PoStnlna pTaCftfffl v g>&t0VfaL Leto XVm., št. 108 UpravmStvo, ujuDijana, Knafljeva ulica 0 — Telefon 6L 8122, 8123, 3124. 3125, 8126. {naeratnt oddelek: Ljubljana, Selen-burgova iiL 6 - TeL 3392, 8492. fodružnlca Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova aL št. 2 Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, tofdi 11. maja <937 Cena l Pi|i Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— V Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, _telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Besede in dejanja V razpravi o slovenski politiki v okviru vsenarodnega in vsedržavnega razvoja smo slednjič ugotovili, da je razprava s »Slovencem« zelo težka. Pokazali smo to na nekaterih primerih. Naši kolegi pa se delajo, kakor da niso razumeli in začudeno vprašujejo: »Z nami je težko razpravljati?« Toda, ko poskušajo upravičiti to vprašanje, nam dajejo samo nove dokaze, kako prav smo imeli. Že ponovno smo poudarjali, da ne more biti debata resna in odkrita, ako ni volje, da se priznajo gotova dejstva ir ako se razpravlja o vsem samo s stališča obtožb sobesednika in doslednega zamolčevanja dejstev in dogodkov, ki bi mogli govoriti proti lastnim argumentom. Baš na to pot se je podal »Slovenec« in naši najbolj lojalni poskusi, zvabiti ga na teren resnično stvarne debate, so žal dosedaj ostali brezuspešni. Tudi njegov nedeljski odgovor je poln značilnih primerov neresne diskusije, Id meji deloma tudi na nelojalnost. V svojem prvem odgovoru n. pr. smo napisali, da se spominjamo časov vidov-danske ustave, ki je predvidevala za oblastne samouprave precej dalekosež-no neodvisnost, zlasti v finančnem in proračunskem pogledu. Navedli smo, kako je tedanja SLS, ker se ji je to zdelo strankarsko koristno, finančno in proračunsko neodvisnost oblastnih samouprav porušila do temelja in je njihovo skromno avtonomijo izročila centralistični komandi, proti prvotnemu predpisu zakona o oblastnih samoupravah. V svojem drugem odgovoru smo svojo argumentacijo ponovili, dokazujoč, kako se je nesporno centralistična tendenca vidovdanske ustave s centralistično prakso bivše SLS izvedla do skrajnosti, »Slovenec« pa sedaj trdi, da smo se v prvem članku »krčevito branili priznati, da je bila vidovdanska ustava centralistična«. Pravi, da smo naknadno priznali, da je imela centralistične tendence! Zato o tem noče ▼jč debatirati... Kakor vidijo čitatelji, jc »Slovenec« speljal diskusijo »srečno« irtimo one nevarne točke, za katero je Slo. Pri vprašanju odgovornosti za državno politiko v času vidovdanske ustave se je naš sobesednik poslužil zopet svojega starega »političnega koledarja«. On vprašuje, zakaj slovenski d-- okrati, ki so bili po izglasovanju vidovdanske ustave »dobrih šest let na konju«, niso realizirali avtonomističnih možnosti. Vidovdanska ustava je veljala sedem in pol let. V tem času so slovenski demokrati sodelovali v vladi ne šest let, temveč komaj nekaj nad dve leti. »Slovenec« je prezrl, da so v tej dobi bili gospodje od bivše SLS poldrugo leto »na konju« in da so jahali baš v času, ko se je v naši državi raz-pasel furor centralisticus z vsemi onimi posledicami, ki spadajo med najbolj žalostne strani naše državne zgodovine. In dočim so jugoslovenski nacionalisti v drugi polovici 1. 1928. odkrito in javno priznali, da je vidovdanska ustava postala nesposobna tvoriti še nadalje osnovni zakon našega državnega in narodnega sožitja, se je bivša SLS krčevito držala vidovdanskega fotelja, dokler ga ni spodnesel 6. januar. Značilno je, da nam »Slovenec« zamer j a, ako odobravamo 6. januarski akt, ki je odpravil ustavno stanje, ki ga sam smatra za nesrečo. Še bolj interesanten je pa očitek, zakaj se nismo za čas diktature lotili »prevažnega dela oživotvarjanja avtonomističnih možnosti«. Diktatura je trajala od 6. januarja 1929 do 3, septembra 1931. Od slovenskih politikov sta zavzemala takrat odgovorna mesta gg. dr. Anton Korošec in inž. Dušan Sernec. Gg. Kramer in Ivan Pucelj, ki jih »Slovenec« omenja sta bila, natančno povedano, v vladi diktature ravno pol dne, namreč 2. septembra 1931, katerega dne zvečer je kralj Ue-dinitelj prečital ministrskemu svetu novo ustavo, ki je bila rezultat držav-nopolitičnih ciljev šestojanuarskega režima. Kako naj torej označimo »Slo-venčevo« vprašanje na g. dr. Kramerja in njegove tovariše? Ali so isti gospodje za časa, odkar je stopila nova ustava v veljavo in ko so imeli priliko sodelovanja v vladi, kaj storili za uveljavljenje decentralistič-nega sistema, kateremu daje nova ustava možnost razvoja, ali ne, o tem so morda v redakciji »Slovenca« nekoliko informirani. Če niso, jim lahko povemo, da obstoja že iz 1. 1933 podrobno izdelan načrt banovinskih samouprav, ki si ga lahko ogledajo gospodje v morda dostopnem jim arhivu, pa se bodo prepričali, da je v njem misel decentralizacije in dekoncentracije za tisto dobo tako širokogrudno izpeljana, da bi ta službeni načrt tudi danes, ko so prilike znatno bolj ugodne za dosledno izvedbo samoupravnega načela, mogel tvoriti najkoristnejšo osnovo za dosego cilja, ki ga vsi želimo. Tudi od kresne noči tečejo že leta in pozicija naših sobesednikov v naši državni politiki je po njihovem lastnem zatrjevanju povsem draga, dcaetkraT POOSTRENA NAPETOST MED ITALIJO IN ANGLIJO Abesinska delegacija ne bo izključena iz DN — Reakcija Pariza in Londona na italijanskcnemško politiko Dunaj, io. maja. d. »Der Morgen« je objavil danes naslednje poročilo svojega posebnega ženevskega dopisnika: Mednarodni položaj se je v Ženevi v zadnjih dneh znatno poostril, tako da pričakujejo bližnje zasedanje Društva narodov s precejšnjimi skrbmi. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo Društvo narodov tudi sedaj odgodilo izključitev neguša in da bo na ta način Italiji še nadalje ostala zaprta pot v ženevo. Italijanski ukrepi proti angleškemu tisku, ki jim bodo sledili tudi ukrepi proti francoskemu tisku, so napetost v ženevi še povečali. V ženevi so pričakovali zase dan je Društva narodov, ki se bo sestalo 26. majaj že nekaj časa s skrbjo, ker so prepričani, da se bo vršilo v znamenju italijansko-angieškega nesoglasja in sedaj se je ta bojazen potrdila. Anglija proti izključitvi Abesinije iz DN Generalni tajnik Društva narodov Ave-nol je pred nekaj dnevi povsem na skrivaj odpotoval v Pariz, kjer je imel posvetovanja z odgovornimi državniki o nemaravani izključitvi neguša, ki je odločen, da pride v ženevo sam. Sprva niso več nameravali priznati poveri lmic neguševih delegatov in so na ta način hoteli izključiti abesinsko delegacijo od sodelovanja na zasedanju Društva narodov. na drugi strani pa poudariti, da taka izključitev z zasedanja še ni istovetna z izključitvijo iz Društva narodov. V8«, te ve£ ali manj diplomatske načrte je sedaj prekrižala angleško-italij^nska napetost. Z merodajne angleške strani so v ženevi izjavili, da bo Anglija nastopila proti izključitvi Abesinije. Poostritev italijansko-angieškega nesoglasja, ki se je pokazala v dejstvu, da Italija ne bo poslala posebne delegacije h kronanju v Londonu in da je prepovedala angleške liste, bo imela še nadaljnje pomembne posledice. Os dinamične politike Društva narodov Angleška »n francoska dipl«macija nameravata ženevsko zasedanje pretvoriti v veliko demonstracijo. Predvsem bosta izjavi francoskih in angleških delegatov pred Društvom narodov o svetovnem polt tačnam položaju enaki. Obe vladi bosta v svoji izjavi skušali postaviti nasproti osi Rim—Berlin »os dinamične politike Društva narodov«. Te izjave sicer ne bodo porušile mostov do Rima, toda namesto univerzalnosti Društva narodov bodo postavili novo antanto Društva narodov. Za neodvisnost Avstrije in češkoslovaške Zvedelo so je tudi, da se bosta Anglija in Francija v tej svoji izjav! predvsem bavili z vprašanjem Avtrije ter češkoslovaške. Anglija in Francija bosta podali pred Društvom narodov enaki izjavi, da smatrata neodvisnost in nedotakljivost Avstrije ter Češkoslovaške za lastno zadevo. španski problem Vse to bo dalo posebno važnost bližnjemu zasedanju Društva narodov, čeprav doslej še niso postavili na dnevni red špansko vprašanje. Ob priliki poslednjega obiska v Parizu je namreč zunanji minister zahteval, naj se spravi pred svet Društva narodov vsaj humanitarna zadeva španske državljanske vojne, vendar pa niso bili pripravljeni načeti tega vprašanja. Po poslednjih vesteh sta angleška in francoska vlada pristali, da se obravnava špansko vprašanje pred ženevskim forom, čeprav na sporednem tiru. Italijanski ukrepi proti angleškemu tisku Neposredna posledica italijansko-angieškega spora je dejstvo, da se je danes sestal odbor zveze novinarjev pri Društvu narodov, ki Je ena najvažnejših organizacij ženevske politike, z namenom, da protestira v Rimu in sicer tem bolj, ker se trdi, da je nameravana v Italiji tudi prepoved večine francoskih listov. Baje so nameravani tudi ukrepi nemške vlade proti angleškemu tisku. V merodajnih angleških krogih govore, da ne mislijo v Londonu podvzeti nobenih neposrednih represalij zaradi italijanskih ukrepov proti angleškemu tisku, ker stoji angleška vlada na stališču, da je odgovorna le za svoj vsakdanji informacijski list. drugače pa ne more v nobenem pogledu vplivati na svobodni angleški tisk. Vplivanje na ta tisk odklanja prav tako. kakor katerekoli ukrepe proti italijanskemu ali nemškimu tisku. Pred kronanjem nočejo v Londonu izzvati nobenih novih zapletljajev, političen odgovor pa si pridružujejo za zasedanje Društva narodov. Ta vseskozi oprezna izjava postavlja ženevo v središče raznih pričakovanj in pesimističnih komentarjev. Vsekakor italijanska reakcija ne bo izostala in zato za sedaj še ni mogofce prerokavati, kam bo dovedla pot Dejstvo je, da se Je položaj v zadnjih par dneh Izredno poSiabšaL Nemčija bo sledila Italiji London, 10. maja g. V zvezi s kampanjo italijanskega tiska proti Angliji doznava berlinski poročevalec »Daily TelegTapha«, da so v popularnih nemških krogih namignili. da bo Nemčija v potrebi prisiljena uporabiti stične ukrene kakor Italija Pariški tisk o odpoklicu italijanskih novinarjev Pariz, 10. maja. AA. Socialistični >Popu-laire« pravj o odpoklicu italijanskih poročevalcev iz Velike Britanije, da ie v zvezi e pisanjem angleških listov o italijanski oboroženi sili. Prj tem vprašuje, ali 9e morejo smatrati kot italijanske oborožene sile tudi čete, kj se bore na strani španskih nacionalistov. Mnenja je. da v tem primeru ne kaže govoriti o priz.^ni oboroženi sili italijanske države, ker gre samo za prostovoljce »Ami du Peuple« poudarja, da se je treba čuditij občutljivosti italijanske vlade, če upošteva, s kakšno ostrostjo so pisaM italijanski listi ponovno proti Veliki Britaniji in Franciji. Angleški tisti v inkriminiranih Člankih ni60 nikoli prekoračili meje uljud-ne kritike. Ni izključeno, da Nemčija priganja Italijo k nepomjirlfivosti proti Veliki Britaniji, hoteč prj tem ostati v ozadju in si varovati odstop, če bj se njena politika proti Londonu obrnila. Vprašanje je le, ali bo mogla rimska vlada s takim ravnanjem preprečiti osamljenost ftaliie. Angleška demonstracija v Rimu London. 10. maja. g. V angleških uradnih krogih utemeljujejo odsotnost angleškega poslanika v Rimu pri včerajšnjih svečanostih ob obletnici ustanovitve italijanskega imperija s tem. da angleška vlada doslej še ni de jure priznala italrjanske suverenosti v Abesiniji 0 odpoklicu italijanskih novinarjev jiz Londona je bili angleška vlada sedaj uradno obveščena. Poročilo, ali bodo tudi angleški novinarji zapusti^ Rim, še n; bilo izdamo. Delbos o sodelovanja zapadnih demokracij Pariz, 10. maja. w. Zunajni minister Delbos, kj je danes na čelu francoske delegacije pri kronanju odpotoval v London, je janel včeraj na republikanskem zborovanju govor, v katerem je o francoski notranji politiki izjavil, da je režim svobode obenem reeim pameti in zmernosti. Napredek je mogoč samo brez motenja. Glede zunanje politike je izjaviJ Delbos, da sodelovanje med obema velikima demokracijama zaržav>i. Za četrtek je povabil dr. Hodžo na razgovor ministrski predsednik Baldwin. Zvečer je sprejel dT. Hodžo v avdijenoi Nfi. Vre. knez namestnik Pavle v svojjh apartmanih v buckingham6kem gradiču. Zbližan je severnih držav z zapadom Parfz, 10. maja. p. Angleška in francoska diplomacija sta pričeli pripravljati teren za pridobitev 6evernih evropskih držav za za-padno demokracijo. Baltiške države naj bi se čimbolj približale Angliji, Franciji in Ze-dinjenim državam. Uspešna obramba Bilbaa Obkolitev mesta preprečena — Prodiranje republikancev pri Toledu in Guadalajari Madrid, 10. maja. o. Po najnovejših vesteh iz republikanskih virov je bil opoldne položaj na posameznih frontah naslednji: Severno bojišče: Hudi napadi nacionalističnih letalskih m motoriziranih sil na kopnem med Bermeom in Segujo so bili odbiti. Pri Guemici so biK ponovno letalski spopadi in so morala nazadnje nacionalistična letala pobegniti. Davi so nacionalisti usmerili svojo ofenzivo proti Mungu-iji, bili pa so odbiti ter so imeJi hude izgube. Boji so se vršili v glavnem med 17. in 20. km severno od Bilbaa. Področje, ki meri 3 km v dolžino, je bilo od granat skoraj popolnoma razrvano. Nacionalistom se je poizkus, da bi obkolili Bilbao. popolnoma izjalovil. Centralno bojišče: Republikanske letalske sile so dopoldne bombardirale nacionalistične postojanke na reki Taji. Nato so motorizirani oddelki pričeli prodirati in potiskati nacionaliste nazaj. Republikanci so v teh bojih pomaknili svoje postojanke za 4 km naprej. Njihovo topništvo je pričelo takoj nato hudo obstreljevati Toledo. Tudi republikanska letala so bombardirala mesto, ki je utrpelo zaradi tega precejšnjo škodo. Severovzhodno bojišče: Republikanske čete so danes severo-zapadno od Guadala-jare dosegle nove uspehe. Po manjših spopadih so zavzele važno strateško postojanko Cogolludo, ki leži 35 km severno od Guadalajare. Iz Francovega tabora Guernica, 10. maja. AA.: Davi so čete generala Molle napadle v smeri proti gorovju Visgarcu, čigar pobočja se spuščajo do Guernice same, na jugu pa do Amore-gete. Operacije je podprla izdatna topniška priprava. Odpor vladnih čet je bil tu pa tam zelo silen, vendar so ga nacionalistične čete kmalu strle in zavzele prve sovražne postojanke. Ob 16. so nacionalistične čete zavzele z naskokom vrhove Ugar-ke in Ajangiz. Položaj oblegancev v vseučiliškem okraju Madrid, 10. maja. g. Dva ameriška prostovoljca, ki sta pobegnila od nacionalistov v vladni tabor, sta izpovedala, da so maroške čete, ki imajo zaseden univerzitetni del Madrida, skušale zapustiti ta okraj ter se predati republikancem. Poizkus se je izjalovil, ker so bili izpostavljeni ognju lastnega kakor tudi vladnega topništva. Nacionalistični častniki so govorili Maro-čanom. da jih bodo republikanci postrelili, ako se bodo predali. Zaradi slabe prehrane so jim obljubili dobavo živil z letali. Približno 2000 mož močna posadka univerzitetnega okraja se hrani po večini z ribjimi konzervami in prepečencem. Razorožitev civilnega prebivalstva v Barceloni Valeneija, 10. maja. w. Ministrski svet je proučil položaj v Kataloniji. Po seji je bik* izdano poročillo, ki pravi med drugim: Da se prepreči ponovitev sličnih dogodkov, bo izvedena etroga preiskava. Prebivalstvo, ki je podpiralo uporno gibanje, b« popolnoma razoroženo. »News Cbronicle« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika v Barceloni, k| pravi, da ie med neredi v glavnem katalonskem mestu padlo 400 oseb, ranjenih pa jo več tisoč. Vrnjena letala katalonske vlade Pariz, 10. maja. d. Štirinajst letal katalonske vlade, ki so na poti v Bilbao zašla nad francosko ozemlje in so morala pristati v Toulousu. so včeraj v spremstvu večje skupine francoskih vojaških letal poslali nazaj do katalonske meje. V enem izmed francoskih letal je bil zastopnik mednarodne kontrolne komisije, ki se je prepričal, da so se vsa španska letala vrnila na svoje izhodišče. Nov Francov protest London, 10. maja. g. Angleška vlada Je dobila od generala Franca drugo noto o evakuaciji baskovskega ozemlja, v kateri protestira proti evakuaciji civilnega prebivalstva, češ, da pomeni kršitev blokade pod pretvezo humanosti. Pogoj Japonske za priznanje Franca Tokio, 10. maja. w. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil uredniku agencije Havas, da japonska vlada ne nameravat priznati Franca, preden ne bo zmagal. Letalski napad na Port Bou Pariz, 10. maja. AA. Po poročilu iz Pet-pignana so nacionalistična letala zopet ob* etreljevala pristanišče Port Bou. Več ljudi te bilo ubitih in ranjenih. Tragičen dogodek v Senju Sest mrtvih in šest težko ranjenih Beograd, 10. maja. AA. O včerajšnjih dogodkih v Senju je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Dne 8. in 9. t. m. se je ob priliki obiska pevskega društva Trebeviča v Senju vršila proslava dneva Matije Gubca in bratov Ra-dičev. Proslave se je udeležilo tudi več tisoč ljudi iz sosednjih krajev, že podnevi so neki neodgovorni elementi, ki so prišli na to proslavo, poskusili v nedovoljene svrhe izvršiti na raznih krajih mesta izpade, za katere določa kazenski zakonik stroge kazenske sankcije. Oblasti so morale opozoriti prireditelje na to. da se morajo prepre- čiti spopadi in incidenti, ki bi lahko nastaH zaradi njih. Snoči ob 19. je pri odhodu udeležencev iz Gospiča — peljali so se po mestu v odprtem tovornem avtomobilu — ponovno prišlo dc težkih izpadov in do streljanja iz tovornega avtomobila na orožniške organe, ki so jih srečali na cesti. Pri tem je izgubilo življenje 6 ljudi, šest jih je bilo ranjenih. Določena je bila posebna preiskovalna, upravna in sodna komisija, da na hcu mesta dožene dejansko stanje. Med ubitimi in ranjenimi so tudi taki, ki jih je sodišče obsodilo zaradi udeležbe pri znani liški usta-ški aferi, in taki, ki so znani kot k' munistl* Italijanski kralj pride 19* t. m. v Pesto Budimpešta, 10. maja. AA. Madžarska prestolnica se živahno pripravlja za sprejem italijanskega kralja Viktorja Ema-nuela, ki bo prispel v Budimpešto dne 19. maja.' V trgovinah so razstavljene slike italijanskega kralja in kraljice ter predsednika italijanske vlade. Z vseh hiš vihrajo poleg madžarskih zastav še italijanske. Italijanski vladarski par bo ostal v Budimpešti štiri dni. Posebno odposlanstvo, v katerem bodo šef regentovega vojaškega doma, zastopniki plemstva in dame iz visokih krogov, bo odšlo kraljevskima gostoma nasproti do meje. Regent Horthy bo sprejel kralja Viktorja Emanuela in kraljico ter princeso Marijo Savojsko na postaji, kjer bodo zžbrani tudi delegati jevi in Kossuthovi ulici ter Se bo ustavil na Mussolini jev em trgu, kjer bo pozdravil italijanski vladarska par budompeštaiiski župan. Slavnostni sprevod bo zatem krenil proti kraljevski palači v Budimpešti, kjer bodo gosti z balkona gledali obhod kmetov iz vseh delov Madžarske v narodnih nošah. Istega dne bo italijanski vladar položil venec na grob madžarskega Neznanega junaka, drugi venec pa na italijanskem pokopališču. Nato bo velika vojaška parada. Italijanski kralj se bo udeležil tudi lova v Godolloju. Italijanski kraljevska par si bo ogledal tudi muzeje, ter prisostvoval slavnostni predstavi v kraljevski operi. Kraljica Helena in princesa Marija Savojska bosta nadalje obiskali italijanske šole in institut italijanske kulture. V palači italijanskega poslaništva bo kralj sprejel poklonitveno deputacijo Italijanske kolonije. Za obiska italijanskega vladarskega pa- Ob koncu druge ruske petletke Letos poteka deseto leto ruskega načrtnega gospodarstva. Na Ruskem — in morda še kje drugje — je mnogo ljudi, ki za-padajo v ekstatično navdušenje, če le slišijo besedo »petletka«. Zanje je ta beseda nekaka čarobna formula in zanesljivo jamstvo, da bodo sovjeti ob koncu drugega petletnega razdobja dosegli vse one milijonske številke proizvodstva, ki so si jih bili postavili v delovni načrt, da bodo kmalu dohiteli in prehiteli industrijo zapada ter ustvarili take prilike, ki bodo vzgled fi vsem ostalim narodom Toda čedalje bolj % se kaže, da je nadaljni razvoj in napredek združen z vse večjimi težkočami, nego je bilo udarjanje temeljev v teku prve petlet-j ke. Za prvo petletje so bili v Moskvi pre-■ cej skeptični in so si zato izdelali dovolj Skromen načrt, ki so ga izvršili po velikem že v štirih letih, peto leto pa so pohabili, da so v nekaterih zaostalih panogah dosegli načrtne številke. Ne more se zanikati, da so dosegi? lepe uspehe, ako .jih merimo z ruskim merilom. PotovaJcj jz Evrope in Amerike so soglasno potrdili navdušenje, kj je prevzelo vse prebivalstvo, ko se je opazilo, da se polagoma le zvišuje bedni življenjski standard ruskega človeka, ki se je nato s podvojeno silo in s še večjimi žrtvami popolnoma predal idealu gradnje novega gospodarskega ustroja. Posebno mladina, doraščajoča v brezprimemi bedi revolucije, in meščanske voine, je občutila zbol;šanje kot velikanski napredek in se s pravim fanatizmom vrgla na delo. Toda ljudskih množic niti najspret-neiša propaganda ne more držati stalno v visoki napetosti in to dejstvo se že opaža pri drugj petletki, ko so cele panoge gospodarstva redno zaostajale za načrtnimi številkami. Še 6labši je postal položaj, ko se je drugod pokazala nekaka hipertrofija uspeha, kar seveda šo bolj rušj ravnotežje organičnega razvoja. Ob koncu prešlega meseca sta osrednji izvršilni odbor (CIK) in svet narodnih komisarjev proučevala načrt za delovno leto 1937 in pr- tem ocenjevala bilanco pretekle ga leta. Uradno poročilo je zopet trdilo, da je bil načrt v preteklem letu izvršen za 98%, vendar je v uspehu^ precej vrzeli in to ravno v najpomembnejših panogah. Ta izpadek je dal dovolj materiala za uničujočo. ' često ne povsem neumestno kritiko. Nima pomena iztrgati iz načrta posamezne panoge ter na njih osnovati hvalo ali grajo, kajti načrt sam je ogromna knjiga. Katere posamezne dele razumejo samo strokovnjaki. Labirint številk naravnost ubija e svojo ogromnostjo in povprečen državljan lahko ocenjuje uspeh načrta samo iz tega, kako se je izpremenjlo njegovo življenje na boljše ali na slabše. To se zdi, da je tudi edino pravo merilo teT nekaka aritmetična sredina med pretirano hvalo in uničujočo kritiko. Predvsem je dejstvo, da so «j sovjeti ustvaril; močno težko industrijo, kj je temelj za obrambo države jn ki bj jo nekdanja Rusija še dolgo ne imela v takem obsegu. Sovjetj se sedaj noriolnoma avtarkni.' kar se t-jče potreb vojske m ker - zahteva rno-derna vojaška tehnika dovršeno industrijo. si lahko predstavljamo, kako velika mora biti slednja, da zadovoljuje vse potrebe orjaške sovjetske vojske ne samo v mira, ampak tudj za primer dejanskega spopada. Velike logike je v tem, da ao si sovjetj ustvarjjd najprej sredstva za obramba da lahko pod njihovo zaščito grade svoje gospodarstvo po načrtu. V zvezj e tem se je razvila prav velika strojna industrija, kd je dosegla tako visoko stopnjo, da Rusija dobavlja Turčiji stroje za veliki anatolski tekstilni kombinat. Znano je, da so tekstilni strojj poleg hjskarakih, najpreciznej-ši izdelki, ki jih laiko izdela le industrija visoke kakovosti. Lahka industrija, ki proizvaja predmete vsakdanje potrebe pa je daleč zaostala za težko, saj ne more zadovoljiti povpraševanju niti glede dovoljne množine, niti glede zahtevane kakovosti. Zlasti v zadnjem oziru so pritožbe vsesplošne. Vendar pa se stanje zboljšuje in večini Rusov je za sedaj že dovolj, da se ti predmeti sploh že dobe, najsi so tudi nedostatni. Toda predmetov vsakdanje potrebe je na tisoče vrst in načrt predvideva po vrstnem redu najprej ravno najpotrebnejše. Države, ki imajo s sovjeti obrambne pogodbe pa tudi one, ki ž njimi niso v dobrih odnošajih, slede razvoju ruske težke industrije z umevno pozornostjo. Vidi se, da je prva skupina zadovoljna, druga pa je v skrbeh. Obe pa vesta, da je udarna sila ruske vojske zelo obremenjena s silno dez-organizacijo transporta, tako glede potov, kakor glede prevoznih sredstev. Sovjeti so se najprej vrgli na Daljni vzhod, da si tam zavarujejo hrbet in sodeč po velikanskih fizičnih in gmotnih naporih so stvar pri-lično uredili. Iz razumljivih razlogov pa objavljena bilanca molči o kilometrih novih azijskih prog. Da se razširijo prometna sredstva so sovjeti obrnili glavno pozornost na vodna pota kajti slednja se dado urediti z manjšimi stroški in v krajšem času. nego enako gosta mreža železnic. Če pomislimo, da ima SSSR za svoje ozemlje dvajsetkrat manj železnic nego Zedinjene države, bomo razumeli koliko dela še čaka Rusijo in zakaj so se sovjeti lotili prvenstveno vodnih potov. To je pač najhitrejša možnost, da pri-bavijo armadi in rastočemu prometu vsaj nekak nadomestek za nedostajajoče železnice. Kar se tiče izkoriščanja zemeljskih bogastev, stopa Rusija polagoma v prve vrste svetovnih producentov. Seveda je še daleč od tega, da bi v proizvodstvu premoga, železa in jekla prekosila stare industrijske države, v ostalih kovinah je kajpada še bolj zaostala, saj je celo glede nafte precej za svetovnimi producenti. Pri organskem razvoju pa bo v nekoliko letih tudi v teh panogah razvila možnosti, kakršnih nima nobena druga država. Notranji, promet je zrastel do neverjetnih številk in prometna sredstva mu skoroda niso kos. Zato često čujemo o železniških nesrečah. V splošnem bo za sovjete tudi uspeh druge petletke zadovoljiv, dasi se s tem standard prebivalstva še dolgo ne bo približal življenjskemu nivoju večine zapadnih držav. Veliki napori pa seveda ne morejo ostati brez učinka. Sestanek Narodne skupščine Beograd, 10. maja. p. Danes se je izvedelo, da bo Narodna skupščina sklicana bržkone 20. t. m. V prvi vrsti bo razpravljala o novem konkordatu. Danes je zasedal skupščinski odbor za prošnje in pritožbe in ie začel razpravljati o novih prošnjah in pritožbah. Odbor bo svoje delo te dni nadaljeval. Šefa izvršnega odbora Jadranske straže Split, 10. maja. o. Poslednja dva dni je v Splitu zasedal plenum izvršnega odbora Jadranske Straže Na sejo so prišli tudi zastopniki Jadranske Straže iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in drugih mest. Poročila o delu posameznih odsekev v zadnji dobi so bila po daljši razpravi sprejeta. Sklenjeno je bilo. da bo Jadranska Straža izdala reprezentativno knjigo o našem Jadranu. Sprejet je bil načrt za ustanovitev weekend kolenije v Strožancu. Pospešila se bo tudi akcija za zgraditev domov Jadranske Straže ob morju. Ljubljanskemu oblastnemu odboru je bila podeljena podpora v znesku 180.000 din za nakup zemljišča in zgraditev velikega doma v Kaštel Stafiliču. Oblastni odbor v Kariov-cu je dobil podporo 100.000 in posojilo v znesku 50.000 din za dem v Kraljeviču. Doslej je bilo zgrajenih ali pa se gradi 12 domov Jadranske Straže. Za zasedanju cdbora so razpravljali tudi o socialnem zavarovanju naših pomorščakov. Nadalje je bil sprejet referat, ki zagovarja potreoo reorganizacije naše pomorske uprave. Poseben odber strokovnjakov bo pripravil načrt za reorganizacijo pomorske uprave, ki bo predložen pristojnim oblastem v preučitev. Končno so razpravljali o tako zvanih jadranskih konferencah, ki se bodo v bodoče vršile v naših glavnih mestih. Prihodnji kongres Jadranske Straže bo v Zagrebu, kjer se bo v drugi polovici junija vršila tudi seja glavnega odbora. Rumunski narodni praznik Beograd, 10. maja. p. Kakor po vsej Ru-muniji je bil danes tudi v posameznih inozemskih središčih slovesno proslavljen romunski državni praznik osvobojenja. V Beogradu je bila v saborni cerkvj služba božja. ki so se je udeležili vsi uradn^kj romunskega poslaništva, zastopnik; zunanjega in vojnega ministrstva ter drugjh naših oblasti, člani Jugoslovensko-romunske lige ter vsa romunska kolonija. V romunskem poslaništvu je nato poslanik Cadere Ciredil sprejem, h kateremu so prišli po-drugih uglednih osebnost; tudi poslaniki Češkoslovaške. Turčije. Grčije. Francije in dro:r;h prijateljskih držav. Obisk princa Mihaela v Varšavi Varšava. 10. maja. AA. Rumunskj prestolonaslednik Mihael bo prispel v Varšavo 24. maja ter bo gost predsednika republi-X Varšavi bo ostal 2 dm. Pred kronanjem v Londonu London, 10. maja. AA. Včeraj so imeli stražo pred buckinghamsko palačo cddelki dominionov, ki so prispeli v London h kronanju. To je bil prvi primer v angleški zgodovini, da so imeli dvorsko stražo cddelki iz dominionov. že včeraj so prispeli zastopniki drugih dTžav, med njimi Španije, Poljske in Vatikana, nadalje nizozemska prestolona-slednica Julijana s svojim soprogom princem Bernardom, rumunski prestolonaslednik Mihael in grški princ Nikolaj. Banketa sta se udeležila tudi jugoslovenski knez namestnik Pavle in norveška kraljica. Preiskava o nesreči »Hindenburga« Lakehurst, 10. maja. AA. Poročnik Ge-orge Watson, tiskovni vodja letališča v Lakehurstu, je izjavil, da bo mornariško ministrstvo izvedlo anketo o »Hindenbur-govi« katastrofi, kakor hitro bo trgovinsko ministrstvo končalo svojo preiskavo. Preiskavi bo prisostvoval tudi nemški vojaški in letalski ataše v Washingtonu general Betticher kot opazovalec. Zaslišanih bo približno 150 očividcev katastrofe. Stanje nekaterih ranjenih ponesrečencev je še vedno zelo kritično in je treba računati, da se bc število smrtnih žrtev še povečalo. Novinar Leon Hardt-Adert, ki se je med katastrofo »Hinden-burga« nahajal poleg kapetana Lehmanna, je izjavil, da mu je Lehmann dejal, da je nastala eksplozija po njegovem mnenju zaradi strele. Potovanje Ruždi Arasa v Bukarešto Ankara, 10. maja. AA. Zunanji minister Ruždi Aras je odpotoval iz Ankare v Carigrad. Po nekaj dneh bivanja v Carigradu, kjer se misli odpočiti, se bo odpeljal preko Kanstance v Bukarešto, odtod pa v ženevo na zasedanje sveta DN. Nadaljevanje avtobusne stavke v London« London 10. maja. AA. Delegati osebja avtobusnih podjetij so danes s 47 glasov^ proti 3 sklenili stavko nadaljevati Stavka v Hollywoodu Holiywood, 10. maja. AA. Stavke tehničnega osebja filmskih podjetj se udeležuje še vedmo približno 6.000 ljudi. Medtem so se sporazumeli s posameznimi ameriškimi delavskimi organizacijami, ki bodo stavko podpirale z bojkotom bioskopov. Z današnjim dnem so postavile delavske organizacije v vseh večjih ameriških mesfejh pred bioskopi svoje straže, pr* katerih bo sodelovalo približno milijon delavcev jn delavk. Ker so kinematografska podjetja sprejela zahteve sindikata filmskih igralcev in igralk, je odpadla splošna 6tavka umetniškega osebja, kj ee je hotelo priključiti &r banki tohnAfaiftcna. OBtiOA, Beležke VeOk zbor JNS v Sumadifi V nedeljo dopoldne je sklicala organizacija JNS za moravski srez v trgu 2abar javen shod JNS. Prisostvovalo je več tisoč ljudi in se je moral shod vršiti na javnem trgu. Shoda se je udeležilo poleg predsednika JNS g. Petra Zivkoviča in podpredsednika senatorja Jovana Banjanina tudi večje število senatorjev in narodnih poslancev med njimi tudi poslanec Rudolf Pleskovič. G. Zivkovič je očrtal zbrani množici cilje in program dela JNS in jo pozval k sodelovanju v vrstah jugosloven-skih nacionalistov. Za njim je govoril senator Jovo Banjanin, ki je poročal o delu poslanske in senatorske delegacije JNS v narodnem predstavništvu. Obširno je tudi razpravljal o jugoslovenski zunanji politiki. Med ostalimi govorniki je posl. Ple-skovič sporočil pozdrave nacionalistov iz Slovenije. Zbor je trajal nad tri ure. Po- Eoldne se je vršila v Raci konferenca d&-:gatov JNS iz požarevskega okrožja. Predsednik Živkovič odpotuje koncem tedna na politične konference v Dalmaciji. Prvi anatema Katoliški akademiki so v nedeljskem »Slovencu« priobčili izjavo, v kateri protestirajo proti uredništvu »Doma in sveta«, ki je objavilo v svoji reviji znani članek o Španiji izpod peresa prof. Edvarda Kocbeka. Našim čitateljem so v glavnih obrisih znane ugotovitve in zaključki inkrimi-niranega članka. V Kopitarjevi ulici so piscu močno zamerili njegovo odkrito prosto-dušnost. Dejali so, da je za vsakega katoličana tudi v stvareh bežne dnevne politike merodajno edino tako stališče, ki ga zavzema napram dogodkom sv. oče. Kaj je zakrivil prof. Kocbek? Zbral je izjave odličnih katoliških politikov, zgodovinarjev, pisateljev in novinarjev, ne samo španskih, marveč tudi francoskih, angleških in nizozemskih. Izkazalo se jc, da ti odlični katoliški avtorji o Španiji malo drugače mislijo, kakor pa Kopitarjeva ulica zapoveduje verovati. Tudi g. prof. Kocbek ni mogel verovati, da so tuji legionar-ji. predvsem pa muslimanski Marokanci poklicani braniti ideale krščanske kulture in morale, dasi sta si vlada v Burgosu in uredništvo »Slovenca« o tem edina. Njegova krivica je v tem, da je pustil do besede tudi katoličane drugih narodov, ki jih če-žana a la Malaga ni spravila v tako orgi-astično navdušenje, kakor so ga občutili gotovi gospodje v Ljubljani. Ne vemo, ali si je bil g. prof. Kocbek svest posledic, ki si jih je nakopal s svojo pravicoljubnostjo. Gotovo je mislil, da bodo pričevanja odličnih inozemskih katolikov močnejša nego čežansiko navdušenje v Kopitarjevi ulici. Nam ga je žal, da se je tako hudo zmotil, ko je vendar vedel, da odločbe »Slovenčevih« gospodov niso samo dekreti, ki človek lahko podvomi nad njihovo upravičenostjo, marveč so za naši dve škofiji naravnost dogme, ki jih morajo verniki sprejeti z dušo in s srcem ter z globoko vero. Prvi kamen in prvo krepelce je že priletelo nad heretika. Prifrčalo je iz tabora tkzv. katoliške akademske mladine, takorekoč od najožjih tovarišev m drogov g. prof. Kocbeka. Znano je, da se da gotova gospoda iz tega tabora vedno in zelo rada izrabljati za sliane posle. Kako je nastalo hrvatsko vprašanje in kako ga rešiti Na sestanku neke beograjske krajevne organizacije je v nedeljo govoril tudi minister za šume ln rudnike g. D jura Janko-vič. Zavračal je očitke onih politikov, ki trdijo, da Jugosloveni še vedno nimamo dovolj političnih svoboščin. »Mi se samo vprašujemo, kako svobodo si žele še ti gospodje?« Minister Jankovič je govoril tudi o hrvatskem vprašanju. Po njegovem mnenju je bilo hrvatsko vprašanje stvorjeno v nizu poslednjih let, ko ni bilo dovoljeno govoriti o narodnih potrebah in ko Hrvati niso smeli govoriti o svojih posebnih potrebah. Zaradi tega je odšlo veliko število Hrvatov, mislim političnih ljudi, v emigracijo. In tako se je pojavilo pri nas politično vprašanje, o katerem danes govore in razpravljajo vsi politični ljudje. Toda jaz se bojim, da postane tudi najlepša stvar, če se o njej preveč govori, nezanimiva in zato o hrvatskem vprašanju nerad govorim. Zaradi tega člani JRZ ne bomo preveč govorili o hrvatskem vprašanju. Seveda se pa moramo zanj brigati in skrbeti za njegovo rešitev, ki je mogoča samo na en način. Potrebno je namreč, da se pojavi volja za njegovo rešitev pri nas ln pri Hrvatih. Pri nas volja za sporazumom in rešitvijo hrvatskega vprašanja že obstoji. Pri Hrvatih se ta volja šele oblikuje. Zelo je potrebno, da se najprej oblikuje volja. Kadar se oblikuje volja, se pojavi želja in kadar se pojavi želja, se oglasi že ljubezen. Ljubezen pa rešuje vse pa tudi najtežja vprašanja«. Spomenik bratoma Radieema V vasi Trebarjevo, kjer sta bila rojena voditelja hrvatskega kmetskega pokreta, pokojna brata Ante in Stjepan Radič, postavijo tamošnji vaščani s pomočjo hrvatske javnosti obema spomenik, ki je že izdelan. Prav tako so končane že tudi vse tehnične priprave za odkritje spomenika, ki se bo vršilo 20. junija z velikimi narodnimi svečanostmi v spomin na dan skupščinske tragedije 1. 1928. Apel iz Zagreba beograjski združeni opoziciji Gasilo dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik«, razpravlja v uvodniku o politiki in ciljih beograjske združene opozicije. Po prepričanju »Hrvatskega dnevnika« se položaj beograjske združene opozicije bistveno razlikuje od položaja dr. Mačka in HSS. »Dr. Maček razpolaga z neomejenim zaupanjem hrvatskega naroda, ki stoji za njim enodušen. Koliko pristašev ima beograjska združena opozicija, se prav ne ve. Potrebno bi že bilo, da se združena opozicija opredeli napram zahtevam dr. Mačka. Dokler tega ne bo storila, bo samo životarila, ker nima niti ene močne parole, s katero bi mogla nastopiti pred svojimi pristaši. Beograjska združena opozicija sicer močno naglaša demokratsko misel, toda to misel je treba tudi Izvajati takrat, kadar so v vprašanju zahteve hrvatskega naroda, čas je, da se izvajajo 2e koasekveace ia da gredo zastopniki adcu- { Konferenca o naših cestah Besgrad, 10. maja. p. Po vteraj&rjem občnem zbora osrednjega društva za ceste se je vršila tudd konferenca zastopnikov cestnih društev iz vse države. Konference sta se udeležila kot zastopnika ljubljanskega društva predsednik dr. Vrhunec in načelnik inž. Skaberne. V glavnem so razpravljali o načrtu zakona o cestnih fondih. Zastopnika ljubljanskega društva sta obrazložila stališče, ki je bilo sprejeto na konferenci 4. t m. v Ljubljani, po katerem ee imajo dohodki, doseženi na oanovf novega zakona, uporabiti predvsem v oni banovini, kjer se zberejo. Konferenca ni doccla sprejela tega mnenja. Sklenjeno je bilo, da ee bodo posamezna banovinska društva podrobno posvetovala z vsemi prizadetimi oi-ganjzacijamj in ustanovami, kolikor se to že ni izvršilo ter da bodo svoja tnnen;a predložila beograjskj glavni upravi. Ustanovljen bo nato poseben odbor z nalogo, da na podlagi predloženih poročil sestavi predlog za enotno stališče, ki naj se zavzema v tem vprašanju. Sprejeta je Wa resolucija, Id nagtaSa potrebo in nu jnost zakona o cestnih fondih. V zakon naj bi se hkratu določil tudi program del za rekonstrukcijo našega cestnega omrežja, in sicer po takem vrstnem Jodu, da bodo obnovljene najprej ceste, ki sa posebnega pomena za mednarodni in tujski promet V tej resoluciji je prišlo stališče ljubljanskega cestnega društva docela do izraza. Danes sta bila zastopnika ljubljanskega društva v pristojnih ministrstvih in sta obrazložila zelje društva in že omenjene . ljubljanske konference. Poudarjala sta tudi potrebo novih kreditov za čim prejšnjo dograditev po edinih cest v Sloveniji. Člani Jugoslovenskega društva za eeSte »o bili danes na Oplencu, kjer so položiH venec na grob kralja Mučenika. V Arandje-lovcu so imelj skupno kosilo. Na povratku v Beograd eo ee ustavili tudi na Avali. Na Oplenac so z njimj potovali tudri zastopniki nemškega gospodarskega tiska ter gostje iz Češkoslovaška Kakšna bo v bodočnosti useda mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani? Z mestnega magistrata ljubljanskega smo prejeli: Usoda mestne ženske realne gimnazije je bila že dalj časa predmet javnih razprav. predvsem v časopisju. Po sklepu bivše cbčinske uprave se namreč ta gimnazija polagoma ukinja, razred za razredom. Razlogi, ki so narekovali bivši občinski upravi ukinitev te gimnazije, so bili predvsem finančnega značaja. Mestna ob, čina bi se bila rada znebila težkega bremena, saj žrevuje telno nad 1,200.000 din za vzdrževanje tega zavoda. Mislili so tudi, da bo zavod ali vsaj profesorski zbor prevzela država. Toda to se ni zgodilo. Pač se je ustanovila ženska realna gimnazija na učiteljišču, kjer pa prostori še daleč niso zadovoljivi, najmanj pa takšni, kakor so lepi in zračni prostori na mestni ženski realni gimnaziji. V Ljubljani je čedalje več učeče se ženske mladine, ki hoče obiskovati gimnazijo. Po zadnji statistiki jo je okrog 2.200. Sedanji zavodi, tako državni kot privatni, so odločno premajhni za tako veliko učenk. To je en razlog, iz katerega je sedanja občinska uprava začela resno misliti še na nadaljni obstoj mestne ženske realne gimnazije. Drugi razlog pa je usoda profesorjev, ki bi z ukinitvijo gimnazije prišli ob kruh. To je dalo tudi povod anketi o mestni ženski realni gimnaziji, ki jo je sklical in jo vodil župan dr. Adlešič ob sodelovanju finančnega odbora mestnega sveta, upravnega odbora mestne ženske realne gimnazije ter vabljenih zastopnikov kr. banske uprave, društva »šola in dem«, Banovinske ženske zveze, društva Krščanska šola ter univ. prof. dr. Osvalda Karo-la. Predsednik dr. Adlešič je v svojem uvodnem govoru pojasnil namen tega sestanka, ki je: obravnavanje vprašanja, ali naj se mestna ženska realna gimnazija še pu*ti v življenju, ali ne. Vsa prizadevanja mestne občine, ki teiko od prevrata dalje, da bi država prevzela zavod in vse profesorje, so ostala na mrtvi točki in zato ni nikakega upanja. Zdaj je treba rešiti vprašanje, aii naj se nadaljuje pred dvema letoma začeto postopno ukinjanje gimnazije in naj se s tem v zvezi reducirajo vsi profesorji, ki še nimajo pravice do pokojnine, ali naj se zavod na en ali drugi način dalje obdrži. Upravni odbor mestne ženske realne gimnazije je pred časom predlagal rešitev tega vprašanja v tem smislu, da bi se ukinila samo višja gimnazija, uvedla in obdržala pa naj bi se nižja. Na tej naj bi poučevalo dosedanje učno osebje, v kolikor pa bi bilo tega premalo, naj bi se pritegnili brezposelni profesorski kandidati. Novih učnih moči pa bi mestna občina ne nastavljala več. Toda preden bo to vprašanje dokončno rešeno, je potrebno zvedeti še mnenje vseh prizadetih fafctorjev, čemur naj služi ta sestanek. Ravnatelj mestne ženske realne gimnazije dr. Baje je porcčal, da vzdržuje mestna občina na zavodu zdaj še 6 razredov s 6 vzporednicami, torej skupno 12 razredov. Poleg tega je tam tudi trgovski tečaj s pravico javnosti. Učnih moči je zdaj 26, torej 4 več kakor veleva zakon. Toda trije od teh so bolni, eden pa je dodeljen magistratu, tako da so ostali zaposleni nad minimalno učno obveznost. Ce pa se bo postopna likvidacija gimnazije nadaljevala, bedo v naslednjih dveh letih nadštevilne 3 učne moči, pozneje pa vsako leto štiri. Da ne bo pri reševanju tega vprašanja kake prenagljenosti, ga je treba premotriti z vseh vidikov. Vzgojna str^n tega vprašanja govori za ohranitev zavoda, kajti pri 2200 učenkah v ljubljanskih srednjih šolah je razumljivo, da naš zavod v Ljubljani ni nepotreben, ker razbremenuje državne zavode in to: popolno žensko gimnazijo na učiteljišču, popolno mešano na Poljanah in nižjo gimnazijo pri Uršulinkah. Tudi socialni vidik govori proti likvidaciji; kajti 6 profesorjev, ki še nimajo za dosego pokojnine potrebnih 10 let službe, bo odpuščenih, ne da bi imeli upanje na sprejem v državno službo, vsi estali pa bi morali biti upokojeni relativno zelo mladi, v kolikor bi ne bili zaposleni še nadalje v mestni službi. Ob upoštevanju pedagoškega in socialnega momenta pa govorita gospodarski in pravni moment za to, da se izvede likvid^- žene opozicije med narod in da mu povedo čisto in stvarno resnico.« Apel glasila dr. Mačka je tem intere-santnejši, ker v Zagrebu dobro vedo, da beograjska združena opozicija dr. Mačkov državnopolitični program načelno in taktično odklanja. Pričetek svečanosti osvoboditve Južne Srbije V nedeljo so se pričele v Skoplju prve svečanosti v nizu proslav 251etnice osvoboditve Južne Srbije. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik dr. Milan Stojadl-novič v spremstvu ministrov Dušana Le-tlce in Dobrivoja Stošoviča. Dopoldne je bila sKvesna blagoslovitev velike hidro-električne centrale skopske občine na reki Treski, popoldne pa se je vršil velik letalski miting na skopskem letališču zvezan s krstom prvega letala Aero kluba ▼ Skoplju. cija višje gimnazije ter postopno uvede spet nižja gimnazija, g čimer nikakor ne bo kršen sklep mestnega sveta, napravljen pred dvema letoma v dobri veri, da bo gimnazijo in učiteljstvo prevzela država. Uvede naj se splošna šolnina mesečno po 50 din, ki bi jo starši radi plačevali V zavesti, da njihovi otroci ne sede v pre-natrpanih razredih. S šolskim letam 1937-38 naj se odpre prvi razred nižje gimnazije. Ko se bo potem v 4 letih dopolnila, naj bi imela specialen učni načrt za deklice, ki bi s trgovskim tečajem in gospodinjsko šelo »Mladiko« tvorila slad-no celoto in dopolnjevala teoretično gimnazijsko izobrazbo s praktične strani. Vsi prisotni zastopniki so živo posegali v debato in pozdravili načrt, ki naj resi to pereče vprašanje. Ta načrt bo podrobno pretresal še finančni odbor mestnega sveta in nato mestni svet sam, preden bo dokončno odločil o nadaljnji usodi tega važnega šolskega zavoda v Ljubljani. Naši novinarji v Italiji Rim, 10. maja. AA. V soboto je prispela v Rim skupina jugoslovenskih novinarjev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, ki jih je italijanska vlada povabila, na obisk v Italijo. Na postaji so jih pozdraviti jugoslovenski poslanik Jovan Dučič z osebjem poslaništva in tiskovnim atašejem Zajčjčem, italijanski tiskovni in propagandni minister Alfieri z več uradnik; ministrstva in podkonzul Tiberi, kn je podeljen jugoslovenski m novinarjem med njihovim obskom v Italiji. Včeraj dopoldne so prisostvovali veliki proslavi obletnice, odkar je proglašeno cesarstvo. Zanje so preskrbeli mesta na tri. buni v Via del Impero zraven kraljeve l«" že im tribune diplomatskega zbora. Opoldne so jim priredili obed v hotela >Excelsior«, popoldne pa so si ogledali mesto in razne rimske spomenike. Snočj so prisostvovali v kraljevski operi slavnostni predstavi Verdijeve opere »Ajde«, v kateri je nastopil tudj slavni tenorist Gigfc. Davi ob 10. je jugoslovenske novinarje sprejel minister za tisk in propagando Alfieri, ob 10.30 pa zunanji minister grof Ciano, ki je v svojem govoru poudarjal, da je obisk jugoslovenskih novinarjev srečna posledica beograjskega dogovora in najugodnejša priložnost za medsebojno Spoznavanje obeh držav in narodov. Mnogoštevilni razlogi govore za prijateljstvo in sodelovanje med obema narodoma. Srečno sodelovanje. polno dobre volje, kj ga je ustvaril beograjski dogovor, je največjega pome-na ne samo za dobro razmerje med obema sosedoma, temveč tudi za razvoj in stabilizacijo političnih razmer v Evropi in za splošni mir. Po ogledu salonov v palači Chrggi so se .jugoslovenski novinarji odpeljali na Beneški trg, kjer so položili venec na grob italijanskega Neznanega junaka Naito » al ogledali še Kapitol. opoldne pa so obiskaB guvernerja Rima, k{ jih je sprejel v občiir ski palači. Praznik mursko-poljskih konjerejcev Ljutomer, 10. maja. Tudi letos pripravlja Kolo jahačev in vozačev pomladno dirko kot praznik nrur. skepoljske konjereje. Odločilni činitelji ▼ naši državi niso sicer naklonjeni reji ameriškega kasača, ki jo je še pred kratkim država podpirala. Naši konjerejci pa kljub temu ne odnehajo in so prepričani, da sloni trditev o neprimernosti te pasme za naše razmere na napačnih osnovah. Saj se prilike niso tako temeljito izpre. menile, da bi bila taka trditev utemeljena. Zato bo 23. t. m. popoldne spet velika konjska dirka na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru. Propcnirane so štiri vožnje in ena jahalna dirka. Prva vožnja bo enovprežna in določena je za triletne konje na progi 1800 m. Druga je tudi enovprežna in namenjena za 4 do 12 let »tare konje na progi 2200 m. Tretja vožnja je handicap, odprt za 4 do 12 let stare konje, ki so že ekrat dirkali. Proga bo najmanj 2000 m. Potem bo sledila galepska dirka, ako bo dovolj prijav, naposled pa dvovprežna vožnja za 3 do 12 let stare konje na progi 2400 m. Nagrade znašajo brez četrte dirke 5000 Din. Interesenti dobe natančnejše informacije pri vodstvu dirke v Ljutomeru, Prijave do 17. t- m. Ker so železniške zveze na vse strani ugodne, je pričakovati, da se bo te prireditve murskopoljskih konjerejcev udeležilo mnogo občinstva ia tako ne samo podprlo stremljenje rejcev, da ohranijo in še razvijejo svojo staro r©. jo, ampak privoščilo tudi sebi prijetem dan na zelenem Murskem polju. Vremenska napoved Zemnnska: Lepo vreme po večini jasno. Možne so kratke, krajevne nevihte. Tem« peratura se bo dvignila. Zagrebška; Stalno in vedro vreme. Dunajska; Na juga polagoma bolj. obla& JKr4m&M6t aesM* »JUTK.O« St. TorcE, H. 3T. 1937, Sokolski pohod skozi Liubliano 6815 pripadnikov je v nedeljo mobilizirala ljubljanska župa Pogled na del sokolskega sprevoda po Bleiweisovi cesti Z veliko junaško tradicijo jurjevanja je vprava sokolske župe Ljubljane organi tf-rala letos pomladi zbor svojih sokolskih pripadnikov. V to je zlasti poslužil nedavni zgled češke sokolske zveze, ki je zbrala na obrambnem zboru več ko pol milijona Sokolov in je tako pred vsem svetom pokazala svojo življenjsko silo, pripravljenost in odločilno voljo: Braniti narodno .svobodo. Agitacija po ljubljanski župi se i ni vršila javno, marveč od člana do člana. Tem presenetijivejši je zato bil uspeh. V nedeljo dopoldne se je v teku dobre ure nabralo na prostornem telovadišču Sokola JI. v Trnovem 3.218 sokolskih pripadnikov ;in to samo iz dvanajstih društev: Ljubljanski Sokol. Sokol /., II., III. m IV., Šiška, Zgornja Šiška, Vič, Štepanja vas, Moste, k temu še Jezica in Št. Vid. Nadalje se je zboru v Ljubljani pridružilo še 625 sokolskih kolesarjev in kolesaric iz 50 društev. Vsa ostala sokolska društva, ki spadajo v ljubljansko župo, so morala istočasno prirediti zbor z enakim sporedom in i te v teku popoldneva poslati župi v Ljubljano številčno poročilo. Ob krasnem solnčnem vremenu se je it Trnovega razvil skozi Ljubljano mogočen pohod sokolskih legij. Dolge kolone kolesarjev so prve zbrzele po ulicah proti letnemu telovadišču Ljubljanskega Sokola v 'Tivoliju. Kmalu za njimi se je ob taktih voaške, železničarske in sokolske godbe razvil sprevod, ki ga je Ljubljana navdušeno pozdravljala. Na čelu sprevoda sta ntopala župni načelnik in podnačelnik dr. Franjo Lubej in dr. Rus, potem župna uprava s starosto Pipenbacherjem, načelni- co Jelico Vazazovo, obema podstarosto-ma inž. Bevcem in Kajzeljem ter župnim tajnikom Flegarjem na čelu. Sledil je župni tehnični odbor, za zastavonošami s prapori štirih slovanskih držav pa dolge čete članov, članic, mladine. Vsaka četa je imela svojo trobojko, prša so bila okrašena s sokolskim znakom in lipovo vejico. Ves dolgi sprevod je bil presenetljivo zanimiv mozaik stanov, starosti in poklicev, razodeval je prerojen je sokolske ideje in je užigal navdušenje številnih gledalcev, ki so tvorili vzdolž Bleiweisove, Aleksandrove, Tyr-ševe in Gosposvetske ceste pester špalir. Po taktu koračnic so odmevali strumni koraki dolgih kolon. Spored pa je učinkovito zaključila sokolska konjenica s fanfarami. Na telovadišču Ljubljanskega Sokola se je dolgi sprevod razvrstil v kolone. K svečanosti so prišli tudi številni častniki s poveljnikom dravske divizije generalom br. Lazo Toničem na čelu. Pridružili so se jim sokolski predstavniki s I. podstarosto br. Ganglom, ki je prej kakor vsak drug član korakal s svojim društvom. V daljšem govoru sta sokolske legije pozdravila župni načelnik in načelnica. (Pomembni govor je v celoti objavilo ponedeljsko »Jutro«), Osvajajoč je bil prizor, ko se je na visoki jambor dvignila ogromna jugoslovenska trobojka in je mladina zapela pesem sokolskih legij. Naposled so se povzpele na jambor tudi zastave ostalih slovanskih narodov in vsa množica je odpela sokolsko himno: Hej Slovani! Prisrčne so bile ovacije starešini, mlademu kralju in narodni vojski. Svečanost je bila ob pol 13. zaključena z državno himno. O njenem pomenu in močnem učinku še venomer govori sokolska Ljubljana. ★ Vsega skupaj se je v nedeljo odzvalo pozivu Ljubljanske sokolske župe 59 njenih društev, ki so priredila pomladni zbor. V celoti je sodelovalo 6815 sokolskih pripadnikov, kar je gotovo impozantno število, ki zgovorno priča o sokolski disciplini. Sokolska mladina na letnem telovadiščn pod Tivolijem Br. Marjan Bukovec f Podrobnosti tragične smrti mladega zdravnika Ljubljana, 10. maja. K poročilu, ki ga je že »Ponedeljsko Jutro« prineslo o tragični smrti dr. Marjana Bukovca, mladega priljubljenega športnika in mnogo obetajočega kirurga, sina uglednega, po vsej Sloveniji znanega vrtnarja in čebelarja, naj dodamo še nekatere podrobnosti: V petek zjutraj se je dr. Marjan Bukovec odpeljal s svojim prijateljem Francetom Močnikom v triglavsko pogorje, kjer je v višjih legah prav zdaj za smučarje mnogo najugodnejšega snega. Prenočila »ta v Gornji Krmi, v soboto ob 5. pa sta jprcko Velega polja krenila proti Hribari- eam, kamor sta prispela okrog 10. Bil je izredno lep solnčen dan, kakršnih smučarji iie niso bili deležni to pomlad, in smuka je bila idealna. Nekaj časa sta prijatelja uživala lepoto narave, nato sta se začela polagoma spuščati proti Sedmerim jezerom. Dr. Bukovec je želel biti čimprej v dolini in je vozil s precejšnjo naglico, njegov tovariš pa mu je sledil v kristianijah Bilo je okrog 10.30, ko sta bila nekako sredi poti med vrhom in vznožjem Hribaric. Močniku se je že prvi hip zdelo nerazumljivo, zakaj je dr. Bukovec zavil od tod na levo proti vznožju, med tem ko vsd smučarji uporabljajo pot preko ogromnega snežišča na desno, ki polagoma prehaja v položje. Dr. Bukovec je po vseh priliki takoj opazil, da zaradi slabega terena ne bo mogel izvoziti in je v brzini krenil na desno. Pri tem je bilo usodno zanj, da je prav tam previs, ki človeku zastira razgled, pod njim pa štrli iz snega mnogo nevarnih skal. Zavoljo prevelike brzine se ni mogel dovo.lj naglo ustaviti Poizkušal si je pomagati s kristianijo, a preveliki naklon ga je vrgel preko skale, da je treščil ob drugo še večjo, udaril z glavo ob njo, se prekotalil preko nje in obležal kakih 20 metrov nižje. Ko je Močnik malo za tem prispel na Smučišče pod Hribaricami, se je zaman ogledoval za prijateljem Marjanom. Premikal je vso okolico. Kakih 200 metrov stran je opazil nekaj črnega v snegu. Takoj je zaslutil nesrečo. Podvizal se je in pašel prijatelja, ki je ležal miren in nem. Brž ga je spravil v ugodnejšo lego in mu odvezal smučko, ki jo je še imel na nogi. Hkratu pa je takoj poklical na pomoč dva smučarja Mariborčana, uradnika Za-kotnika in Klinarja, ki ju je bil malo prej srečal v bregu. Mariborčana sta se bila pravkar pripravila, da nadaljujeta turo proti Staničevi koči, a brez odlašanja sta se odzvala in se spustila do kraja nesreče. Zakotnik je pohitel proti Sedmerim jezerom, da še druge smučarje obvesti o nesreči in zaprosi pomoči, Močnik in Klinar pa sta tovarišu obvezala rane in ga skušala z umetnim dihanjem obuditi k zavesti. Toda vse njuno prizadevanje je ostalo zaman. Mladi smučar je bil že mrtev. Z glavo je bil tako nesrečno priletel na skalo, da si jo je večkrat prebil in je najbrž takoj izdihnil. V koči na Sedmerih jezerih je Zakotnik naletel na cand. ing. Lipovška, ki je bil tudi dober Marjanov prijatelj. Čeprav ves izmučen, je bil takoj pripravljen pomagati. Iz smuči sta z Za kotnikom sestavila sanke, oskrbnica pa jima je dala na razpolago vrvi. Tako opremljena sta pohitela pod Hribarice. Medtem sta že Močnik in Klinar za silo sestavila sanke iz treh parov smuči in sta s pomočjo Lojzeta Rekar-ja. oskrbnika iz Staničeve koče, prepeljala truplo na lepši teren kakšnih 200 metrov stran. Od tod so potem smučarji spuščali pokojnega prijatelja polagoma po strminah proti Sedmerim jezerom, kamor so prispeli okrog 17. O nesreči je bila tudi takoj obveščena reševalna ekspedicija SPD. V nedeljo ob 16. so člani ekspedicije prenesli pokojnikovo truplo v dolino do restavracije »Savice« v Bohinju, kjer so ga položili na mrtvaški oder med cvetjem in zelenjem. Pri tej priliki naj pohvalimo požrtvovalnost vseh članov ekspedicije, posebej pa še Mariborčanov Zakotnika in Klinarja, cand. ing. Lipovška in pa oskrbnika Rekarja, ki je s tolikšno vnemo pomagal, čeprav je bil že čez mero utrujen od težkega bremena in dolge poti. Ponoči bodo truplo simpatičnega zdravnika, planinca in navdušenega raziskovalca prirode prepeljali v Ljubljano, da ga jutri, v torek, zjutraj v mrtvašnici obče državne bolnišnice polože na mrtvaški oder in ga ob 15. spremimo k večnemu počitku. Dr. Marjanu Bukovcu ohranimo časten spomin. Ugledni, hudo prizadeti rodbini izrekamo iskreno sožalje. Dve spremljevalki botrov in botric Domžalski orožniki so prijeli dve nevarni tatici Domžale, 10. maja. Domžalskim orožnikom pod vodstvom komandirja Skoka je včeraj dopoldne padel v roke precej dober plen. Aretirali so dve znani žeparici iz Ljubljane, ki sta že delj časa obiskovali sejme in birmovanja po vsem kamniškem okraju in sta zadnji čas izpraznili že lepo vrsto žepov kmečkih ljudi, ki v tej krizi sicer niso čez mero obteženi s cvenkom, a zato še težje pogrešajo vsak groš. V kamniški dekaniji je zadnji čas bir-movanje, a v sleherni župniji, ki jo je škof dr. Rožman počastil s svojim obiskom, so se v gneči med slovesnim opravilom pojavile tudi neznane tatice. Botrom in botram pa tudi radovednežem, ki so od daleč gledali birmo, je iz žepov izginil drobiž. Tako je bilo zadnjo nedeljo v aprilu na bir-movanju v Lukovici izvršenih več žepnih tatvin, naslednjo nedeljo pa v Kamniku. Ko je bilo za včeraj najavljeno birmovanje v Domžalah, so orožniki računali, da bodo neznane tatice tudi njihovemu rajonu posvetile svoj obisk. Zato so organizirali posebno patruljo, katere naloga je bila, da se pozanimajo za gibanje slehernega sumljiv-ca in sumljivke, za sodelovanje pa so dobili tudi več zaupnikov v civilu, ki so se pomešali v množico. Kmalu je vzbudila pozornost neznana ženska, stara okrog 40 let, oblečena v črno in s črnim klobučkom na glavi, ki je neprestano švigala sem in tja. Ko se je birma pričela, se je ves čas pomikala ža vrsto, kakor je škof od birmanca do birmanca nosil sveti zakrament. Ko so jo prijeli, so našli pri nji specialno izdelane ostro nabrušene škarje, s katerimi je izlahka rezala žepe in trakove na ženskih ročnih torbicah in izginila s plenom. V aretiranki so spoznali 42-letno Ivano Majdičevo, ki je po rodu iz Doba pri Domžalah, a je svoja mlada leta prebila v Zagrebu, zadnji čas pa se zadržuje v Ljubljani. Vse življenje se je ukvarjala s pre- cej sumljivimi posli, saj ima že osem kazni za sabo. V domnevi, da gotovo ni sama na delu, so orožniki obkolili ves prostor pred cerkvijo in kmalu izsledili še njeno tovarišico 35-letno Karolino Mauserjevo, ki je po rodu iz Uršnih sel na Dolenjskem, a biva v koloniji na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Med tem ko Majdičeva vztrajno taji, da bi bila zagrešila kakšno krajo, je njena sodelavka priznala, da sta prišli v Domžale na žepne tatvine. V petek sta se bili srečali na Sv. Petra cesti v Ljubljani in jo je Majdičeva nagovorila, da gresta poizkušat srečo na birmo v Domžale. Pripeljali sta se že v soboto in poiskali prenočišča pri Josipini Hribarjevi v Zaborštu, ženi Franceta Hribarja, ki je bil obsojen zaradi umora prevžitkarice Marije Penkove. Z njo sta se bili seznanili v zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani. Mauserjeva je priznala, da sta bili z Majdičevo tudi v Lukovici, kjer sta nabrali nekaj plena, bili pa sta tudi na birmi v Kamniku. Ker sta grešnici očitno izvršili še več tatvin, kakor je bilo prijavljenih, naj se oškodovanci priglase orožniški postaji v Domžalah. Anton Sotler izročen v zapor okrožnega sodišča Posestnik Anton Sotler iz Doba pri Domžalah, ki je bil osumljen, da je kriv smrti svoje umorjene žene, je bil te dni prepeljan iz zaporov sreskega sodišča na Brdu v preiskovalne zapore okrožnega sodišča v Ljubljani. Sotler, ki ga obremenjujejo številni indici in izpovedbe njegovih sosedov, odločno zanika vsakršno krivdo. Priznal pa je, da je nekatere izmed tatvin, ki so bile zadnji čas izvršene na njegovem domu, fingiral sam, da bi tako pokazal svoji ženi, ki je bila precej skopušna in je zmerom prikrajševala njegove pravice pri hiši, kako malo je vredno tako skopo Lahko prebavljiva, seio redilna, čokoladnega okusa« ne upira, Ka-Aba je topla in mrzla Izredna pijača za otroke in odrasle, bolnike in rekonvalescente, noseče in doječe žene. a - Aba_ je izborna hrana ob vsaki uri doma. v šoli, v poklicu, pri športu in na izletih. Na prodaj v trgovinah živil v originalnih zav. kg (Din 7.-) in •/» kg (Din 14-). Kupite še danes zavitek Ka-Abe ali zahtevajte (prilož. znamko Din 1,- za poštnino) brezplačni vzorec od tvrdke: Kava Hag d. d , oddelek Ka-Aba. Zagreb I, poštni predal 158. zaklepati blago in koliko nevarnosti preži na vsakogar, ki nekaj premore. Umor posestnice Sotlarjeve je toliko bolj zanimiv, ker v mnogih podrobnostih sliči umoru Jožefe Martinčičeve na Javoru: v obeh primerih stara, za kmečke razmere prilično i m ovita ženska, ki je šla zvečer opravljat živino v hlev, pa ji ni bilo več povratka. Le med tem, ko je bila Martin-čičeva umorjena šele na poti k živini, je Sotlerjeva našla svojo smrt, ko se je v temi po opravljeni molži vračala iz hleva v hišo. Apneničar ji se bore za novo pogodbo Zagorje, 10. maja. Dne 11. aprila, so vse strokovne organizacije, pri katerih so organizirani rudniški apneničarji, predložile zahteve po novi kolektivni pogodbi. TPD je sicer sprejela povišanje mezd, vendar je izrazilo željo, da se pogodba za nove mezde uredi skupno z ostalimi apneničarji. Ker poteče dosedanja pogodba ta mesec, je bil v kinu »Triglav« sestanek apneničarjev. Poročali so zastopniki vseh strokovnih organizacij in zaupnik apnenic Kemične tovarne iz Hrastnika. Apneničarji so zavzeli stališče, naj se vrši razprava s TPD na osnovi predlogov, ki so bili stavljeni 11. aprila. Prepričani so, da bo družba priznala svojim delavcem vsaj tisto, kar imajo apneničarji v Hrastniku. Značilno pa je, da se neki sedanji prvak bori proti odpravi četrte kategorije. Menda vendar ne želi spraviti vse delavce v četrto kategorijo. TPD je že davno zvišala cene apnu in bo gotovo toliko kulantna, da bo sprejela predloge, ki zahtevajo le nekaj dinarjev poviška. Vpoštevati je pač tudi tu treba, da so se podražile vse življenske potrebščine, umetno zniževali pa so se prejemki apneničarjev. Proslava 300 letnice Kartezijevih »Misli o metodi" Ljubljana, 10. maja. Pred 300 leti je izšla za nadaljnji znanstveni in filozofski razvoj Evrope pomembna knjiga francoskega filozofa Kar-tezija. Ta spis je bil značilen prelom v prvi polovici 17. stoletja glede na dotedanje načine filozofiranja in znanstvenega mišljenja. Naša univerza je proslavila 4 a znan stveni jubilej danes ob 10. s svečano akademijo, ki jo je priredilo Filozofsko društvo v Ljubljani. V imenu društva je profesor Veber pozdravil zastopnike vlade, vojske in civilnih oblastev, konzularni zbor in posebno francoskega, konzula g. Remčranda, zastopnike univerze, kulturnih društev, številno občinstvo in akademsko mladino, V uvodnem govoru je gevornik nato orisal, kako je Kartezij spoznal, da se more samo človek motiti ali pravilno spoznavati, s čimer je dobila njegova filozofija čK-večanski značaj. Po spomanju, da je dvom glede eksistence človeka izključen, ker človek misli in dvomi, je Kartezij prišel do priznanja boga, v čemer ga je podprlo tudi dejstvo, da eksistira prireda. Profesor A. Ušeničnik je govoril o Karte-ziju in sv. Tomažu Akvinskem. Sv. Tomaž je zlasti odobraval Kartezijevo meto-do s pcmočjo dvoma spoznati resnico. Priznal pa je le metodični dvom v premišljevanju o resnicah, kajti v resnici ni dvomil, na primer da biva bog. Sv. Tomaž tudi ni odobraval krožne metode, ki je Kartezij a privedla do prepričanja, da bog je. Profesorica Alma Sodnikova je govorila o Kartezijevem racionalizmu, kako j« doživel vprašanje resnice kot osrednjo NEGO ZOB je oznalca Se bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje je [183] še v večii meri zvišano. Bakteriološke in klin<£nc preiskave so rnantsveno dognale, da ODOL uničuje bakterije. Smrt zglednega starega šolnika Mislinje, 10 maja. V prijazni vasici Št. IIju pod Turjakom je pretekli teden prenehalo utripati srce blagega moža g. Rozmana Franca, naduči-telja v pokoju. Rajnki je štel 73 let in je bil po rodu iz tako dragega mu Smlednika, o katerem je zmerom rad govoril. Učiteljišče je študiral v Ljubljani in je maturiral 1. 1883. Življenjska pot ga je najprej vodila v Vojnik, kjer pa je služboval le štiri mesece, nato pa do zadnjega na tukajšnji šoli. V našem kraju se je pokojnik izredno priljubil in je njegovo ime znano daleč naokoli. Rozman je mnogo javno deloval. Vedno in povsod, kjer je videl, da je koristno, je pomagal in se ni bal nobene žrtve. Preveč bi bilo naštevati, kje vse se je udejstvoval. Od občinskega župana pa tja do gasilstva — vsepovsod ga najdemo. Prav posebno ga je odlikovala njegova vesela in odkrita narava. Vsakdo, ki je imel priložnost biti v njegovi družb', bo potrdil, da je bil rajnki izredno prijazen mož. Priljubljenega rajnkega smo spremljali ob številni udeležbi občinstva na zadnji poti v nedeljo popoldne. Bodi mu lahka zemlja. Ostal bo v najlepšem spominu. vprašanje življenja, zaradi česar ga imenujemo očeta modernega racionalizma. Kartezijev vpliv. Profesor Rikard Zupan-fiji analitično metodo. Predavateljica je pojasnila osnove Kartezijeve spoznavne teorije in njegove svrojene« ideje, ki so bile Karteziju temelji resnice, torej temelji mišljenja. V spoznavanju je Kartezij opozoril tudi na važnost aktivnosti subjekta in je baš zaradi tega pomemben za moderno spoznavno teorijo. Profesor dr. Evgen Spektorski je ofcrtal vpliv Kartezijeve miselnosti in metede na socialne vede. Sam Kartezij se ni zanimal za socialne probleme, pač pa je bil velik njegov vpliv na epigone. katerim je dal direktive. V kolikor so nastali po Karteziju imdikativni, konstruktivni in fizistič-ni sistemi sociologije, se kaže v njih iasno Kartezjev vpliv. Profesor Rikard Zupančič je govoril o razmerju med Kartezijem in prtrodoslovnimi vedami v 17. stoletju, profesor Jean Lacroix pa o sodobnem pomenu Kartezija. ■■ KINO IDEAL ■■ DANES! DANES! L u i s Trenkerv filmu CESAR KALIFORNIJE (SUTERJEVO ZLATO) Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri Blagajno so odnesli Maribor, 10. maja. V noči na nedeljo so doslej še neaiani in neizsledeni zločinci vdrli v pisarniške prostore tvrdke NaŠička d. d. v Dolnji Lendavi in odnesli okrog 6.000 kg težko železno blagajno, ki so jo neopaženo pretovorili na težek voz in jo odpeljali ven iz mesta. Na nekem travniku so jo s silo odprli ter pobrali iz nje okrog 2.000 din gotovine, nato so pobegnili. O drsnem vlomu je bila takoj obveščena tudi mariborska policija in sta se podala v Dolnjo Lendavo vodja kriminalnega oddelka višji nadzornik Canjko in policijski daktiloekop Grobin. xJUTRO<* St T08 4 Totet, TT. V. 1937 Za binkoštno številko Jutra bi bo izšla v nedeljo zjutraj, naročite oglase čimprej. Ne odlašajte na zadnji dan. Uspeh oglasa zavisi v veliki meri od njegove učinkovite zložitve, ta pa zahteva časa, kakor ga zahteva vsako drugo dobro opravljeno delo Domače vesti * Obisk profesorjev |n dijakov varšavske visoke šole za telesno vzgojo. Ker mi še n-mamo visoke šole za telesno vzgojo, kakršne eo po drugih državah nas doslej še njso obiskali predstavnik; takih visokih učnih ustanov. Prva visoka šola za telesno vzgojo, ki nas bo ofpcieluo obiskala z delegacijo svojih učiteljev in d jakov bo poljska iz Varšave .na kater; so dovršili svoje »tudije že nekateri naši rojaM. Meseca julija nas ofbj,šče okrog 50 dijakov varšavske visoke šole za telesno vzgojo z direktorjem in mnogim,; profesorji. Oficielno bo ta ekskurzija obiskala tudi Ruiminijo. ustavila pa se bo tudi v Avstriji in Bolgariji. Poljski gostje se bodo pripeljali z avtobus; jn se bodo ustavljali v vseh večjih mestih naše države. V Beogradu bodo sodelovali pri veliki propagandnj sportn; prireditvi, pni katerj bodo pokazali metode svoje šole, razne panoge športa in tudi poljske narodne igre. * Obisk bolgarskih dijakov. V Beograd je prispelo 70 dijakov in dijakinj državne trgovske akademije iz Soffie pod vodstvom direktorja in nekaterih profesorjev. Dijaki so uniformirani in imajo svoj orkester. V Beogradu so si ogledali vse zanimivosti, pred odhodom pa bodo obiskali tudi grob pokojnega kralja Aleksandra. Iz Beograda bodo odpoioval- po Dunavu v Vidin, a se bodo ustavili tudi v Smederavu. Gostom ho priredili beograjski dijaki prisrčen sprejem * Skladatelju Stevanu Mokranjcu bo postavljen spomenik v Beogradu. V nedeljo je imelo beograjsko pevsko društvo »Mokra-njac« svoj redni občni zbor in je bilo med drugim sklenjeno, na jse postavi v Beogradu čimprej spomenik skladatelju Stevanu Mokranjcu .Odbor pevskega društva je že dobil nekaj prispevkov v prilog svoje akcije. Tudi aikademiija znanosti je obljubila svoj prispevek. Odbor je imel tudi srečo s STečkami državne nzredne loterije. Nedavno je zadel 15.000 Dn in bo ta znesek dobrodošel prispevek za uresničenje hvalevrednega načrta. Društvo bo priredilo v Beogradu in morda še v nekaterih drugih kraljih koncerte in bodo vsi dohodk; šli v fond za postavitev skladateljevega spomenika, * Skupščina predstavnikov JnženjerskJh zbornic. V prisotnost; zastopnika gradbenega minsfcrfvtva je bila v nedeljo v Novem Sadu 12 .redna skuošejna ;nženjerskih zbornic iz vse države. Skupščino je otvoril ter ji predsedoval predsednik zagrebške fnže-njerske zbornice inž. Balej. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija k; zahteva, naj se na meroda-jnih mestih napravijo koraki, da b; se v bodoče obravnavali samo oni projekti, ki so v skladu z resničnim; gospodarskimi potrebami. Posebno pozornost je treba posvetit} vprašanju elektrifikacije. Zahteva se ustanovitev posebnih strokovnih obrtnih šol v banovinskih središčih za izobrazbo mojstrov. Predstavniki inženjerskjh zbornic zahtevajo tudi. naj se jim čimprej pošlje v pregled projekt zakotna o cestnih skladih. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« gren:m prosilcem za francoske štipendije, k' as stanujejo v Ljubljani jezikovno kvalifikacijo francoski konzuli v območju, kamor kandidati po svojem kraju spadajo + Turneja naših avtomobiiistov ob pariški svetovni razstavi. Avtomobilski klub sporoča: Francoski avtomobilski klub je povabil vse avtomobilske klube in med temi tudi našega na sestanek v Pariz o priliki svetovne razstave. Takrat bo tudi tkzv. mednarodni Rallye, izložba 1937. Predpisano je v pravilniku za Rallye, da se snidejo vsi udeleženci Rallye-ja dne 21. junija 1937 na sedežu Franc, avtckluba v Parizu, Plače de la Concorde 6, med 8. in 20. uro. Avtomobilski klub porablja to priliko ter organizira turnejo svojega članstva v Pariz. Vendar je potovanje povsem individualno. Vsak udeleženec si izbere sam dan in kraj odhoda ,ravno tako tudi progo. Obvezen je samo pohod v Pariz dne 21. junija. Francoski avtoklub je izposloval za to priliko znižanje cene goriva v Franciji za 60 centimov na liter do količine 600 litrov. Prijavnica stane 50 frs, legitimacija za uživanje znižane cene goriva 20 frs. Nag klub bo izdal vsem članom, ki še nimajo dokumentov, brezplačen carnet in potne listine. Oni, ki že imajo triptike za sosedne države, prejmejo brezplačen triptik, odnosno aquita_ caution za Francijo. Predvidene so tudi olajšave za hotele, garaže itd. Glasom najnovejšega odloka ministrstva za finance ima vsak udeleženec pravico, da izvozi 10.000 dfo. — Avtomobilski klub naproša članstvo, ki se namerava udeležiti izleta, da to nemudcma sporoči tajništvu sekcije LJubljana, Kongresni trg l/I. tel. 21-93, kjer se dobe tudi ostala podrobna pojasnila. ♦ »Putnik« organizira posebni vlak o binkoštih v Trst in Postojno. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu iz Ljubljane samo Din 100. — Prijave pri bilietarni-cah »Putnika« en izletni pisarni »Okorne, Ljubljana. ♦ Avstrijska Radio prometna delniška družba (Radio-Verkehre-A. G.) bo za Avstrijce v inozemstvu priredila binkoštno oddajo >klic domovine«, ki bo prinesla vel.k pomladanski potpourri z orkestrom in pet jem. Predvajanje bo v soboto 15. t. m. od 20.05 do 21.40 ure srednjeevropskega časa prenašamo na avstrijske oddajne postaje (Wiien—Bisamberg, val 506.8 m, Graz—Linz val 338.6 m, kakor tudi na vse druge vmesne oddajne postaje). Pri nas živeč; Avstrijci naj po možnosti sporočijo avotrijsk; Radio prometni d. d.. (Wien I. Johannesgasse 4 a), kako jim je spored ugajal. * Zdravniška zbornica za dravsko banu vino v Ljubljani vabi vse gospode zdravnike, da se udeležijo v čim večjem številu pogreba g. dr. Marjana Bukovca. Pogreb t>o danes, v torek, ob 15. uri izpred mrtvašnic* občne bolnišnice k Sv. Križu. * Nov; grobov}. V Kamnjiku prj Preserju je umrl g. Andrej Petelin, posestnik in gostilničar. Uglednega gospodarja, k; je uča-kal v delu jn vzorni skrbi za svoje družino 75 let. bodo jutrišnjo sredo ob 9. spremili k večnemu počitku. Zapustil je vdovo, štiri sinove in tri hčere. _ V starosti 78 let je umrla v Ponikvah na Dolenjskem gospa Marija Germovškova, po rodu Dularjeva. Blago pokojneo, čije smrt objokujejo mož in trije sinovi, bodo pokopal; jutri ob pokih knjižničarjev, ki se udeleže konference tega društva 23. in 24 .maja t. 1. v Beogradu. Popust velja od 20. do 27. maja. * Invalidi savske banovine so imel,; v nedeljo v Zaerebu redno skupščino svoje trn oblastnega odbora. Na zborovanju je 14 delegatov zastopalo 18 krajevnih orcanVaoM. Skupščini; je prisostvoval t-udj odbornik oblastnega odbora jz Ljubljane, Tudi invalidi savske banovine so morali na svo?em zborovanju ugotovit?., da imajo vojne žrtve po določilih invalidskega zakona i,z leta 1929 in z lani sprejetim; dodatki le Kom malo zaščte. Kaikor na drugih področjih tako f*> je tudi v savsk; banovin? po določilih r1-kona rž leta 1929 črtalo ogromno število invalidov .Se več pritokih kakor na zboro-vaniu v Ljubljani je bilo rvrot; počasnemu poslovaniu invalidskih sodišč. Skozi Drsar-no invalidske organizacije v Zagrebu je šlo lani 6.700 spisov jn so bile to ipo večin; tir-gence invalidskih zadev. ki ležijo nerešene pr? invalidskih sodečih. * Nesreča v rudniku Kakanj. V rovu »Var-da« diržavnega rudnika Kakanj je eksplodiral motor za pogon in so bili pri eksploziji hudo ranjeni rudarji Anton Tomič. Hr-got Marko in M;očevič Franjo. Ponesrečen-ne rudarje so tako? odpremil; v rudniško bolnišnico, po nesreči pa se ie sestala ko-mja ja. ki preiskuje v®mke hude nesreče. * Sinji Jadran in solnčna Kraljeviča vabita v goste! Dom Fran je Tavčarjeve, ki leži na najlepši točki idilične Kraljeviče, bo o tvor j en za člane Kola jugoslovenskih sester dne 19. t m. Predsezija traja od 19. maja do konca junija. Za odrasle je celodnevna prvovrstna oskrba s prenočnino vred 35 din za otroke do 6. leta je 15 din, od 6. leta do 14. leta pa 25 din dnevno. Glede na to, da so cene izredno nizke, pričakuje Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, čigar last je Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, obilen obisk. Prijave za pred-sezijo sprejema do vključno 17. t. m. gospodarica ga. Jakobina dr. Zitekova, Rimska cesta št 12 od 15. do 16. ure, vsak dan, — od 19. t. m. naprej je pa naslavljati pismene prijave direktno na upravo doma Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Kolo jugoslovenskih sester opozarja, da bo Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči v juliju in avgustu odprt samo za otroke. V juliju bo dekliška počitniška kolonija v avgustu pa za dečke. Prehrana in oskrba je prvovrstna Prijave za otroški koloniji sprejema gospodarica ga. Ruža prof. Santlova, Lan-gusova ulica št. 12. ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure. * Vode padajo. Poročilo hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva o stanju povodnji 10. maja se glasi: Zadnjih 24 ur Sava v gornjem srednjem toku do Broda pada. Tako je pri Krškem padla za 7 cm, pri Zagrebu za 20 cm, pri Sisku za 41. Do izliva v glavnem stagnira. Pri Beogradu je padla za 10 cm pri vodostaju 87 cm pod maksimalnim. Njen pritok Kolpa takisto pada in Una tudi. Tako je Kolpa padla | pri Karlovcu v zadnjih 24 urah za 64 cm, Una pri Novem za 36 cm, Bosna pa pri Do boju in Drina pri Zvorniku stagnirata. Ker je deževje v gornjem toku Save prenehalo in so njeni pritoki pričeli padati, je pričakovati še nadalje padanje Save na vsem toku. Stanje v poplavljenih krajih ob Savi je zmerom nespremenjeno. Dunav na področju naše države še nadalje pada. povprečno za 4 cm. Po vremenu in vodostaju rek dunavskega porečja je pričakovati še nadaljne padanje Dunava. ♦ V Postojnsko jamo v nedeljo 23. t. m. Vozi posebni vlak! Prijavite se zaradi obsežnih prijav takoj v trgovini Tičar, Ljubljana, šelenburgova. Goreč, Tyrševa, Pa-uschin. Wolfova ali pri prireditelju udruženju žel. uradnikov, Ljubljana, kolodvorska 43, vsak dan od 17- do 18. ure. V Mariboru sprejema prijave g. Verh^v-šek, gl. kol., v Zagrebu g. Jugovič, direkcija drž. žel. soba 95 ali pa Slovenska čitalnica. Zanimivo društveno potovanje, udeleži se ga lahko vsakdo. * Subskribcija »Romana o Prešernu« pisateljice like Vaštetove se zakljuo; v prihodnjih dneh. Poslužite se sub>?kribcije, dokler traja, ker bodo cene v knjigarnah 25o/r višje. Naročila na naslov: lika Vašie. Ljubljana, Lavričeva 6. Iz Ljubljane u— Srebrni jubilej zveste službe je praznoval te dni g. Karel Berghauser, predsedstveni sluga na magistratu. Po-klonjeno mu je bilo lepo darilo. Berghau-ser, ki si je v teku 25 let pridobil splošne s:mpatije v Ljubljani je nastopil svojo službo dne 1. maja 1912. pod županom dr. Tavčarjem. Za 3 in pol leta ga je iztrgala vojna, odnesel pa je k sreči zdravo kožo z gališke, kraške in tirolske fronte, Dcživel je mnogo in zna o svojih doživljajih tudi živahno pripovedovati. Po rodu je iz Šmarja pri Jelšah, na ljubljanskem magistratu služi prav za prav že od leta 1903. Marsikaj zanimivega vš pripovedovati iz svoje zveste službe. Saj pred dobrimi 25 leti je imel vsak urad na magistratu le po dva tri, k večjemu pet uradnikov. Gospodična je bila ena sama. Občinske seje so trajale k večjemu poldrugo uro. Po vojni je pa delo stalno naraščalo in z njim uradi in uredništvo. Tudi obiski in sprejemi pri županu so se množili leto za letom. Svoj čas se v treh mesecih ni zglasilo toliko strank na magistratu kakor zdaj v enem tednu. Berg-hauserja vežejo najlepši spomini zlasti na župana dr. Tavčarja in na Aškerca, ki je pri njem večkrat iskal klenega domačega izraza. Berghauser službuje vztrajno za eno in isto mizo. vsak dan enakomerno. življenje mu lepo teče dalje, želimo, da bi tak ostal še dolgo med nami! u— Gost v naši drami. Drevi bomo imeli priliko videti prvič na našem odru kot geni. a. odličnega člana beograjskega narodnega gledališča, g. Dušana Radčnko-viča. Po vsej naši državi uvaževani igralec bo igral vlogo živete Cvijoviča v Nu-šičevi komediji »Dre, ki nudi gostu priliko, da nas seznani s svojo kreacijo beograjskega parvenija, kakor si ga je zamislil avtor igre. Po Nušičeveni lastnem zatrdilu je g. Radenkovič najoriginalnejši pied3tavljalec njegovih figur. Kot prvi kairakterni igralec pa ne igra samo komičnih vlog, temveč tudi najtežji resni moderni in klasični repertoar: Othella, Macbetha, Bruta, Hasan Ago, carja Petra Velikega, Kantorja itd. Gostovanje priznanega in izredno priljubljenega igralca bo vsekakor zanimiv dogodek v naši drami, ki ga bodo znali ceniti vsi ljubitelji našega gledališča. Bolečo rud9čico, ki Vam jo je povzročilo soloce, Vam izpremeni TSCHAMBA Pil v prožno rujavo polt. Drcgerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. d— Komorna šola ljubljanskega drž. konservatorija ima v petek, 14. t. m. ob '/« 7. v velik; filharmonični dvorani svoj koncertni nastop v počastitev spomina blago-pokojnega ravnatelja Mateja Hubada. Izvajala se bodo naslednja dela: Tariini: Sonata v g inolu za violino in klavir, Corelli: Sonata v d-duru za violino in klavir tsr Beethoven: SonaLa v a-duru (Kreutzerjeva) za violino in klaviT. Tartinija in Beethovna izvajata Prevoršek Uroš in Osterc Mar(.a, Correlijev pa Burger in Adami« Bojan. Komorna šola je šola prof. Šlaisa, Adamič je gojenec klavirskega oddelka prof. Antona Ravnika, Osteroeva pa prof. Janka Ravnika. S to produkcijo počasti tudi naš državni konservatorij spomin svojega prvega ravna telja. u—Jurist v praksi. Danes bo na univerzi četrto predavanje ciklusa »Jurist v praksi«. Predaval bo g. dr. Bajič Stojan, univ. docent, o juristu v sodniški službi. Predavanje bo ob 18. v predavalnici št. 90. u— Slovensko"« idravniško društvo * Linbljani priredi v okvjru tečaja o tbi. XLVI. znanstveni sestanek v sredo dne 12. maja ob 18. uri v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani s predavanji primarija g. dr. Ivana Marin-?i?a o tuberkulozi živčevja in g. asistenta dr. Slavka Prevca o novejših dognanjih o tbfc. obolenfih oč|. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicine!! u— Združenje pooblaščenih graditeljev v Ljubljani opozarja članstvo na današnji sestanek, k; bo ob 15. v posveiovalniei zbornice TOI v Ljubljani v zadevi skle-itve nove kolektivne pogodbe. n— Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rjentov sekcije JUU v Ljubljani javlja abi-turientom, da bo v petek 14. t m., h os pn taci; a na ljudski šoli v Ligojni (žeL postaja Drenov grič). Zbirališče ob 7. na glavnem kolodvoru. u— Stanje Erženove In J»s »novca se obrača na bolje. »PonedeljSko Jutro« je poročalo o hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo popoldne na Trati v Poljanski dolini in ki je zahtevala smrt neke domačinke, težko ranjena ipa sta bila 30-Jetni monter Slavko Jesenovee Qn 20-letna Angela Erženova iz Kamnika. Ponesrečen ca k; so ju tako? prepelial? v ljubljansko bolnišnico, sta Se šale včeraj zavecHa. Zdravniki eo ugotovili, da ima Erženova prelomljeno desno in levo nogo vtisnjeno lobanjsko dno, Jesenovee pa ima hudo pretresene možgane, med tem ko »o njegove zunanje poškodbe lažjega značaja. Zdravniki pravijo, da sta ponesrečenca po vsem upanju izven nevarnoetj. u— Obleke ln klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jes. Reich, 2 Preko 10.000 zdravniških priznanj ! Železnato RIM-V1R0 ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV. IZVRŠI EN OKUS Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77.—, pollitrska Din 48.—, četrtlitrska Din 32.—. Reg. S. br. 3290 od 24 II. 1933. u— Društvo nižjih mestnih uslužbencev t Ljubljani je imelo 3. t jn. v dvorani mestnega načel6tva redni občni zbor, k| ga je vol,3 predsednik Jezovšek. Iz biaStefanom«. Vsi fantje so potem počakali poročnih vozov, ki so se morali pr; šrangi ustaviti. Izstopil je ženin. Fantje eo mu napil! in ko je položil na m|zo odkupnino, je šranga padla, konji so potegnili in zaročenca sta se odpeljala v cerkev o. o. frančiškanov, kjer je bila poroka. Prič; sta bil; ženinov brat Jože in nevestin oče g. Hinko Sumer. Svatba je bila v hotelu Union, naslednji dan sta se pa mladoporočenca odpeljala na poročno potovanje. Tudi mi se pridružujemo čestitkam bežigrajskih fantov in želimo mlademu pa ru mnogo srečnih in zadovoljnih let! u— Nesreča pod vlakom. V nedeljo zvečer so reševale; prepeljali na kirurški oddelek 50-letnega brezposelnega delavca Antona Tratnika, ki je brez stalnega bivališča, pa se po navadi zadržuje v Ljubljani. Zve čer je pri St. Vidu hodil po progi, pa ga je lokomotiva zadela od strani, da je dobil precej hude poškodbe po zgornjem delu života. — Iz Kozarij pa so pripeljal; 56-le+ne-ga brezposelnega krojača Lovrenca Gorju ■pa, ki je doma 6 Ceste IX na Glmcah, pa je tako nesrečno padel 6 kolesa, da ie oble-čal nezavesten. u— Nesreča dveh zidarjev Podbevškov. Kirurški oddelek je včeraj sprejel o oskrbo dva zidarja Jožefa Podbevška, stanujočega Na stolbi, in 36-letnega Franceta Podbevška iz Prevoi. Jožef Podbevšek je zaposlen pri stavbeniku Gabrijelčiču v mekj novi stavbdv Jesenkovj ulici, pa mu je pohoda apna z višine padla na levo nogo, da mu io je zdrobila pod kolenom. France Podbevšek pa je zaposlen pri gradnji novega paviljona v umobolnici na Studencu, ki jo vodi podjetnik Mavrič, pa je padel s 4 metre visokega odra in dobil precej hude poškodbe po glavi. u«— Posetnfkom kina Unjona spa*o8a uprava, da je žreb prisodil prosto vožnjo v Lurd onemu obiskovalcu, ki je olb ča**t predvajanja filma »Lurd v žaru svojih čudežev« kupil karto Ri"čega križa serija 83 številka 004. Lastnik te vstopnice naj so blagovoli javiti upravi. u— Zaprta ulica. Mestno poglavarstvo opozarja občane, da je Kobaridska ulica od Vožniakove do Smoletov© ulice zaradi pravila ceste za kak teden dni zaprta. v— Nevaren prijatelj tuje lastnine « sapahi. V ljubljanske sodne zapore so privedli orožn kj Lojzeta Anžlovarja, doma s Tlake pri Sv. Križu. Oblastva so ga že dalje časa iskala s tiralicami. Prišefl ie v. roke orožnikom prav po naključju. Zglasil se je prj tovarnarju g. Pavlu Knaflaču v Stnartneni pri Litiji. Knaf.lnču se je zdela koža sumljivega izvora. Ko je čakW AnSo var na kupnino, so bili o sumljSvcu obveščeni litijski orožniki, ki eo pohiteli na kolesih v Šmartno. Neznancu so napovedali aretacijo in ao ugotovili, da je ukradel Anžlovar kožo iz skladišča usnja v Mokronogu. Priznal je tudi tatvino dveh kole* v Ljubljani. Lojze je odpeljal kolesi na Hrvaško, kjer jih je vnovčid. Dosedanja zaslišanja so ugotovila, da je imel Anžlovar svoje pajdaše v Karlovcu in v tamkajšnji okolici, kamor ie odvažal blago, k? ga je pokradel v Ljubljani in drugod. Prav zaradi tega so mu težko sledili ker ni pokradenih predmetov spravljal pri nas v denar. Preisk® va se nadaljuje. Iz Novega mesta t— Odhod priljubljenega komandanta. Pred dnevi se je od našega, mesta poslovil priljubljeni komandant mesta kapetan g. Midtžsovič. Mož je bil prt nas zaradi svoje velike Ijubeaiivosti »ek> priljubljen. Njegovo priljubljenost in naklonjenost do prebivalstva so rasni govorniki posebno caglagali na poslovilnih večerih, ki sta ja odhajajočemu kapetanu priredila kot članu uprave Sckol in strelska družina. Da je bil mož sposoben oficir in prt svojih predstojnikih v vojaških zadevah upoštevan, sta dokaz njegovi dve zlati svetinji za vojačke zasluge. Iz Celja s— Umetnostna razstava v Celju, V nedeljo dopoldne je g. prof. dr. Franjo 6i-janec efe navzočnosti zastopnikov oblasti in uradov ter raznih ljubiteljev umetnosti t dvorani Celjske mestne hranilnice s tehtno uvodno besedo otvoril razstavo del mladih slovenskih slikarjev Franja Goloba in Alojza šušmelja, slušateljev za-grebške umetniške akademije. Razstavljenih Je olor:g 100 akvarelov, olj in g:afik. Razstava je zelo lepa in pestra. Golob in šušmelj stojita sredi sodobnih ideoloških trenj, ki hočejo preobraziti svet in mu dati novo pod:bo. V vsem našem kulturnem življenju, zlasti pa v literarni in likovni umetnosti opažamo povratek k zemlji in njenemu človeku. Problem, ki zanima ta dva najmlajša naša obl !rrr3)-ca, je problem slovenske vasi. Stilna pre-prostest ie velika dinamika postajata osrednji točki njunega ustvarjanja. Le v močni povezanosti s slovenskim kolektivom hočeta delati, ostati hočeta sredi naših polj in kolovozov. Razstava, za katero vlada v Celju in okolici živahno zanimanje, bo odprta do 18. t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 19. Vstopnine ni, mi (9 T K Ml MS Danes poslednjič! Veseli film Iz dobe velikega Napoleona NOČ S CESARJEM Jenny Jugo Richard Romanowsky Loretta Joung in Robert Taylor, najlepši filmski ljubavni par v prekrasni ljubezenski romanci DEMON LJUBEZNI (IZ DNEVNIKA SOBARICE) TEl. -22-21 UNIO Danes poslednjič! Velefilm iz dobe francoske revolucije V SENCI GILJOTINE Ronald Colman Elizabeth A lian e— Kaj je z nadaljevanjem regulacije Savinje T Ministrstvo za zgradbe je že pred tedni odobrilo načrte za regulacij Savinje v tretji etapi od Košnice do bližine apnenika v Pečovniku. Čeprav smo že v maju, še vedno ni razpisana licitacija za oddajo teh del. Z odlašanjem licitacije se bo pričetieik nujno potrebnih regulacijskih del v tretji etapi zopet močno zakasnil. Posledica bo, kakor pri drugi etapi, da regulacijskih del ne bo mogoče pravočasno dovršiti. Tudi glede na vprašanje brezposelnosti bi se morala licitacija takoj razpisati. Problem regulacije Savinje je tako važen, da ne prenese ni-kaikega zavlačevanja. Pričakujemo, da bodo pristojni činitelji poskrbeli za takojšnjo rešitev zadeve. e— Identiteta neznanega utopljenca, ki so ga potegnili v soboto dopoldne iz Savinje pri Medlogu, še ni ugotovljena. Truplo so včeraj popoldne obduciraii. e— Kino Unioo Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Maroko« z Marleno Dietrichovo in tedinik. ob 18.30 matineja. KINO METROPOL, danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »EJ UHNJEM«. Iz Maribora a— Kot gost zdravniškega društva v Mariboru predava šef internega oddelka ljubljanske bolnice g. docent dr. Matko o diagnozi primarne sekundarne in terci-jarne kaverne. Predavanje bo v torek 11. t. m. ob 18. uri v splošni bolnišnici. Vabljeni vsi gg. kolegi. a— Novo vodstvo Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru je na svojem občnem zboru izvolilo naslednji odbor: predsednica Marija Maistrova, podpredsednik dT. J. Vrtovec, tajnik I. Womer, blagajničarka Antonija Pmterje-va, blagajnik I. Robnik, gospodarica Olga Balonova, gospod, namestnik I. Lukman. Odbornice m odborniki: Ana Majcenova, Ivanka Lipoldova, Ela Senkovičeva, Marija Rapočeva, dr. Viktor Kac, dr. Šiška dr. \Vankmiiller, Viktor Grčar, inž. Baran, F. Bezlaj, Josip Hutter, Ivan Prijatelj, A. Ju-ranovič, Anton Krejoi, dr. S. Jagodič, dr. Pučnik, dr. Rebernak in Marija Žurajeva. Nadzorni odbor: dr. J. Kovačec. Irma Schelligeva in Herma Bračičeva. •— Zborovanja ni bilo. V nedeljo dopoldne bi moral biti pri »Novem svetu« ustanovni občni zbor mariborske podružnice »Napredka«. Na ustanovni občni zbor je prišlo okoli 100 v Mariboru bivajočih Hrvatov, katerim so sporočili, da je oblast zbor prepovedala. Zborovalci so se po sporočilu mirno razšli. - Mariborski srednješolci imajo svoj telovadni nastop jutri v sredo 12. t. m. ob 15. na letnem telovadišču Sokola Maribor Matica. Sodeluje vojaška godba. a— »Bela bolezen« na mariborskem odru. Naslednja dramska novost bo senzacionalna drama znanega češkega dramatika Karla Čapka »Bela bolezen«, ki je zbudila splošno pozornost v evropskih umetniških in znanstvenih krogih. Čapek je s to deloma utopistično, deloma pa kruto realno dramo 6egel v osrčje naših dni in v njej na izredno učinkovit način obravnava konflikt med čisto demokracijo in diktaturo. Režijo vodi Peter Malec. a— 5 šolskimi prispevki je Sel. Orožniki so ovadli državnemu tožilstvu 36-letnega Josipa Cehnerja iz Črneč pri G ušta n ju, ker je v letu 1929 dvignil pri občini Guštanj dvakrat po 1000 dinarjev na račun šolskega prispevka za osnovno šolo v Crnečah, ter jih uporabil zase. Pri zaslišanju je Ceh-ner priznal poneverbo. Gospodarstvo Naš pomorski promet Preteklo leto je bilo tudi za naš pomorski promet nenavadno leto, predvsem zaradi mc -iij, ki so nastale v zvezi s sankcijami prot Italiji. Vendar kaže naše pomorstvo tudi v tem letu nadaljnjo tendenco razvoja in napredka. Od leta do leta se potrjuje upravičenost zahteve, da je treba okrepiti pomorsko in jadransko orientacijo našega gospodarstva. Promet ladij v naših lukah se leto za letom dviga. Le promet z blagom je bil lani manjši, kar pa je pripisati izključno zastoju prometa z Italijo, kajti pomorski promet z ostalimi državami se je nadalje občutno povečal. Razvoj ladijskega prometa (po tonaži v hike došlih ladij v milijonih bruto registrskih ton), blagovnega prometa luk (v milijonih ton) in potniškega prometa po številu potnikov) nam kaže naslednja primerjava: ladij, promet blag. promet štev. pot 1932 15.8 19.9 2,089.080 1933 16.4 21.1 2,090.009 1934 17.4 24.6 2,240.221 1935 18.4 26.9 2,459.299 1936 19.4 22.5 2,776.080 Ladijski promet naših luk je lam dosegel rekordno višino, saj je znašala tonaža v naše luke došlih ladij 19.4 milijona bruto registrskih ton, to je za skoro 30% več nego v ugodnem letu 1930. Blagovni promet naših lok je lani padel od 26.9 na 22.5 milijona metrskih stotov. To je, kakor rečeno, pripisati izključno zastoju prometa z Italijo. Ce bi se ta promet normalno razvijal, tedaj bi blagovni promet gotovo že dosegel višino, ki jo je zabeležil v najugodnejšem letu pred krizo, to je v 1. 1929, ko je znašal 29.9 milijona ton (kakor znano, naš železniški blagovni promet še hudo zaostaja v primeri z leti pred krizo). Od skupnega blagovnega prometa naših luk je lani znašal lokalni blagovni promet 5.3 milijona stotov (prejšnje leto 5.0), uvozni promet 5.0 milijona stotov (prejšnje leto 5.0), izvozni promet pa 12.1 milijona stotov ( prejšnje leto 16.8). Nazadoval je torej predvsem izvozni promet, medtem ko je uvozni promet ostal na lanski višini, lokalni promet pa se je nekoliko dvignil. Rekordno višino pa smo lani doaegii pri pomorskem potniškem prometu, ta je du za eno tretjino večji nego v letih 193Z m 1933 in celo za 7.5% večji nego v najugodnejšem letu pred krizo, to je v 1. 19dU. V blagovnem prometu z inozemstvom je nazadoval promet z Italijo od 7.03 na 2.06 milijona metrskih stotov, tako da je lani predstavljal blagovni promet z Itahjole 12% vsega blagovnega prometa z inozemstvom (prejšnje leto 322%) P^ff? ie blatrovni promet z Nizozemsko na 26.1% (10 6%H Nemčijo na 16% (42%) z Egiptom na 3.1% (2.3%), z Belgijo na 2 6% (0.8) in s Perzijo na 1.6% (0.01). Nazadoval pa je izvozni promet z Anglijo na 3.5% (9.5%). V izvoznem prometu opažamo predvsem nazadovanje pri Splitu, kjer je količina padla na 4.9 milijona stotov (prejšnje leto 7.4). Sušak beleži nazadovanje na l.4 milijona stotov (3.6), šibenik pa na 2.2 milijona stotov (2.4), Dubrovnik na povečanje na 1.45 milf iona stotov (1.38). Nazadoval je tudi izvozni promet Metkoviča in Omiša, povečal pa se je izvozni promet Kotora na 0.3 milijona stotov (0.08). V uvoznem prometu, ki je ostal na višini prejšnjega leta, beležita nazadovanje Dubrovnik in Split, povečanje pa predvsem Sušak na 1.69 milijona stotov (1.21). Udeležba naše nacionalne zastave v blagovnem prometu z inozemstvom ae je lani ponovno znatno dvignila, kar nam kaže naslednja primerjava glede udeležbe najvažnejših zastav v izvoznem in uvoznem prometu (v odstotkih): zastava jugosl. ital. angl. nemška 1927 24.6 63.9 3.8 0.8 1934 36.4 45.7 6.1 0.7 1935 39.6 39.4 4.0 3.9 1936 54.4 22.4 7.4 5.3 Lani so prvikrat naše ladje v prometu z inozemstvom prevozile več nego polovico vsega po morju izvoženega in uvoženega blaga. V izvoznem prometu je lani znašal delež naše zastave 56.7% (pr. leto 35.0%), v uvoznem pa 49.9% (55.1%). Letošiafi pomladni velesejem V easu od 5. do 14. junija bo v Ljubljani 17. mednarodni velesejem, ki bo obenem 34. velesejetnika prireditev. Pomladni velesejem v Ljubljani je vsako leto najpomembnejša gospodarska manifestacija Slovenije, pa tudi ostale države, obenem pa tudi izraz nujne potrebe sodelovanja vseh gospodarskih sil našega naroda, ki je pogoj za skladen razvoj vsega gospodarstva. Tudi za letošnjo prireditev veljajo velike ugodnosti. Kakor druga leta bodo imeli po-setniki 50% popust na jugoslovenskih železnicah, in sicer pri potovanju v Ljubljano od 31. maja do 14. junija in pri po-vratku od 5. junija do 19. junija. Poset-niki naj kupijo pri odhodu pri postajni blagajni ali pri biljetarnicah Putnika poleg cele vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 Din. Vozna karta velja za brezplačen povratek, če je na izkaznici velesejem potrdil obisk. Pri odhodu iz Ljubljane je treba vezno karto žigosati na kolodvoru. Tudi na inozemskih železnicah imajo po-setniki ljubljanskega velesejma popust, in sicer v Avstriji od 25 do 33%, v Poljski 33%, v Bolgariji 50%, v Italiji 30%, v Nemčiji, Franciji, Grčiji in Madžarski, Romuniji. Češkoslovaški in Švici pa 25%. Ju-goslovenske paroplovne družbe dajejo po-setnikom na podlagi velesejmske legitimacije ugodnost potovanja v višjem razredu za ceno nižjega razreda. Inozemski poset-niki plačajo pri naših konzulatih v inozemstvu za vizum le 20 Din. OBSEG VELESEJMA Lmpozantna bo zlasti razstava strojne in kovinske industrije ta bo razstavila vsakovrstne stroje za industrijo in obrt, mlinske stroje, mesarske stroje, gospodinjske stroje, šivalne stroje, razne niadilne naprave, peči in štedilnike, zlati pa kmetijske stroje in kmetijsko orodje. V oddeiku za radio, elektrotehniko ter razsvetljavo bodo razstavile vse pomembnejše tvrdke za radijske a.parate, odlično pa bodo zastopani tudi razstavljalci električnih strojev in naprav. Razstava avtomobilov in motornih koles še nikdar ni bila na ljubljanskem velesej-mu tako pregledna in popolna kakor bo letos, saj bo samo ta razstava obsegala 1.400 kv. m razstavnega prostora in bodo razstavljeni osebni in tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in navadna kolesa vseh velikosti in een. Zastopanih bo 38 tvornic avtomobilov in 9 tvornic motornih koles. Razstava pohištva in stanovanjske opreme, ki ima že lep sloves, bo obsegala 1500 kv. m. Naši obrtniki in industrije: so v zvezi z domačimi arhitekti vložili mnogo truda, da bo ta razstava čim boli privlačna. Priključena ie še razstava izdelkov iz lesa, pletarstva, ščetarstva in leserih igrač ter razstava vozov in kočij vseh vrst. Obsežen bo tudi oddelek za usnje, tor-barstvo, galanterijo, tekstilno blago, konfekcijo, klobučarstvo in preproge, Oddelki za papir, pisarniške potrebščine ter za kemično industrijo in stavbarstvo bodo kakor vedno zanimivi in privlačni. V oddelku za steklo, porcelan, keramiko in bižuterijo bomo videli prvovrstne domače izdelke, poleg tega pa bolgarsko keramiko in bižuterijske izdelke iz Češkoslovaške in Avstrije. Kakor vedno bo tudi letos bogato založena razstava živil, de-sertnih vin, žganja, likerjev, čokolade, keksov, bonbonov, kuhinjskih potrebščin, zlasti me&i.ih izdelkov in sira. Razstava male obrti bo prirejena v posebnem paviljonu pod okriljem urada za pospeševanje obrti. Ljubljanska tobačna tovarna bo priredila zanimivo razstavo tobačnih izdelkov in domačih vrst tobaka. Gospodinjsko razstavo bo priredila agil-na zveza gospodinj v Ljubljani. Prikazano bo predvsem vzorno stanovanje. Kakor vsako leto bo v velikem paviljonu »K« prirejena že renomirana modna revija. Dvakrat dnevno, popoldne In zvečer, bodo naši najboljši domači modni saloni, modistke, čevljarji in čevlja rne, frizerji ter šivilje prikazali najmodernejše modne kreacije za dame in gospode, perilo, kopalne obleke itd. Letošnja modna revija pa bo še poživi jena z varietetnimi točkami mednarodnih arti-. stov. Lovska razstava za področje Zveze lovskih društev v dravski banovini bo prikazala v skrčeni obliki stanje slovenskega lovstva ter stalež divjadi po kakovosti in gostoti, nadalje zgodovino lovstva, lovsko opremo, lovsko statistiko, gospodarsko vrednost lova itd. Razstava trofej bo vsebovala vse kakovosti od najslabših do najboljših ter tipične oblike in vzrast rogovja za posamezne pokrajine. Za okras bodo živalske skupine nagačenih živali, krzna domačih kožuharjev, slike in plastike domačega izvora. To bo izbirna razstava za jesensko mednarodno lovsko razstavo v Berlinu. Razstavo malih živali pa priredi društvo živalca. Selekcionirana perutnina, kunci, golobi itd. bodo gotovo privlačnost zase. Vzorni sadni vrt, zasajen z najpleme-nitejšim špalirskim sadnim drevjem bo zanimal vse sadjerejce. Sadni vrt je uredil znani sadjar Frido Lenard. Ni mogoče našteti vseh zanimivosti, ki tih bo nudil letošnji liublia,nski velesejem. Vsekakor pa lahko še navedemo, da bo na velesejmu preko 600 razstavijalcev iz 14 držav razstavljalo najraznovrstnejše predmete. Obiskovalci ljubljanskega velesejma tudi ne bodo pogrešali jestvinskega, vinskega In zabavnega oddelka, številne godbe, varie-tetni program, plesišča, vrtiljaki, avto-drom, tobogan, iluzije in druge atrakcije bodo razveselile staro in mlado. Ljubljana Vas vabi, prihitite, sprejela Vas bo gostoljubno. Sprememba v češkoslovaški železarski Industriji Pri največjem češkoslovaškem rudarskem in železarskem podjetju »Vitkovice«, kjer je koncentrirana ena tretjina vse češkoslovaške železarske industrije, so bile v zadnjem času izvršene znatne spremembe. Podjetje ima obliko združbe z glavnico 600 milijonov Kč in je doslej pripadalo na polovico dunajski hiši Rothschild, na polovico pa dunajski hiši Bratje Gutmann. Iz Prage poročajo sedaj, da je dunajska hiša Bratje Gutmann prodala del svoje udeležbe na tem podjetju angleški finančni skupini pod vodstvom londonske hiše Rothschild, in sicer v zvezi z likvidacijo dolgov v Angliji. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je odslej razmerje lastništva tako, da pripada od skupnega števila 100 deležev 50 deležev dunajski hiši Rothschild, 24 deležev angleški finančni skupini pod vodstvom londonske hiše Rothschild, ostalih 26 deležev pa še ostane dunajski hiši Gutmann. Zaradi enotnega vodstva podjetja pa je lastništvo vseh deležev prenešeno na poseben angleški trust, kjer so deponirani vsi deleži in dobe lastniki le certifikate na te deleže. Podjetje bo vodil poseben komite, ki mu bo stalno pripadal po en predstavnik londonske hiše Rothschild, kakor tudi glavni direktor živnostenske banke dr. Jaroslav Preiss. živnostenska banka pri podjetju ni udeležena, pač pa vrši za podjetje vse bančne transakcije. Predsednik združbe ostane nadalje Evgen Rothschild. podpredsednik pa Rudolf Gutmann, ki sta oba češkoslovaška državljana. Podjetje je sedaj polno zaposleno in zaposluje 30.000 delavcev. Gospodarske vesti = Zastoj izvoza lesa v Nemčijo. Izvoz lesa v Nemčijo je zadnje čase docela v zastoju, ker nemški uvozniki že dva meseca ne dobe od oblastev nikakih dovoljenj za uvoz lesa iz Jugoslavije. V poslednjem sporazumu glede ureditve plačilnega prometa je prevideno, da znaša kontingent za nemški uvoz konoplje, rud in lesa iz naše države 15% vsega uvoza. Pri tem pa je bilo Nemčiji prepuščeno, da sama določi, katere od teh predmetov bo v večji meri uvažala. Zadnje mesce pa forsira Nemčija uvoz rud in konoplje iz Jugoslavije in v ta namen izkorišča vseh 15%, tako da je ustavila izdajanje uvoznih dovoljenj za naS les. Naša lesna industrija se je zaradi tega obrnila na merodajna oblastva, da bi se napravili potrebni koraki, da se ta sistem spremeni. Ne sme se dopustiti, da bi Nemčija docela izključila uvoz lesa iz Jugosla- vije. V Nemčiji imamo stalne odjemalca, ki so uvedli naš les na nemškem trgu. Naše žage pa izdelujejo tudi posebne dimenzije lesa, ki se prodajajo predvsem v Nemčijo. Kakor poročajo iz Beograda, so naši merodajni faktorji že napravili potrebne korake, da bi se ponovno omogočil izvoz našega lesa v Nemčijo. = Ustanovitev Udruženja za zaščito industrijske svojine. V nedeljo 23. t. m. bo v Beogradu ustanovni občn- zbor »Udruženja za zaščito industrijske svojine«. ki ima namen krepiti zaščito industrijske svojine (glede patentov, vzorcev, modeiov in žigov) in pobijati nelojalno konkurenco. Opaža se, da zakonodajna in sodna oblastva niso v stanu zadovoljil v tem pravcu potreb gospodarstva brez živahnega sodelovanja samih gospodarskih krogov. V drugih državah po prav take organizacije pripomogle, da se je sodna praksa dvignila na zavidljivo vjši-no in se ne more dotrajati, da b; sodna oblastva s svojimi sklepi še podpirala razvoj pojavov, ki so v škodo gospodarstvu. Namen udruženja je. da 6 svojim posvetovalnim delom vpliva na zakonodajo in na sodno prakso odnosno na prakso upravnih oblastev. V okviru svojega delovanja bo udruženje izdajalo znanstvene in poipularne brošure, zasledovalo bo razvoj zakonodaje in sodne prakse ter bo objavljalo važne razsodbe domačih in inozemskih sodišč, jn sicer v smjslu § 16 zakona o potnijanju nelojalne konkurence. V važnih primerah kršenja gospodarskih interesov bo udruženje nastopalo tudi kot tožjtelj pred oblastmi. Pravila so v načelu že sestavljena hi tvorijo redakcijska odbor gg. dr. Janko Šuman, predsednik uprave za zaščfto industrijske svoj-Vne. odvetniki dr. Janko Olip. dr Filip Pops. dr. M. Supič ter fadnstrjjca Mjhajlo ftonda h Beograda in dr. Branko Krnic iz Zagreba. = Trgovinska pogajanja s Švico odložena do konca maja. Pogajanja za sklenitev novega sporazuma o plačilnem prometu s Švico bi se morala pričeti 10. t. m. v Beogradu, švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo Narodno banko, da se pogajanja ne morejo pričeti 10. t. m. Verjetno je. aa se bodo pričela ob koncu maja in bi potem novi klirinški sporazum stopil v veljavo najkasneje 15. junija. = Prof. VI. Černe; »Poslovno spisje t srbohrvaščini«. Slovenska strokovna književnost je pridobila s to knjigo svojevrstno delo. ki ga doslej še nismo imeli, lq nam je pa neobhodno potrebno. Srbohrvaščino obvladati ne le v govoru temveč tudi v korektnem pismu naj ne bo le geslo ponosa vsakega naobražemega Slovenca kot zavednega Jugoslovena .temveč kije nujnostj našega poslovno delujočega človeka. Pravkar izišla knjiga »Poslovno spisje v srbohrva šolni« prof. VI .Črneta .je dobrodošel in koristen pripomoček vsakemu ki s; stavi za cilj, da se praktično izpopolni v strokovni izobrazbi srbohrvatskega dopisnega sloga, V pregledni razvrstitvi nam predočuje knjiga v lepem jeaku ter ubranem in gladkem slogu trgovska pisma iz najvažnejših poslovnih področij. Praktična posebnost knjige je sostopna razlaga k posameznim poslovnim primerom v slovenskem jeziku, kar bo znatno olajšalo in spodbujalo nje uporabo tako dijakom, še bolje pa interesentom samoukom, ki si bodo na ta način z lahkoto osvojili razumevanje dopisnega besedila. Dobro bosta služba skrbno sestavljen; seznam kratic, ki uvažuje stanje današnjih razmer, in priključen sr^ohrvatsko - slovenski strokovni slovarček Okusno opremljena knjiga ima večje števjlo sljk in jo priporočamo šolam, samoukom ni naši mladini in želimo, da bi »Strokovna založba« prav kmalu izdala tak praktičen pripomoček za nemško, italijansko in po možnosti še za francosko korespondenco. Napovedano je poleg »Tehnika poslovnega računstva« izpod perem istega pisatelja tudi že pričakovano Kn vero vodstvo III. in IV. del od prof. Franja S;ča. Dr—n. = Za ekspozituro kmetijske zbornice ▼ Mariboru. Na nedeljskem občnem zbo ni mariborske podružnice Vinarskega društva. o katerem smo že poročali v ponedeljkovem »Jutru z, so vinogradniki iz našega obmejnega ozemlja staviili tudij predlog, da bi se ustanovila v Mariboru ekspo-zi-tura snujoče za kmetijske zbornice. Ta predlog, ki je nedvomno izraz resničnih in utemeljenih želja našega celokupnega vinogradništva na ozemlju bivže mariborske oblasti, ie nedvomno utemeljen že spričo dejstva, da je Maribor prav za prav center sadjarstva in vinarstva vse naše banovine. Ekspozitura bj bila velikega pomena za Maribor in niegovo bližnjo ter dalj njo okolico. Naše sadjarstvo in vinarstvo si je že utrlo pot na vsa svetovna tržišča. Mariborska podružnica vinarske šole bo skušala s primerni: m; podatk" na vseh m e roda j-nih mestih doseči realizacijo tega predloga mariborskih vinogradnikov, ki prenavljajo, združenj v svofih " gospodarskh in stanovskih organizacijah važno panogo našega gospodarstva. == Razstavni prostori I. kategorije na ljubljanskem velesejmu so za pomladno prireditev, ki bo od 5 .do 14. junija, že do zadnjpga kotička oddani. Vse cenjene tvrd-fce, kj so imvele namen razstaviti na pomladanskem velesejmu. opozarja uprava vele-seima. da je na razpolago le še npkaj mest II. vrste, ki pa bodo tod i v najkrajšem času oddana, ker se zgla>šaio w\k dan številni novi razstavljaj. Pomladni velesejem v Lljuibljajii bo torej z cmirom na veliko šte-vfilo razstavljajiočih tvrdk in zaradi množine razstavljenega blaga, zelo zanimiv in bo nudil veliko rzhj.ro. = Doba\>e. Dirokcicia državnega rudnika v Kalen ju sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo električnih žarnic, rajnih žeb-liev. rudarskih sekir in lopat, 3.000 kg strojnega olja ter raznih tiskovin, do 20. t. m. za dobavo električnih motorjev in jeklene žice, do 26. t. m. za dobavo jeklene žice. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo raznih ščetk, rudarskih lopat in 10.000 kg negašenega apna. Borze 10. maja Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu avstrijski šilingi trgovali po 8.14. angleški f#nti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8. 1150, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.50. Nemški klirinški čeki so nekoliko popustHi in stanejo v Ljubljani 12.20. v Beogradu 12.15 in v Zagrebu 12.1650 odnosno za 15. junij 12.25 in za konec julija 12.22. Devize Ljubljana. Amsterdam 2391.41—2406, Berlin 1750.52—1764.40, Bruselj 735.75— 740.81, Curih 996.45—10003.52. London 214.76—216.81, Ne • ltssfsQ [J mo][p®^o(§.K Vlad« Indetlri o m p I« Tovarna: _ Ljubljana Zagreb Beograd P a r a či n Prodajalne: GradltCe 4 Jurlšifieva 4 Kn« Mlhajlova 38 Osilek Kapucinska 14 Novi Sad Trg Oslobodenja S Sarajevo 8trounMyerava In v vseh večjih mestih v državi Čarih. Beograd 10, Pariz 19.6250, London 21.5775, Newyork 437.125, Bruselj 73.83, Milan 23.02, Amsterdam 239.8750, Berlin 175.70, Dunaj 81, Stockholm 111.25, Oslo 108.4250, Kdbenhavn 96.30, Praga 15.23, Varšava 82.95, Budimpešta 86, Atene 8.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 406—408, 4% agrarne 52.75—53.50, 6% dalm. agrarne 74—74.25, 7% invest. 88— 88.25, 7% Blair 80.50 bi., 8% Blair 94 bi.; delnice: PAB 193—196, Trboveljska 250— 280, šečerana Osijek 200—210, Gutmann 63 bi., Narodna šumska 20 M., Našice 500 den., šečerana Osijek 175—190, Dubro-vačka 365—390, Oceania 280 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna Skoda 406—407 (406), za junij 405.50—406.50, 4% agrarne 52.75— 53 (52.75—53), 4% severne agrarne 51.50 den (51.50), 6% begluške 76.25—76.50 (76.25), 6% dalm. agrarne 74—74.25 (74— 74.25), 7% invest. 87.75—88), 7% Drž. hip. banka 99.25 den., 7% Blair 85.75— 86.50 (86), 8% Blair 95.25 bi., PAB 196.50— 197.25, Narodna banka (7220). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 10. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 125, za julij 116.375, za sept. 115.375. + Budim peš tanska terminska borza (10. t. m.) Tendenca prijazna. Koraza: za maj 11.75 den., za julij 11.98—12.05. + Novosadska blagovna borza (10. t m.) tendenca nespremenjena. — Pšenica baška, sremska 171 — 173, slav. 171 — I73. banatska HO — 173, baška, potiska 175 — 1?7. Oves: baški, sremskj, slav. 102.50 — 106. Ri. baška 144 — 146 Koraza: baška Z'a'.a Praga vanje >0 Japonski« s slikami. Predavala bo predavatelj ZKD g. inž. Jože Rus. Sokolsko društvo Bled prireii jutri v sredo 12. t. m ob 20. v svojem domu predavanje »O Japonski« s likami. Predavala bo predavatelja ZKD ga. Tsuneko Skušek Marija Kondo. Iz življenja na dežel? SLOVKNJGRADEC. Tunistovslri dom na Plešivcu (Uršlji gori) bo odprt in redno oskrbovan od 15. t. m. dalje. PHamihoj so vljudno vabljeni na posei. ČRNOMELJ. Akademski pevski zbor iz Ljubljane bo pod vodstvom dirigenta g. Marolta Franceta koncertiral na binkošt-ni ponedeljek v dvorani Sokolskega doma v Črnomlju. Koncert bo tečno ob pol 3. oopoldne. Opozarjamo, vse Belokrajince na ta izreden godek Priporočamo, da si vsak že v predprodaji nabavi vstopnico, ker je za koncert že sedaj naročenih veliko število vstopnic. Ugodne železniške zveze bodo omogočil tudi vsem okoličanom, da bodo mogli priti na koncert. Nastop srednjih šol Ljubljana, 10. Mladina ljubljanskih srednjih šol je danes z velikim nastopom pokazala uspehe svoje telesne vzgoje. Godba dravske divizije je okrog pol 14. ure začela izvabljati mladež, ki je že bila zbrana po svojih zavodih, da se je nato v lepem sprevodu podala po Poljanski cesti skozi Moste na vojaško vežbališče pri Fužinah. Več tisoč dijakov in dijakinj se je tam zbralo ob naj-krasnejšem vremenu. Vrstili so se nastopi posameznih razredov, ki so se izkazali v najrazličnejših prostih vajah. Medtem ko so fantje pokazali mnogo strumnosti, so mladenke nastopale zelo graciozno. Vojaška godba je skrbela za razvedrilo, telovadba pa se je vršila po štetju pod vodstvom posameznih telovadnih učiteljev in profesoric. Prostim vajam so sledile igre z žogo in tekmovanja v teku. Celotni nastop je bil zaključen s petjem himne »Bože pravde«. V bližini je bila med gledalci večja skupina nacionalnih akademikov, ki so imeli s seboj jugoslovensko trobojko. Ko je bila himna končana, so akademiki zapeli še pesem sokolskih legij — in takoj se jim je priključila srednješolska mladina. Velik del mladine, ki je nosil značke z jugoslovensko trobojko, se je po razhodu formiral s skupino akademikov v velik sprevod. Ob tri četrt na 17. uro se je mladina razigrana in prepevajoča podala z vežbališča proti Ljubljani. Prepevaje sokol-ske m nacionalne pesmi je šla skozi Moste, nato po Sv. Petra, po Resljevi in po Ko-menskega cesti, nakar je zavila na Miklošičevo cesto, stopala dalje po Prešernovi ulica ter korakala po Aleksandrovi cesti pred Narodni dom. Zanosno prepevanje je privabljalo ljudi k oknom in na ulico in vso pot so Ljubljančani toplo pozdravljali zdravo, navdušeno mladino. Pred Narodnim domom je vsa zbrana mladež še enkrat zapela pesem sokolskih legij in sokolsko himno »Hej Slovani«, potem se je mirno razšla. Celotna manifestacija je vzbudila najboljši vtis in utrdila prepričanje, da je med našo srednješolsko mladino mnogo iskrene nacionalne in sokolske zavesti. Postojnska jama Putnik in druge naše prometne organizacije vabijo v Postojnsko jamo. Svojčas je bila Postojnska jama ob vsakih Binkos.tLh romarski kraj Slovencev. Tradicija se zdaj obnavlja. Zanimali vas bodo naslednji podatki. Bno Izmed najpomembnejših jamskih pckrajin, morda na vsem svetu, skriva skaloviti Kras, na katerem je nad 2000 jam in duplin. Najslavnejša in najpoznanej-ša je Postojnska jama. Oni, ki niso videli še nobene jame, bodo prestopili gotski vbod z napetim pričakovanjem. In ne bodo razočarani, V jami sami nas osvoji v prvi vrsti ogromna, z električnimi žarnicami krasno razsvetljena dvorana, imenovana »veliki dom«. Takoj ob začetku jame ugledamo kapnike, ki nalikujejo raznim oblikam in pcdobam: »prižnica«, »mesnica«, »slonova glava« in druge. Mimo »malega slapa«, »levje glave«, »Sv. Petra stola« dospemo v »plesno dvorano«, že nad 100 let se prirejajo ta vsaj dvakrat na leto, posebno pa na bimkoštno nedeljo velike plesne zabave. Na nadaljnji poti opazimo, da postajajo kapniške tvorbe raznovrstnejše po obliki in barvi. »Marijina slika«, »žrelo« .»želva«, »vodomet«, »cipresa« odgovarjajo skoro popolnoma svojemu nazivu. »Mala Kalvarija«, »ploha«, »Krokodil« in »Da-moklejev meč« so tu najznamenitejše na-kapoine. Ob koncu te jame dospemo do ene izmed najlepših točk Postojnske jame in sicer na »belveder«. Od »belvederja« dalje despemo skozi »stebrov vhod« v ogromno »koncertno dvorano«, največjo dvorano Postojnske jame. Iz »koncertne dvorane« vodi udobna pot skozi »briljan-tno jamo« k vznožju »Kalva rije«. Tu prekoračimo 13 m dolg železobetonski most, al vodi v najčarobnejši del cele Pošto j-ske jame, v »rajsko jamo«. Povsod visi od stropa na tisoče kratkih kapnikov, ld sličijo »okamenelemu dežju«. Ko dospemo na konec 600 m dolge »rajske jame« stopimo v 90 m dolg umeten predor. Tik pod izhodom predora se odpira vhod v 495 m dolg »BertarelHjev predor«, ki spaja Postojnsko jamo z mogočno 2800 m dolgo »Črno jamo«, skozi katero se preide v »Pivko jamo«. Spustimo se navzdol in pod betonskim mostom se vrnemo spet k vznožju Kalvarije. še mnogo, mnogo drugih zanimivosti se vidi v tej čarobni podzemski jami. zato ne zamudite prilike in udeležite se običajnega bdnkoštaega izleta v Postojnsko jamo. »JUTRO« št 100 - Torek. U. y. 1S37 Film o katastrofi ,Hindenbiirga' že teče Huda preizkušnja za živce obiskovalcev ameriških kinematografov - Kaj pripovedujejo ponesrečenci in očividci — Škodo bodo plačale angleške zavarovalnice — »Vožnja končana, na krova vse zdravo...« — Helij pridobivajo samo v Ameriki, v Nemčiji je dve sto krat dražji od vodika Ogrodje zrakoplova v dogorevajočem stanju „Hindenburg" neposredno po eksploziji. (Posnetek so napravili ameriški reporterji, ki so bili s kamerami na letališču v Lakehurstu) Katastrofa »Hindenburga« ob pristajanju v Lakehurstu je tako razuurila svet, da objavljajo listi še vedno izčrpna poročila o nesreči. V naslednjem podajamo našim čitateljem izvleček najnovejših vesti. V glavnem hangarju letališča v Lakehurstu ležijo trupla 2b žrtev, ki so jih potegnili izpod razvalin zgorelega zrakoplova. . . Eksplozija, ki je uničila zračno ladjo, je bila tako silna, da so mogli doslej agnoscirati le majhno število mrličev. Vojaki in mornarji so še vedno zaposleni s pospravljanjem ostankov ponesrečenega zrakoplova, še vedno iščejo pod razvalinami pogrešane osebe. Pri tem delu se odpirajo očem grozni prizori. . . Reporter H. P. Rau, ki je bil slučajno navzoč pri nesreči na letališču, opisuje dogodek takole: Ko so udarili iz oboda zračne ladje plameni in se je »Hindenburg« v začetku polagoma nižal proti zemlji, pozneje pa je z veliko naglico treščil na tla, se je polastilo očividcev strašno razburjenje. Gledalci so se razbežali na vse strani. Samo nekateri so imeli pogum, da so se vrgli v goreče morje, ženske, ki so imele na krovu »Hindenburga« sorodnike, so začele glasno vpiti, mnogo jih je tudi omedlelo. Oglasile so se sirene in zvonci, ki so klicali za pomoč. Moštvo, pripravljeno, da potegne zrač no ladjo z vrvmi k zemlji, se je moralo lotiti težkega dela. Ponesrečence so odnašali na avtomobile, ki so z njimi hiteli v bolnišnice. Po letališču so tekali ljudje kakor brez glave. Bilo je, kakor da je nekdo razkopal veliko mravljišče. . . V začetku je bilo reševanje silno težavno. Primanjkovalo je zdravnikov in ambu-lančnih voz, ceste proti letališču so bile zatrpane z radovedneži. Radio je prosil ljudi, naj ne silijo na kraj nesreče. Zaman. Veriga tisoč in tisoč avtomobilov je zastavljala pot reševalcem. Poročila očividcev o tem, kako se je prav za prav primerila nesreča, se še vedno ne ujemajo. Mogoče bo to stvar pojasnil film nekega operaterja, ki je snemal potek pristajanja. Film seveda že teče v nju-jorških kinematografih. Iz posnetka je čisto jasno razvidno, da je nastala eksplozija z majhnim oblačkom dima pod obodom zračnega kolosa tik mesta, kjer se pričenja velika dušilna ploskev. Ko so prvič predvajali film na Times Squareju New Yorku, so ženske od groze kričale med predstavo. Neko poročilo veli, da so iz zrakoplova spustili najprej dvoje vrvi proti zemlji, kjer je čakalo okrog sto mož, da zgrabijo zanje. Ob tem času je nihal »Hindenburg« v višini kakšnih 100 do 125 m sem in tja po zraku. Manever za pristanek ni bil povsem korektno izveden. Iz zrakoplova so morali spuščati plin, da se je »Hindenburg polagoma nižal. Vrvi so bile že dosegle tla, tedaj pa je nastala eksplozija. Drugo poročilo pripoveduje, da sta dve iz zrakoplova izpuščeni vrvi že dosegli dva traktorja. Medtem ko so nekateri vlekli zrakoplov k tlom, pa je veter odnesel »Hin-denburga« zopet kvišku. Kapitan Pruss je spoznal opasen položaj, zato je dal povelje. naj zopet izpustijo vrvi. Ukaz pa je menda slišal samo en vodnik traktorja, ki je storil,,, kar mu je bilo ukazano. Vodnik drugega traktorja pa ni odpel vrvi. Zračna ladja je zaradi tega izgubila ravnotežje. Z zrakoplova so morali odmetati balast, nato pa so stopili v akcijo elevatorji, da bi zopet spravili zrakoplov v višino. Manever, s katerim je hotel kapitan Pruss izenačiti položaj zrakoplova, je imel ravno nasproten učinek. Zadnji del zračne ladje je udaril ob zemljo. Tedaj je nastala eksplozija s silnim plamenom. Prvi detonaciji je sledilo še več majhnih eksplozij. Obod »Hin-denburga« je bil kmalu ves v plamenih in takšen je treščil na tla. Eden izmed redkih, ki so odnesli pri tej nesreči še kolikor toliko zdravo kožo, potnik O' Laughlin, pripoveduje: Nesreča se je odigrala s takšno naglico, ga, ji nisem mogel slediti. Zdi se mi, da sem imel moreče sanje. Imam vtis, kakor da smo še pravkar bili nad letališčem. Nihče se ni nadejal hudega. Vse potnike je prešinjala radost, da smo končno le prišli | Nihče se ne more iznebiti vtisa in tudi ; ne taji, da je nastala nesreča »Hindenbur-ga« samo zaradi tega, ker je bil zrakoplov polnjen z vodikom namesto s helijem. na cilj. Prav tedaj pa smo doživeli nepo- j To je končno tudi razumljivo. Negorljiv pisno grozo. . . Zrakoplov se je znašel naenkrat 35 m nad zemljo. Bil sem ravno v kabini, ko je nekakšen blisk presekal temo. Sklonil sem se skozi okno — zdelo se mi je, da drčimo proti zemlji. Nisem imel časa, da bi pomislil, kaj naj storim. Planil sem ven. Skoro istočasno je udaril zrakoplov ob zemljo. Udarec je bil strašen. Bežal sem stran in šele ko so me ustavili, sem videl, da mi hočejo pomagati. Pustil sem, da so storili z menoj vse, kar so hoteli, kajti jaz sem bil popolnoma brez lastne volje. To je vse, kar morem povedati o nesreči. Neki nosač, ki je bil naročen, da ponese prtljago enega izmed potnikov v avtomobil pripoveduje, da je priletel iz gorečega zrakoplova moški, ki so ga popolnoma objeli plameni. Na njem so goreli lasje in obleka. Ta človek je zmedeno povpraševal po svojcih. Nosač je zagrabil več prgišč prsti in pokril z njo gorečo glavo. Za moškim je priletela na tla tudi neka ženska. Bila je močno ranjena, a je živela. Nosač je videl, kako so potegnili izpod razvalin dvanajst ponesrečencev, potem pa so prinesli še dva napol mrtva psa. . . Alfred Grotzinger je bii drugi kuhar na »Hindenburgu«. Pravi, da se mu zdi, da je skočil iz višine 16 m. V trenutku eksplozije se ni zavedel, kaj se je zgodilo. Potem pa je instinktivno planil skozi okno. Ravnatelj letališča v Lakehurstu Robb Wiison je izjavil, da je nastala eksplozija v vodikovem oalonu v drugi polovici zrakoplova. »Hindenburg« se je pripravljal k pristajanju, ko se je zgodila nesreča. Rešili so se samo tisti, ki so Dili v takozva-nih strojnih gondolah. V dvajsetih letih moje službe na letališču, je dejal Robb Wil-son, sem doživel že marsikakšno letalsko nesrečo, toda nobene takšne, ki bi se dala primerjati s katastrofo »Hindenburga«. Ugotovljeno je, da je bilo med potniki uničenega zrakoplova po narodnosti 15 Nemcev, 17 Američanov, 2 Šveda, en Anglež in en Danec. Rešeni so večinoma nemški državljani. Nesreča zračne ladje bo hudo zadela angleške zavarovalnice, pri katerih je bil zavarovan »Hindenburg« in njegovi potniki. Angleži so bili prepričani, da je zrakoplov tako varno zgrajen, da se ni bati druge nesreče razen trčenja ali udarca, zato so kapitani posvečali prvenstveno pozornost tem možnostim. Angleške zavarovalnice bodo morale izplačati vodstvu Zeppelinovih tvornic in ponesrečencem okolu tri četrt milijona funtov odškodnine. Zračna ladja sama je bila zavarovana za vsoto pol milijona funtov šterlingov v Nemčiji, toda nemško zavarovanje so potem prevzele angleške družbe v Londonu. Kapitan Lehmann, poleg dr. Eckenerja prvi strokovnjak za vodstvo Zeppelinov, je na posledicah dobljenih poškodb umrl. Pred smrtjo je še narekoval svojo oporoko v bolnišnici v Lakehurstu. V testamentu stoji pripomba, da ne more dati nobenih pojasnil o vzroku nesreče. Iz Nemčije je odpotovala v Ameriko preiskovalna komisija, v kateri so dr. Ecke-ner, konstruktor Diirr ter več profesorjev in strokovnjakov. Komisija bo skušala izdelati formalno pojasnilo za javnost. V Ameriki pa se je javni odpor proti Zeppe-linom silno ojačil. Senator Walsh, predsednik senatne komisije za mornarico je izjavil, da so bili Zeppelini vedno pomanjkljivi. Amerika zaradi tega ne bo naročila nobenega zrakoplova te vrste. V Nemčiji vlada še vedno velika potrtost. V Frankfurtu kar niso mogli verjeti, ko so prejeli v četrtek zjutraj ob 1. uri poročilo o nesreči. Radiotelegrafist, ki je zabeležil novico o katastrofi, je menil, da ga hoče nekdo potegniti. Verjeti je hotel tem manj, ker je zrakoplov malo pred usodnim telegramom poslal radiogram: »Vožnja končana, na krovu vse zdravo.,,« plin helij je doma samo v ameriških Ze-dinjenih državah in bi bilo polnjenje zrakoplova s tem plinom v Nemčiji 200-krat dražje kakor z vodikom. Ce ne bi bil vodik tako nevaren, bi bil idealno polnilno sredstvo za zrakoplove, ne samo zato, ker je zelo poceni, temveč tudi zato, ker je lažji od helija. Vodik ima najlažjo specifično težo med vsemi elementi. Helij je štirikrat težji od vodika, kljub temu pa še vedno lažji od zraka. Odkrili so ga 1. 1868 s pomočjo spektralne analize na soncu ter so ga imenovali po grškem bogu Heliosu. Takrat še nihče ni slutil, da se nahaja ta dragoceni plin tudi v zemlji, kar sta odkrila šele pozneje kemika Ramsav in Cle-ve, in sicer vsak zase, 1. 1895. Pri segretju elevita je namreč uhajal neki plin. Tega so smatrali prvotno za dušik, šele pozneje so dognali, da je to helij. Naknadno so odkrili helij tu v uranovi rudi. Helij pridobivajo samo v Zedinjenih državah in sicer v Kanadi, največ v Teksasu, poleg tega pa v provincah Ontario in Alberta. Nemci so odkrili neznatne količine helija v Riisselsheimu, toda te množine so prav neznatne. Helij je brezbarven plin in se kakor vsi žlahtni plini ne veže z nobenim drugim. Od vseh plinov se da helij najtežje utekočiniti, ker leži njegova konden-zacijska točka le malo nad absolutno ničlo. L. 1908. se je posrečilo utekočiniti helij pri minus 271.5 stopinj, torej poldrugo stopnjo nad absolutno ničlo. Helij je, kakor že zgoraj povedano, dve-stokrat dražji od vodika. Kubični meter helija stane okrog 20 Din naše veljave, ena sama polnitev »Hindenburga«- s helijem bi veljala približno 4 milijone Din. Nasprotno pa je stala ena polnitev zrakoplova z vodikom komaj dobrih 20.000 Din. Smrt kapitana Lehmanna Med žrtvami > Hindenburga«, kj so podlegle po katastrofi opeklinam in ranam, je tudi kanitan Lehamann, ki je bil dodeljen poveljniku zrakoplova kapitanu Prussu kot svetovalec. Za rešitev tega izvrsrtne^a častnika so se trudili štirje ameriški zdravniki, vendar niso nič opravili. Lehmann je umrl po strašni borbi s smrtio. To zadnjega ie upal, da bo njegova voilja storla čudež in ga poniacrn'a ohran?!!' živega. Lehmanno-ve zadnje ure so bile nepopsno težke. Ope- čen po vsem telesu in obrazcu ni pokazai z nobenim gibom, še manj pa z besedo, da neznansko trpi. Ko ga je eno uro prod smrtjo obiskal poslanik v Wa&h.ingtonu dr. Luthsr ter izrazil nado, da se bo zdravnj-ški umetnosti posrečilo rediti njegovo življenje, Se je Lehmann nasmehnil, čes, kaj vendar govorile! Po smrti so trudilo balvani i-rali ter ga izpostavili v veliki dvorani ileHinden-bu rga«. Priletel je z gorečo obleko ter je dobil pri jp\ri,ljubljena. Njeni bivši učenci in učenke so io obsipavali z darov,i in so ji še pozneje kazal; svojo naklonjenost. Ga. Robertova je bila tudi učiteljica črnogorske princese Helene, sedanje italijanske kraljice. Kratko pred svetovno vojno se je posfo-viila od Rusije in se je vrnila v svojo švicarsko domovino. Nje doin je bil zavoljo dragocenih spominkov pravi majhen muzej. Nov letalski rekord Britski letalec Brook je preletel progo iz Kapskega mesta v London v 4 dneh in 18 minutah. S tem je posekal rekord Amy Johnsonove za 16 ur. Neoficialno je dosegel pri tem tudi brzinski rekord na isti progi tja in nazaj, in sicer z 9 dnevi ter pol ure. Skrivnostni potresi v Skandinaviji V Skandinaviji se večkrat zgodj kaj skrivnostnega. Običajno gre za skrivnostna letala. Nedavno pa je vznemirilo prebivalstvo velikega dela južne Švedske in Danske votlo grmenje- kj so mu sledili zemeljski stresljaji. Sprva so mislili, da gre za kakšne manevre vojnih brodov v Vzhodnem morju, pozneje so začelj sklepati, da izvira o stresljaji od kakšnega potre=a na morskem dnu. Pojav so čutili trj do štiri minute. V mnogih stanovanjih so pa-dalj predmeti na tla in mnogo ur se je ustavilo. Zanimivo pa je, da ni tega potresa registriral noben seiz-mograf. Zamorski gangster V Nashvilleu v državi Tennessee je neki zamorec s samokresom v roki ustavil blagajniškega sla neke zavarovalne družbe in mu iztrgal usnjeno torbo, v kateri je bilo 140.000 dolarjev v čekih in 100 dolarjev v gotovini. Dijaki napadli dekliški penzionat V ameriškem Cambridgeu v državi Mas-sachusettsu so si pijani študenti dovolili težke nastope. Mladi ljudje so se zmenili, da bodo sredi noči navalili na znan dekliški penzionat v sredini mesta. Prodrli so do glavnih vrat, kjer so zakurili ogenj, od katerega bi se kmalu vnelo vse poslopje. Končno je morala policija z bombami s solzljivim plinom nadnje. V spopadih je bilo štirideset študentov ranjenih. Petdeset kilometrov od Bilbaa Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljiv vost i. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht L t. d.) zdravi z dobrini uspehom RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru). Zahtevajte prospekte! ANEKDOTA Neka dama je hotela imeti od Sache Guitryja avtogram in mu je predložila, ne posebno taktno, knjigo, ki jo je imela baš pri sebi. Bila je Rilkejeva »Knjiga ur«. Guitry je knjigo odprl, prebral naslovno stran in zapisal brez oklevanja: »Peta ura in 20 minut«. VSAK DAN ENA se nahajajo največje Egangfrc tventfoe orožja Ja »Odkar sv« poročena« prisega, da je (as-nodee in da počenja takšne etvar^ ne da ®e savedal kaj dela...« {oftie et Rac«,« 0. VOLTZERi SToreS, TL 3L 1937 25 Maminski napušč Prigode Patricije Holmove št m Ne zamerite mi, sir WHliam, da vam nisem prej povedal svojega suma! Ze pri svojem prvem obisku v hiši lorda Kingslleya, tisto noč, ko je lord izginil, mi je prišlo na misel, da ni bil skrivni prišlec nihče drug — kakor skrivnostni tat kaminskih napuščev, ki že precej časa vznemirja javnost...« »če vas ne bi predobro poznal, ti vas imel za iširokoustneža, nadzornik Whinstone! Prosim, povejte mi, kako ste prišli do svojega susma in zakaj :ni tat že pri prvem obisku vzel kaminskega na-pušča s seboj...?« Obraz sira *Wi21iaima je izražal največje zanimanje. . . »Kakor veste, sir William ,je kradel Skrivnostni tat zmerom samo tako imenovane »Adamove kaminske napušče«! Nu, meni je takoj udarilo v oči da je bil kaminski napušč v delovni sobi lorda Kingsieya pravi »Adam.« To pa še davno ne bi bilo dokaz za mojo teorijo. Rdeče lise na telefonskem slušalu — takoj sem zaslutil, da ne izvirajo od krvi, ampak od barve — eo me prav za prav privedle na sled. Pri nattaačnejši preiskavi ka- mina sem aaSeft, 0b * pMKSa, «* Kateri > pofiva! koTninaki mapušč, prevlečena s temoordečo barva Kakor se spominjate, ni kamina nikoli nihče uporabljal; in ko je v njem tisti večer izjemoma gorel ogenj, je postala rdeča barva spet tekoča. To je kemičen pojav, ki — kakor so mi povedali _ neredko nastopa pri barvilih, tudi kadar so že davno posušena. Tat je torej prišel in poizkusil sneti kaminski napušč. Toda pri svojem dedu .je naletel na nepričakovane težave. Prvič je bal napušč zelo čvrsto pritrjen, in drugič je gorel v kaminu ogenj! Najbrže bi se m« bilo vkljub temu posrečilo — ne pozabiva, da je tat, sodeč po teži že ukradenih napuščev, človek nevsakdanje telesne močj — a nepričakovani prihod gospodične Holmove ga je zmotil v njegovem opravilu. Sklenil j^ torej pustiti svoj plen, da ga odnese pri ugodnejši priliki. Podoba je, da je v tem, ko je šaril okrog kamina, pozvonil telefon. Nehote ali tudi vedoma je prijel za sliušailo ter ga umazal s svojo barvasto roko. Zakaj je potem še prestrigel v6d, mi ni popolnoma jasno. Morda ga je neprestano zvonje-nje motilo — to je kakopak samo domneva...« Čuden cabaHero! »In kako mislite, aii je skrivnostni zločinec nazadnje dosegel svoj namen in našel Shakespearov rokopis?« »Ne, sir William«, je odločno rekel nadzornik. »Shakespearovega rokopisa tat ni našel — zato ne, ker tega rokopisa po moje mnenju vobče ni!« Tu moramo tistim, ki ne poznajo zgodovine skriv- ■uiMijifa ialvfci hnmJndMh naptčBev St tg tiska, kratko povedati kako ki kaj: Februarja meseca leta 1929. so v Londonu iz neke stare hiše ukradli kaminski napušč. Kaminski naipušč je bil ves iz marmorja, zelo obsežen in nezaslišano težak. Ves London se je čudil, kako je mogel neznani tat ieznrvati, ukrasti in odnesti takšno velikansko, nerodno reč, ne da bi ga bil kdo opazil. Tista hiša — stavba iz 18. stoletja — je bila polna dragocenega pohištva. A tat je vzel samo kaminski napušč. Seveda je bil ta posebno lep primerek: pravi »Adamov« kaminski napušč, tako imenovan po bratih Adamih, štirih slavnih angleških arhitektih, ki so živeli sredi 18. stoletja in ustvarili poseben, »Adamov« angleški slog. čudne tatvine si ni bilo moči drugače razložiti kakor tako. le: tat je bil umetnostni strokovnjak in poseben ljubitelj Adamovih napuščev, in da bi zadovoljil to strast, se ni ustrašil niti tatvine. Potem so se jeli primeri tatvin kaminskih napuščev množiti V naslednjih petih letih je ukradel tat, Id mu niso mogli priti na sled, vsega dvanajst Adamovih kaminskih napuščev. Razmeroma dolgi čas in razmeroma majhno število sta dokazala, da tat ni kradel kar na slepo, ampak po določenem, samo njemu znanem načrtu. Angleška javnost se je jela razburjati zaradi teh čudnih tatvin. Listi so poročali o njih v dolgih stolpcih ter iskali verjetne razlage. Sede pred nekaj tedni se je bilo »Expressu« posrečilo razvozlati uganko, ki ljudem ni dala miru. Vsaj fet sam Je eatijumt, 9a> nafcf refiter. Po* ročal je tofte nenavadno zgodbo: Tat — tako je pisal list — nikaiknr ni navaden ljubitelj umetnosti in ne išče samo lepih kamninskih napuščev, ampak neki čisto določen, že 155 let izgubljen kaminski napušč, ki je bil svoje dni last slavnega gledališkega igralca Davida Ganricka. Ta je stanoval zadnja leta svojega življenja v neki hiši na Adolfovi terasi. Hiša je bila delo bratov Adamov, in tako tudi krasni kaminski napušč, s katerim se je ponašala dnevna soba in ki ga je imel Garrick baje posebno rad. Ko je Garrick januarja leta 1779. umrl, je zapustil kaminski napušč svojemu najboljšemu prijatelju, gledališkemu igralcu Paimerju. A ta je bival prav tedaj na deželi. V London se je vrnil šele nekaj tednov po Garrickovi smrti. Tu mu je sestra povedala da so v njegovi nenavzočnosti prinesli Garrickov kaminski napušč, ki je bil pa tako velik in neroden, da ga je za nekaj šilingov prodala starinarju, ki je peljal prav tedaj svoj voz mimo hiše. Palmer je bil nad sestrinim razodetjem od besnosti ves iz sebe. Takoj je jel po vsem Londonu poizvedovati za izgubljenim kaminom. Ali našel ga ni. Vzrok, da je bil umirajoči Garrick zapustil svoj kaminski napušč Paimerju in da je bil le_ta toli obupan nad njegovo izgubo, je bil zelo važen: kaminski napušč je imel skrivni predal, in v tem skrivnem predalu ni bilo ne več ne manj kakor — Shakespearov rokopis, izvirni zapis »Rikar-da m.«, listina, ki ji — ker nimamo tako rekoč vWasserfreunde« iz Hamnavra. Nemci so že odpotoval; iz Hannovra na veliko turnejo, ki jih na praznik 27. t. m. pripelje v Ljubljano, otvoril mtiiz letošnjih plavalnih tekmovanj. Gostovanje plavačev iz Hannovra je velik in pomemben dogodek — tega se najbolj zavedajo plavači sami, ki jih je pac predvsem strah tega, da jih zgodnji datum ne bi zatekel nepripravljen. Prav zaradi te tako zgodnje tekme, ki bo—vsaj za^ naše water-polo moštvo—gotovo najvažnejša in najtežja v vsem času obstoja našega plavalnega športa, ie uprava Ilirije letos angažirala inozemskega trenerja mesec dni prej. Ze od 1. maja je madžarski reprezentatnvee Bela Hohl pridno in vztrajno na delu, da ilirijanske plavače dostojno pripravi na velika srečanja letošnje sezone. Podrobnosti o gostih, domačem meštvu in tekmovanju samem bomo objavili v prihodnjih dneh. podaljšanje roka za nagrade SSS. Na željo mnogih konkurentov je strokovno-propagandni pododbor pri savezu športnih save®cv podaljšal rok za dela iz strokovne literature od 1. julija t. 1. Kakor znano, so v tem razpisu določene nagrade za najboljšo knjigo o higljenl športa, dalje za najboljšo lahkoatletsko knjigo o teku in za najboljšo knjigo o tehniki In meto-diti športnega plavanja, prav tako je podaljšan tudi rok, in sicer do 15. junija t. 1. za dela iz področja: a) biologije In športa, b) psihologije In športa in c) umetnosti in športa Dela, ki so bila izročena v prvem roku, se lahko dvignejo in ponovno izročijo do novega roka. Zveza slovenskih Iahkoatletskih klubov, (Službeno iz predsedstva). V smislu dopisa J LAS nujno opozarjamo vse reprezentativne kandidate da je predsedstvo določilo miting Primorja v dneh 15. in 16. t. m. kot izbirni miting za določitev državne reprezentance, kj nastop; v Zagrebu protj reprezentanci Češkoslovaške v dneh 29. in 30. t m. Klubi naj skrbijo za izvršitev. S. K. Ilirija. Redna 6eja uprav, odbora bo drevi ob 20.30 v klubovem tajništvu. Načelniki — mesečna poročila 1 Uspešno delovanje slovenjebistriških planincev Pred dnevi se je vršil redni občni zibor slovenjebistriške podružnice Slovenskega planinskega društva v dvorani hotela »Beograda«. Za zbor je vladalo izredno zanimanje, to pa zaradi obračuna o gospodarstvu v Planinskem domu pri Sv. Treh kraljih, kakor tudi zaradi nadaljnjega dela. Zbor je otvoril načelnik dr. Jagodič in pozdravil delegata glavnega odbora Gajška iz Maribora. Pismen pozdrav je poslal tudi dr Tominšek iz Maribora, kateremu je občni zbor izrekel zahvalo. Iz poročila tajnice posnemamo, da je bila podružnica zelo delavna. Članstva šteje 98. Blagajniško poročilo blagajnice Rastei-gerjeve izkazuje prebitka 42.75 Din. Poročilo gospodarja je podal podnačelnik dr. Žnideršič, ki je med drugim navedel, da izkazuje Planinski dom v dveh letih 19.972 dinarjev čistih dohodkov ali okrog 10.000 dinarjev letno. S tem so pobite razne kritike o rentabilnosti naše postojanke. Podružnica ima 18 ha zemlje, po večini gozda Postavila je bila velik in krasen dom. v lanskem letu pa še nujno potrebno verando za večje prireditve, gospodarsko poslopje za oskrbnika (ki si je postavil tudi ledenico) in 16 m visok razgledni stolp na Velikem vrhu, s katerega je najlepši razgled na vsem Pohorju. Izvršila je tudi potrebno notranjo opremo. Na pobudo in prizadevanje naše podružnice je železniška direkcija uvedla ob nedeljah večerni izletniški vlak. Letoviščarji, ki bivajo v Planinskem domu nad sedem dni. imajo polovično vozno ceno. Ta vlak bo uveden tudi letos. Na železniški postaji Slovenski Bistrici je postavila podružnica veliko reklamno tablo s sliko doma in izdala reklamni prospekt »Pohorje — Planinski dom — Slovenska Bistrica in okolica« v 3000 izvodih. To je lahko izdala s podporo občinskih uprav Slovenske Bistrice mesta in okolice in z inserati gostilničarjev. Prospekt sta sestavila učitelj Josip Tomažič in dr. Zni-deršič. Kalkulacijo o gospodarstvu je podal sodnik dr. Tominšek. Doslej sta bila pri domu dva glavna obračuna z oskrbnikom. Iz tega obračuna je razvidno, da dohodki stalno naraščajo. Za poravnavo računov je podružnica najela pri Banovinski hranilnic v Mariboru posojilo 50 000 Din po 7 od 6totniih obrestih. Zaradi poravnave še pre ostalih računov in izvršitve nekaterih del v koči bo potrebnih še nadaljnjih 30.000 dinarjev. Poročevalec je navajal, da bodo približni dohodki podružnice znašali letno 15.000 Din, s čimer bo redno odplačevanje dolga urejeno. Ako računamo, da znaša skupno premoženje podružnice okoli 270.000 Din, potem vidimo ogromen uspeh nesebičnega aela vseh odbornikov. Revizorja R upnik in MrloŠ Tajnik sta knjige in račune pregledala in našla vse v redu. Zato je občni zbor na predlog odbornika starešine sodišča dr. Muhiča soglasno izrekel odboru raz resnico s pohvalo. Delegat Gajšek je zatem pojasnil nova društvena pravila. Po temeljiti razpravi je zbor pravila sprejel. Pri volitvah so bili na predlog Josipa Tomaž i ča izvoljeni: za načelnika z aklamacijo zaslužni dosedanji načelnik dr. Jagodič, za podnačelnika dr. Žnideršič, za blagajnika Kac Franjo in Danica Siglova. za tajnico Irma Rasteiger-Podobnikova, v ostali odbor dr. Muhič, dr. Tominšek, Lepšina Drago, Neuhold Franc, Zaff Maks, Korpnik Nande, Jilg Ivan, Vav-potič Ivan in Stanko Tomažič (Šmartno), župnik Urh Hafner in šolski upravitelj Strnad Rudolf (Tinje) in inž. Souvent, v nadzorni odbor pa Maček Viktor in dr. Zemljič. Gospodarski odsek sestavljajo dr. Žnideršič, dr. Tominšek, Zaff Maks in Korpnik Nande. Delegat Gajšek je nato čestital podružnici na tako uspešnem delu. Njeno imetje 270.000 Din nasproti dolgu 80.000 Din je naravnost zavidno in je plod dosedanjega gospodarskega odseka, ki so ga sestavljali dr. Jagodič, dr. Žnideršič in Josip Tomažič. Pozdravil je likvidacijo stavbne zadruge (vsa aktiva in pasiva je prevzela podružnica). Priporočal je ustanovitev mladinskega odseka s članarino 5 Din in narooitev društvenega glasila »Planinskega vestnika«. Podružnica je pristopila k pripravam za zgraditev nove pešpoti ob potoku Bistrici do Planinskega doma. Spričo pohvalno spoznavnosti raznih činiteljev ji bo uspelo zgraditi jo do junija. Otvoritev bo združena s proslavo društvene 15-letnioe. Radio Sreda, 12. maja, Ljubijana 12: Po čeških logih in poljih (plošče). — 12.30: Vreme, poročila. — 12.45 Cas, spored, obvestila. — 13: Reportaža o kronanju angl. kralja Jurija VI. (prenos iz Londona). — 14: Vreme, borza. — 18: Naši hrošč} (g. Peter Gilly). — 18.20: 0 počitniški zvezi — Ferialni 6avez (g. Drašček Stojan). — 18.40: Občine skrbite za otroka (g. Vojko Jagodič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura Naša zunanja politika (Frano Kuluncič iz Beograda). — 19.50: Šah. — 20: Prenos iz Londona: govor kralja Jurija VI. — 20.10: Koncert. Sodelujeta g. Julij Betetto in radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za zabavo in za ples (Ci-mennanov trio. Beograd: 17.20: Narodna glasba. — 20: Kakor Ljubljana. — 20.10: Komorna glasba. — 20.20: Angleške pesmi. — 20.50: Humor — 22.20: Koncert orkestra. — Zagreb 20: Kakor Ljubljana. — 20.10: Prenos koncerta iz Ljubljano. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Prenos Smetanov« opere >Poljub< — 22.35: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.25: Plošče. — 20.50: Koncert v spomin na Pilsudskega. — 22.20: Chopinove klavirske skladbe. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 14: Pesmi. — I6.0o: Skrajšana Puccinijeva opera »La Boheme«. — 17.30: Koncert solistov. — 19.10: Reportaža iz Londona. — 20.25: Pester glasbeni program. — 21.05: Koncert Verdijeve glasbe. — 22.20: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 18-00: Ura pestre glasbe. — 19: Koncert pevskega seksteta. — 20.10: Orkestralen konee najvestnejše Samo pišite oa om naslov in aH Vam pošljemo goto vino po pošt! naprej. Za odgovor priložita Dio 8 znamk. 181-16 štirisobno in trisobno komfortno stanovanje, od dam avgusta, prvo oziroma drugo nadstropje, Dvorža-kova 3. Vprašati hišnika: ogled: Štirisobno popoldne, trisobno med 10.—12. uro. '1788-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico in balkonom na glavno cesto, takoj oddam. Poizve se v restavraciji pri Levu, Go-sposvetska cesta. 11785-21 Trisobno stanovanje komfortno, zračno in solnč- . no, z balkonom v novi vili, I oddam 1. avgusta. V bližini ' tramvajska postajo. Informacije daje Urbančič- upravitelj, Oražnova ulica 5 (konee tobačne tovarne) od 3. ure dalje. 11306-21 Stanovanja eno-, dvo- in štirisobna, od dom takoj ala za junij Streliški ulici St 34. 11748-21 Petsobno stanovanje H. nadstropje, v centru mesta, oddajno boljši stranki Naslov v vseh poslovalo! oa.h Jutra. 11768-21 Stanovanja Beseda 1 Din, iavek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova Dio. Najmanjši znesek 17 Din. 2—3 sobno stanovanje s plinom, kopalnico ln pritiklinami Išče mirna družina 3 članov s 1. avgustom v sredižfu mesta ali v neposredni bližini. najraje v franči škanskem okraju. Pon. na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »So-lidnost«. !1562-21a •one ponudbe s slik« in ev. navedbo dosedanje prakse, aahtevo plače, podati pod 46137 na Publisftas. Zasrreb. 11765-1 111766-5 Prodam Dražbe Delavca treovakeca, »Juga vojeSčin« prostega, starost 39—25 let ii Ljubljana ali bližnje okolice, sprejme špecerijska trgovina. Pismene ponudbe pod »Marljiv in delaven 700« Beseda 1 Dia. davek 8 Din. za šifrs *1' lajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Beeeda l Dia, davek 8 Din, za Šifro ali (lajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Vsakovrstna Dražba v Litiji j Dne 16. t. m., ob 10. oni dopoldne se bo v Litija št. 30 na javni dražbi prodal birmanska darila I ^jjjjjj i 11755-1 | od priprostib do najfinejših, j ^ ]em* 11045-32 1 po znatno znižanih cenah, Postrežnico 7 dobite spretno in pošteno, za Jutra- { p. m. SCHMITT nje me, iščem za 15. maj. j Sofijo 2, Ljubljana, Povprašati vsak dau do 9. j Lingwjeva 4. Botri, botrce, I Beseda 1 Dio. davek 8 Dio, ure dopoldne, iiieivvedsova c. I stariši. Pozor! I za šifro ali dajanje naslova 9/1, levo. I 19S-61 5 Dio. Najmanj« znesek 11T51-3 I _____________ I ti Din Posest Krojaškega pomočnika I sprejmem takoi I. Gorjup, [ Tržaška c. 19. Ljubljana. 11796-1 I a Dvostanovanjska hiša mia j um. oav« o imn. 1 „godno naprodaj. Hdža se M* aJJ dajanje aaslom ^ ^^ n_Jin lt maja »nese« | v Ljubljani, Koroščeva 11, Moste. 11780-30 Beseda 1 Dm. davek 8 Dio. ea I Dia. Najmanjši 17 Din. Frizerko Motorno kolo v. . .. . sprejmem za tzpomaganje I Harley Davndson v brezhib- I »ecJ6 StevilO parcel soboto. Salon HEDA, nem stanju, s prikolico, pro-1 kompleksov, posestev goz-Strosejnaje-rjeva 4, nasproti I dam na Din 5.000. Naslov j trgovskiti in stano- Poljanske gimnazij«. J v v?eh poslovalnicah Jutra, j vanjskiih hiš ter vil ima 11773-Jl 117&1-10 I naprodaj gradbeni strokov Beseda 1 Dta, davek 8 Dara šifrs U4 dajan)« oasl«r» 9 Din. NajmanjSI tneeek 11 OUL Sobo s centralno kurjavo, oddam za pisarno. Poizve se Beethovnova ulica 2/1. 11650-23 Lepo sobo opremljeno, oddam za Din 110, okna na Mestni trg. Cankarjevo nabrežje 23/111, levo. 11787-33 Prazno sobo ali enosobno stanovanje iščeva. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Toč na zakonca*. 11776-33 Prijazen kabinet oddam v centru 16. maja ald 1. junija, irdinova 8/HJ, de« no. 11775-33 6. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta Kunaver Ludvik, Cesta 29. o-ktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj n sodni ceni tel j ze> nasvete brezplačno na razpolago. 69-2S Sobo lepo, soinčno. zračno, pro«t vhod, event. s klavirjem, oddam 36. maja. Start trg 24/1, desno. 11749-20 Sobo ni izobraženi posredovalec s posebnim vhodom, oddam. Beseda 1 Dio. davek 9 Din. za Šifro ali dajanj« naslova 9 Din. Najmanjši tnesek :7 Din. I Dvosob. stanovanje ] sončno v I. nadstr. s kopalnico oddam s 1. avgu-I stom t. 1. Pojasnila daje pisarna dr. Frlan, Miklo-[ šičeva c. št. 4, Ljubljana. 11592-21 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11747-33 Meblovano sobo prekrasno, soinčno, separaten vhod, oddam takoj le boljži osebi. Dretfikova ul. 35, Šiška. 11(395-33 ZLL_ Vsaka Do&eda 8 Din; davek 8 Dio, za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 30 Din. Dober prijatelj 37 dvignite pismo. 117B9-34 Ki-ki-rikiiii BOL7ŠEGA OD HROVAToveca FIRNE2a Veselje, zdravje, zadovoljnost in udobnost dosežete če Vam z imenom Havliček edini upravičen Havliček Fran, Izvrši predpisno elektro inštalacijo tudi v novo hišo ali za ventilator, motor, reklamo, oziroma razna tovrstna popravila. Pomnite: Elektro podjetje Havliček je samo eno in to edino HAVLIČEK FRAK, na Sv. Petra cesti 5, telefon samo 34-21. Rudniki! Rtanj je potreben nadzorni organ z absol-virano rudarsko šolo. — Ponudbe na adreso: Rudnik Rtanj Brače Miinch, Boljevac Timočki. Vsake beseda g Din; davek 8 Dir. ca lajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek =0 Din. Vezilja 20 let, Slovenka, bi želela poročiti Slovenca v državni službi. — Dela na svoj stroj. Ima nekaj gotovine. Pismene ponudbe pod 46000 na Publicdtas, Zagreb. 11701-25 Kako sem dosegla uspeli pri moškem Za 50°/0 sem se polepšala s pomočjo modernega čudeža Moja koža je bila napol mrtva — nagubana, tsve-nela in postarana, po duši pa sem še vedno bila mlada. Rada bi plesala, a nihče ni prišel po mene. Mladi moški iščejo mladost. Obrnila sem se ca nasvet na specialista-kozmetika. Povedal mi je. da moji koži primanjkuje biocel, dragocena sestavina, ki kožo ohrani svežo, čvrsto in mlado. Znanost je nedavno iznašla način, po katerem se biocel pridobiva iz globine kožnih celic mladih živali. Ta biocel ie kakor biocel ▼ Vaši koži. Zdaj fe zmešan s kremo Tokalon in sicer baš v pravem razmerju, da lahko redi in pomladi Vašo kožo. Jaz sem to kremo preizkusila z presenetljivimi rezultati. Poglejte slike št. 1M 2. in 3. Potem sem uporabljala nov lektrostatski puder s posebno učinkovitostjo, ki mu daje močno afiniteto (privlačnost) z Vašo kožo, kakor jo ima magnet z železom. Ta puder je neviden in nepremočljiv. Drži INSERIRAJ V,,JUTRU"! se na koži tudi v deževju, kopanju aE jfce-sanju v soparnih plesnih dvoranah zaradi velike afinitete z Vašo kožo. Izdeluje s« v prekrasnih novih niansah z Robot-strojem, ki je nezmotljiv Ta čudovita iznajdba Je bila prodana Tokalonu za ogromno vsoto. Zdaj se lahko dobi pod imenom pudra Tokalon. Evo, dogovora, ki ga Tokalon nudi vsaki ženi: že drevi boste osvojili moža svojih »anja, ali pa se Vam denar vrne. ur Beseda 1 Dio. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Dim. Hotelm SprkpiStou soetoi tapeJk js&ti takoj- fcucraaMtt Trenškoti. »eterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je naša dobra žena, mati, stara mati, tašča, gospa Marija Germovšek roj« Dular dne 10. maja 1937, ob 3. uri zjutraj v 73 letu starosti po mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za vedno zapustila. Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 12. maja 1937, ob pol 10. dopoldne na pokopališče k Sv. Marjeti. PONIKVE, 10. maja 1937. FLORMAN, soprog — ALOJZLI, EJIANUEL in RUDOLF, sinovi — in ostalo sorodstvo. nrmnro y~innnr-H-|D □ □ □ □ ij ,,JUTRU" □□□□□□□□lilo: ZASTOPNIKE 100 — 101 Hvala Bogu, zgodilo se je nekaj, česar je bilo komaj še upati! Zagrmela je oglušujoča salva iz pušk, ki je mahoma pognala Papuance v divji beg. Svin-Čenke so kakor ose zažvižgale profesorju preko glave. Začuli so se odmerjeni koraki, kakor da bi prihajalo krdelo vojakov, in res se je čez trenutek pokazal oddelek nizozemskega gubernijske-ga orožništva. Poveljnik je ustavil svoje ljudi, pristopil k profesorju in ga vprašal, kako je zašel semkaj. Ko mu je siromak vse razložil, je častnik povedal, da so s postaje videli »Pulexov« vzlet in padec ter takoj uganili, da nekaj ni v redu. Neutegoma so odkorakali proti kraju, kjer se je bil »Pulex« vrnil na zemljo. agilne, dobro vpeljane, z odgovarjajočim jamstvom, sprejmemo za Ljubljano, ter za dolnji in gornji del Dravske banovine. — Ponudbe z referencami na: Senčansld mlin na valjke HESZLER i DRUGOVI d. d,. SENTA (Bačka). = M O D Ali A= ODPRAVI PRHUAJ.EKCEME 3A'CI IH HPAHJ LASirtE TAkOJ USTAVI IZPADANJE LAS LASJE PORASTEJD TUDI HA PLftASTOM MESTU.- ; ; STAKLEHICA PO POVZETJU DIH 40.-POSTNIMA DIM 7.-. MODERNA I/OZMETI k A- S P U T ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo najdražjo, nepozabljeno hčerko, sestrico Angelco Novakovo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. V prvi vrsti rodbini Petovar, Ivanjkovci, za vso njihovo požrtvovalnost, za vence in vsem drugim, ki ste jo tako obilno okitili z majskim cvetjem, društvu gasilcev, Sokolu, pevcem in govornikom za v srce segajoče poslovilne besede. Nadalje rodbini Vuga na Grobelnem, sorodnikom in sploh vsem, ki ste jo v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Izrekamo še enkrat globoko zahvala Šmarje pri Jelšah, dne 10. maja 1937. Žalujoči: Starši, sestra, brat, Novak-o vi, sestra por. Kovačič. KSILOUTNI TLAK za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. Izvršuje ga »Material" LJUBLJANA, Tjnrševa c. 36 a Delna priznalna sodba. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Okrožno sodišče v Celju, pdd. n.a, je po s. o. s. Radeju Antonu, kot sodniku v pravni stvari tožeče stranke Jugoslovanske Stan-dard-Vacuum Oil Compagny d. d. Zagreb, Kumičičevega ulica 5, ki jo zastopa dr. Natko Katičič, advokat v Zagrebu, proti toženi stranki tt. Francu Čuku, tvornici olja in lakastih barv v Celju, Prešernova ulica 5, ki jo zastopa dr. Pintar, advokat v Celju, na podlagi pripoznane tožene stranke razsodilo: 1) Toženi stranki tt. Cuk Francu, tvornici olj in lakastih barv, Celje, se pod pretnjo izvršbe prepoveduje, prodajati olja, ki ne izvirajo od tožnice Jugoslovanske Standard-Vacuum Oil Company d. d., pod oznako Vacuum Mobiloil BB ali pod katerokoli od teh oznak; 2) Toženi stranki se pod pretnjo izvršbe prepoveduje, izročevati kupcem, ki zahtevajo olje Vacuum Mobiloil BB odnosno Vacuum ali Mobiloil ali drugo kombinacijo teh besed, kako drugo blago razen onega, ki ga stavlja v promet tožeča stranka; 3) Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na Din 1.481.— odmerjene pravdne stroške v 15 dneh pod izvršbo. Okrožno sodišče v Celju, odd. H., dne 21. decembra 1934. RADEJ, vodja pisarne. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil v 75. letu starosti naš skrbni, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod ANDREJ PETELIN POSESTNIK, GOSTILNIČAR ITD. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo 12. maja 1937 ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Kamniku št. 50, na farno pokopališče. KAMNIK PRI PRESERJU, 10. maja 1937. Salujoči s FRANČIŠKA, soproga; ANTON, MARIJA, JOSIPINA, AVGUST, STANKO, ALOJZIJ, FRANCKA, sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Rayijen< Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adoli EUbnikar. — Za Narodno tiskarno d, d. kot ttekarnazja Fran Jeran. — Za tnaesatn* del je odgonm Aloje Novak M t ItfuMjaitf,