P. b. b
kulturno - politično glasilo
Postni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt* 9020 klay« .ium
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV. / ŠTEVILKA 47
CELOVEC, DNE 24. NOVEMBRA 1966
CENA 2.- ŠILINGA
Im Dienste
der Vofkerversfandigung
AnlaClich der Erdffnung des slowenischea Hoch-scliulcrheimes ,Korotan” in Wien, an der auch Bundeskanzler Dr. Josef Klaus teilgenommen hat, hielt Dr. Valentin Inzko folgende Festansprache:
»Am Tage der Erdffnung des sloweni-schen S t ud en t en hei mes »Korotan« sei mir im Namen des Rates der Karntner Slowe-nen und im Namen des Eigentiimers, der El erm agor as-Br udersch a f t in Klagenfurt, die an der Feier durch ihren Direktor 'Msgr. Dr. Hornbpck vertreten ist, gestat-tet, ali das auszusprechen, was wir als Osterreiicher slowenischer Volkszugehorig-keit an diesem Tagc empfinden.
Moge im Ablauf der Geschicbte eines Volkes jeder Tag von Bedeutung sein, so siind es doch in erster Linie entseheidende Geschehenisse, die die Geschicbte der ein-zelnen Vdlker und Staaten pragen. Nicht anders ist es im Leben einer Volksgruppe, deren Geisteshaltung und Zielsetzung nicht umvesentlich von Ereignissen mitbestimmt ■vvird, wie si e z. B. die Erdffnung des slo-wenischen Studentenheimes »Korotan« dar-stellt.
Aus der westlichsten Spitze des balkan-slawischen Siedlungsstromes hervorgegan-gen, ist die Geschicbte des slowenischen Volkes mit der des einstigen dsterreichischen Vielvdlkerstaates im Dienste der Erhaltung eines europaischen Gleichgewichtes aufs engste verkniipft. Ununterbrochen mit dem Schicksal Osterreichs verbunden ist das der Karntner Slowenen. Die gdttliche Vor-sehung wallte es, daB der nach 1918 iibrig-gdbliebene und 1945 neuerstandene inner-europaisohe Kleinstaat nicht nur mit der Bezeichnung Osterreich an seine wesent-Kchen Funktionen erinnem solite, die er m der Vergangenheit zu erfullen hatte, sond er n auch auf Grund der Existenz slawischer Volksgruppen innerhalb seines Territoriums wieder dazu berufen sein solile, seine Aufgabe als Mitgestalter einer europaischen Fniedensordnung im Donau-raum aufzunehmen.
Bet der Erfullung dieser schicksalhaften Aufgaibe braucht Osterreich die Mitarbeit 5einer Volksgruppen: der Tschechen in kVien, der burgenlandischen Kroaten und Magyaren sowie der Karntner Slowenen, die nicht nur die Sprachen der im Donau-faum lebenden Vdlker sprechen und ver-stehen, sondern auch durch geistige und farniliare Bande mit ihrem Muttervolk in der Tschechoslowakei, in Ungarn und Ju-goslawien so innig verbunden sind, daB :Sie allein schon durch ihre Existenz eine Briicke des Vertrauens zu den Vdlkern und Staaten des Donauraumes zu bilden im-stande sind. An dieser hohen Sendung Osterreichs mitzuwirken, fallt es den Vdl-kern im Volke Osterreichs nicht schwer, sl;:ttten sie damit gegeniiber ihrem Mutter-staat Osterreich, der bemiiht ist, den Be-stand seiner Volksgruppen zu sichern, nur eine selbstverstandliche Dankesschuld ab.
Als Bevveis echt dsterreichischer Tole-ranz und Solidaritat entstand so im Her-2en Wiens, der Metropole Osterreichs, mit ''vohlwollender Unterstiitzung des Bundes-,rninisteriums fiir Unterricht, der Erzdid-2ese Wien und der Stadtgemeinde Wien tln Bauwerk, das zwar schlicht die Bezeich-nung »Korotan« tragen wird, dem Geiste, diese Raume beseden vvird und der Sendung entsprechend, die dieses Haus in Zukumft zu erfullen hat, vvird es jedoch im ^ahrsten Sinne des Wortes ein Europahaus ®ein. Ein Ort studentischer Pflichterful-^ung, ein Ort der Begegnung osterreichi-Scher Hochsehuler verschiedener Volkszu-gdiorigkeit, eine Schule demokratischer Oesinnung, eine Statte offener Diskussion,
(Fortsetzung auf Seite 5)
Ob otvoritvi visokošolskega doma na Dunaju
V zadnji številki našega glasila smo že poročali o slovesnosti, ki je bila 15. novembra 1966 ob priliki otvoritve slovenskega visokošolskega doma na Dunaju. V tej zvezi so poslale sledeče osebnosti preč. g. Tomažiču, iniciatorju in graditelju doma »Korotan«, pismene čestitke: kardinal dr. Franz Kdnig, prosvetni minister dr. Theodor Piffl-Perčevič, podžupan mesta Dunaj Felix Slavik, dunajski podžupan in dolgoletni avstrijski prosvetni minister dr. Heinrich Drimmel, poslevodeči mestni svetnik in referent za gradbene zadeve Kurt Heller, msgr. dr. Lojze Škerl, škofov vikar za tržaške Slovence, iz Rima pa msgr. dr. Maksimilijan Jezernik.
Državni poslanec dr. Max Neugebauer, poslevodeči predsednik dunajskega mestnega šolskega sveta pa je čestital s sledečimi besedami: »Zelo sem vesel tega, da ste mogli otvoriti visokošolski dom koroških Slovencev na Dunaju. Vse možnosti, ki jih nudi država kaki manjšini, pomenijo zbolj-
Pater Ivan Tomažič, velik prijatelj in dobrotnik koroških Slovencev.
sanje odnosov do dežele, v kateri je jezik manjšine jezik večine. Naš čas je čas graditve mostov in ker navdaja tudi mene duh sodelovanja, se veselim vašega uspeha ...«
V	radiogramu »Slovenskih akademikov v Ameriki« (SAVA) pa je rečeno: »Spoštovani pater Tomažič! Iskrene čestitke ob otvoritvi doma »Korotan« Vam izrekamo člani društva »SAVA« iz Amerike in Kanade. V posebnem pismu Vam pošiljamo tudi majhen dar v znesku 635 dolarjev v sklad za Vaš dom. S slovenskim pozdravom Tone Arko.«
Velika pridobifev koroških Slovencev
V	tednu otvoritve visokošolskega doma »Korotan« je gostoval na Dunaju tudi akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. S pevskim zborom je prišel rektor ljubljanske univerze prof. inž. Albert Struna, predsednik univerzitetnega sveta inž. Marko Bulc, tajnik univerze Edo Grgič in predsednik univerzitetnega odbora zveze študentov Ivo Marenk.
Rektor ljubljanske univerze je bil sprejet na prijateljski razgovor pri rektorju dunajske univerze in pri rektorju tehnične visoke šole. Čeprav je bil ljubljanski pevski zbor gost udruženja »Avstrijskih visokošol-cev« (Osterreichische Hochschiilerschaft), je imel najprej koncert z reduciranim programom v dvorani visokošolskega doma »Korotan« oib navzočnosti rektorja univerze in ostalih gostov. Študentom je rektor univerze spregovoril vzpodbudne besede, ipolne občudovanja za novo pridobitev koroških Slovencev.
Zvečer istega dne, 18. novembra, je imel pevski zbor »Tone Tomšič« glavni koncert v slavnostni dvorani dunajske univerze, potem ko je rektor dunajske univerze izrekel gostom prisrčno dobrodošlico. Koncert je bil velik uspeh in izbrano ter številno občinstvo je s pozornostjo in navdušenjem spremljalo vsako pesem.
Po koncertu je »Osterreichische Hoch-schulerschaft« povabila člane pevskega zbora iz Ljubljane na večerjo. Drugi dan so imeli predstavniki dunajskih in ljubljanskih študentov razgovore za nadaljnje medsebojne kulturne stike. Potem so si ogledali gostje iz Ljubljane Dunaj in končali svoj program z družabnim večerom z našimi študenti na Dunaju ter s predstavniki udruženja »Osterreichische Hochschuler-schaft«. Že isti večer je avstrijska televizija predstavila akademski pevski zbor, ki je zapel Prešernovo »Žive naj vsi narodi«.
Blagoslovitev kapele in doma
V ponedeljek, dne 21. novembra 1966, je obiskal visokošolski dom na Dunaju škof krške škofije, prevzvišeni g. nadpa-stir dr. Josef Kostner. Ob tej priliki so se zbrali naši visokošolci v hišni kapeli, ki jo je celovški škof blagoslovil. Za uvod so zapeli študentje Marijino pesem, nato je sledila blagoslovitev kapele s tabernakljem ter hiše. Prevzvišeni g. nadpastir je nagovoril ob tej slovesnosti navzoče v slovenskem in nemškem jeziku, nato pa so sledile pete litanije ob asistenci g. kanonika Aleša Zechnerja ter rektorja visokošolskega doma, patra Ivana Tomažiča.
Nadvse svečan je bil trenutek, ko je pri-
„Korotan” — dom za Korošce v srcu Dunaja.
nesel pater Tomažič v kapelo Najsvetejše ter prižgal večno luč.
Blagoslovitve »Eiorotana« se je udeležil tudi predsednik Mohorjeve družbe, g. dekan Filip Millonig. S srečanjem v domačem krogu so zaključili to lepo slovesnost. V tej zvezi naj omenimo, da je daroval škof dr. Kostner ob tej priliki za kritje stroškov doma znaten prispevek.
Koroška - evropska posebnost
»Obstoj narodnih manjšin je za Avstrijo obogatitev in jamstvo za učinkovitost njenega izžarevanja... Zato velja vztrajno gojiti in razvijati misel o skupnosti in sodelovanju med narodi. Avstrija mora v tem pogledu storiti tako rekoč več kot zmore. Država, ki ni več, kot je, je manj, kot je.« Te besede je spregovoril avstrijski kancler dr. Josef Klaus dne 15. novembra 1966, ko je uradno odprl visokošolski dom »Korotan« na Dunaju. Kancler Klaus je dejal:
'»Najprej bi vam rad izrazil prijateljske in odkritosrčne čestitke. Čestitati moram graditeljem tega doma, še bolj pa čestitam, onim, ki stanujejo danes in bodočim rodovom, ki bodo stanovali tu. Študentovski dom je nekaj, kar ne oblikuje le skupnosti, temveč krepi tudi posameznika v njej. Zato bi tudi želel, 'da bi duh te hiše prežel duha skupnosti drug za drugega in drug k drugemu.
Toda rad bi vam izrekel čestitke tudi še v trojni funkciji. Najprej kot nekdanji študent dunajske univerze. Pred 37 leti sem tukaj, tako kot danes vi mladi in polni upov, začenjate akademsko pot, prispel iz zgornje Ziljske doline na Dunaj, in sem, lahko bi rekel, napravil med študentovskimi domovi na Dunaju življenjsko pot. V Sensengasse, kjer nas je stanovalo 29 študentov v ogromni dvorani bivše vojaške bolnice, kjer so bila okna 3 metre zgoraj, sem začel, nato sem se preselil v Porzellan-gasse v IX. okraju, dalje sem šel stanovat v I. okraj v Habsburgergasse — nima nič opraviti s Habsburžani — končno pa sem šel v Pfeilgasse — tudi nima nič z eno ali tremi puščicami opraviti — temveč je bil to takrat najmodernejši študentovski dom, kot je danes vaš, najudobnejši in najprijetnejši, kar se vobče more nuditi kakemu študentu na Dunaju. Iz tega lahko razberete, da sem iz srca rad zraven, če na Dunaju za študente — v glavnem koroške študente, otvarjajo študentovski dom.
Hkrati bi vam rad povedal kot Koro-
šec in tudi menim, da imamo mi Korošci v vsej Avstriji, in še posebej tukaj v glav-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Poseben bleslk je dajala otvoritvi ,Korotana” prisotnost kanclerja Klausa.
Politični teden
POLITIČNI POGOVORI MED
PODGORNIM IN AVSTRIJSKIMI
DRŽAVNIKI
Ob državnem obisku sovjetskega predsednika Nikolaja Podgornega so bili v torek, 15. novembra, na Dunaju važni politični pogovori med obema soudeležencema, bi so potekali v stvarnem in prijateljskem ozračju.
V	ospredju je bilo vprašanje Evropske gospodarske skupnosti (EWG = EGS). Zvezni predsednik Jonas je te politične pogovore označil kot »najvažnejše med Avstrijo in Sovjetsko zvezo po podpisu državne pogodbe (1955)«.
Zvezni kancler dr. Klaus je v okviru svo-jiih več kot enournih izvajanjih potrdil avstrijsko zunanjo politiko, hkrati pa je dejal, da je Avstrija prisiljena skleniti posebne vrste pogodbo z Evropsko gospodarsko skupnostjo, da bi na ta način lahko zavarovala svoj izvoz in svoje gospodarstvo.
Govor dr. Klausa
Dr. Klaus je poudaril, da Avstrija natančno upošteva nevtralnost. Orisal je dalje avstrijsko delovanje na mednarodni ravni, avstrijsko prizadevanje za ohranitev miru v svetu in do njenih sosedov. Kancler je obširno govoril o zaslugah Sovjetske zveze za neodvisno Avstrijo in je v zvezi s tem poudaril, da je Avstrija zmerom pripravljena upoštevati upravičene mednarodne interese Sovjetske zveze kot velesile, prav. tako kot je tudi Sovjetska zveza .zmerom priznavala življenjske interese Avstrije. Prizadevanje za ohranitev in okrepitev prijateljskih in trajnih odnosov s Sovjetsko zvezo zavzema v seznamu prednostnih zunanjepolitičnih vprašanj Avstrije najvidnejše mesto, je med drugim dejal zvezni kancler.
Z ozirom na vprašanje avstrijskega približevanja Evropski gospodarski skupnosti je zvezni kancler ugotovil, da pomeni avstrijski poskus povezave z Evropsko gospodarsko skupnostjo izjemen primer, ki ga ni mogoče uveljaviti pri nobeni drugi državi, pri čemer bi ostala nezavisnost in nevtralnost Avstrije zagotovljena. Avstrija ne bo v Bruslju ničesar podpisala, kar ne bi bilo v soglasju s tema dvema načeloma. Sicer pa bo moral zadnjo besedo o pogodbi izreči tako šele avstrijski državni zbor.
Že avstrijski obrambni minister dr. Georg Prader se je vrnil % nedavnega obiska V Sovjetski zvezi š prepričanjem, da želi le-ta v svoji evropski politiki okrepiti vlogo nevtralnih držav. To pa bi lahko sklepali tudi po govoru Podgornega, ki ga je imel takoj za zveznim kanclerjem dr. Klausom.
Nikolaj Podgorni je govoril predvsem o širokih možnostih, ki jih daje Avstriji status (pravni položaj) nevtralne države. Podgorni je na primer med drugim še posebej poudaril, da pomeni avstrijska nevtralna politika zanesljivo in zdravo podlago za nadaljnjo krepitev njenega mednarodnega ugleda kot nevtralne suverene (neodvisne) države in da bo Avstrija ob takšni politiki zmerom deležna podpore Sovjetske zveze. Nikolaj Podgorni je še poudaril, da Sovjetska zveza trdno vztraja pri politiki koeksistence (ustvarjalno sodelovanje dveh držav z različnim družbenim redom).
Stališče sovjetskega državnega predsednika
V	nadaljevanju svojega govora je sovjetski državni predsednik prešel na vprašanje pristopa Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti.
Podgorni je v glavnem ponovil že znane pomisleke Moskve proti pridružitvi Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti, čeprav mnogo bolji podrobno in stvarno kot doslej, hkrati pa je pokazal mnogo razumevanja do gospodarskega položaja Avstrije. Dr. Klaus je v začetku pogovorov sicer poudaril, da prihaja za Avstrijo v poštev samo takšna pogodba z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki ne bi ogrožala tistih avstrijskih dolžnosti, ki izvirajo iz delovne pogodbe in statuta nevtralne države, vendar pa je Podgorni vztrajal pri stališču, da bi bil pristop Avstrije k trgu šestorice v nasprotju z avstrijsko neodvisnostjo, mirovno pogodbo in obveznostmi Avstrije kot nevtralne držve, posebno še, ker bi se Avstrija v tem primeru kmalu znašla v rokah zahodnonemških monopolov. Pri utemeljevanju tega svojega stališča se je Podgorni skliceval predvsem na četrto točko mirovne pogodbe, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli politično ali gospodarsko združeva-
nje med Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. Pač pa je Podgorni nakazal možnost reševanja carinskih problemov med Avstrijo in evropskim skupnim trgom s pomočjo navadnih trgovinskih pogodb.
V	nadaljevanju svojega govora je Podgorni še posebno pohvalil nevtralnost Avstrije, predvsem znotraj Organizacije združenih narodov.
Potem je predsednik Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni predložil svoje stališče do evropske varnosti. Iz njegovih izvajanj je bilo razbrati, da je varnost Evrope v očeh Sovjetske zveze identična (istovetna) z nemškim vprašanjem.
Varnost pa bi bila zagotovljena le s priznanjem resničnosti. In ta resničnost je v obstoju dveh nemških držav. Nohena od obeh držav ni edino pravna naslednica nemškega Reicha.
Podgorni je nato naglasil, da mir dn varnost v Evropi zahtevata, da bi se ne smelo dovoliti, če bi kdo hotel spreminjati dosedanje meje v Evropi.
Končno je predsednik Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Podgorni v svojem govoru prešel na probleme svetovne politike ter je ponovil že znane sovjetske zahteve, da bi morale Združene države Amerike ustaviti bombne napade na Severni Vietnam in odpoklicati svoje vojaške sile iz Južnega Vietnama. Šele tedaj bi bilo tudi možno doseči napredek svetovne razorožitve. Pri teh prizadevanjih za svetovni mir, pa bi mogle doprinesti svoj dragoceni delež tudi nevtralne države, je menil Podgorni.
Razvoju avstrijsko-sovjetskih odnosov pripisujeta obe strani velik pomen. Tako so s sovjetske strani izrazili željo po povečanju in razširitvi trgovinskega prometa med obema deželama in so predlagali Avstriji kupovati več sovjetskega blaga.
PODGORNI NA ŠTAJERSKEM
IN KOROŠKEM
Predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni in ostali člani, sovjetskega zastopstva so v spremstvu avstrijskega kanclerja dr. Klausa in prometnega ministra dr. Weissa obiskali štajersko in Koroško. Na štajerskem so se najprej ustavili v Kapfenbergu in sl ogledali tovarno Bohler & Koh.
Podjetje tudi že dalj časa vzdržuje tesne poslovne stike s Sovjetsko zvezo.
Iz Kapfenberga so se sovjetski gostje odpeljali s posebnim vlakom v Celovec. Na kolodvoru jih je pozdravil koroški deželni glavar Hans Sima s člani koroške deželne vlade, nato pa jim je priredil v prostorih deželne vlade krajši sprejem. Iz Celovca je Podgorni s spremstvom in v družbi kanclerja dr. Klausa nadaljeval pot proti Bad-gasteinu, kjer so prenočili.
V	Avstriji je vzbudil veliko pozornost govor Podgornega v Linzu, v katerem je govoril o plinovodu iz Sibirije v Italijo. Veliko presenečenje je vzbudila njegova izjava, da o gradnji tega plinovoda, o katerem so doslej v pristojnih krogih govorili predvsem kot o eni izmed možnosti, ni več nobenega dvoma. Podgorni je namreč dejal, da bodo progo plinovoda spremenili, tako da bo potekala tudi po avstrijskem ozemlju. Omenil je tudi možnost, da hi jo podaljšali do Francije. Iz izjave Podgornega je moč razumeti, da bo gradnja plinovoda prinesla Avstriji poleg mož-
nosti: oskrbe s sovjetskim plinom tudi druge gospodarske koristi.
PODGORNI ZOPET V MOSKVI
Podgorni, ki je v nedeljo zaključil svoj obisk v Salzburgu, se je v ponedeljek dopoldne odpeljal z letalom nazaj v Moskvo. Ob koncu obiska so na Dunaju izdali skupno uradno sporočilo, v katerem so našteti problemi, s katerimi so se v teku osemdnevnega uradnega obiska podrobno ba-vili. (Ta vprašanja, so opisana zgoraj.)
PO VOLITVAH V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIKE
Po podatkih o volitvah polovice novih članov ameriškega kongresa, ki so jih objavili, je demokratska stranka dobila v predstavniškem domu 248, republikanska pa 290 mest.
V 35 državah, kjer volijo nove guvernerje, so demokrati zmagali v 11, republikanci pa v 22 okrožjih.
Demokrati so obdržali večino v kongresu, toda volitve so v celoti potrdile vzpon republikancev od poraza leta 1964 do danes. V vseh analizah v Združenih državah Amerike govorijo o takšni zmagi republikancev, ki presega celo najbolj optimistična pričakovanja. Republikanci so dobili novih 46 mandatov v predstavniškem domu in 3 v senatu. Demokrati so v predstavniškem domu sicer obdržali večino, vendar je njihov vpliv sedaj močno oslabljen. Prvič po daljšem času je zdaj ponovno možnost, da v raznih položajih ustanovijo koalicijo republikancev in konservativnih demokratov. To je zdaj nov dejavnik, s katerim bo, po vseh znamenjih sodeč, treba računati.
Velike neprijetnosti so prinesle demokratom volitve za guvernerje. Republikanci so zmagali v petih naj večjih ameriških državah, in sicer v New Yorku, Pensilvaniji, Massachusettsu, Michiganu dn Ohiu. Toda republikancem je pripadla zdaj tudi naj večja ameriška država Kalifornija, kjer je bivši filmski igralec Ronald Reagan, predstavnik Goldwaterjeve desne usmeritve v republikanski stranki, doživel pravcato zmagoslavje nad kandidatom Georgom Brownom, ki je skušal obdržati guvernerski položaj.
Takšen izid glasovanja v naj večjih državah odpira Amerikancem hkrati tudi velike možnosti za predsedniške volitve leta 1968. Analitiki domačih političnih razmer ugotavljajo, da se je na zadnjih volitvah v velikih ameriških državah uveljavila nova ekipa republikanskih kandidatov m predsedniške volitve. To ekipo sestavljajo sedaj guvernerji Kalifornije, Michigana in Illinoisa, in sicer Ronald Reagan, George Roney, Charles Percy in senator iz Orego-nana Marc Heyfild. Ugotavljajo, da je tudi republikanski voditelj Richard Nixon močno pridobil veljavo. Znamenje resnega vzpona republikanskih kandidatov se je pokazalo zlasti v velikih mestih, kot so New York, Boston, Detroit in druga. Močno se je okrepil republikanski položaj tudi med črnskim prebivalstvom in med ameriškimi Židi, ki so sicer tradicionalen rezervoar glasov demokratske stranke.
Zmaga Rockefellerja v državi New York, ki je že tretjič ostal na položaju guvernerja, je prav tako eden najpomembnejših dogodkov. Skrajni napori, da bi v New Yorku, tej trdnjavi demokratov, prekinili osemletno vladavino republikanca Rockefellerja in privedli na krmilo države O’ Gonnorja, ne le da niso uspeli, ampak so doživeli pravi poraz.
SLOVENCI
do m a in p o S in tu
Proslava 1400-letnice prihoda in naselitve Slovencev
Arheološko društvo Slovenije je imelo v ponedeljek, 7. novembra, letno skupščino v Narodnem muzeju v Ljubljani. Med drugim je bil na sporedu pogovor o precej obširnih pripravah za proslavo 1400-letnice prihoda in naselitve Slovencev v sedanji domovini.
Langobardski zgodovinar Pavel Diakon (živel je od približno 720 do približno 799) je namreč v svoji latinski Zgodovini (Historia Langobardorum) ohranil dragocen podatek, da so Langobardi, ko so se odselili v Italijo, prepustili ozemlje današnje Slovenije Obrom in Slovanom. Sporočen je celo dan tega dogodka — selitev se je začela na velikonočni ponedeljek, 2. aprila, leta 56S. Zato predvideva Arheološko društvo Slovenije za leto 1968 obsežen znanstveni in kulturni program ob 1400-letnici zares zgodovinskega dogodka. Znanstveni del proslav je obsegal predvsem simpozij, (znanstveno posvetovanje), ki bo poskusil osvetliti dogodke v dobi prihoda in naselitve Slovencev.
Prof. Janez Vodopivec pri slovesnostih V Solunu
Zadnji teden v oktobru so bile v Solunu (Grčija) velike slovesnosti v zvezi s tisočsloletnico misijonskega dela svetih bratov Cirila in Metoda med Slovani.
Proslave je pripravil solunski metropolit, ki je povabil vse pravoslavne Cerkve. Višek slovesnosti je bil zaključek s procesijo v čast solunskemu zavetniku sv. Demetriju, ki je trajala tri ure. Na čast svetih bratov Cirila in Metoda so naštudirali poseben oratorij, na solunski visoki šoli pa so pre-davali o sv. Cirilu in Metodu.
Grški kralj Konstantin je bil trikrat na svečanostih, v Solunu pa je odkril spominsko ploščo za tisočstoletnico.
Pri slovesnostih je bila uradno zastopana tudi Sveta stolica s tremi opazovalci: p. Peter Duprey, podtajnik Tajništva za zedinjenje vseh kristjanov, naš slovenski rojak prof. dr. Janez Vodopivec, svetovalec Tajništva in pa p. Jožef Grili. Sv. oče je poslal posebno pozdravno pismo, kar je nov korak k zbližanju med grško pravoslavno in katoliško Cerkvijo.
Predstavniki slovanskih Cerkva so kaj hitro odkrili Slovenca prof. dr. Janeza Vodopivca ter ga pozdravih s posebnim veseljem ter razumljivim zadovoljstvom. Naš slovenski rojak se je kmalu spoprijateljil s pravoslavnimi brati, katerim vsem je pri srcu edinost Kristusove Cerkve.
Rimski hotelir Levstik ujel tatu avtomobilov	n
V Rimu je lastnik hotela „Bled, Via S. Croce in Gerusaleme 40”, Slovenec Vinko Levstik.
Pretekli mesec pa se je naš rojak proslavil, kajti osebno je zasačil tatu, ki je kradel avtomobile na notranjem dvorišču hotela. Seveda je do tedaj trpel ugled in sloves slovenskega gostišča. Kaj storiti? Mož je bil iznajdljiv. Vztrajno je noč za nočjo opazoval, skrit ob okenski zavesi, da bi tako zasledil neznanega dolgoprsteža. Njegov trud je bil kmalu poplačan. V noči od 18. no 19. oktober pa je zasačil tatu, ki je hotel ukrasti enega izmed avtomobilov, ki so bili na dvorišču.
O tem dogodku je pisal tudi časopis „11 Tempo” zraven pa dodaja, da živi Vinko Levstik že 20 let v Italiji, in da se mu še doslej ni posrečilo dobiti italijanskega državljanstva, čeravno je zanj večkrat zaprosil. Oblasti so mu samo obljubovale, a storile ničesar. Sedaj pa bo le šlo, pripominja „11 Tempo”, saj je uspešno pomagal italijanski policiji, da ji je prišel v roke prevejani zlikovec.
Slovenska nova maša v Rimu
Nedavno je v Rimu zapel novo mašo Aleksander Rajšp. (O tem dogodku je na kratko omenil že g. Karl Rojšek v svojem potopisu „Na grobovih sv. Petra in Pavla v Rimu, ki ga prinaša naš list v nadaljevanjih.)
Novomašnik Aleksander Rajšp je prvi Slovenec, ki je po vojni prišel iz domovine in v Rimu končal svoj študij. Svojo prvo službo božjo je imel v cerkvi generalne hiše frančiškanskega reda. K njegovemu slavju so prišli poleg očeta, matere in številnih sorodnikov tudi mnogi verniki iz lavatinske škofije pod vodstvom mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika. Ob tej priložnosti je imel škof tudi govor, v katerem je omenil pomen Germanika in Gregorijane, kjer je novo-mašnik študiral. Iz teh zavodov so izšli številni ugledni duhovniki, škofje in kardinali. Tu so študirali Slovenci: brata Ušeničnika, dr. Opeka, dr. Lukman, sedanji škof dr. Držečnik.
Naslednji dan je bila vsa slovenska romarska skupina s škofom in novomašnikom, katerim so se pridružili tudi rimski Slovenci, na uradnem sprejemu pri sv. očetu, ki je slovensko skupino posebej pozdravil.
Med sovjetskimi visokimi gosti, na čelu predsednik Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni (v sredini slike) in zastopniki avstrijske vlade z zveznim kanclerjem dr. Klausom (spredaj na levi) so bili v torek, 15. novembra, v uradu zveznega kanclerja v prisotnosti zveznega predsednika F. Jonasa (spredaj na desni) glavni politični pogovori.
Bleščeči koncert Slovenske filharmonije
V ponedeljek, 7. novembra, je nastopila v Domu glasbe v Celovcu Slovenska filharmonija. To je bilo hkrati gostovanje v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Z gojitvijo takih tesnih stikov obeh dežel se tako krepijo prijateljski sosedski odnosi: vse pohvale vredno in prav gotovo tudi plodno delo, ki služi medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju.
Bil je to v zadnjem času že tretji vrhunski glasbeni ansambel iz sosednje Slovenije. Pred dobrim mesecem je koncertiral Orkester radiotelevizije Ljubljana, 6. novembra smo imeli koroški Slovenci v svoji sredi odlični mešani akademski pevski zbor »Tone Tomšič« in pred 12 dnevi elitni simfo-nični ansambel. In prav s tem koncertom je orkester Slovenske filharmonije potrdil velik sloves in s tem pokazal ljubiteljem simfonične glasbe, da imamo Slovenci zares razvito glasbeno kulturo, s katero se lahko upravičeno ponašamo v svetu.
Kot prvo smo slišali »Partito za veliki orkester«, delo slovenskega komponista, dirigenta Slovenske filharmonije Boga Leskovica. Čeprav je Leskovic glasbenik sedanjosti, ga kljub temu lahko prištevamo po njegovem zrelem, samo njemu svojstvenem muzikalnem stilu v krog zmerne moderne. »Partko za veliki orkester« je zložil leta 1943. Stvaritev poseže v čas plesnih
Pravočasno bodi izbrano, kar bo za Božič darovano!
KOROŠCI — kupujfe vedno le v domačih irgovinah I
oblik stare inštrumentalne suite: menuet, courante, bourree in gigue, ter ji daje v melodičnem in harmoničnem oziru čisto novo lice z barvnim sijajem velikega romantičnega orkestra.
Kot vidimo je Leskovčevo delo v vsej svoji zamisli tesno povezano s starimi navadami baročne dobe, pomešano s sodobno instrumentalno glasbo. Izborno izdelana nasprotja med solistično vgrajenimi pihali (oboe) in trobili, potem pihal in dolgimi stavki godal (čeli), globoko občutena melodična harmonija ali originalna kmečka muzika s kontrabasi pa prav tja gor do svečano stopnjevanega plesa gigue, ki konča v mogočnem fugatu, dajejo Leskovškov! »Partiti...« izredno živahnost. In prav zavoljo tega je njegčva stvaritev kot nalašč dostopna in razumljiva najširšemu krogu današnjega koncertnega glasbenega občinstva.
Izvedba je lahko prepričala, da je njegova kompozicija v resnici eden izmed najboljših, izpovedno najmočnejših avtorjevih dosežkov. Orkester je igral njegovo delo občuteno in z bogato frazeologijo v vseh stavkih, zlasti še plemenito melodijo arije.
Sledil je »Koncert za oboo in orkester v C-duru« Josefa Haydna s solistom Dragom Golobom.
Instrumentalni koncerti Mozarta im Beethovna so deloma zasenčili koncertantne kompozicije Josefa Haydna. Vzrok je iskati v dejstvu, da so Haydna v koncertih veliko halj na primer v simfonijah vezale dolžnosti njegove službe, saj se je moral ozirati ®a tehnično dozorelost solistov, za katere je komponiral in s katerimi je takoj izvajal nova dela. Seveda so njegovi koncerti vredni pozornosti; tako v mejnih allegrih in rondojih, kjer so teme polne haydnov-she energije, optimizma in igrivosti, kot v počasnih kantabilnih stavkih.
Tak je tudi »Koncert za oboo in orke-ster v C-duru« ne glede na to, da vprašanje njegovega avtorstva še ni popolnoma rešeno. Vsekakor zasluži odlično mesto v osnovnem repertoarju vsakega oboista-koncertanta, saj lahko v solističnem partu zasledujemo razvoj stila, ki se odmika od baročne ornamentike in se kaže v enostavnih melodičnih obrisih in v simetrični razvrstitvi glasbenih misli.
_ Haydnova stvaritev je bila brez dvoma višek koncerta, predvsem po zaslugi solista-°boista Draga Go 1 o b a, ki je briljiral na svojem instrumentu. Drago Golob je z nepogrešljivo tehniko in s prekipevajočim temperamentom nizal pasaže za pasažo in s tem dokazal, da ni le tehnično podkovati, temveč tudi umetnik naj finejših čustev, ki jih doživlja na svoji oboi. Njegova tehnična zmogljivost, dihalna tehnika, zraven pa popolno obvladanje tonskega obsega nveih 'in pol oktav, je bilo mojstrsko. Da
pa je prišel umetnik še bolj do veljave, se ima le-ta zahvaliti svojemu dirigentu, ki je orkester pri izvajanem delu številčno zmanjšal in tako postavil v ospredje komponista im solista.
Po odmoru je sledila »Simfonija v d-mo-lu«. Cesarja Francka. Edina simfonija velikega franoosko-be 1 gijskega skladatelja je danes eno največ igranih del te vrste. Kaj opravičuje popularnost te skladbe, ki jo je ustvaril 'skladatelj, ki pravzaprav ni bil 'prvenstveno simfonik, marveč se je gibal in udejstvoval v svetu, ki je od koncertnega življenja dokaj vstran?
C e s ar-A u g u st e Franck je bil rojen 10. decembra 1822 (f 1890) v belgijskem mestu Liege v stari in spoštovani družini. Mladi Cesar je obiskoval glasbene šole, kasneje pa konservatorij, kjer je kmalu dosegel nagrade. Zgodaj je že nastopal kot pianist. Leta 1833 je šel v Pariz v šolo k takrat najznamenitejšemu kontrapun.ktiku Reichi, Čehu p6 rodu, ki je Cesarju dal osnovo kompozicijskega znanja. Od tega študija je obdržal tudi mnoge značilne tehnične prijeme, tako da lahko rečemo, da je bil Reicha Frančkov prvi in odločujoči učitelj.
Prvo večje delo je ustvaril šele v petdesetih letih življenja (Redemption, 1872), najpomembnejše skladbe pa celo v šestem deceniju. V vrsto kasnih Franckovih del sodi tudi »Simfonija v d-molu«. Ustvarjal jo je dve leti (1886—1888). Za zglede si je vzel Beethovnovo 9. simfonijo, vsaj glede razmerja med posameznimi stavki. V ostalem je stal trdno na lastnih nogah nekega svojstvenega etičnega in estetskega principa. Zanj je morala biti vsaka večja skladba enota, ki ima svoje stavke povezane s posebnimi veznimi motivi. Tako mora biti motivika simfonije v zadnjem stavku v bistvu ponovitev iz prejšnjih. Ta cikličnost mnogo pripomore k enovitosti celotne gradnje, seveda pa izzove tudi nekaj enoličnosti, ki so se je klasiki vestno izogibali. Simfonija v d-molu je grajena dosledno po tem načelu.
Smiselno je struktura vsega dela povsem jasna in logična. Nikjer ni motivov, ki ne bi bili že v začetku trdno postavljeni, fantazija je usmerjena in prilagojena gradnji. V formalnem oziru je simfonija kar se da
POGOVOR OB 85. ROJSTNEM DNEVU:
Ko je pred kratkim slavil Pablo Picasso 85. rojstni dan, ga je obiskala na njegovem domu novinarka Liz Hiller. Prinašamo nekaj odlomkov iz njenega intervjuja.
Pablo Picasso, o katerem govori danes ves svet, ob svojem rojstvu leta 1881 v španski Malagi mi dal glasu od sebe. Vsi so mislili, da je otrok mrtev.
»Toda brat mojega očeta — zdravnik Salvador Ruiz — je kadil debelo cigaro in me je pihnil dim v lice. Grdo sem se na-kremžil in pričel nato glasno vekati.«
Tako pripoveduje Picasso zgodbo svojega rojstva na svojem domu Notre-Dame de Vie v Mouginsu, odkoder je čudovit razgled ma canneški zaliv in Sredozemsko morje.
Provansalsko hišo iz 18. stoletja z velikim parkom, prej last milijonarja pivovar-narja Guinnessa, je pred leti kupil Picasso. Ker ljubi velike prostore, je dal v zgradbi odstraniti več sten. V tem domu živi danes Picasso s svojo štirideset let mlajšo ženo Jacquelino, s katero se je poročil 1961. leta.
V	preddverju stoje iz njegove modre, rožnate in zelene dobe kipi in slike, ki predstavljajo večmilijonsko vrednost.
Na koncu kamina leže kavbojski klobuk, dar filmskega igralca Garyja Cooperja, andaluzijski slamnik, ki ga je tu pozabil Yul Brynner, pa tirolski klobuk. Le-tega si je Picasso posadil na glavo, se ogledal v zrcalu in vprašal: »Ali misem čudovit?«
V	sosednjem prostoru stoje in leže prav tako naplavine njegovega življenja. Na zofo ni mogoče sesti, tam leže slike druga na drugi im povsod je dosti prahu. Picasso mirna snažilke.
»Prah mi daje videz imenitnosti,« meni Picasso. Toda pozna vse in se takoj znajde sredi tega urejenega nereda.
»Usedite se tamle,« pravi obiskovalki in 'pokaže na gugalni stol. če nato vidi, kako ji je popustila zanka na nogavici, se prisrčno nasmeje. »Stol je darilo moje ma-
jasna in nedvoumna. V tej preprostosti pa je eden glavnih vzrokov njene priljubljenosti. Ker je vsako umetničenje pregnano, postane formalno kristalno jasna in vsakomur dostopna.
Toda priljubljenost Franckove simfonije ne sloni le na njeni preprosti gradnji, kar še danes pritegne vsakega poslušalca, je njena vsebina. Tu najdemo odsev svojih lastnih čustev, kajti vsebina je sicer preprosta, naivna, a vendarle vzvišena, polna idejnosti in povsem nemotena od vsakdanjosti. Čutiti je, da je zrasla na skritih, nikomur dostopnih tleh bogate, plemenite in čiste notranjosti, ki jo je avtor skrbno varoval pred zunanjimi vplivi. Ker večina resnih ljudi živi podobno življenje in varuje svoja najgloblja čustva v sebi ter jih ne postavlja javno na ogled, vzbudi Franckova glasba v njih enak odmev. To se bo zmerom dogajalo, čeravno bo glasbena teorija po pravici trdila, da je prav ta simfonija zaradi ritmične revnosti nekoliko monotona, brezbarvna ter zaradi svoje skoraj pedantne oblikovne enakomernosti enolična (štirikratni odstavki se brez motnje nizajo venomer drug za drugim).
V tej simfoniji sta dirigent in njegov orkester ponovno pokazala sijajno stopnjevanje svojega znanja. Da bi se dirigent še bolj vživel v Franckovo stvaritev, je vodil orkester na pamet. Orkester je odgovarjal na vse njegovo sugestivno vodenje od naj-intimmejšega pianissima pa do bučnega for-tissima s tako natančnostjo in notranjim doživetjem, da je občinstvo, ko so utihnili zadnji akordi simfonije, kot prikovano obsedelo na svojih sedežih in dalo duška nad krasno uspelim glasbenim večerom z gromovitim ploskanjem, tako da je moral orkester dodati še Borodinove Polovske plese in še nekaj stavkov iz Tajčevičevih Balkanskih plesov v Leskovičevi inštrumen-taciji.
Koncert Slovenske filharmonije, za katerega je vladalo med koroškim občinstvom izredno zanimanje, je tokrat napolnilo dvorano, kar je ponoven dokaz, da kvaliteta nekega glasbenega ansambla vselej polni avditorije.	B. L.
tere iz leta 1926. Sam sem ga popravil z žico.«
Jacqueli'ne, katere lepi profil je mojster uvekovečil, je prinesla čaj. »Picasso« — tako mu pravi — »slika vsepovsod. Ob tem času v kuhinji. Sedem slik je v njej naslikal. Prav velikih. In zdaj je tam vse polno.«
Picassove velike rjave oči, o katerih je Berthe Weill menila, da so kakor pištole, so se zasvetlikale. (Bethe Weill je bila leta 1900 prva, ki je kupila Picassove slike in odštela zanje deset frankov.) Umetniku so všeč paradoksi. Tako je vprašal: »Kaj menite, da je umetnik? Bedak, ki ima samo oči, če je slikar, samo ušesa, če je glasbenik, ali liro v srčni zaklopki, če je pesnik? Prav nasprotno je res. To je bitje s posebno budnostjo, ki sprejema vase pretresljive, strastne in prijetne dogodke velikega sveta dn jih prilagodi svoji podobi.«
Picasso pravi, da mu je, ko je bil še mlad, umetnost toliko pomenila kakor drugim vera.
»Od časov kubizma sem zadovoljeval svoje kritike z navadnimi stvarmi, ki so se iznenada porodile v moji glavi, in čim manj so me razumeli, tem bolj so me občudovali. Kolikor bolj me je to zabavalo, toliko prej sem postal slaven. A slava pomeni za umetnika: prodajo, srečo, bogastvo.«
Nekoliko je pomislil. »Danes sem, kakor veste, slaven in bogat. Toda kadar sem sam, čisto sam s seboj, si nimam poguma priznati, da sem umetnik v velikem in antičnem pomenu besede kakor Giotto, Tizian, Rembrandt ali Goya. Sem samo eden od tistih, ki je razumel svoj čas. Kolikor je bilo v mojih močeh, nisem pospeševal ošabnosti in poželenja soljudi, ampak, nasprotno, poniževal. To je grenko spoznanje, ki bolj boli, kakor kaže zunanji videz, toda res jet«
Hiša pohištva
Kaltenhauser
Bleiburg Pliberk, Loibacher SfraBe
MOJI RAZSTAVNI PROSTORI VAM KAŽEJO
Ave spalnice S!eepy oblazinjeno pohištvo EWE vstavljene omare in kredence po cenah in ugodnih obrokih.
BREZPLAČNA DOSTAVA IN DOBER STROKOVNI NASVET
Linz ima visoko šolo
Pretekli mesec so v Linzu slovesno odprli visoko šolo za socialne in gospodarske vede (Hochschule fiir Sozial- und Wirt-sdha£tswissenschaften).
Nova visoka šola zavrača zamisel osam-Ijenja znanosti in si postavlja za načelo tesno povezanost socialnih in gospodarskih ved z naravoslovnimi znanostmi. Dosežke naravoslovnih ved naj bi gospodarstveniki preverjali z gospodarskega stališča, medtem ko bi naj, sociologi raziskovali njihov učinek na družbo, pravniki ipa naj bi proučevali, kako se posledice teh dosežkov zrcalijo na državno in pravno življenje.
Univerza v Linzu ima dve fakulteti: so-cialno-gospodarsko in pravnoznanstveno fakulteto in tehnično-naravoslovno fakulteto. Socialno-gospodarska in pravoznanstve-na fakulteta je začela s predavanji že 17. oktobra, dočim bodo drugo odprli šele v zimskem semestru 1969-70.
Socialno-gospodarska in pravnoznanstve-na fakulteta ima enajst znanstvenih zavodov: dva za sociologijo, za socialno filozofijo in splošno sociologijo, za narodno gospodarstvo in gospodarsko politiko, za mednarodni trg, za socialno vodstvo gospodarske organizacije (podjetja), za gospodarsko pravo, za delovno in sooialno pravo, za zavarovalno in prometno pravo, za psihologijo in za statistiko in obdelavo podatkov.
Ge pregledaš seznam predavanj te visoke šole, vidiš, da je učni program močno napreden in sodoben. Tako skuša šola prav s tem programom doseči, da se bodo na tem znanstvenem zavodu izobraževali visokokvalificirane moči, da bodo potem v življenju vsestransko ustrezale novim družbenim potrebam. Zanimivo je tudi povedati, da je ta univerza v Linzu doslej edina in prva visoka šola pri nas v Avstriji, ki ima stolico za statistiko in raziskovanje v gospodarskih organizacijah. Že uvodna predavanja obravnavajo tehniko raziskovalnega dela.
QLEDALI$ČE
PETEK, 25. novembra, ob 19.30: Henrik IV., drama Luigija Pirandella. — SOBOTA, 26. novembra, ob 19.30: Traviata, opera Giuseppa Verdija (žadnjič). — NEDELJA, 27. novembra, ob 15. uri: Don Pasquale, komična opera Gaetana Doni-zettija, in zvečer ob 19.30: Ein Flaschen-reich fiir die Erde in Die Seilpenne v Gledališču na poskusnem odru v dvorani za vaje. — TOREK, 29. novembra, ob 19.30 Der beriihmte 702 (Znameniti 702) drama A. Mirodana (čitanje tega dela). — SREDA, 30. novemibra, ob 19.30: Henrik IV. — ČETRTEK, 1. decembra, ob 19.30: Die Du-barry, opereta Millockerja-Mackebena.
KOMORNI ODER
SOBOTA, 26. decembra, ob 19.30: Spiel im SchloB (Igra na gradu).
V nerazumljivi ravnodušnosti do nereda, ki ga obdaja, je Picasso kralj. Zanj pomenijo predmeti nekaj samo, če jih iztrga iz vsakdanjosti, če pred seboj ležečo škatlico vžigalic kubistično prenese na platno, če se podredi njegovemu prizmatičnemu svetu. Tistemu svetu, polnemu žalosti in sprave z življenjem, polnemu eksplozij, zajezenega sovraštva, preobrazb in pošasti, ki jim Picasso vlada. To je svet, o katerem slavljeni in slavni umetnik meni: »O gospod, mogočen sem dn osamljen.«
Pablo Picasso: „Ali sem umetnik?"
Slovenska pesem na dunajski univerzi
Maturanti (8. a) Slovenske gimnazije v Celovcu vabimo na veselo igro
NAMIŠLJENI ZDRAVNIK
(Hans Weigel),
ki bo v nedeljo, dne 27. novembra, ob treh (15. uri) popoldne pri šoštarju v Globasnici.
Vsi prisrčno vabljeni
CELOVEC
Zdravnik o zakonu
Slovenska farna družina v Celovcu je imela pred kratlkim priliko slišati predavanje zdravnika dr. Smolnika o zakonu.
Zdravnik dr. Smolnik ni na Koroškem nepoznana osebnost. Že širše plasti ljudstva ga občudujejo ne samo kot dobrega zdravnika kirurga, temveč tudi kot odličnega govornika. Naš rojak sodeluje v okviru Zveze družin pri seminarjih za zaročence. Pri poučnih sestankih, namenjenih mladini, ki se namerava poročiti, prikazujejo strokovnjaki sociološke, medicinske in teološke oz. moralne probleme z ozirom na zakon. Kot zdravnik obdeluje dr. Smolnik medicinsko področje.
Slovenski farni družini, ki se je zbrala v Mohorjevi hiši, je govornik z jasno in prepričljivo besedo očrtal problematiko zakonskega življenja in svoja izvajanja okrepil še s slikami na platnu. Problem je zajel tako na široko in nazorno, da je vsak lahko sledil njegovim besedam, tako poročeni kot neporočeni.
Govornik je poudaril, da se mora zakonec vedno zavedati, da sestoji človek'iz telesa in duše.Kot se duša na tem svetu ne more postaviti duše, tudi začasno ne, v kot. more postaviti duše, tudi začsno ne, v kot. Že v naravi lahko dobimo dovolj primerov: kot se pri jabolku najprej pokaže popek, potem se odpre cvet in šele kasneje razvije sad, pa še ta rabi precej časa, da
ABSOLVENTKE GOSPODINJSKIH ŠOL
Matere, žene, dekleta!
Vse prisrčno vabimo na naše vsakoletno srečanje, ki bo v nedeljo, dne 27. novembra 1966, v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Letos bo to srečanje še posebno pomembno, ker poteka 70 let od ustanovitve šole in delovanja šolskih sester na tej šoli.
Začetek shoda bo ob dveh (14. uri) popoldne.
Na veselo svidenje!	Odbor
dozori, je podobno tudi pri človeku. Dober in zdrav zakon predpostavlja zrelost na duši in na telesu. Zrelost telesa je razmeroma lahko ugotoviti, teže je to pri duši, ki dozori za zakon šele nekaj let za telesom. Na Dunaju imajo strokovnjaki nekako pravilo, da je fant zrel za zakon šele pri 28. letih, dekle štiri do pet let prej.
Posebno (poglavje je posvetil govornik urejevanju rojstev: tu je prav posebno podčrtal funkcijo narave. Nakazal je tudi problem seksualne vzgoje otrok.
Namen tega članka pa ni podati vsebino govora. To mora vsak osebno doživeti. Te vrstice skušajo bolj poudariti nujnost poučnih in aktualnih predavanj. Če mladina -ne dobi znanja, tudi znanja o urejevanju rojstev in o drugih seksualnih problemih, pri čistem viru, potem si ga poišče drugje.
Prav posebno pa je namen teh vrstic dati dr. Smolniku priznanje in zahvalo za pogum, da ta sicer aktualni, vendar kočljivi problem javno obdeluje in ga poda s tolikim spoštovanjem, da vsak slušatelj čuti in dojema, da tu govori v -eni osebi zdravnik, katoličan in družinski oče.
Osmošolci (8. b) Slovenske gimnazije vabijo na
PRIREDITEV,
ki bo v nedeljo, 27. novembra, ob pol treh (14.30) v bogoslovju v Celovcu, Volkermarkter Str. 36.
Ob pol osmih (19.30) zvečer pa pri Schwarzelnu v Pliberku.
Na sporedu:
Tamburaši, fantovski zbor, popevke in še marsikaj veselega.
Prisrčno vabljeni!
Ob otvoritvi, slovenskega visokošolskega doma »Korotan« se je mudil na Dunaju ljubljanski Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«.
V petek, dne 18. novembra t. L, so imeli gostje iz Ljubljane pevski koncert v slavnostni dvorani dunajske univerze, ki ga je počastil s svojim obiskom c. g. rektor naše univerze univ. prof. dr. Karl H 6 r m a n n
S.	J. Akademska publika, ki je štela okoli 350 ljudi, je bila sestavljena docela mednarodno. Očividno so med inozemskimi vi-sokošolci prevladali Indijci, ki so z navdušenjem poslušali slovenske narodne in umetne pesmi.
Kvaliteta ljubljanskega zbora? Skoraj me mika, da bi kritiziral -njegovo petje,* kajti spomnil sem se besede 1958 umrlega Ame-n,kanca G. J. N a tirana, ki je dejal: »Kritika je umetnost, s katero si skuša kritik zasigurati delež umetnikove slave.« Slava APZ »Tone Tomšič« pa se je le utr-
dila v prostorih dunajske univerze, ko so slovenski pevci s svojim nastopom ponovno dokazali vnetim obiskovalcem, da velja prav v našem času stara Hebbelova ugotovitev, da je »umetnost vest človeštva«.
Zbor je pel v glavnem pesmi iz cikla -»Dvajsetega jubilejnega koncerta«. Dirigiral je seveda tudi na Dunaju spretni in dinamični Marko Munih. Njegova in zborova sposobnost sta neločljivi. Njegova in zborova suverenost obvladanja snovi sta -povezani organično in poslušalec ni mogel opaziti, kdaj« je »dvigal« zbor dirigenta in kdaj, dirigent zbor. Omenjeno dejstvo more biti samo sad resnega in požrtvovalnega dela, neštetih ur priprave in vaje.
-Pisec sicer osebno še ni slišal drugod ljubljanskega zbora »Tone Tomšič«, a Bruck n er jeva »Ave Maria«, ki je zaključila nadvse uspelo pevsko prireditev, je dobila v slavnostni dvorani dunajske univerze morda svojo nepresegljivo toploto in muzikalično vsebino, ker se je s tem poklonil ljubljanski ansambel velikemu avstrijskemu skladatelju prav na mestu njegovega delovanja. Pozornost ljubljanskih gostov je izsilila prijateljstvo avstrij-skih vi-sokošolcev, ki so ob Brucknerjevi skladbi spoznali in občutili, da ni mej med nami in jih tudi ne sme biti; da smo si bliže kakor smo do zdaj mislili, da smo končno velika družina, ki ostane družina, vseeno kam pelje življenje njene člane. Akademska solidarnost, lizpovedana po skupno zapetem »Gaudeamus« ni bila le stanovska ali poklicna (povezanost, temveč iskrena manifestacija skupnosti duha in src. Pesem je združila ljubljanske in dunajske visokošol-ce, postala je mejni prebod, za katerega ni treba ne vize ne potnega lista.
Slovenskim študentom pa se je gotovo najbolj prikupila Ž u p a n č i č - Š i v i č e-v a »Domovina je vse«. Želimo, da ravno njen odmev ne bo utihnil na dunajski univerzi in v naši državi, kajti zares »domovi-
na je ena, nam vsem dodeljena .. .«! Pevskemu koncertu je sledila večerja in družabni večer v menzi Novega inštituta.
V soboto dopoldne so se nato v domačem ozračju sestali zastopniki ljubljanskih in dunajskih študentov in temeljito razpravljali o možnostih nadaljnjega kulturnega sodelovanja. Dunajski študentje so sprejeli vabilo ljubljanskih kolegov, da obiščejo od 16. do 18. decembra t. 1. Slovenijo. Popoldan je bil namenjen snemanju na avstrijski televiziji in ogledu mesta.
Skupno z avstrijskimi gostitelji so Ljubljančani obiskali znamenito Plečnike-v o cerkev, zoološki vrt »Schonbrunn«, vojnozgodovinski muzej. Frater in Kahlen-berg ter zaključili prvo uradno srečanje študentov omenjenih univerz na prijateljskem družabnem večeru v Grinzingu.
Slovo je dokazalo, da za ljubljanske in dunajske študente pravzaprav ni več slovesa.
KAPLA OB DRAVI (Predavanje, smrti, nova mrtvašnica)
V nedeljo, dne 13. novembra, nas je spet obiskal povsod priljubljeni gospod Vinko Zaletel. Kazal nam je slike s svojega potovanja po Poljski in češkoslovaški. Radi smo se odzvali njegovemu povabilu, saj imamo še dobre vtise izpred let, ko nam je pokazal večno mesto Rim. Tudi sedaj smo bili čez vse to, kar smo videli in slišali naravnost presenečeni. Najbolj zanimivo pa je bilo, kar smo videli o čenstohovski Marijini 'božji poti na Veliko Gospojnico letos. Pokazali so nam tudi nekaj nabožnih slik iz življenja Poljske in Češkoslovaške.
Trnjeva pot patra Maksa Kolbe, -nam je pa prisilila solze v oči. Ker le nismo hoteli domov, nam je moral pokazati še nekaj slik iz domačega kraja. Večerni mrak je s svojim pajčolanom zajemal s prvim snegom pobeljeno Žingarico, ko smo odhajali na svoje -domove, v mislih pa smo romali z gospodom Zaletelom po lepih krajih, ki smo jih videli, in med vernim ljudstvom onkraj železne zavese.
Zahvalimo se gospodu Vinku za ta njegov obisk, in če bo imel spet kaj novega v popotni torbi, naj ne pozabi na nas.
Dne 6. novembra smo pokapali Ignaca Sereiniga, pd. Hramcovega Nužija. Živel je tiho in mirno, nikomur ni storil kaj žalega. Ni bil .oženjen, živel je pri svoji sestri, zadnja leta pa pri snahi Ani.
Dne 28. julija smo pa nesli k zadnjemu počitku sedemdeset let staro Ledrarjevo mater Marijo Šlemic. Zadela jo je možganska kap. Bila je verna žena in dobra mati, v cerkvi je s svojim mehkim glasom rada pomagala peti.
Bog daj obema srečno večnost.
Imamo lepo popravljeno pokopališče in nad vse lepo cerkev, na katero smo zelo ponosni. Tujci so naravnost očarani, ko vidijo nje notranjost. Vse to in še več so zasluge domačega gospoda Kanaufa, 'ki se že
OBJAVA
V soboto, 10. decembra 1966, se konča na Državni gimnaziji za Slovence prvo tromesečje.
Ob 10. uri dopoldne bo v Domu glasbe (Konzerthaus) v Modri dvorani občni zbor Združenja staršev in popoldne na šoli »Dan staršev« od 13. do 16. ure.
Ravnateljstvo
IGRE KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE
Krščanska kulturna zveza naznanja, da ima za Miklavža in za božič naslednje igre razmnožene, ki se lahko tudi kupijo.
ZA MIKLAVŽA:
1.	Biserna kanglica, prizorček za Miklavža.
2.	Miklavžem, uvodna mladinska igrica pred obdaritvijo otrok.
3.	Miklavžev večer, igra v dveh dejanjih.
4.	Parkljev koš, igra za Miklavža.
5.	Miklavževi angelčki, prizorček za Miklavža.
ZA BOŽIČ:
1.	Pastirčki pred nebeškimi vrati, božični prizorček z rajanjem.
2.	Sveti trije kralji, otroški prizorček.
3.	Sveta noč, božična igrica s petjem v dveh slikah.
4.	Petrčkove poslednje sanje, božična povest v štirih slikah.
5.	Henrik gobavi vitez, božični misterij.
6.	Slava Bogu na višavah, igra v enem dejanju.
7.	Pastirci in kralji, božična igra s petjem v treh dejanjih.
leta trudi s tem napornim delom. Sedaj se zida tudi še nova mrtvašnica (Leichen-halle), ki je že v surovem stanju in bo v vigredi prihodnjega leta dogotovljena. Stoji na lepem kraju blizu župnišča. Kakor za vsako cerkveno zadevo so tudi o tej novi mrtvašnici farani različnih misli, nekateri so za -njo, večina pa ne. No, se bo pa tudi ta reč s časom polegla v splošno zadovoljstvo.
BILČOVS, ŽELUČE (t Ana Martič)
V Želučah je 10. novembra umrla blaga gospa Ana Martič. Njena življenjska pot je bila polna trpljenja. Rojena je bila leta 1892 in se je poročila z Valentinom Martičem, ki ji je že 1954 umrl. Bila je prijazna in pred boleznijo vodila z veliko ljubeznijo gospodinjstvo v Robarjevi hiši v Želučah. Rada je prebirala slovenske knjige in časopise. Pa jo je z injenim možem zadela huda nesreča.
Ker je bila zavedna Slovenka, je bila z možem v jeseni leta 1942 izseljena. Morala sta z možem zapustiti svojo zgledno urejeno hišo, vse prepustiti tujim ljudem, ki so vse njeno imetje zagrabili in odnesli. Nesla je s seboj že kal bolezni, ki je potem v Nemčiji postala hujša, da je morala tudi tam obiskati 'bolnico. Vse težave je voljno prenašala, dokler ni minil čas pregnanstva. Že zelo bolna -se je vrnila s svojim možem v domači kraj 1945. leta, našla pa je prazno hišo, a vseeno je bila srečna, da je mogla biti spet -med svojimi dragimi. Nekaj let prej sta si z možem sezidala lepo hišico v Bilčovsu z namenom, da bi imela bliže v cerkev. Pa niti enkrat ni mogla od tam iti v cerkev v Bilčovs, ker jo je bolezen trdno vezala na postelj. Tako je trpela celih 25 let, da jo ni končno smrt rešila tega trpljenja.
Dne 12. novembra je bil njen pogreb. Ta dan je zapadel sneg. Gospod novomaš-nik Valentin Kapus je vodil pogreb v Bilčovs, kjer je legla v grob svojega moža. Veliko ljudi jo je kljub slabemu vrenemu spremljalo na zadnji poti. V njeni dolgi in mučni bolezni sta ji nesebično pomagala mladi -posestnik Gregij in njegova žena Antonija, kar jama naj bo v veliko čast in zahvalo.
Naj -počiva v božjem miru!
PECI in štedilnike znamke Tirolia v najboljši kvaliteti in največji izbiri!
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORP A 9141	Tel 04236-281
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
Slovensko gledališče v Trstu gostuje na praznik, v četrtek, dne 8. decembra 1966 ob 14.30 (pol treh popoldne) v Mestnem gledališču v Celovcu.
DVE PASIJONSKI IQRI
KMEČKI REKVIJEM in
VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO
Po motivih slovenske ljudske pesmi napisal Mirko Mahnič.
Režija: Mirko Mahnič Scena: Viktor Molka Kostumi: Alenka Bartolova Glasba: Marjan Vodopivec
Vstopnice ipo: 40.—, 30.—, 20.— in 10.— šilingov dobite v pisarni Krščanske 'kulturne zveze v Mohorjevi, trgovini, 'župnijskih uradih in pri naših podeželskih društvih.

J
KARL ROJŠEK:
Na grobovih sv. Petra in Pavla v Rimu
(4. nadaljevanje)
Na vrhu je v kupoli galerija toda, če gledaš od tam dol na glavni oltar, ki stoji ipod kupolo in na ljudi okrog njega, se ti zdijo ko-t pritlikavci. Krasen je tudi razgled z vrha zunanje galerije na mesto Rim, na vatikanske vrtove, katerih gredice s cveticami predstavljajo različne grbe in drugo. Če je lepo jasno, pa vidiš v daljavi tudi Apeninsko gorovje.
Nazaj grede sem Stel stopnice, ki jih je od vrha do cerkvene strehe 347 ali po dolžini 94 metrov, torej samo dve manj, kot pri milanski stolnici od vrha do tal. V srednji ladji ma nekem stebru je kip sv. Petra, sedečega na prestolu iz brona. Ta kip je ulit iz spomenika najvišjega poganskega malika Jupitra, katerega so častili Rimljani v templju na bližnjem kapitolskem hribu. Ker je sv. Peter premagal s križem poganstvo, mu mora sedaj v spomin na zmago biti prvi malik za spomenik. Ta kip je torej že od nekdaj, v časti pri kristjanih.
Zanimivo, kaj ne? Toda še bolj zanimivo pa je, da mu romarji poljubljajo desno nogo, katera je že od samih poljubov dokaj zlizana. V desni ladji blizu svetih vrat, je slika sv. Petra, izdelana iz krasnega mozaika, v prvi kapeli pa oltar Žalostne Matere, na njem je velik kip Marije z mrtvim Jezusom v naročju, izdelan iz snežno belega marmorja. Ta kip je izdelal pred približno 500 leti najslavnejši krščanski mojster Michelangelo, katerega še do danes ni nihče prekosil. Marija je kot živa. Neizrekljiva bridkost in obenem vdanost v voljo božjo kaže njen obraz. Takšno delo napravi samo umetnik — kristjan.
Pri tem mi pride na misel anekdota, ki sem jo nekje ujel. Michelangelo in njegov tekmec tudi sloveči mojster Raffaello, sta se takole po malem zmiraj ščipala.
ža tiskovni sklad so- dacovati:
Schellander Ana, Trabenče, 120.— S; neimenovani, Pliberk, 42.— S; Kreutz Marta, Blato/Pliberk, 30,- S.
Po 20.— S: Gomernik Terezija, Grabalja ves; Prunč Ana, Mokri j e; Škof Mihael, Pro-Boj; Wastl Ana, Lovanke; č. g. Zergoi Florijan, Kazaze; Jurca Ana, Graz; Ogris Andrej, šmarjeta v Rožu; Janez Lesjak, Pod-gora pri Globasnici; č. g. Nadrag, Škofiče; Klemenz Valentin, Diča ves; Jelen Janez, riobrla ves; Simonitsch Marija, Mlinče; Reber Anton, Tinje; Obiltschnig Agnes, Šmarjeta.v Rožu; Rudolf Safran, Brdo; Roš ^na, železna Kapla; Lepuschitz Johan, Ro-žek.
Po 11.-— S: Tomasch Franc, Kršna ves; Milavec Andrej, Pliberk.
Po 10.— S: Petrovnik Marija, Vogrče; Rus ter Apolonija, Žitara ves; Smolnik Jurij, Vinograd/Žitara ves; Hudobnik Štefan, Bhmča ves; Švare Roza, Spielfeld; Schwi-riiorschitz Franc, Dunaj; Pacher Marija, Bičarja ves; Koren Štefan, Večna ves; Sturm Mihael, Žrelec.
Struger Marija, Bistrica v Rožu, 8.— S; Skuti Terezija, Podkraj, 5.— S. Rožman Ana, Globasnica, 5.— -S.
Michelangelo je bil zelo nadarjen umetnik, ki je s popolno lahkoto ustvarjal in bil bolj ponižen, medtem ko je bil Raffaello bolj častihlepen in je ustvarjal s trudom, živel pa je precej razkošno. Ko je Raffaello nekoč obiskal papeža, ga je spremljalo lepo število slikarjev, med tem ko je Michelangelo hodil sam. Pa mu je nekoč Raffaello dejal; »Vi hodite sami kot puščavnik.« »Vi pa hodite s takšnim spremstvom kot poveljnik,« mu je odvrnil Michelangelo.
Nastanek cerkve sv. Petra
Tla, na katerih stoji ta mogočna stavba so zanimiva. Tukaj je imel pobesneli cesar Neron svoje gledališče, tukaj je dal mnogo kristjanov pomoriti, nekatere so zašili v živalske kože in jih potisnili med zveri, da so jih reveže raztrgale, druge so križali, tretje so ponoči s smolo polili in zažgali, 'da so v gledališču svetili namesto bakel. Tisti kristjani, ki so se na kakršen koli način rešili grozovite smrti, so ostanke teh mučenikov pobrali in kot dragocene relikvije poskrili v votlinah globoko pod zemljo. Te votline so zdaj krasne rakve pod cerkvijo. Tudi truplo sv. Petra, ki je bil križan na hribu »Janikulu« na drugi strani
mesta, je sv. Marcelin prinesel sem in kot pastirja svojih zvestih ovčic zraven njih pokopal.
Cela vrsta Petrovih naslednikov je dobila tukaj svoj poslednji dom. Ko pa je prisvetila po 300-letnem preganjanju kristjanom zlata svoboda, je prvi krščanski cesar Konstantin postavil na vrhu teh grobov krasno cerkev in jo bogato obdaril. Tedanji papež sv. Silvester jo je posvetil sv. Petru. Imela je pet ladij in mnogo kupol, blestela je v zlatu in marmorju. V njej so slovesno kronali papeže, cesarje in kralje ter proglaševaH svetnike. Toda s časom je začela cerkev propadati, stebrovje, ki je imelo grobove za podlago, ni moglo več vzdržati. Obnavljanje bi sicer nekoliko za-vrlo to razpadanje, toda slej ko prej bi se itak zrušilo. Tako je papež Julij II. sklenil to cerkev podreti, in na tem mestu zgraditi hišo božjo, ki bo prekašala vse na svetu. Načrt za ta božji hram je izdelal slavni mojster one dobe Bramante. Seveda so ga poznejši mojstri še nekoliko spremenili. Leta 1506 je sam papež slovesno položil prvi kamen. Prodno pa je bilo to delo dovršeno, je preteklo nič manj kot 120 let.
Misel zgraditi ogromno kupolo, pa je sprožil in izpeljal slavni umetnik Michelangelo. Dne 18. novembra je papež Urban VIII. novo cerkev slovesno blagoslovil. Od takrat vsi katoličani s ponosom gledajo nanjo, in noben kraj jim ni dražji kot grob prvaka apostolov in drugih mučenikov.
Koroška - evropska posebnost
i(Nadaijevanje s 1. strani)
nem zveznem mestu lepo in veliko nalogo. Dunaj se imenuje mednarodno središče, toda v enaki meri menim, je tudi naša dežela Koroška, rekel bi mednarodno stičišče, kar sem dejal že 8. maja 1965 ob priliki velikega slavja državnega praznika koroških Slovencev.
Koroška je tista avstrijska dežela, da, celo v vsej Evropi, kjer se srečujejo tri velike kulture: germanska, romanska in slovanska. Zaradi tega je menda nam Korošcem dano: kulturo, lepe stvari, pesmi in slikarstvo dojemati globlje, kar ima svoj vzrok v magičnem srečanju treh velikih evropskih kultur, kot prihaja to najbolj do izraza tam nekje ob Baškem jezeru, Malo-ščah in Podkloštru.
Avstrijska usoda sega daleč preko meja dežele. In to naj, bi uresničili tukaj na Dunaju. Veliki avstrijski filozof je dejal: »Država, ki ni več, kot je, je manj, kot je.« V tem, kar nas v trenutku obdaja, moramo videti našo nalogo v prihodnosti. Potem, mislim, bomo, kar je koroškega in avstrijskega, pravilno' doumeli. Zato bi vam rad govoril končno kot zvezni kancler. Tudi v avstrijski vladi so trije ministri: minister za poljedelstvo, doma iz spodnjega dela Koroške, prometni minister in minister za podržavljena podjetja pa prihaja iz osrčja Koroške, Celovca, in jaz sem doma iz zahodne Koroške. Torej je Koroška dobro zastopana. Tako sem prišel danes med vas, saj je zvezno ministrstvo bistveno pripomoglo s finančnimi sredstvi dograditev doma, kar potrjuje, da so vaše skrbi tudi naša skupna skrb. Če pa govorim o skupnih skrbeh, ne bi rad
ostal le pri študentovskem domu, temveč bi tozadevno navezal na besede g. dr. Inzka ter v tej zvezi poudaril, da mi je usoda slovenske narodnostne skupine na Koroškem prav tako pri srcu, kot hrvaške na Gradiščanskem ter ostalih drugojezičnih narodnih skupin, ki so vendar avstrijske narodnostne skupine.
Trudim se in bi rad kljub različnim drugim nalogam rešil ravno vprašanje, ki je še ostalo odprto in ki je zasidrano v državni pogodbi. Dati je treba manjšinam v Avstriji ono zakonito podlago, ki jim bo omogočila njih obstoj in razcvet. Zagotavljam vam, da sem z g. dr. Inzkom in z drugim zastopnikom koroških Slovencev v stalnem stiku. S to ugotovitvijo naj končam in s to željo otvarjam v srcu Dunaja dom »Korotan«. Reči pa moram še: »Nobena dežela ne bo postala s tem ubožnejša ali grša, ali razcepljenejša, če pospešuje mnogovrstnost njenih različnih narodnostnih skupin in jih vodi v srečnejšo in zadovolj-nejšo prihodnost. Nasprotno sem mnenja, da je prav, ako avstrijska domovina tem zvestim, navdušenim domoljubom, naj si bodo slovenskega, hrvaškega, madžarskega ali. češkega jezika, priklene na srce matere Avstrije. Tako bo naša domovina, naša skupna Avstrija, le bogatejša, lepša in hkrati tudi srečnejša. To želim vam in vsem, vaš zvezni kancler.
Po poljskih in čeških cestah
Avstrijska tdevioriia
SOBOTA, 26. novembra: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za družino: Zimski plašč za otroke — 17.35 Naša lahko noč oddaja za otroke — 17.40 Zlata doba — 18.30 Kratka poročila — 18.40 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 „Geronimo in ro-
(Popotni vtisi č. g.
Marsikdo se čudi, da jaz sam potujem po ®vetu. Toda tako sem najbolj svoboden, pa vidim, kar hočem, grem, kadar hočem j11 tako pridem v stik z ljudmi tistih kra-'lev in tako najbolj spoznam razmere. Kdor Potuje v skupini pri kakem potovalnem Uradu, mora poslušati, gledati le to, kar vodnik hoče, se vozi od hotela do hotela, P>da z domačini sploh ne pride v stik. Rdor seveda ne zna nobenega tujega jezica mora potovati v skupini. Toda na dru-81 strani je brez vsakih skrbi, ko je zanj Vse preskrbljeno od A do Ž.
. Posebno imenitna »štoparja« sem sprejel v avto, ko sem prišel iz češke v Zapa-u^ro Nemčijo. Bila sta dva švicarska brada-ta fanta z velikimi nahrbtniki. Hotela sta Potovati po češki, pa so na meji zahtevali pBi, da morata plačati za vsak dan biva-uja 24 DM (zahodnonemških mark) (160 Slhngov), zato sta obupala. Morda so Čehi 2ato zahtevali toliko, da dobijo nekaj deviz, saj taka »štoparja« vandrovca itak ne bo-sta dala nič zaslužiti državi. Peljal sem jih
Vinka Zaletela)
od meje do Regensburga. Dovršila sta univerzo, po poklicu sta arhitekta in sedaj hočeta obresti, prepotovati ves svet. Doslej sta po avtostopu prepotovala že 32.000 kilometrov. Toda na poti bosta še dve do tri leta. Kar potrebujeta denarja, ga zaslužita z malimi slikami, ki jih delata med potjo in delata portrete tistih, ki jih srečujeta. Tudi mene sta hotela »namalati«, pa sem rekel, da sem že prestar in pregrd. Po svetu hočeta spoznati arhitekturo, pa tudi navade, življenje, umetnost. Ko se vrneta, bosta pa začela poklicno delo. Za tako svetovno -potovanje po tri leta pa je seveda potrebno izredno zdravje, znanje jezikov in veliko iznajdljivosti in praktičnosti. Iz Regensburga bosta šla v Miinchen, Dunaj, v Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in potem po Aziji.
Sem radoveden, kako bosta vzdržala, ker enega je že tedaj nekaj črvičilo. Ni čudno, ko imata vsak dan drugačno, tujo hrano. Srečno pot, toda z vama bi ne šel. Vidite, da sem jaz v primeri z njima majhen »raj-žovec«.
parji”. Glasba Franza Geigerja — 21.30 Večerna poročila in v žarometu „Sedem dni svetovnih dogodkov — 22.10 Naš nočni program: „Črno poveljstvo, film z divjega zapada.
NEDELJA, 27. novembra: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Fury —
17.30	Mladinski svet — 17.55 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.00 Hardijeva knjižna polica —
18.30	Kaj lahko postanem — 19.00 Družina Leit-ner. Naše mesečno srečanje s televizijsko družino —
19.30	Aktualni športni pregled — 20.10 1. večerna poročila — 20.20 Prenos južnonemškega radia »Dobri človek iz Sezuana” (Der gute Mensch von Se-zuan), Bertholda Brechta — 23.20 Kristjan v času
—	23.30 2. večerna poročila.
PONEDELJEK, 28. novembra: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika — 19.00 Cerkev danes in jutri
—	19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik
—	20.15 Enaindvajset. Quiz za vse — 21.00 Vesela prostodušnost; drugo nadaljevanje — 21.45 Dopust, dopust. Življenjsko vprašanje današnjega časa —
22.35	Čas v sliki — 22.55 Dovolite? Plesni tečaj z zakoncema Fem.
TOREK, 29. novembra: 18.30 Kratka poročila —
18.35	Tečaj angleškega jezika — 19.00 Razmišljanje
Im Diensfe der Vollcerverstandigung
(Fortsetzung von Seite 1) ein Hort der Freiheit, ein Stiick Oster-reich.
Der Name »Korotan« — »Karnten« aber soli an unser gemeinsames karantanisches Erbe, an eine hohe Zeit friedlicher Durch-dringung erinnem, in der ein freier slowe-nischer Bauer in slovvenischer Sprache — stellvertretend fur sein Volk — den Herzog Karantaniens in seine Redite einsetzte, an die Zeit, in der die Slowenen nordlich der Drau durch salzburglsche Missionare be-kehrt, den christlichen Glauben annah-men, in der die Grundlagen fur eine Schicksalsgeimeinschaft zweier Volksteile gelegt wurden, die durch das Band einer mehr als tausendjahrigen Geschichte in-nigst verbunden, neuen Aufgaben im Dien-ste des gemeinsamen Vaterlandes Oster-reich, als integrierendem Bestandteil des Donauraumes, entgegensehen. Die Jugend, die dieses Haus bewohnen und mit ihren Ideen erfullen wird, bringt demnach alle Voraussetzungen im Sinne der allen Oster-reichern gestellten Aufgabe: helfend, bera-tend und verbindend im Herzen Europas zu wirken, mit.
Idi mdehte meine Ausfuhrungen je-doch nicht schlieBen, ohne dem lieben Herrgott dafiir zu danken, daB er uns Pater Tomažič, den Initiator des neuer-richteten Studentenheimes geschickt hat, dem in Wien giitige Herzen die Vervvirk-lichung seines Lebenswerkes ermoglichten. Es sei mir deshalb audi im Namen des Rates der Karntner Slowenen und der Hermagoras-Bruderschaft gestattet, Ibnen, lieber Pater Ivan, herzlichst zu danken, daB sie die besten Jahre ihres Lebens der Venvirklichung einer groBen Idee geopfert haben. Unmogliches wurde von Umen an-gestrebt und nur deshalb erreicht, weil hinter der Idee ein unbeirrbarer Glaube an das Gelingen des Werkes stand. Mit groSherzigen Spenden der Karntner Slowe-nen und unserer slowenischen Briider in der freien Welt wurden die Voraussetzungen fur die Realisierung eines gigantischen und utopisch anmutenden Planeš geschaf-fen. DaB die Universitat Ljubljana einen Teil der Inneneinrichtung des Studenten-heimes mit ermoglichte, erfiillt uns inso-ferne mit Freude und Genugtuung, als wir in dieser Aufmerksamkeit den Beweis er-blicken, daB das slowenische Volk die Be-miihungen der Karntner Slowenen hin-sichtlich der Vertiefung gutnachbarlicher Beziehungen zwischen Osterreich und Ju-goslavden nicht nur anerkennt, sondern im harmonischen Zusammemvirken zwi-schen den Volksgruppen und bsterreichi-scher Stellen auch die Garantie fur eine echt europaische Lbsung des Minderheiten-problems in Osterreich sieht.
Herzlichst gedankt sei demnach allen, die die Erbauung des Studentenheimes »Korotan« ermdglicht haben. Der Dank der sloweni-schen Jugend wird ihr voller Einsatz fur ihr Volk, fur Osterreich und Europa sein.«
prinaša obresti — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Obzorja, pojasnila, poizvedovanja, razgledi — 21.00 Prenos hessenskega radia: Samo eden bo živel (Nur einer ivird leben); televizijska igra —
22.35	Čas v sliki — 22.55 Z našimi najboljšimi priporočili: Trije svetovni kritiki.
SREDA, 30. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Možje in sile: Hirohito (japonski cesar) — 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 Obzorja, pojasnila, poizvedovanja, razgledi — 11.50 Enaindvajset: Quiz za vse — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.25 „Na robu črnega močvirja”,
(Dalje na 8. strani)
V dolgih zimskih večerih Vam bo najboljše razvedrilo TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI APARAT
Johan Lomšek
Št, Lipš, Tihoja, p. Debrla ves Zelo ugodni plačilni obroki I
od domače tvrdke
Z/\ MLADINO
IN PROSVETO
Mladina je rada odločna
Mladi ne ljubijo neodločnosti im omahovanja. Imajo tudi prav. Saj je njihovi dobi lastno, da je to doba oblikovanja samega sebe, ustvarjanje značaja. Podlaga značajnosti sta ravno odločnost in trdna volja.
Svojo odločnost in trdno voljo naj kaže mlad človek tako nasproti lastnim slabim nagonom kot nasproti zunanjim nasprotnikom.
Nasproti zunanjim nasprotnikom kažeš odločnost in trdno voljo s tem, da brez strahu pred zasramovanjem in preganjanjem v vseh okoliščinah nastopaš proti delovanju nasprotnikov vere in naroda ter njihove namene ljudstvu neprestano raz-krinkuješ.
Nasproti lastnim slabim nagonom kažeš odločnost in trdno voljo s tem, da se neumorno vadiš v samopremagovanju. To se pa dela tako: Svojim slabim strastem in nagonom se upiraj, kakor hitro se oglasijo. Svoje misli in domišljijo odvračaj od
umazanih im grešnih stvari! Za uspeh svoje borbe s slabimi nagoni moli! Ne vdajaj se lenobi, ki je mati vseh pregreh, ampak pridno delaj, uči se in se udeležuj raznih mladinskih aktivnosti. Potrebno je tudi, da se včasih odrečeš tudi sicer dovoljenim stvarem. To je vaja v samopremagovamju.
Najhujši sovražniki značajnosti, samo-premagovanja in discipliniranosti so: lenoba, samovoljnost, trma im mehkužnost. Ali veš, kako se ta mehkužnost na mladem človeku spozna? Spozna se po tem, da je tak človek preveč občutljiv, da je ves obrnjen vase. Vedno se čuti preziranega in preganjanega. Išče samohvalo. Zdaj je razposajeno vesel, zdaj zopet otožen in jokav. Kaže nezdravo sladkobnost in pretirano čustvenost. Svojo notranjost ob vsaki priliki razkriva. Ni mu za resne pogovore. Preveč išče samote. Nima smisla za disciplino. Skuša s trmo in magajanjem ter podpihovanjem ovirati redno delo v društvih.
Japonska dekleta iščejo fante
V treh izmed dvanajstih japomskih tednikov, ki priobčujejo samo fotografije z ženitnimi ponudbami, je maja meseca bila -devetkrat objavljena slika sedemnajstletne učiteljeve hčere Ije Tinitake iz Tokia. Na njen oglas je prišlo 187 pisem moških, ki so ji ponudili roko. Ija je izmed njih izbrala enajst gospodov, katere je potem povabila k materi na čaj, in zdaj se bo v kratkem odločila za enega -izmed njih.
Ta primer kaže, kako so spremembe, katere je prinesel konec druge svetovne vojne, temeljito prevrgle stoletna japonska izročila tudi kar se tiče zakona. Se pred dvajsetimi leti bi bilo v tej deželi kaj takega nemogoče. Da je prišlo do tega, je krivo največ gospodarsko stanje, ki je na milijone mladih žensk odtrgalo od doma in jih vrglo v zgodnji boj za kruh.
Toda možnosti za dober kos kruha, namenjen ženski, so na Japonskem nične, če-gre v službo dekle s 14 leti, bo njena plača znašala okoli 320 šilingov, pri osemnajstih letih 640 šilingov, pri 24-letnih 840 šilingov. če ima akademsko izobrazbo in posebno srečo, bi utegnila priti po dolgih letih na 2400 šilingov.
Zaradi tega išče večina Japonk gospodarske rešitve v zakonu ter ubira vsa pota, da pride vanj. Dekleta začno pošiljati ženitne ponudbe v liste, ki se bavijo samo s posredovanjem, že pri dvanajstih, trinajstih letih, da si ustvarijo čimprej krog moških
znancev, v katerem si bodo poiskale moža, ko bodo stare 16 ali največ 18 let. Nobena potem tudi ne skriva, da se je poročila po oglasu.
Drugi, zelo priljubljen način je, iskati ženina v trgovini. Večja podjetja na Japonskem dmajo posebne oddelke, kjer so nameščene samo neporočene prodajalke, seveda brez plače. Moškemu, ki bi hotel namesto blaga dobiti ženo, je treba pri blagajni samo vprašati po pravem oddelku, pa gre lahko izbirat.	M. J.
Ali že vesfe...
... da je na svetu okoli 10.000 živali, ki se svetijo? Najbolj znane med njimi so kresnice, svetle ribe v globokem morju in svetleče se bakterije v gnilem lesu?
... da teče muha — v razmerju s svojo velikostjo — 35-krat hitreje kot človek?
... da lahko slon na uro preteče 20 milj? Ta tempo lako ohrani pol dneva?
... da je koža povodnega konja debela -nad tri centimetre?
... da pikajo le samice komarjev? Samci ne pikajo.
... da prede afriški orjaški pajek tako močne pajčevine, da se vanje ujamejo tudi male ptice?
Tista leta pred 1848
Poleg pesnika Prešerna smo imeli -v tistih letih pred 1. 1848 še druge za našo književnost pomembne može.
Ljubljančan Andrej Smole, iz bogate družine, ni bil ne pesnik ne pisatelj. Je pa vneto zbiral narodno blago. Nekatere slovenske narodne pesmi je potem Prešeren prepesnil n. pr. od lepe Vide. Leta 1837 je prišel v Ljubljano kot politični interniiranec poljski rodoljub Emil Ko-rytko. Pod Prešernovim vplivom se je kmalu vživel v slovensko narodno miselnost in pričel vneto zbirati slovenske narodne pesmi, pripovedke, pravljice, uganke in vraže. Zanimal -se je za naše narodne običaje. Po njegovi smrti je zagledala beli dan njegova zbirka z naslovom »Slovenske pesmi kranjskega naroda«.
Župnik iz Višnje gore na Dolenjskem, Janez Cigler (1792—1869) je znamenit zato, ker nam je poleg drugega literarnega delovanja napisal prvo slovensko povest z naslovom »Sreča v nesreči« (1836). Osnovna misel te ipovesti je krščanska resnica, da Bog vse dobro plačuje, hudo pa kaznuje. Ta povest je bila dolgo časa vzor poznejšim slovenskim pisateljem.
Stanko Vraz uvede »č, š, ž«
Narodno blago je zbiral tudi Stanko Fras iz Cerovca pri Ljutomeru. Je pa tudi sam pesnikoval in se podpisoval »Vraz«. Ker v Ljubljani ni uspel, da bi mu objavljali vse pesmi, se je pričel obračati v Zagreb. Pod vplivom Hrvata Ljudevita Gaja
je postal pristaš ilirskega pokreta. Gaj je namreč širil misel, ki jo je našel pri Slovaku Janu Kollarju: Slovani naj govore in pišejo le štiri jezike: ruskega, poljskega, češkega in ilirskega. Vsi južni Slovani naj bi govorili in pisali ilirsko. S tem pa se je Vraz zelo zameril Prešernu, ki mu je zato napisal posebno zbadljivko.
Ko je Ljudevit Gaj uvedel za Hrvate češki črkopis, so začeli imenovati ta način pisave »gajica«. Stanko Vraz jo je prevzel tudi za svojo knjigo »Narodne pesmi ilirske«, ki je izšla 1. 1839. Za Vrazom so jo prevzeli tudi drugi slovenski pisatelji in črkarska pravda se je končala.
Slomšek — učitelj, buditelj, svetnik
Tonče s Sloma pri Ponikvi na štajerskem, Anton Martin Slomšek (1800—1862) je že kot -bogoslovec svoje sošolce učil slovenščine in jih navduševal, naj odpirajo slovenske nedeljske šole in pišejo dobre slovenske knjige. Slovstveno je začel delovati s prevodi Schmidovih mladinskih povesti. Naj znamenitejša njegova knjiga je Blaže ino Nežica v nedeljski šoli. Osnoval je tudi poučni letopis »Drobtinice«. Leta 1851 je dal pobudo za ustanovitev Mohorjeve družbe, ki je še danes najpomembnejša knjižna družba med nami.
S sodelovanjem profesorja Ahaclja je 1. 1833 izdal »Pesme po Koroškim ino Štajerskim znane«, pesmarico z notami. Tudi sam je zložil veliko lepih pesmi, od katerih so nekatere ponarodele (n. pr. En hribček bom kupil, Eno rož’co ljubim ...).
ZA NAŠE MALE
(D&mxL
Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno sonce sije.
Rdeča ruta, bel ošpet, dekle razposajeno, širok klobuk, oj fant vesel, ki si prepeva eno.
Ti nageljni, ta rožmarin, ti kmetje v luči sonca, ej, takih nima celi svet, pa pojdi tja do konca
Vida Jerajeva
Iz domačih nalog Kovačeve Ančke:
Naš pes
Ime mu je bilo Piko, zato ker je ostal vedno majhen. Več kot deset let je čuval našo hišo in varoval otroke. Vsi smo ga imeli radi.
Letos spomladi smo dobili novega psička — Sultana. Piko je postal slab in je po-
noči čudno cvilil. Nič več ni bil priklenjen. Ves dan je taval okrog; šele zvečer se je vrnil jest, potem pa je spet izginil.
Nekega večera pa ga ni bilo več domov. Zvedeli smo, da ga je lovec ustrelil, ker je mislil, da podi divjačino. Meni se je smilil. Tako slabo plačilo je dobil revež za vso svojo zvestobo.
Qe$eiv
Jesen je tu. Po vrtu in travi podlesek cvete nevesel, na jug zleteli so žerjavi, hladin je čas se nam začel.
Slovo že lastovke so vzele, v grmovju črni kos molči; sinice so prišle vesele od mrzle severne strani.
Po njivah se živina pase, več žitne bilke ni nikjer; plevel zdaj po strnišču raste, pastirci kurijo zvečer.
Jesen rumena, dobra žena!
Otroci se je vesele: rdeča, bela in rumena na drevju jabolka zore.
Josip Stritar
Earl Derr Bi-ggers:	36
KITAJČEVA
Hjll papUm
Mladi gizdalin je resno pokimal. »Moj vrtnar naj pošilja semkaj cvetice, Charlie. — Toda, kako se bom sedaj mogel vrniti v mesto?«
»Vzamem vas s seboj,« je ponudil Hol-ley. »Čimprej moram sporočiti v imenitni brzojavki začudenemu svetu to -sijajno dogodivščino. Charlie, saj- se še vidiva ...«
»Odpeljem se s prihodhjim vlakom. Pridem še v vašo pisarno po svojo obleko. Sedaj me pa ne čakajte! Gospodična Wendell mi je prijazno ponudila prostor v svojem avtu.«
Will Holley in Viktor Jordan sta se poslovila.
»Kako pa to, Charlie?« je vprašal Bob svojega mežikavega tovariša. »Ko je prejle gospod Madden stopil v sobo, niste bili prav nič osupli. In vendar ste si morali takoj misliti, ko ste spoznali Delaneya, da so Maddena umorili.«
Chan se je tiho zasmejal. »Vidim, da ne poznate navad detektivov. Presenečen detektiv naj si obesi mlinski kamen za vrat
ter skoči v vodo. Je že opravil. Tudi meni je bil prihod gospoda Maddena nepričakovan — pa tega vendar ne bi pokazal nadutemu policaju z velikimi nogami. Toda gospodična Wendell naj-u ne sme predolgo čakati! Nekaj, svojih reči imam še v kuhinji — takoj se vrnem!«
»V kuhinji?« Madden je začel poželjivo vohati. »Koklja naj me brcne, če nisem lačen ko volk. Nič čudnega ob hrani s konzervami v rudniški ječi!«
Nekam plašno se je namrdnil Kitajec. »Kako je to žalostno! Žal se je dosedanji kuhar zopet lotil prejšnjega poklica! V petih minutah bom zopet tukaj, gospodična Wendell!«
Evelina Madden je ovila -roke okrog očeta. »Le pogum, papa! Popeljem te v mesto in prenočiva v hotelu. Radi svoje rane moraš poklicati zdravnika. Saj je v El-doradu kaka restavracija, gospod Eden?«
»Seveda je! Imenuje se kavama ,Oaza’. Ondotne beefsteake vam iskreno priporočam!«
P. J. Madden je bil zopet stari. »Dobro, Evelina! Pokliči hotel in naroči nadstropje za naju! Gostilničar naj poskrbi, da nama večerjo prineso v sobo. Dva beefsteaka in vse, kar spada zraven! Najboljši zdravnik v mestu naj bo pripravljen, ko pridem. Poskrbi, da 'bom v Eldoradu dobil koga, ki bi mu narekoval. Mešetarju z zemljišči naroči, naj proda farmo. Nikdar več ne
prestopim tega nesrečnega praga. In dalje... Naš sloviti prijatelj; iz Honolulu ja naj ne odide, preden mi ni dal roke. Z njim še nisem opravil.«
Bob je pohitel v svojo sobo in pobasal svojo potno torbo. Ko se je vrnil, je Charlie Chan držal v roki debel šop bankovcev, ne vedoč, kaj bi. »Gospod Madden mi je dal pobotnico, da je prejel biserni niz. Vsilil mi je tudi ta veliki znesek, pa mi je mučno, vzeti ga.«
»Čemu neki bi bili talko tenkovestni? Denar ste pošteno zaslužili!«
Chan je skrbno spravil bankovce v notranji žep. »Dovoljujem si pripomniti, da je ta znesek triletna plača na Havajih. Ameriško podnebje ni tako napačno!«
»Ostanite zdravi, gospod Eden!« je toplo rekel Madden. »Tudi vam se moram zahvaliti. Zaradi mene ste tukaj imeli marsi-kako nepriliko in skrb ...«
»Ravno narobe je res! Tu sem preživel najsrečnejše ure svojega življenja!«
Madden je zmajal z mogočno glavo. »Nak, tega pa ne razumem ...«
»Pač pa jaz!« je prekinila hči ter poredno pogledala Pavlo. »Želim vam mnogo sreče, gospod Eden! In tudi jaz se vam prisrčno zahvaljujem!«
Pihal je mrzel in oster puščavski veter, ko so vsi trije sedli v avto, ki ga je vajena Pavlina roka vodila ven na pot, v temno noč.
»Charlie,« j-e podražil mladi Eden. »Vam se niti ne sanja ne, zakaj ste najeti za spremljevalca na tej vožnji.«
»Gospodična Wendell je bila tako dobra! «
'»Dobra —in previdna!« se je zasmejal Bob. »Vi naj bi bili Wilbur — nekak odbijač med to mlado damo in klavrno uredbo zakona. Ona ne verjame v zakonsko srečo, Charlie ...«
»Res zelo neumno! Treba jo bo spreobrniti!«
»To se bo tudi zgodilo! Povabila vas je> da naju spremljate, ker čuti, da sem zaljubljen vanjo. Brala je to v mojih očeh. Ve, da za svojo dragoceno svobodo ne dam niti počenega groša, odkar sva se videla. Pač pa je upala, da o vsem tem ne bom zinil besede, če boste vi zraven. Toda tega veselja ji ne napraviva! Charlie, ljubim to dekle...«
»To razumem!«
'»... in se hočem z njo poročiti.«
»Zelo pametno! Toda to dekle še ni spregovorilo niti besedice!«
Zvonko je zadonel Pavlin smeh. »Zakou — to zadnje pribežališče slabotnih duši LjU' bim svojo prostost. Ohraniti jo hočem!«
»Me zelo žalosti« jo je blago pokaral Ki' tajec. »Smem li spregovoriti nekaj besed v obrambo zakona? Ki sem izkušen? Kje je udobneje kakor v skupnem domu? In kako
P-l-S-A-N-O B~R-A»N»J»E
M i h a i 1 Z o š e e n 'k o :
V
Letos zgodaj spomladi je neki Pjotr Petrovič Gasilin po naključju zašel na sestanek vseh hišnih stanovalcev.
Ker je bil glavni knjigovodja zelo velikega podjetja in hudo preobložen z odgo-j vornimi nalogami, po navadi ni zahajal na tako majhna posvetovanja, namenjena v prid ene same hiše. Tisti dan pa je ravno iskal hišnega upravitelja dn pri tem pogledal tudi v pisarno, tam je naletel na zborovanje in iz radovednosti sklenil prisluhniti, o čem se bodo pogovarjali stanovalci.
Na vrsti je bila ureditev otroškega igrišča na domačem dvorišču.
Gasilin je z veliko vnemo posegel v vsesplošno prerekanje o tem, koliko dreves naj bo na otroškem igrišču.
Kot ljubeč oče se je zavzemal za čim manj dreves, ker je razumno sklepal, da bo tako za njegovega enajstletnega sina sorazmerno manj možnosti, da pade s katerega izmed njih.
Vendar je bila večina zoper njegov pred-log.
Moramo povedati, da je bil Pjotr Petrovič Gasilin hudo živčen, hitro vskipljiv človek. Že vrsto let se je zdravil na polikliniki. Pa glej, pokazalo se je, da mu zdravljenje ni kaj prida zaleglo; na posvetovanju je kričal in se ni mogel obvladati. Ko je ugovarjal svoji nasprotnici, si je dovolil nekaj žaljivih stavkov na njen račun.
Njegova nasprotnica — priletna in na videz preprosta ženska — je mirno požrla zbadljivke, se obrnila k stanovalcem in kar tako mimogrede pripomnila;
»Nič čudnega, da se sin tako živčnega in razburljivega očeta slabo uči.«
Gasilinov sin Nikita, učenec tretjega raz-teda, se je res slabo učil. Zato so te besede starejše ženske boleče udarile po natrganih strunah očetovega srca. Gasilin ni imel več obstanka na posvetovanju, zato je odšel, Pri tem pa si še enkrat dovolil netaktnost: oa glas je ponovil svoje zbadljivke na račun priletne državljanke.
Ko je prišel domov, je povedal ženi, kaj se mu je primerilo, in z ostrimi besedami opisal vsakdanjo zunanjost priletne ne-tttanke.
Žena je vsa v skrbeh vprašala moža:
»In kako se piše?«
»Ne vem, kako se piše,« je odgovoril »lož, »na posvetovanju pa so jo klicali Sofja Pavlovna.«
Žena je sklenila roke in rekla:
_ »No, sem si kar mislila! Žalil si profesorico našega Nikita. Uči ga ruščino. Oh, MOtr, le kaj te je neslo na posvetovanje, dokler zdravljenje na kliniki še ni končano!«
Gasilina je ta novica hudo prizadela.
ljubko je, ko živita dva v slogi in Ijube-rtii! Spominjam se blažene pomladi lastnega zakonskega življenja ...«
»Kaj pravite na to, Pavla?« Bob je koprneče lovil pogled veselih dekličjih oči.
»In ta čedni mladi mož!« je nadaljeval '■-govorni snubec. »Ne razumem, zakaj se branite. Vreden je ljubezni in spoštovanja, -‘trtam ga zelo rad ...«
Pavla Wendell še vedno mi rekla ne bev be niev.
»• ■. prav zelo rad . ..« y»No,« je končno zagostolel dekličin glas, "če gre za to, ga imam tudi jaz majčkeno
r^da...«
Chan je zmagoslavno sunil s komolcem v tebra bodočega ženina. Voz je privozil na tišino in luči Eldorada so zableščale iz noč-be tišine.
Pred hotelom sta čakala Holley in Vik-|°r- »So vendarle prišli!« je zaklical časni-*a'r- »Vaša torba, Charlie, je v pisarni; vra-ta niso zaklenjena!« Sanjavo se je ozrl k zvezdam, »škoda, da nas zapuščate, Eden! eP> mi bo dolg čas brez vas.«
»Saj vendar pojdete v New Yorlk?«
^0 ne — sem se premislil!« Otožen smeh-Jaj se mu je nabral okrog usten. »Pred ne-ai leti bi bil mogoče poskusil, danes pa be več! Ta čarobna puščavska ,pokrajina r~ bo, mislim, da me je pač ujela. Posihmal
m New York gledal le v filmu.«

Živčno je začel hoditi gor in dol po sobi in rekel:
»Fej, kakšna zoprnost! In naš Nikita je ravno v ruščini tako slab. Zdaj se pa še posebej ne bo skopal iz svojih dvojk. In ni dvakrat reči, da bo moral še ponavljati razred!«
»Ne, zaradi očetove netaktnosti se pa učiteljica res ne sme maščevati nad našim fantom!« je ugovarjala žena.
»E, draga moja!« je zastokal mož. »V slehernem izmed nas se skrivajo sumljivi ostanki preteklosti. In profesorica je vendar že starejša ženska. Se pravi, da se bodo preostali v njeni zavesti še bolj uveljavili, kakor bi se pri drugih. Ne, še malo ne mislim, da bo začela z menoj odkrito obračunavati na otroku. Prav gotovo pa nebo nepristranska do njega. In — človeško gledano — bom njeno sovražnost popolnoma razumel.«
Ko se je Gasilin tako pogovoril z ženo, je nesnudoma velel sinu, naj vzame knjige
<v roke; in čeprav je bilo že pozno zvečer, je sam dve uri posedel pri njem in ga spraševal predvsem ruščino.
Drugi dan se je spet ubijal z njim in se odrekel celo preferansu pri prijatelju.
Potem je še ves teden dan na dan skrbno pazil na fanta, kako se pripravlja za šolo. Naredil mu je celo kratek izvleček slovnice.
*
dal sam Nikita. In prav to je pripravilo ubogega Gasilina do živčnih krčev v želodcu. Zdelo se mu je, da profesorica nalašč ne pogleda -Nikita, ker se. pripravlja, da ga bo kdaj na celem presenetila.
»To se pravi duševno trpinčiti fanta« je dejal ženi. »In pri tem se neusmiljeno igra z mojimi živci.«
Zato se je od tega dne naprej še.z večjo vnemo zavzemal za sina. Naj ga je še tako neznosno črvičilo po trebuhu, noben večer se ni odmaknil od Nikita, dokler ga ni prisilil, da se je več kot vestno pripravil za prihodnji dan.
Drugi teden je sinko Nikita nepričakovano prinesel iz šole dve petki (najboljši red za časa Zoščenka v Rusiji; op. ured.) iz ruščine. To pa je spravilo Gasilina v skrajno osuplost. Pritekel je v kuhinjo in izjecljal ženi:
»Kako naj razumem to čudno profesori-čino ravnanje? Kaj pravzaprav hoče s tem doseči?«
Žena je skomignila z rameni in odgovorila:
»Kratko im malo je pokazala, da je bolj človeška, kakor si pričakoval. Svojih osebnih čustev dn zamer ne meša v pedagoško delo.«
»Ne, pri tem mora biti nekaj narobe!«
je zaklical vznemirjeni mož. »Najin zabiti Nikita vendar še nikoli v življenju ni imel petič, zdaj pa je na vsem lepem prinesel kar dve zapovrstjo! Mogoče mu je namenoma dala boljši red, samo da bi me omehčala? Bo že čas pokazal. Ampak jaz osebno ne naredim niti koraka za spravo.«
Čez nekaj dni je sin Nakita spet prinesel petico za pesem Lermontova, ki so jo morali znati na pamet. Takrat pa Gasilin ni več mogel krotiti svojih čustev; stekel je k profesorici na stanovanje im rekel:
»Prepričan sem hii, Sofija Pavlovna, da moj Nikita ne bo splaval iz dvojk, ker sva si midva na posvetovanju tako nesrečno skočila v besedo. Pa to ni res; premagali ste me s svojo velikodušnostjo, zato sem prišel, da vam moško sežem v roko.«
Profesorica je nabrala čelo v gube dn rekla:
»Le kako da vas ni sram tako grdo misliti o naših pedagogih? Pa se res ne spodobi v današnjem času — da bi bili človek tako arhaičnih nazorov!«
Ubogi naš Gasilin je začel ves zmeden momljata nekakšno kolobocijo, iz katere se je dalo deloma razumeti samo to, da njegovo zdravljenje še ni končano im da zato za zdaj še ne more odgovarjati za vse svoje misli in nazore, ki jih na glas pove.
Ko pa si je opomogel iz zadrege, je bolj rapločno dodal:
»Ne zamerite mi v svoji velikodušnosti, ker sem vam tako odkrito vse priznal, ampak te tri petice, ki jih je dobil sin, so sprevrgle vse moje dosedanje nazore o ljudeh. In zdaj vam prav rad priznam, da se sumljivi preostanki preteklosti skrivajo v meni, ne v vas. Verjemite mi, spoštovana Sofija Pavlovna, tako še nikoli v življenju nisem bil presenečen!«
Profesorica je mislila svoje im rekla Ga-silinu:
»Da, tudi jaz sem bila presenečena, ko se je vaš sin preselil med odličnjake. Veste, tega res nisem pričakovala od njega. Povejte mi no, kaj pa je bilo z njim?«
Gasilin je prijetno vznemirjen odgovoril:
»Zdaj ga vendar sam vsak dan inštruiram!«
Sofija Pavlovna je zaklicala:
»O, kako vaše besede potrjujejo moje domneve! Že zdavnaj sem opazila, da neverjetno laže zdelujejo tisti učenci, na katere starši vsaj sem ter tja malo pogledajo, kako se učijo.«
Pri tem je profesorica z nasmeškom pogledala Gasilina in dodala:
»Dajte, še naprej vsak dan pomagajte sinu! In to naj bo mojes trašno maščevanje za vaše prenagljene misli in besede!«
Pri tem sta se oba veselo nasmejala in se poslovila, če že ne kot prijatelja, pa prav gotovo brez sence kakršne koli sovražnosti.
DCde b o (Ledu' ?
Počivajoče
oralo
Pod nizkim napuščem poda počivajoče oralo, od nizkega soja z zahoda zlato umito,
z medlečimi zublji hladno oblito, z ročicami v polje mi je pokazalo: v svobodo pod sinje vesolje.
Tam je njegov svet, svet ravno razparanih brazd, tja z njim je odhajal že ded, — ej, tam sta spočetje in rast!
Tam klenih plodov je zorenje, od tamkaj priteka življenje mestu in vasi s plenjavimi zlatimi klasi.
Pred podom pokorno samuje,
ko da že s predolgo zamudo
željno pričakuje,
kdaj znova zagrize se v grudo,
da polje v jeseni
obilno dar kleni
oraču v predale nasuje ...
Gorazd Gosposvetski
Profesorica Sofja Pavlovna pa fanta vse te dni sploh ni vprašala in še pogledala mi v tisto stran, kjer je sedel, tako je pove-
Iz črnomodre dalje se je oglasil žvižg lokomotive barstowskega vlaka. Charlie je pridrsal izza ogla. Suknjič in telovnik kriminalnega asistenta Chana sta* nadomeščala Ah Kirnovo bluzo. »Skrivnosten glas železnice nam naznanja, da je konec našega doživljaja,« je drobil na svoj način, poln duhovitih primer. »Gospodična Wendell, poslušajte dobrohotno še zadnjo željo trudnega pismonoše! Naj vam bo to začetek največjega doživljaja vašega življenja — in naj,srečnejšega!«
Prekoračili so samotno cesto. »Zbogom, Pavla moja!« je šepetal Bob v molčeči senci postajnega poslopja. Topel pritisk njenih gibčnih prstov mu je povedal vse, kar je hotel vedeti, in njegovo srce je burno utripalo. »Kmalu se vrnem, ti moja zlata, pote!« Prisrčno jo je pritisnil na prsi in prestavil smaragdov prstan z njene levice na desnico. »Le, da boš mislila na to, draga! Ko se bova videla, ti podarim dostojno nadomestilo, najlepši prstan, iz novejše zaloge nakitov na zahodni obali — iz najine zaloge!«
»Najine ... zaloge ...?«
Vlak je že pihal na tiru stranske proge, pripravljen na odhod, Charlie Chain je pomahal že is stopnic. »Vi še ne veste,« se je veselo režal. »Toda vam se je uresničil sen vsake ženske: jemljete moža, ki prodaja dragulje!«
KONEC
Najbogatejši kmet v vasi j,e imel pet sinov. Vsi so že dorasli, odslužili vojake . . . in nestrpno čakali na očetovo dediščino. Vsak zase je mislil, da bo očetov dedič in s tem neomejen gospodar mogočne bogatije.
Neko jesen pa je očeta zalotila bolezen in ga vrgla na bolniško posteljo. Čutil je, da mu prihaja zadnja ura. K sebi je poklical svojih pet sinov, da bi jim izročil zadnjo voljo pred smrtjo. Vseh pet sinov se je zgrnilo okrog postelje in se začelo na vso moč dobrikati bolnemu očetu.
»Dragi oče, komu boš zapustil svoj dom im svoje imetje? Bil sem ti dober sin, zvest otrok in bom skrbno čuval našo hišo ter mislil na svoje brate. Ljubi oče, nikar me ne pozabi!« se mu je priporočal prvi sin; enako tudi ostali.
Tedaj je dvignil oče svojo sivo glavo in s trepetajočim glasom ukazal četrtemu sinu, da naj sede k njemu na posteljo.
»Ah, oče dragi, kako vendar to, da kličeš ravno njega k sebi in mu obljubljaš dediščino, ko je bil on izmed nas vseh najmanj pri hiši!«, ,so vpadali vmes z besedami ostali sinovi.
Toda oče se ni dal pregovoriti. Zbral je vse svoje moči in se obrnil z resnim glasom do svojih otrok;
»Ljubi moji, nič se ne čudite, da sem določil četrtega sina za svojega dediča! Ne veste, zakaj?«
»Povej, povej...!« so silili užaljeni sinovi v očeta.
»Moji dragi, nabrž se ne spominjate več, da je bil četrti sin tisti, ki je meni najbolj in največ pomagal. Kako in s čim, bi hoteli vedeti? Da, pobral je vsako najmanjšo reč, če je ležala na dvorišču ali okrog hiše: sekiro, žago, motiko, verigo, vsako tresko in slamico. Vidite, vsega tega niste drugi videli ne storili, čeprav ni bila naporna ta skrb . . .! Njemu izročam in zapuščam svojo dediščino, ker bo on po vsem tem izmed vas najskrbnejši človek in najboljši gospodar. Storite in pomagajte mu tudi vi tako, kakor je on meni pomagal dn se vam bo dobro godilo po moji smrti .. .!«
In v tej misli je oče ta večno zaitisnil svoje trudne oči.	A. Ž.
dobro ooljo
Iz otroških ust
Jurček je bil prvič v kinu: Glavni junak je umrl in predstave je konec.
Jurček: »Mama, kaj ne bomo šli tudi za pogrebom?«
Samogovor
Vdova med pogrebom svojega moža:
»Koliko rož! Kako bi bil Makselj vesel, če bi to doživel!«
Sosedje
Mož: »Lačen sem, skuhaj mi eno klobaso.«
Žena: »Kaj, ali si pozabil, da gremo k sosedovim na večerjo?«
Mož: »Hvala ti, draga! Skuhaj mi prosim dve klobasi.«
(Nadaljevanje s 5. strani) lutkovni trik film —17.45 Za otroke od 11. leta dalje — 18.55 Naša lahko noč oddaja za otroke —
18.30	Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika — 18.55 Tip revija — 19.00 Prizori iz Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas - 19.30 čas v sliki - 19.55 Izložba in kratki film. mozaik — 20.15 Naš film v studiu: Romanca v molu”, film. drama — 22.00 Čas v sliki — 22.20 Javni pogovor.
ČETRTEK, 1. decembra: 11.00 Televizija v šoli: Kratka poročila — 11.03 Mostovi k človeku — 12.00 Kaj bi rad postal? — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Benvenuti v Italiji: Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 19.00 športni kalejdoskop — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Lastna produkcija: „5!učaj Bohr” (I>er Fali Bohr); televizijska igra Lide Winiewicz — 21.45 čas v sliki — 22.05 Dovolite? Plesni tečaj z zakoncema Fern.
PETEK, 2. decembra: 11.00 Televizija v šoli: Captive River — 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 Dvojna mera — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Velike in majhne hale. Reportaža o tržnih halah v Parizu — 19.00 Kuhinja v televiziji: Poprovi krapi — 19.23 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Bel-Ami (Ljubljenec lepih žen), veseli film — 21.50 Večerna poročila in v žarometu ,rSedem dni svetovnih dogodkov” — 22.20 Jazz v Evropi.
SOBOTA, 3. decembra: 17.00 Kratka poročila —
17.30	Televizijska igralska družina Leitner: Bogati stric (Dcr reiche Onkel) — 18.00 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.05 Za prijatelje znamk
—	18.30 Kratka poročila — 18.40 Nedelja v Evropi: V italijanskem mestu Milanu — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Avstrija poje in igra. Dvestoletnica dunajskega Fratra — 21.35 Čas v sliki — 21.55 Naš nočni program: Zerrosovi jezdeci duhov, film divjega zapada.
Televizija Ljubljana
PETEK, 25. novembra: 9.40 Televizija v šoli, slikamo, oblikujemo. Življenje v Afriki; Izbira poklica — 10.40 Tečaj angleščine — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 15.50 Tečaj angleščine — ponovitev —
18.00	25 minut z... — oddaja za otroke — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Kakšno organizacijo mladih žele mladi — oddaja iz cikla „Brez parole”
—	19.30 Domovinska lirika — oddaja ,Jz slovenske poezije” 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Cikcak
—	20.35 Filmski spored (Beograd ali Ljubljana) —
21.30	Pariz: Otroci sveta — zabavno glasbena oddaja UNICEF-a - 22.30 Televizijski dnevnik -
23.00	Nadaljevanje prenosa iz Pariza.
SOBOTA, 26. novembra: 9.40 Televizija v šoli
—	14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 17.10 Poročila - 17.15 Zviti Pejo - lutke - 17.35 Kje je, kaj je — 17.50 Reportaža — 18.10 Vsako soboto — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Rezerviran čas
—	19.10 Komorna glasba — 19.40 Cikcak — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Ekspedicija — serijski film — 21.00 Homuristična oddaja — 21.50 Po sledovih plesnih korakov — II. oddaja — 22.05 Serijski film — 22.55 Zadnja poročila.
NEDELJA, 27. novembra: 9.25 Poročila — 9.30 Narodna glasba — 10.45 Disneyev svet — ponovitev serijskega filma — 11.40 Tomek in pes — serij-
JETZT-
Nishi erst zulefzt!
Weihnachtsgeschenke sollten in Ruhe und mit Uberlegung rechtzeitig besorgt werden.
O Heuer empfiehlt sich, ein praktisches F. R. C. - MoBELSTtrCK aus eigener Erzeugung zu Fabriks-preisen zu schenken.
Unsere F.R.C.-Mobelhauser in Kamten bieten eine reiche Ausvvahl formsehoner Kleinmobel, wie: Blumenstander, Fau-teuils, Servienvagen, Schuhkasten, Fern-sehtischchen, Radio- und Femsehboxen, Drehbars
... und preisgiinstige Wohn- und Schlaf-zimmer aus eigener Erzeugung. Erleichtertes Schenken durch Gevvahrung von 24 Monatsraten!
ski film — 12.00 Nedeljska televizijska konferenca
—	... Ponavljamo za vas —18.30 Poročila — 18.35 Karavana — reportaža — 19.05 Serijska mladinska igra — 19.54 Medigra — 20.00 Televizijski dnevnik
—	20.45 Cikcak — 20.50 Žejjam naproti — zabavno glasbena oddaja — 21.50 Serijski film — 22.15 Zadnja poročila.
PONEDELJEK, 28. novembra: 11.40 Televizija v šoli: Partizanske šole — 12.05 Slavje sc bo začelo
—	16.55 Tečaj angleščine — 17.25 Film za otroke — 17.35 Disneyev svet, serij, film — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Pediatrija: Nesreče pri otrocih — 19.05 za danes in jutri — 19.40 Televizijska pošta — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 M. Markovič: Premiera — Televizijska drama — 21.30 Pisma skladatelju — 21.45 Poezija Šukrije Pandje — 22.00 Zadnja poročila.
TOREK, 29. novembra: 10.00 Poročila — 10.50 Pesem v koloni — 12.00 Narodna glasba — 16.25 Poročila — 16.30 Veliki in mali — jugoslovanski film — 18.00 Festival zabavnih ansamblov JLA — 19.25 Čestitke za dan republike — 19.40 Rezerviran čas — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Zabavno glasbena oddaja — 21.30 Dokumentarna oddaja o tujih vojnih misijah v NOB — 22.50 Svobodna zemlja — Kantata — 23.10 Zadnja poročila.
SREDA, 30. novembra: 16. 55 Glasbeni pouk — 17.35 Poročila — 17.40 Tiktak: Hlebček kruha — 17.55 Slike sveta — otroški filmski žurnal — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Reportaža o Litostroju — 19.05 Gosti našega studia — zabavno glasbena oddaja — 19.30 Mozaik kratkega filma — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 Otroci Ziherlove mame — reportaža — 21.00 Jugoslovanski celovečerni film — 22.30 Zadnja poročila.
Nogomet
Wacker-I>iinaj : Avstrija-Ce-
k>vec 0:0
''"selil se je v nedeljo trener celovškega nogometnega moštva Gerdi Springer, na-zvan tudi »koroški Herrera«: »To je zmaga naših mladih igralcev! Brez Sadkmanna, Hohenbergerja in Rudiča je naša ohramha hrabro vzdržala!« Springer je že pred tekmo napovedal neodločen rezultat, ne da bi predvidel, da je tega izvojevalo le deset celovških igralcev. V 19. minuti se je Bahr (Avstrija) maščeval Wirtlu (Waeker), ko ga je ta malo prej nepravilno napadel, da mu je vrgel žogo v obraz, nakar ga je sodnik izključil. Od tedaj je bilo moštvo Wackra sicer v premoči, ni pa znalo tega pred nastprotnikovimi vrati izrabiti.

—gut,besser,
A&O
Vom 25. Nov. bis 1. Doz. 1966:
BENSOOR?
SCHOKOLADE
MilcH und Milch-Haselnufi	3 TflFELN
MkKHER
NEAPOiiTiNER
we!tbekannte VViener Oualitdt! 4 PAKETE
PFEFFEftNUSSE
einmaiig gut!	200-g-Sdckchen
SPEZI,L SGHOMO-DRAGEES
besonders fein gemischt!	200 g
GRIECH- LSSYEis FEIGEN
vollreif und saftig!	2 PAKETE a ca. 170 g
80
20
s
5.
7.
3.
K1LTERER SEE19 ,
Sudtiroler Rotvvein 1 Liter	§?
.. .auBerdem noch:
3x A&O-RABATI!

die Markenware des Monats!

ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi nadvse dobrega moža, očeta in starega očeta
V
Stefana Pippana
dolgoletnega mežnarja in organista v Kapli ob Dravi se iskreno zahvaljujem vsem, ki so izkazali zadnjo čast dragemu pokojniku.
Posebna zahvala velja mil. g. kanoniku Zechnerju, č. gg. proštoma Trabe-singerju in Brandstatterju ter č. g. župniku Kanaufu; nadalje zastopstvu avstrijske zvezne vojske, pevcem pod vodstvom Toneta Spruka ter predstavniku Slovenske prosvetne zveze.
Lepo se zahvaljujem tudi vsem, ki so darovali, vence in cvetje.
D

HANZEJ KOVAČIČ Villach - Beljak, Gerbergasse 6
S KOVA pohištvom si praznike olepšal!
SPALNICE
sedemdebre v različnih lesnih izdelavah
S 5680.-
Celovec, v novembru 1966.
Žalujoča žena HELENA, v imenu vseh sorodnikov.
Do Božiča celodnevno odprto. a DOSTAVLJAMO H OPREMLJAMO PO MERI l B SVETUJEMO VAM
Sl POSKRBIMO VAM KREDIT
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 27. novembra: 6.15 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. novembra: 14.15 Poročila, vreme, objave. Pregled sporeda. — Veseli zvoki iz alpskih krajev. Beremo za vas — 16. (. Jurčič: Deseti brat). — 18.11 Za našo vas. — TOREK, 29. novembra: 14.15 Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Cerkev in svet. — SREDA, 30. novembra: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 1. decembra: 14.15 Poročila, vreme, objave. — „0, draga mi je poznih rož lepota” — Pesmi z gred Milke Hartmanove. — Kaj pravite k temu? — 13. (Prof. M. Rus: Strast in njena moč).
—	PETEK, 2. Occembra: 14.15 Poročila, vreme, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. (Domače novice). Slovenska ljudska univerza (II. — Prof. Messner Janko: Vse, kar je lepo in prav, tudi kadar govoriš). — Beremo za vas
—	17. (J. Jurčič: Deseti brat). — SOBOTA, 3. decembra: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Sckalhal
Damska moda
v veliki izbiri!
Kiagenfurl-Celovec, Kramergasse 11
Telefon 33-95
/čdo- žitti v Ausicatiii?
V
V DEŽELI BODOČNOSTI
Ta dežela, polna sonca, nudi turistom, podjetnikom, trgovcem in naseljencem mnoga možnosti. Na vprašanja, poslana bodisi od družin ali od samskih oseb, glede možnosti znižanih prevoznih stroškov radi odgovorimo. Izrežite in pošljite spodnji kupen na:
AVSTRALSKO POSLANIŠTVO
URAD ZA IZSELJENCE
W!EN I, TeinfaltstraBe 1, Tel. 630180, 630189 GRAZ, Feuerbachgasse 21, Tel. 81859, 86159
Prosim, da mi pošljete brezplačno natančnejša pojasnila
ime:
Naslov:
(Izrežite in odpošljite)	(40)
Haš tednik JtcMtiUa
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „NaA tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon medni' štva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šlr., ® Anglijo 2.— L sterl, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Toimajer, R*-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.