Leto VI., Stev. 139 Ljubljana, četrtek 18. junija 1026 Poštnina pavšaltrana. o jahal« ob nfutraf. ra' Stane mesečno Din «S'—; » ino; •semstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifi«, Uredništvo ■ Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/1. — Telefon štev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul. št. 5/L. — Telefon St. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Opratai Uprava Stvo t LJobUana, ■lica »t. 54. — Telefon it jfi. oddelekl LJubljana, Preier. nova ulica it 4« — Telefon St tfi. Podntnid: Maribor, Barvarska ulica it t — Celi«, Aleksandrova Račun pri poštnem ček. zavod« LJubljana ic 11.84*, - Praha dalo 78.180. Wten Nr. 105.841. Ljubljana. 17. juniia. Gospoda Pucelj in Prepeluh sta za danes pripravila «inanifest» na slovensko ljudstvo, v katerem naznanjata združitev Samostojne kmetske stranke s Slovensko republikansko stranko v »Zvezo slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev«. Po naročilu gosp. Puclja je bila objava manifesta v zadniem hipu ustavljena. Razlog tega ukrepa nam ni znan. Ko smo manifest prečitali, smo si rekli, da se .ie gosp. Pucelj morda vendarle se v zadnjem hipu ustrašil propada, v katerega vodi stranko velikega dela slovenskih naprednih kmetov. Ne vemo, če sodimo prav in zelo verjetno je, da gosp. Puclia precenjujemo. A morda je med ostalimi voditelji SKS še mož. kt v zadniem trenutku spregleda, kam drvi ta stranka, katere eksistenca je bila osnovana na ideji, odtegniti slovenskega kmeta pogubnemu protinarodne-mu separatizmu klerikaliztna. Akoravno trdita gg. Puceli in Prepeluh. da ostaneta obe stranki »samoupravni«. gre dejansko za likvidacijo SKS in nieno utopitev v novi »Zvezi slovenskih kmetov, obrtnikov ui1 delavcev« s posebnim izvršnim odborom, skupnim glasilom in enotnim .programom. Iz tega programa .ie razvidno, da gre predvsem tudi za likvidacijo glavnih načel, ki jih je dosedaj zastopala SKS Pristaši te stranke radi poudarjajo.'da se v pogledu na glavne probleme naše mlade države ne razlikujejo od pristašev obeh velikih državotvornih strank. S ponosom naglašajo zasluge SKS za uveliavljenje vidovdanske ustave ter se priznavajo k narodnemu in državnemu edinstvu. Skupaj z demokrati so baš radi tega predmet najljutej-ših naoadov s strani klerikalne stranki. Ves boi na deželi se vrši v tem znamenju Voditelii SKS so stalno utemeljevali eksistenčno pravico stranke baš z argumentom. da kot baie specmcna kmet-ska politična organizacija lažje drzi m širi državno in narodno jugoslovansko misel med podeželskim ljudstvom, nego druge stranke, ki niso stanovske. G Puceli je sedai z eno potezo svoiega peresa razveljavil glavna načela ŠKS in je pretvoril stranko, katere pristaši so izključno iz vrst slovenskih naprednih in narodnih kmetov v prosto filiialko najnajivnejšega separatizma. Mesto državnega edinstva postavlja sedaj g. Pucelj program slovenske državice v obliki «zakonodajne avtonomije« narodnemu edinstvu se odreka s proglasitviio Slovencev za poseben narod. ki (hvalabogu!) noče živeti z nobenim narodom v sovraštvu in je zato pripravljen za »bratski sporazum«, lo je glavna vsebina programa Pucelj-Prepeluhove Zveze, okoli katere so ostala «načela» več ali manj znane vsakdaniosti. ki jih gre dvanajst na ducat. Mi se prav gotovo ne motimo, ce trdimo, da je nacijonalni in državnopoli-tični program «Zveze» naravnost drzen poskus falziflcirati mišljenje slovenskega naprednega kmeta in speljati velik del našega naprednega podeželskega liudstva v tabor nasprotnikov naše državne in narodne ideje, torej v isto fronto, v kateri se nahaiajo in katero pn nas komandirajo klerikalci. In to baš v trenutku, ko Radie, veliki mojster ser>aratizma, svoio politiko obrača ravno v nasprotno smer in uvi-devši, da ga ie separatistična politika upropastila presedlava s svojo taktiko na narodno in državno edinstvo. sprejema Vidovdansko ustavo ter se odreka avtonomiji! G. Pucelj torei vodi SKS na pot posebnega naroda in državno-oravne avtonomije v trenutku, ko jo Radič kot pogubno zapušča! To je v resnici mojsterska poteza. A da bi politično programatično se-beobglavljenje dobilo tudi v taktičnem oziru svoj dostojni okvir g. Puceli s ponosom naznanja, da je nova «Zveza» že »priznana« od g. Radiča kot zaveznica ter ves srečen zatrjuje, da je ustvarjena slovensko-hrvatska fronta. Izvedel je torej nainesrečneišo taktično misel, ki je v danih razmerah mogoča: ustvaritev fronte dveh, ki jo tretji avtomatično smatra kot proti sebi naperjeno. »Zveza« gg. Puclja in Prepeltiha skuša slovenskega naprednega kmeta zaplesti v najopasnejše in že v naprej ponesrečene politične eksperimente in špekulacije, pri katerih ne more biti drugega rezultata nego ta. da se kompromitira pred celim narodom in državo tudi še velik del onih Slovencev, ki so do dane? veljali kot zvesti pristaši ju-goslovenske ideie. Usoda g. Puclia nas ne zanima, ona se izpolnjuje z neizprosno doslednostjo po zaslugi. Toda za usodo slovenskega ljudstva se čutimo soodgovorne in zato baš v imenu tega ljudstva z vso odločnostjo protestiramo proti brezvestni igri. ki se je uprizorila samo zato, ker meni g. Pucelj. da je z »Zvezo« postal šef druge naivečje stranke (kakšna sebe prevara!) in ker še vedno ni uvidel. da je cela njegova špekulacija z Radičem v temelju zgrešena. Prepričani smo. da bodo slovenski napredni kmetje g. Puclia podučili, da nikdo nima pravice zapravljati zaklada Zopetno zasedanje Narodne skupščine Včerajšnji dan je potekel v pripravah za plenum Narodne skup-Interes za današnjo sejo. — Zadeva anketiranih radi-čevskih mandatov. ka pa Vojislav Vlajič. ščine. Beograd, 17. junija, p. Dan je potekel v intenzivnem delovanju parlamentarnih od* borov, sicer pa brez pomembnejših politič« nih dogodkov. Dopoldne so se sestali šefi opozicije ter razpravljali o jutrišnjem skup« ščinskem delu. Min. predsednik Pašič do* poldne ni zapustil stanovanja in je sprejel v svoji vili na Topčideru predsednika veri. fikacijskega odbora Ninka Perica, s katerim je razpravljal o sklicanju seje verifikacij« skega odbora. Opoldne sta se sestala za* stopnik ministra pravde dr. Žerjav in no* tranji minister Boža Maksimovič. V politič« nih krogih se pripisuje temu sestanku po« sebna važnost, ker se spravlja v zvezo s prihodom šefa oddelka ministrstva pravde dr. Aleksandra Vaiča in zagrebškega višje« ga državnega pravdnika dr. Viktorja Ale« ksandra. Zunanji minister dr. Ninčič je danes do« poldne konferiral z ministrom ver Trifuno« vičem, ki jc po tem posvetovanju izjavil no« vinarjem, da so pri pogajanjih za konkor« dat v Rimu nastale gotove težkoče radi raz« nih kompliciranih vprašanj in da bodo po« gajanja trajala šc precej časa. Popoldne je bila seja glavnega odbora Davidovičeve stranke, ki se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen Ljuba Davi« dovič, za podpredsednika Timotijevič in Krstelj, za blagajnika Mihajlovič, za tajni« Za jutri se je pričakoval povratek kralja v Beograd. Vendar sc kralj zadrži v Južni Srbiji vsekakor šc par dni. Nato se vrne v Topolo, kjer ostane nekaj časa, nato pa od. potuje v Slovenijo. Predsednik vcrifikacijskega odbora dr. Ninko Pcrič je ponovno izjavil vašemu do« pisniku, da radi preobilnega posla ni mogel rešiti vprašanja sklicanja verifikacijskega odbora, dasi je danes bil pri min. predsed« niku Pašiču. Zato je nocoj radičevski klub v imenu opozicijc poslal vprašanje predsed« niku Narodne skupščine pričakujoč, da na jutrišnji seji dobi odgovor, zakaj se nose. daj ni sklical verifikacijski odbor, dasi je vlada obljubila, da bodo radičevski mandati do 27. t. m. verificirani. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine vlada veliko zanimanje, ker jc kot druga točka stavljena na dnevni red zahteva ministra pravde dr. Lukinida. da sc razprava o obtožbi odgodi, ker se radi težke obolelosti seje ne more udeležiti. Naš parlament je dobil novo tehnično ureditev. Po zgledu francoskega parlamen« ta se v skupščinski dvorani montirajo po. jačevalni aparati za govore. Postavljenih bo sedem takih aparatov na raznih krajih skup ščinske dvorane, ki bodo že jutri ojačevali posamezne govore. Iz delovanja parlamentarnih odborov Pretres zakonov o invalidih in osnovnih šolah. — Sodni zakoni se te dni predložijo Narodni skupščini. — Plenarna seja zakonodajnega odbora. Beograd, 17. junija p. V očigled jutrišnjemu sestanku Narodne skupščine so razni parlamentarni odbori danes posebno intenzivno poslovali pri izdelovanju zakonskih načrtov. Imel je sejo odbor za pretres invalidskega zakona in končal razpravo o petem oddelku, to je glede 86 členov. Ima se rešiti samo še vprašanje invalidskega fonda, prehodnih odredb in rezerviranih členov 9, 42 in 44. Prihodnja seia se skliče pismeno. Dalje je imel sejo odbor za pretres zakona o osnovnih šolah, ki je enako marljivo nadaljeval delo. Za jutri je sklicana seia sekcije za pretres zakonskega načrta o iz-preme.nbi čl. 12 zakona o vojni odškodnini. Dopoldne je bilo dovršeno ta podpisano poročilo sekcije o zakonskem načrtu o ustroju sodišč. S tem so dovršeni vsi trije sodni zakoni, ki so že oddani v tisk. Skup- ščini bodo predloženi v najkrajšem času ter se bo o njih sklepalo po skrajšanem postopanju. Ob 10. dopoldne se je sestal plenum zakonodajnega odbora. Poslancem ie bil razdeljen tiskani načrt zakona o tisku in načrt zakona o državnfh pravdnikih. Predsednik odbora Ljuba Jovanovič ie izjavil, da bodo ostali zakonski načrti, o katerih so sekciie dovršile razpravo, tiskani m razdeljeni poslanem. Poročevalec večine je prečrtal za tem poročila sekcij o razpravljanih zakonskih načrtih, nakar je predsednfo odredil petminutni odmor, da se doseže sporazum o nadaljnjem delo v odboru. Predsednik Ljuba Jovanovič je predlagal, naj se na dnevni red odborove seje postavi zakon o državnih tožiteljih. Prihodnjo sejo skliče pismeno in se bo vršila bržkone že jutri, ako bo to mogoče radi skupščinske seje. Policija na ženskem zborovanju v Zagrebu Burna skupščina Udruženja hrvatskih žen. — Policija mora izprazniti dvorano in voditi volitve. — Zmaga frankovske struje. Zagreb, 17. junija, n. Danes popoldne se je vršilo zelo burno zborovanje udruženja hrvatskih žen. Kakor znano, se v tem udruženju bori med seboj več skupin: eno vodi soproga zagrebškega župana Heinzla. drugo pa gospe Kumi-čič in Trnski in jo imenujejo frankov-sko, dočim je skupina gospe Heinzl bolj radičevsko-zajedničarska. Na zborovanju je nastal tak trušč in tako napeta situacija, da je politični uradnik te-lefonično zahteval od policijskega ravnateljstva oddelek stražnikov. V kratkem je dospel okrajni predsed- nik Stefanovič z oddelkom stražnikov in detektivov, ki so s težko mujo potisnili gospe iz dvorane, v kateri bi se imelo vršiti glasovanje za novi odbor. Policija se je nato postavila k vratom dvorane in pustila vstopiti v dvorano k glasovanju samo po dve in dve gospe. Skupina gospe Heinzl se je vzdržala glasovanja, dočim je frankovska lista gospe Kumičič dobila 380 glasov. Nasprotna skupina je izjavila, da tega rezultata ne prizna, ker ne odgovarja pravilom ter je vložila rekurz pri velikem županu. -6S9- Priprave za interparlamen-tarno konferenco v Washingtonu Beograd, 17. junija, p. Dopoldne je imel svojo sejo interparlamentarai odbor, ki bo stalno zasedal in služil kot podlaga za vse interparlamentarne mednarodne konference. na katerih bo zastopana naša država. Odbor se ie razdelil na tri podsekcije in sicer na politično, gospodarsko-finančno in pravno, ki imaio pripravljati gradivo za vse naše delegacije. V politični sekciji so poleg zunanjega ministra dr. Ninčiča poslanci Ljuba Jovanvič, Voja Marinkovič, dr. Vasa Jovanovič, dr. Laza Markovič, Ljuba Nešič, dr. Ante Trumbič, Šalih Baljič narodnega in državnega edinstva. ki so ga tudi oni pripomogli pridobiti in ga tudi oni čuvajo z vso ljubeznijo in vdanostjo do velike ideje naše Jugoslavije. Slovenski napredni kmet. ki je baš radi narodne in državne ideje izpostavljen besnemu sovraštvu klerikalizma. se ne da premamiti z nobenimi klici o kmečki demokraciji, o suverenosti naroda in o delavsko-kmečki vladi, da bi postal nezvest svojim idealom. On je imel Radiča za norca, ko ga je slišal deklamirati fraze, ki jih sedaj ponavlja g. Pucelj. o g. Puclju pa se bo glasila sodba še drugače, ker ni vseeno ali Radič de-klamira politično-naivnim hrvatskim seljakom ali g. Pucelj politično zavednim slovenskim naprednim kmetom. in Joca Jovanovič. V pravni sekciji so dr. Momčilo Ninčič. dr. Ninko Perič, Krsta Ma-rič, dr. Ladislav Polič, Velja Popovič in dr. Kosta Kumanudi. V gospodarsko - finančni sekciji so: dr. Velizar Jankovič. Andra Stanič, dr. Dragutin Kojič. dr. Ljuba Popovič, dr. Aleksander Savič, Mirko Komne-novič, dr. Ivan Krajač. dr. Miloš Radosav ljevič in dr. Mehmed Spaho. Odbor, oziroma njegove podsekcije so nadaljevale svoje delo popoldne in se bavijo s pripravljanjem gradiva za interparlamentarno konferenco, ki se bo vršila meseca oktobra v \Vashing-tonu. Novi odbor bančnega udruženja Zagreb, 17. junija n. Danes popoldne je bilo tukaj zborovanje Udruženja bank iz Hrvatske, Slovenije, Vojvodine in Bosne, ki pripadajo k centrali v Zagrebu. Z vzklikom je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik dr. Juraj Vrbar.ič iz Zagreba, za podpredsednika pa dr. Kari Triller iz Ljubljane, dočim so bili v odbor izvoljeni: Milivoj Crnadak. Josip Cvjetko, K. Zivano-vič, Franjo Hrustič. vsi iz Zagreba, dr. Ka tovič iz Novega Sada in V. Petkov« iz Sarajeva. Praktični Madžari Budimpešte. 17. junija, p. Tu je d«n nt licitacijo avtomobil, v katerem sta bila let« 1914. v Sarajevu ustreljena nadvojvod« Fran Ferdinand Habsburški in njegova soprog« Sofija Hohcnbcrg. Izklicna cen« je 700 do« larjcv. Nervozno pričakovanje objave francoske note Kombinacije berlinskih in pariških listov. — Pričakujejo se dolgotrajna pogajanja. se pričakuje nemški odgovor na Brian Berlin. 17. junija, z. Francoski odgovor na nemško garancijsko ponudbo bo objavljen jutri. Nekateri listi objavljajo sicer že sedaj vsebino note in se sklicujejo na diplomatične kroge, vendar pa so to gole kombinacije, ker niti nemška, niti francoska in angleška vlada nočejo dati prav nikakih podatkov. Zato se smatra, da so tudi podatki, ki jih v senzacionalnih oblikah objavljajo pariški listi, le kombinacije. Nota je sestavljena v irancoščini in obsega pet s strojem pisanih strani. Po francoskih zatrdilih je sestavljena v uljudnem prijateljskem tonu. tako da bo omogočila nemški vladi, da začne na njeni podlagi direktna pogajanja s Parizom in Londonom. Računati je treba, da bodo pogajanja trajala več mesecev, tako da pred jesenjo ni pričakovati odločitve. Pariz, 17. junija, r. V tukajšnjih krogih dovo noto šele po 4 ali 5 tednih. Smatrajo. da bo nemška vlada sprejela noto kot podlago za pogajanja. STALIŠČE ITALIJE. Pariz, 16. junija, r. Listi poročajo, da je odgovor italijanske vlade glede varnostne, ga pakta došel včeraj dopoldne v Quai d' Orsay. Italijanska vlada izjavlja, da načel, no odobrava dogovor za jamstvo varnosti in miru, kakor je tudi že prej odobravala smernice ženevskega protokola za mirno re« šitev mednarodnih spornih vprašanj. V se« danjem slučaju pa gre šele za otvoritev po« gajanj, pri čemer še ni dovolj jasno ornače« no stališče posameznih držav, ki naj sode. lujejo pri paktu, in je tudi še negotovo, kakšno stališče bo zavzela nemška vlada gle de francoske note. Zato bo italijanska vla. da z odločitvijo za enkrat počakala, da sc pogajanja dejanjsko prično. Koaliciiska vlada v Belgiji V novem kabinetu Pouillet so zastopane vse stranke. — Po izvedbi omenjenega delovnega programa se vrše nove volitve (umetnost), Janssen (finance). Anzeele (železnice). Lepoule (javna dela). Carter (kolonije). Wauters (industrija in dela). Bruselj. 17. junija k. Kabinet je sestavljen nastopno: Predsedstvo m gospodarske zadeve: Pouillet, zunanje zadeve: Vandervelde. notranje zadeve: Rolin-Jacquemin, narodna obramba: general Kestens, poljedelstvo: Van de Vyvtre. Generalni svet socialistične stranke je s 40 proti 36 glasovom odobril sestavo kabineta. Pariz, 17. junija k. Demokratične skupine so pregovorile Tschoffena. da vstopi v vlado. Belgijski vrhovni komisar v Porenju Bouilob - Jacquemin in ravnatelj Narodne banke Janss&n sta bila pozvana, naj kot zastopnika liberalne stranke vstopita v ka-btnet. Poleg njih so v kabinetu Hymans Bruselj, 17. junija z. Nova vlada je formalno sestavljena iz koalldje socijalistov in levega krila katoliške stranke. Liberalci so iz taktičnih razlogov odklonili oficijelno sodelovanje, poslali pa so v kabinet vendar dva svoja zaupnika, ki sicer nista poslanca, a vendaT odlična pristaša liberalne stranke. Tako bo imela vlada, čeprav ji nasprotuje del klerikalcev, močno moralno oporo in bo lahko izvedla svoj program, ki pa je strogo poslovnega značaja. Računajo, da bo izvršen tekom enega leta. nakar se bodo vršile nove volitve, ki naj končno razčistijo politično situacijo. Večina aventinske opozicije proti povratku v parlament Vse večje frakcije so odklonile predlog za opustitev abstinence in zopetno udeležbo pri parlamentarnem delu. Rim. 17. junija, a. Po dosedanjih sklepih posameznih skupin aventinske opozicije postaja jasno, da se aventiska opozicija še ne bo udeležila prihodneea parlamentarnega zasedanja. Od obeh demokratskih skupin se je Amendolova odločno izrekla proti sodelovanju v parlamentu. dočim se je Cesarova skupina (democratici sociali) izrekla za zopetni prihod v parlament. Na sestanku popo-larov ie bilo s 25 proti 20 glasom skle- njeno. da ne gredo v parlament. Tudi socijalistični unitarci so se s 15 proti 7 glasovi izrekli za abstinenco. Maksi-malisti so bili soglasno proti sodelovanju v parlamentu, ravno tako republikanci. Kontna odločitev bo padla na plenarnem sestanku vseh opozicijonalnih strank, ki pa ne more biti drugačna, kakor je bilo sklenjeno v posameznih skupinah. -3SS- Poljsko-nemška carinska vojna Breslan. 17. junija, s. Ker ni bila sklenjena trgovinska pogodba med Nemčijo in Poljsko, ie zgornje - šleziiska meja od včeraj za izvoz iz Poljske zaprta. Obstoji bojazen, da bo izpad premogovnega kontingenta, ki se je dosedaj mogel uvoziti brez carine v Nemčijo, povzročil katastrofo gornje - šleziiske industrije. Nekatere industrije so že v zelo težkem položaju. Število rudarjev se ie od 160.000 v letu 1923. znižalo na 90.000. Pričakuje se, da bo ustavilo svoj obrat več rudnikov. Kakor se govori, bo poljska vlada stavila nove predloge, po katerih bi se sklenil trgovinski provizo-rij med Nemčijo in Poljsko. Varšava. 17. junija, r. Premogovni sindikat v poljski Zg. Šlezijj ie sklenil, da zniža produkcijo na 43 odst., to je na 19 miliionov ton. Ta sklep je posledica ustavitve izvoza premoga v Nemčijo. Nova akcija madžarskih legitimistov Budimpešta. 17. junija, z. Madžarski legitimisti pripraviiajo za prihodnjo nedeljo veliko manifestacijo, ki naj tvori uvod v novo akcijo monarhistov. Poskusili bodo ob tei priliki strniti v enotno fronto vse legitimistične frakcije, ki se sedaj med seboj pobijajo. Grof Szi-grav bo poročal o svojem obisku v Le-queitu pri razkraljici Žiti. I1orthyievi pristaši pripravliaio za isti dan velike manifestacije za Horthyja. tako da se .ie bati spopadov. Političen umor v Palestini Pariz, 17. junija, a. Listi javljajo iz Jeruzalema, da je bi! židovski guverner palestinskega okrožja Abrahamson v Hebronu umorjen. Napadalec, ki .ie ustrelil nanj iz samokresa, je pobegnil. Govori se, da je ta napad nadaljevanje arabske odporne akcije proti cionistič-nj okupaciji Palestine. Rešilna ekspedicija za Amundsena Boston, 17. junija k. Ekspedicija Mac Mil-lana je odšla na krovu dveh parobrodov, na katerih so tri letala, proti arktičnemu polaTskemu ozemlji'. Newyork, 17. junija k. Mac Mrllan je danes nastopil svoje potovanje na severni tečaj. Kitajski nemiri Peking, 17. junija, r. Ker se prva splošna stavka ni pokazala kot zadosti uspešna, se pripravlja za 28. t. m. nova splošna stavka, ki nai bi trajala en dan. Nadalje ie bilo sklenjeno, naj se v vsej državi pobira od vseh nastavljencev 10 odst. davek na plače za podpiranje stav kujočih v Šangaiu. Med inozemci v San gaju sc opaža nesigurnost in enotna fronta se je oslabila zlasti radi tega. ker se mnogi inozemci pod ameriškim vodstvom zavzemajo za to, da se priznajo Kitajcem gotove koncesije in da se nai ugodi njihovim manjšim zahtevam. V nasprotju s to skupino so intran sigenti pod vodstvom Anglije, ki so proti vsakemu popuščanju. Značilno je tudi stališče misijonarjev, ki kažejo simpatije za Kitajce in odkrito izjavljajo, da je krivda na strani tujcev. Za stavkujo-če prihajajo denarne vsote od vseh strani, deloma iz Kitajske, deloma iz Rusije. Dijaki so pozvali predsednika, naj prekine diplomatske zveze z Anglijo. Francosko-španska konferenca o Maroku Madrid, 17. junija, a. Danes se je pričela francoskcšpanska konferenca, glede pošto« panja v Maroku. Francijo zastopa franco. ski poslanik, španski direktorij pa je dal po polno pooblastilo za ta pogajanja generalu Jordiani. Bela Kun v Italiji? Trst, 17. junija, a. Današnja »Sera* po» roča iz Verooe. da sc je danes peljal skozi Verono bivši predsednik madžarske reDubli» ke Bel«. Kub. % Manifest gg. Puclja in Prepeluha SKS naj likvidira svoj programter sc postavi v službo plemen skega separatizma. Ljubljana, 17. januarja. Danes bi imel biti objavljen poseben manifest gg. Puclja in Prepeluha o združitvi SKS in SRS v novo «Zvezo slovenskih kmetov, obrtnikov in delav cev«. Obiava manifesta ki je bil že tiskan, je bila v zadnjem hipu ustavljena, del naklade uničen, »Kmetijski list«. ki bi imel danes iziti z manifestom na čelu, pa je bil zadržan. Kaj je dalo povod temu ukrepu, se ne ve. Izgleda, da so se v zadnjem hipu v vodstvu SKS pojavili tehtni pomisleki. Manifest, ki je naslovljen «Vsemu slovenskemu ljudstvu«, navaja uvodoma historijat pogajanj med gg. Pucljem in Prepeluhom ter proglaša, da sta Samo-stoina kmetska stranka in Slovenska republikanska stranka ki sicer ostaneta «samouoravni». sklenili ustvariti «Zve-zo slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev«. Na čelu te «Zveze» stoji izvršni odbor, Zveza dobi skupno glasilo. Kot namen Zveze sc označuje pojača-nie obeh tvorečih jo skupin, ki bi. ako seštejeta svoje glasove, predstavljali v Sloveniji, drugo najmočnejšo politično skupino in Pa dati razcepljenim podeželskim vrstam «enotno politično miselnost«. Program Zveze proglaša, da smo Slovenci kmečki in delavski narod, za katerega zahteva zakonodajno samoupravo na njegovem področju. Slovenski narod bodi izvor in nosilec politične moči. ker je suveren. Sledijo nato zahteve stanovskega, sociialnega in gospodarskega značaja. Slovenija je Pp_ ogromni večini kmečka, nekoliko tudi obrtniška in delavska. Zato naj bo zakonodajna in upravna organizacija v skladu z interesi tega prebivalstva. Industrija in prometna sredstva naj stopnjevale prehajajo v last celokupne družbe, oziroma zadrug. Izobraženci se moraio prilagoditi kmetom obrtnikom in delavcem in naj bodo v službi naroda, ne pa narod predmet ojihovega izkoriščanja in špekulacije. V socijalnem pogledu velja načelo: vsakdo imej pravico do vseh sadov in polne vrednosti svojega dela in pridnosti. Državni, cerkveni in veleposestniški gozdovi naj preidejo v last delavnega ljudstva. Izvede naj se agrarna reforma po načelu: zemlja bodi last tistega, ki jo obdeluje. Trgovina bodi prosta. V kulturnem oziru je «Zveza» svobodoljubna. Odklanja sodelovanje s takimi političnimi alj socijalnimi skupinami, ki so podvržene tujim vplivom in vodstvom. Današnja politična uprava je nesposobna. Na njeno mesto naj stopi gospodarska in kulturna uprava, ki jo vodijo voljeni zastopniki. Slovenci smo mal kmečki rarod. zato je v njihovem interesu, da ne žive z nobenim narodom v sovraštvu. «Zveza» želi bratskega sodelovanja s hrvatskim in srbskim ljudstvom. Manifest poudarja, da je »Zveza« že dobila priznanje Radičeve stranke, s katero je stopila v politično zvezo. Gg. Prepeluh in Pucelj končno kon-štatirata. da je dos&dania politika slovenskih separatistov, odnosno klerikalcev rodila razne neuspehe, in sicer radi nesposobnih voditeljev, katere obtožujeta. da so 1. 1918. izročili Slovenijo brez vsakega pridržka državnemu političnemu centralizmu. Obeta, da bo njuna «Zveza« skupno z radičevci izvoje-vala suverenost naroda, enakopravnost, sporazum, kmečko demokracijo in kmečko delavsko vlado. Manifest je datiran z dne 25. maja 1925. Poleg gg. Prepeluha in Puclja sta ga podpisala načelnik SKS Ivan Pipan in radičevski poslanec A. Kelemina. ki z gosp. Pucljem vodi izvršni odbor Zveze. Radičevci v slepi ulici Obupna poslanica «Jutarnjega lista«. Zagreb, 17. junija. Radičevcem počasi dere voda v grlo. Sporazuma ni. stranka se razkraja. A oni pristaši, ki še vztrajajo v njej, pričenjajo izgubljati vero, da bo radičev-sko parlamentarno zastopstvo «one v Beogradu nasamarilo«. ter se obračajo v skepso, da bodo ravno radikali prevalili radičevce. V tem zloslutnem prepričanju jih podkreplja tudi neradičevsko opozicijsko novinstvo, posebno zajedni-čarsko in klerikalno, s komentiranjem nedavnega članka v radikalski »Samoupravi«, ki je jasno povedala: da mora HSS na način, kakor se to dela. izdelati svoi novi politični program v skladu z danimi deklaracijami svojega vodstva, ta program sprovesti v svoje organizacijo — ter precizno in jasno odrediti svoje politično stališče, na osnovi katerega bi sc z nio mogle sklepati resne kombinacije (ki jih doslej torej sploh ni bilo, op. ur.) Vse to je zadnje dni povzročilo med radičevci tako depresijo, da današnji «Jutarnji list« kot dnevni oficiozus H(R)SS napolnjuje celo stran z dolgim člankom, pisanim v stilu «naročite stra-ne« (Štefana Radiča). Sama tolažba z enim samim motivom: «Radikali nas ne bodo prevarili. enostavno za to ne, ker nas ne morejo prevaritil« Ako radikali odklonijo sodelovanje z HSS, modruje «Jutarnii list«, tedaj s tem samo dokažejo, da je kraljevina SHS po njihovem mišljenju samo firma, v stvari pa srbska država, v kateri imajo Hrvati in Slovenci samo položaj narodnih manjšin; in ako radikale vodijo te misli pri akciji aranžmana s HSS. tedaj nc bodo prevarili Hrvatov, temveč Srbe. Kajti v tem siučaiu dobijo Hrvati popolno upravičenje, da se strnejo v eno enotno hrvatsko stranko (čujmo!) in da se prično najostreje boriti ne proti državi in ne za svojo posebno državo, ne za fedcracijo iii tudi ne za avtonomijo, marveč proti grotesknemu pojmovanju narodnega in državnega edinstva. Ustvari se hrvatska državotvorna fronta proti radikalom. S tem bi hrvatsko vprašanje stopilo v novo fazo. kjer bi vsak Hrvat vedel, da mu je mesto v hrvatski stranki, ki ne zahteva ničesar drugega, kakor udejstvitev enakosti Srbov in Hrvatov, zajamčene v ustavi. Radikali so zatorej na razpotju in oni morajo izbirati, ali hočejo sodelovanje z večino Hrvatov, ali pa da prevzamejo nase odgovornost za otvoritev nove faze hrvatskega vprašanja, v kateri bodo ne samo vsi Hrvati združeni v eni stranki, marveč bodo ob njih stali tudi klerikalci in muslimani in davido-vičevci . . . Mizerna tolažba, mizeren ultimat! Radičevci torej sami priznavalo, da je vsa njihova separatistična in pasivna politika vodila edino v to smer. da spravi hrvatsko ljudstvo na nivo narodnostne manjšine, kar analogno velja tudi za naše klerikalce. Danes se žurijo. da sto-riio naglo remeduro, ki si io zamišljajo edino s tem, da se pririnejo v vlado, ter na naglo roko izposlujejo. kar so tekom šestih jalovih let grobo zanemarili. Toda ljudstvo, seljaško in bistro sodeče ljudstvo je medtem že začelo ubirati drugo pot ter si samo iskati sporazuma in poti k popolni enakopravnosti s tem. da se priključuje onim strankam, ki vsa leta po ujedinjenju zastavljajo nadčloveške sile. da v borbi proti separatizmu in nas:odbeniaštvu priborijo Hrvatom in Slovencem vse svoboščine, vse plodove enakopravnosti. Naj izvolijo gospodje radičevci nazaj v opozicijski blok, naj sedejo zopet na en stol. da ne zdrknejo med oba, naj snujejo svojo enotno «hrvatsko državotvorno fronto«, o kateri že dolgo prepričujejo svet. da jo že imajo! Naj samo oznanjajo, kakor to pompozno razodeva »Jutarnji list« na koncu svojega članka, da «Ste-fan Radič v vsakem slučaju obdrži popolno zaupanje Hrvatov« — vsaka njihova gesta, vsaka njihova v državo-pravne fraze zavita samotolažba bo le še jasneje dokazala, da so radičevci z vso svojo neiskrenostjo in z vsemi svojimi demagoškimi špekulacijami zlezli v slepo ulico, iz katere zanje ne bo srečnega izhoda. Kitajska sfinga Nemir na Kitajskem narašča in velesile se vznemirjajo vedno bolj. boieč se, da se razraste v one dimenzije, kakor pred petindvajsetimi leti boksarski upor. Doslej se poroča predvsem o kra-valih v velikih primorskih mestih in v Pekingu, to je v onih krajih, kjer je morala Kitajska o priliki boksarskega upora, deloma že poprei. koncedirati tujcem zelo velike privilegije, tako n. pr. eksteritorijalnost. vzdrževanje posebnih posadk in policije, itd. Saj je baš dejstvo. da je angleška policija streljala na kitajske demonstrante, ki so vdrli v britanski del Šangaia in tam ognožali življenje in imetje Evropejcev, sprožilo nasprotje do tujcev do take izredne srditosti. 2e dozdai je prišlo na več krajih do hudih prestopkov proti mednarodnemu pravu: kot žrtve kitajske ksenotobijc so padli že razni tuji podaniki; doslej je to ugotovljeno glede Japoncev, a ni dvoma, da se bo zaznalo tudi o žrtvah med Amerikanci in zlasU Angleži, zoper katere se osobito obrača sovraštvo Kitajcev. Te vrste incidenti imajo vedno za posledice diplomatske zaplet-Ijaje. Ti so sc že pričeli. Bas sedaj pa nastane najvažnejše vprašanje, od katerega razrešitve je odvisen nadaljni potek kitajskih nemiibv in njih internacijo-nalni značaj. Ako bi kitajska vlada obžalovala dogodke, privolila eventualno v kake mednarodne komisije, ki naj do-ženejo podrobnosti spopadov in ugotovijo obseg odgovornosti, ako nadalje prevzame obveznost za povračilo povzročene škode in da na ta način zadoščenje v zahtevani meri. tedaj bi se mogla stvar spraviti z dnevnega reda razmeroma brzo. Toda to bi bil najugodnejši slučaj. V resnici je stvar mnogo boli komplicirana. Iz dosedanjih diplomatskih pogajanj, ki so se radi krvavih dogodkov razpletla med pekinško vlado in posameznimi velesilami, je razvidno, da v Pekingu postopajo s preceu izrazitim in očitnim soglašanjem s tuicem sovražnimi pojavi. Morda .ie baš v tem glavni vzrok, da sc nemiri vedno bolj širijo, bodisi da jih pekinška vlada inspirira ali pa da s svojimi tihimi simpatijami nacionalistom daje večjega poguma. Postopanje pekinške vlade bi moglo zelo komplici-rati položaj v Kini. Toda po drugi strani pa bi moglo baš to postopanje povzročiti v Kitajski sami nepričakovane preokrete. Na slednje vsaj kažejo ste dečj pojavi. Pokazalo se je. da igrajo pri nemirih zelo veliko ulogo ruski boljševiki. Naj je že prvi nemir izbruhnil brez ruske inicijative ali po ruski volji. — toliko je gotovo, da sedai boljševiki z vso silo pospešujejo ksenofobsko akcijo. Znano je, da so boljševiki v Rusiji šolali veliko število mladih Kitajcev v komunistično - revolucionarnih šolah, z name- nom, da jih izšolane pošljejo na posel v kitajsko domovino. Da ti komunistični učenci sedaj ne bodo mirovali je tvidentno. Dalje: Znano je. da je stranka pokojnega dr. Sunjatsena v polni meri prevzela komunistični program, da ga realizira v Kitajski. In Sunjatse-povj vojski pripadajo one čete. ki so te dni zavzele Kanton in tam povzročile med svojimi kitajskimi političnimi nasprotniki, ne le med tujci, divje masa-kre. Ti nasprotniki pa so vojska province Junan. — s čemer je povedano, da imamo danes v Kini še vedno ljuta na-sprotstva med domačimi strankami in generali. Ali ne le v Kantonu, tudi dru-gie se kažejo ta notranja nasprotstva. Vodja pekinške vlade ie Fengiusiang. oni znameniti general, ki je lani izdal Vupejfuja, svojega Šefa in tekmeca Čangtsolina. mu izneveril vojsko v Pekingu in tako povzročil konec državljanske vojne med Pekingom in Mukde-nom. Fengiusiang. ki obrača pozornost nase tudi. ker je krščanske vere. je pokazal precei očitno svoje simpatiie do boljševiške Rusije in tudi ne prikriva svojega nasprotstva do Evropejcev; postopanje pekinške vlade napram velesilam je v nemajhni meri niegovo delo. Toda baš zadnii čas sc veča nasprotje med Fengiusiangom in Cangtsolinom in znano je. da slednii naglaša. da nikakor ne odobrava ksenofobskega giba-niamed Kitajci. Razmerje med pekinško vlado in Cangtsolinom sploh tudi poprei ni bilo urejeno, in med obemi je obstojalo ves čas od poraza Vupejfuja dalje tiho nasprotje, ki se ni odstranilo. Čangtsolin je edini general v Kini. ki bi mogel postati nevaren tekmec pekinški vladi, ker razpolaga še vedno z močno, dobr^ disciplinirano armado. Moglo bi se ugoditi, da bi se Čangtsolin postavil zooer protituisko gonjo ali da bi jo vsaj izrabil in razširil svojo moč na škodo pekinške vlade. V tem pogledu presene-čenia niso izključena in ni nemogoče, da kakor v Kantonu meščanska voina razplamti tudi na severu, kjer ima Čangtsolin svoje trdne pozicije. Dosedai pa prevladuje še vedno ksenofobsko gibanie in razen v Kantonu so ostala notranjepolitična nasprotstva podreienega pomena. Ali ne da se se reči, kako se bo kitaiski pokret razvil v bodoče in če bo obdržal svojo proti tujcem naperjeno smer. Politične beležke + Minister dr. Žerjav in slovenski kateheti. Na seji gospodarsko - finančnega odbora v finančnem ministrstvu — pazite, to reč poroča »Slovenec-! — se je pred vrati zglasila deputacija treh klerikalnih poslancev, ki so prišli zahtevat izplačilo zaostalih honorarjev slo: venskim katehetom. Ker jih finančni minister sredi seje ni utegnil takoj spre jeti, jo je dr. Hohnjec primahal naravnost (oziroma »kratkomalo«) v sobo ter zahteval izplačilo. Dr. Žerjav, ki je bil na seji navzoč — pazite, ta je »Sloven-čeva«! — pa se je cinično nasmihal in dejal: «Jaz ne bi nič dal katehetom. Oni priznavajo samo rimskega papeža, ne pa državne oblasti«. Ker se nam je ta izjava zdela bolj «Slovenčeva« kakor dr. Žerjavova, je včeraj še naš dopisnik korakal v ministrstvo in dognal, da je dr. Žerjav izjavil dr. Hohnjecu; «Bilo bi dobro, če bi vi katehetom rekli, naj ne govore, da ni treba priznavati državne šolske oblasti, nego samo cerkveno oblast!« Tako, to se sliši drugače in prav. G. Hohnjec se je izgovarjal, da v mariborski škofiji takih katehetov ni. Seveda je tudi grda laž. (kaj hočete, škofov list!), da je dr. Žerjav nasprotnik izplačila. Obratno se ie baš on ope-tovano zavzel za to, da iinančno ministrstvo brez odloga izvrši svojo dolžnost tudi napram katehetom. Klerikalec se zla ae, kadar zine. -f Zanimiva informacija. »Slovenec« ima včasi tako dobre zveze z radičev-skimi poslanci, da dozna od njih tudi tisto, kar njim ni po volji kar pa njemu pride prav. Tako tudi včeraj objav-lia izjavo »uglednega« radičevskega poslanca, ki ne verjame v sporazum s Pašičem sploh meni, da je delo za sporazum pretežko in prenaporno. Ugledni poslanec jc po vseh dosedanjih rezultatih (ki jih je notabene »Slovenec« sproti označeval za ekspresno napredovanje »sporazuma«) prepričan, da gospod Pašič čaka na volitve v oblastne skupščine samo zato. da med ljudstvom napravi razpoloženje proti HSS in da radičevce na vsak način oslabi Zato ugledni poslanec tudi ne veruje v ustvarjenje koalicije HSS z radikali, ki bi — po njegovih lastnih besedah — pomenila lc razdelitev oblasti in mordii omogočila HSS. da svoje organizacije razširi, česar pa gospod Pašič noče ... To utegne biti točno, zato pa pravimo, da je izjava »uglednega* gospoda radičevca. dasi v nasprotju z večino »optimističnim« razpoloženjem Štefana in Pavla Radiča posebno črno gleda, prav zanimiva ter za »Slovenčevo« novo poročanje o sporazumu dovoli značilna. + Mišljenje dr. SuPila o koaliciji RR. Z velikanskim zadoščenjem objavljajo blokaški listi (naravno s »Slovencem« vred) poročila, da se v Beogradu mudita zagrebški radikal dr. Peleš in su-šaški dr. Gjivo Supilo. Baje tožita samostojne demokrate, kar jima je na pro sto dano, pri posameznih radijskih politikih. Za nas je ipak najmerodajnej-ši članek dr. Gjiva Supila, ki ga priob-čuje v »Samoupravi« in kjer osobito poudarja: 'Dokler je še povsem nepro vericna stalnost evolucije Hrvatske se Ijačkc stranke, še več. dokler obstojajo I tudi one velemožne okolnosti, ki silno 1 slabijo moralno vrednost te evolucije. bi bilo vrlo neoprezno in bi morda celo utegnilo postati fatalno, da se s to stran ko vodijo kaka obvezna pogajanja, posebno še, če bi se sklenilo, da bi ta stranka prišla v vlado«. Ob zaključku pa pravi gospod Supilo: »Ne preostaja ničesar drugega kakor obdržati seda« njo situacijo v vladi in parlamentu!» Nadaljnje komentarje naj pišejo blokaški listi, mi se z gornjim strinjamo navzlic »tožbam« in »pritožbam«. Iz demokratske stranke Delo SDS v mariborski oblasti V soboto 13. junija se je v Šmartnem ob Peki ustanovila nova krajevna organizacija SDS. Sestanek v prostorih g. Goričnika je bil vkljub slabemu vremenu lepo obiskan in s' je po poročilu delegata oblastne or« ganizacije razvila živahna debata. Ustanovi« tev organizacije je bila soglasno sklenjena ter se je izvolil tudi odbor pod predsed« stvom stare korenine g. Valentina Vebra. V nedeljo 14. junija je bil občni zbor stc« zke organizacije v Slovenjgradcu ob lepi udeležbi delegatov iz celega sreza. Konsti« tuiral se je novi srezki odbor pod predsed« stvom g. ravnatelja Sentjurca. O razmerah v srezu sc je razvila obširna in zanimiva debata. — Istega dne sc je vršil občni zbor krajevne organizacije v Zrkovcih, kjer je zastopal oblastno organizacijo predsednik srezke organizacije za Maribor desni breg, g. Kejžar. Izvolil se je nov odbor pod pred« sedstvom našega vrlega župana g. Seia. V četrtek 18. junija sestanek v Lajterh pergu in ustanovitev organizacije. V sob"fo 20. junija ob 3. popoldne seja oblastnega načetstva v mali dvorani Narod« nega doma, ob 7. zvečer občni zbor srezke organizacije za Maribor levi breg, ob 8. zve« čer občni zbor oblastne organizacije v veli* ki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Višina invalidskih pokojnin in podpor Predlog finančnega ministra o finančnem razporedu invalidskega zakona BeogrpJ, 17. junija, r. Finančni minister dr. Stojadinovič je predložil članom inva« lidskega odbora v proučitev naslednji fi« nančni razpored invalidskega zakona: L Osebni invalidi: 1. Lahki invalidi 20 do 40 odst. nesposobnosti po 480 Din (48.000 invalidov) skupaj 25,040.000 Din. 2. Težki invalidi 50 do 70 odst. nesposobnosti po 1440 Din (17.000 invalidov) 24,480.000 Din. 3. Polni invalidi 8 do 100 odst. po 2400 Dm (7000 invalidov) 16,800.000 Din. 4. Pretežki invalidi nad 100 odst. nesposobnosti po 3600 in 4300 Din letno (650 invalidov) 5,460.000 Din. Doklade: za kaplarje 5 odst.. skupno 500.000 Din, za podnarednike 15 odst. (260 invalidov) po 260 Din. skupno 501.000 Din, za narednike 25 odst. (13«) invalidov) po 360 Din 489.600 Din, za nižje oficirje (808 invalidov") 3400 Din 2.747.200 Din, za višje oficirje (252 invalidov) po 4600 Din 1,159.200 Din, za obveznike uradniškega čina (1000 invalidov) po 3000 Din, 3,000.000 Din. Po« večanje pokojnin oficirjem 1,639.000 Din, za osebne invalide vsega skupaj torej 79 mili« jonov 875 tisoč Din. IL Družine: vdove padlih vojakov (1100, povprečno z dvema otrokoma) po 1800 Din 198,000.000 Din, vdove padlih oficirjev in obveznikov uradniškega čina (2000) po 5500 Din 11,000.000 Din, sirote (brez očeta in matere, 24.000 otrok povprečno v 12.000 družinah) po 1360 Din 18.720.000 Din. Brat« je, sestre ter roditelji (18.000. do O000 dru« žin) po 800 Din po čl 30. 7.200.000 Din, otroci osebnih invalidov in žene (180.000 oseb) 43.200.000 Din. Skupaj 278,120.000 Din III. Razne vrste pod nore: 1. Proteze 6 mi« lijonov Din. 2. Zdravljenje 4 milijone Din. 3. Strokovni pouk 26 milijonov Din. 4. Pod« pore 7 milijonov Din. 5. Voznina 3 milijo, ne Din. 6. Pogrebni stroški 1 milijon Dm. Skupaj 47 milijonov Din. Vsi izdatki skuono so proračunani na 404,096.000 Din. Razen tega sc določa za prva tri leta dotacija narodnemu invalidske« mu fondu radi odstopa invalidnine po 20 milijonov Din letno. V proračunu ni dolo« čena razlika za napredovanie v višje čine m za pokojnine vdovam padlih oficirjev in uradnikov. Všteti tudi niso zaposleni redu« cirani in ostali odkupni invalidi (okoli 15 tisoč invalidov). O tem predlogu finančnega ministra par« lamcniarni odbor šc ni definitvno sklepal. Dopisi DEV. MAR. V POLJU. Kakor da jih ic pičil gad, je zbodlo naše špekulante ali voditelje v »Zvezi papirniškega delavstva«, ko smo jih odločno pozvali v »Jutru«, naj vrnejo izstopivšim članom vplačane zneske v «Stra j kujoči fond«, ki so ga ustanovili v nasprotju z društvenimi pravili in zakonom o zaščiti države. Da voditeljem pri »Zvezi« ni zaupati in verjeti, smo sicer vedeli, da bi pa svoie obljube, lavno dane dclavcem, ne držali, jim dosedaj še n smo pripisoval;. Hud trn v peti jim je sedaj dejstvo, da se ustanavlja v Vevčah »Samostojna Unija«, ki hoče okrog sebe zbrati zavedni del delavstva. ga ščititi pred izkoriščan;em in skrbeti za njegovo socijalno dobrobit. V .Pravici« je našel neki dični «laž:ljub» prostor, ca ie svojo jezo odložil v njemu lastni obliki, ki jo nrti najbolj naivni delavci ne morejo smatrati za drugo, kakoT za prazno blebetanje. Ne bi na to budnlost reagirali, ker se pa zaletava v g. Inž. ženka. da on ustanavlja strek. org. Unijo, moramo odločno pribiti, da g. inž. ni v prav nikaki zvezi s to ustanovitvijo. Ta dopis v .Pravici«, bi lahko vse delavce poučil, da voditelji »Kuka-vlčnega gnezda« nmajo prav nobene volje in ne zmožnosti, da bi kaj storili za delavca. Njihov edini namen je, hujskati delavce med delavnim časom. Nam je tndi to prav. Ako Grozote svetovne vojne ?_? se bo tako hujskanje še dalje gojilo, bo vsaj zavedni del delavstva uvidel, da zanj ni mesta v »kukavičnem gnezdu« m olajšano nam bo delo za združenje vseh, ki mislijo pošteno, v organizaciji, ki bo delavstvu v korist, čast in ponos. KOMENDA. Kamniško sokolsko okrožje je priredilo v nedeljo dne 34. junija v Komendi okrožni pešizlet. s katerim je bila združena javna telovadba in ljudska veselica s sodelovanjem kamniške mestne godbe. Vsa društva okrožja so se zbrala ob pol 3. uri popoldne v vasi Moste, nakar se je vršil pohod z godbo na čelu v Kapljovas, kjer se je sprevod ustavil pri br. F. Vodetu in se izvršili pozdravi na zbrano članstvo. Slavoloki, postavljeni v počast došlim bratom, sestram, naraščaju in ljubiteljem Sokolstva, nad njimi vihrajoče državne in narodne tro-bojnice ter gromki zvoki godbe so vzbudili tudi tukajšnjega župnika g. V. Bernika, da je dal pritrkavati, ne mogoče v čast naš: sveti sokolski ideji, temveč zato, da bi se manj slišala godba in ne bi privabila ljudi na naš veselični prostor. Za ta korak se g. župniku zahvaljujemo, kajti veliko bolj veličasten je bil vtis, ko se je med gromkimi Zdravo - klici in sviranjem godbe slišalo zvenenje čez širno plan kot mogočen klic ljudem, nai prihitijo v naše okrilje. G. župnik, ostanite nam tako naklonjeni še nadalje in videli boste, da bo v kratkem tudi na komenških tleh zmagala ideja svobode in Sokolstva. VRHNIKA. Vse brez razlike strank vabimo na občni zbor Sam. dem. stranke, na katerem bo predaval g. centralni tajnik dr. Ra-pč o tiovih zakonih o kmetijskih in obrtniških kreditih ter o izenačenju davkov. Vrši se v soboto dne 20. junija ob pol 8. uri zvečer pri »Mantovi«. — V nedeljo dne 21. junija predava dr. Rapd o isti snovi v Podlipi po maši in v Beukah ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor kr. org. SDS na Vrhniki. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Preteklo nedeljo se le vršil v Sv. Pavlu pri Preboldu orlovski tabor. Udeležili so se ga tudi Orli iz Griž. Ko so se pozno ponoči razgrajajoč in kričaie peljali skozi vas Sv. Lovrenc so tudi zapeli: Pojd'no sem, pojd'no sem. da te malo požgačkam! Duhovito, kaj ne? Radovedni smo. kaj jih je razpalilo, da so tako glasno Izražali svoje želje, ko jih je vendar sama hinavščina in potuhnjenem. Sicer je pa tudi lahko mogoče, da so žgačkanje uvrstili med svoja telovadna pravila. To bi bilo seveda kaj drugega .., Smrt Beograjčana Bibe V pondeljek zjutraj je preminul v Beograda Aleksander Gj. Biba. ena najmarkantnejših postav beograjske čaršije, solastnik firme Jefta M. Pavlo-vič & Co. in član neštetih kulturnih in humanitarnih korporacij v Beogradu. Aleksander Gj. Biba se je rodil v Beogradu dne 27. marca 1864. Obiskoval je ljudsko šolo in gimnazijo doma. trgovsko šolo pa v Ljubljani. L. 1884. je pristopil s tvrdki Jefta M. Pavlovič, kjer je bil najpoprej praktikant. oorneje uradnik, potem knjigovodja in končno, po smrti svojega šefa. solastnik trgovine. Bil je znan kot spreten trgovec in soliden družabnik. V Beogradu ga je vse cenilo in imelo rado. Popularnost Aleksandra Bibe je najbolje razvidna iz njegovih funkcij, katere je izvrševal pri različnih ustanovah. Bil ie član uprave beograjske borze, predsednik Kreditnega zavoda v Beogradu, član nadzorstvenega odbora Narodne banke, član unrave beograjskega Trgovinskega fonda, upravni svetnik družbe »Srbija«, član nadzorstva Splošne gospodarske banke itd. Nad 30 let je izvrševal tudi blagajniške posle pri humanitarnem društvu «Kra1j Dečanski«. Biba je bil iskren in vnet Jugosloven. Udeležil se je vseh vojn v zadnjih petnajstih letih ter je imel več odlikovani, med drugim Takovski križec. red Belega orla in red Sv. Save III. stopnje. Čast njegovemu spominu! Iz Primorja • Smrtna kosa. Na Opčinah pri Trstu je umrla Darinka Sosič, učenka tretjega razre« da ljudske šole. N. v m. p. • Nalezljive bolezni v Trstu. Zadnji te« den je bilo v Trstu več slučajev nalezljivih bolezni, vendar ni noben bolnik umrl. Obla« sti so naštele med drugim: 4 slučaje davice, 5 slučajev škrlatioe, 4 slučaje trebušnega le« garja. 1 slučaja paratifusa. • Gredba iupne cerkve v Kronbergu pri Gorici. Uradni list julijskih prefektur Osser vatore Triestino od 15. junija objavlja raz« pis javne dražbe za oddajo del pri župni cerkvi v Kronbergu pri Gorici. Dražba bo dne 2. julija: dela ki sc bodo oddala, so pre« računana na 254 tisoč lir. • Električni to': je usmrtil llletnega An« tona Čoka iz Lonjerja pri Trstu. Deček, ki je pasel živino, jc splezal na električni drog se dotaknil smrtonosne žice in padel mrtev na tla. Velik aktualen film Kapitan Scotta smrtno potovanje na južni tečaj predvaja od petka, 19. t. m. naprej lase Kino ..Ideal" Kupujte srečke i za sokolski Tabori «JX_TXK0» Št 135? 3 Veterinarski kongres v Ljubljani Danes se sestanejo v Ljubljani veterinarji iz vse Jugoslavije k glavni skupščini « Jugoslovenskega veterinarskega udruženja». Letošnji kongres bo obenem mal jubilej, ker poteka baš peto leto. odkar je bilo Udruženje osnovano. Zgodilo se je to leta 1920., ko so se sestali — tudi v Ljubljani — delegati takrat obstoječih organizacij živinozdrav nikov in sklenili fuzijo v enotno, vso državo obsegajočo organizacijo, ki je razdeljena na sekcije. Jugoslovenski veterinarji so lahko upravičeno ponosni, da so bili med prvimi, ki so se otresli pred sodkov in se strnili ne glede na plemenske razlike v močno državno organizacijo. Sadovi niso izostali' njihovo udru-ženje spada danes med najbolj uvaže-vane stanovske korporacije in je rodilo že mnogo dobrega in koristnega ne le za svoje člane, ampak tudi za vse prebivalstvo, zlasti seveda za kmečke sloje, za povzdigo naše živinoreje in s tem našega gospodarstva sploh. Vsakoletne glavne skupščine Udruženja zberejo skoro polnoštevilno vse veterinarje iz jugoslovenskih pokrajin in vrše tako poleg stanovske in strokovne tudi važno nacijonalno politično nalogo. To je tem pomembnejše, ker spadajo veterinarji med one sloje inteligence, ki žive v tesnih stikih z najširšimi plastmi prebivalstva, na katero imajo velik vpliv. Njihov delokrog zato daleč presega ožje meje stanovskega poklica. Večina ndeležnikov letošnjega kongresa se je zbrala v Ljubljani že včeraj. Danes dopoldne se začne delo kongresa z otvoritvijo v kazinski dvorani in se nadaljuje še jutri. V soboto narede udeleženci skupen izlet na Bled. Iskreno pozdravljamo v svoii sredi marljive in požrtvovalne kulturne in gospodarske delavce in želimo obilo uspeha njihovemu delu. Pozdravljeni in dobrodošli! Ženski shod v Unionu" Ljubljana, 17. junija. Lepaki, ki so vabili zadnje dni naše ženstvo na okup, «da protestirajo proti razširjenju srbskega državljanskega zakona na vso državo, kar bi pomenilo, da žena sploh ne bi mogla podedovati premoženja«, so poleg časopisnih pozivov imeli sijajen uspeh. Nocoj ob osmih se je napolnila velika unionska dvorana z galerijo vred do zadnjega prostora. Zbrale so se slovenske žene brez razlike strank in stanov. Tudi oficijalno so bile navzoče zastopnice trinajsterih ženskih organizacij. Zborovanje je s pozdravom otvorila podpredsednica Ženskega saveza kraljevine SHS ga. Franja Tavčarjeva in pozvala navzoče, «nai izrečejo svoje mnenje o dednem pravu, ker bi bile žene prikrajšane v slučaju, da se srbsko čedno pravo uveljavi v vsej državi«. Nato je bilo izvoljeno predsedstvo zbora: predsednica ga. Franja Tavčarjeva, tajnice ge: Engelmanova, Dolenčeva in Štebijeva. Početkom svojega izčrpnega predavanja o najvažnejših institucijah dednega prava po raznih partikularnih zakonodajah naše države ie g. univ. prof. dr. Stanko Lapajne s tehtnimi argumenti prepričal zborovalke, da se nam ni bati nikakega razširjenja srbskega dednega prava na naše pokrajine. (Isto smo ugotovili tudi mi v včerajšnji številki «Ju-tra»). Na podlagi daljniega svojega poduka o dednem pravu, kateremu ie ženstvo kljub neznosni vročini v nabito polni dvorani pazljivo sledilo, je sestavil gospod predavatelj šest resolucij, v katerih daje smernice, kako bi se nai uredilo izenačeno dedno pravo v naši dr- žavi. Resolucije zahtevajo med drugim: Izenačene intestatne dedne pravice v naši kraljevini morajo biti za dediče moškega in ženskega spola enako ugodne. — V svrho. da se ob smrtnih slučajih ne drobe kmetska posestva in da ostane gospodarstvo v moških rokah, se naj v izenačeno dedno pravo sprejmejo posebne norme za delitev kmet-skih nepremičnih zapuščin. — Izenačeno intestatno dedno pravo naj predvidi dedno pravico tudi za preživečega soproga, in sicer v tistem obsegu, v katerem io pozna slov.-dalmat. pravno področje. — V slučajih, ko je zapustnik napravil poslednjo voljo, naj izenačeno dedno pravo preživečemu soprogu zasigura vsaj manjkujoče primerno vzdrževanje, ako mu ne prizna dolžnega dela ugodnejše vsebine. G. Cilka Krekova je v imenu Krščanske slovenske ženske zveze v temperamentnem govoru protestirala «proti morebitnemu razširjenju srb. dednega prava na naše kraje.« Zastopnica delavskih žena. ga Breza, ni protestirala proti uveljavljenju imenovanega prava pri nas, ker ga nihče ne namerava razširiti za vso državo, ampak je izrazila solidarno manifestacijo slovenskih žen za srbske žene v smislu zahteve, da naj se tudi v Srbiji dedno pravo modernizira. V svoiem govoru je nadalje nastopila za enakopravnost nezakonskih otrok, za svetovni mir. za žensko volilno pravico in je pozivala vse ženstvo. naj se tesno združi v boju proti alkoholizmu in prostituciji. «Državni zakoni se bodo še dolgo izdelovali. zato bomo imele še mnogokrat priložnost, da se snidemo z namenom zahtevati kar nam gre». Ga Manica Kumanova je v lepem govoru pozivala ženstvo na solidarni nastop, kjer je treba braniti svoje pravice in posebno v tem slučaju, ko naj tudi slovenska žena zahteva izboljšanje dednega prava v Srbiji v interesu prikrajšanih Srbkinj. Po govoru zastopnice Zveze delavskih žen in deklet ge Rakovčeve je povzela besedo končno predsednica gospa Franja Tavčarjeva, ki ie dala na glasovanje predložene resolucjie. Resolucije. ki so bile soglasno sprejete, se odpošljejo Narodnemu ženskemu save-zu v Beograd. Narodni skupščini, ministrstvu pravde, stalnemu zakonodajnemu svetu, in prof. iur. fak. v Beogradu gg. dr. Živojinu Periču in dr. Drago-ijubu Arangjeloviču. ki se posebno zanimata za ženske pravice v smislu moderniziranja dednega prava. S pozivom, naj se ob prvem prihodnjem vabilu ponovno zberejo žene v tako velikem številu, je ga Tavčarjeva ob 22. zaključila zborovanje. Kralj in kraljica v Ohridu Dne 16. t. m. dopoldne sta se kralj in kraljica odpeljala iz Bitolja v Ohrid. Ko je dospel ob 9. dopoldne kraljev avtomobil v Rasan in ko ie prebivalstvo zvedelo za prihod kraljeve dvojice, so naenkrat zavihrale z vseh hiš zastave, ljudje pa so napolnili ulice, burno začeli pozdravljati kraljevo dvojico in obsipati njun avtomobil s cvetjem. Med viharnimi ovaciiami sta se kralj in kraljica odpeljala dalie preko romantičnega Bukova v Ohrid, ki se je okrasil z zastavami in cvetjem k slovesnemu sprejemu. Kraljevo dvojico so sprejeli med burnimi ovaci.iami prebivalstva zastopniki oblaste^ z biskupom Velimiro-vičem na čelu. Kraljico je prebivalstvo naravnost obsulo s cvetjem. Po oficijelnem sprejemu je odšla kraljeva dvoiica v cerkev sv. Sofije, kjer se je vršila kratka služba božja. Ko sta zapuščala cerkev, se ie priril skozi množico k niima mal deček s šopkom v roki. Kralj mu je hotel šopek odvzeti. ELETN! KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: 4., 7. in 9. url. Umetniški orkester pri vseh predstavah. Samo še danes II. del in konec Kadar London spi — Na dnu morja — Boj z leopardom — Sahara — Slavnostno kronanje v Numidiji — Ljubezen čez vse To so glavni momeflti drugega dela senzacionalnega filma Skrivnostno bodalo v glavni vlogi predrzno-smeli EDDIE POLO. a mu ga deček ni hotel izročiti. k«r ga je nameril kraljici. Dečkova želja se je seveda izpolnila. Kralj pa je bil zelo presenečen. ko je zvedel, da je pogumni deček sin bolgarskega komitaša Stra-čanljeva. ki je bil ubit v gorah in čigar vdova živi s svojima otrokoma v Ohridu. Med viharnim pozdravljanjem prebivalstva sta krali in kraliica nato nadaljevala svojo pot proti Sv. Naumu. Hugon Zathey se poslavlja Maja meseca 1. 1918.. torej še med vojno, je bil Hugon Zathey, takrat član opere v Moravski Ostrovi. angažiran kot prvi basist za obnovljeno slovensko opero v Ljubljani. Po dolgih letih sra mote, ko ni Ljubljana imela niti drame niti opere, se je dne 3. decembra 1918 otvorila orvič operna sezona s Smetanovo «Prodano nevesto« v novi opremi in v izvrstni Marekovi režiji. Kecala pa jc pel prvič v slovenskem jeziku z največjim uspehom gosp. Zathey. Veliki uspeh je ostal «Prodam nevesti« zvest doslej in gosn. Zathev je pel Kecala na našem odru okoli 70 krat. Vseh sedem let v Ljubljani je bil gosp. Zathey vzor marljivega, vzgledno discipliniranega. kolegi.ialnega, svojo dolžnost vselej točno, če treba celo s samopožrtvo-valnostb vršečcHoffmannovih pripovedk« se vrši kot iz-venpredstava in prepričani smo. da oWis-stvo s številnim posetoin izkaže cd!ičnc;r>u umetniku simpatije, h je v Dobi mor; vreden. Predstave: ob delavnikih ob 4., A 6., A 8. in 9. — Ob ne del j ali ob A 11, 3.. A 5, 6, A 8. in 9. uri. šla k Vitrihu, prenočila pri njem in si ogle« dala njegovo kobilo. Ob tej priliki tatvine nista mogla izvršiti, radi česar sta se vrnila v Maribor. Dne 28. novembra pa sta se vrnila in Vitrihu odpeljala iz nezaklenje« nega hleva 8750 Din vredno kobilo ter mu ukradla tudi 2500 Din vredno konjsko opre« mo. Naslednjega dne sta si izposodila pri Leonu Stiitzerju voz in se odpeljala s ko« bilo proti Hrvatski. Blizu Ormoža sta ko« bilo zamenjala pri ciganih za dva slabša konja, katera so jima pozneje zaplenili. V noči od 10. na 11. novembra 1924. je bila ukradena na škofovem posestvi Betnava v Radvanju iz hleva kakih 60 kg težka svinja, vredna 1200 Din, na betvanskem travniku pa 200 kg detelje v vrednosti 100 Din. Ker je tat med potjo deteljo raztrešči, je sled kazala, da je spravil svoj plen v Frankopa« novo ulico v Mariboru. Preiskava je dogna« la. da je izvršil tatvino Berglez v družbi s Ferdinandom Sparovcem in nekim kmečkim fantom in siccr na ta način, da so vsi sku. paj ponoči odpeljali z vozom ukradeno svi« njo in deteljo v Šparovčev hlev v Franke panovi ulici v Mariboru, kjer so skupaj z nekim brezposelnim Antonom Paperaivem svinjo zaklali in osnažili, nato pa prepeljali v Vojašniško ulico na Berglezovo stanova« nje. Iz previdnosti so med potjo vrgli ko« žo in drobovino v Dravo, še isto noč in naslednje dni so svinjo skuhali in jo skupno pojedli. Berglez je to tatvino priznal, zago« varja pa se, da je svinjo ukradel neznani kmečki fant in mu jo prinesel, ko je s Špa* rovcem nakladal deteljo na '-oz. Berglez pa je tudi obtožen, da je 13. decembra 1923. kupil od posestnika Romana Javka v Lim« bušu konja za 1500 Din in se pismeno ob« vezal, da ga bo plačal do 17. decembra 1923. Se naslednji dan je prodal tega konja ne« kemu kmetu v Hoče, kupnine pa Javku ni izplačal in se g* je vedno Izogibal. Tudi pozneje ni Berglez svojega dolga Javku po« ravnal in je jasno, da je imel že ob nakupu konja goljufive namene. Nadalj-5 je obto« žen, da je v noči od 23. na 24. januarja 1925. ukradel posestniku Ivanu Potočniku v Sv. Miklavžu na Dravskem polju 8750 Din vredno kobilo. Dne 24. januarju je pri« gnal to kobilo v gostilno Jakoba Straha v Podplatih in ga naprosil, 6e jo sme postavi« ti v hlev. Dejal je, da je kupi kobflo a& neznanega posestnika tn da je doma is Polj stave. Bergle* to tatvino Ujl, jglzna^a pa. da je ponujal kobflo na *wodaj v RogaSkem okraju ter trdi, da je knpfl kobilo od ne« znanega kmeta v bližini Slov. Bistrice, pri čemer je poeabfl zahtevati od lastnika ži« vinski Hst. Berglez je faobflo prodal za 10.200 kron nekemu kmetu v Kraljeviči na Hrvat« skem, dasi jo je njen lastnik cerril na 35000 kron. 2e iz tega je razvidno, da je njegov zagovor izmifljen. Osumljenec je tudi več« krat kupoval konje pri okrndorem posestni, ku Ivanu Potočniku in so mu bfle tamošnje razmere dobro znane. Po predlogu zagovornika ie sodni dvo? razpravo preložil, da preiščejo duševno sta« nje obtoženca. Velik ektaelen film Scotta smrtno potovanje na južni tečaj predveje od petke, 19. t. m. naprej i83s Kiao »Ideal" X Nov strupeni plin. Iz Rusije prihajajo vesti, da je začel ruski kemik Heller i zde« lovati po daljših poskusih nov plin, la je brezbarven in nima nobenega duha, ki pa je tako strupen, da zamori v par minutah vsako živo bitje. Sovjetska vlada je začela v okolici Kijeva v nekaterih tvomicah iz. delovati ta strašni plin. Predvsem namera« va polniti z njim topovske granate pa tudi letalske bombe. Gostovanje g. Nikole CveBča ▼ Maribora. Danes v četrtek gostuje v »Tosci« kot Scarpia baritonist g. Nikola Cvejič. Gospod Cvejič je bil več sezon angažiram na ljubljanski operi, kjer si je kot izvrsten pevec in igralec takoj pridobil simpatije ljubljanskega občinstva. Za prihodnjo sezono je g. Cvejič angažiran v Zagrebu. Mariborsko gledališče je dalo v torek zvečer že četno predstavo opere »Tosce« z gostovanjem g. Vuškoviča. Ker smo imel! te dni drage senzacije v kinu, cirkusu m pri Ben Allju in smo že globoko v letni sezoni, se je bflo bati, da bo predstava slabo obiskana. Torek zvečer pa je ponovno dokazal, da ima mariborska publika mnogo ljubezni do umetnosti, če se ji le kaj vrednega nudi. Gledališče ie bilo polno m mnogo navdušenja za goste in domačine. Tndi ravnatelj g. Mitrovič je mora! ponovno na oder. »Tosca« jo prejela lep šopek cvetja. Videti je, da naše poblike ni mogoče okužiti z zlobimi ženskimi kritikami. Za piU hodnje predstave so obljubljena nadalje gostovanja gg. Cvejiča ter Šimenca. Obširne-je spregovorimo o nastopu gostov v »To-sci« pozneje. Odkrito pa se veselimo stalnega kulturnega napredka mariborske opere. Gostovanje Maril« šltacura v Ljubljani. V petek dne 19. junija gostije v naši operi tenorist g. Marij Širaen; v opad »OimcafiU, Domače vesti Circenses Pod Tivolijem smrde hijene, rjovejo levi, trese se zemlja pod stopinjami slonov. pred šotori se snete množica. Dečki sj pripovedujejo čudeže, ki jih vidiš, če se prikradeš skozi zavese. Tudi vsa ostala Ljubljana je pokoncu. Vendar enkrat nekaj dragega! Nič več Pribičevič jn Pašič, nič umetniška razstava in koncerti, celo žogobrci in doktor Ben Ali s svojim hipnotizmom sta pozabljena; — vse skupaj naj gre «v left». Tu so levi, boks, trapec, menažerija in prava umetnost, tista velika, resnična umetnost. ki seže ljudstvu v naturno srce, ščegeta njegove živce, vzbuja njegovo zanimanje, spominja na instinkte, draži nagone. Evo. cirkus, in morda je tudi v njem kakšna Circe, ali bo pa vsaj bokser pokazal debelo nabreklo mišičevje in dobival drugi dan pisemca. Za ostale je pa na razpolago klovn. V človeku je baje pol otroka, pol be-stije. Meštrovičeva razstava je dosegla 2000 obiska v osmih tednih. Kludsky je sinoči imel več. Privoščimo mu, saj zato ie prišel. Če pa gledaš, kdo se vse vrti in gnete sedaj ves dan po Tivoliju, kdo se vse ustavlja pred kričečimi levjimi plakati, ti pa le pride na misel: Ali je ta vrsta vplivanja na maso res uporabljiva le za te svrhe? Kako bi se dalo vse to uporabiti še za kaj drugega. Duh divjih zveri, telovadba po trapecu, -.triko. boks, klovni, saltomortale, rjovenje, dirka, šminka, — kaj je v vsem tem tako privlačnega, da prihajajo tisoči iz teme in strme v to luč? M. A.C. * Stanovanjsko gradbeno vprašanje. Na Tetošnjem mednarodnem kongresu za javna dela, na katerem bo zastopana tudi naša država, se bo obravnavalo tudi vprašanje o gradnji stanovanj. Kakor javljajo iz Beograda, je naš gradbeni minister že izdelal načrt zakona o grajenju stanovanj, ki ga bo v kratkem predložil Narodni skupščini. * Z zagrebške univerze. Za prorektorja zagrebške univerze jc bil predvčerajšnjim izvoljen profesor dr. Marko Ko-s t r e n č i 6. * Vpisovanje na Drž. dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani za šolsko 1. 1925/26 se vrši dne 30. junija in 1. julija t. L, vsakokrat od 8. do 12. dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali nastavni razred 'meščanske šole s končnim izpitom. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 2. julija ob 8. zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učinci in učenke, ki so dovršili prvi letnik državne dvorazredne trgovske šole tn imajo predpisano prediz-cbraibo. Učenci in učenke naj se priglase v spremstvu staršev aii njihovih namestnikov ter naj prineso s seboj izpričevalo o nižjem tečajnem oziroma končnem izpitu ter rojstni list. — Da ne bo prevelike gnje-če, se naznanja, da je vseeno, če pride kdo prvi ali zadnji na vrsto. Z vpisom ni še nihče sprejet. Na podlagi izpričeval in sprejemnih izpitov bo sklepala o sprejemu konferenca. Do 6. julija bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Ravnateljstvo. * Opozorilo našim izseljencem. Izseljenimi komisari.iat v Zagrebu razglaša: Že večkrat se je dogodilo, da so bili naši izseljenci v Zedinjenih državah razočarani na otoku Ellis Island iz tega ali onega razloga, a so se obrnili za pomoč na našega izselje-r.iškega komisarja v Newyorku šele, ko so ameriške oblasti odredile njihovo prisilno povrnitev v domovino in ko izseljeniški komisar zanje ni mogel več posredovati. Zato se vsi izseljeniki opozarjajo, da obve-ste takoj, čim jih zadrže ameriške oblasti na Ellis Islandu, o tem našega komisarja v Newyorku, da more pravočasno za nje kaj storiti. * StrossmayerJev spomenik v Zagrebu. Hrvatje postavijo enemu izmed prvih svojih sinov, pokojnemu djakovskemu biskupu Josipu Juriju Strossmayerju dostojen spomenik v Zagrebu. Spomenik je že dovršen. Umetnik Meštrovič, ki ga je izdelal, je mnenja, da bi se spomenik moral postaviti na Akademskem trgu v Zagrebu — med Jugo-slovensko akademijo in kemičnim laboratorijem. Seveda bi se moral v to svrho preurediti ves Akademski trg. Na preurejenem kjer poje vlogo Can.a, ki .'-o :c pel v Zagrebu z največjim uspehom. Prod opero »Glu-mači« se poje opera »Cavalleria msticana« v običajni 2asedbi. Predstava se vrši na čast udeležencem ve^-lnirsktita kongresa. Čajkovskega »Plkova dama« na zagrebškem odru z ruskimi umetniki. V nedeljo dne 2. t. m. se bo pela v zagrebški operi Čajkovskega »Pikova dama«. Vlogo Lize bo kreirala ruska sopranistka ga. Ivonyje-va, tenorsko partijo Hermana pa bo pel g. Belina - Skupjevski. Poslovilna predsiava igralke Mansvje-tove v Splitu. Po dveh letih udejstvovanja na odru splitskega gledališča se poslavlja igralka ga. Lidija Maav/je:ova, bivša članica Muratovega ansamjla, od splitske drame. Za prihodnjo sezono '.923 25 angažirana v Beogradu. Od splitske gledališke publike, pred katero je nastopala neštetokrat, vzame slovo dne 18. t. m. v Nicode-mijevi trodejanki »Zora, dan, ncč«. Jugoslovenski večer v Partzu. Iz Pariza nam poročajo: Svobodna univerza pariškega pesnika Aleksandra Mercereana priredi dne 19. junija velik »Jugoslovenski večer«, na katerem bo profesor Arnautovič predaval o temi: »Eno uro v družbi vil, vitezov in orjakov«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike iz naše zgodovine, književnosti in umetnosti. Dvanajst projekcij bo ilustriralo pripovedko o Martinu Krpanu. Po predavanja bo gOGoaftfaa Vrvpo- trgu naj bi se okoli Strossmayerjevega spomenika ^osnovala galerija zaslužnih znanstvenikov in književnikov Strossmayerjeve dobe, ki so bili člani akademije. Končna odločitev v tem vprašanju je v rokah posebnega odbora za postavitev Strossmaycrje-vega spomenika, ki se v kratkem sestane, da stori v tej zadevi definitivni sklep. * Prebivalstvo Splita. Po uradnih podatkih je mesto Split s 1. t m. prekoračilo število 30.000 prebivalcev. Leta 1553. je štel Split 3073 prebivalcev, 1. 1900. pa 18.547. Ni dvoma, da bo splitsko prebivalstvo po otvoritvi železniške zveze z Zagrebom in po izgraditvi pristanišča, ki se bo izvršila v prihodnjih petih letih, še močno narastlo. * Na meščanski šol! v Vojnlku se vrši vpisovanje učencev v prvi razred v dneh 28., 29. in 30. junija in sicer od 8. do 12. V prvi razred se sprejemajo učenci, kl so uspešno dovršili četrto šolsko leto osnovne šole. * Zletl v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba. se vrše velike priprave za zlet Orjune in zagrebške jugoslovenske sokolske župe, ki se bosta vršila dne 15. avgusta v Zagrebu. * Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani »Sanoform«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Chemotechina Ljubljana, Mestni trg 10, in Salus dd.; v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu. 1254 * Stenlcol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drožerija Ante Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1. * Maksimiranje cen v zagrebških Javnih lokalih. Dne 19. t. m. se sestane v Zagrebu Odbor za pobijanje draginje, ki bo proučil cene za zagrebške javne lokale. Obenem lov ter na tej podlagi določil maksimalne cene za zagrebške javen lokale. Obenem bo ta odbor rešil tudi vprašanje natakar-skih plač. * Orjuna Sn komunisti v Novem Sadu. V tvomici »Ikarus« v Novem Sadu je došlo do spora med nacionalističnimi delavci, k! so organizirani v Orjuni ter med Zvezo neodvisnega delavstva Jugoslavije. V Orjuni organizirani delavc! niso hoteli vstopiti v komunistično organizacijo, radi česar so komunistični delavci pričeli stavkati. Vodstvo tvornice je pozvalo stavkajoče delavce, naj prično zopet delati, ker bi v nasprotnem slučaju poklicalo delavce iz Slavonije. Nato so komunisti zopet pričeli delati. Za nedeljo je napovedan v Novem Sadu velik protikomunističen shod. * Popravek. V objavljeni dopis »Okrožni pešizlet kamniškega okrožja v Komendo« z dne 16. t. m. št. 137 se je v tretji vrsti drugega odstavka vrinila pomota, da je v imenu domačega društva pozdravil starosta br. Vuga. — Zbrano članstvo je pozdravil starosta br. Zavrl. Ravnotako je zbrano članstvo v imenu okrožja pozdravil br. dr. Potokar, a ne br. Terpinc, kakor je v istem odstavku tudi napačno objavljeno. * Strela je preteklo nedeljo udarila v hišo posestnika Gašperja Pulka na Vodah pri Žetalah. Strela je povzročila požar. Leseno poslopje je pogorelo do tal. Sosedje so pomagali reševati pohištvo in druge stvari. Pulko ima znatno škodo. * Odbor društva državnih uslužbencev za Slovenijo v LJubljani sklicuje vse člane in nečlane, nižje državne uslužbence na širši sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. junija ob 10. dopoldne v Ljubljani v državni realki, Vegova ulica, z dnevnim redom: Poročilo predsednika Nučiča o sklepih širšega sestanka bratskih društev dne 4. junija t. I. v Zagrebu, katerega se ie kot delegat udeležil v zadevi skupnega delovanja in eventuelno priključitve h glavnemu savezu v Beogradu. Navzočnost članov strogo obvezna. — Odbor. * Potujoče občinstvo opozarjamo, da dobi po originalnih cenah karte za vse postaje tuzemstva, nadalje karte za vse avstrijske. češke, madžarske in italijanske postaje po normalnih in znižanih cenah ter nakaznice za vožnjo po Jadranskem morju pri Tourist Office. Ljubljana, palača Ljubljanske Kreditne banke. * Odkupovanje turških posestev. Iz Beograda poročajo, da namerava ministrstvo za agrarno reformo pričeti prihodnji mesec Damam so zopet na izbiro izgotovljene naj-novješe promenadne tollete. Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4-1. tičeva, članica ljubljanske opere, plesala Škrjančevo »Grotesquc« in -Jugoslovenski ples«; gospodična Vida Jeraj bo na violini svirala slovenske melodije, gospa Nestoro-vič in Sava Mojič pa bosta tolmačile kom-pazicije drugih sodobnih jugoslovenskih skladateljev. Prireditvi predsedujeta profesor Sorbonne Emile Haumant in jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalaikovič. »Boris Godunov«, ki se je izvajal v torek zvečer v zagrebški operi s štirimi odličnimi gosti, umetniki: Zalewskim, Skup-jevskim, Betettom in go. Ivonyjevo, ie bil po sodbi zagrebške kritike ena najsijajnej-ših predstav v letošnji sezoni. Zalewski je pel naslovno vlogo z velikanskim uspehom. Bil je silen, velikopotezen in mojstrski do zadnje podrobnosti. Belina - Skupjevski je pel s čudovitim frazlranjem, basist Betetto je bil svež pojav ln je pel vlogo Pimena naravnost nedosežno. Gospa lvonyjeva Je pela vlogo Marine z ognjem in preprlčeval-nostjo. Predstavo je vodil pri dirigentskem pultu kapelnik Krešimir BaranovIČ. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega sedeža. Repertoar praških gledališč. Narodno divadlo: Luiza, Taaitalove muke, Rusalka, Carmen, Zvitorepka: Slovaška opera v »Varijeteju«; Madame Bntterfly, Carmen, Rusalka; Vynohradsko gledališče: Cyrano de Bergerac itd.; Nemško gledališče: Židinji, Aida, Mojsterski pevci norimberški, ysc tet s Siezafcom kot gostom. Špirit denat. fimež, oljnate ln suhe barve, pleskarske In slikarske potrebščine Ravhekar & Derganc Prod škofijo SO. Proti odebelosii deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, I lica 204_ z odkupovanjem zemlje onih Turkov v Južni Srbiji, ki so sprejeli turško državljanstvo in se izsele v Malo Azijo. * Veliko neurje v Vojvodini. Kakor poročajo iz Novega Sada, je prošli ponedeljek divjala v Vojvodini huda nevihta z bliskanjem in grmenjem. Na mnogih krajih se je vlila pioha, ki je na žitnih poljih napravila mnogo škode. Računajo, da znaša škoda več milijonov dinarjev. * Neznana riba v Jadranu. V morju pred Cavtatom v Dalmaciji so prošlo nedeljo vlovili veliko, tudi najstarejšim ribičem neznano ribo. Riba tehta nad 150 kg. Prepeljali so jo v Dubrovnik, da se dožene vrsta in Ime te ribe, ob dalmatinski obali doslej neznane. * Samomor v Ptuiu. Preteklo nedeljo je skočil v samomorilnem namenu z dravskega mostu v vodo neki kmetski sin, ker se je spri s svojo ljubico. * Požar na Kalclh. Na Kalcih, občina Cerklje na Dolenjskem, je prošlo nedeljo zvečer izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Turka. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, kolarnico in Šupo. Požarni brambi iz Cerklja in Sv. Križa sta ogenj omejili. Skoda je občutna, zavarovalnina pa neznatna. Kako Je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. * Zanimiv proces v Sarajevu. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je predvčerajšnjim pričela obravnava proti bivšemu direktorju pošte in brzojava Stjepanu Deka-niču zaradi znane afere s pisemskimi znamkami Že pred petimi leti so sarajevski listi pisali o tej zadevi Državno pravdništvo toži Dekanlča zaradi škartlranih znamk, ki so ostale še od bivše avstro - ogrske monarhije, češ da je oškodoval državo za 4 milijone kron. V zadevo so baje zapletene tudi nekatere politične osebnosti. V filatell-stičnih krogih vlada veliko zanimanje za ta proces. * Ponarejeni bankovci po 1000 dinarjev. V Pančevu je prošli ponedeljek tamkajšnja policija zaplenila tri ponarejene bankovce po 1000 dinarjev. Ugotovilo se je, da je po-narejevane bankovce spravila v promet soproga Dragotina Gjorgjevlča, rojena Milka Stanisavljevič iz Pančeva, ki je dejanje priznala. Bila je aretirana in izročena sodišču. * Velik požar v Cmureku. Predvčerajšnjim zjutraj je pri Cmureku izbruhnil požar v velikih opekarnah, ki so bile največje podjetje te vrste na nemškem Štajerskem. Opekarne, ki so producirale dnevno do 6000 komadov opeke, so pogorele do tal. Škoda se ceni na štiri milijarde avstrijskih kron. Podjetje je last grofa Ballija, ki je poročen s sestro bivše cesarice Zite. * Dva vojaška ubežnika. Neznanokam Je pobegnil in se odtegnil vojaški službi 211et-ni Jakob Lampreht, doma iz Gornjega Brda, občina Poljane. Begunec je male čokate postave, nevaren tujemu imetju in je bi! pred nedavnim časom izpuščen lz zaporov. Istotako je dobil strah nred vojaško suknjo 22!etnl Josip š u 1 c iz Št. Vida nad Cerknico ter ubežal bržkone v Italijo. * Navihan pustolovec. Prejeli smo: V zaporih okrajnega sodišča Novo mesto se nahaja Vladimir Gajič, rojen 22. oktobra 1905 v Beogradu, ki se Izdaja za dijaka in je tamkajšnji Podmladek Rdečega križa oškodoval za znesek 200 dinarjev pod pretvezo, da je dijak in da je na potovanju iz Beograda v Ljubljano izgubi! svoje tovariše ter ostal brez sredstev. Ker se ie mudil tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru ter tudi na Bledu, ni izključeno, da tudi v teh krajih ni napravil kake nerednosti, vsled česar se naproša vsak, k! bi po njem bil oškodovan, da to javi okrajnemu sodišču v Novo mesto, sklicujoč se na številko U 448 25. Iz Ljubljane u— Ben Ali v dramskem gledališču je s svojim hokus - pokusom posekal ne le vse klasične ln moderne tragedije in komedije, nego celo večino oper. Gledališče je bilo tudi sinoči razprodano in vladala je uprav tropska vročina. Ben Ali pa ni imel srečnega večera in je opetovano zagotavljal, da je sam nervozen in utrujen ter da ne zna povedati, kar bi rad. Govori nnmreč neko ru-sko-hrvatsko mcšanico. Nekaj eksperimentov s sugestijo, čitaajem misli, uspavanjem, otrpnjenjem i. dr. se mu jc prav dobro posreči: več pa tudi n .nesrcčilo. Produkcija Velik aktualen film Kapitan Scotta smrtno potovanje na južni tečaj. predvaja od petUa, IS. L tn. napr*| Kino „ldeal" POZOP1 Opozarjate te, da eden pat nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH »lato) *kljufcM | traja kakor Mlrje pari drug!to Kupile eden par In prepričajte (j«. — Nogavice brez žiga .*> eosarelenfc^ je postajala monotonska in dolgočasna ter Je več ljudi odšlo še pred koncem predstave, kl se je zavlekla preko 11. Naj hi ljudje rajši posečali dramo ln opero! Imeli bi tisočkrat večji užitek in stotisočkrat pametnejšo zabavo. Ako pa ima tudi naše gledališče kaj koristi od teh eksperimentov, nam je prav po načelu «Non olet!» u— Ljubljanski Sokol priredi v torek dne 23. Junija na svojem letnem telovadišču svoj običajni .Kresni večer«, ki bo vseboval pester in zanimiv spored. u— Kolo Jugoslovenskih sester bo imelo danes, v četrtek ob 16. uri redno odborovo sejo. 1291 u— Nar. čitalnica v Sp. Šiški priredi v nedeljo dne 21. junija pevski večer na vrtu gostilne g. Štepica. Vstop prost. u— Acroplan. ki je ravnokar preletel vso Evropo in obstal v vseh velikih mestih, se te dni spust: na Kongresnem trgu pred Elitnim kinom Matica. 1293 u— V društvu «Soča» sc vrši letos IV. občni zbor v salonu pri «Levu» z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi člani društva. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni naslednji smrtni slučaji: Helena Jakoš, posestnica, 59 let. — Arrton Zelinger, posestnikov sin, 1 leto. — Leopol-dina Schulz, zasebnica, 83 let. — Anton Škafar, užitkar, 74 let. — Dušan Praprotnik, sin pekovskega pomočnika, 2 leti. u— Vlom v stanovanje. V Šiški se je v noči na 16. zopet izvršil rafinirano izveden vlom, ki dovoljno karakterizira predrznost vlomilske sodrge. Med odsotnostjo strojevodje Ivana Urbančiča, stanujočega v Zgor. Šiški št. 112 Je vlomil neznan svedrovec v njegovo spalno sobo ter mu odnesel novo sivo obleko, rjave hlače, novo zimsko suknjo, listrast suknjič, veliko množino perila itd. Končno je tat nasilno odprl tudi omari-oo, iz katere je potmi več kovanega denarja, zlato verižico In druge dragocenosti, nakar je brez sledu izginil. Okradenec je tatvino opazil šele naslednji dan. škoda, ki jo trpi Urbančič, znaša 11.040 Din. u— Policli vke prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 suma tatvine, 1 vlom, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 pobeg vojaka, 9 prestopkov cestnega policijskega reda. 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 1 pobeg otroka, 1 nezgoda in 1 ogenj. Aretaciji sta se izvršiti 2 in sicer radi suma vloma ln radi splošnega suma. u— 50-!etnica II. m. deške osnovne šole se bo praznovala v soboto in nedeljo na svečan način. V soboto bo ob 20. uri pred šolo podokrrica z godbo in petjem, potem pa se bo vršil pohod po Krakovem in Trnovem. V nedeljo ob tričetrt na 9. dopoldne se zbere šolska mladina pred šolo in odkoraka z godbo na čelu k maši v trnovsko cer kev. Po maši se vrši slavnost v šolski telovadnici z govori, petjem m deklamacijami. Popoldne ob pol 15. odkoraka šolska mladina z godbo na čelu v Hribarjev gaj. kjer se vrši pogostitev mladine in sc vrste do pol 18. otroške igre, petje in godba. Nato sledi prosta zabava za odrasle. u— Ogenj v podstrešju. Postrežnica Ana Kamatar ie opazila v torek popoldne, da se val! iz podstrešja hiše Milice Zajčeve na Poljanski cesti št. 11 močan dim. Med dimom je šviga! iz podstrešja tudi že precej močan plamen. Kamatarjeva je hitro opozorila na nevarnost v hiši stanujoče stranke ter obvestila gasilsko postajo. V podstrešju se ie vnel v d'mnik vzidan lesen drog ln je ogenj ogrožal že celo podstrešje. Gasilci so ogenj s pomočjo domačih kmalu udušili in preprečil! nevarnost, ki bi lahko postala usodepolna. Škoda, kl jo je povzročil ogenj, je samo malenkostna in je krita z zavarovalnino Iz Maribora a— Na dekl. mešč. šoli v Cankarjevi ulici se vršijo zasebni izpiti dne 24. in 25. junija od 8. do 12. ure. Prošnje je kolkovati s 5 Din in priložiti kolek za 40 Din. Izpitna taksa 800 Din. Vpisovanje v I. razred dne 30. junija od 8. do 12. ure. — Ravnateljstvo. a— Za perilo ubogih otrok je prinesel pT-vi maj s knjižnimi znaki 5427 Din. Toda deca še potrebuje čevlje in obleko za zimo. Brez velikodušne pomoči vseh slojev so velikanski stroški nepremagljivi. Zato potrka podmladek Rdečega križa koncem tega tedna, oziroma v nedeljo na srca vseh plemenitih mladinoljubov in ponudi cvetke za ma! hen dar. Prosimo, ne zamerite nadlegovanja in nc zavračajte deklic s cvetlicami! Pomagajte pomagati' V petek se bo tudi uprizorila v Narodnem gledališču mična .Snegulj-čica> kot spevo - igra v namen podpornega društva. Prosimo, pridite! — Odbor. a— Falska elektrarna se je sinoči pri grmenju zopet skrila za precej časa. a— Kontumaciran ambulatorij. Ker se nahaja državni ambulatorij za spolne bolezni v splošni bolnici v istem poslopju kot kirur-gični oddelek, je tudi ta kontumac:ran do dne 25. junija. a— Poskus samomora. Vdnvi Grandošek v Wildenreinerjevi ulici ie hišna lastnica prepovedala imeti podnajemnike, s čimer se je preživljala. To Je vdovo tako razburilo, da se Je predvčerajšnjem zvečer zaprla v sobo In spustila plin, da si konča življenje. Sosedje pa so kmalu čutili plinski smrad in vdrli v vdovino stanovanje, kjer so jo našli na postelji v nezavesti. Rešilni oddelek Jo je prepeljal v bolnico. a— Srednja kmotiska šola v Mariboru sprejema vpisne prijave od 1. julija do najkasneje 10. septembra t. 1. Šolsko leto pričenja 1. oktobra. Redni učcnci lahko postanejo oni, ki izponljo sledeče pogoje: 1. Stari morajo biti največ 19 let, a najmanj 15 let. 2. Morali so uspešno dovršiti štiri razrede srednje šole (realke, realne gimnazije, gimnazije) ali popolno meščarsko šolo. Nižji tečajni Izpit se ne zahteva, neuspeh v klasičnih jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvoletno nlfjo kmetijsko So!o, mora položiti sprejemni Izpit. 3. Morajo biti lepega vedenja. 4. Morajo biti državljani kraljevine SHS: sprejem ino-zemcev odobrava minister kmetijstva ia vod. 5. Morajo biti zdravi in krepki, — Grozote svetovne vojne ? i Prošnji za sprejem, ki jo je treba koleko« vati z Din 5+29, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko, oziroma cdhodno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo staršev o vzdrževanju. — Deset dobrih učencev bo dobilo štipendije po 400 Din mesečno. Kdor želi točnejšega pojasnila, naj zahteva od direkcije program. a— Mariborski socijalisti. Nekako pred /cdnom dni smo poročali, kako socijalistična «Volksstimme» napada nered pri mestnem električnem podjetju. Par dni nato je bila občinska seja, pri kateri je socialistični občinski odbornik g. Bahun imerpeliral župana, kako baje izvestno časopisje po krivici napada mestno električno podjetje. Včerajšnja «Volksstimme» pod jjosebnim naslovom poroča iz občinske seje tudi o tem junaštvu svojega sodruga. O podobnih socialističnih otročarijah smo imeli že priliko poročati in se torej ni čuditi, da takih njihovih voditeljev nihče nc smatra za resne ljudi. Kot si postiljajo, tako bodo zasluženo ležali — na tleh. iz Celja e— Uradno dovoljene cene mesa v Celju. Mestni magistrat v Celju je določil nastopne cene, ki so stopile v veljavo 16. junija: 1.) za 1 kg prvovrstnega mesa volov in te-Iic do 20 Din; 2.) za 1 kg drugovrstnega mesa volov, telic in bikov, izvzemši kravje meso do 18 Din; 3.) za 1 kg mesa debelih krav do 16 Din; 4.) za 1 kg mesa drugih krav do 15 Din; 5.) za 1 kg te'ečjega mesa do 20 Din. Prodaja mesa po višjih cenah se bo smatrala kot navijanje cen. Vsak mesar mora imeti na vidnem mestu označene cene mesa tako, da jih vsakdo lahko vidi. Magistrat svari pred označbo aii pa prodajo mesa slabše kvalitete kot mesa boljše kvalitete. Tržni nadzorniki in policijski organi morajo ovaditi vsakogar drž. pravdrrištvu, ki bi se v tem pogledu pregrešil, navija! cene mesu ali na drug način krš l zskon o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. dec. 1921., Ur. L št. 6 !z !. 1922, ki določa kazni do 3 mesecev in denarne globe (torej oboje obenem) do 10.000 Din. Osebe, ki b: bile radi navedenih prestopkov ponovno kaznovane, se bodo ovadile tudi obrtni oblasti s predlogom, da se Jim prepove nadaljno Izvrševanje obrti. „Keosan" krema Vam štedi na dveh straneh, prvič: ker se je zelo malo porabi, drugič: ker poveča trpežnost obutve. 190a Iz Trbovelj t— Oblinski vodovod je bil v nevarnosti. Pri raztežilniku občinskega vodovoda v Rovtah so odstranili neznani temni elemen. ti s silo železna zapirala in zaprli glavni vo. dovod. Voda, ki je bruhala iz raztežilnika je napravila posestniku g. Stravsu precej škode po njiv."h. Orožništvo sedaj po repa« raturi skrbno poizveduje po zlikovcih, ki so sigurno nameravali oškodovati občino in preprečiti za nekaj časa dobavo vode. Zal, da so vmes večje težave, kakor bi bilo pri. čakovati, ker je bila zadeva prijavljena orož ništvu Šele včeraj, češ, da se ni vedelo, da je vredna prijave. t— Odborova seja kraj. org. SDS. sc bo vršila danes zvečer pri Tcrnovicu. Dnevni red je priložen pismenim vabilom. t— Aretacija zagonetnega popotnika. Včeraj jc bil aretiran neznan moški na po* tu z Zidanega mosta v Trbovlje. Ko so ga prijeli, sc je izgovarjal, da gre proti Mari« boru in ko so mu pojasnjevali, da gre proti Trbovljam, sc je zelo čudil, češ, da ni sem nameraval. Izjavi! je, da se piše Franc Wo» dusehek, rojen 1, 1882. v Mariboru in tja pristojen, nazadnje bivajoč v Zagrebu v Kukovičevi ulici št. 4, po poklicu puškar in mehanik. Do Zidanega mosta se jc pripeljal z vlakom, ker pa mu je zmanjkalo denarja, sc je namenil peš nadaljevati svojo pot v Maribor. V koliko so ti podatki istiniti, se bo izkazalo pri sodišču v Laškem, kamor bo rajžal od orožniške postaje do druge in ta. ko naprej, ker je brez denarja. t— S torkove seje medstrankarskega od* bora. Navzoči so bili vsi člani in se je ta« koj prešlo k stvari. Predsednik g. Robert Plavšak jc v svrho razčiščenja situacije re« feriral o vseh aktih od 1. 1909. dalje, ki se nanašajo na ustanovitev mcSčanske oz. strokovne šole in zidave nove vodenske šo» le. V svojem referatu jc poudarjal, da je krajni šolski svet v tem času zastavil vse svoje sile, da bi se predrugačilc šolske raz« mere, da pa ni mogel radi raznih zaprek skoraj ničesar doseči. Ko je končal, je skle. pal odbor o nadaljnih korakih in jc določil za izvedbo posameznih del poedine člane. Prihodnja seja bo »klicana pismeno, kakor hitro bodo izvršili člani naložene jim na« loge._ Ugoden nakup češkega in angl. sukna, kamgarna, ševjota, llstra," platna ter raznih podlog za moSke obleke ln damske kostume iz prvovrstnih črških in angleških tovarn ie mogoč edino le v špedjalni razpošiljalnlci J3SIP IVANCIČ, LJUBLJANA« Miklošičeva cesta 4 (nasp. FrančiJ. cerkve) Vsled dviga dinarja na vse blago 10 popust Ne zamudite ugodne prilike I Prepričajte sel Dobavlja tudi na obrok* po originalnih prodajnih cenah! 292-a IIIMIIIIIIIIIIIHIUIMIHI Vajenca •n vaienko sprejme knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Lastnoročno pisane ponudbe naj se poSljejo v omenjeno knjigarno Oilralo se bo le na ene trosilee, ki so dovršili nižje razrede srednjih tol ali pa mešč«-ske tole. Fašistovsko pojmovanje svobode Ves italiianski tisk se te dni silno razburja zaradi dogodka, ki se je pripetil v daljnem — Afganistanu. Sedanji afganistanski vladar, emir Amanulah je leta 1915. izrabil svetovni metež in ie proglasil neodvisnost svoje države, ki je bila dotlej pod angleškim, odnosno indijskim protektoratom. Pozneje ie Anglija priznala neodvisnost Afganistana. Po končani svetovni vojni je emir, mož modernih nazorov, skušal doseči za svojo državo prijateljske stike z evropskimi državami in ie v ta namen leta 1920. poslal v Evropo posebno misijo. ki se je mudiia po več časa v vseh večjih evropskih centrih in sklenila z dotičnimi vladami dogovore o diplomatskih in gospodarskih zvezah. Tak dogovor se je leta 1921. sklenil tudi med Afganistanom in Italiio. Afganistan ie poslal nato v Rim svojega pooblaščenega ministra, Italija pa v Kabul, afganistansko prestolico, svojega poslanika. Italija ie seveda takoj izkoristila te nove stike in je v zimi leta 1923. poslala v Afganistan dve misiji na račun afganistanske vlade. Prva misija- tehniška, je štela štirinajst inženjeriev. deset asistentov. enega tehnika in enega telegrafista. druga misija pa je bila zdravstvena. Tehniška komisija je imela nalogo, da vodi razna javna dela in je bil n:en član tudi neki inž. Dario Piperno. Meseca julija lanskega leta je prišlo — po čigavi krivdi, se ne ve. oziroma italijanski tisk previdno molči o tem — do sporov med italijansko tehniško misijo in domačini ter je bil ob neki taki priliki ustreljen neki domačin, musliman, vsled česar je varnostna oblast poslala oddelek policije, ozir-. vojaštva z nalogom, da aretira inž. Piperna, ki je bil osumljen, da ie ustrelil onega domačina. Italijani pa so se- namesto da bi izročili Piperna, zabarikadirali v svojem stanovanju, in ko ie vojaštvo hotelo vdreti v hišo, je Piperno zopet streljal in ustrelil enega vojaka. Piperno je bil zaradi tega zločina obsojen na smrt. Italijanskemu poslaniku pa se je posrečilo doseči pri emiru oprostitev obsojenca pod pogojem, da se plača približno 27.000 lir odkupnine, «krvne cene«. Ta znesek je italijanska vlada plačala. toda oprostitev Piperna se je zavlačevala, pač iz razumljivega razloga, da se med tem razburjenje prebivalstva nekoliko poleže. Piperno pa ni hotel čakati oprostitve in je nekega dne pobegnil iz ječe ter na begu prispel že skoraj do ruske meje. Kaj je bilo vzrok, da ni nadaljeval bega. ni znano, znano pa je, da se je sam zopet predstavil afganistanskim oblastim1 ki so ga odpremile v glavno mesto. Pred nekaj dnevi so potem na Pipernu izvršili smrtno kazen, kar je dalo povod italiianski vladi, da je zahtevala od afganistanske vlade naslednje zadoščenje: 1.) Afganistanski minister zunanjih stvari poseti italijanskega poslanika, da mu izreče obžalovanje svoje vlade. Istočasno izkaže stotnija afganistanske vojske z zastavo počast italijanski zastavi. 2.) Brezuspešno plačana «krvna cena» se povrne. 3.) Italijanski vladi plača afganistanska vlada 7000 angleških funtov odškodnine. Da si zajamči zahtevano zadoščenje, je italijanska vlada dala zapleniti v italijanskih vodah parnik. ki je bi! nakrcan z blagom za Afganistan. Tako ščiti italijanska vlada svobodo svojih državljanov y daljnem Afganistanu. V nedeljo, 7. t. m., pa so kraška kulturna društva priredila v nekem gozdu pri Komnu veselico z gledališko predstavo, petjem in glasbo ter se je te veselice udeležilo par tisoč ljudi. Veselica ie potekla brez neljubih dogodkov v splošno zadovoljstvo vseli udeležnikov, ki so se lepo, veselo, a kar najdostojneje zabavali ob zvokih slovenske pesmi. Predstavitelji krajevnih oblasti, ki so gotovo strogo pazili, da bi se ne pripetilo kai «nezakonitega*. niso imeli niti najmanjšega povoda, da bi ^posredovali*. Vzlic temu pa je bilo dejstvo, da so se smeli naši ljudje, ki so pač tudi italijanski državljani, kakor je bil italijanski državljan inž. Piperno, svobodno zabavati na svojih domačih tleh. nekaj tako neznosnega tržaškemu fašistovskemu ljenja in glasilu, »Popolu di Trieste*, da je par dni po veselici zbral ves svoj strup, da se je kruto narogal udeležnikom veselice, zlasti pa narodnemu ženstvu, proglasil prireditev za iredentistično spletko. zaradi katere naj orožništvo uvede preiskavo, in končno zaklical »Ljubljani' Zagrebu in Beogradu«, naj nehajo kričati o zatiranju svobode «tako imenovanih neodrešenih Slovencev«, so se jim dovoljujejo celo take iredentistične prireditve! Alj ie orožništvo že uvedlo preiskavo, nam ni znano; znano pa nam ie iz primorskih listov, da je oblast — pač pod vplivom fašistovskega hujskanja — prepovedala celo uprizoritev znane italijanske veseloigre »Scampolo*. ki naj bi se bila vršila v nedeljo. 14. t. m., teden dni po komenski veselici, na Kon-tovelju nad Trstom. Znano pa nam je tiidi. da so isti dan. v nedeljo 14. t. m., okoli pol desetih zvečer pridrveli fašist ovski razgrajači na vrt Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer se je vršila prireditev v prid tamošniemu slovenskemu otroškemu vrtcu. Vdrli so na vrt' ne morda skozi vrata, temveč skozi okna gostilniških prostorov in preko ograje, psovali s »ščavi« občinstvo, zahtevali. da godba igra kraljevsko, piav-sko himno in fašistovsko "giovinezzo«. ter končno razgnali udeležnike prireditve. Ko so tako dali duška svojemu «svobodoljubju*. so se vrnili v mesto, kier so medpotoma še razbili neko kavarno ali bar. kjer se shajaio republikanci. Isti »Popolo* pa se sedai pod naslovom »Lepa veselica* roga priredl-teliem in slovenskemu občinstvu in pripoveduje, kako so fašistovski mladeniči hoteli le poplesati z ljubeznivimi Sve-toivančkami. pa so se vljudno poslovili, Ker se je občinstvo medtem razšlo. Tako je pač fašistovsko pojmovanje svobode: zaradi Italijana, ki je bil v inozemstvu kaznovan po vsej pravici, tavno zadoščenje z represalijami; za naše ljudstvo- italijanske državljane, ki se jim kruto krši vsaka svoboda, pa zaničevanje, zasmeh in vedno nova na-silstva! Gospodarska m družabna kriza v Španiji (Draginja in brezposelnost — Težka trgovska kriza. — Vstaja v Maroku.) Madrid, sredi junija. Dež zadnjega tedna je rešil par pokrajin pred poginom, toda suša je bila tako velika, da bo kljub temu letošnja žetev zelo deficitna. Brezposelnost v deželi raste, posebno poljski delavci ne morejo najti dela. Predvsem v Andaluziji je brezposelnost tako velika, da je direktorij sklenil uporabiti drastično sredstvo, ki nai vsaj začasno odpomore bedi. Določil je za vsakega posestnika gotovo število pomožnih delavcev, katerim mora dati delo in določeno plačo. General Primo de Rivera je sam priznal v svojem oglasu riziko in neprilike takega odloka. ki je. kot trdi, samo začasen, a ki je zaenkrat pomogel, da se reši kriza poljskih delavcev. Poljedelski krizi odgovarja trgovska kriza, ki jo posebno občutijo v Madridu. O tem nam da par številk jasno sliko: prošli mesec v glavnem mestu samem 60.000 menic ni bilo izplačanih. Slednjič so prišli Španci na misel, da bi organizirali v Madridu velike slavnosti in na ta način privabili tujce. Trgovci bi morali zbrati za organizacijo teh slavnosti 400.000 peset. a z velikim trudom so jih komaj zbrali 18.000 in tako iz te moke ni bilo kruha. Čas sedem suhih let je prišel za Španijo. Denarja je vedno manj na razpolago. Na zunaj tujec seveda ne opazi sprememb, a v resnici se vse, kar nI neobhodno potrebno. Črta. Draginja raste nevzdržema in prebivalstvo se teden za tednom odreka udobnostim, ki jih je dosedaj uživalo. Naravna posledica tega položaja je tudi gledališka kriza. V Madridu so samo dva ali tri gledališča zdržala skozi celo sezijo. Ostala so bila prisiljena zapreti svoja vrata. Člani so se razpršili, ali pa so skupno odpotovali v provinco na gostovanje in tako čakajo prihodnje ieseni. Čudno pa je, da ie v tem času gledališkega zastoja z velikim uspehom nastopila v Madridu neka francoska Mate Mara: Orglanje (Nerodna zadrega.) I. Srečko ie igral. Ves je bil vnet za glasbo in najlepše so mu bile ure pri harmoniju, pa tudi cerkvene orgle mu niso bile več tuje. Tisto popoldne je ve činoma presedel pri harmoniju in ni dosti manjkalo, pa bi bil pozabil na to, kar so v šoli naročili, če bi ga ne bila mati na to opomnila. »Srečko, zdaj se pa le počasi pripravi, da ne boš kar tako pridivjal v cerkev. Danes bo več ljudi pri spovedi, ker je jutri praznik, da boš prej prišel na vrsto!* Srečko je vstal, si oblekel suknjič, poiskal molitveno knjižico in se pripra« vil da gre: «Ali nai grem k župniku ah k kaplanu?* »Kaplan spovedujejo na ženski strani Ti pojdi k župniku!* Pa so župnik tako pusti in cudjij!« »To je vseeno zate! Oni so božji namestnik in vsaka njih beseda Je zaie gledališka družba. Dosedaj smo bili v Španiji navajeni, da so nas posečale le manj vredne francoske gledališke družbe. ki so potem potovale naprej s trebuhom za kruhom po Maroku. Tunisu in dalje v Orient. Seveda so bile časopisne kritike za take družbe vedno zelo nepovoljne. To pot so pa listi zelo pohvalili gospo France Ellys z njeno družbo, ki je pokazala Špancem res pravo višino francoske gledališke umetnosti. Končam z utisom. ki ga je napravil na Špance upad Abd-el-Krima na francosko ozemlje v Maroku. Španci sledijo ne samo z zanimanjem, temveč s simpatijo francoski obrambi. Le mai del prebivalstva, ki je pod vplivom nemške inozemske prooagande. želi. da bi ga Francozi polomili. Večina je mnenja, da bi se moralo doseči sodelovanje med francoskim in španskim armadnim vodstvom in na ta način napraviti nage! konec ustaji. Odvedba otroka Koncem lanskega leta se ic havilo tudi »Jutro« s senzacijonalno odvedbo otroka bivšega madžarskega državnega tajnika Lehneja po kapetanu Cser-niaku v Ameriko, ki is zbudila takrat veliko pozornost. V pondeljek se je o tem zločinu vršila na Dunaju kazenska razprava, pri kateri je bij bivši kapetan Cserniak obsojen na šest mesecev strogega zapora. Kakor se naši čitatelji morda še spominjajo, se je poročila ločena žena državnega tajnika Lehneja vdrugič z bivšim madžarskim kapetanom Csernia-koir in Živela z njim v Ameriki. Nekaj dni pred božičem je hotel vzeti Lehne s¥£]o hčerko, ki jo je sodišče pri ločitvi prisodilo njemu in ki se je vzgajala pri Salezijankah na Dunaju, seboj v Budimpešto. Cserniak. ki je prišel v to svrho nalašč iz Amerike z ženo. je od-vedel dekle iz voza in ga prepeljal v Prago, kjer jo je čakala mati. ki je vzela otroka seboj v Ameriko. Inicijativo za rop otroka je dala mati sama. ki je hotela imeti hčerko pri sebi. Pri razpravi je iziavil bivši kaplan, da je spravil dekle k materi, ker se je čutilo pri očetu nesrečnega. Otrok ni imel niti vinarja in jc prišel k materi z raztrganimi čevlji. Zapimivo je. da je državni pravdnik zahteval, da je treba obsojenega kanetana takoi zanreti. ker prosi madžarska vlada za niegovo izročitev. Cserniak. ki je igral po prevratu na Madžarskem precejšnjo politično vlogo, je namreč na sumu. da je soudeležen umora bivšega ministrskega predsednika grofa Tisze. Branitelj je izjavil, da js zahteva po izročitvi že zapadla, nakar je državni pravdnik sporočil, da je madžarska vlada ponovila svojo prošnjo za izročitev Cserniaka. Ne ve se še. kako se bodo avstrijska oblastva sedaj odločila. Dejstvo je. da je roma! Cserniak v zapor. X Avtomobilska nesreča. V nedeljo zve« čer sc je prevrnil n* cesti med Schartom in \Vesthofnom v Nemčiji avtobus s 30 pot« niki in se popolnoma razbil. Pri nesreči so bili vsi potniki ranjeni, med njimi nekateri smrtnonevarno. X 20 hiš zgorelo. V madžarskem mestu Gvongosu je izbruhnil v pondeljek, nema« ra vsled silne vročine in velike suše, požar, ki se je vsled močnega viharja v kratkem zelo razširil. Kljub naporu požarnih bramb je zgorelo 20 poslopij. Škodo cenijo na dve milijardi madžarskih kron. X Železniška nesreča. V pondeljek sta na Potsdamerstrasse v Berlinu trčila drug ob drugega dva vlaka cestne železnice. Pri tem je bilo 20 ljudi več ali manj ranjenih. Pot« nikov sc je polastila panika in so v silnem strahu drli iz vozov. Skoraj vsi ranjenci so dobili poškodbe v gnječi. X Važno kemično odkritje. Na pondelj« kovi seji fizikalno«matematičnega oddelka pruske akademijo znanosti jc sporočil pro« fesor dr. Nernst, znan po svojih raziskavah na polju električne razsvetljave, da sc je dolžnost. Le dobro si zapomni, kar ti bodo rekli in po tem se ravnaj!« II. Srečko dolgo ni prišel na vrsto. Zmo-lil je že po večkrat vse molitvice in tudi iz knjižice je prebral žc lep kos. še enkrat je natančno pomislil, kaj bo povedal in kako se bo poboljšal. Polagoma se je zmračilo, v cerkvi je postajalo čedalie bolj samotno. Srečka bi bilo strah, pa se je tolažil s tem, da oni odrasli, ki so bili pred njim, ne bodo takoj odšli in da sta za njim še dva večja. Končno tudi nanj pride vrsta in poklekne v spovednico. Mrzla bojazen mu je šla po hrbtu in rad bi bil, da bi to že minilo. Vratca se odpro. Srečko napravi križ in začne s strahom moliti spoved in se izpovedovati grehov. Pa je bil kmalu pri koncu in potem je čakal da ga poduče, kakor mu je doma mati refcla. »Ali si vse povedal, ali nisi me pozabil?« »Mislim, da vse!* je plaho odgovoril. »Kaj pa — no — ali si orglal kaj?s Čudno vpražanje! Seveda da Je, vladnemu svetniku na fizikalno«tehničnem zavodu dr. VValterju Noddeku posrečilo ze« lo važno odkritje. Pri svojih raztakavanjih je našel dve od petih prvin na zemlji, ki so jih doslej zaman iskali. Oba elementa sta dobila imeni onasurium« in »rhenium« in spadata v sistem prvin k takozvani man« ganski vrsti. Dokaz za eksistenco teh ele« mentov se je posrečil kemičnim in rentgen« »kespektroskopičnim potem. X Izgredi Angležev v nočnem lokalu na Dunaju. V znanem nočnem zabavišču Mou« lin Rougeu na Dunaju, jc prišlo v torek po« noči do hudih škandalov, ki so jih izzvali mornarji angleške vojne ladje «Glowwor« ma«, ki je zasidran na Donavi Mornarji so zapili 424 šilingov in niso hoteli poravnati računa. Končno so se spopadli in ac začeli po vseh pravilih boksati. Njihov ekstempo« riran boxmatch je prisilil policijo, da jc po« segla vmes. Sedaj so pa obrnili Angleži ost in šli nad redarje, od katerih je dobil eden tako močan udarec v obraz, da je bil ves krvav. Končno je policija aretirala razgra« jače. Kasneje je prišel poveljnik monitorja na policijo in sc opravičil zaradi dogodka njegovih mornarjev in prosil, naj mu jih izroče. Po angleških zakonih bodo razgra« jači strogo kaznovani. X Odkdaj datira uporaba stekle v oknih. Steklena okna so ljudje začeli uporabljati mnogo pozneje, ko je bilo izumljeno steklo. Za časa Pompcja je dal napraviti Marccllus Scaurus oder novemu gledališču, ki ga je zgradil v Rimu, iz samega stekla. Rimljani Elegantne srajce iz prvovrstne japonske Chantung svile, dalje srajce iz prvovrstnega cefira, krasnih vzorcev za nošenje brez suknjičev priporoča po izredno nizkih cenah Drago Schwab - Ljubljana so torej takrat že poznali steklo kljub te« mu pa nam ni znano, da bi okna tiste dobe bila opremljena s steklom. Steklo za okna so najprej začeli uporabljati v mrzlejših, severnejših krajih, in sv. Jcronim jih ome« nja proti koncu 4. stoletja po Kr. — Prva steklena okna so bila majhna, okrogla, med seboj so bila zvezana s kosci svinca. Zgo« dovina piše, da so v sedmem stoletju prišli Angleži na Francosko učit sc k tamošnjim steklarjem, kako sc izdeluje steklo za cer« kvena okna. Pozneje jc steklarska umetnost toliko in tako hitro napredovala, da stekle« nih oken niso več uporabljali lc za zapira« nje pred zunanjim svetom, marveč so jih dekorirali na razne načine in jih smatrali kot bistven del cerkvene omamentike. Sc« stavljali so z raznobarvnimi stekli različne figure, pozneje pa, ko so sc naučili barvati steklo, so na njem v barvah naslikali razne svete podobe in pisali na steklo zgodovino svetnikov itd. — V štirinajstem stoletju steklena okna vobče še niso bila v rabi med ljudmi. Hiše so imele v zidovih posebne odprtine, skozi katere jc dohajala solnčna svetloba; zapirali pa so sc ljudje pred mra« zom in vremenskimi neprilikami z lesenimi oknicami ali pa s papirnatimi krpami. S steklom so takrat ravnali ljudje zelo varč« no; smatrali so ga. posebno še, če je bilo poslikano z raznimi — povečini svetimi po« dobami, za Iuksus. Zato so ga v tisti dobi poznali in uporabljali le bogatini, plemen!« taši in Člani kraljevske rodbine, ki so ž njim krasili svoje domove. Jugoslovenska dekorativna umetnost v Parizu (K otvoritvi jugoslovenskega oddelka na razstavi.) Pariz, sredi junija O priliki, ko stopa naša dekorativna umetnost pred svetovni forum, hočemo spregovoriti nekoliko besed o tej razstavi. Naši organizatorji so imel! silno malo časa na razpolago; cela organizacija raz stave jc bila izvršena po vsej kraljevini tekom šestih tednov, kar je naravnost občudovanja vredno, če pomislimo, da so n. pr. Čehoslovaki doma skrbno pripravljali razstavo celi dve leti. Zato so tudi lahko, kakor smo žc poročali o priliki otvoritve njihovega paviljona, končali svoje delo v Parizu v najkrajšem času in z minimalnim osobjem. Kljub pomanjkanju časa pa se nam je posrečilo zbrati za razstavo toliko lepih stvari, da se nam ni treba bati nobene kritike. Naš oddelek na pariški razstavi dostojno predstavlja jugoslo-vensko dekorativno umetnosjt širnemu svetu in prepričani smo. da je enako vreden oddelkom drugih, razstavljanih držav in da bomo ž njim dosegli velik uspeh. Če pregledujemo razstavljene umetnine. vidimo, da jih preveva v osnovi eden in isti duh ki se je Pa razvijal pri raznih jugoslovenskih plemenih pod raz ličnim vplivom, tabo da nam tc umetnine poleg edinstvenega duha kažejo tudi raznolikost rezultatov teh vplivov. Večina na razstavi izloženih umetnin je inspirirana po naši narodni umetnosti ki je najbogatejša med vsemi Slovani. Tudi dekorativna industrija začenja v zadnjem času na moder ii način uporabljati naše pestre narodne okraske. Razstavljena pa so tudi dela umetnikov. ki so se emancipirali od narodna umetnosti in sledijo modernim tendencam zapadne umetnosti Razstavljeie slike, grafike, keramike, knjige, tekstilni predmeti, čipke in druga ženska nočna dela. kakor tudi pohištvo nam kažejo, da se lahko naša dekorativna umetnost kosa z moderno umetnostjo vsakega drugega naroda. Po vzgledu drugih narodov je naša razstava razdeljena na tri dele: na paviljon v Rue des Nations. na oddelek v I. nadstropju Velike palače in oddelek, prodajalno in kavarno na Esplanadi Invalidov. Nekaterim ne ugaia ta razdelitev, češ. da bi delalo boljši utis. Če bi se vsaka nanodna umetnost predstavila v eni celoti. Nasprotno mnenje, ki je prodrlo, se da enako motivirati: zanimivo je. grupirati razstavo v velike oddelke. ki seveda ne smejo biti preostro omejeni, a v katerih je mogoče primerjati stvari iste vrste, ki iih jc ustvaril duh različnih narodov. Letošnja naša razstava ni samo zanimiva za tujca, ki se hoče informirati o stanju naše dekorativne umetnosti, temveč predvsem tudi za domačina, kajti nikjer še nismo imeli prej prilike, dobiti pregled čez celokupni jugostovensko dekorativno umetnost. Ne samo umetnik, temveč tudi lafik bo z zanimanjem pregledoval to veliko revijo enega dela našega duševnega življenja, ki se mu «Sem!» odgovori Srečko mirno in prostodušno. »Kaj. orglal si! Ti nesrečnik ti! Kje pa se je to zgodilo?* Srečko ie onemel začudenja. Vendar pa nI prišel k popolni zavesti. »Doma in pa v cerkvi!« vzdlhne. »V cerkvi? In nič nisi pomislil na trpljenje Kristusovo! Kje pa v cerkvi in kdaj?« «Na koru! Ko še nisem dobro znal, samo pri večernicali, pozneje pa tudi pri maši!« . , _ »Vidiš, ti si velik grešnik. Danes ti ne morem dati odveze. Pridi danes teden zopet. Jutri pa ne smeš k obhajilu! Poboljšaj se in moli!» Vratca so se zaprla. V mraku je Šel Srečko domov. Mrak je bil v njegovem srcu. Nekaj neznanega mu je tiščalo dušo. Ker je igral — da le velik grešnik! Zveade pa so prijazno gledale na nJega. čeprav Je jokal ln se skoro ni upal domov. Ko ie prišel domov, je tiho in molče mM k večerji. Očetu se Je nekoliko čudno zdelo, da jc tako molčeč in tih, pa si je mis!il. da je to od spovedi, in se ni več brigal za fanta. Po večerji pa ma ti reče Srečku; »Zdaj pa pojdi spat, da boš jutri lahko vstal k obhajilu!« Tedaj pa je dečko udaril v Jok. «Saj ne bom sme!, ker nisem dobil odveze!* ,, , , Oče in mati ostrmita. Mati začne tarnati. .. , , »Oj ti nesrečnež ti! Torej take grehe Imaš, da odveze nisi dobil! Ali te nič ni sram! Tako mlad še, pa že tak! Zakaj pa nisi dobil odveze, saj so li povedali!« Med jokom in ihtenjem je Srečko odgovoril: »Ker sem orglal*. Oče se jc obrnil v steno, mati se je sklenila nad škaf. kjer je pomivala, in lonec ji je zdrknil lz rok ln se ji razbil na tleti. . , . »Spat pojdi!» reče oče na kratko Srečku. Srečko jc kmalu zaspal, na je še med spanjem poihteval, kakor da je bil zcio tepen. kljub svoji pestrosti in raznoličnosti umetniških stremljenj in stilov kaže kot harmonična celota. Ta razstava je prva svoje vrste, ki se je udeležuje tudi naša država. Organizatorji so si v vsakem oziru pridobili bogatih izkušenj, ki jim bodo služile kot smernice za vsako bodočo razstavo. Na njih podlagi bo mogoče one nedostatke. ki so se tu in tam pokazali, v bodočnosti odpraviti. Organizator razstave doma je bil g. dr. Dušan Pantič. inšpektor ministrstva trgovine, glavni komisar in organizator razstave v Parizu gosp. Branko Tana-zevič. univerzitetni profesor v Beogradu, in glavni aranžer gosp. Tomislav Krizman. profesor na akademiji lepib umetnosti v Zagrebu. Delo doma se je izvršilo v kratkem času od 18. decembra lanskega leta do konca maja. Organizatorji so morah premagati ogromne upravne težkoče, razen tega iim ie pri gradbi paviljona nagajal dež. ^ p« Naš oddelek ra razstavi je v tordč, 16. t. m. slovesno otvoril minister za trgovino in industrijo dr. Prvislav Gri-sogono. ki je po nalogu vlade nalašč v ta namen potoval v Pariz. Navzoča sta bila tudi francoska ministra za trgovino in za prosveto. naš pariški poslanik Spalaikovič. funkcijonarji razstave io številni drugi odlični gostje. Poslanik Spalajkovič je v svoiem nagovoru naglašal iskreno prijateljstvo, ki veže obe državi. Francoski trgovinski minister se je v toplih besedah spominjal težkih časov in bojev 1. 1916., ko je osebno videl junaško borbo srbskega naroda na ogroženi nodni zemlji. Imel je sina, ki se je kot oficir v srbski vojski častno boril za svobodo junaškega naroda. Prosvetni minister De Monzie je izrekel priznanje naši dekorativni umetnosti Naš minister za trgovino in industrijo dr. Grisogono je nato ofici-jelno otvoril razstavo, nakar so si navzoči ogledali razstavljene predmete v jugoslovenskih oddelkih. Pristni pariški parfum. Pravi šopek naravnih cvetk je steklenička 2-t (Crfemo Simon) Legendarna svežost tc izborne toaletne kreme, ki je delikstno parfumirana s čistimi rožnatimi esencami, uga:a ženski, ki zapazi tudi, da postaja njena polt pri redni uporabi te kreme vedra in čista ter njena koža mila in nežna. Ali Je treba ie več, milostijiva, da (i pridobimo Vafe prijateljstvo? Krema, puder in milo Simon Pl« rn, 59, fg. S!. Martla. Pariš IIIII II MIHIillil IV. K Tisti teden se ie Srečku zdelo, da ga vsi nekam čudno gledajo. Celo sestrica Anica ga je enkrat vprašala: »Ali res nisi smel k obhajilu?* Večkrat je zamišljeno sedel k harmoniju. ne da bi sc ga dotaknil in premiš-Ijeval v „ . »Kaj bi naj tu bilo pregrešno? Ce pritisnem na tipke? Morda pa na črne ne smem? Ali pa z levo roko ne? Ali pa je pri registrih kaj? Ali pa pri pedalu? Morda sc pa sploh odpreti ne sme?« Pa ga ugleda oče. Pa pristopi in reče: »Fant, Ic igraj brez skrbi! Vidiš, punca, ti pa ne znaš!* »Se bom Pa naučila!« reče Anica. Oče se jc zasmejal — tako da je Sreč ko preplašen vstal. »Saj ne smem!« in šlo mu je na jok, »Tepec!« V. Srečko je bil čez en teden zopet pri spovedni linici. Povedal je, kako ln kaj. »No, ali si se kaj poboljšal, ali si še kaj nrgl.il?-> »Dvakrat!« »Kaj, kar dvakrat?* arstvo Za mlekarsko šolo v Škof ji Loki Dne 2. t m. se ie vršila v Škofji Loki an-fceta interesiranih gospodarskih korporacij glede mlekarske šole. Udeležencev ie bik) okrog 150. O tvoril je anketo škofjeloški župan g. Hafner, petem je govoril zastopnik velikega župana g. svetnik Tram-pnš, ki je med drugim omenjal, da so pred kratkim imeli v Bohinju anketo, na kateri so se zavzemali za to, da bi bila mlekarska šola v Bohinju, a se niso mogli sporazumeti glede sedeža. Končno je omenil, da bo ministrstvo za kmetijstvo in vode sklicalo v kratkem širšo anketo v Ljubljani, na katero bodo pozvani vsi interesenti in strokovnjaki iz Slovenije, da se bo vprašanje končnovel.iavno rešilo. Za njim je podal svoj referat mlekarski inštruktor g. Anton Pevc, ki je utemeljeval svoje naziranje, da bodi sedež mlekarske šole v Škofji Loki. Za Škofjo Loko sta govorila dalje srezki ekonom g. Hlad-nflr in ravnatelj Gospodarske zveze ter združenih mlekarn g. Zaren. Po teh izvajanjih je predložil župan g. Hafner na glasovanje naslednje na ministra za kmetijstvo in vode naslovljene resolucije: Zastopniki podpisanih občin, osrednjih zadružnih organizacij, zadrug in gospodarskih društev, zbrani na zborovanju dne 2. junija 1925. v Škofji Loki, si dovoljujejo nasloviti na gospoda ministra za kmetijstvo in vode nastopne resolucije, ki so bile po temeljitem razgovoru soglasno sprejete: 1. Kljub temu, da se naše mlekarstvo Stalno in ekstenzivno razvija, da smo dosegli v letu 1924. izvoz mleka iz Slovenije v količini 12,529.200 kg, je dejstvo, da ne moremo z našim mlekarstvom nikamor naprej, ker se produkcija kvalitativnih mlečnih izdelkov radi pomanjkanja izvežbanih praktičnih delavcev-sirarjev in maslarjev — ni mogla in ne more razviti. Mlekarska šola je za napredek naše živinoreje in obrtnega mlekarstva v vsej državi najnujnejša potreba. Denarno vprašanje ne sme biti ovira, ker vzdržuje 6krat manjša Švica 3 samostojne državne mlekarske šole. Tudi vprašanje učiteljskega osobja ne bo delalo težkoč. Zato se obračamo r;a gospoda ministra z tujno prošnjo, da v sporazumu z interesi-ranimi krogi, mlekarskimi zadrugami in mlekarskimi organizacijami, vpoštevajoč dane prilike in potrebe, čimpreje izdela organizacijski načrt te šole in da preskrbi potrebnih finančnih sredstev za čimprejšnjo ustanovitev prve mlekarske šole v naši državi. 2. Jugoslavija je agrarna država, zato mora biti usmerjeno njeno mlekarstvo predvsem za izvoz. Dočim producira kon-zttmno mlekarstvo svoje izdelke Ie za domači trg in so umerjeni izdelki na manjšo trpežnost in prompten konzum, stavi Izvozih) mlekarstvo, kakršno mora naše biti, vse večje zahteve tako na mlečnega producen-ta kakor na trgovca — izvoznika in posebno še na mlekarja. Predpogoj je velika množina enoličnega blaga. Izdelki pridejo primeroma stari na svetovni trg, zato je potrebna zelo velika trpežnost; nasproti jim stojijo prvovrstni proizvodi svetovne konkurence in zaščitna carina uvoznih držav. Kolikor manj ugodne so dane prilike (narava, naobrazba producentov), toliko manj je usposobljeno malo obrtno mlekarstvo za produkcijo izvoznih izdelkov; v tem večji meri smo prisiljeni gojiti mlekarstvo kot industrijo, kjer se ta izkuša s tehničnimi izpopolnitvami boli in bolj osvoboditi diktatov dnevnega menjavanja kakovosti mleka. Ako pa je bodočnost našega mlekarstva v izvozu :n v mlekarski industriji, nima naša bodoča mlekarska šola nič skupnega s kmetijskimi šolami, marveč mora biti samostojen zavod kakor vsaka druga obrtna šola. Ako se hočemo nasloniti na inozemske vzglede, se lahko poslužimo na pr. holandskega primera, ker bomo kakor ho-landski majhen narod svoje proizvode mlekarstva in kmetijstva vobče izvažali. Nikakor ni za nas primeren francoski vzgled, ker so Francozi kot veliki industrijski narod navezani na uvoz mlekarskih izdelkov. 3.) Jugoslovensko mlekarstvo se bo pečalo s produkcijo presnega masla, raznih vrst sira in, kolikor je potrebno za domačo mornarico, tudi s kondenziranjem mleka. Vse te panoge »e morajo gojiti na mlekarski šoli, ker od nje bo odvisen uspeh ali neuspeh našega mlekarstva, kajti za praktičen napredek je pomembno predvsem doma' «Saj mi je oče rekel, da lahko!» «Jo imen e — kaj bo to — vsa družina je taka — kaj bo to. kaj bo to...» Srečko je trepetal. «Kai pa grešnica, punca?» Za punco so doma klicali Anico, kakor so njega klicali za fanta. «Ona ne zna». plaho odvrne Srečko, pravilih JN&a, v ko« likor ni posebnih določil v samem razpisu, in sicer po možnosti po sistemu na točke, sicer po pokalnem sistemu. Vsaka tekma traja dvakrat 45 minut, v slučaju neodloč. nega izida sc podaljša igra na dvakrat 15 minut; ako ostane tekma tudi nato neodlo« čena, določi zmagovalca žreb. — Moštvo, ki samolastno med tekmo odstopi, izgubi tekmo «par forfait* in pravo do nadaljnega tekmovanja v pokalnih tekmah dotičnega leta. Moštvo mora nastopiti v enotni opre« mi, v slučaju poškodb je dovoljeno s pri« voljenjem sodnika postaviti do početka dru gega polčasa rezervo. — Žrebanje protiv, nikov izvrši medklubski odbor, odnosno S. K. Ilirija ob sodelovanju LNP. Žrebanju imajo pravo prisostvovati vsi k tekmam prijavljeni klubi s po enim delegatom. — Delegiranje sodnikov izvrši ZNS, sekcija Ljubljana. 5.) Skrb za igrišče nosi S. K. Ilirija. Even« tuelne potne ali druge stroške nosi vsak klub sain. S prebitkom tekem razpolaga medklubski odbor odnosno S. K. Ilirija v sporazumu z LNP. Prijave k juniorskim pokalnim tekmam je nasloviti na Športni klub »Ilirija*, Miklo. šičeva c. 13 III, najkasneje do 30. VI. Isto« časno je prijaviti v smislu razpisa enega člana v medklubski odbor, v kolikor klub v medklubskem odboru že nima svojega zastopnika. Točasno sestoji m. odbor iz gg. Betctto. Logar (S. K. Ilirija), Buljevič (Lask), Bergant (Hermes), Dorčec (Slovan), S. K. ILIRIJA. Naraščajska tekma Ljubljanskega Sokola. Ljnblianski Sokol naznanja, da se vrši na letnem telovadišču v Tivoliju naraščajska tekma po sledečem sporedu: V soboto dne 20. t. m. popoldne ob 4. tekmuje moška in ženska deca: v nedeljo 21. t. m. dopoldne ob 8. pa moški in ženski naraščaj. Vstopnina 5 Din. Cenjene roditelje in prijatelje sokolskega naraščaja vljudno vabi odbor. Ljubljanski SokoL Z ozirom na govorico, ki kroži po Ljubljani, da je vodstvo cirkusa, KludskJ' ponudilo Ljubljanskemu SokoOu kot najemnino letnega telovadišča za šest j dni 50.000 dinarjev, izjavljamo, da so te vesti neutemeljene, pač pa je zastopnik podjetja ponudil društvu dnevne odškodnine 400 dinarjev. Toliko članstvu v vednost. — Po br. Fran Kavčiču in Viktor Rohr-mannu prejeli smo od neimenovanega dobrotnika v dar 1000 dinarjev, za kateri znesek se darovalcu kar najtopleie zahvaljujemo. Zdravo. Odbor. Šport Razpis junicrskih tekem za prehodni pokal S. K. Ilirije 1.) S. K. Ilirija razpisuje v nameri, da pri pomore k razvoju nogometnega naraščaja in da ustvari možnost tekmovanja mlajšim j silam, ki /a to siccr nimajo dovolj prilike, j juniorske tekme za klubov prehodni jx>kal. Za izvedbo tekem ho osnoval S. K. Ilirija vsako leto ali poseben medklubski odbor, v katerega imenuje S. K. Ilirija predsednik* in predsednikovega namestnika in vsak so* delujoči klub po enega zastopnika ali pa bo izvedel tekme s sodelovanjem LNP. 2.) Pokal postane trajna last kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri leta zapored ali petkrt v presledkih. Do tega časa osta« ne pokal v začasni posesti vsakokratnega zmagovalca, ako je ta v stanu nuditi jam* stvo za ohranitev darila; v nasprotnem slu« čaju ostane pokal v varstvu S. K. Ilirije. Začasni posednik je dolžan vrniti pokal me« sec dni pred vsakoletnimi novimi tekmami S. K. Iliriji. 3.) Pravico do tekmovanja v juniorskih pokalnih tekmah imajo: a) člani LNP., M klubi, ki niso včlanjeni v LNP, tudi ako niso oblastveno priznani, c) šolski zavodi. Starostna meja za igrače je 18 let (letos rojstni letnik 1907 in več). Pred početkom tekme se morajo na zahtevo igrači izkazati z rojstnim listom, domovinskim listom ali r. uradnim izpiskom iz rojstnega lista. Igrač, ki sc nc izkaže, se ne more pripustiti k tek« mam. Sodelovati ne smejo igrači podsavez« nih prvorazrednih klubov, ki so dotično le« to nastopili že več kot trikrat za prvo mo« štv" svojega ali katerega drugega podsavez« . nega prvorazrednega kluba. Vsak igrač sme j igrati tekom ene pokalne konkurence le za en klub. Moštvo oz. klub. ki greši proti tem do; ločilom. zgubi tekmo s 0 : 3. Protesti proti upravičenosti nastopa kakega igrača se mo« rajo ustmeno prijaviti sodniku najkasneje Športni dan v Novem mestu. Novome« ška napr. dij. org. «Prosvcta» priredi v ne« deljo 21. t. m. s sodelovanjem "Preporoda« in «Zore» iz Ljubljane veliko športno pri« redi t« v, čije program je nastopni: dopol. dne: Cvetlični dan: ob 10.30 pokalna šta« feta skozi mesto na 1100 m. 2. Tek skozi mesto na 1000 m. Popoldne ob 17 JO na Lo« ki: Lahkoatletski miting: 1. tek na 100 m: 2. met diska; 3. skok v daljavo: 4. tek na 200. 5. met krogle; 6. skok v višino; 7. met kopja. Ob 18.30 nogometna tekma: Zora • Prosveta. Prvenstvene hazenske tekme v Zagret bu. Prošle nedelje se je nadaljevalo prven. stveno tekmovanje v hazeni. Izida sta: Hašk : Zagrebački HSK. 4 : 1 (3 : 1), Vesna : Victoria 6 : 0 par forfait. Kriza v Hašku. Kakor poroča »Jutarnji list«, je v Hašku izbruhnila kriza. Dr. Vasa Beloševič je odložil mesto predsednika, do« čim so g. in ga. \Viirth, najboljša tenis igra--ča ter bivši predsednik Arko izstopili iz klu. ba. Sklicana je seja seniorjev, da reši to krizo, ki bi mogla klubu usodno škodovati. Dunajska Ostmark zopet pri nas. Du« najska Ostmark se zopet nahaja na večji turneji po naši državi. V nedeljo je igrala v Subotici proti Sandu. Tekma je z 1 : 1 ostala neodločena. V pondeljek so Dunaj; čani igrali ravnotam proti SMTK ter po lepi igri zmageli s 5 : 0. Zagrebški bazenski podsavez. Na ne« del j ski glavni skupščini zagrebškega hazen« skega podsaveza je bil izvoljen sledeči od= bor: Predsednik Lantoš, podpredsednik Drucker, tajnik \Veiss, blagajnik Devide, tehnični referent Bosner, odborniki dr. Yi< nek, Jurčič, Kastinčič in Vrabčevič. •fl : 9 s opj8euiz rjsomouj puBjuazsjd »m pojd om^at otrpurgBdoad njsomouj opjgr 'opsjs a. *f«j35a sf oajsoui oojauiop «oa ojjsAtmprurj n;sowouj a p/fen}?nj/-j Službene objave LNP. (Iz seje p. o. dne 15. VL) V nedeljo 21. VI. se vrši zaključna tek« ma ljubljanskega okrožja za. podsavezni po; kal. Nastopita zmagovalca iz drugega ko« la Hermes : Lask. Tekma se prične ob 17.30 na igrišču Ilirije, predtekma Jadran : Slo» van ob 16. Službujoči odbornik je g. Ster* nad, cene prostorom so 3, 5, 10, 15, 20 Din. Kluba Hermes in Lask morata postaviti po 3 reditelje z znaki. V nedeljo polagajo podsavezne sodniške izpite celjski kandidati. Moštvi postavita Ilirija in Primorje ob 16. na igrišče Primor« ja. Tajnik II. Iz sekcije zbora nogometnih sodnikov ("Službeno). Na odborovi seji, ki se je vrši« la dne 16. t m, se je pooblastil g. Planin« šek, da za časa njegovega bivanja v Mari« boru zastopa sekcijo v vseh vprašanjih, ki spadajo v delokrog iste. Poverilo se mu je poleg tega, da priredi v Mariboru t«čaj za nogometne sodnike. S. K. Slovan. Pozivam vse člane, da se sigurno udeleže sestanka danes ob pol 9. rvečer v restavraciji Llovd. Obe sekciji! — Tajnik. S. K. Slo\>an. Člani, ki imajo kakršno« koli opremo, se morajo današnjega sestan* ka udeležiti, sicer se bo nastopalo proti njim po klubovih pravilih. — Gospodar. Sodniški tečaj danes v četrtek ob 21. uri v kavarni »Emona«. Ker se predela cela tvarina. pričakujem polnoštevilne udeležbe — Vodišek. Vremensko poročilo ,ni 17 inniia 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja ob Zračni tlak ZraČra temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm i Ljubljana . . . ; Ljubljana ... i Ljubljana . . . j Zagieb .... ! Beograd . . . . Dunaj ...» Praga .... i Inomost » • • 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7621 759*5 7601 760-9 7618 757-8 17-0 260 21-3 200 21-0 170 sever jug. vzh. jug. zap. ■ jug. vzh. jug- zap. jasno • več. jas. • več. obl. - o-i 1 Solnce vzhaja ob 4" 12. zahaja ob 19-49, luna vzhaja ob 2-13, zahaja ob 16*2. Barometer nižji, temperatura višja. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Kratko poslabšanje vremena. Nevihte in padanje temperature. Ohrida In Bitolja 10. Šc o Ohridu Ohrid ni le od prirode izbran, da postane eno najlepših in najživahnejših naših letovišč, marveč ima tudi odlično zgodovinsko tradicijo. Tu in v Prespi ie bilo središče makedonske države za carja Samuila. edini primer v slovanski dobi balkanske zgodovine, da je igrala Makedonija samostojno ulogo. Še ime-nitnejša ie cerkvenozgodovinska tradi- ; cija za Ohrid; tu je bilo središče delo- j vanja Metodovih učencev, ki so pribe- 1 žali semkaj po 1. 885. iz Velikomorav- | ske; tu sta živela in delovala sv. Kli- , ment in sv. Naum, najimenitnejša od , njih. In vse to se ni pozabilo, marveč , ie ostalo živo in sveže. Sv Kliment je : ostal patron mesta; njegovo sliko naj- 1 deš menda v vsaki ohridski krščanski hiši; njegove relikvije hranijo v cerkvi sv. Klimenta. V cerkveni zgodovini Balkana je Ohrid ena najimenitnejših točk. Tu se ie osnovala samostalna nadško-iiia, ki je imela do 1. 1219. oblast tudi nad srbskimi kraji in ki se .ie ukinila šele 1 .1767. Kar sta bila Oglej in Salz-burg v naši bližini, to je bii Ohrid na jugu. „ , Tu pa so poleg Klimentove se druge zelo stare cerkve, arhitektonsko-in-teresantne in za nacijonalno zgodovino pomembne. Zgoraj vrh ohridskega brda 1 je na široko razpoložena stara ohridska trdnjava, katere osnova je istotako zelo stara, katere pomen pa sega tudi v noveišo in najnovejšo zgodovino. Tabo ti vstajajo v Ohridu na vsakem koraku zgodovinski spomini; tu ne moreš uiti vplivom historičnega razmišljanja, tu ne moreš zapreti oči pred preteklostjo. marveč se ji moraš prepustiti popolnoma. V tem pogledu zavzema Ohrid najodličnejše mesto med vsemi kraji cele Srbije, ker te vrh tega zgodovina prenese najdlje v preteklost, dlje nego kierkoli drugod. Tu izgubiš takorekoč smisel za čas in s stoletji se igraš kakor da sio to leta našega spomina. Zato pa ti turška preteklost manj sili v oči, nego v ostalih mestih. Tu je neprimerno mani džamij in še te stoje na takih mestih, da jih kar ne opaziš; čar-šiia ie izredno malo izrazita: med hišami bolj kot drugje prevladujejo večje in višje stavbe. V primeri s tem te preseneti, da je Turkov na ulici razmero* ma več nego drugod; vzrok temu je v odročni legi; val izseljevanja še r.i dosegel tega skrajnega makedonskega kota. vsai ne v toliki meri kot n. pr. Skoplje Sicer pa se Turki izseljujejo tudi odtod in njihove hiše kupujejo krščanski domačini. Po statistiki iz leta Sv. Kliment Ohridski 1921. šteje Ohrid med 9603 prebivalci poleg 4766 pravoslavnih še vedno 4317 muslimanov. Med njimi so razen 565 Arnavtov vsi Turki, ki pa so po velikem delu poturčeni Albanci. Našteli so v mestu tudi 273 Aromunov. Kakih 20 družin je tudi pravili Grkov. Prvi starinski spomenik, ki sem ga videl v Ohridu, je velikanska stara pla-tana, ki stoji na glavni ulici takoj poleg hotela Velika Srbija. To je v resnici velikansko drevo; ne vem koliko metrov meri v premeru, ali kar verjamem napisu na razglednici, da ie takozvani «Činar» star tisoč let. Od tega starodavnega drevesa si hitro na vrhu, kjer so na široko razvaline ohridske trdnjave. Kdo io je zidal prvi. kdo ve! Ko smo se razgovarjali na ladji z Ohridčani o njej, je dejal študent: Bolgari so nam pripovedovali, da je sezidal grad car Simeon. Ko so prišli Srbi. so nam pravili, da ga je postavil car Dušan; in Ohridčani sedaj zares ne vemo, komu bi verjeli, kdo ga je sezidal. Ko smo drugi dan pod vodstvom ohridskih profesorjev ogledovali trdnjavo, ki je osobito na zapadnejšem brdu mogočno ohranjena, nam je razlagal direktor Simič, ki je rodom iz južne Sr- bije, da je trdnjavo v tem delu zgradil bržkone makedonski car Samuil, kar se da sklepati po nekaterih arhitektonskih posebnostih. Ko sem prvo jutro kolovratil po vSl-ni med razvaljenimi zidovi, sem opazil tam zraven nizko. P? videzu neznatno cerkvico, ki pa se ii takoj pozna, da je silno stara zgradba To je znamenita cerkev sv Klimenta, z maihno kupolo in streho, ki sega na obeh straneh skoro do tal. Sezidana je. kakor cerkev v Nerezih in še toliko drugih, iz sivega materijala v katerem so vzidane na gosto proge močno rdeče opeke, tako da te rdeče proge nrenrezajo vso stavbo. Menih, ki nas je pozneje v večji skupini vodil po cerkvi, nam je kazal lepi ikonostas z zares lepimi slikami, ki so povečini iz 14. stoletja. Zadaj za ikono-stasom, pri oltarju, nam ie pokazal v skrbno zaprti skrinjici mošti (to ie reli-kvije) sv. Klimenta. ki je bil ostal v Ohridu do smrti. Pa še z drugim se ponaša cerkev sv. Klimenta; ka'udjer nam ie tudi pokazal del mošti sv. Vladimira. par nevelikih kosti tega svetnika. ki so iih. kakor je bilo čitati v časopisih, pred par meseci prinesli iz Elba-sana. kier iih ie hranil tamkajšnji samostan. Te mošti pa še niso bile nič kaj posebno skrbno shranjene; kakor da še niso dobile onega slovesnega in svetega značaja, ki gre stari svetinji. Zunaj poleg cerkve stoji precej visok bel stolp. To je zvonara. Ohridski fant mi ga je pokazal kot neko posebnost, pripovedujoč, da ga ie postavil oni profesor iz Amerike. Nisem se mogel koj spomniti, šele pozneje mi je prišlo na um. da je univerzitetni profesor Papm iz Amerike naročil in pred nedavnim postavil nov zvonik za cerkev sv. Klimenta v Ohridu. Zvonik pa ne napravi posebnega utiša, ali lego ima odlično, ker stoji s cerkvijo vred baš na vrhu, viden daleč na okrog. Na jugu ima vsaka cerkev se svoio posebno zgodovino. Vsi Ohridčani vedo. da ie naistarejša cerkev sv. Klimenta stala tamkaj na griču, kjer je sedaj džamiia. ki je seveda sedai opuščena m razpada: tu oa je bila cerkev sv. Bogo-rodice. V knjigah berem, da je sedanji sv. Kliment zgrajen v Dušanovi dobi, oziroma za časa njegovih mogočnih ve-likašev Druga imenitna cerkev ohridska je sv. Sofiia. Skoro vse stare cerkve v južni Srbiji so zelo maihne zgradbe, več ali mani kvadratnega tlorisa; sv. Sofiia pa je izjema. To je zelo velika stavba, izrazito podolgovate oblike; razen cerkve sv. Dmitrija v Bitolju nisem videl na vsem jugu nobene večje. Ali vendar je sv. Sofija zelo stara, ena najstarejših spfoh. Prvotno so sploh gra- dili take velike cerkve, šele pozneje le prevladal tip malih, pa bolj okrašenih cerkvic. Sv. Sofija je danes še vedno v precej razdejanem stanju; bila je namreč v turški dobi spremenjena v džamijo in naposled so imeli Turki v njej svoje skladišče. Vrši pa se že v njej verska služba in baš izletne dni smo videli pridno delavce na poslu, da popravijo cerkveno okolico — priprave za kraljev obisk. Sv. Sofija Pa se reprezentira kljub temu kot impozantna stavba, in sicer kot velika bazilika, sestoječa ir treh ladij, z mogočnimi vrstami stebrov. Na zapadnem koncu je bil bržkone pozneje prizidan poseben prečni del. ki je najbolj zapuščen: tu je bilo turško skladišče za žito. V cerkvi je v enem od stranskih prostora"* na steni velika freska, ki predstavlja carja Dušana, njegovo ženo carico Jeleno in sina Uroša: na strani stoji še ena oseba, o kateri se ne ve. ali je tedanji patri.iarh Joaničiie aH ohridski arhiepiskop. Tre ske so pre<*ei pokvarjene. Dušanov* očividno nalašč vendar se še dobro rar-loči dvoglavi orel na Dušanovem plašču Prav isti dvoglavi orel je izklesan na kamenitih ploščah okrog ikonostasa. Tudi ta stara cerkev je bila namreč za vlade caria Dušana prenovljena in raz-širiena. Lepa umetnina ie tudi leča. katere gornii del ie krasno izklesan lz marmoria. Tudi ta cerkev nima nikake-ga večjega stolpa. Cerkev sv. Klimenta To sta najimenitnejši dve ohridski cerkvi. So pa še druge, n. pr. že omenjeni sv. Jovan pri Kanevu. Toda nima smisla opisovati cerkve, če ni zraven slike. Vrh tega je to stvar umetnostnega zgodovinarja in arhitekta, za katerega mora biti potovanje po teh krajih pravi užitek. Toliko umetnin v gradbenem. slikarskem, rezbarskem oziru kakor jih nudijo kraji južne Srbije, nima zlepa kaka pokrajina: zdi se ti. kakor da si zašel v Dalmacijo. Izletniki so že godrnjali, češ. sai hodimo povsod samo v cerkve, dovolj ie tega! Tu občutiš, da si na klasičnih tleh narodne zgodovine; tu spoznavaš, da je bilo v južni Srbiji nekdaj središče srbstva. težišče kultur- nega udeistvovanja. Tu dobiš utis. da ie bila severna Srbija, ki je danes vodilni predel srbstva. nekdaj stranska dežela in da se nahajaš tu v matici - zemlji, iu dobiš zares respekt o predturški dobi naše preteklosti in o kulturnih sposobnostih naše rase. Pod trdnjavskimi zidovi nam je nekdo pripovedoval zgodbe iz polpretekle dobe. Tu na ohridskem gradu, ki je bil takrat še neporušen. je zapovedoval Ali paša Janjinski, znameniti tiran m upornik, kar pa se ti zdi povsem prl-rodno. zakaj na tej trdnjavi takorekoč mora biti zasidrana krepka, zapovedujoča volja. . Mene so seveda predvsem zanimali Ohridčani. Videti so vedri, živahni; gledal sem jih v živem razgovarjanju na korzu v nedeljo zvečer, v gostilnah in kavarnah, kjer se radi spustijo v igro na karte, tia izletih. Po vnanjem videzu se razlikujejo od dinarskih ali šumadijskih Srbov predvsem v tem, da so temnejše polti. Tudi Dalmatinci so temnejši, toda pri njih udarja barva kože na rjavo; na jugu se mi zdi, kakor da ni rjave komponente temveč zamolklotemna. ta pa intenzivno prelita po vsej koži. Od Bolgarov se razlikujejo Makedonci, da imajo enotnejši tip. dočim sem videl med Bolgari vedno izredno raznolikost tipov, ki se med seboj silno razlikujejo po obliki glave, iakosti ličnih kosti, obliki oči. brade itd. Ce govoriš z Makedonci. te nekaj časa moti, ker narobe gestikulirajo: kadar pritrdi, takrat z glavo odkima, kadar ti zanika, pa prikima z glavo. Najbolj te to moti pri izobražencu. ker ne veš. ali se je spremenil po naše. ali še kima Po orijental-sko. «E. veste,* mi je rekel smeje mlad Ohridčan, ko sva govorila o tem pokima-vanju, »pri nas v Makedoniji je pač vse narobe, vse drugače kot drugod? Merijo težo in - ^sodo na oke. a se seda? uvaia decimalni sistem. (Dalje prin.) m^mmmKmmmmmmmmmmm Družabnica Išče se ir boljših krogov, lepa. elegantn* dama ali vdova brez otrok do 30 let stara, za plemenitega gospoda samca iz najbolj« ših beograjskih krogov. Mesečna plača 3 — 4000 kron, hran« m stanovanje. Ponudbe z najnovejšo sliko in osebnim popisom ter natančnim naslovom je poslati pod značko *Družabnica» na oglasni zavod Aloma Companv, Beograd, Kolarčeva 7. 3359-« Izdajatelj fn lastnik: «Konzorcij t Jutra*. Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In »odalne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši xnesek Din 10-s Vulkanizira vse vrste r u m i j a parna vulkanizaelia P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11. 270 Vulkaniziranie tvtoplaščev in cevi, profesionalno sientifično. zajamčeno. — Albert Cigoj, Novi Vodmat 185. 13865 Usnjarija se odda v najem. — Pojasnila daje Lavrič, St. Vid pri Stični, Dolenjsko. 13T33 Vse tapet, izdelke oil najfinejše do najcenejše izdelave ter vsa popravila solidno in po najnižjih cenah izvTšuje Rudolf Sever, Spopijalna zaloga tapetniških izdelkov v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 6. 13707 (dobe) Simpatično dekle ti zna dobro kuhati, so sprejmo proti dobri plači. Ponudbe na upravo rod Sifro »Simpatična G921* 13073 Išče se strojnik ifober strojni ključavničar. Ponndbe samo zanesljivih, zastopnih moči na upravo .Jutra, pod značko ^Vsestranski,. 13824 Krojaški pomočnik dobro izvežban. se sprejme ' a k o j za veliko delo. — Peter Podobnik. Gorenja vas nad Skofjo Loko. 13786 Kuharica Mdna in poštena. s dobrimi spričevali, ki dobro kuka in opravlja tudi druga Mšna dela. se išče čez poletje za S—i mesece na rteielo. Plača ro dogovora; »astop takoj ali I. julija. Naslov pore uprava .jutra. 13770 Išče se modistka Javiti se je pismeno na unravo .Jutra* pod šifro »verzirana 7». 13806 Krajevne zastopnike V vseh krajih Preval iskega, Marenberškega in Slovenj-praškega okraja, posebno za rožami oddelek. iSče stan zavarovalna »Iružba. Nudi se dober in trajen zaslužek. Pojasnila daje C. Oswald, FWl]e. 13988 Učenka pridna in poštena, s primerno Šolsko izobrazbo, se sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbo pod značko .Poštenje 5423» na upravo .Jutra*. 13629 Dekle ki bi hotolo opravljati hišna dela pri mladen zakonskem paru brez otrok, se sprejme na hrano in stanovanje. Ozira se na starejša moč in dobro gospodinjo. Pojasnila se dobe na Tržaški cesti St. 19/1 od 4. ure naprej. 13938 Pletilka se sprejme. — Naslov pove uprava »Jutra*. 13955 Več poverjenikov in potnikov za Ljubljansko in Mariborsko oblast, sprejme velik domač zavarovalni zavod v življenskem oddelku. Novinci so vpeljejo. Vpokojencem in reducira-nim uradnikom se nudi lepa prilika. Pismene prošnje z natančnimi referencami pod »Dober zaslužek* na upr. ♦Jutra.. 13747 Zmožna modistka se išče. Pisma na unravo .Jutra, pod »Takoj 1». 13897 Kontoristinja katera je popolnoma zmožna srbohrvaškega, slovenskega in nemškega jezika, se snrejme s 1. julijem. — Plača po dogovoru. Tvrdka Ant. Savnik, Skofja Loka. 13913 Išče se dekle srednje starosti, ki zna kuhati in šivati, k 2 osebam in Tletnemu fantku. Joško Perne, davčni upravitelj v Ljutomeru. 13731 (i52e|o) Mesto natakarice ali blagajničarke, išče mlado dekle v boljši gostilni ali hotelo. Govori nemško, srbohrv. in slovensko. — Ponudbe na naslov: M. K 1 » n 6 B i k. Slatine 17, Rečica Ob Paki pri Celju. 1S905 Trgovski pomočnik mešane stroke, tmaien pisarniških del, veli slovenščine, srbohrvaščine, nem-Kine, ki je maja odslužU vojsko, iSče mesta kakršnekoli stroke. Prvi mesec gre brezplačno. — Ponudbe pod »Točen* na upr. »jntra.. UBK Krojaški pomočnik z dežele išče službe. Na razpolago ima svoj nov šivalni stroj. — Ponudbena upravo .Jntra. pod značko ♦Marljiv. 691S>. 13966 Lesni manipulant želi namestitve kot skladiščnik, prejemalec ali na-kupovalec lesa pri kakem večjem podjetju. — Cenjene ponudbe na urravo .Jutra, pod .Vesten.. 13792 Kot gospodinja bi šla dobra kuharica, ki je vajena tudi vseh drugih del in šivanja. Ponudbe na upravo .Jutra, pod oglasno St. 13954. 13054 Mladenič star 19 let, išče službo kot osebni, pisarniški sluga ali pri kakem podjetju. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod značko .Pošten in zanesljiv 950». 13911 Strojnik ali kurjač išče službo za takoj ali pozneje. Razume se na vsa popravila. Cenjene ponndbe na upr. .Jutra, pod Sifro .Trezen 6889». 13908 Trgovski pomočnik mešane stroke, 29 let star, z dobrimi referencami, išče nameščenja za takoj v mestu ali na deželi. Gre tudi za skladiščnika. Ponudbe na upr. .Jutra* pod šifro .Takoj 421». Skladiščnik dobra moč v spe^erijski stroki in žitni tr^-evini. želi premeniti službo. Cenjene ponndbe na npravo .Jutra, pod »SkladiSčnik«. Z Dva šivalna stroja .Singer,. dobro ohranjena, naprodaj. Naslov pove upr. .Jutra.- 13970 Otroški vozički dvokolesa, motorji io pneu-matika, najceneje. Sprejemajo •• »a« popr»vila. — Prodaja na obroke. C«nIM franko. »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokolea in otroških vozičkov. Ljubliana. Karlovška cesta Stev. 4 Čreslo Prodam 500 q zdrobljenega 8 r e s 1 a (smrekovo lubje), franko postaja St. Peter v Savinjski dolini. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod «0r«lo 11. It*. UM Več vagonov apna se takoj ali pozneje proda. Ponudbe na poštni preda! št, 7, Kamnik. 13004 «Harley Davidson® 7/9 HP. najnovejše tipe. popolnoma nov, se proda. Ogleda se ga lahko v opekarni v Brežicah. 13797 Prodam Sest kompletnih novih oken brez šip, iz hrastovega lesa, v izmeri 1.55 cm. 94 cm in 4 dvojna vrata iz mehkega lesa, v izmeri 177, 120 cm. Cena 6000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 13S09 Avto prve ital. znamke. 32 HP, elektrika, 6 sedežev, izvrsten in popolnoma zanesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanju, z novo gumo in rezervo, ee prod*. Ponudbe na npravo »Jntra* pod »Specijalna marka*. y 1S3S2 Več pisalnih strojev v brezhibnem stanjn, raznih sistemov, proda »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 23. 1*965 Proda se: 1 lokomobila, 10 HP, z novimi cevmi (tvrdke Clav-ton & Schuttleworth'i: ena žaga za debla do 900 mm (Stamnquersiige1 in 1 žaga z železnimi okvirji (Pendel-sSge, Reppengnss). Naslov pove uprava »Jutra*. 13668 Registrirna blagajna (National cash), velika, iz-borno ohranjena, je poceni naprodaj. Sever & Komp. v Ljubljani. 135S1 60 m3 Javor, desk 30, 40. GO, 80, 90 in 100 cm debelih, krasno blago, prodam. Naslov pove" uprava »Jutra*. 13467 Pohištvo (rabljeno) 2 postelji. 2 omari. miza. 2 mizici, stolov, ilivan, nočna omarica, umivalnik in ve? slik. se »elo poceni proda. Naslov pove oprav* »Jatra*. 13935 Patent fotele f i o e konstrukcije, dobite samo pri tvrdki Rudolf Sever, špccijalna zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. V zalogi vsakovrstna žima in afrik po tvorniških cenah 13697 Nov štedilnik (desni) zidan, se proda. Naslov pove uprava »Jutra* 1393» Kovaško orodje kompletno za 3 delavce in stroj za striženje konj. proda L. Zitko, Vrhnika št. 56. 13888 Potniki, pozor! Dobro ohranjen dvosedežni avto »Nekarsnlm* s priklopnim prostorom za kovčeke, dobro ohranjen, se proda ta 6500 Din. Naalov pove oprava »Jntra*. 13"<9 Fotoaparat 9 v 12, ee proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 13918 Pomožni motor D. K. v zelo dobrem stanju, montiran na modnem kolesu, se ceno proda. Naslov pove oprava »Jutra« 13914 Brinjevo olje kupoje po najvišjih cenah drogerij* A Kane sinovi, Ljobljana. Židovska ulica. Sesalka paličasta CKolben - Plnnger-pumpe) za 200—250 litrov vode v minuti in 10 atmosfer. brez ali z električnim motorjem za krolni tok. 220 voltov, 50 perijod, s« za takojšnjo rabo kupi. Ponudbe s sliko in popisom sesalke na 5entjan'ki pre-mogovnik And. Jakil, Kr-melj na Dolenjskem. 1S732 Cizo rabljeno, se kupi r Gora povi ulici IT. 13889 Gig in kočijo (dvovprežno) s streho, v dobrem stanju, po nizki ceni proda Leben, trgovec v Borovnici. 13887 Spalnico masivno, rdeče politirano. kompletno, proda za 6500 Din Micl Svaicar, Dravll« St. 74, p. St Vid Md LJub- UMO, I Ljni- Drva Za soksesivno dobavo do konec leta. kupim do 100 vagonov lepih bukovih drv z malim procentom okrogllc Ponudbe na upravo «Jo'ra» pod »Caua*. I*900 Prvovrstno kolo knpim. Detajlirane pismene ponudbe aa naslov: Ravnatelj centralne vnovčevalnic« Dolenjska ee»U ite»- Manjše posestvo se vsled smrti proda — Oddaljeno ie 15 minut od kolodvora Brežice ln obstoji it pritlične tidane hiSe, gospodarskega poslopja, vrta in 1 orala zemlje zTaven hiSe. Cena 55.000 Din. — Pojasnila daje Franjo Kos, Karlovac, Banija štev. 120. 13761 Majhno posestvo vse novo zidano, 15 minut od mesta in postaje, zelo ugodno proda Schneider, Devina, Slov. Bistrica. 13557 Tovarna v lepem mestu Slovenije, dobro vpeljano podjetje, s stalnim krogom odjemalcev, s e takoj proda. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod .500,000., — Tspelno posredovanje se honorira. 13353 Družabnik se išče ali se sprejme najemnik — eventuelno se proda pred 3 leti nanovo opremljena hiSa za mešano trgovino, na kri-illču cest ▼ prometnem trga ra deželi, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Franc Leskovšek v Kozjem. 13247 Za tovarn, podjetje se proda ali odda v najem poslopje v velikosti 480 m' s prostornim obzidanim dvoriščem — zraven kolodvora, tik ieletnice v Celja. — Naslov pove uprava »Jntra* 13845 Proda se hiša t dobro vpeljano trgovino na prometnem prostora v Trbovljah, v ujrodnem slučaju se da tudi v najem. Naslov pove uprava »Jutra* 13920 Enonadstronna hiša s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. rospodarsko po-slopie. velik vrt, se pod ngodnimi pocoji proda. — Stanovanje ktipou takoj na razpolago. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru 13921 Hiša v Mariboru Orožnova ulica št. 3, eno-nadstrofir.a. z vrtom, se pod ngodnimi poroji proda. — Pojasnila daje notar dr. Barle. Maribor, Aleksandrova ulica 14. 13917 Opremljena soba a posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda s 1. julijem boljSemu gospoda. Naslov pore uprava »Jatra*. 13971 Soba prazna ali opremljena, se tako] o d d a v Zeleni jami St. 152. 13925 Stanovanje za dve osebi, se dobi. Kje, pove upr. »Jatra«. 13974 Mirna gospodična Ilče snažno sobo s 1. julijem. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod Sifro »J. G.» 18890 Zakonca brez otrok, iščeta prazno sobo ali stanovanje sobo in kuhinjo — za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na apr. »Jutra* pod značko »Cena postranska*. 13829 Trgovec bret otrok, USe stanovanje od 3—5 sob s pritiklinami. Ponudbe na upravo »Jntra* pod Sifro »Tegovec 6781». 13652 Opremljena soba velika, s posebnim vhodom, se odda s 1. julijem dvema gospodoma uradnikoma za ceno oOO Din. — Ogleda ce lahko od B.—S. ure pop. Naslov pove uprava »Jutra. 13529 Prazno sobo s kuhinjo, Ilče aa 1. julij mlad zakonski par bret otrok v južnem delu mesta. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Južna lega*. 12413 Čedna sobica se odda takoj gospo iičnl. Naslov pove uprava »Jutra* 13936 Zračno sobo čisto in priprosto, iščem s 15. julijem, če mogoče v pritličju ali I. nadstropja. Dopise na upravo »Jutra* pod »Stabilen in točeo plač. nik.. 1393* Prijazna sobica se odda gospoda, ki ga čez dan ni doma. Naslov pov. oprava »Jutra*. 13957 Opremljena soba v sredini mesta, t električno razsvetljavo, se odda 2 cospodoma. event. s hrano. Naslov pove uprava »Jntra. 13961 Trgovina meš. blaga o* Štajerskem — na telo prometnem kraju, ee odda v najem ali proda z vse« Inventarjem in blagom. — Naslov ikjvc uprava .Jutra* 13798 Odda s«, skopaj ali posamezno. vet pri temno leletik vinskih kleti u Celovfki cesti Stev. 43 s 15 sodi fea. 330 hI) v dobrem stanju. — Dopise na: L Knet, Ljubljan*, Ooepo-ivetak* ceiU f. Soba z 2 posteljama in posebnim vhodom, se takoj odda. — Naslov pove uprava .Jutra*. 13910 Lepa zračna soba s predsobo, električno razsvetljavo, se takoj odda solidnemu gospodu, najraje častnika. Naslov pore onr »Jutra*. 13898 Trgovina dobro idola, t prostim stanovanjem. v Mariboru, M tanenia ta enake, »vest. M hiša odkupi — najraje v Ljubljani ali n* Gorenjskem. Podrobne ponudbe na podružnico «Jutra» v Maribora pod značka »Zamenjava 81». U*M Gospod Gruntar tglasito se v Inseratnem oddelka »Jutra. 13958 »Prejel iz Celja" Dr. L. M. 13959 Kot družabnik s kapitalom 50—100.000 Din se sprejme v dobro vpeljano trgovino z meSanim blagom — s stanovanjem v hiSi. Ponndbe na npravo »Jutra* pod »Sigurnost*. 12721 Družabnik ali drnlabnlca. se išče ta dobro idoče podjetje ženske obrti, s kapitalom do 50.000 Din. event. tudi s sodelovanjem. Ponudb« pod Sifro »Napredek* na upravništvo »Jatra*. 13716 Amerikanec gentleman. mehanik, s« spre'me kot kompanjon k hretkonkurenčni obrti. Dobi tndi stanovanje. Naslov v oprati »Jofra*. 13943 Družabnik se išče ali se sprejme najemnik, eventuelno se proda pred 3 leti na novo opremljena hiša ta mešano trgovino na križišču cest v prometnem trgu na deteli. pod ugodnimi pogoji. — Kje in pogoje povo Fr. Leskovlek v Kozjem. 13247 Mladenke! Biti v tujini, v deleli raz košja in biti osamljen, ali je to mogoče? Je in ho mogoče le toliko časa. dokler srce ne najde bitja, ki bi ga razumelo in sočustvovalo z njim. Gospodične, ki Iele dopisovati, naj pošljejo dopise s sliko na na«Iov: Srrbe 10. Cantine S. R. V. Annecy, Haute Savoire; La Francc. 13891 Dramski umetnik ilče za umetniško turnejo naobraženo gospodično, ki ima voljo do umetnosti in potovanja. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra* v Maribora pod šifro »Umetnost*. 13916 aaccj:"' ŠivcUi Policijske pse sprejem* preizkušen »vod za dresuro in IzSolanje. — Ponudbe n* naslov: Viljem Zipser, Bled. 13364 Lovski pes jerebiiar, dve leti star, »e ceno proda. Vinea, Rudnik (Dolenjska cesta). 13946 Pes bernardinec mlad, ki sliši na Ime Jaka. se je isgubil. Odda naj ee proti nagradi v Flori-ifei ulici 40 (mesnica'!. ga prot ians 13956 Inteligentna gospa univerzalno naobražen*, « perfektnlm znanjem an>0-hrvatssega. francoskega la nem"kega jezik*. veSt* pt-anistlnja ln konservatoma. teli preživeti počitnic* pri majhni rodbini r lepem kl zdravem krajo. D*j*l* M v tameno ta stanovanj« ia brano 2 uri na dan ptfak. Ponudbe na upravo »Jutr*. pod šifro »An paii*. 1S638 Pozor! SI. občinstvo naj si ogled* veliko t a 1 o g o vseh vr»t čevljev in sandal po naj-nižjih cenah — zajamčeno ročno delo iz najboljšega materijala. lastni izdelek. Ivan carman, Prešernova nllca Iter. 9 (na dvorišča). 13948 Na hrano se sprejmeta dva gospoda po nizki ceni. Naslov pov« uprava »Jutra*. 13960 Koncesijo za trgovino z mešanim blagom nudim podjetnemu kapitalista v prometnem kraja Cenjene ponudb« na opravo »Jotra* pod značko »Koncesija 213*. Vino dobro dalmatinsko in vedno sveži prigrizki, s« dobe v novo zidanem salona na dvorilču hotela .Tratnik* na Sv. Petra cesti It. 25. 13868 Brezplačno bi šla. ker nima kam fet počitnice, gojenka obrtne šole, k družini, kl bi pomagala pri šivanju ali pa k otrokom od 4-8 let. Cenj. ponudbe na upravo .Jutra* pod mačko »Nima fcam». 13642 Fotoaparat 13 v 18. se t a m e n j a za moško kolo. Naslov pove uprava »Jutra«. 13884 Zgubila se je rjava usnjata listnica« važnimi dokumenti na prostoru cirku«a Kludskv. — Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v upravi »Jutra*. 19950 Fotografski aparat J« bil v nedeljo dne 14. t. m. izgubljen na kolodvoru v Medvodah ali v vlako, ki odhaja ob" 20.45 uri v Ljubljano. Velikost 6 (Rollfilmapparatl v svetla-rjavem usnjatem etuiju. — Pošten najditelj naj ga odda proti "primerni naffradl na Rimski cesti St. 9/m. vrata It. 24. 1395S M m\n vezenje oblek, bluz, perila zaftorov, fino entlanje, predtiskanje Matek. W\m, Dalmatinova ulica Nsprodai 33921 lepo gosposko posestvo s stanovanjem 6 sob. veliko vežo, opremljeno z mnogo gospod, poslopji, 26 oralov zemlje, med tem 4' 2 orala vinograda, 8 oralov sadovnjaka, polja, gozd, travnik vse v najbol|§em stanju pri izbornem donosu za Din 650.000-—. Vprašati: PelHer, MmbnS prt Maribora. 6 vagonov zaprtih po 15 ton čiste tovorne težine se ppoda po {■ko ugodni oeni. Vagoni so v brezhibnem stanjn ter so na vpogled pri Konierml tovarni „0lobuM d. d. ■a Vrhnikfi kamor je nasloviti ponudbe. 13 James Oliver Curvvood: Onstran pragozda x. K severu in zapadu, v smeri ljudi Žolte ptičke sta ubirala pot Roger in Pik po onem večeru. Potovala sta polagoma in oprezno, in Pik je dan na dan videl jasneje, kako previdna morata biti in kako se ogibljeta ljudi. Roger se ni smejal, niti ni pel, niti govoril glasno. Ogenj je vžgal Roger vedno le prav majhen, a mesto da bi divjačino streljal, ji je zvečer nastavljal zanke in je lovil ribe po potokih. Ponoči sta spala vselej na pol milje ali še dalje od mesta, kjer sta si bila skuhala skromno večerjo. A tudi med spa= njem je bil Pik vedno pripravljen zbuditi se ob najtišjem zvoku kakega zgiba. Jedva je minila ena sama noč, da bi Pik ne bil iztrgal s tihim renčanjem svojega gospoda iz spanja in Roger je potem posluškoval s pištolo v roki in z napetim pogledom in sluhom. Ali bi bil orožje uporabil, ako bi se policijski rdečesuknjarji nagloma pojavili; pa Mc Kav sam ni dcbro vedel. A hitel ni več tako dalje, odkar se je odločil, da pojdc k ljudem Žolte ptičke. Le trudil se je predstavljati si vedno, da jc Nada ž njim. In posrečilo se mu je to včasih tako, da je strmel celo Pik, kadar je opazoval svojega gospoda, kako se pogovarja z nekom, ki ga tu ni bilo. Obenem je Roger Pika vzgajal. «Vse, kar diha, mora moriti — do gotove mere!» mu je Roger razlagal. «Toda greh je, ako moriš, kadar ne moraš. Vidiš to=Ie drevo z divjo trto, močno kakor zapestje, kako se ovija okoli debla kakor gad? Ta trta duši življeje v tem drevesu in drevo polagoma pogine. Toda trta dela le to, kar mora, da sama živi. Meni pa je drevo potrebnejše od trte, zato jo presekam. In zvečer bova jedla mlade jerebičke, ker morava jesti, da živiva. Razumeš?« Spočetku je šlo Piku to dosti težko, a pazil je in njegovi možgani so delali naglo. V njegovi misli se je počasi utrjala pred» stava, da je zločin ubijati ptičke po gnezdih. Začel jc razumevati, da je sramotno, napadati slabejšega, nego je sam, ako nima povoda za naskok. Vselej je čakal migljaj svojega gospoda v tej smeri. Snežni zajci, mladi in napol dorasli, so bili meseca avgusta nena= vadno krotki in lahko bi jih bil mnogo pogubil. Ali če mu Roger ni dal znaka ali če ni imel gladu, se sploh ni zmenil za zajce in je hodil mirno dalje. Ta doba Pikove vzgoje je Rogerja silno zanimala. Filozofija tega proskribiranca ni obtičala na sebičnem «človek je edino razumno in razumevajoče bitje« po načinu ozkosrčnih vedežev prirode. Bil je presvedčen, da Pik nima le možganov in še česa, nego da ima tudi sposobnost misliti. In zdaj mu je pomagal razviti to sposobnost. To ga je veselilo in priklepalo. Ako ni spal. potoval ali poučeval Pika. pa je Roger čital svoje čudne, male, rdeče knjižice, ki si jih je «izposodil» takrat s poštnih sani. Tako sta šla dalje, dan na dan k Wol!astonovem jezeru — v kraj Žolte ptičke in njenih ljudi. Bilo je spočetka septembra, ko sta prekoračila Geikie in dospela do zapadnega brega jezera. Prve zlate sence so začele zoreti po brezah in šepetavi dih jeseni je šelestil po vrhovih trepetlik. Topoli so žolteli, jerebike so rdele v krvavih plodovih in v hladnih, vlažnih goščah se je bahal divji ribiz s svojimi steklenimi črnimi jagodami. Nastala je doba. ki jo jc imei Roger najrajši. Dnovi so bili še topli, ponoči pa je nekaj strujilo po zraku, kar je vzpodbujalo kri k hitrejšemu toku, in Pik je opazil v glasovih zveri nov, oster prizvok. Zopet je volk zavijal ponoči, gosjak je pozabil na bol svoje ljubezni ter je klical s svojim hripavim glasom k mesecu. Veliki zajci niso bili več krotki, nego oprezni in plašni, a sove so se skrile globlje v gozdno temo in so postale premetenejše. Roger je vedel, da se ljudje, gospodarji divjine, vračajo z vseh kupčijskih postaj v svoje koče in k svojim pastem, ter je nada* ljeval svojo not tem previdneje. In potujoč tako dalje in zroč na dim iz dimnikov ter poslušajoč različne zvoke, je pričel misliti na to, kakšne izpremembe so po petero letih nastale med ljudmi Žolte ptičke. Morda jih jc zadela nova nesreča, daljša zima gladu in umiranja... Morda je končno Žolta ptička že mrtva? Tri dni sta počasi stopala po razklanem nabrežju Wzelaston* skega jezera in zla slutnja ju je morila, ko sta dospela do mest. kjer so Indijanci navadno ribarili. Bila so opuščena, ker povsod so bili sledovi črnih medvedov, in Pik je zasledil dvoje teh zveri, velikih in smelih, ki sta po nabrežju iskali ribjih odpadkov. Uro pred zatonom sta dospela Roger in Pik do roba ploščatega brega, kjer so se indijanski otroci igrali po belem pesku. Med otroci je bila neka žena. ki se je igrala in smejala ž njimi. Bila je visoke, vitke rasti, v krilu iz mehke srčnjc kože, sezaiočem ii le malo preko kolen, in z dvema blesteče črnima kitama, ki sta vihrali kakor dvoje trakov, kadar je tekla. In tekla je zopet. Ko sta jo zagledala, tekla pred zasledujočimi jo otroci. Ko pa se obrnila in se jima približala, je osupla vzniknila. Pik je opazil njen prestrašeni obraz in njer.c razrogačene črne oči. V tem trenotku jo je poklical Roger: «Žolta ptička!« Pristopil je k nji in strmel, kako malo so se poznala na nji minula leta. Žolta ptička mu je podala obe roki in obraz ji jc žarel iskrene radosti in sreče. Pik je ugibal, kaj pomenja vse to m jc ogledoval pozorno kopico majhnih indijanskih otrok rjavih obra. zov, ki so se gnetli okoli njega. Neko dekle je stopilo iz gošče vrb za njimi. Bilo je, kakot bi prišla še ena Žolta ptička — iste vitke, mične rasti, istih žarečih oči, a nekaj mlajša od Nade. Pik je videl prvič Solnčni oblak, hčerko Žolte ptičke. In v istem trenotku je imel rad Žolto ptičko, kakor bi v tej ženski nekai budilo v njem. posebno zaupanje in vdanost. Žolta ptička je zaklicala in dekle je stopilo k svoji materi, a Roger ga je stisnil v naročje ter poljubi! na rdeče ustnice, ki jih je dvignilo k njemu. Nato so hiteli vsi trije po bregu k ribarskemu taboru ter so pred njimi tekli otroci, da razglase radostno novico. Doslej še ni slišal Pik iz človeškega grla takega glasu, kakor je prišel iz ust Vitkega srnjaka, moža Žolte ptičke in glavarja rodu. ko je pozdravljal Rogerja Mc Kava. Ta glas je bil sličen davnemu bojnemu kriku divjaka, in kar je sledilo v tej noči, je razburjalo Pika, kakor doslej še nič v življenju. Užgali so velike odnje iz naplavljenega lesa pa prepevali, plesali, "se smejali in jedli med brezkončnim lajanjem petdesctorice sivvaških psov. Pik ni imel rad teh psov, a stepel se ni ž njimi, ker ga je ljubezen do Solnčnega oblaka silila, čepeti čim bliže njeni mali, rjavi roki. Te noči v zarji velikega ognja pred tepee Vitkega srnjaka je čutilo Rogerjevo srce srečo, ki je že dolgo ni poznal. Rad je gledal Žolto ptičko; teh pet let je ni izpremenilo, oči so ji bile jasne kot zvezde, zobje kot mleko in rdečica je plala še vedno po njenem obrazu prav tako. kakor na licih Solnčnega oblaka. In vse to je izražalo v tej divjini, da je srečna in brez skrbi. Rad je gledal tudi Solnčni oblak, ki je imela vso to posebno, odlično krasoto divje cvetke, kakršno svečavamo včasih pri rodovih severnih Cree. Hipotekareia banka Jugoslovanskih hranilnic . v LJubljani ——— (prej Kranjska deželna banka) i-1 izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Nakup In prodaja vaiut in deviz. n 58 a -n s : AL l (Tavčarjeva ulica 1) zopet redno ordinira. i__j industrija umjetnog eriječa u jednom od največih gradova Jugoslavije, postoji več 20 godina, sa velikim krugom mušterija i velikim skladiščem robe, na veliko i na malo, prodaje se radi bolesti vlasuika. Upiti pod .Cviječe 11-378' na faterr.kUn.4d_ oglasni zavod. Zagreb 1-78. .«yya ^innnnjanancnnDnanonironDmDnni Prevodna literatura v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Anatole France-Debeljak, Pingvinski otok. Broš. Din IS.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.50 Andrejev-Vidmar, Plat zvona. Broš. Din 14.—. vez. Din 20.—, poštn. Din 1.50 Andrejev-Vidniar, Povest o sedmih obešenih. Broš. Din 16.—, vez. Din 22.—, poštn. Din 1.50. Barbusse-Debeljak, Ogenj. Broš. Din 30.—, vez. Din 38.—, poštn. Din 2.50 Bartošek, Moderna družba in cerkev. Din 5.—, pošt. 50 p. Cervantes-Šorli. Tri novele. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. 1.23. VI. Čorovič, Rasa in vera v srbski prošlo«?«. Broš. Din 7.—, poštn. 50 p več. Coster-Debeljak, Ulenspiegel. Roman. Broš. Din 60.—, vez. Din 70.—, poštn. Din 3.- A. Čehov, Sosedje in druge novele. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. Din l.Zo. Cika Jova Zmaj - Gradnik. Kalamandrija. Otroške pesmi. Vez. Din 12.—, poštn. Din 1.—. Cika Jova Zmaj - Gradnik, Pisani oblaki. Vez. 14.—, poštn. Din 1. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. Din 7.—, poštn. Din 1.25. Dostoje\'ski-Le\-stik. Besi. Roman. Broš. Din 40.—, vez. Din 52.—, poštn. Dm 4.—. Filip Dominik - Bradač. Kako so se vragi ženili. S slikami. Broš. Din 35.—, vez. Din 35.—, poštn. 1.50. Fogazzaro-Budal, Svetnik. Broš. Din 64.—, vez. Din 72.—, pošt. Din 2 50. Goncourt-Buddi, Dekle Eliza. Roman. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, poštn. Dm 1.25. Hobhoase, Liberalizem. Din 30.—, poštn. Din 1.50. Hurban Vajanski-Fr. Albrecht, Leteče sence. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, poštn. Din 150. lbsen-Mole, Gospa z morja. Broš. Din 18.—, vez. Dm 24.—, poštn. Din 1.75. Nejedly, Smetana. Broš. Din 30.—, pošta. Din 1—. Nušič-Govekar, Navaden človek. Sala v treh dejanjih. 10 oseb. Din 7.—, poštn. 75 p. Nušič-Govekar, Narodni poslanec. Komedija. Broš. 18.—, poštn. 75 p. Petrovič, Ploha. Vesela vaška igra v treh dejanjih. 8 oseb. Din 11.—, poštn. 75 p. Puškin-Prijatelj. Kapetanova hči. Povest. Broš. Din 24.-, vez. Din 29.-, poštn. Dm 1 2c Schonherr-Skrbinsek, Zemlja. Komedija v 3 dejanjih. Broš. Din 15.—, poštn. 75 p. Shakespearieva dramatična dela. Prevei Oton Župančič. Sen kresne noči. . Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. Din 1.2o. Macbeth. Zaloigra. Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. Din 1 2o Othello. Zaloigra. Broš. Din 23.—, vez. Din 29.—, poštn. Dm 1 2s. Sienkiewicz-R. Mole, Z ognjem in mečem. Roman. , „ Broš. Din 106.—, vez. Din 120.—. poštn. Din 5 50. Sienkiewicz-R. Mole, Potop. Roman. (Izhaja v snopičih.) Stojanovič, Kumanovska bitka. Broš. Din 30.—, poštn. Din i.—. Stfibrny-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. Din 15.-, vez. Din 18.—, postn. Din 1.51. Strug-Mazi, Jutri. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, poštn. Dm 1-50. Svoboda-Govekar. Poslednji mož. Broš. Din 14.—, poštn. 75 p. Štolba-Govekar. Stari grehi. Veseloigra v treh dejanjih. 9 oseb. Din 8.—, poštn. 75 p. Thoma. Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. 15 oseb. Din 13.—, poštn. 75 p. Zever-Bradač, Tri legende o razpelu. Din 20.—, poštn. Din 1.25 p. razdeli Državna razredna loterija na dobitkih pri X. kolu, ki pričenja 13. julija. Vsaka tretja srečka dobi. Z eno srečko fe mogoč dobitek poldrugi milijon Din X. kolo Drž. razredne loterije traja 5 mesecev od julija do novembra ter je razdeljeno na 5 razredov. Žrebanje za I. razred se vrši dne 13. in 14. FuSija t. !. Cela srečka stane 80 Din, polovična 40 Din, četrtinska "20 Din. Pišite takoj ali sporočite ustmeno Zadružni hranilnici v Lfubliaai, Sv. Petra cesta 19, ki Vam je z vsemi informacijami na razpolago ter Vam srečke proti položitvi cene takoj do-pošlje. Razpis. Načeistvo .HERA* stavbne registr. zadrugt z o. z. v Ljubljani razpisuje oddalo stavbnih, tesarskih, krovsklh in ostalih del z dobavo materijala za napravo eno-dvodružinskih hiš. — Načrti, proračuni, splošni ln podrobni pogoji so na vpogled, oziroma se dobe rroti povračilu stroškov v zadružnem lokalu v Ljubljani na Kette-Murnovi (prej Sv. Martina) cesti št. 3 v dneh 20., 22. in 23. junija med 14. in 19. uro. 3390a Načeistvo. UULJUDDDDtjDDDDU^ Veliko zagrebačko tekstilno poduzeče traii dobro uvedenog putnika uz proviziju za Slovenijo. Ponude sa oznakom reference slati na »Int.rreklam d. d.", Zagreb, 1-78 pod šifrom .Tekstil 11-369*. »Hotel Riviera Selce kod Crikvenice. Sa velikotn terasom na moru tik kupa-lišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije-pih soba na razpolaganje, najniže cijenc. Preporuča se vlasnik P. Strinovič. 244-a Kdor oglašuje, ta napreduje! Vse tu navedene knjige razpošilja Knjigarna TISKOVNE ZADRUGE u Ljubljani Prešernova ulica štev. 54. po izcedno nizkih cenah dobavljata: Direkcijo tiriaintesa ruHnilia Velenje in glavni razpečevalec: Prometni zavod za premog, Ljubljana (isti tudi potom posrednika tvrdke Oswatitsch & Dejak, Celje). ■ ■ ■ Na zalogi tudi velika množina zidne opeke. u Zagrebu, 4 godine postoječa, jedina specijalna tvornica za sve Balkanske zemlie, sa najmodernijim strojevima, u punom pogonu i naibolje uvedena sa exportom u Italiiu, Bugarsku, procije-njena na Din 12,000.000— traži radi bolesti vlasnika kompaniona iii eventualno i kupca. Upitati pod .Tvornica 11-378" na interreklam d. d. oglasni zavod, Zagreb 1-78. 3397-a Dostojevski: „Bese" Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni „Ti-skovne zaflruge' v Ljubljani, Prešernova uL 54. (Nasproti glavne pošte.) jjl„„„n..............<»..*............m........................—ujmimjmmm—^ /2EXXXXXX1[ |$|XXXXXXX cjutrov* roman LOCIFEK katerega tkoiiniko« n»pe!» vsebini, prepleten* • fantastičnimi aapleUjaji od »-felka do kcn.-*. U prisa-Ujo navduianemn 61utf';a i intererantnim raimotri-vanjem vsak hip predene čenja. ki mi i« sledi rai-oCaraaje in konsternaeija in topet preseneienj« Uko. da bo Siutelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanj« romana. je iilel in se dobiva pri upravi .Jutra* * Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Joij zabavati Vas ne more nobena knjiga! Veujui sta»e .... 56 Din broiiraca b* . .. . • dt>