189. številka. Ljubljana, vtorek 19. avgusta. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. lahaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter ve^ja po polti prcjeinan, za avatro-ogerske dežela za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold t ■a oetrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 g<»id., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za meseo, 30 kr. za detrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana eena in sicer: Za LJubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti preieman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrato 6 kr. de ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. do se dvakrat in 4 kr. de se ti i- ali vedkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Dredniitvo je v Ljub J in i na celovški cuati v Tavčarjovi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. P. n. naročnike, kateri so z naročnino na dolgu, opominjamo, naj takoj pošljejo zaostale zneske. Opravništvo ..Slov. Naroda". Volilni shod na Blanci pri Sevnici 17. avgusta. K volilnemu shodu na Blanco je prišlo nad 100 kmetskih in gospodskih mož iz sev-niškcga in breškcga okraja. Predsedoval je g. Len če k, veliki posestnik na Blanci. Govorili so g. T a n š e k iz Brežic, Dr. V o-h njak, kaplan Tompak il Sevnice, Dr. Srnec iz Brežic in Dr. Zarnik. Sevniški kaplan Tompak je k shodu, kateri .je bil javen na g. Lenčckovem vrtu, tedaj vsakemu pristopen, prignal od Graške gore, kjer je on tisti dan žegnanje obhajal, kakih 20 ljudi, cekmojštre, mežnarje, kajžarjo in hlapce, ki niti volilno pravice nemajo na pol vinjenih, da bi zborovanje motili in škandal delali. Plačal je v ta namen tej dihali vina in piva in najhujšim kričačem celo denarje daval (po 50 soldov). Debata je res bila živahna, a izid popolnem povoljen za narodno - liberalno stranko. G. Lenček da naposled na glasovanje kandidaturo dr. Vošnjaka in kanonika Ko-sarja. Za Kosa rja se ni j ena roka ni j vzdignila, niti nij eden glas slišal. G. dr. Vošnjakova kandidatura na podlagi narodnega programa je bila z veliko veČino sprejeta. Obširneji popis tega volilnega shoda, pri katerem so klerikalci vse sile napeli, in uporabili svoje navadno orožje : laži, hujskanje, Meta Holdenis. (Koman, francoski spisal Viktor Clicrbullea.) Poslovenil D a v. II ost ni k. Tretji del. VI. (2J>. nadaljevanj o.) Od doline, ki me je domislila na Pous-siua, do abretske vasi, kjer smo se vstavili, da bi zajutrkovali, imel sem menj zabave, in zagotoviti vas morem, da pot, ki smo jo storili, nema enake. Sla je skozi alejo iz sadnega drevja, uajkrasnejšo, najčarovnejšo, pokrito s tako volno travo, da sem si želel biti janeOj da bi jo jedel; drevje, ki je bilo lepo v vrstah, med kojimi je bila naša pot, segalo jo čez cesto, ter so nam upogibalo bogato obloženo nad glavo. Gospoda Mau-serre smo došli še le v Abrctu; vozil je kakor veter, kajti purani ga nijso motili. surovost in hinavščino, prinesemo v prihodnjem listu. Francosko namerava ob tem času stopiti preko novega praga v novo, ali bolje prestaro pol ožje. Ker se je orleanska rodovina s starejšo bur-bonsko zediuila in Burbonca grofa Ckam-borda priznala za edinega naslednika na praznem kraljevskem stolu, bliža se čas ponovijo nju monarhije na Francoskem. Kleče plazarji vsega reakcijonarnega sveta se tega vesele. Grof Chambord bode , če premaga republikanizem, nazaj posegel v času, in na-vezaje na dobo pred veliko francosko revolucijo, ki je narode rešila in svobodo v Evropi obudila, nadaljeval bo vladanje onih francoskih kraljev iz bnrbonske rodovine, ki so sicer javno molitvarili, ali pri tem ljudstvo grdo drli , samopašno zapravljali državno premoženje z malopridnimi ženskami in sleparji, — kraljev, ki so v zgodovini pustili kot sled za soboj umazano korupcijo iu gnoj nezaslišanega pohujšcvauja. Tudi grof Chambord je tercijal, on škili od nekdaj najprej v Kiiii, in to je nekim dovolj, da bi ga radi posadili na prestol, ki ga varuje zdaj še svobodna boginja republike in narodove samoodločbe. — Sicer res Burbonec še nij zašel prestola „svojih očetov". Se mu bodo prej z vsemi silami pot do prestola zastavila mogočna republikanska manjšina v narodni skupščini, mala peščica Bonapartovcev bode z vsemi svojimi zarotniškimi pripomočki proti njemu delovala; narod po Francoskem se po večjem odločno izjavlja osobito po mestih za republiko j celo Mac-Mahonaje malo sram, da bi vlast, katero ima kot načelnik vlade, izdal Pa je tudi vodil breaka slabočud človek, ki bi bil valjda rad še tri iskre konje, da bi še bolj hitel. Vi bi mi ne verjeli, da si je bil gospod Mauscrre po okoliščinah malo podoben. Bila sta v njem dva človeka, kojih eden si je znal zapovedovati, drugi pa čisto nič. V D razdanili je bil imel opravek z bodečo stvarjo, in videl sem ga, kako ji je protistavljal neobčutljiv in priprost obraz; — kar pa je imel paziti le na samega sebe, nij bc znal več hliniti, nevolja se mu je pokazala na obrazu, da jo je vsak lahko bral kano i/, odprte knjige. Bil je teman celo jutro, kakor duri ka kega zapora. Po odhodu od mize dobi povračilo. Bila je na vrtu gostilničnem tarča. Gospod Mauscrre izterja gospoda d Arci, ter zadene potem trikrat zapored središče. Gledalci počno ploskati, biser vseh guvernant pa vsklikuc: — Povejte nam dakle, gospod, enkrat za vselej, katerega talenta nemate vi! — Gospod d' Arci ustreli prvič Burboncem, za to oporeka vsem prefektom v posebnem okrožnem pismu, da nij v nobeni zvezi z novo „fuzijo". Ali, zedinjeni legitimisti in Orlcanci imajo večino v vcrzajlski narodni skupščini, zato je na Francoskem monarhija hitro mogoča, da celo verjetna. Kakor vso svobodomiselno slovansko novinarstvo, češko v prvi vrsti, menimo i mi, da bode ta sprememba na Francoskem imela za svobodo evropsko jako škodljive nasledke. Posebno če se pričakovanje jezuitov, da bodo Burbonci pomagali narodno zcdiujcno Italijo razbijati, da papežu dajo nepotrebno mu posvetno ozemlje nazaj, utegne priti do velikih homatij. Za to, in ker smo prepričani, da bi republika osobito na slovanski iztok človeč-neje uplivala in sploh v Evropi že s svojo moralno močjo podirala prusko geslo: „moč gre pred pravico," — je naravno, da so vso naše simpatije na strani republikancev. — Ali, če Burbonci ipak do moči pridejo, kar nij rieverjetno, nastane vprašanje , kak vpliv bode ta čin imel v veliki evropski politiki, ki tudi nas Slovane in nas Slovence zadevlje. Če tu abstrahiramo od stališča svobode, — nam nasledki burbonske restavracije tudi nijso škodljivi. Zakaj ? Burboncev se najbolj boje P rusi, ka teri svoje poželjivo oko obračajo po naših deželah, da bi jih državno in narodno požrli ; še bolj se jih boje naši prusaki, ki imajo nalog Cislejtanijo preparirati za prusko invazijo. Zato ne poudarjajo tolikanj nevarnosti, katera evropski svobodi od vpliva te restavracije grozi, nego tem bolj samo to, da so in bodo Burbonci največji sovražniki Nemčijo ali Prusije. Na Francoskem so sicer vsi življi republikanski, bonopartovski in bur-bonski, vsi so sovražniki našega sovražnika v prvi krog, pa prekolne pištolo; vstreli vdrugič, pa ravno tako nesrečno. Zaveže se, da se ne gane z vrta, dokler ne bo imel središča, pa zagleda, da se je njegov tast izgubil, ne da bi ga čakal. Vse gre k vozovom. — Ravno o pravem času ste so došli, dejc mu gospa Mauscrre-ova; — potem resnejša: — gospod Mauscrre se pritožuje, da imate slabo navado, nagajati gospi ci lloldenisovej; ko bi to dolgo trajalo, moglo bi bivati na kvar duhu njene gojcukc. . . Mi smo jako srečni, da je guvernanta dobila tako absolutuo gospodarstvo nad našo ncpodučljivo neporednico! — On se začne zaničljivo smehljati, jaz ga dregnem v roko, da jo opustil odgovor. Po odhodu iz Abreta smo šli dobro uro po precejšnjem klanci; ko pridemo do vrha, pustimo veliko cesto ter gremo po stranskej poti, ki pripelje v kakih pet in dvajsetih minutah v vas Paladru, ki jo malo korakov od jezera, na podnožji cerkvice, ki je zidaua Prosa, vsi mislijo na to, kako se maščevati za nesreče, ki so jim Nemci zadali 1870 in 71. Ali to je pa tndi res , da najljutejši so Burbonci. Če bo mogoče, da se oni učvrste, posebno če se svojih bedastih nameravanj na Kim otresejo in odreko, — Prusija tudi ne bode imela proste roke odebeliti se s Cislejtanijo. Ker je prva točka in najvišji nalog naše politike, da ohranimo svoj narod Slovanstvu, da ga rešimo pred pruskim žrelom, pred narodno smrtjo, — naravno, da se nam pri tem stanji stvari nij treba ešofirati ali bati. Če začasno do svobode ne pridemo, če začasno politično svobodo izgubimo, pribojevati jo moremo kasneje j a narodnost enkrat izgubljena, izgubljena je na veke. Politični razgled. rVotrunJe dežele. V LJubljani 1«. avgusta. O ustavovrvvih piše nek dopisnik „A. Allg. Ztg." oČitaje jim, da so ali pre-strahopetni in boječi ali pa prav slabo zanje stoji, ker zmirom s skrbjo nadlego vaj o vlado, naj ona dela in skrbi za ustavoverni izid volitev! Poljska „Gazeta Narodova" pripoveduje, da vlada namerava tudi »'tt^/nistili vse rtoiclne «boi'<> cislojtanske. Vlada bi namreč tudi v nekterih deželnih zborih druge ljudi dobila. — Torej bi imeli precej po volitvah v državni zbor, zopet nove volitve v deželni zbor. fmmitii mestni odbor je v sporazum-1 jen ji s štajerskim deželnim odborom prosil pri vladi, naj se vojaki to jesen ne koncentrirajo pri Ptuji, Pruku in drugod koder je bilo namenjeno, zavoljo si reče se kolere. Ta bolezen v cesarski vojski, po Dunaji in na Ogerskem strašno ljudi mori, bolj nego si vladni organi upajo povedati. Cerkveno-narodni sabor A//# Sr» hov bode sklican konec septembra. Kaže se, da je ogerska vlada tudi Srbom nasproti nastopila zakoniti pot ter pustila dozdanje posilovanje. T nanje države. finski general Fadejev je pri naših ustavakih uže davno izgubil zaupanje. Zdaj jih zopet jezi članek v ..Ruskem Miru", v katerem general o Avstriji tako-le piše: Od kar je obiskal car Aleksander Dunaj, ponu ja jo se Avstriji dve eventuvaliteti: ali se okrepi v notranjem, in raste potem tudi njen pomen na vnanje, ali pa ide Avstrija na sedanjem napačnem političnem potu dalje, in potem si pripravlja zapreke v notranjem, ki jej slabe moč, a tudi do osupnenosti tirajo oba severna kabineta. Od krize do krize pride Avstrija končno lahko v sekundarni položaj Turške. .. V tem trenotku je Avstrija proti Ruskej odkritosrčna: bodočnost Avstrije pa je le potem gotova, dali se postavi na tla federalističnega konservatisma: le velika kompaktna federalistična Avstrija more biti Ruski in Nemški odkritosrčen in koristen sosed; da pa se taka Avstrija izobliči, treba da se ministerstvo vzame izmed konservativne opozicije, ne pa iz vrst nemško oblikane manjšine. To so pogoji, ki jih Avstrija mora izpolniti, dali hoče Rusko in Nemško dobiti za odkritosrčna prijatelja. Avstrija pa „mora" nastopiti novi pot kmalu, in sicer še pred potovanjem cesarja Franca Jožefa v Petrograd." M'fun<*i>slnt vlada je dobila poročilo, da so karlisti Bilbao blokirali, zato je stopila v obravnavanje s karlistovskimi poveljniki, da bi se francoski rojaki, ki tam stanujejo, varovali. Mac-Mahon je z okrožnico sporazumel prefekte, da so mu obravnavanja, kar se tiče restavracije monarhije, neznana. V distinguiranih krogih se dvomi, da bi se pridobil grof Chambord za kak program narodne skupščine. Švicarski zavezni svet je izvolil de-želnika Heera in gothardske železnice nadzornika Kollerja za poslanca v švicarsko-italijansko konferencijo, da se naredi kon-trakt o sklepu gothardske železnice pri Chiassu in o utrjenji mednarodnih postaj. Italijo bode pri tej konferenciji zastopal talijanski poslanik v Bernu, senator Mele gari, in poveljnika Biglia in Mella. fmi-šktt vlada se je izrekla proti projektu kontrakta, ki bi se imel skleniti s turško vlado za potlačenje lupežev na obojnih mejah. Helenska okrajna predstopni-štva so dobila iz Aten povelje, naj podpirajo generala Mehemcd-Alija pri preganjanji lupežev. Dopisi. Iz Mlov<»iiJejp» grrmleti 15. avg [Izv. dop.] (Volitev v okrajni odbor Nesreča.) V svojem zadnjem dopisa sem rekel, da bi pri nas narodnjaki v okrajni odbor le lik o večino dobili, a to mi je nek dopisnik „Slov. Gospodarja" skušal ovračati, rekoč, da je le samo nmogoče.u Sedaj po končani volitvi priznava — v baš tistem listu — sam, da bi bili narodnjaki lehko zmagali V Kdo se tedaj po ustih bije? Baš to velja o vsem drugem, pa škoda da bi čas na holmček. Gospa, ker sem videl palod-riško jezero, govorim vam lehko o njem; videl sem ga tako blizu, storil sem ž njim tako znanje, kakor bi ne bil želel. Ako ljubite statistiko, povedal bi vam, da leži kakih petnajst sto čevljev nad morskim površjem, da je skoraj dve milji dolgo, eno pa široko, da je zelo globoko, da mu je voda mineralna in proti več boleznim zelo aktivna, pa da ima saponast (mjilast) okns, kar pa rib ne ovira, da bi ne živele v njem. A rečem vam rajši, da se ne sme iti v Bugey, ako se ne misli ogledati to krasno jezero, kojega okolje jc ljubeznjivo, in kjer se nahajajo ponosni jeseni; kojega bregove okvir-jejo na enoj strani najlepše obdelane, na drugej gozdnate in divje gore. Dnevne ure in samovolje vetra barvata ga zdaj z biserno bojo, zdaj z azurno-modro ali svinčeno sivo. Naravi je dopalo zbrati tukaj vse različnosti, zalive, predgorja, šope dreves, tresoče nad vodami svoj kinč; tja je postavila sivo skalo, naj jo umivajo igrajoči se valovi, malo naprej zopet plešejo v krogu hitri vrtinci. Ako pridete kedaj tja, postavite se na bregu na skalo, pa se ozrite na levo. Onstran jezera in njegovega biČja videli boste na prvej planjavi zastor srebrno-listih vrb — dalje od vrb visočina, osenčena od lepih orehov, izmej kojih se vzdiga zvonik in stolpovi gradu, in, ako je zrak Čist, prikaže se vam Mont-Blanc v VBem svojem veličestvu bliščečega se snega, odkrivajoč vam nakrat svoja dva stolpa, kojih prvi se spušča doli proti Francoskej, drugi pa je enak orjaškemu zidu, kojega vrhunec bi valjda komaj postojna dosegla. Kažipot, gospa, podaje vam le obris le pot paladriškega jezera; a ne pove vam, da je to kraj, kjer se morejo doživeti neprijetnosti. Ona, ki sem jo doživel jaz, mi je jasno dokazala, da ima pridigarjevo opravilo gotove nevarnosti, in da imajo Nemci večkrat zelo čudne misli. (Daljo prih.) tratil. — Pri zadnji volitvi v okrajni odbor dobili smo res 13 narodnjakov v ta zas'op, med njimi tndi gg. Suca in J. Vi vod a. Mestjani dobro vedoči, da brez teh dveh gospodov so vsi drugi skoro uničeni , raznstili so, da je njih volitev, akopram pred očmi c. k. okrajnega glavarja se vršeča, illegalna; in njih privrženci v tem zastopu so res pri prvi seji 5. avg. ta dva gospoda — izključili. Volitev bi se tedaj morala Še enkrat vršiti; a da bi tega treba ne bilo, to hočejo narodnjaki [l tem doseči , da se skoro pri vseh občinskih zastopih za ta dva gospoda podpisujejo , da bi njih volitev brez ponav-ljenja volitve zopet se potrdila. — — V Bredo 6. avg. popoldne pogorela je v naši okolici župnijska in romarska cerkev sv. Petra na Kronski gori, ena naj lepših cerkva v naši škofiji, in sicer pre zarad neprevidnosti delavcev, kateri so streho na stolpih popravljali. Ogenj nij prodrl v cerkev, ampak pogorela sta samo stolpa (zvoni so se razstopili) in streha cerkve. Ako hočejo cerkev baš tako kakor je popred bila popraviti, znaša ta škoda in kar se je v cerkvi vsled pretirane marljivosti g. A. G..1, pokvarilo, okolo 15.000 do 20.000 gl. Zvonovi so bili baje samo na 2000 (!) gld. zavarovani. — Tudi nemarnost. Iz okolice ijiitomerMlte 17. avgusta. I Izv. dopis.) Sploh je znano, da je časnik „S1. Gosp." bil tukaj med prostim občinstvom najbolj razširjeni list. Ali njegova sedanja politika, njegova vedna polemika in napadi na najbolj zaslužne in delavnejše našo slovenske može, katere smo videli skoraj na vseh taborjih navdušeno za blagor slovenskega naroda govoriti, katere vidimo na čelu pri vBch narodnih podvzetjih, z namenom le za blagor ljudstva delovati, — katere dalje vidimo, da so tudi v slovstvenem in vseh drugih ozirih za narod delavni — da se ti možje od „Slov. GoBp." grdijo, psu jejo itd., da se njim nasproti stavijo nemški grofi in druga tuja kri, vse to je spravilo omenjeni časnik in njegovo politiko pri tukajšnjem prebivalstvu ob vso simpatijo in tedaj nij čuda, da ga bo „S1. Tednik" sčasoma popolnem podkopal. Naše občinstvo dobro ve, in brez pridig „S1. Gosp." rečemo, da ne maramo za vse podirajoč nemški liberalizem; nasprotno se pa tudi zahvaljujemo za „konservativni" kruh nemških „pravnarjev", ker dobro vemo, da od Nemca in njegove zveze Slovan nema nikdar nič pričakovati. Bc Čudimo se temu, da naši nekateri prvaki tega ne poznajo niti iz skušnje niti iz zgodovine! Naš slovenski narod ima svoje lastno stališče, on naj se postavi na svoje noge in zaupa v druge Slovane j on naj se oklene svojega narodnega programa — in po dosegnenji svojih naravnih pravic, bo gotovo vedel on hvaležen biti vsem svojim soborilnim stanovom, vedel njih potrebe in zasluge ceniti, njih spoštovati ter z njimi sploh v ljubezni živeti. Ako pa sedaj na ljubo nekateri stanovi delujejo proti narodu, proti napredku in svobodi slov. narodnosti, potem si tudi svojo sodbo pri narodu sami sebi podpisujejo. Iz ril n Jsltefffl 16, avg. |lzv. dop. I V zadnjem broji „Novic" se je dopisnik iz Notranjskega, maziljen gospod, kateri je tudi nedavno ponesrečeni dopis o „Gross-kophta" v „Vatcrlandu" skoval, lotil dopisnika „Slov. Naroda" ter mu očital lažnjivo dopisavo in pravi, da njega dobro „pozna." — Le na svitlo z Vašim imenom in z imenom Vam dobro znanega dopisatelja; on nema prav nič strahu o lažnjivi dopisavi, kakor Vi menite, govor in odgovor dati z oči v oči. Upati je, da temu zadostujete, da se eden drugega v lice pogledate , ker drugač ste Vi ubogi babež. Iz \ overil niolii 17. avgusta jlzv. dop.) Letošnje leto je res nesrečenosno za uboge Dolenjce. Dan na dan se čujejo žalostna poročila od vseh stranij o nesrečah po toči, ognji itd. Pretekli torek 12. avgusta je pogorela Biška vas, kaki dve uri od Novega mesta. Nij bilo dosti nesreče, da je ubogim vaščanom uže pretekli mesec nevihta in toča potolkla in uničila vse pridelke na polji, sedaj jim je strašen požar vzel še to malo, kar so pred točo rešili. Kes usmiljenja vredni so ti reveži 5 sedaj nemajo nič, niti hrane niti prebivališča. Pogorelo je 20 hiš, več podov, kozolcev, pa tudi mnogo goveje živine, svinj, itd. kar ljudje nijso mogli rešiti. Ostala je samo še ena hiša, pa trije ali štirji podi. Goreti je začelo ob enej popolu-dne; pravijo da je zažgal nek mlatič, ki je na senu leže pušil tobak. Zavarovana sta bila samo dva gospodarja, a tudi tema je trikrat več škode, kakor pa sta bila zavarovana. Natančneja poročila o tem vam denes ne morem podati. Naši ne ni š k u ta r j i so se uže jeli pripravljati za volilne agitacije. Kako pa se vedejo pri tem naj razjasni naslednje. Nekaj dnij po onej strašnoj nevihti in toči, ki je uničila najlepši up Dolenjcev, jeli so No-vomeščani nabirati med soboj, in nek c. kr. uradnik se je o tej priliki baje izrazil proti svojim tovarišem : „Lo veliko dajte, da več naberemo ; to nam more koristiti o bodočih volitvah". Nesrečo ubogega ljudstva tedaj hočete porabiti pri svojih agitacijah, ter pod krinko blagotvornosti in navidezne ljubezni do ljudstva skrivate svoje hudobne naklepe ! Toda varate se! Naše ljudstvo se zaveda, spoznalo vas je; s svojim brezobzirnim ravnanjem izbili ste vse zaupanje pri njem. Vendar pozor, prijatelji naši! v sedanjem uboštvu bi se morebiti dal kak volilec preslepiti, ter za nekaj krajcarjev prodati svoj glas nasprotnemu kandidata. Pazite torej skrbno na vsako ravnanje naših sovragov, ter javite svoja opazovanja v naših listih; podučujte ljudstvo, priporočajte jim narodnega kandidata in delajte na vso moč nemškutarskim zvijačam nasproti, da uže v početku uničite vsako njihovo prizadevanje. Slavno uredništvo pa prosimo, naj v „Tedniku" objavi to, da tudi prosti Ijud spoza te volkove v ovčjih kožah. — Vi pa naši „pravničarji" ! rotimo vas, ne delajte s vaje in demoralizacije med narodnimi volilci sedaj, ko ste nam sloga in edinost tako potrebni. Ne postavljajte še vi svojega kandidata (kakor nam ga v »Novicah" obetate) ko je uže g. Pfeifor kot narodni kandidat soglasno sprejet in'progbv sen, ter njegove kandidature nij več mogoče odpovedati. Ako pa ga kljubu temu postavite nij to drugače moči, da se cepe glasovi — in vi boste krivi, če zmaga nemškutar. Odgovorni ste edino vi! Ne divjajte torej sle-po-strastno sami zoper sebe, ne jemljite ljudstvu še tisto malo zaupanja,^ki ga ima do Vas ! Iz TC.rim»t* 10. avg. [Izv. dop. j (Konec v pogozdovanji Krasa.) Nekega dne grem v Lipo po več tisoč lepih borovcev, katere dam iz tamošnje drevesnice skopati in jih peljem v Podgrad, Hrušico in Obrod. V Podgradu smo sadili mlade borovce in druga gozdna drevesca okolo starega grada. Ali žalibože, da se jih je le malo polovilo in da so se nam v suši posušila. V Hrušici so se drevesca z nejevoljo sadila. Ko sem drevesca prišel tja sadit, grem k županu, da naj bi mi dal ljudi za sajenje. A on se malo zato zmeni. Za ba-davo sem govoril, da se bodo drevesca posušila. Ko vidim, da nič ne opravim, grem v Podgrad po pomoč k si. ck. zandarmariji: in ko gospodje žandarmi pridejo, bil je župan bolje volje, ljudje pa so bili zelo nevoljni, ko jim nij župan že prvi dan oznanil, da morajo drevesca iti sadit, kajti iz dela so mogli domov hoditi, da so potem drevesca sadili. Župan je bil trikrat prej naprošen, naj ljudi na naznanjeni dan k delu povabi, pa vendar so ljudje rekli, da nijso bili opo-minjevani. To se ne sme više tako zanemarjati, ker pogozdovatelj Krasa ima in mora imeti vsak dan odločen za posajenje v posameznih vaseh in torej ne more iti sadit, kadar in kakor hoče kdo. Č. g. učitelj Fr. Vaj Šel j si je tudi prizedeval ljudi k delu pripraviti in jih opominjal prav saditi. Lepa mu hvala! — V Obrovem so ljudje na besedo g. V al en čiča radi šli sadit. To jo lepo. V Javorjah so imeli v drevesnici mnogo tisoč borov, in ko sem zahteval, da naj župan ljudem pove odločeni dan za saditi drevesca, je on rad ljudem naznanil dan in vsi vaščani so prišli veselo na delo, da je bilo kaj lepo. Javorci so tudi pridni sad-jerejci. Bog daj dosti tako pridnih vasi! Prežalostno je pa, da se po vaseh dobi takih ljudi, ki gonijo tam, kjer so drevesa posajena, ovce in govejo živino past, ter ne premislijo, da novo posajeno drevesce ne požene več, ako ga živinče obje in mu koreninice potrga. Torej nij kriv pogozditelj Krasa, ako se mladje ne prime, ampak krivi so nemarni pastirji in župani, ki malo pazijo na pastirje, kajti poznam župana, kateri take reči spregleduje, in celo sam živino v zabranjenem prostoru pase. Kot sem zvedel, bodo nekateri klicani v Podgrad k' odgovoru v tem slučaji, in dobro bi bilo, da si. c. kr. sodnija ostro prestopnike prejme, kajti drugače ne bode nikdar nič: in stroški bodo preveliki, pa zabadovo. Ko sem tako ta težavni nalog po vaseh opravljal, si g. Srečko P. v I......bivši učitelj, v sveto dolžnost vzame, me v „ Slov. Narodu" 1. 1871 napasti, ter pravi med drugim : „Ako popotnik iz Reke v St. Peter gre, ali 5e se proti Trstu poda, vidi že vse zeleno, to ti bosta Kosič in g. Saruagel koj vse pogozdila". Jaz pa g. dopisniku to rečem : „Vi, bivši g. kolega! Ako ste Vi tako mogočni in učeni, da zamorete v dveh mesecih Kras pogozditi in ga sć zelenim plaščem pogrniti, Vam svetujem, da greste takoj v službo k slav. c. kr. namestništvu v Trst, kjer boste bogato nagrado dobili, in tudi, ker imate ravno časa, takoj v službo lahko vstopite. Jaz pa še nijsem imel te moči, da bi tako naglo Kras pogozditi mogel, kajti sem bil komaj 2 meseca v službi tabot, in kar sem bil še potlej, nijsem mogel povsod biti in vse storiti. Imel sem za plačilo samo 300 gld. in 60 novčičev na dan, ako sem 1 miljo od doma bil. Gotovo je oči-vidno, da pri sedanji draginji nijsem mogel s 60 novč. izhajati j lahko sem jih na obutvi raztrgal. Ko sem spoznal, da z najboljšo voljo ne morem više zaradi pičle plače v službi ostati in da sem s svojo druži nico 200 forintov zraven plače še lastnega novca v Podgradu potrošil, sem na slavno namestništvo molbenico naredil, da naj bi se mi dovolilo nazaj v učiteljsko službovanje stopiti. To se je zgodilo, in slavno c. kr. namestništvo mi je s pohvalo nagrado za moj trud v pogozdenji Krasa podelilo. Bog daj srečo v pogozdenji Krasa! Lepo se zdaj za to skrbi , kmetje morejo v namenjenih prostorih luknje za drevesca napraviti , a sadijo se pa na državne stroške; in to je pametno, ker ako kmet po sili raboti, gotovo ne bo delo dobro storil. Le žal mi je, da nekatere občine še zdaj nič nečejo saditi, ko so druge na tisoče drevesc posa dile. Bog hotel, da bi si visoka vlada v nalog vzela tako trdovratne občine kaznovati, katere dobroto zametujejo in mlajšim rodovom srečo kradejo. V Brezovici 25. julija 1873. M artin Kosič. Domače stvari. — (H ose d a za nesrečne Dolenjce) v salonu in na vi tu ljubljanske čitalnice v saboto 16. avg. zvečer je bila jako obilno obiskana. Na kasi je za omenjen dober namen z rtoplačami vred nabral se lepi znesek tri sto štiri in šestdeset goldinarjev. Vse točke programa so se dobro izpeljevale. — (V B rasi ovčab,) onem domu mož, ki „dr. Vošnjaku ne zaupajo", Elizcj Koren v narodnem obziru -— kakor se Inam od tam piše — nij daleč prišel s svojo agitacijo. Kajti tako barbarskih napisov na hišah nij v celi savinjski dolini ko v Braslovčah. Citaš namreč na Kosarjevi rojstni hiši pod usnjarskim znamenjem „Anton Voschegg", nekoliko pozneje „Gasthaus des Franz Ste-fantschitsch", in kot non plns ultra v gramatiki visi na drugi hiši tabla o barbarsko malarijo, ki bi naj predočevala goro in cerkev sv. Križa pri Belih vodah nad Šoštanjem, pod malarijo pa besede: „Gasthaus rum hei-ligen f*rcifru. — (Goriški „Glas") še zdaj po Her-manovi nesramnosti sumniči „Slov. Tednik" in narodnjake. Za takega jezuvitovskega lopova in trdovratnega obrekovalea, kakor to v „Glasu" piše, vemo samo še eno primerno polemiko, katera dokazuje v praksi „ad oculos" ali Se bolje — ad aures. — (Požar.) V Savonji pri Gorici je pogorela hiša Tomšičeva; urnej pomoči se je zahvaliti, da se ogenj nij dalje širil. Zapalil je nek lolcten dečak, ki ga je Tomšič dva dni prej zasačil pri kradenji in ga otopel. Zdaj se ne ve, kani jc ubežal mladi hudo-dclnik, a županijstvo jc že storilo potrebne korake, da se dobi. — Opomniti moram še, da jc pri nas gasilno orodje v kaj slabem stanu. — (Iz Padeža) v Primorji se nam piše: Duo 14. avgusta je v Kozjanih okraja Novgrad zvečer se vnel ogenj v sredi vasi. Nevarnost jc bila velika, ker je bilo suho in je v taki gneči poslopje. V ognji se je domači sin Matija Zaduik zadušil in umrl. Škode je kakih 1000 gld. Zavarovan nij ni-jedeu v celi občini , če ravno je bil g. Va-toveo zastopnik ,,Slavijeu in je priporočcval zavarovanje. — (Iz Celja) se nam piše lf>. t. tn.: Dcncs opoldue bila je proglašena razsodba proti zapcljivccm deklic v otroških letih, katero smo o svojem času že omenili. Vsi obtoženci so obsojeni in Bicer: knjigotržec Jurij Tarmon na 0 let teške ječe, dr. Aleksander VVcrnbcrger na 1 leto, France \Vernbergcr, prejšnjega brat na (j mesecev, in Pavel Finter, poulični postopač in svodnik, na 9 mesecev. Tarmon je obsojen zaradi posiljevanja in skrunjenja (§. 127 in 128 k. z.), ostali trije samo zaradi skrunjenja (§. 128). Proti razsodbi je državni pravdnik in zagovornik priziv oglasil. — (Hoj med kmeti in vojaki). Piše se nam: V Zavrčah na meji štajersko-hrvatskej se jc vnel v petek popoldne hud boj med kmeti in vojaki, kateri imajo mejno stražo proti živinski kugi. Povod krvavemu pretepu jc bil ples, katerega so zarad cerkvenega blagoslovljcnja napravili. Očitati bi se res moralo vojaškemu opiavuištvu, da so vojaki skoraj brez nadzorstva na stražah, in se več po pivnicah klatijo, nego svojo nalogo spolnujejo. Tako je bilo že več manjših pretepov, deues pa jih je bilo jako mnogo na obeh straneh hudo ranjenih, nekateri celo jako nevarno. Razne vesti. "(Brezsrčna mati.) Pred štirimi dnevi po noči je našel mašinsk voditelj v neki stražniškej koči na južnej železnici dva novorojena otroka, ki sta bila le slabo zavita, in zato že vsa otrpucna. Vzame jih domov, jima preskrbi potrebno postrežbo in naznani potem to stvar gosposki, ki najde kmalu brezsrčno mater v osobi neke dekle. * (Šestleten morilec). Šest let star deček je bil ljubljenec neke družine v Viks-burgu; ko pa dobe stariši še enega bratca, začne se ljubezen deliti med tem in med onim, kar je šestletnega dečka strašno jezilo. Večkrat je kazal, da mu novorojeni brat nij po godi. Pred nekaterimi dnevi, ko je bil z dojencem sam doma, vzame opeko, ter ga začne po glavi tepsti, da mu jo vso stere. Potem vzame mrtvega brata ter ga nese v bližnji gozd; ko so vrne nazaj, gre k vaškim otrokom, se igra z njimi ter jim pove kaj je storil. — Kaže se, da je deček svojim dejanjem zelo zadovoljen. Starši ne vedo, kaj jim jo storiti s šestletnim morilcem. Poslano.*) Odtjovof gospodu Muiiocvu kaplanu v Kamniku na „Poslano" v zadnji številki „Novic". Vi ste mi deloma zadostili, ker ste račun predložili i dovolite, da jaz o Vašem „Poslanem" nekaj opazek storim. — Nij res, da ne hočem vedeti, da je tudi za pogrebe postava po deželni vladi potrjena; ko bi tega ne vedel in jo tudi ne čital, ne bil bi se pre-drznil Vas o računu poživljati j prepričan od Vašega pravoljubja mislil bi, račun je istinit in nmJcal bi; ker so mi pa one postave znane, in se med plačilom dveh skoraj enakih pogrebov tako velik razloček nahaja, .je lahko misliti, da je kaka pomota; imel sem pravico račun zahtevati. Nobeden no sme pa terjati, da moram vedeti, da tndi cerkveuo picd-fltojništvo samo sme veljavno postave izdavati i da kot Ne-kamuičau postave Vašega *) Za obliko in zadržuj nij uredništvo odgovorno. cerkvenega predstojništva poznam, ravno tako nij bilo mi treba vedeti, da imate mnogovrstne zveličavne a tudi drage zvonove. Neresnično je, da sem zahteval različno zvo-nenje, ker o eksistenci mnogih zvonov bil sem še le po pogrebu podučen , bil bi jaz to poprej vedel, jasno in razločno bi povedal, da tako dražeča zvouenja nečem nikdar imeti, ker vedel bi denar bolje obrniti. Jaz sem le prosil, da mojo ranjco mater en duhoven od doma na pokopališče sprejme, a o zvonenji nijsem besedice črhnil. — Jaz protestujem proti očitanju grdega obrekovanja, ker navedel sem v svojem „Poslanem" sama takta in ostanem še dandenes pri svoji objavi. — Da Vam ne bo treba hvaležen biti, pripravljen sem vselej razloček med Vašim prvim i drugim računom poravnati, ker ne bilo bi mi ljubo, da Vi iz Vašega žepa kaj za me plačate. Gospodine ne mislite, da oni, kateri se v prvem razredu po železnici pelje , za čast plačuje, nego on plača za prijetnejšo vožnjo. — Dobro bili bi tudi storili, ako ne bi pretresovali ali mi je žal ali ne, da so bili mati častno na pokopališče sprejeti, ker to je reč, katera se samo mene tiče. Št. Peter na Krasu 14. avgusta. Avg. Zabred. PONltlllO. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry V i.oiitfiuiit. Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstno Keva-lesoiere du Barry milno sonet ozdravel in jo mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek priposnalo, ne bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne brane dvomil in navedemo sledečo bolezni, katere brez po-I rabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v Živcih, na prsab, pljueab, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v dušnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, BUllCO, nudidio, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje V ušesih, medlico in tujevanje tudi ob čaau nosečosti, hcuIiio silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protiu, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so so VSem zdravilani zoperstavljale: Spričevalo št. 73.S77. 589, WionorthorgMB8j Ofen, 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Revalesciere. To izvrstno zdravilo je pri ineni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar to zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katara na pljučah in v dušu jaku, od vrtoglavice tn tiš-čanja V prsih odrešila, katere so vsem lukom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florijan K o II u r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. TečnejII kot meso, prihrani Kevabjsciero pri odraščenib in pri otrocih oOkrat svojo ceno za zdravila. V plehaatih pttlicah PO pol funta 1 gold, 50 kr., 1 funt 2 gold, 60 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 86 gold., — Rcvalesciere-BiBCuitcn v pušicab a 2 gold. 60 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalesciere-Choculatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 60 kr., 21 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. f>0 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas L'l> gold., — za 570 tas 30 gold. — Prodaje: llarrv d u F>arry & Coni p. na Mumiji, WnllliNcliK"k*e It. 8, V I juhi j ni K d. Mabr, v l.iiulci bratje O b e r a n z m e v r, v ln*-bruku Diochtl & Frank, v Olovci P. ISirn- bachur, v l.onći L u dvig M iil 1 er, v Maribor« F. Koletnik & M. Morič, v Merami J, B. Stockhauseu, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjib in špecerijskih trgovcih: tudi razpošilja dunajska bila ni vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Tujci. 18. avgusta. Kvroptt: Burgcr Jožef in Jožefa, Potek iz Trsta. Fri lUefifciitii: uo iz Finca. — Fišel, Geb-hardt s sestro iz Dunaja. — Zamparo z družino. Mandič, Zay s hčerjo, Te v ini s tovaršijo, Zap, Do-brilovio I tovaršijo. gospa Crass z družino iz Trsta. Kopriva, Mak iz Zagorja. — Kni iz Čubara. —Vil-liar iz Presta. — Krips — Fiinfkirclien. — bičan iz Bistrice. — Rodeman ■ družino iz Gradca, - Kra- Sovic iz Zagreba. — Hribar od Križa. Pri Malici: Tarfolio, Gerstler, Koblek, Pere iz Dunaja. — Vuga, Vitali, Kalin iz Trsta. Pri Zamorci: Vaeek iz Moravskoga. — Sami kal iz Kranja. — Fatnik iz Ptuja, — pl. Knormg iz Napulja. — Škarpa iz Trsta. Dunaj aka boraa 18. avgusta. (Izvirno telegrafifino- poročilo.) Enotni drž. dolg v baukovcih . 69 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ — „ 1860 drž. poBojilo.....102 „ 25 Akcijo narodne banke . . 974 „ — „ Kreditne akcije...... 237 „ 50 „ London ........111 „ 10 m Napol..........8 „ 86 „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........104 „ 85 Javna zahvala. Letošnjo zimo se me jo splošna vodenica polastila. Od due do dne sem bila slabejša, v kratkem nijsem bila za nobeno delo, in bolezen je tako huda postala, da nijsem mogla ne sedeti, ne ležati 5 slonela sem navadno, in to še prav teško. Spoznala sem, da moram v kratkem umreti in prosila sem za sv. zakramente. Gospod Franc Ipavec, tukajšnji c. k, ranocelnik, ki me je skoz pet mesecev obiskoval, jc bil edini, ki je bil prepričan, da še ne bom umrla. In res, zdaj sem spet zdrava in opravljam vsa dela kakor pred boleznijo. Spoznam, da za Kogom se imam le g, Francu Ipavec-u, njegovi marljivosti, ncutrudljivosti, modri previdnosti, Iju-beznjivemu obnašanju za zdravje zahvaliti. Ker pa nijsem zmožna, g. Francu Ipavec-u velik trud, veliko skrbljivost, kakor zasluži, poplačati in ker on tudi od mene nobene plače ne zahteva, mi nij druzega storiti, kakor da se mu tu javno zahvaljujem. NoroHiesto, 1H. avgusta 1873. (216—1) Mica Junec. Pred svojim odhodmu v Gorieo vskliknem vsem prijateljem srčni „Nu zdravje!" (217) gozdarski »lijak. Naznanilo. Dovoljujem si p. u. občinstvu naznaniti, da sem poleg svoje zdanje Štacuue tndi štacuno na voglu u rol" ICiandisoi ei;a ^rad« prevzel, v kateri boni poleg vsakovrstnega špecerijskega' blaga tudi vso sorte barve, suhe in oljnate, lake. limože, vse sorte pest.uiske purniuliiisk«* moke, navadni in paprini (paprika-) speli, maslo in zaseku, salame, sil', vse sorte vinska in slivna zganja, sladke in grenke baze tekočine, rozolijo, špirit, gra.ški v vseh sortah i. t. d. imel, in po moji že navadno nizki ceni prodajal. Maribor, 15. avgusta ls73. (218-1) M. Berdajs. siihor Izdajatelj in za uredništvo odgovoieu: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".