GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1923'24 '■ i S ?> ŠTEVILKA' 27 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI rK05TFi UUKRŠinOUlf1 LTUBLIRDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. dr. ■j Samopročaja in zaloga izdelkou touarne ,,PETOUIFJ“, d, 0. [j BEOGRAD Dionička glav. .. Din 60,000.000 Rezerva.......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jescnice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Zagreb, Atnerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. m irom« & Najfinejša svetlobna telesa ~=s— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelji „UESTfl“, Ljubljana, Koloduorsha ul.B/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 21. maja Ana Karenina...................Red A Četrtek, 22. „ Izgubljene duše...........Red C Petek, 23. „ Dom.......................Red E Sobota, 24. „ Izgubljene duše...........Red D Nedelja, 25. „ ob 11. uri dopoldne Matineja Dramatične šole.............Izven Nedelja, 25. „ ob 8. uri zvečer Dom. Ljudska predstava...................Izven Ponedeljek, 26. „ Ana Karenina..............Red F Torek, 27. „ Zaprto. Sreda, 28. „ Paglavka. Premiera........Izven Četrtek, 29. „ Cezar in Kleopatra........Izven Petek, 30. „ Dom.......................Red B Sobota, 31. „ Izgubljene duše...........Red E OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 21. maja Gospa z morja. (Gostovanje Hudožestvenikov)............Izven Četrtek, 22. „ Aida. Gostovanje g. Bukšeka . Red D Petek, 23. „ Faust. Gostovanje g. Bukšeka . Red B Sobota, 24. „ Gorenjski slavček.........Red F Nedelja, 25. „ Mamselle Nitouche. Prireditev igralcev mestnega gledališča v Celju na korist Udr. gled. igralcev, sekcija Ljubljana . Izven Ponedeljek, 26. „ Pri treh mladenkah........Izven Torek, 27. „ Traviata..................Red A Sreda, 28. „ Manon Lescaut.............Red E v Četrtek, 29. „ Poljub. Ljudska predstava . . Izven Petek, 30. „ Gorenjski slavček.........Red D Sobota, 31. „ Carjeva nevesta...........Red C Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. DRAMA. Nedelja, 1. junija Paglavka....................Izven Ponedeljek, 2. „ Kamela skozi uho šivanke • Red F Torek, 3. „ Zaprto. Sreda, 4. „ Cezar in Kleopatra............Red B Četrtek, 5. „ Ana Karenina..................Red C Petek, 6. „ Izgubljene duše...............Red A Sobota, 7. „ Ana Karenina..................Red D Nedelja, 8. „ Kamela skozi uho šivanke . . Izven Ponedeljek, 9. „ Paglavka......................Izven Torek, 10. „ Produkcija Dramatične šole Udruženja..................Izven Sreda, 11. „ Mogočni prstan. (Za mladiho osnovnih šol kranjskega okoliša) ......................... Izven Četrtek, 12. „ Magda. Premiera...............Izven Petek, 13. „ Izgubljene duše...............Red F Sobota, 14. „ Mogočni prstan. Za mladino Izven OPERA. Nedelja, 1. junija Manon Lescaut. Ljudska predstava ..................................................Izven Ponedeljek, 2. „ Zaprto. Torek, 3. „ Zaprto. Sreda, 4. „ Manon Lescaut.................Red D Četrtek, 5. „ Carjeva nevesta...............Red E Petek, 6. „ Zaprto. (Generalna vaja) Sobota, 7. „ Telovadna akademija Sokola I Izven Nedelja, 8. „ Prodana nevesta, popoldanska predstava ob 4. uri ... Izven Ponedeljek, 9. „ Pikova dama. Premiera . . . Izven Torek, 10. „ Zaprto. Sreda, 11. „ Carjeva nevesta...............Red A Priporoča se tvrdka največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo št. 12 Začetek ob 8. Konec ob V* 11. PAGLAVKA. Veseloigra v štirih dejanjih. Spisala P. Veber in H. de Gorsse. Poslovenil F. J. Režiser: B. PUTJATA. Coletta Auradoux...........................ga Nablocka Aglaja, ) ..............f . . . gna Ježkova Hortenzija, J Posestn>c>» njeni teti j ga Juvanova Leonija, njihova služkinja...............ga V. Danilova Gospodična Subervillova, njih soseda ... ga Šetinska Pingois, notar..............................g. Sancin Pingoisova, njegova žena .........................gna Gorjupova Alcide, njun sin............................g. Medven Župnik......................................g. Terčič Maurice Delanoy, slikar....................g. Putjata Pierre Sernin, njegov učenec.................g. Jan Simoneau, kipar...........................g. Skrbinšek Vergnaud, policijski komisar ....... g. Peček Nancy Valier, igralka....................gna M. Danilova Olga Savinska, igralka......................gna Vida Pichujeva, vratarka.......................gna Rakarjeva Čas sedanjost. Prvo dejanje na deželi v Pont-Audemeru, drugo, tretje in četrto v Parizu. v GRIČAR & MEJflC 2=:: LJUBLJANA, 5E[E!NBURQ0lifl UlLCfl 3 KNflFLJEUE ULICE Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo - 3 — Začetek ob 8. Konec okoli 11. Izvirna slovenska noviteta. MAGDA. Tragedija ubogega dekleta v 12 scenah. Spisal Alojzij Remec. Režiser: FR. LIPAH. Magda, ubogo dekle, ki pretrpi vse od služkinje do izgubljenke na cesti....................... Peter, mizarski pomočnik, ki jo ljubi do konca Medicinec...................... Detektiv....................... Policijski komisar............. Trgovski agent ................ Zvodnik........................ Pesnik......................... Zdravnik....................... vsi eden in isti Magdini ljubezni ga Šetinska g. Lipah g. Rogoz Scene: 1. Na kavarniški terasi ob jezeru. 2. V sobi pri gospodi, kjer služi Magda. 3. V študentski sobi. 4. Ob klopici v parku. 5. Na policijskem komisarijatu. 6. V kavarniški sobici. 7. Pred ponočnim zabaviščem. 8. V Magdini sobi, odprti vsakomur. 9. V sobi v bolnici. 10. Na mestnem mostu. 11. V bolniški sobi. 12. Pred dvorano za seciranje. Prvih sedem scen in zadnje štiri prelete kratko razdobje, dočim ločijo osmo sceno od njih dolga leta ponižanja in propadanja. Odmor pred in po osmi sceni. Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Zajutrkovalnica Zajutrkovalnica T« Mencingep LJUBJANA, Sv. Petra cesta št. 43. PRISTNA VINA! NIZKE CENE 2 Začetek ob 8. Konec okoli 11. Izgubljene duše. Igra v štirinajstih slikah. Francoski spisal H. R. Lenormand. Poslovenil F. J. Režiser: O. ŠEST. On...........................................g. Rogoz Ona..........................................ga Šaričeva Montredon, igralec, pozneje reditelj potujoče družbe.....................................g. Skrbinšek Glasbenik....................................g. Jerman Larnaudy, igralec............................g. Peček Saint-Gallet, igralec........................g. Terčič Lahkoživec...................................g. Lipah Stara dama...................................ga Juvanova Naivka.......................................ga Rogozova Garderoberka.................................gna Rakarjeva Druga prikazen...............................g. Sancin Hotelski sluga...............................g. Medven Igralec . ..................................g. Jan Ravnatelj muzeja.............................g. Gregorin Njegova žena.................................gna Gorjupova Lekarnar.....................................g. Danilo Korporal.....................................g- Sancin Vojak........................................g. Markič Bufetarka....................................gna Juvanova Predsednik sodišča...........................g. Drenovec Njegova hči..................................gna M. Danilova Grbavo dekle ................................ gna Ježkova Zamorec.................................... g- Cesar Policijski komisar...........................g. Kumar Natakar........................................ g. Kurent Dejanje se vrši na Francoskem okoli leta 1910. I. slika: Soba, prirejena za gledališke skušnje. 2. slika: Soba na montparnaškem bulevarju. 3. slika: Hotelska soba. 4. slika: Nizka hotelska soba. 5. slika: Igralska garderoba v provincialnem gledališču. 6. slika: Soba četrte slike. 7. slika: Gotična katedrala. 8. slika: Malomesten varjete. 9. slika: Hotelska soba. 10. slika: Foyer malomestnega gledališča med odmorom. II.slika: Soba v hotelu. 12. slika: Kolodvorska čakalnica ponoči. 13. slika: Soba v flandrskem hotelu. 14. slika: Ista soba ob jutranjem svitu. Po 6. in 9. sliki odmor. — 5 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Carjeva nevesta. Opera v štirih dejanjih, uglasbil N. Rimsky-Korsakov. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: V. SEVASTJANOV. Vasilij Stepanovič Sobakin, novogrodski trgovec g. Betetto — Zupan Marfa, njegova hči................................gna Rozumova Grigorij Grigorjevič Gerjazny.....................g. Popov Grigorij Lukjanovič Maljuta-Skuratov .... g. Pugelj Bojar Ivan Sergjejevič Lykov......................g. Burja Ljubaša...........................................gna Sfiligojeva Jelisej Bemelij, carjev zdravnik..................g. Banovec Donna Ivanovna Sadurova, trgovčeva žena - ga Kattnerjeva Dunja, njena hči, Marfina prijateljica .... gaSmolenskaja Petrovna, gospodinja pri Sobakinih................gna Ropasova Carjev kurjač.....................................g. Perko Sobarica..........................................gna Jeromova Mlad fant......................................... *** Dva odlična jezdeca............................... * * * Opričniki, pevci, pevke, bojari in bojarke, godci, sobarice, sluge in narod. Dejanje se vrši v Aleksandrovsky Slobodi (vaško predmestje Moskve) v jeseni 1. 1572. Prvovrstni kroji! v- . Lastna izdelava! ♦ . vm° “ de*e t A 1 *.............. Jos. Rojina, Ljubljana ,Je Salon za da rn e in gospode EMIL NAVINŠEK šef vleisuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica «ledo 1 išk:il-i lasulj in potrebščin - 6 — Začetek ob 8. Konec po 10 Svečana akademija o priliki položitve temeljnih kamenov sokolskega doma na Taboru. Sodelujejo: člani Narodnega gledališča v Ljubljani, gna Lidija Wisiakova in g. Vaclav Vlček, Slovenski kvartet (Banovec, Pečenko, Završan, Zupan) in člani Sokola I. 1. Državna himna. — Gledališki orkester pod vodstvom kapelnika A. Balatke. 2. Otvoritveni nagovor. — Starosta Sokola I., br. dr. P. Pestotnik. 3. Fanfare iz opere „Libuša“. — Gledališki orkester pod vodstvom kapelnika A. Balatke. 4. Ženska deca Sokola I.: „Ko pomlad cvetoča pride", plesni raj s tamburicami in petjem. 5. Moška deca Sokola I.: „Vaje z metulnicami", zveza prostih vaj z rajanjem. 6. Ženski naraščaj Sokola I : »Šestnajsterica brata Erbena“, rajalne proste vaje. 7. Moški naraščaj Sokola I.: Proste vaje v skupinah. 8. Članice Sokola I.: „Osmerica z obroči". 9. člani Sokola I.: „Zvezda“ br. Svetliča. 10. Slovenski kvartet: a) Foester: Spak. b) Ravnik: Kam si šla, mladost ti moja. c) Narodne: — Marolt: Zar je morala doc. Tam za goro. 11. Plesi: a) Grieg: Tempo di menuetto iz sonate št. 7, pleše L. Wisiakova. b) Balatka: Scherzo, študija k plesu „Menih“, pleše g. V. Vlček. c) Dvorak: Valček št. 5., pleše gdč L. Wisiakova. ODMOR 10 MINUT. 12. Smetana: Vltava, simfonična pesnitev za veliki orkester, dirigira g. A. Balatka. 13. Ivan Zajc: Nikola Šubic Zrinjski, 2. in 3. slika. Dirigira kapelnik Matačič. Režira g. Sevastjanov. OSEBE: Nikola Šubic Zrinjski...................................g. Cvejič Eva, njegova žena.......................................gna Sfiligojeva Jelena, njuna hčerka....................................ga Gaj-Jermanova Gašper Alapič...........................................g. Pugelj Lovro Juranič...........................................g. Banovec Vuk Paprutovič..........................................g. Mohorič - 7 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Pikova dama. Dramatična opera v sedmih slikah. Dirigent: RUKAVINA. Režiser: SEVASTJANOV. Herman.......................................g. Šimenc Grofica......................................ga Borova Liza.........................................gna Zikova Grof Tomskij.................................g. Cvejič Knez Jeleckij................................g. Popov Polina.......................................gna Sfiligojeva Cekalinskij..................................g. Mohorič Surin........................................g. Pugelj Narumov......................................g. Perko Caplinski....................................g. Gostič Guvernantka..................................ga Smolenska Maša, sobarica...............................gna Jeromova Reditelj.....................................g. Banovec Osebe medigre (Pastorale): Pastirka.....................................gna Korenjakova Pastir.................................. gna Sfiligojeva Zlatogor.....................................g. Cvejič Amor.........................................gna Maslenikova Aristokratje, sluge, vojaki, otroci itd. Dejanje se vrši v Petrogradu: 1. v letnem vrtu; 2. v sobi Lize; 3. v plesni dvorani; 4. v sobi grofice; 5. v kasarni; 6. ulica pri carskem dvorcu; 7. v igralni sobi. Specialna trgouina damskega in moškega sukna Zaloga belega blaga *JosiD ^^^5an(^roua c* 12 - 8 - Popotnik: „Izgubljene duše.“ (Po premieri.) Če človek sedi v parterju in skuša do kraja prodreti v misel, ki jo je imel pisatelj, se mu zgodi, da odide od podobne zadeve kakor so Lenormandove »Izgubljene duše“ povsem utrujen in morda celo bolan! Jaz vidim vse premiere in sem sploh reden gost v drami. Začetek »Izgubljenih duš“ je poln mlade moči in pred vsem vere umetnikov, ki so napravili šele prvi odločilen in tudi usoden korak med svet in kritiko! Takrat ko nastopi umetnik prvič, bodisi na kateremkoli polju, s svojim umotvorom, nikoli ni malodušen ! Ne more verovati, da bo kdaj zatajil tisto sveto, ki vstaja v njem s skrivnostno silo in je kakor ukaz! Verje — verje dolgo. Ko pa potrkajo na vrata neizprosne nadloge, kakor je n. pr. siromaštvo, lakota, — znemijo od bridkosti! Njih dela niso več pisana z dušo; ustvarjena so z ukazom za obstanek življenja, ustvarjena so za denar! Umetnik pa, ki ima posebno mehko dušo, nikoli ne pozabi svoje prve jasne in močne misli, zato trpi veliko več, kakor more s svojim umotvorom izdati! Vse tisto je, čeprav ustvarjeno pod pritiskom sile nekaka obtožba, ironija, ki se smeje z glasnim širokim smehom v svoj lastni obraz! Ker ve, da ni več s tako ljubeznijo grajeno, ve tudi, da je izgubilo mnogo, morda vso svojo lepoto. Kadar se ozre na tako delo, trpi ob misli, da je vendarle prišlo razkritje in odgrnilo pred njim zastor, da pokaže zasmehujočo usodo vseh, ki hrepene visoko, pa jim je pot zaprta ... In potem pride vse tisto, ki ubija človeka. Do vratu in čez brodijo po blatu in se naslajajo ob svojem lastnem trpljenju. Samo umetnik more teptati sam svojo dušo, srce in svoje življenje in z vsem tem — ljubiti! Taka ljubezen je mnogim neumestna in vendar je najbolj trpljenja in razumevanja polna. Tako prihajajo vsi pod križ, samo roke bi razpeli pa bi obviseli na njem. Ko je razočaranje v lastni nerabnosti na višku, se zgodi, da uniči tisto, kar ljubi! To je taka zapoved, čeprav je strašna, da je skoraj nerazumljiva! Tisti pa, ki jo razume natanko, bi morda vstal s svojega sedeža in ubežal, ker se boji prehitrega razodetja, ki ga je slutil že od vsega začetka. Meni vsaj je bila v duši taka misel, ki bi se gotovo dopolnila, ako ne bi bilo izklesanih nemilo obrazov vse naokoli. Tisti obrazi, vsaj nekateri, so razumeli, a ne občutili globoko. Mislim, da je to dobro, ker si s tem človek ohrani živce v redu! . . . Zadnje dejanje ..Izgubljenih duš“ je tako resnično po naslovu napisano, da mora človek, če je še tako malo dovzeten, vsaj od daleč zaslutiti strahoto trpljenja in usmiljenja v svoji lastni duši. Jaz se spominjam samo, da mi je nehote ob tistem zadnjem strelu, ki konča grozovito človeško muko, planila v dušo misel: „Hvala Bogu!“ Pisati tako zadevo, kot so „Izgubljene duše“, se pravi doživljati v svoji notranjosti vse življenje, od najmanjše osebice - 9 — do glavne osebe v drami! Pesnik vedno izgotovi in izkleše z ljubeznijo vse nastopajoče figure in v vsako položi del svojega lastnega jaza. Kadar je poetu zelo hudo, navadno piše, izlije svoje razočaranje in trpkost v besedo, da se mu olajšajo pretesne grudi. In tako bi bilo drugič upravičeno in celo na mestu iz človekoljubja vzklikniti: „ Hvala Bogu!“ In ta vzklik bi se še tretjič ponovil, če se pomisli na muke polno delo igralcev in režiserja ob podobnih dramah. Jaz želim vsem skupaj počitka in sanj . . . ALOJZIJ REMEC: Magda. (K premieri v ljubljanski drami.) Vedel sem, da z Remcem ni lahko kramljati. Neče se držati niti pogovora, vsako sekundo mu uhajajo misli drugam in treba je posebne energije, da ga vzdržiš pri stvari. V nizki zračni in svetli sobi starodavne plemiške hiše na Starem trgu z okni proti gradu in enem proti Šentjakobskemu trgu sva sedela. Kdor gleda to sobo in stanovanje, bi dejal, da mož, ki v njem prebiva, nima niti kapljice umetniške krvi v sebi, zlasti pa ne, da drame piše. Na stenah ni slik, samo ena edina visi ob oknu, kolektivni fotografični posnetek njegovih tovarišev iz akademičnih let. Smejal se mi je, ko sem se oziral v zadregi po golih stenah. — Čudite se, jeli? — mi je dejal. — Pohištvo, kar ga je, je od moje dobre mamice, staromodno, obtolčeno od dolgih potovanj na begunstvu. Iz Trsta je že romalo v Vipavsko dolino deset let pred vojsko, od tu v Nemški Gradec leta šestnajstega, po prevratu v Celje, iz Celja, v Ljubljano. Mamica mi ga je podarila, da bom imel svoj dom . . . Slik nimam, knjig razen paragrafarskih tudi ne, vse drugo je šlo v vojni rakom žvižgat. Tako živim med temi stenami. Toda nekaj teaterskega je vendarle ob meni. Poglejte tisto steno, ki deli sobo. Vi mislite, da je stena, toda ni. Iz kulisnega platna je, pred menoj je prebivala tu igralka nemške drame v Ljubljani in je sobo s tremi okni idealno razdelila v dva dela. In soba je prepleskana z isto barvo kakor naša nekdaj nemška drama. Toda tega ne pravite nikomur! — — Povejte mi kaj o Magdi! — sem ga prekinil. — Otroci po mojem ne spadajo v teater! Jaz sem bil sedemnajst let star, ko sem bil prvič v gledališču. Tedaj se mi niti sanjalo ni, da bom sam kdaj pisal za oder. To pomeni prav za prav kaljenje reda in miru med zadovoljnim človeštvom. Zato pustite otroke, pustite MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV ANGELA PEKOLJ ALEKSANDROVA CESTA 12 == se priporoča velecenjenim damam == — 10 — njih božanstveni mir neskaljen, prezgodaj ga bodo vznemirili vrtinci življenja! Potem naj gredo v teater! Toda ne zato, da bodo večerjo dobro prebavili, marveč zato, da bodo v zrcalu gledali svoje čednosti in nečednosti pravo podobo in v skrajšani kroniki preleteli svojo dobo. Gledališče je bridka stvar in bi moralo biti vest človečanstva. Ne gre mi iz spomina Ibsenov izrek, ki ne velja samo za avtorje dram, marveč tudi za igralce in publiko in ki pravi, da pomeni pesniti: biti sodnik nad samim seboj . .. Tako velja ta velika beseda tudi za Magdo. — — Kako ste začeli to delo pisati? — — Z besedico „torej“. S to besedico sem bil pri maturi tako razžalil svojega prvega literarnega mecena pok. dr. Ivana Merharja, ki se je ukvarjal s kritiko Ivana Cankarja in je bil moj profesor na tržaški gimnaziji, da me je takoj ustavil in prav po ribniško napodil: „Ce mi boste začeli s „torej“, Vam bom dal iz slovenščine nezadostno!" A ocenil me je vendar s prvim redom z odliko. Botroval je mojim prvim liričnim pesmicam in mojim literarnim poizkusom z neizprosno kritiko. Njemu v spomin sem začel Magdo s „torej“ . . . Ta beseda je most iz misli, načrtov in bolečin v resnično živo besedo, v življenje. Smejali se boste, toda resnica je vse to . . . Brez bolečin, iskanja in premišljevanja ni resnice, ni pesmi, ni drame . . . — Kako ste prišli do literarnega in etičnega problema v Magdi ? — — Sam ne vem, moj gospod! Novelistični moment, da sreča študent, ki je dekleta v mladostni razbrzdanosti in lahkomišljenosti zapeljal, svojo žrtev kot izgubljeno in zastrupljeno bitje pozneje v življenju kot zdravnik, me je zanimal že pred leti. Cela notranja zgradba pa se mi je odkrila nepričakovano, ko sem hotel napisati nekaj povsem drugega. Morda se bodo ljudje zgražali, da sem tako odkrito šel preko vprašanja, ki ga je že Jenko zastavil: „Sed puella quaestio est, kdo je kriv, al’ ti al’ jest". In sem odgovoril, da je moški kriv kot močnejši, razumnejši in odgovornejši del. Pripravljen sem na ugovore, saj se je že moji prvi drami Učiteljici Pavli in verižnici Kirki očitalo, da sta pokvarjeni ženski. Že v njih je bil v jedru problem Magde. Moral sem se ga otresti kakor bremena z ramen, da pojdem preko slabe ženske k dobri in potem k resnično tragičnemu moškemu. Z otroci pa nisem imel posla, kajti oni ne morejo biti kot nedozorela bitja ne predmet drame ne komedije . . . — Kaj pa Vaši Užitkarji? — — To je delo povsem izven mojih načrtov. Hotel sem dati našim malim odrom umetniško neoporečno žaloigro. Imel sem tudi z njimi nesrečo, da se jim je očitalo, da so nemoralni. Stari užitkar bi bil moral baje najpreje znoreti in potem šele streljati, znoreti V. BEŠTER ATELJE »HELIOS" Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 - n - pa na tak način, da bi bilo izven vsakega dvoma, da je mož norec. Nekdo — priznan pisatelj — mi je dejal, da bi bilo najpripravnejše, če bi se siromak pred strelom obrnil proti publiki in dejal: „Zdaj sem znorel!" Vidite, vsem se ne more ustreči. Zrastel sem v Trstu, bil skrbno vzgojen, nisem nereligiozen, moralko sem študiral, bolje bi mi bilo, da se mi roka posuši, kakor da bi vedoma koga pohujšal. — — Govoriva o Magdi! Ali se Vam ne zdi delo po zgradbi, značaju in stilu nevaren problem? — — Priznavam, da sem hotel v naši dramatiki storiti korak naprej. Namesto običajnih treh, štirih ali petih aktov sem napisal dvanajst scen. Po vseh pravilih bi bil moral začeti dramo z deveto sceno, vse drugo bi bilo ekspozicija. Toda kje je pisano, da mora biti vsaka drama analitična? Poizkusimo s sintetično! Uklenil sem sebe in delo v tesen okvir treh oseb in ni mi žal, bilo mi je dobra šola. Razbil sem enotnost časa in kraja, a stisnil značaje in osebe na minimum. Šel sem še dalje: istega igralca pustim igrati več v realnosti različnih oseb. Teško je dopovedati, zakaj. Da se preprosto izrazim, hotel sem doseči s tem to, da vidi gledalec z Magdinimi očmi vse tiste, ki so njeni duši eden in isti, tudi realno na odru v enem in istem igralcu. Kakor trozvočna harmonija in melodija bi morala biti ta igra, Magda in mizarski pomočnik Peter toneta v sporednem loku navzdol, njiju pesem je sozvočje. Ob njiju melodiji pa se vije kot protizvok pesem tretjega elementa, človeka, ki se izpreminja in je le v prvih treh in zadnjih štirih scenah eden in isti. Oprostite, morda je ta muzikalna primera netočna, kajti brenkam le nekoliko na vijolino, o naukih harmonije v glasbi ne vem skoraj ničesar. Zavedal sem se problematičnosti dela in sem prvotno nazval Magdo dramatično študijo. — Ali ste impresijonist ali ekspresijonist? — — O vseh teh strujah se mi komaj svetlika. Ne prisegam na nobeno šolo. Čutim le kot očitek, če pravijo o meni, da sem realist. Kje, vraga? Potem bi se lotil rajši fotografske obrti. To se pozna tudi mojemu stilu in koncepciji. Kje ste videli ljudi, ki tako govore kakor moji? Ali je to, kar polje v Magdi, naturalističen posnetek življenja? Senca že, toda šla je skozi mojo dušo in se izoblikovala povsem po mojem lomilnem koeficijentu, da se tako izrazim. Resnica pa je, da mi je najljubša in najsvetejša učna knjiga življenje. Sedaj pa ne besedice več! — In sva odšla iz stanovanja, Remec v pisarno snovat pravde — mož je namreč koncipijent — jaz pa sem hitel da sveže napišem njegove izjave. Vem, da ni vsega povedal ne on ne jaz. Efli. cd „EL1TE“ s : Ljubljana CM C/3 -as Prešernova ulica št. 9 cx> <*- največja konfekci jska trgovina — Mojstrsko M c o krojena damska in moška oblačila o> EN GROS EN D ETA 1 L- CkJ — 12 - Začetek ob 8. Konec po 9. Javna produkcija Dramatične šole Udruženja gled. igralcev SPORED: I. 1. Puškin - Prijatelj: Evgenij Onjegin (Tatjanino pismo)...............gna Grudnova 2. Shakespeare-Funtek: Kralj Lear (Norčev monolog)................g. Markič 3. Rostand-Župančič: Cyrano de Bergerac (Gaskonski kadeti) . . g. Smerkolj 4. Iv. Robida: Ocean...............gna Vida 5. Rostand-Zupančič: Cyrano de Bergerac (Pesem o nosu) ... g. Sancin II. 6. D. Kette: Adrija (1., 2.).......gna Mira Danilova 7. Iv. Robida: Rože ob poti IV., 6. (Prizor v ječi, dialog Franceta in Lucije) .................gna M. Storova in g. Jan 8. Shakespeare-Funtek: Kralj Lear (Learov monolog v pustinji) . . g. Smerkolj 9. I. Machar: Akte...............gna Vida III. 10. D. Kette: Žalostinka............gna Gorjupova 11. Szinner: Maska satana (Igralkin monolog) .................gna Storova 12. Rostand-Župančič: Cyrano de Bergerac (Pesem pri dvoboju) . g. Jan IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. Hostaild: Cyrano de Bergerac. H rojslca komedija 1 rUUKlir • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Zupančič. Cena 65 Din. Franco ka književnost /.adnjih 50 let tnoida ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznešenosti in sijaju besede tiko tipično francosko, kakor je Kostandov „Cyra.io“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta j>re'ipevajoča od po meha nad seboj; lev, ki bi si moge' priboriti svet in se ne upa dvigniti oci od žene, ki jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac** je uvrščen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega 'Jed Mtšča. — 13 - I. ROBIDA: Rože France: Lucija: France: Lucija: France: Lucija: France: ob potu, IV. 6. prizor v ječi. Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasi razcvitala se je pomlad. Ah, da, takrat vi vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli. Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prt odgrinjaš? Ah, da takrat — — — — (se še spominjaš?) Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi? V zaspanih zvončkov tihi roj, v trobentic ž njim prešernih broj, v Marijinih srajčic sred’ vrta, v vijolic črede krog meja, ti čudobajne pastirice ročica je posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? — — — Ne, nisem! — — — — in saj veš: cvetice sem od nekdaj zelo ljubila. To vem. In glej, zato prinesel šopek sem ti zal. Iz njega roženkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin — — — — — Ah, svoji bedni prijateljici — — zdaj — — — v slovo poklanjaš ga — — — pozdrav poslednji! Ej, ne, Lucija, — — — ne tako! Pozdrav življenja ti prinašam. S prihranki svojimi — — in kar — — zložili skupaj — — smo — — doma — — podkupil nočne sem — — stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. — In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori primešan čašam - 14 — pa makov sok, kar treba bo. S tem, mislim, zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož. Tu imaš pilo! Z njo prepili železje si! — — in tu — — obleko, na begu pač kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izbereva na Laze tje. Tam čaka naju brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej. In glej —, ko naju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh o tam na varnem boš, Lucija. Lucija: Na vsem, kar mlada sesanjala je glava ti, prisrčna hvala! Vendar, — — — mladenec dobri moj — — ni moči iti mi s teboj. * * * France: Ti in nevrednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha, ki pokoriš se in trpiš za grehe tuje, mučenica. Ah glej, edina je uteha ta vera vate bila v teh neznosnih dolgih, temnih dneh. In če bi s krivnje se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjo si srčno si izprala. Lucija: Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot! - 15 - France: O daj, ne zavrzi tega srca, zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem z lanci gorja, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem več svoj, da sem tvoj! O ti! saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu več tvojih se vlas, iz duše izbrisati tvoj si obraz in grudi prelestne in tebe .... vso, — — ki lepša, kot — — mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ah — — kot sveta — — devica v — oltarji! Lucija: Usmiljeni bog! — — — grešiti nikar! Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš — — — ? France: Ah, — — ti se srdiš? — — in nimaš — — — zame — — rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! In hočeš ostati ? Ne maraš bežati? — Lucija! — — in torej naj — — - grem? - Lucija: Ne morem — — ne smem! jovina in Instalacije: /„Q„ Bogataj TrgC 1 elefonske ctntrale, . . ® hišni telefoni, zvonci in Ljubljana Instalacijski materijal, i i , • - .!■ , motorji, telefonski električna razsvetljava. Kongresni trg 19, poleg aparati, moderni Telefon štev. 3. nunske cerkve. lestenci in svetiljke. - 16 — Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavarna, slaščičarna in peharna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg št. 21 TR«BCWSi>Kffi o. as. n.jUBr.jHM/3, ŠEteriBURGOvra sjr.. « fl^VRiaail; V '.it SK/fiPJČflE TRFSN&raKCOie NFSJK3Jfr.^nTMl£5E „ Orient' , družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVSE uglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J.Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31 Marioor, Rakek, Jesenice NMlovzabrzojavk«: ,. Adrija8pedu — Tokoči inčuni : Zadružna goupodaraka banka — Iutemi banski teJcfon st. 721 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe — Vskladlščanje robe — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zveie v vseh večjih trgovskih centrih tuiemstva in inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16 f HSs/ Jj A*»[k:(DMic NAW‘!16M)M+ Huei)ANA + MfiTNitTec"*^ /AODNA+ TCOTCVINA* Zx\+DAA\E*I N>CrCS PCCE-^ Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d v Ljubljani. Cena 4 Din.