N AŠ  A
SKUPNOST
IZDAJA ZA SLOVEMJO LETO III                   ŠTEV. 16
BEOGRAD
18. avgusta 1957
Izhaja   dvakrat   meseono, vsako  drugo nedeljo
Cena 10 dinarjev Letna naročniiia 250 din
GLiSILO PBEOSEDSTVA ZVEZNEGA ODBOEfl SOCUUJSTICNE ZVEZE OELOVNEGI UUDSTVfl JUGOSLAVUE
VOLITVE LJUDSKIH ODBOROV
ODGOVORI TOVARIŠA VELJKA ZEKOVICA NA VPRAŠANJA »NASE SKUPNOSTI«
iVaia javnost je ze obveščena, da se pripraoljajo novi predpisi o pristojnosti Ijudskih odbo-rov, hi bodo pomenili nadaljnju učorstitev poloiaja občine m njeno krepiteo kot osnovne enote d našem komunalnem sistemu. Tudi oolitve Ijudskih odbornikoo občin in okrajeD so neposredno pred nami. V zvezi s temi pomembnimi nalogami, ki so pred organi oblasti in družbeno političnimi organizacijami, se je naš urednik obrnil na tonariša Veljka Zekooiča, sekretarja zveznega izors-nega soeta, in ga zaprosil, da odgooori na nekatera aktualna oprašanja s tega področja.
VPRASANJE: KAKSNE SO OSNOVNE SPREMEMBE IN DOPOL-NITVE SPLOSNEGA ZAKONA O UREDITVI OBCIN IN OKRAJEV IN NA KAKŠNI OSNOVI SE PRIPRAVLJAJO NOVI PREDPISI O PRISTOJ-NOSTI LJUDSKIH ODBOROV?
ODGOVOR:Z zakonom o spre-memi>ah in dopolnitvah splošuega za-kona o -ureditvi občin in okrajev so bile napravljene važne spremembe v <losedanjem volilnern sisteruu za Ijud-ske odbore. Spremernbe splošnega zna-čaja so dvojne: uvedba zborov proiz-vajalcev v vseh občinah in uvedba 'delegatskega načela za volitve odbor-nikov v okrajni svet in zbor proizva-jalcev okrajnih ljudskih odborov.
V dvoletnem razdobju od uveljavi-tve zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov so občin&ki ljudski odbori, posebno bolj razvitih občin, dosegli znaten napretlek, okre-pili so se in z uspehorii opravljali svoje funkcije in naloge. Slabše raz-vite občine pa so imele precej težav prav zaradi šibke gospodarske osnove.
Že sedanji sorazmerno šibki obseg pristojnosti Ijudskili odborov na pod-ročju gospodarstva je veleval, da se organizirajo zbori proizvajalcev. Ob-činski ljudski odbori ne bi mogli po uveljavitvi uredbe o razdelitvi skup-« nega dohodka gospodarskih organiza-cij in po uveljavitvi drugih gospodar-skih predpisov, ki so pomenili znatno funkcionalno krepitev osnovne po-li-tično teritorialne enote, popolnoma opraviti svojih nalog brez uvedbe zoorov proizvajalcev. Po drugi strani pa so dosedanje izkušnje v izvajanju zakoDa o pristojnosti občinskih in okrajnih Ijudskih odborov pokazale. da je za uresnieitev funkci.j, ki so z zakonom določene občinam, nujno razširiti njihovo pristojnost. Potreba po tem izha.ja tuoi iz dejstva. da so tili z zakonom o ureditvj občin in okrajev, ki ga je zvezna Ijudska skupščina sprejela v začetku julija letos, kot novost uVedeni zbori proiz-
vajalcev v občinah, s čimer je omo-gočeno še nadaljnje prenašanje po-slov z gospodarskega področja na ob-činske ljudske odbore. Poudariti je treba, da podajajo določbe tega za-kona tudi osnovo za odpravo okrajev v Črni gori. Znatna razširitev pristoj-nasti občinskih Ijudskih odLorov je bila poprejšnji pogo.j za to. Dejstvo, da so bili okraji v Crni gori v raz-merju do okrajev v drugih republi-kah bolj sibke gospodarske skupnosti, da so imeli v svoji sestavi tri do štiri občine, od katerih je bila (razen mest-nib"občin na sedežib okrajev, ki so po svojem obsegu opravljale 75 do 80 odstotkov vseh poslov v okraju) ve-čina nerazvita. da okrajni odbar torej v bistvu ni mogel imeti tiste koordi-nacijske iunkcije, ki jo mora dejan-sko opravljati — govori o nujnosti odprave okrajev v Crni gori. Sicer pa je sodelovanje občin v te.j repur bliki nujno ne samo pri organiziranju
skupnih služb, ki jih novi predpisi tudi določajo, temveč tudi v posamez-nih gospodarskih in drugih vpraša-njih, na primer v vprašanju turizma v primorskih občinan in podobflo.
Uvedba delegatskega sistema za vo-litve okrajnih Ijudskih odborov ka-kor tudi novi predpisi, s katerimi bo regulirana pristojnost občinskih ljud-skih odborov, karakterizira važno.fa-zo v razvoju našega komunalnega si-stetna. Karakterizira jo nadaljnja učvrstitev položaja občine in razširi-tev njenih pravic, s eimer ustvarjaino ugodnejše pogoje za dosledno uresni-čenje vloge občine kot osnovne enote našega komunalnega sistema.
Vzrok, da niso dobile občine teh pravic že prej — razea mestne — tiči predvsem v znatnih razlikah občin glede velikosti njibovega področja, števila prebivalcev, ekonomske razvi-tosti, organizacijske urejenosti itd. Doslej izvršene spremerabe v politič-no teritorialni razdelitvi Ijudskih re-publik pa so dovedle do odprave majhnih občin tako, da jih danes imamo  le  kot  izjemno   rešitev.