LJtihljant \'Če-rt; *^n dobil sbidino Graf£ii3utr..-.^o zao-ć-- •) shvrnskfr* s!-vstva v roke. Prvo, lu1" .x..*» je zanimalo ,e bilo, da bcm pogle* d V koliko je Ora!>r»rer posveti' prostora »»'i^vpnsld flasbenl Hlrraturi in \ idcl sem, d* f.ij. Tuđi v drviiih slovenskih knjigah m*c\ sem v te«i o?iru le malo podatkov, tar:d da občutim menda z drugimi vred, v tem osiru ohčutno venel. kstero Je treha ra^^ašiti. Pod oknliera ^Gli^bene h\*.\■.--v Ljubljani bt se lahko kor.«iiL.'!rtI i obstojeć te po*arrernikov, ki bi izdt '. posamern« odclelke naše tta^bene rj.l--vine. Koncčno bi cotavo ne bilo t©?ko naj ti ceneralridca ur*Hnika. faložnika, ti^karja in odlemalcev. Saj je stvar ve!e?animiva in na$a mladina ima ravno tako pravico i« dolžnost spo«nav»ti naše skladatelje oeiroma na*ega prveja s'ovenskeja skladatelja, kl Je še vedno narod sam — kakor nsš© slovstvene prvake. Ni dvoma, da bi ^e podjetid dobro lirianciraJo. Ko je b!l pred kratkim neki srbski skladatelj pri meni, prosil me je, naj mn dam podatke Iz n»3e glasbene literaturo. Povedal sem mu mar-sikaj ustmeno m prosil me j«, naj ma §e več napišem. PKmenega de!i pa *e nl^em lotil, ker oddaljen od Hašega kulturnega srediSča Ljubljane, ml nišo na razpolago povoljne fnformacije. A tužno se mi ja sdelo, da se niti današnji ?rb r? mr>r9 informirati o našem tflasbenem ^lovstvu. *e manj pa tiijcc. In v«nđar je rsvno glazba oni del slovenske kirlture, s katero se Iah-ko najbolf ponašamo -— priČenšJ s protestantsko dobo in Galusom do Novih Aknr-đov in na*ih najnovejših skladateljev. Po-tem se ns moremo čuditi, da nsi FtMiJani srratmjo rm »pastirski «aro, da do sfdaj nismo fmeM src?e ustvaritf Jo In obžalujerc\ da Jp nirrsmo, C<* se pa sH?i kTTc po tuki knjigi iz ra????nib strani, mf-«Hm, đa smo *e s tem prISli ciliu Mfže. Va-?» velezaslnfno dru?t\o pa, ki shran;uje v dvojili arhivih največ rojiteiiTa*?i za tako knjigo* pa prosim, da vzame rsdevo v pre-tresovanfe In z vso odlcčn»stjo in vztraj-nosfjo vso stori, kar ?e v tem o?:m potreb-n<\ da dobimo Im'lgo, ki bo *ln*e«skefim narodu v prid rn čast. Dr. Anton Schwab. — Frlđtrik JtrraiačiC: Fraacosk! Jezik, 5T#dnja stopnja (za tretje in četrto učno leto). Natisni!a Učiteljska tfskama, konr**!-jonalna zalorba Lavoslava ?ch%veritrjeria. — Znani naš strokovnjak Je nabral iz no-v«J?e franeoske b*t«rarure eroindvajset pravili b'serov v estetskem rt» sttlistlčnem o^irn, oprfmil jih t lahkourn^Ivimi razla-gami v franeoskem leziku ter razvil o njih Živahno konverzacijo, kt je morebiti ni;-vaŽn#Jla in nalkoristnejša stran JuvanCI-čeve m-etode. Vsaka lekcija io scstavljena r otirofT! na posehefl del sTrrvnlco. kl tvon dnici del 218 ftranl obsegajoče knjige« Tuđi slovnfSka prav'la se ohdelTijejo potom konvorracile. za katero podaia avtof na-tančna navod!1 a. Zartimivt in didiktlčno Izborno zam^lfene pismene vaje, med kate-rimi se nahajafo tuđi prevodi I« slovenSči-ne na francoSčino, Eaključuiejo vsako lekcijo. Cena obzirni In zelo lepo opremljeni knjizi, kl je namenlena ra dve nčni let!, ie samo 15 dinarjev. Knjiga je odobrena kot učna knjiga za pouk na srednjih in njim sorodnih Solah. Porabna je rudi za one samouke, kl so prva dva dela (nižjo stoppjo JuvartČičevih učnih del) že s pridom pre-delali. Posobno uspešno se Ua knjija rabiti od dveh samonkov, ki se menjavata pri Ix-praševanju in odgovarjanju. — Avtor na-raanja, da iziđe v kratkem tildi slovar za srednjo in višjr> stopnjo JuvančIČevih n'nlh će). Iri bo mocei bkrati služiti tuđi ko* ročni slovar za privatne svrhe. Za tisk se pripravlja rudi nižia stopnja (za prvo In drugo Hčno leto), ki bo obsesala popolnoma pre-delana prva dva dela stare izdale JuvanČi-čeve učne knjiže* — ZaložnlštTo pevskesa društva »Lfub« Hanskl Zvon« razpoSHja sledeče skladbe: Alojzfl Sachs: II. Venčck narodnih pasml za moslcl zbor. Cena partituri KS. — Anton Lijovic: Pesml šamote, samospevi za en flas s spremljevaniem klaviria. Cena K 1«. Trlje molki zbori (Emil Adamič: Ljubici, Mihael Rožanc: Mak žari, Zorko Prelovec: Rdc-e rože). Cena pirtiturt K 10. — EmH Ađamič: Pet ▼esetlM pesml za mo$ki zbor. Cena partituri K 20. — Društvo prodaja to racpošilja tuđi Htoffraflrane posamezne Klasove (za tenor in bas) vseb izdanih zbo-rov po ir redno nizkl cenl. Sofcolstoo. — Telovadba Sokol I. se vrSI po Umle re^u: Moški oddelkl: Član i: Realna gimnazija, ponedeljek, sreda. petefc, I. odd od 7.do a, IL odd. 8 ta pol do 9 In poL Clanl starejli: Ledina, sreda, petek od 7. do & MoSki naraJčaj: Ledina, torek, Cetrtek, so-bota od 7 In pol do 8 tn pol. MoSka deca: Ledina: sreda in sobota, I. hi II. odd. od 5 do 6 In pol. — Ženski oddelkl: Članice; Ledina, prcdnjaikl zbor od 7 In pol do 9.; Realna gimnazija torek, Cetrtek od 7 in pol do 9. Ženski naraSčaj: Ledina, I .odd. to* rek, petek od 5 tn po! io ft !i pol: R«nln« gimnazija, II. odd. torek. Cetrtek od 6 hi tn Cetrt do 7 In en Cetrt Ženska deca: Ledina, ponedeljek, cetrtek od 5 ra pol do 6 in poL Kai ie Elsafluid -to se zna! Lekarnar Feller — Stubica! IlaiiiDusiša paroli a- Zopefnfl demarSa ItagHje Ia Franclfs, — Beograd, 26. oktobra. (7zvrr» no) Včeraj dopoldne sta zastopni; ka An^lijc in Francije, poslanika Young in Simons pofletila namest. nika mi^istrskcua predsedniku co; spoda Msrka Trifkovića. V imenu obeh vlad sta napravila dem.iršr zaradi naše namenivare voiaškc akcije proti Madžarski. Franciia ir Angiija stojita na stališču, da ie vojaška intervencija msle antante sedaj brczpredmetna, ker ie Karei Habsburg interniran. — Beograd, 26. oktobra. (Izvirr V političnih krouih zelo ko> •jrajo značilno dejstvo, da se -riinie demarše velike antante i v.će\ef.i\ itallian^ki upravnik po« *-'--v. Smatrajo, da Italija ne narn.c= \*xn hoditi skupnih potov v rešitv; mroti Madžarski nobenih kora kov brez predhodnega obvestila velike antanto. Ta nota ima v mi; slih vojaij:o intervencijo. V poiitič; nih kro'^ih je nota neprijetno učin-kovala, ker so vsi uverjeni, da je treba proti Madžarcki rastopiti z Y3O strogost jo. DTPIX)MATirrNA BT,\MA2A ŠVICARSKE. — r^fornul, 26. oktobra CIsrr.) &vi-c»rftkft Eve«"i* rl^'a i^» \*n porrxr:iiiti iz BemA iiko diplomati^no blamažo. Pred 10 dn^vi je italljanski p>«lanik Zvezno vlado oj>'>zoril na nove Karlovo avanture, švicarska vladn po po za za-upn^ informativna poročila ni nić bri-gala. — Rim. 25. oktobra, ttzv.) Ofici-jor;m nota r^znaiih, da Jo italii.ar-.slra vlada kobrom «rptcrihra iivedrla k\ nove Dsgnirr*.-* Karla Habebarlko^a in je Ut'ioj saorilm potrebne k«*akr v Bernu. $vieflrska vlala pe j^ ormjila na op3min. ki *ra je p<^e!«!* Karlu, d«- hrer pro'lnar,nemila no w.e nik-*\mor iz £vi-ee, v kaj j© obve^^n. Kirl je ponovil flvojo obveznost ali (!ržal ni svojo bo Beđ<*. Pred KarloTim befr?m iz ft"ira jo T>oslala italiJAnnka vlada v "Ruđimp^-što, zastavnikom ve!ik^ in mal^ antnnto uradno izjavo, ki ?e izreka proti vsa-kemu r?p*inj© z\ Jusroslavijo in C*vkoslovasko. Korak Italije napr&m državam malo ar.tante le imel sa uppoh, da s?d vl-^le v Fratri, Beogradu in Euk-.iro5ti t?.fcoj brroj^vi-1* v Rim, dA lx>do r ?talnotn -stlkn r ita-lijart*ko vlndo plfHir> v?f»h orirod^b, ki bi jih pihiacija zahtevala. Pašićev na-mestnik je pportčil Om^ulti. dn fle p> polnoma strinj* z itnlijAn^kim sf.ili-Ji^em in izraza «olii"ri7iost za vdbil vo€«ti, ki so po Sirile plnde Franoij^. da pospoštn* Karlov poikns. FrRnoncka vl.?da r.rrla^ svojo pridru-ženio k temeljni točki proti habsburški roetavrariji. knjti n^povrnitč»v ITabs->»nrjrov tv>vi podl.">.crr> ^^- ?knnno r.n-tantno politiko v Drijemu in v Srednji Evropi. MADŽARSKA KMETTTSKV STRANKA ZA ODSTAV1TEV KARLA. — B«d»mr>cš*JU ?6. oktobra. (Iz\'.) Vodstvo madžarske kmet'jske stranke je ^prejeVo raz\*oi ćojjodkov in internacijo Karl^ 7. veHk'm rndovrlistv. m tia »nante. Minister Sraho je izjavil, da kmet!j«ka stranka it«#>dl 7J»btevl ve^ko antante »lede odsiavltvc Karla Hnbs-bunsai. Kmetijska stranka bo zahtcval.i, da se Karl slovesno odrcCo madžarske-mu prestolu. SVICA IZ2ENE KARLOVO 5PREMSTVO. — d Bern. 25. oktobra. Zveznl svet Je danes fldenil f^cnatl vs« spreunstvo Karla Habsburškega, vStevll vst člane te rodbine, v kolikor nišo neobhodno potrebni zi oskrbnvanje otrok, ki šo ostanclo v StIcI. Sezntm ir«:nanih oscb ^e razmasi jutri. — d Bern, 25, okt. ftvirarskt rvwni svoi je »klenil Iz^rnati r^*lo b«?bo aprem-atva bivžega kralja Karla: Nadvojvodo M a k s a, škofa dr. S e i d 1 a , vrhovnoga komomika grofa Ledonh'ow ikega, krilnega pobočnika vion Schonto, stotnikn Bergmanna in Boprog-o, generalnoga ravnatelja von Steinerja in eoprogo, Rt>«po von BorowietenTJevo roj. grofioo SchCnbornoTO, bart>na H y e J a in legacijakega sretnika, von Glatka. ODOBRENI VOJNI KREDITI. — d Beograd, 25. ostobra Na podlaci vladnega sklepa ie imel go» spodarsko finančni komite mini* atrov sejo ▼ kabinetu finančneca ministrstva, n« kateri se ie razprav* ljalo o izrednih vojnih kreditih, ka* tere ie zahteval vojni minister ce* nera! Zečević za opremo in vzdrže« vanie mobiliziranih čet. Ministr^ki komite je uaotovil, da so zahtevani krediti neobhodni ter ic skleniL da se x neznatniml teprenvembami odobre. V tem smislu je minlstfVd komite predlo/il ministrskemu sv^ tu po ročilo. PONESREČENA MOBTLIZACL. JA V ALBANIJL — Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Iz Prizror.a "avl ajo, da ie v Albani* ji od tiranske vlade oćrciena mo bilizacija mrskih v >taro«ti od 1S—• 35 leta slabo uspela. MobilizaciisJce* mu pozivu se ie oczvalo s;imo 10 tisoc mo/. \7s!cu Ijlj. je tiranska vlada odredila splc^no mobili/aciiC brez razlike starosti. ŠESTA NFJC PASTČ . TORRrTTA' ALBANCEM NELJUB. ~ neosrrc:!. 26. o!ct->bra. (TzO Iz Tirane javliaio. c!a ie tiranski vladi napovednni scstunck rred PašiOcni in Torrctto nepri:'.Mcn. ker se boji, (W : o dosrže n^i tem šestaru ku za Albanijo nci>ovolicn spora* z'!m. PRED 2ELEZXIC.5R3^O STAV, KO? — Beograd, 26. oktobra. (Iz^nfi no) Ministrstvo saobmčaia ie spto# jelo od strani /eicznicurske oruanii zatije obsirno spomenico, v katen orranizacija rrotc: tira DiOti uvedb: slu/bene pragmatike, ki ic bila iz» delena brez njene Z\ se:'cio van i a. Spomenica zahteva spremembo^žo* iezničar^ke pragmatike. Ori2aniza> čija svari ministrstvo r>r?đ sankcl« ioniraniem, dorclin-'e^-i nacrta pragmatike ter C'czi 5 po^'ccMcami UKINJEN ^I.ETM^l.'l P^OMEI PROTI MAD2A 1SKI. — B-?oxr-d, 2ft. oktobri. Vuv> Kakf)f znano ie bil ni ndreubo virile ukirvjen tako| cov>drim radni!h d■jgoJknv na M jd^jrskem želczniJkl rrorret Ob'a^iveno »e ukinien proiTiet ra trcTi i::h'.»đ:"*r; i- *':.*r prcKo K»-toribe, GjckcnjeU »n Subotlce. ?implon-Oricnt-fipress cdlni pac!ra nrcko Suboti^ :".r"o rr?'<\ VELIK PO2AR NA CEOGRAD^KCM KOJ Lonvopu. — Ber:s:rad, 25. oktobrm. (Uv.) Včeraf v ponecieljtk ob 10. zveČer ia r.cnadcuna ns>:al v ctntralnem $k adibču £elczn<£kt D-.jstaje velik rofar. Po^ar $c jo i *so na-gV.zo širil in je objcl tuđi fcarako ra dvornl vlak. Vse garniture d\\>rncšJ vlaka «o M pravopisno re^Hl. dar;lne straf.Cs mcsčan* stvo, vojas-?ev!ć DoroOal o vrrckih ro?ara na beogradski želc^nisM posta]!. f'Inl^ttr sarbm'?1« V --m >vič i4 namsnil da Je vellM požar rh »>f>stajl po«! vzroiMl tri mMik»no d!nar«ev ?kodc * MAD?AP55Kf! TOI P?7 VAPADAJO AVSTRIJSKE POSTOJANKE. ! —đ DunaJ, 26. oktobra. Listi noro-č?.]to nai nedelio v Ki^enstriru (Vasvariu) in od-vcdlo več oseb. Ziradi rrnzilnc^a nn-stopanja toln je mnogo oscb pobegnila iz Eiscn5tn.dta. —d Buđimoe^t«. 25. oktebra. Po» razprsitvi vstaiUcih čet «ta rolkovnik Lehar In rr^i^r Osztenburs: Dobe^iilUt v civi'n! oblekl. ____________ * Borze. PAMKA NA DUNAJSKI BORZL — DunaJ, 26. oktobra. (Izv.) Karlov pn$ na Mad/arskem je povzročll prve un' vsleđ nejotovostl po'ožaja popolno neorientira-nost borze. Prve vc«tl o ponesrečenem ksrlistlčnem miču In zajetju Karla so dvlf-nila utje valute v visino. Horza Se ni dosl«| beležila take enorrr.no visine L:}ih valu^ Bila je valutna hausse! — Trst, 25. oktobra. London 100.50. Za-creb 8.75. Berlin 15.60. ParLz 1K5.50, CurOl 467.—, New York 25.45. — Duntj. 25. oktobra, Zticreb 1260.-^ Pariz 270.--, C:irih 690.—, Lond n 14.500» Berlin 2.280.—. Praga 3.S00.—. Milan 143.—^ New York 3.740.-^ — Budlmpeita, 25. oktobra. Zagrttf 245,-> Dunaj 21.—. Pra*a 78a—, Curili 139.59. — Berlin. 25. oktobra, Zagreb 64Jt, Praea 169.50. Ctirlh 30 25. briiitoetie uestl. — ćevljarska zadrug* ta Ulubljano li okolico vahi 22 člane na sestanek, kl a« vrši v Cetrtek, 27. t m. tf>čno ♦ b < zvtčef pri g. Mraku, Rimska česta 4. Poroča'o s# bo o mezdnein ilbanju dcUvcev, zato ftt gotovo udeleiite vsi! Olavttl urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podiiaj« / . stran. 4. .SLuvciMsisj NAKOU-, duc 27. oktobra iszi. *tev. 242. Stran i ražo! strofi za oUivaele tori! in lesa Ođon Ko::i*yf trgovina orodja in tehn. potrebščin, Ljubljana Kolodvorska ul. 37. 7507 Gonllnl jermeni \z velb'oćove dlake za takojšnjo dobavo. Ođon Hoatny, trgovina orodja in tehn. potrebščin, Ljubljana, Kolodvors'a ul. 37. 73S3 ?^*r Kot kompanjon s kapitalom ~Wi 500.000 kron Želi vstopiti trgovec k dobro idoči trgovini ali pri kakem dobro vpeljanem industrijskem podjetju. — Cenjene ponudbe je vposlati pod „Kapital/7539" do 31. oktobra na uprav. Slov. Naroda. 7539 eJS? f ET W% TT** Lasici *sđelki cl] v *žh bar»% ww ŽisiEEiHa a ft?n%i -', lakcv in staklar- družba i o- x. preje skesn Me ja. Velik? z loga lie- Brate Iheri i, M„ & Co *&\ ^J^aS Ljefrljana, Mikloftičeva c. 4. stnih čoplčev,vseh potrebičin nasproti hotela „UNION". za s!i!iar{o in pldskarie- V sobofo 29. t. m. ob i. pop. se vrsi prostovoljna dražba posestva vi. št. 270 k. o. Ribnica. Proda se na licu mesta hisa Št. 107 na Mlaki pri Ribnici, pred par leti zidana s hlevom in skednjem. Pri hiši je vrt, njiva in gozd. Posestvo je pripravno 7a obrtnika. Izklicna cena je 78.530 K. Dražbeni pokoji so na vpo-gled pri sodišCu v Ribn:ci ter v pisarni odvetnika dr. Jcsžsi-Klepca, Jsnes Trf'nova cl. 3. 7693 i \JLju j PlOuIlI SdiOil IZ5Đ __—_ „ , idovska ul. 3« ! | Ima y zalogi fine in na]oove]So oblike ter kfačaae i jl§jjpbuke in čep8cs | ) »pa I od K 250-— naprej. I «»* I j \L*" Po5ta?il31« ssrsisniaio. ŽalnI SloSoli f tdn»zaioii. 1*3" I , I Zahvala. j^B J I Za mnogobrojne izraze sočutja ob smrti naše ] 1 nepozabne matere in tašče i I Darije Volfmann i k* i | se vsem iskreno zahvaljujemo. Presrčna hvala tuđi j I darovalcem cvetlic in vsem onim, ki so drago pokoj- j 1 nico spremili na njeni zadnji poti. I Ljubljana, 25. oktobra 1921. j S Žalnjoči ostali. | f_______________ i ■ett*l p«frttal mrt. Josipina LIpoTŽ, naznanja v tvojem, ter v Imenu vsch sorodnikov pretresujočo vest, da je njen srčnolj ubijeni, nepozabni mož, ozir. brat in stric, gospod Fran Lipouž mlzarskl mojater po kratki mučni bolezni, previđen s sv. zakrament! za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 27. t m. ob 4. uri popoldne iz hile žalosti Gosposka uL 10, na pokopa-lišće k ^.v. Križu. V Ljubljani, dne 26. oktobra 1921. ■tstal ffnM ■*»•* » IJ"WJtif, Potrti nefzmerne žalosti naznanjamo vsem sorođnflcom, prijateljem In znancem, da je naš srčnoljubljenl soprog, ozir. oče, stric, svak in bratranec, gospod Anton Kunei danes po dolgl mučni boleiai, previđen s tolailii sv. vere mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dne 28. oktobra ti ob 2. popoldne iz hiie žalosti Mestni trg Stev. 11. na poko-paliič« k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. oktobra 1921. i Marija Kunej, soproga, Olga Beroe, JUtajala Lokar, i Vladimir, otroci, Mataj Berce, revident drZ. 2el.» Eaill t Loker, učitelj, zeta, Rudolfy Htnrikf Alma Barea, j CAaltraud Lokar, vnuka in vnukinji. | Ribie olje pristno medicinsko je sveie došlo m se dobi na drobno in debelo. Drogerija A. Kane, Ljubljana, Židovska ul. i. aptdloilaka firma Ludovlk Se var, vd. na Ralceku izvršuje točno in najhit-reje vse v to stroko snadmoče po^t«* tud« oorinjenft. 2535 Sveze bater! e fn karbidne s^etlljlse nrlporo^a ign. Vofe, Ljubljana, Sorc;mejo. «s» Pozor, trgovci s h!odu!ii! Vsakovrstne klobuke od 160 K «prej "nam v vH:kt zalotj?; tud; leoe velourne klobuke. Praii'e Cersr, tcvsrsar v Siobn, poiU Domisle. Tcvami je odda'jena 7 minut od postaje Dom2ale Cene primerno nizke, postreib.i točna V popravilo se sprejemao pri Kovače-vlč I Tišan, Pre'ernova ulici 5 na dvo-r i ču desn , vsak'i sredo, ravno tako se oddajajo samo vsako sredo. SliDiTavETii". Vsled uradnega dovoljenja se vrši v pefal; đae 28. oktobra 1921 Cb pci 3 popoldoe v pisarni notarja Galieta v Ljubljani pro-stovolSna Jarna đr&iba raznih dragooenostl, zlasti zlatih ur, verižic, uhanov, prstanov, sre-brnega jedilnega orodja in drugih stvari. 7678 goveje soljenc so na prodaj* Ponudbe na Tovsrne konzerv in mesnih Izđelliov d- z o- z-Vrbnika, Jugosisvlia- 7690 r--------------------------------------------------------- Večjo množinu VJH0UCD3 Cglja I in i nukouBoo lesa ! kupi Gradivo, Zagreb, So-! govićeva ul- 3. 7691 kamenja v platno mebanlčna vrvarna, terSlnlca in predllnlcs ^lnton Sinkovcc, Srani - Orosnplje. Prva fngoslov. barvarlla, hnaartiro fa strofaralca PETER SEMKO, Giince 230 Ljubljana. — Sprejeroa lisice ko2r v barvo, kakor vsa v to strok-j spada OČa dela. Dflo pfevzerram v trgovini ----- čevljev erađiščo št, IO« ----- Iščem hiše, vile, zemljišča v Ljubljani. Ponudbe ua poštni prcdal 147 Ljubljana. 7410 Pozor gostifničarif9 Prodam vtč o rrnožino novih gostiiniških sto' Ko nad po K 65 —. Drsgotln Pt'C Kolodvorska ulica St. 18 7'5 Prtine "o*e !n rabljeaa vreče (djaM v vsakl množinf po naj.-.ižji ceni , ■ FB. 8IBC, K* *"* v &oL %A ter rre tuo ^** lS cc!e!c Prc~lm se jl-pska ?3rr!! ri, kuhinjski o ravs 3 peči iz lite^i žve .i, plinov !est»inec, podobe, pIoČeviTst uiriva^r'k, o^srr y .soia za rc'rolcj, *tojala za s ;e ?fc-Ulerrce in dru^f* M^ne stva.i. V-lva-jeor ev trg 7f II. levo (1 3} n,i -oti Krf/lcvnji ,-f c-rkve. '7f8 vtakovrstni itroji in osodje tud f.t lablcni za meha'nlčn'i stroi.o Ovalni, p:sa!ni in ra»ni strojf, dvoVolesa. F. Bat!e!v Iftsblfsits, Z70^?r-ska ulica if. I. 7:^85 Havnafefi za tovarno lesnih izdelkov, rneril in zabojev se »prefmo fo^©?» Lcsni strokovnjaki imajo pred nost. Ponudbe na pvitni prcdal 04, LJabSjaaa, glavna posta. 7694 s^ro fpcccri'^^'O oiravo. Poiudhe pod .Š|3eccrij3 7679« na upravo Slov. Nar. Sprsime ss več čew^jars!tfh pomoćnikov in šteparca. (Jgia.i se v Tib.nij:h 1! i.oke 176.____________7*92 mm • ?• tflkoi c * »no (s pr.ik*n ima pr.v1- nrst) rf * • Vratnik, trgovina / c.v anteri' •» im b as;oii», Lj ,b h"if ■V'ss F ii -r t se nes Si^r 'essms C"'i''-es wit r.- • ••■-rt. Intervi'-vvs. Mo d»ys. Wfdms ny» ■ -c F idas 5 Oo 6 o'c!nW :jMin^[»kfl • 25 ^ < 7n^3 S> aukcije iš e rrlad :. ■!< p>( i\ nr mfin n!'č iJi*nt.db- : * .'"ropost 7701 • na jrnvn S ov. .' ' 77"\ "Po 'M se proifn V d bo f .in cn r^.p-* v<7. za branj - - ■». Pci/ve «e pri A'»nji Kozi er. br»- tvka Ma t -o a cesta, nasproti K -!in- r t«v.'iTi' nH'ifl ^ 76 1 -f i"a • 5^'i p 5ar;'; < h pos'ov, Išće ^lužteno mesto. P^n.ulbc i od ,!ituriena 7C87" n* upravo Slo/. Nar. ____'________76 7 _____ n P':7:'*tvo *;t j .? tvd i Ivan An« dlovlc, n}.Tarit»o, L'uhljan.T, losprsTJctska c«sta 13, ^oll« xci, p^r'lćJG w:a^3 3fi. 75'- Parketne dsščice z slav ncke5?a hrasta dobav'ja v vsak mrožin: in pfk'ida na c^neje *;;,'♦ Jos. a. Pu& Te5v3M L;nblj"?, Oradai^s olica It, 22. 5. F. totei tglaJna'c; glnairjev v L-ablurt W^UO79 12. liTr'nJ^n ngla:eT»n*a ter popravila pla-sofirjev in harnonrcT speci,elao strftkof* oo* tečno in etno Hfessčna s«ba pTTiZi.T ali m■■fclovana, so i*čo 73 c-o r.U dve osebi. P^> udb* po.l .T.ikoi 1, 76! I* na upravo S1ov. Nr.roda 7t U M^sečno sobo .'će trgovce rrjt: d hrcmi: p!:Kli u. Po-i'dbef Trgvvec, poštni pred.il 124, Lf"b- Ijan«. " ____ __7t 5§ Tnij: iTsiSe izSslala ;o prodala n.i d-hc'o in drobr.o m2 po K 3.50 pri r'j-h n.^"r>Tiljh 7n• en p••? '^t. Sffi'-cr Anton. !. nb;;sr.i, Jerar>«vi ni. 13 Trnove, kSadššče ' sT^di'ii mes'.i s- v23'ne lakoj v rta-jem. Pon-id^e roj .SkladiSie 7ri». ' r>j upravo Slov \io.1i, 7f>>2 Proda £>3 H-bro < li an;c "i, V'.-l;Ui 2 'czna fef, V. :;iv.i i.ei 1 », I. n.idsr. 7 w» !ii |ifi3 in siara'; • e »nre»rna dijak. Nnsljv pove nnr. S:*ođ?a3a 7670c r.i upiavi-*tvo Slov. Naroda. 7h7tJ Eezanje drv 7. motor; o žr>i*o ter do'ravo drv, v^.iko ^-no.'.ino dost.iv''-no p.t dom, prrori-'.i L11-.I. lUrif«, AMc jfi-a cflit« lftf (TrBT.;:!?V» !»o$ta'2 I*. Pst-s ctrVsvJ. ^fj-J ?: vcč'c*no prakso, vc'č Vi3':c^a, v o:.t s^S'ii cče^i df!.it !?!e zs "f!:o1i;e let j slulhe Puniiir.tf pod „O c>1' r.^ upra\o S! >v. Naroda. 76-I mebiovana se c*rf..^ ..leTiu ko pojj (:r drž. a i p iv. tuatlni ;u) v srrd «:i: mesta, s rosebr>'m ^ hodom m ekk'rt*no ra?svet!javv3. Fooucibe pod .Lepa tr-!)« 123—768 *• do 28. t. m. na upravo S . Naroda. 76 i bbb^bbb ^bv bbV BaBa bbV aaa aaaf ■■■ aaV bbm bbV ■■■ sVC ssw a^S b^bt P^H ^^B aac 4 DP^^^ i*" • * £■ " f"^ 5r L. » £ al Hir Podpisani konzorcij je skleml ustanoviti đelniško družbo xa «?»»r?««ffl©!Io vodne sile reke Krke. V kratkem bode dogotovljena prva centrala v Zs?jacut ki bo prcskrbovala z električnim tekom še tokom tekočejra leta velik kos Doler;:skc, kakor Krko, Stično, Št. Vid pri Stični, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje. Škofljico, Dobrepolje itd. V slučaju večje uporabe elcktričnega toka je na Krki še več za eksploatacijo zelo pripravnih mest. Delniški kapital družbe bode znašal K 6,000.000"— ki se sme zvišati s skle-pom občnega zbora na K 10,000.000*—. Kapital bode razdcljen na 75CO delnic po nominale Din. 200. — K 800.— Vsled tega se daje na javno subskripcijo omenjeno število de'nfc po nominalni ceni. Za stroške emisije in kolek pa je plačati za vsako delnico še Din. 20. — K 80.—. Na subskribirane delnice odpadajoči znesek je vplačati takoj ob prijavi. Subskripcija se bode vrssfa nil ilnp 11 nkfnhrR rin 11 iupiite 11 UU Ililb U. UiUUlJIU UU U. ilUlčiillilli 1.1. pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani ter njeni podružnici v Novem. mestu, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter Hranilnici in posojilnici v Višnji £ori. Delnice bodo deležne Cistcga dobička izza 1. januarja 1922 ter bodo opremljene s kuponom za I. 1922. O subskribiranih delnicah in o vplačilu se bodo dajala prijavnikom posebna potrdila. O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo, kadar bode prijava končana, nakar dobe začasno potrdilo o dodeljenih jim dclnicah proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah, odnosno vrnitev vplačanega zneska, kar bode preselio nrcdp'sano visočino. Originalne delnice prejmejo podpisovatelji proti začasnemu potrdilu, kakor hitro bodo dotiskane. Konzorcij „Elektrame Zagrac« v uišnj! gori. ■ihael Omahen, Henrik Lo'ue, Ivan Končina, Ivan $ieh9 Milan Končina, Martin UH«nič, Anton Roje)C9 Franc KašČTth. Josip Javornik, LastninA in tisk »Narodno tiskanK* . Za inseratni del odftovorcn Valentin Kopitar.