Po poiti pre)»man:
za
telo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „
četrt mesec
6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — ,
'etrt
1 ,70,
Z« pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pi*m& ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 135.
V Ljubljani,
Neznosne razmere za slovenske katoličane v Trstu.
Včeraj smo dobili iz Trsta nastopno brzojavno poročilo:
Brez oblastvene prepovedi je policija za branila bratovščini sv. Cirila in Metoda v Trstu vdeležiti se sprevoda sv. R. Telesa z zastavo. V cerkvi redarji niBO pustili vzeti zastave. Mnogoštevilno zbrano slovensko ljudstvo je demonstrovalo proti temu lahon-skemu nasilstvu. Policija je več ljudij zaprla. Pritožbe proti temu nečuvenemu in nezako nitemu izzivanju so se odposlale ministerstvu in nunciju.
Odbor bratovščine sv. Cirila in Metoda.
To sporočilo nam daje jako značilno pa tudi skrajno žalostno podobo o razmerah, v katerih žive slovenski katoličani v Trstu. — V prvo bodi omenjeno, da se po vseh tržaških cerkvah slovesnostij in sploh cerkve nega življenja vdeležujejo najbolj Slovenci, ki, dasi v veliki manjšini v mestu, tvorijo po cerkvah skoro vedno in povsod večino.
To dejstvo bi merodajne kroge moralo napotiti, da bi skušali vstrezati tudi Slovencem po cerkvah, toda to se ne godi. Dogodki zadnjih let v tem pogledu so preža lostni, da bi jih kedaj Slovenci mogli poza biti. Misliti bi pa bilo, da se po žalostnih skušnjah taki dogodki več ne bodo ponavljali.
Čudno se nam zdi, odkod si prisvaja tržaška policija tako oblastnost, da brez ukaza kar na svojo pest odločuje o tem, katere cerkvene zastave se bodo vdeležile sprevoda sv. R. Telesa in katere ne smejo iz cerkve. Ali je bil morda kak tajen dogovor mej županstvom in predstojništvom cerkve? Mi smo nedavno o blagoslovu te zastave objavili značilen dopis iz Trsta, v katerem se je očitalo župnikuHrovatinu, daje v tej zadevi v prilog Italijanov jako nekorektno postopal, ter žalil verne Slovence.
Mi sicer nimamo dolžnosti dajati v tem pogledu kaka navodila, zato je poklicana pristojna višja oblast, vendar pravico pa imamo in dolžnost, da kakor vsakomur, tako tudi du hovnu kličemo v Bpomin njegove dolžnosti katoliškega duhovna, ki mora biti duhovni pastir vsem svojim vernikom, ki mora torej v Trstu objemati z isto ljubeznijo slovenske kakor laške katoličane. Ako bi duhoven iz narodnostne strasti postopal drugače, tedaj
bi ne bil katoliški duhoven, marveč naroden fanatik, kar pa je v popolnem nasprotju 7. njegovim svetim zvanjem. Strah nas je na žalostne posledice, ki utegnejo slediti takemu ravnanju. Ali ne bodo omrzela srca vernih tržaških Slovencev, ako se prepričajo, da niti s svojimi zastavami ne smejo očitno počastiti Bvojega Gospoda in Boga !
Mi bi tako dejstvo ravno tako odločno obsojali, ko bi bil to zagrešil slovenski duhoven nasproti italijanskim katoličanom, zato pa smatramo kot svojo dolžnost dvigati svoj glas zato, da slovenski katoličani svobodno obhajajo slovesno službo božjo, kakor jim je to zajamčeno celo po državnih zakonih, ter da oblasti, kamor so se obrnili v verskih ču-tilih žaljeni tržaški Slovenci, vrše svojo dolžnost in zagotove tudi Slovencem v Trstu svobodo verskega izpovedanja!
(
Zmaga hrvatske ideje v Bosni.
Počasi ali vztrajro so pripravljali hrvatski rodoljubi v Bosni pot hrvatskej ideji, ki je bila v tej zemlji zamrla, odkar so jo bili Turki osvojili. Spomin nekdanje zveze med Bosno in Hrvatsko sicer v prebivalstvu ni utrnil, pač pa potemnil, saj pod turškim gospodstvom ni bilo sploh govora o kakšnem napredku. Z avstrijsko okupacijo se je začelo v Bosni novo življenje, a premda je bila do nedavna politična struja Hrvatsrtvu protivna, vendar se je ono vkljub temu lepo razvijalo. A ko je bosenska uprava uvidela, kam naginje ogromna večina staroverskega srbskega prebivalstva, je bila prisiljena, da popusti hrvatskemu življu, ki je bil državi vedno veren ter ni nikdar gledal čez mejo. Zadnje binkoštne praznike se je pa pokazalo, kako jaka je hrvatska ideja v Bosni. Prigodom proslave sarajevskega pevskega društva »Trebeviča«, ki je dobil od zagrebških gospa krasno zastavo, Be je zbralo v Sarajevu na tisoče Hrvatov in Slovencev iz vseh hrvatskih dežel ter so tukaj brez vsake zapreke izjavljali s pesmimi in domoljubnimi govori svoje hrvatsko mišljenje. S to svečanostjo je zmagala hrvatska ideja ne samo v Sarajevu, nego po celej Bosni in Herce-govini.
Tukaj se je pokazalo v dejanju ono, kar sta govorila v delegacijah dr. Ferjančič in Vencajz, da namreč narod zahteva, da se zedinijo vse hrvatske zemlje v eno oblast, kakor so bile nekdaj. Na merodajnem mestu
so zdaj lahko osvedočeni, da zahteve omenjenih poslancev delegatov niso samo kakšne politične Iraze, nego da stoji za njima ogromna večina hrvatskega naroda. To se zdaj ne da nič več tajiti, da je ideja o zedinjenju vseh hrvatskih dežel prešinila ves hrvatski narod in da se 'mu je pridružilo v tem tudi slovensko ljudstvo.
Sovražniki in nasprotniki llrvatstva in sploh Slovanstva so radi tega silno razburjeni. Mažari so kar vzkipeli od razjarjenosti, ko so zvedeli o velikej manifestaciji hrvatske misli v Sarajevu. Še pred kratkim so se norčevali iz priprav za to svečanost češ, Hrvati jo bodo že skupili v Sarajevu; zatrjevali so, da se bodo vračali Hrvati domov krvavih glav; računali bo na mohamedance in staroverce ; toda mohamedanci so se oklenili Hrvatov, staroverci se pa niso upali ganiti, ko so videli, da so ostali v velikej manjšini.
In tako so se Mažari popolnoma preva-rili v svojih nadah. Vso svečanost naziv-ljejo velik škandal, ki se je dogodil pod po kroviteljstvom bosanske vlado nasproti ma-žarskej državi, katerej edinej pripada Bosna od starodavnih časov. Če je to res, zakaj so Be pa branili Bosne pred okupacijo? Takrat kakor zdaj so slabo računali. Vedeli so, da je prebivalstvo Bosne slovansko, ter so bili proti okupaciji, kasneje so pa mislili, da bodo to prebivalstvo pridobili za mažarsko državno idejo, ter so odobravali delovanje Kallayjevo, dokler je pritiskal Hrvate ; a ko se vkljub takemu ravnanju hrvatska ideja ni dala zatreti, ker je globoko vsajena v Brcih večine bosenskega prebivalstva, so začeli napadati Kallayja, češ, da ne vrši svoje naloge kot prvi mažarski državnik na iztoku, kjer mora po njihovej trditvi zavladati mažarska
državna ideja.
In zdaj, ko vidijo, kako ginejo velike njihove osnove, se kar zvijajo v svojej bes-nosti. Pozivljejo se na prošlost, češ, da imajo edini oni pravo na to zemljo, ker so ogerski kralji bili pokrovitelji Bosne. To so bili zares nekaj časa, ali le kot kralji hrvatski; v najstarejšem času pa je bila Bosna del kraljevine hrvatske, kasneje tudi večkrat samo-stalna ter je celo branila pod Tvrtkom (1376-1391) Hrvatsko, ko jo je hotel kralj Sigismund popolnoma ugonobiti. Bosna je pripadala Ogerskej lc po Hrvatskej, a po svojem prebivalstvu pripada tudi zdaj v skupino hrvatskih dežel, katere se morajo prej
Letnik XXVIII.
ali slej zediniti tudi v politično, naj se temu upirajo Mažari in Nemci, kakor hočejo; čvrsta volja hrvatskega naroda bode premagala zapreke svojih protivnikov, ki so do zdaj bili sicer jači, ker smo mi bili nesložni. Toda zadnja sarajevska svečanost je pokazala, da smo se tudi mi nekaj naučili v naših borbah s sovražniki našimi; sprevideli smo namreč, da je le v slogi naša rešitev. Pobratimstvo, sklenjeno v Sarajevu med Hrvati iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske, Slavonije in Istre ter Slovenci iz Slovenije naj bode zalog trajnemu duševnemu edinstvu. To bode najboljši odgovor vsem klevetam naših nepomirljivih nasprotnikov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. junija.
^Czatt" o položaju. Obširno se peča predzadnja številka tega krakovskega lista s sedanjim parlamentarnim položajem v Avstriji in nekako precej odkrito govori o nazorih večine poljskega kluba. List pravi pred vsem, da državni zbor ne smo biti preje razpuščen, dokler 3edanji parlament ne reši jezikovnega vprašanja in spremeni poslovnega reda, ker ni mogoče mislili, da bi ti dve zadevi ugodno rešil novi parlament, v katerem bi imeli pretežno, večino radikalni elementi, ker bi se zmerni krogi volitve po večini niti ne udeležili (?) in bi se ne pulili za težavne in odgovornosti polne mandate. Ako bi parlament potem ne imel potrebne življenske moči. potem naj se šele pošlje domov. — Ta nasvet narekuje, kakor znano, največ strah pred novimi volitvami mej Poljaki. — Potem »Czas« ugovarja mnenju, da se je odsek desetih članov trudil za nemško-poljsko koalicijo, in pravi, da se je te konference udeležila lahko vsaka stranka, ki je vneta za delo. Jugoslovani in češki konservativni veleposestniki so pa izjavili, da ne bodo postopali proti Mladočehom. — To je kajpada le deloma resnično. Oba kluba sta se izjavila proti obstrukciji, a s silo je ne marata zatirati, kakor žele levičarji in Poljaki, ker je namreč opravičena, dokler vlada ne ustreže najprimitivneji češki zahtevi. — Konečno se »Czas« veseli zaključenja drž. zbora iz dveh razlogov. Z dnevnega reda je zginil vladni načrt za rešitev češko-nemškega jezikovnega vprašanja, kateremu so Poljaki pritrdili le z največjim samozata-jevanjem proti lastnemu prepričanju in sta-
LISTEK.
0 železnicah.
(Dalje.)
Pri zidanju so imeli inženirji neverjetne težave. Že pri merjenju so imeli nalogo, katerej bi bili kos komaj planinski lovci. Ob skoro navpičnih Btenah in nepristopnih prepadih se je izmerila proga Še hujše je bilo, ko so pričeli z delom. Marsikje še ni bilo za čevelj prostora, kamor bi delavec stopil. Zato so morali najprvo deske privezati na vrvi in delavce zopet po vrveh spuščati na one deske. Zraven tega so bilo še posebne težave zlasti po zimi, kako delavce preskrbeti z vsem potrebnim.
Oni vlak toraj na vrh Pilata vozi samo 1 m. v sek., prva žična železnica vspenjača na Bavarskem pa nekaj več, namreč 16 m.
Znameniti vlak na Spodnjem Avstrij
1 OfW>
■ :L
Čuvajem in sprevodnikom ni kazalo druzega, kakor da so prav po besedi vršili svoj poklic Šli so namreč naprej in preiskavah progo, vlak pa za njimi. Kaj je čudno potem, da je bila tudi hitrost njegova za čudo majhna, samo lill mm v sekundi ali 4 km. na uro,
(= hoji na sprehodu).
Kako hitro vozijo vlaki na Kranjskem? Gotovo je, da je naipočasnejši kamniški vlak, če se že vozimo ž njim ali samo gledamo na vozni red. Potem sledi po vrsti vrhniški, dolenjski in gorenjski vlak, nato ]užna že-leznica.
Kamniški vlak vozi zato najpočasneje, ker je vse prešibko narejeno. Razumi torej, prijatelj, njegovo hitrost, da so ne boš po nepotrebnem jezil, ker vidiš, da ne sme in ne more. Če gledamo na vožni red, lahko preračunimo, da vozi poprečno dobro o m. v sek. (ali 18 4 km. na uro) z vštetimi postanki. Sevoda vozi v resnici hitreje (t. j. med postajami) tako, da malo zaostaja za
x-	n o ~ rV-aP-^P ♦"<>'
večkrat svoj maksimum 11 m. Toda pri njem je posebno čudno to, da nima nič stanovitnega, ampak začno na ravnem zdihovati in postajati, včasih kar res obstane. Popotniki se poprašujejo, sprevodniki so smejejo in v veliko začudenje se kmalo zopet nekaj giblje in leze.
Ko sem se vprvič z njim vozil, sem seveda pazil samo na njegovo hitrost, ki je bila še dovolj povoljna; vendar moram reči, da je vožnja dokaj dolgočasna. Ce sc človek enkrat spravi na pot, ga menda ni, ki bi no želel brzo naprej. Pa pogosto mora potrpežljivost hude skušnje prebiti. So kmetje, ki ga s polja opazujejo, pravijo: »Kaj bo to, ki tako leze kot polž; ej jaz bi kaj pognal, če bi bil namesto strojevodje«.
Precej za njim pride vrhniški vlak (nekdo mu je dal ime »jaslice«). Ako ravno je ta črta na Kranjskem najmlajša in najkrajša (20 km.), vendar glede hitrosti ali vožnje je na drugem mestu. Za teh 20 km.
r,A minut torei vozi vsako sek. po -Wl-v...............
6-17	m. (ali 22 km. na uro), torej je le hi-treji nego kamniški. Med postajami pa vozi
7—8,	tudi 9 m. po novi progi, na južni železnici pa hitreje, 8-10 m., pogosto po 12, enkrat celo dobro 14 m. na sek.; zato pa tudi nabija po šinah, da ti prešteje vse kosti. Nasprotno pa vozi od Brezovice do Vrhniko tako mirno, tiho in lahkotno, kakor da ima
gumijeva kolesa.
Toda nekaj je, vsled česar se ta železnica pred vsemi pri nas odlikuje, t. j. ker je neprimerno draga, najdražja na Kranjskem. Vse je pri njej »naj« : najmlajša, najkrajša, najdražja, le najpočasnejša ni. Do Vrhnike je 20 km. in 3. razred stano 40 kr. Ce bi bilo tudi drugod tako, bi moralo biti do Trbiža 2 06 gld. (a je 1"40 gld.), do Kočevja 1-63, do Novega mesta P52, do Kamnika 46 kr. Še huje je v tem oziru do Brezovice, kamor ni več kakor 7 8 km., pa stane vožnja 20 kr., saj jc še celo na južni železnici do
Zaloga samo 15 kr.
(Dalje } rih.)
Miivuiiih 'n»v/i»*v. vj?e.i. .'.p -*7 i njuMrsait
lišču gališkega deželnega zbora, ki zahtevata da se narodnostna vprašanja rešujejo na domačih tleh. Drugi razlog so pa odseki. Vsi se bodo volili na novo in nič več ne sme priti do tega, da bi bila načelnika budget-nega in železniškega odseka člana obstruk-cijskih strank. Vsa taka mesta morajo biti v bodoče v oblasti »delavne« večine.
Potil. dr. Kramar o redkem programu. V zadnjem zvezku »Ceske Revue« podaja imenovani poslanec nekaj treznih nazorov glede češkega državno-pravnega programa in češke politike sploh. Poslanec se ne ogreva za samostojnost dežela češke krone, kakor to zahtevajo radikalci, »ker je v največjo korist češkega naroda, da se ohrani avstrijska monarhija, da je močna in mogočna«. Čehi bi relativno nikjer ne bili tako močni, kakor v Avstriji. A tudi Avstriji mora biti na tem, da se ohrani zadovoljen češki narod, ker dve nemški državi bi ne mogli obstajati druga poleg druge. Slabejša bi podlegla močneji. Čehi morajo pa tudi zahtevati, da se ne zatira nemški narod (dosedaj menda še ni nobene nevarnosti), ker s tem bi bila pokopana Avstrija. Vničil bi jo neizogibni razdor z Nemčijo. Državno pravni program mora biti torej tak, da pomeni taktično ojačenje države in slobodni narodnostni in gospodarski razvoj ne samo češkega, marveč tudi nemškega naroda. K temu pa vodi le: sprava z Nemci. Resno in vztrajno se je treba znova oprijeti dela, pravi konečno Kramar, z razdorom dunajskega parlamenta se ne opravi nič. Konec zmagoslavne češke obstrukcije bo pa tudi konec vsake obstrukcije v dunajskem parlamentu in to ne bo v kvar češkemu narodu. S tem bo pa tudi dognan pravi češki program.
Nemški državni zbor je 12. t. m. konečno rešil znano mornariško predlogo in vsprejel vladno predlogo z 201 proti 10-3 glasovom. Proti so glasovali v prvi vrsti so-cijalni demokratje. potem Poljaki in razne druge manjše stranke. Bavarci so bili de loma odsotni, deloma proti vladni predlogi, le neznaten del je bil za dovolitev vladnega načrta. Pred sklepom razprave se je še je-denkrat ogiasil socijalno - aemokraški vodja posl. Liebknecht, ki je v celem svojem go voru prijemal samo nemškega cesarja, ker pošilja v svet nasprotujoče si brzojavke, s katerimi se narod nikakor ne strinja. — Po tem govoru in odgovoru državnega kanclerja kneza Hohenlohe in državnega tajnika grota Biilo\va, ki sta zavračala Lieb-knechtova izvajanja, je bila vladna predloga vspreieta tudi v tretjem branju, in nato je bilo zasedanje zaključeno. Minulo zasedanje je trajalo 410 dnij. V vsej dobi je bilo 210 sej. Poleg mnogega drugega gradiva je bilo vloženih 54.800 peticij. In v tej zbornici ni bilo obstrukcije.
Italijanski parlament se snide jutri k novemu zasedanju. Ožje volitve minule nedelje so pomnožile vrste v obeh glavnih nasprotnih taborih. Obstrukcijonisti bodo v novi zbornici res šteli 100 glasov, kar na-polnuje Pellouxovo vlado z velikim strahom. Na strani opozicije se je pomnožila odločnost, na vladni strani je pa ostalo večinoma vse pri starem. Volitve so izpadle toraj vse-kako proti volji vlade in proti njenemu pričakovanju, vsled česar se ni čuditi, da jeden del kabineta, na čelu mu Visconti-Ve-nosta, zagovarja odstop sedanjega ministerstva. Drugi del je pa za odločen boj. Obstrukcijo hoče onemogočiti z brezobzirno porabo novega poslovnega reda in z vojaško silo. V to pa je potreba energičnega predsednika, kakor je bil Colombo. Tega pa vlada ne more dobiti, ker se nihče ne mara žrtovati za itak izgubljeno ministerstvo. Vladni listi sicer sedaj poročajo, da se je že našel mož, ki bo kos tej nalogi, a z imenom še nočejo na dan, kar pač dokazuje, da niso še dovolj na varnem. General Pelloux mora na večer pred pričetkom parlamentarne sesije sam priznati, da so še ni nahajal v tako težavnih razmerah. Odstopa ministerstva je tem preje pričakovati, ker izjavlja opozicija, da bo mirovala, ako odstopi kabinet in se razveljavijo nasilne naredbe.
llusi pred Pekingom. Vae velesile brez izjeme, posebno pa Nemce in Angleže je presenetila vest, da so si Rusi zagotovili prednost na kitajskem dvoru pred vsemi drugimi »varuhi« kristijanov. Premetena po-
litika ruskega zunanjega ministra Murawieva v zadevi ruskega vprašanja prične v kratkem roditi sadove. Predpriprave so srečno zavržene in dosedanjemu angleškemu vplivu na kitajskem dvoru je odzvonilo. Cesarica-vdova se je postavila popolno v varstvo ruskega poslaništva, in ne vseh evropskih velesil, a ne samo to; vrže se tudi pogajanja s kitajskim državnim svetom glede varstva Kitaja pred vsemi ostalimi velesilami. To je završalo mej zunanjimi stražniki 1 Nastali sta hipoma dve stranki mej dosedaj jedinimi zastopniki evropskih velesil, Rusi na jedni, vse ostale velesile pod angleškim vodstvom na drugi strani. Vstaja Bokserjev bo postala kmalu stranska stvar, na dnevni red pride delitev Kitaja. Kajpada pride poprej še do krvavih bitk posebno mej Rusi in Angleži z Japanom, katerima bodo bojda pomagale tudi nekatere druge velesile. Gotovi krogi pričakujejo tu svetovne vojske, katere ko-nečni izid bo konec kitajskega cesarstva.
Razgled po slovanskem svetu.
Josip Torbar.
V spomin petdesetletnice mainiStva in književnega delovanja.
Iz Zagreba.
Med najstareje pisatelje in pobornike hrvatske kulture spada brez dvoma današnji predsednik jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Josip Torbar, ki je lanjskega leta dovršil 75. leto svojega življenja in 501etnico svojega zaslužnega delovanja kot duhovnik in učenjak. Kakor je ju-bilar v vsakem pogledu skromen človek, tako mu je bila skromna tudi proslava 50-letnice, katero je obavil v krogu svojih najbližjih prijateljev in somišljenikov. Ker je Josip Torbar dobro poznat tudi med Slovenci, med katere je zahajal prav rad na počitnice, odločil sem posvetiti mu te-le vrstice v spomin njegove petdesetletnice.
Josip Torbar se je rodil dne 1. aprila 1. 1824 v Krašič-u pri Jastrebarskem od kmečkih ftarišev. Roditelji so ga poslali v šolo v Mrežnico, ker je doma niso imeli. Ker je bil jako bistroumen deček, dali so ga kasneje v gimnazijo karlovško. Tukaj je dovršil šest razredov z odliko, petem filozofijo na zagrebškem liceju, a od 1. 1844. pa do 1849. bogoslovne nauke v škofovskem semenišču. V oktobru I. 1849. je bil posvečen za duhovnika. Že v novembru leta
1849.	si ga je izvolil kanonik Štefan Mojzes za svojega glavnega sodelavca v uredništvu »Zagrebškega katoliškega lista«, ki je začel to leto izhajati ter pred nedavnim obhajal svojo petdesetletnico.
Tukaj je ostal Torbar do septembra 1
1850.	Tedaj je bil imenovan za namestnega učitelja matematike in fizike na zagrebškej gimnaziji, vendar pa je še poprej odšel na dunajsko vseučilišče, da se tamkaj pripravi za svoje novo zvanje. Že v novembru leta 1852. je napravil na Dunaju izpite, se vrnil v Zagreb ter nastopil službo na gimnaziji do konca julija 1853.
Radi odločnega narodnega mišljenja ga je hotela tedanja dunajska vlada prestaviti v Bukovino ali Istro ; toda on se je raj.še odrekel službi ter se povrnil v uredništvo »Katol. lista« kot samostalni urednik, kar je ostal dve leti. Dne 30. novembra 1. 1854. je bil imenovan začasnim učiteljem na zagrebškej višji realki ; a ko je postala realka 1. 1856. deželni zavod, izstopil je Torbar iz uredništva »Katol. lista« ter sprejel službo na tem zavodu kot definitivni učitelj fizike in prirodopisa. 16. februvarija leta 1858. je postal že ravnatelj tega zavoda. Na tem mestu je ostal do konca septembra 1. 1867.
Pod banom Rauchom, ki je preganjal značajne rodoljube, je bil Torbar z mnogimi drugimi profesorji začasno umirovljen. Med tem je bil leta 1868 izvoljen na Jastrebarskem za župnika, vendar ga tedanja vlada ni hotela potrditi. Mažaronstvo je takrat slavilo svoje zmage. Torbar je ostal brez službe štiri leta ter je v tem času (od 1868—1872) preživel v Zagrebu kot skromni urednik »Gospodarskega lista«, ki ga je izdaval prof. Petar Zoričič, ker je bil ban Rauch naložil odboru gospodarskega društva, da ne sme na noben način prepustiti urejevanje lista Torbaru. Ko je odšel iz Zagreba Gjuro Da-ničič, je izvolila akademija za tajnika Tor-bara, a ban Mažuranič ga je imenoval 22. nov. 1873 zopet za ravnatelja zagrebške ve-
like realke, ter je v tem svojstvu služboval do konca septembra 1891, ko je bil na lastno prošnjo umirovljen.
Josip Torbar je deloval kot rodoljub, duhovnik, književnik in učitelj ter se je izkazal povsodi kot odličen mož. Njegovo delovanje se je začelo v zadnjih dneh ilirizma, ki je tudi njega nadahnil. Od svojih mladih dni je bil privržen idejam ilirizma ter je deloval z vsemi silami, da stori tudi on kaj za bol ji položaj Hrvatske v monarhiji. Ko je bila proglašena leta 1860 ustava, stopil je tudi on z mnogimi drugimi hrvatskimi rodoljubi na politično polje, ter je sodeloval v saborih 1. 1861, 1865, 1866, 1867 in 1875. Tukaj je zagovarjal enake pravice za vse, celokupnost Hrvatske ter odpravo nekih starih davkov. Razen tega je bil 1. 1866 član odbora, ki je preustrojil hrvatske realke po novih zahtevah. Ustavljal se je zistemu barona Raucha, Bedekoviča in Vakanoviča, toda celo politični nasprotniki so mu morali priznati značajnost in poštenje ter veliko domoljubje. Enako ga je spoštovalo tudi vse kot uzornega duhovnika.	(Konec prih.)
Knjige in časopisi.
»Dom in Svet« št. 12 prinaša sledečo vsebino: O lepoti. Spisal dr. Fr. L. (Dalje.)
—	Narodna pesem. Zlcžil Silvin Sardenko.
—	Bolnik. Aložil Fr. Ks. Meško. — Jutro. Zložil Fr. Ks. Meško. - Takšni so! Povest. Spisal dr. Fr. D. — Na nebes .... Zložil Fr. Ks. Meško. — O ta testament! Novela. Spisal Podgoričan. — Tam na zahodu . . . Zložil Narjan Pretko. — Kam sedaj! Spisal Ivo Trošt. (Daljo.) — Socijalni pomenki. Piše dr. Ivan Ev. Krek. (Dalje.) — Prenašanje delujočih rnočij z elektriko. Spisal dr. S. Subic. (Konec) — Književnost. Slovenska književnost. Pisanice. Kranjska dežela. — Časopis. — Na platnicah: Pogovori. (Dalje.;
—	Slike: Ženska emancipacija. Risal Fr. Dobnikar. — K prvemu sv. obhajilu. Risal Mat. Strnen. — V narodni noši. Risal Ant. Koželj. — Karlovci v Slavoniji. Fot. I. Sin-ger. — Električni voz.
»Pucki Prijatelj«, poučno - gospodarski list, prinaša v svoji 12. številki sledečo zanimivo vsebino: Seoske ili Raiffeisenove bla-gajnice. — Krvavi ušenac. — Koliko imade vrsti gnoja. — Dobra gospodarica. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i sitnice. — Razne viesti. — Pripoviest iz seoskog života. — »Pučki Prijatelj« izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 2 kroni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. junija.
Včerajšnje procesije so se izvršile v Ljubljani v lepem redu in pri krasnem vremenu. Trnovske procesije, ki se je pričela ob '/,5. uri, kakor tudi šempeterske ob 6. uri, se je udeležilo letos izredno lepo število moških. Najobilneja je pa bila seveda udeležba pri stolni procesiji ob V,9. uri, ki jo je vodil Presvetli sam ob obilni azistenci ljubljanske duhovščine in katere se je udeležil deželni predsednik baron Hein z načelniki tukajšnjih oblastev. deželni glavar pl. Detela z odbornikom Povšetom, župan in mnogo drugih dostojanstvenikov. Sprevod se je raEvil po naznanjenem vspo-redu. Posebno lepa vrsta se je vila za zastavo »slov. kršč. soc. zveze«, katero je otvo-rilo lepo število žena in deklet v narodni noši. Posamne blagoslove so naznanjali streli vojaštva in pa z ljubljanskega grada.
Šolsko leto se na tukajšnji višji gimnaziji konča dne 1. julija, ker se potem prično zrelostni izpiti, ki bodo trajali dolgo, ker je blizo 80 abiturijentov.
Premeščen je č. g. Alojzij Šareč, kapelan v Šmartnem pri Kranju, kot eks-pozit k sv. Joštu nad Kranjem, in č. g. Anton Poljšak, kapelan na Trati, za ka-pelana v Šmartin pri Kranju.
Umrl je, kakor se nam poroča iz Šmar-tina pri Slovenjem gradcu, župnik g. dr. Šuc, ki je bil svojedobno tudi deželni poslanec.
—	Pogreb bo v soboto ob devetih dopoldne.
—	Naj v miru počiva!
Nečuveno grdo je »Slov. Narod« napadel dr. Evgena Lampeta. Očita mu pijanost, surovost, poulično razsajanje z najpodlej-šimi priimki. Kaj takega se še ni kmalu zgodilo komu, toliko obilico gnojnico Malovrh še ni dostikrat nalil med tiskarsko
črnilo. Prijatelji so takoj nagovarjali dr. Lampeta, da naj toži zaradi tega napada, ker toliko podlo obrekovanje pač ne str** ostati brez kazni. Mesto tega nam je dr. Lampe poslal sledečo izjavo: »Slišim, da me »Narod« napada. Verjamem, napadal me bo še mnogokrat. Zaradi tožbe izjavljam, da takega človeka kot je Malovrh, ne tožim, ter da smatram za neumno, jeziti se nad napadi steklih ljudij, ki v slepi strasti niso več zmožni druzega, nego podlega obrekovanja. Kdor me pozna, naj sodi, koliko je resnice na »Narodovem« klevetanju ! »Nar.« piše tudi, da sem rekel, da -tako neumnih, surovih in prismojenih ljudij ni na zvetu, kot so ljubljanski liberalci«. Ta stavek se mi zdi povse resničen glede onih, ki se dajo voditi od tako podlega lista, kakor je »Narod«.	Dr. Evgen Lampe.
Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu poštnemu upravitelju v Pulju Karolu Franku naslov cesarskega svetovalca ter ga oprostil dotičnih pristojbin.
V Preserju se je obhajal sv. misijon od 2. do 10. junija, ki so ga vodili oo. frančiškani. in sicer P. Angelik, P. Efrem in P. Matevž. Ljudje so se zelo udeleževali svetega opravila in pazljivo poslušali navdušene govore. Sklepno procesijo je vodil č. g. dekan L Gantar ob azistenci gospodov sosedov duhovnikov, ki so tudi sicer pridno pomagali. Vsem skupaj bodi izrečena naj-iskrenejša zahvala!
Duhovniške spremembe v lavan-tinski škofiji. Župnijo Sv. Marija v Po-lenšaku je dobil tamoštiji provizor g. France Valenko. — Prestavljen je kaplan Jakob Košar iz btarega Trga k Sv. Martinu pod Salekom.
Novomašniki lavantinske škofije.
V mašnike bodo posvečeni gospodje iz četrtega leta: Adlasnik Franc iz Ljubljane, Planine Franc iz Podsrede; iz tretjega leta : Bosina Franc iz Dobove, Florjančič iz Stu-denic, Goričan iz Št. Lovrenca na Dravskem polju, Jager Avgust iz Št. Jakoba v Slov. goricah, Kociper Ivan iz Velike nedelje, Kosi Jakob od Sv. Križa pri Ljutomeru, Matija Slavič od istotam, Franc spindler od Male-nedelje. Subdiakonat se jim bo podelil 16., diakonat 18. in mašništvo dne 20. julija.
Duhovniške spremembe v poreško-puljski škofiji. Iz Rovinjskega sela premeščen je župnijski upravitelj g. Ceco v Vižinado, v Selo je došel na njegovo mesto g. Perutka. G. Curkovič došel je iz Vižinade upravljat župnijo v Kamico. Od tod je šel g. Karol Guth za kanonika v Pulj.
Od Sv. Gregorija, 12. jun. Po skoro enoletni borbi izvolili Brno danes novega župana. Vkljub vsemu brezvestnemu obrekovanju dopisunov, kateri nimajo v naši in z našo občino prav ničesar opraviti, prodrla je naša stranka na celi črti. Pri zadnji že tretji volitvi občinskega odbora sc nasprotniki niti upali niso na volišče se prikazati. Za župana smo izvolili danes najprej starega župana, ki se je pa radi obilnih svojih poslov temu bremenu odpovedal. Pri drugi volitvi je bil izvoljen za župana Matej Oblak, za svetovalce Anton Tomšič, Matija Hočevar, Franc Levstek, Anton Žužek, Franc Marolt, Franc Oblak. V odboru sedi tudi tisti, ki nosi »črno suknjo in ima dobro prišito malho«.
Štajerske novice. Ustmeni zrelostni izpiti se prično na mariborskem moškem učiteljišču 21. t. m., na gimnaziji in na ženskem učiteljišču dne 25. t. m. One dijake, ki mislijo vstopiti v kadetno šolo, opozarjamo, da se bode drugo leto slovenski po-dučevalo samo v kadetni šoli v Strasu pri Spielfeldu, da bode torej to edina nekako slovenska kadetna šola. — Letina v Savinjski dolini obeta biti dobra. Sadja se je jako veliko nastavilo, tudi sena bode dosti. — »Slov. Gospodar« prinaša poziv, naj se Slovenci ptujskega okraja o g i b 1 j e j o Bismarckove ulice v Ptuju. — V Braslovčah nameravajo ustanoviti Raifei-senovo posojinico. — Za nemško šolo v Št. Pavlu še ni miru. Tudi Vrančani jo dobe, Št. Jurčane je pa srečala pamet ter je ne marajo. — Nemški naskok se pripravlja na občino v Ivanjcih. — Celjski župan Stiger so je odpeljal na Dunaj, da pripravi odločujočo gospodo na Dunaju na postopanje celjskih Nemcev pri prihodnji so-kolski slavnosti in na svojo prizanesljivost proti izbruhom nemške kulture. — Izgubilo
se je 241etno kmečko dekle Neža Janžekovič od sv. Lovrenca v Slov. goricah, pošta Jur-"iinci pri Ptuju. Dekle je bolehno. Ako bi siroto kdo videl, naj jo prime. Vse stroške poravnajo stariši. — Političen shod bode prihodnjo nedeljo priredilo »Katol. politično društvo sv. Lenart v Slov. goricah« pri sv. Barbari blizu Vurberga. Mej drugim bode govoril posl. Robič.
V	Litiji je umrl gosp. Lovrenc Tura, tast g. notarja Svetca. Star je bil 87 let.
Mej celjskimi Nemci straši. Celjska »Deutsche Wacht« je zopet dobila pred dr. Dečkom silen respekt. Pripoveduje, da se dr. Dečko bavi z načrtom ustanoviti v Celju veliko trgovsko skladišče, ki bi prevzelo mnogo posla celjskima Woggu in Wallandu. Čudno, da radi tega psuje »Deutsche VVacht«. Morala bi biti zadovoljna, da puste »minder-wertig« Slovenci celjske Nemce — same. Vsaj tako bode baje najbolj obvarovan »ur-deutscher« značaj Celja!
Za osem kron — sedem let, dobil je pred mariborskimi porotniki mizar Jurij Doberšek iz Makol. Doberšek je osem kron uropal 761etnemu Sebastijanu Frangešu, katerega je na cesti napal in vrgel ob tla
Izkopine pri Ptuju. Kakor smo poročali, izkopali so lani na Spodnji Hajdini pri Ptuju tempelj. Sedaj je ondi postavljeno lepo štirioglato poslopje in notri je sestavljen tempelj tako, kakor je bil prej v zemlji. Tempelj se lahko ogleda vsak dan. Martin Vnuk, izkopavec starin, je sedaj našel na (spodnjem hajdinskem polju na neki njivi dve veliki poslopji, dolgi 22 m. Tlak je iz rdeče malte in marmorja večinoma v mozaiku. Na stenah se opazijo vsakovrstne slikarije. Poslopje ima tudi kopališče. Našli so tudi najraznovrstnejših stvarij, kakor ključe, skledo, svetilko, ključavnico iz medenine.
Nesreča pri streljanju proti toči ee je zgodila pri strelni postaji v Cerovcih na Štajerskem. Pri strelbi se je užgala precejšnja množina smodnika. Hudo ste ranjeni dve osebi ter bode jedna oseba težko okrevala. Vzrok : neprevidno ravnanje s smodnikom in nepravilno strelišče.
V	Celovcu je pontal g. I. U n t e r -1 u ga u e r prvi kapelan stolne cerkve, župni upravitelj istotam.
\ »Lega nazionale" bode ustanovila svojo šolo v Sošičah, ki je popolnoma hr-vatsko-istrsko selo.
»Primorski List". Danes izišlo številko »Primorskega Lista« je tiskala goriška »Narodna tiskarna«.
Na Iki se dne 15. junija sklene spomladanska doba zdravljenja. Letna, oziroma jesenska doba se začne še le sredi julija. Od 1. novembra do sredi marcija je pa tam zimska doba. Duhovniki-bolniki se vsprejem-Ijejo odslej le za eno ali za drugo dobo, za čas od 15. junija do 15. julija pa ostane sa-natorij zaprt.
Topničarske strelne vaje pri Krš kem bodo trajale od 15. julija do 12. avg. Strelnih vaj se udeleže topničarski polki i št. 3, 7, 8 in 9.
Podpora. Dež. vlada kranjska je novomeški občini dovolila 800 K podpore, da pokrije cestni kanal ob drevoredu.
Cepilni tečaj na Grmu je, kakor se nam poroča, preložen na 22. in 23. dan tega mes., ker so ameriške trte vsled neugod-' nega vremena še premalo odrastlc.
Plemeni biki. Deželni odbor je dobil i od deželnega zbora naročilo, da se pri nakupovanji bikov plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na domačo prirejo ter kupuje v deželi take bike, ako so v čistih pasmah in primerni kakovosti na razjiolago. Deželni odbor bo jeseni o priliki premovanja goved nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, < ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji.
Ljubljanske novice. Novo tiskarno bode ustanovil v Ljubljani Anton Slatner, poslovodja pri Milicu. Tiskarna bode v Kelenburgovih ulicah ter ima g. Slatner že koncesijo. — Gorelo je danes okolu 7»9. ure na Ilauptmanci poslopje Jožela Stri-tola. Zažgal je 41etni sin z užigalnico. Za-palil je slamo v šupi. Pogorelo je vse do tal. Škode je 2000 kron. Za del škoda je bil pogorelec zavarovan. — Napadli se včeraj v Trnovem kosca Janeza Janežica. 'oškodovan jo_ na čelu. Napadalca Maksa Potočnika m Sebuiiika imajo že pod khu-
čem, Stampfla še iščejo. — Na tla podrl je Stebijev pes na Sodnijski cesti 10 let starega Alozija Mateliča. — Čoln odklenili so neznani zlikovci ribiču Franu Vidmarju v Krakovem in čoln spustili po Ljubljanici. — V vodnjak padel je 6 let star sin Bratušev na Prulah. Rešili so ca še o pravem času. — Zgubila je Ana Šnajder zlato uro vredno 70 K. Terezija Lukek pa zlat obroček vreden 70 kron. — Tatica Kokalj, ki je kradla špeh za vodo in razne stvari po prodajalnah, je bila obsojena na tri tedne zapora. — Ljubljanski grad bodo popravili, ker bo v novem justičnem poslopju premalo prostora. Kadar bode novi Žabjak prepoln, bodo del kaznjencev spravili na grad.
Prememba posesti Hišo štev. 52 v Prešernovih ulicah, ki je bila lastnina Marije Borštnikove, je kupil tukajšnji trgovec E. Kavčič za 54.000 kron.
Ogerski častniki na Slovenskem. Ravnokar potuje po Slovenskem 17 slušateljev častniške šole v Temešvaru pod vodstvom generalnegamajorja Schikovskega, podpolkovnikov pl. Matanoviča in Olberta ter majorja Dogina. Bili so v Celju, od koder so odpotovali v Trst.
Lepa starost. Zavrhom, župnije Gojzd, je umrl dne 11. t. mes. najstarejši mož vse župnije, Lovrenc Kuhar, star 90 let.
Ogenj. Včeraj dopoludne je začelo goreti v vasi Drulovka pri Šmartnem poleg Kranja. Ker je vlekla huda sapa in ljudi ni bilo mnogo doma, se je ogenj hitro širil po slamnatih strehah. Pogorelo je menda dvanajst hiš in nekaj gospodarskih poslopij. Ogenj je uničil tudi podružno cerkev, ostalo je prazno, ožgano zidovje. Gasit sta prihiteli gasilni društvi iz Kranja in Loke. Zažgali so baje otroci.
*
* *
Na avtomobilu z Dunaja v Istro,
se je podal s svojo Boprogo Filip vitez Olschbauer. Peljal so bode preko Gradca Maribora, Beljaka, Reke.
Zapovednik avstrijske vojne mornarice Herman pl. Spaun slavil bode dne 18. t. m. v Pulju oOletnico svojega službovanja.
Ogerski katoliki bodo imeli 17. avgusta t. 1. katoliški shod v proslavo devet-stoletnice, kar je Ogerska dobila katoličan-stvo. Na oklicu sta mej drugimi podpisana grof Janez Zichy in Geza Apponyi. Katoliška ljudska stranka je pričela razvijati s shodi živahno delovanje.
Od pekovskega pomočnika do — doktorja filozofije. V sredo je bil promo-viran na dunajski filozofični fakulteti Konstantin Ilorna. Ta mož je bil prejšnje čase v Žatcu na Češkem pekovski učenec in potem štiri leta pekovski pomočnik. Za časa pomočniških svojih let porabil je ves prosti čas za učenje predmetov nižje gimnazije ter ju konečno res dovršil izpit za peti razred višje gimnazije. Potem je študiral dalje. V sredo so osiveli stariši bivšega pekovskega pomočnika prihiteli k promociji svojega sina.
Senzacijonelne iznajdbe. Hitrost dosedanje plovbe se pomnoži. Inženir Ri-hard Weiss v Brooklynu je iznašel ladijo, ki pomnoži hitrost sedanje vožnje in nudi večjo varnost. Iznajdba je prav priprosta ter obstoji v posebne vrste vijaku, ki se ne nahaja, kakor dosedaj na koncu ladije, ampak spredaj v ladiji. Ta priprava vsesava vodo in jo meče po dveh skozi ladijo zgrajenih ceveh zadaj zopet ven. Tako se dobi hitrost, vsled vsesavanja in ker zadaj izme-tana množina vode potiska ladijo naprej. Dosedaj je ladija često s težavo rezala vodovje, vsled vsesavanja vode ta težava sedaj odpade in reže nova ladija vodo mirno in hitro kot z nožem. — Inženirja Dubo in Lalitte v Marseillu sta iznašla električno avtomatični aparat, ki bi prenesel pisma v 14 urah iz Londona v Carigrad. Ta bliskovno nagli »pismonoša« ima obliko cigare iz kovine. Dolg je ta aparat 5 m in bi se pomikal naprej po žici, ki bi bila pritrjena na drogove. — Da olajša loteriji delo, je nek avstrijski uradnik iznašel avtomat v katerega bode tisti, ki bode iskal srečo, vrgel denar in dobil takoj iz avtomata obvestilo, ali je zadel ali ne. Igralo so bode lahko za razne vsoto ter bode avtomat imel za to razna predala. Kdor bode dobil iz avtomata listek z ugodnim naznanilom, da ie zadel, šel hode lahko takoi
k izplačilnemu uradu. Iznajditelj pravi, da je za Avstrijo »potrebnih« 2500 takih avtomatov, ki bodo dajali dobička 13,500.000 kron. Taki avtomati bi bili na kolodvorih, v javnih uradih (!), v gledališčih in raznih zabaviščih. Na 10 poskusov bi se gotovo zadelo.
Društva.
(Prešernova slavnost gasilnih društev v nedeljo dne 17. t. m) Odbor za prireditev opozarja vsa društva, ki se sestanka v Žerovnici udeleže, da pridejo s čepicami in opasniki, tedaj brez čelad in tudi brez zastav. Isti odbor sklenil je tudi, dogovorno z gostilničarjem, na čigar vrtu se veselica vrši, ob neugodnem vremenu preložiti slavnost za teden dnij, ker bi bilo škoda, da bi priredbo, za katero se je izcimilo nepričakovano veliko zanimanja, vreme pokva rilo. Ako bi bilo tedaj vreme v nedeljo dopoldan dvomljivo, vprašati jo na načelništvo brezniško, brzojavna postaja Lesce. — Vspo-red slavnosti bode ta le: Zbirajo se društva popoldan na Selu pri Žerovnici, od koder odkorakajo točno ob treh v Vrbo k rojstni hiši pesnikovi, od tam pa na vrt g. E. Jegliča na Selu, kjer bode veselica. Pri veselici sodelujejo pevci raznih gasilnih društev, sreč-kanje priredi domače, godbo preskrbi radovljiško gasilno društvo. Veselica traja do odhoda zadnjega večernega vlaka.
(Veselica v Šiški.) »Narodna čitalnica v Šiški« in »Podružnica sv. Cirila in Metoda« priredita v nedeljo dne 17. junija 1900. leta Ciril -vMetodovo veselico pri »Ma-tjanu« v Zgor. Šiški. Pri veselici sodeluje mešani zbor Šišenske čitalnice pod vodstvom kapelnika g. Beneška in tamburaški klub »Zvezda« pod vodstvom g. Adamiča. Spored: I. Pevske točke: 1. Eisenhut: »Ma-zurka«, zbor 2. V. Parma: »Čolnič«, zbor. 3. Sachs: »Vijoličen vonj«, zbor 4. Fr. Ger-bič : »Žitno polje«, zbor. 5 Sattner: »Nazaj v planinski raj«, zbor. II. Govor. III. God benih točk je 10. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina prosta. — Prostovoljni darovi v korist »Ciril Metodove družbe« se bodo hvaležno sprejemali. — Najuljud-neje vabi k vdeležbi	odbor.
Darovi.
Za škofove zavode daruje neime novani nekdanji kaplan f g. dekana Mež-narca mesto venca na grob 40 K.
UTarodiao gospodarstvo.
Trgovina z lesom in lesoreja
(Dalje.)
Pismeno oglasil se je dr. Karol Pečnik, Slovenec in zdravnik v Egiptu, kjer ne raste les in ga morajo tamošnji prebivalci drago plačevati, čeravno stroški prevažanja niso tako veliki, čeravno les naš kmet po ceni proda. Ta glas iz puščave zbudil je tudi pozornost naših boljih posestnikov gozdov, združenih v kmetijskih zadrugah, pozornost naših Žagarjev, pozornost naših tigovcev z lesom.
Da se ta imenitna stvar povoljno reši, treba bode gotovo mož požrtovalnih in nesebičnih, kateri bodo svoje zmožnosti in koristi žrtvovali nekoliko koristim svojih domačinov, koristim domovine.
Nasvet g. dr. K. Pečnika, da naj se našemu lesu spremeni kupčijska pot, da naj bi ne bilo pri vsakem remeljnu in pri vsa-kej dili toliko rok za prekladanje — jo dober. Po ti poti iztrebilo bi se nekaj nepotrebnih dobro plačanih tujcev in ta denar ostal bi doma lesorejcu.
Žalibog, da je še celo v naših trgih in mestih tako, da mora les romati skozi več in celo tujih rok, tako je tudi v naši Ljubljani.
Naš meščan naj dobi les iz prve roke. Slovan, Primorec, Istrijan in Dalmatinec, naj kupi les od našega Žagarja ali trgovca, da se ne bode s to kupčijo redil le tuji živelj. Zato pa bi bila potreba zadrug na slovan ekem jugu, katere bi posredovale med leso-rejci in odjemalci.
Tudi država potrebuje vsako leto veliko lesa za železnice, ladje in razne stavbe. Ta les naj bi se kupil naravnost od lesorejcev, ne od bogatih judov ; to vrediti bila bi na-loga naših pos+ancev.
Imamo šo fabriko papirnice. Te nekaj kupujejo od kmetov, toda kaj pomaga, ker imajo lo te velike dobičke, les pa po ceni plačujejo. Od daleč ga no vrže spravljati po ti ceni, v bližini papirnic je pa vse posekano. Tu bi bilo treba napraviti prve ko rake do zboljšanja gnjilih razmer. Trgovina i-/.ve»l, 'inn iuviiu-,.Ir^... - '*J»\y !. ■•■'. .M.
pravijo, potrebuje boljših trgovskih moči. Vprašanje je, ali imamo med trgovci dosti takih moči ? Ali so bili v Narodnem domu zbrani trgovci, kateri bi to podjetje prevzeli ter je vodili tako, da bi bilo v korist celi deželi ? Ali bi mogoče ta trgovina iztrgana iz rok tujih kapitalistov ne prišla v roke našim kapitalistom?
Nasproti že tako težavnemu začetku stopila bode huda konkurenca tujih bogatih trgovcev, ki imajo svoje zaloge ob morskih mestih. Da bo mogoče kaj doseči, potreba bode lesne zadruge, v kateri bodo zbrane vse moči, vsi faktorji lesoreje in trgovine. Čim večji zadruga, temvečji kapital, temvečji moč.
Sploh bode stalo še mnogo truda in časa za nadaljno akcijo v trgovini. Za prvi čas ostane nam zboljšanje lesoreje.
Precej lesa proda se v domačih krajih, naši gozdipapotrebujejo dolgega počitka. Štrajkajmo v gozdu! Varujmo les, nikar nemečimo premoženja od sebe! Gozd je danes naš obstanek, gozd naj bode naš zaklad.
Pomilovanja vredni so v nekaterih krajih gozdni prostori. Prodajajo gozde za posekati, kakor žito na polju, in potem sedanji gospodarji in njih nasledniki nimajo druzega kot davek.
Pri gospodarsko dobrem izsekavanju dreves opazujemo dvojni način.
(Konec prili.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 15. junija. Minister Koerber je bil danes pri cesarju v avdijenciji. — Minister Rezek se je danes odpeljal v Prago, od koder se vrne v nedeljo na Dunaj.
Dunaj. 15. junija. „Fremdenblatt" zavrača vse vesti o pogovoru nekega ministra glede razveljavljenja Kindingerjevega ukaza in pravi, da so vse te vesti popolno neosnovane.
Levov, 15. junija. „Slowo Polskie" poroča, da je bil vitez Jaworski za njegov trud v parlamentu odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda in in grof Dzieduszycki z redom železne krone prve vrste.
Žatec, 15. junija. Vladni komisar je odredil že dve seji občinskega zastopa, a izvoljeni nacijonalci se nočejo odzvati povabilu.
Rim, 15. junija. Papež je zopet po navadi zdrav ter so se avdijencije zopet pričele. — Poslanci laškega parlamenta so že večinoma v Rimu. Nihče ne ve, kako se stvari v zbornici razvijejo. Vlada se pogaja z voditelji skrajne levice.
Dunaj, 15. junija. Pred Peking je prišlo 1500 ruskih vojakov s štirimi kanoni.
London, 15. junija. Mej francoskimi in angleškimi vojaki je prišlo v Tientsinu do hudega razpora, kateri pa se je poravnal na prigovarjanje ameri-kanskega poslanika.
London, 15. junija. (C. li.) „Times" poročajo iz Tien-Tsina: Pri Pekingu se je bil ljut boj mej mejnarodnimi in kitajskimi četami. — Tukajšnji listi poročajo. da so Bokserji zažgali japonsko poslaništvo in ubili nekega poslanika. Poslednja vest se še ne potrjuje.
London, 15. junija. „Daiiy Tele-graph" poroča iz Shanghaja 1)5. t. m.: Kitajske čete so za nasipi izvan Pekinga nastavile topove na angleško in ameriško poslaništvo. — V Taku je došlo 2000 mož ruske pehote konjiče in topništva.
London, 15. junija. Peking je sedaj skoro popolno ločen od zunanjega sveta Angleškemu poveljniku Seymanu so za hrbtom Kitajci potrgali zvezo.
London, 15. junija, iz Akre poročajo : Angleške čete so v Kumassi obkoljene od Ašantov. Pomanjkanje živeža je občutno.
Kapstadt, 15. junija. Načelnik kapske vlade, minister Schreiner je podal ostavko. Guverner Millner je naročil Gordon-Spriggu, naj sostavj nov ka-
''l-ir?!.......' ■"M" » ■ • «"v-.«- -Jfc v	v 14M,*.
London, lo. junija. Roberts brzo-javlja iz Pretorije 13. t. m.: Boj z generalom Botha je trajal včeraj celi dan. Še le po noči se je umaknil sovražnik proti vzhodu. Roberts meni. da izgube niso velike. — General Buller brzo-javlja iz Laingsneka 14. t. in.: Mesto in okraj \Vakkerstroom sta se formalno udala. V boju 10. in 11. t. mes. je imel Buller 28 mož, mej temi dva častnika, ubitih, 132 mož ranjenih. Mej poslednjimi je šest častnikov.
London, 15. junija. „Daily Ex-press" javlja iz Laurenco-Marcjueza 13. t. m., da so se vršili blizu Erostefabri-ken in Tonkerstoek, južno od Pretorije, veliki boji, v katerih so bili Angleži premagani in so se umaknili. Posebno se je odlikoval burski Ermelov oddelek. Izgube niso znane.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C.
(Dalje).
»Kaj zapovesta vidva,gospoda?" vpraša krčmar.
„Pred vsem steklenico pristnega vina", reče Renzo, „ potem pa kaj za usta." Vsede se na klop na koncu mize in se zadovoljno oddahne, kakor bi hotel reči:,Prav prileže se malo klopi njemu, ki je bil toliko časa na nogah in po opravkih.' Spomni se pa tudi klopi in mize, kjer je zadnjič sedel z Lucijo in Agneso, vzdihne in strese z glavo, kakor bi si hotel misel izbiti iz glave. V tem pride krčmar z vinom. Spremljevalec se vsede nasproti njemu. Renzo mu natoči rekoč: „Po-plaknite si grlo!" Napolnivši drugi kozarec zvrne ga v jednem dušku.
„Kaj imate za želodec?" vpraša krčmar j a.
..Imam praženo meso. Ali vam je všeč?" dč mu krčmar.
„Dobro, praženo meso!"
„Takoj", reče krčmar in se obrne k natakarju: „Pogrni gospodu!" Nato stopi k ognjišču. „Toda", obrne se zopet in reče: „toda kruha, kruha danes nimam."
„Za kruh", pravi Renzo, glasno se sme-joč, »za kruh je poskrbel Bog", potegne tretji in zadnji kos, katerega je pobral pod križem svetega Dionizija, ter ga vzdigne kričeč: „To je dar božji!"
Pri tem vskliku se mnogi obrnejo in zakričč,ko vidijo plen: „Živio po ceni kruh!"
„Po ceni?" vpraša Renzo. »Zastonj, iz dobrosrčnosti!"
»Tem bolje, tem bolje.«
„Toda", pristavi Renzo, ..gospodje naj ne mislijo kaj hudega. Nisem ga pouzmal, kakor se pravi. Našel sem ga na tleh in če bi se oglasil lastnik, rad mu ga plačam."
„Dobro, dobro!" kriče vsi ter se reže na ves glas. Nikomur namreč ni prišlo na um, da so one besede resnične.
„Ali mislite, da se norčujem? Res je tako", reče Renzo svojemu sodrugu. Vrteč kruh v roci, reče: »Glejte, kake') so mi ga napravili. Podoben je mlincu. Pa vam je tudi bilo ljudstva! Če je bil kdo z nežnimi kostmi zraven, pomnil bo ta dan." Hitro pogoltne tri ali štiri grižljaje, za njimi pa pošlje kozarec vina in pristavi: „Sam gre nerad doli ta kruh. Še nikdar nisem imel tako suhega grla. Bilo je dovolj krika."
»Pripravite dobro posteljo za tega mladeniča", pravi Renzov vodnik. „Rad bi namreč tu spal."
„Tukaj bi radi spali?" vpraša krčmar in se približa mizi.
„Dau, odgovori Renzo. »Pripravite mi posteljo, kakoršno uže. Dovolj je, če so rjuhe sveže in oprane, ker sem siromak, a na čednost navajen."
„0, kar se tega tiče!" veli krčmar, stopi h klopi, ki je stala v kuhinjskem kotu in se vrne s črnilom in koščekom papirja v jedni, s peresom v drugi roki.
„Kaj to pomeni?" vsklikne Renzo ter zamaši v usta kos mesa, katero mu je prinesel natakar. Začudeno se smeje in pristavi: „Ali je to sveže perilo?"
Krčmar ne odgovori ničesar in dene črnilo s papirjem vred na mizo, upre se ob mizo z levo roko in desnim komolcem, držeč per6 kvišku, obrne se proti njemu in mu reče: ^Izvolite mi povedati svoje ime, svoj priimek in rojstni kraj!"
»Kaj?" pravi Renzo, »kaj ima vse to s posteljo opraviti?"
„Jaz storim svojo dolžnost", reče mu krčmar in opazuje Renzovega spremljevalca. „Jaz sem odgovoren za osebe, ki pri meni prenočijo. Za ime in priimek, odkod in po kaj je kdo prišel, ali ima orožje s sabo... koliko časa se hoče pomuditi v mestu ... Tak<3 zapoveduje naredba!"
Predno Renzo odgovori, izprazni še jeden kozarec. Bil je tretji. Bojimo se, da jih odslej ne bodemo mogli več šteti. Nato reče: „Aj, aj! Naredba! Tudi jaz sem kos jezičnega doktorja in vem, kako je s temi na-redbami."
„Jaz govorim resno", reče krčmar, motreč v jednomer Renzovega mutastega spremljevalca. Nat6 gre zopet h klopi in vzame iz predala veliko polo, izvod naredbe, vrne se k mizi in razgrne list pre očmi Ren-zovimi.
„Ah! Glejmo!" vsklikne Renzo in vzdigne z roko zopet napoljeni kozarec, izprazni ga naglo ter stegne roko in prst na roki proti naredbi, rekoč: „Kako lep list iz masne knjige! Prav veseli me. Jaz poznam grb, vem, kaj pomeni ta črni obraz z vrvico okolo vratu.« (Nad naredbami je bil namreč tedaj navadno grb namestnikov. V grbu don Gonzalo Fernandez de Cordove pa je bil naslikan zamorski kralj z vrvico okolo vratu.)
„Ta obraz pomeni: isti zapoveduje, kdor more, uboga pa tisti, kdor hoče. Kadar bode ta obraz poslal na galejo dona . .. dovolj. Jaz že vem. Na nekem drugem takem maš-nem listu se bere drugače. Kadar bo za to poskrbel, da se more pošten mladenič poročiti s pošteno deklico, ki ga ljubi in bi ga rada za moža, tedaj povem temu obrazu svoje ime. Še celo poljubim ga vrhu tega. Jaz imam dober povod, da ne povem svojega imena. — O izvrstno! Če malopridnež, kateremu je poslušna četa malopridnežev ... Kajti če bi bil sam!..." tu konča stavek in zamahne z roko. „Če bi torej nek malopridnež hotel vedeti, kje sem, in mi zagosti kako pošteno, težko bi se ta obraz zganil in me varoval. Jaz naj povem, po kaj sem prišel? Zopet nekaj novega. Prišel sem v Milan recimo k spovedi. A jaz se spovedujem ka-pucincu, ne krčmarju!"
Krčmar molči in motri dalje spremljevalca, kateri ni prav nič spremenil obraza. Renzo zvrne zopet poln kozarec vase, kar nam je težko povedati in nadaljuje: »Povem ti vzrok, dragi krčmar, ki ti bo menda všeč. Če nič ne veljajo naredbe, ki govore dobro za krščanske ljudi, tem menj veljajo take, ki govore slabo. Le nesi strani vso to ropotijo in prinesi ga raje še jedno stekle-
nico! Ta je namreč ubita." S členki lahno potrka na njo in reče: »Poslušaj, krčmar, kako votlo poje!"
Tudi to pot je obrnil Renzo polagoma na-se pozornost cele družbe, in tudi to pot so mu vsi poslušalci ploskali.
„Kaj hočem?" reče krčmar onemu neznancu, ki pa zanj ni bil neznanec.
»Kaj, kaj!" kričč mnogi v oni družbi. »Prav ima ta mladenič. To so same neumnosti, sitnosti, nebodijihtreba. Zmerom nove in nove postave!"	(Dalje prih.)
Umrli so:
12.	junija. Kajetan Vessel, računski revident v pok., 67 let, Emonska cesta 8, ostarelost
13.	junija. Fran Goričan, stražnika sin, 4 mesece, Streliške ulice 11, atrofie.
16. junija. Adolf Tonnies, tovarnar, 45 let, Dunajska cesta 25, se je ustrelil.
V h ir alni ci •
12. junija. Ivana Šantel, dninariea, 43 let, apo-plexia. — Jakob Zaje, kajžar, 71 let, marasmus, de-mentia senilis.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2m,srednji zračni tlak 736-0mm.
i	I
Stanje
. Caa op*- baro-a I zoTanja metra f mm.
Temperatura
po CeUijn
Vetrovi
Nebo
»S
•a g j
p:
0-0
13j 9. zveč. | 36 5 |_18,8 | si. jzah. | jasno"
(7. zjutr. I .37'2 1 15-1 I si. svzh. j jasno
1 |2. popol. l~36-7 I 22 0 I pr.j7.afa. !del. jasnol_____
14f9Tzveč. | 738-3 1 16 3 | si."szah. | oblačno | .J 7. jjutrTl 739-2 [11 4 | si. ssvzh. Idel. oblafi. 16 ;2. popol.j 737*5 | 23-3 | fr. jzah. j » ! Srednja temperatura srede 19 7°, normale: 17 5° Srednja temperatura četrtka 17 8", normale: 17-6°
Damast svilena roba gl. 9 —
in viSje ! -- 12 metrov! — poštnine in carine prosto. Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene »Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14 65 meter.
G. Henneberg, tovarne za svilo
4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) V Curlhu. 14 8-4
Zahvala.
530 1-1
Dolžnost najina je, da se iskreno zahvaljujeva vsem onim, kateri so pripomogli, da je bil pogreb rajnkega prečast. gosp. dekana
Antona P. Mežnarec
zares uprav veličasten. V prvi vrsti naj sprejme najino zahvalo premilostni gospod stolni prošt dr. L Klofutar, kateri je tako ginljivo spregovoril v slovo svojemu bivšemu učene« in vodil kondukt. Zahvala gre obema rojakoma rajneega gospoda preč. gospodoma kanoniku T. Kajdižu in monsignoru T. Zupanu in vsem sedemdesetim gospodom, ki to se udeležili pogreba. Istotako se zahvaljujeva preblago-rodnemu g. okr glavarju dr. Gstettenhoferju, c kr. sodišču, slav. občinskemu zastopu in gosp. županu. Srčna hvala bodi tudi gimnazijskemu vodstvu in gimn. pevcem, gasilnemu društvu, katero je prvič nastopilo pri l pogreba z godbo, moškemu pevskemu društvu, kakor vsem kranjskim meščanom, ki so počastili svojega rajnkega dušnega pastirja s tem, da so ob pogrebu zaprli prodajalnice. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
J. Renier in F. Žvan,
kapelana.
531 1—1
Amalija Tonnies naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pre-žalostno novico, da je njen iskrenoljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, bla-gorodni gospod
i
stavbinski mojster in tovarničar
včeraj, dne 13. junija 1900, ob peti uri zjutraj nagloma preminil v 45. letu svoje
d°be Pogreb bode v petek, dne 15. junija, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 25 na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer bodo zemeljski ostanki predragega pokojnika položeni v rodbinsko rakev k zadnjemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V Ljubljani, dne 14. junija 1900.
atC" Odlikovan w o. Ur. državno medaljo za ure. ItM Prva moravska tovarna za ure
Pr. Moravns, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje in razpošilja	367 25 — 17
ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno.
I > u n a j § k a borza.
Pojasnilo.
Da ustavim, oziroma preprečim razširjajoče se govoričenje in napačno tolmačenje, izjavm tem potom javno, da svoje zaroke z gospodično F. M. iz Kamnika nisem razveljavil jaz. kakor je menda splošno mnenje, s svojim odstopom, temveč da so to storili iz tehtnih I vzrokov stariši omenjene mlade dame — proti moji volji.
Za tako postopanje nisem imel kot srečen ženin nikakorSnega povoda.
Kamnik, dne 11. junija 1900.
532 3-1	Alojzij Podboj.
Laki za kočije, podstavke
in razkrojljivi laki llarland in
sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suše ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marogi niti ne postanejo bledi. Dobž se po tovarnišk, ceni pri tvr.lki BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-2
Dne 16. junija.
gkupni državni dolg v notah . , , Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0 . ... • . Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista
uonuuil VI3W» .........., ..	rn
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drt.veli 118-n7
9785 97 45 115 96 97-30 115-90 9125 1736 -70950 242-20
20 mark............
20 frankov (uapoleondor)......
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini...........
Dno 13. junija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4'70 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„. 100 gid......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-72 19 31 90-65 11-33
168T0 158-75 198--95-40 138-60 250■—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	► južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
i°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega >	„ > 5 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.	■ .
106 50 94-20 408-— 320. -118 75 99-50 396 — 335-~ 41.25 20-13 — 63-50
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. nt. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
175-25 183'— 178-— 48--281 50 6290-— 767--120- I 173 — 489-50 414 — 255-25
Nakup in prodaja
rsakovrstnih državnih papirjev, ■redk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju naimanjšega dobitka. - Prome.e za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroon na aorai.
Menjamična delniška družba
„M E BI C U
Nollzeilt 10 in 13, Dunaj, I
66
Pojasnila "feJS, v vseh gospodarskih in Hnančnih »tvar«*,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnlo •>. e n i H glavnic. "tJBL