168. Številka. v umnimi v (etrteh 21. julija »zz. Leto \!l I I A I I ^^^B II I ■ ^^H A ■ ^H ^ I II ^^H || I || fl| | S A^Aj Aitih I v nf ■ ■ ■ ■ m m II I I II I ■*■*■■*■*■ I KM m fmSJ l*v . H ^H Br H ■^■^■^■^■^H H Vi Br HBVBVa ■VBVBV VBVBVH ■■■■■■ WJ VBvAVl D?9AWi I VI ^H &y k^ i s'*■. - - * Uhaja vsak dan popoldne, Imamil nadali« In prainlko. taseratl: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petlt vrst i 1 D 50 p, večji inseratf petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petlt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Bpravnlštvo „Slov. Naroda" In „Neredna tlakama* Kneflova olica *L 5, pritlično. — Telefon et. 304. i a ~" ii * nm iasaai_iji__iMMMBMBii_i_______ Uradnlatvo „Slov. Naroda" Bnallova milo a et I, L a eda tro p Je Telefon etev. 34. Noplae enre|eaaa lo podeieane in aedeatno frenkovene« ~ "okopuov eo no vreia. "anaj Posamezne Številke: II f Jugoslaviji navadna dni 7S par, na dalja 1 O v Inozemstvu navadna dni 1 o, nadalje 1*25 O Poštnina platana v gotovini. „Slovanski Narod11 velja v Llabljan! In pa posti: T Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno........ 60-— 3 mesečno....... 30*— 1.......10 — V inozsinstva: celoletno......D 216 — polletno ...... . 10S*—« 3 mesečno ..... • 54'— 1........ 13- Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošl;ejo v prvič naročnino vedno !3»K^" po nakaznici tia camo pismena naročila brez poslatve dennrja se ne arroreino ozirati ekspozž zunanjega ministra v narodni shuptflnl. GLAVNE SMERNICE NAŠE ZUNANJE POLITIKE: ZVEZA S ČEŠKOSLOVAŠKO IN ROMUNSKO, PRIJATELJSTVO S POLJSKO, NASLON NA ZAPADNE ZAVEZNIKE, NEVTRALNOST NAPRAM SO* VJETSKI RUSIJI. — RAZMERJE DO BOLGARSKE! — Beograd, 26. julija. (Izv.) Na včerajšnji ponočni seji je narodna skupščina prešla v razpravo o pro* računu ministrstva zunanjih del. Pri« čela je najpreje načelna debata. Seja se je začela ob 9. zvečer ter se je končala ob 11. ponoči. Parlament je z velikim zanimanjem sledil ekspo* zeju zunanjega ministra dr. Ninčiča, na katerega izvajanja nameravajo danes vse parlamentarne skupine stvarno odgovarjati in precizirati svoje stališče napram dosedanjim smernicam naše zunanje politike. Kot prvi je ob otvoritvi debate glede proračuna zunanjega ministrstva vzel besedo zunanji minister dr. Momčilo N i n č i č. GENOVSKA KONFERENCA. Zunanji minister dr. N i n č i č je v obširnem ekspozeju očrtal razvoj zunanje politike in mednarodnega položaja od genovske konference dalje. Naglašujoč važnost genovske konference za gospodarsko obnovo evropskih držav, je minister predvsem omenjal predkonference držav male antante in Poljske. »Zjedinili smo se na teh predkonferencah v vseh vprašanim, ki so prišla v raz* pravo v Genovi. Sestanek ministr* skega predsednika g. Pašiča in moje osebnosti z ministrskim predsednic kom Bratianom in zunanjim mi* nistrom Ducom v Bukarešti, sestanek s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Bene Sem v Bratislavi je v glavnem začrtal smernice za genovsko konferenco. Beogradska konferenca, sklicana na našo inicijativo, je bila velepomern-bna za našo zunanjo politiko, ker je končno definitivno spre* jela vse točke sporazuma glede genovske konference, na kateri smo d o 1 o * čili. da branimo celokupne naše interese. Beogradska konferenca je bila prva skupna manifestacija d r * žavmaleantantein Poljske. V Genovi smo igrali važno politično vlogo. V obramDo skupnih interesov je mala antanta vedno storila vse potrebne korake. Okrepitev sil naše skupine se spozna tudi iz posredovalne vloge male antante. ki jo je imela pri zavezniških državah. Minister je dalje izjavil, da je dele* gacija naše kraljevine na konferenci vedno vodila prijateljska razmotri* vanja in intimna razpravljanja o medsebojnih stikih z državami male antante in Poljske. Vsi naši delegati so vedno razpravljali o skupnem de* lu z zastopniki male antante in Polj* ske, osobito z dr. B e n e š e m, Bratianom in Skirmuntom. Na ta način je bila ustvarjena na genovski konferenci skupna fronta proti vsem silam, ki so skušale prevrniti sedanjo situacijo, na* stalo po mirovnih pogo d* b a h. Uspeli smo. da smo preprečili vse poskuse in da naši neprijatelji niso dosegli nobenih rezultatov. Glavni problem, vprašanje gospodarske obnove Rusije, ki ga ie kot glavno točko razpravljala ge* novska konferenca, ni bil rešen. V tem oziru konferenca ni imela sko* raj nikakega pozitivnega rezultata kot. edino tega. da se je rusko vprašanje poverilo v razmotrivanje in rešitev posebni konferenci gospodarskih strokovnjakov, ki je bila sklica* na na to v Haag. Naši odnosa j I napram sovjetski Rusiji so ostali, kakor dosedaj i dalje v istem razmerju. Naši odno* šaji še. vedno temelje na osnovnem načelu, da se ne mešamo v notranje zadeve sovjetske Rusije. Striktno varujemo načelo popolne nevtralnosti in to načelo hočemo varovati tudi v bo* doče. Glede priznanja so* vjetske Rusije de iure ho-J čemo slediti stališču dr- žav male antante in zavez* n i k o v. KONFERENCA V HAAGU. Konferenca v Haagu ni prinesla, kakor je bilo pričakovati, nobenih rezultatov. Naši in* teresj na tel konferenci so bili več ali manj splošnega značaja. Nismo bili na njej toliko interesirani. kakor dru* ge evropske državne zajednice, ker nimamo na političnem, pridobitnem in gospodarskem polju direktnih in* teresov napram Rusiji, kakor je to slučaj z nekaterimi drugimi evropskimi državami. OKREPITEV ZVEZE MALE ANTANTE. Tekom genovske konference smo dalje neprestano razmotrivali in vodili razgovore o okrepitvi zveze s Češkoslovaško. Razmotrivana so bila vprašanja o novi zvezni pogodbi na d a 1 i š i rok. Z romunskim mini« strskim predsednikom Bratianom smo dalje tudi razmotrivali vse, na poglobitev medsebojnih stikov, na* našajoče se zadeve. S poljskim ministrsk. predsednikom Skirmuntom smo precizi* rali medsebojne prijatelj* ske odnošaje. Vsa zadevna pogajanja mod našo vlado in zastopniki držav male antante, oziroma Poljske, so se vodila v prijateljskem duhu in na bazi medsebojnega sporazuma. POGAJANJA Z ITALIJO. Zunanji minister je dalje obširno poročal narodni skupščini o poteku razgovorov z zastopniki kraljevine Italije v zadevi iz* vršitve rapallske pogodbe in v za* devi sklenitve sporazuma na gospo* darskem in političnem polju. Tekom genovske konference so tekla poga* janja. Bilo je stremljenje, da se po možnosti dosežejo točke sporazuma na temelju interesov obeh držav, na temelju prijateljstva in dobrega so* s e d s t v a. Tekom pogajanj je bil dosežen sporazum v vseh vpraša* njih, ki so deloma motila naše dobre odnošaje z Italijo. V prvi vrsti je bil dosežen sporazum v vprašanju gle- I de izvršitve rapallske pogodbe. V tem pogledu je Llovd. George nasto* pil s prijateljskim posredovanjem. Po večkratnih konferencan, ki so bile med dr. Nin čiče in, Schan-z e r j e m in angleškim prvim min-si5 rom Llovd G e o r g e o m. ie bil stavljen od slednjega posredovalni predlog, o katerem so razpravljali kompetentni faktorji, ki so že oddali svoje mišljenje. Za nas ie glavno, d a dosežemo izvršitev rapallske pogodbe, ker je to v interesu situacije, da se odstrani nevzdržno razmerje, vladajoče v dalmatinski tretji coni. V in* teresu sitnarile je, da se ob tei priliki urede tudi vsa druga vprašanja, katerih ne moremo rešiti na osnovi rapallske pogodbe. Radi te^a ie bilo sklenjenih v interesu obeh držav več konvencij, ki slone na posredovalnem predlogu Llovd Georgea. Po* sežen je glede konvencij sporazum, razun še nekaterih odredb, o kate* rih pa pričakujemo skorajšnjega za* ključka. Zunanji minister ie dalje s po* sebnim novdarkom omenjal: »M i smo že večkrat na* glasali, da hočemo z izvršitvijo rapallske pogodbe odstraniti nezaupanje, ki vlada v gotovih krogih med nami. da hočemo ustvariti temelje za nove odnošaje prijateljstva in dob* rega sosedstva. Položaj vseh nasledstvenih držav bivše avstro - ogrske mo* narhije ima veliko slič* nost in tvori skupne točke za sporazum dela.« NAŠI ODNOSA JI DO BOL* GARSKE. V nadaljnem svojem govoru se Ie zunanji minister dotaknil tudi vprašanja naših odnošajev do Bol* garske in Madžarske. Naša vlada stoii na stališču konkretne izvršitve vseh obveznosti, ki sta jih sprejeli ti državi po mirovmh pogodbah, zlasti, da se izpolni obveznost raz-oroženja. Dalje zahtevamo, da obe naši sosedi izkazujeta nam korektno stališče. Lahko pa rečemo, da tega doslej ni bilo. *^HH**---«*----|L ._J__L _W_ J_-i!!IJ_^---»-*^B*r--H*BSB****"***«! Na Bolgarskem se oborožujejO razbojniške čete, ki prehajajo naše ozemlje, ubijajo in izvajajo teror nad našim prebivalstvom. Geografski položaj zelo podpira prehode preko m^r j.:-. Samo v maiu in lunijn le pr"s!(» preko meje ll raznih bolgarskih razbojniških čet. Vsi. ra tudi mala deca, vemo. da obstoji na Bolgar*1 si em pet revolucijonarnlh odborov. Oficijelni bolgarski krogi trde. da cr> to »Dobrotvorna društva . Mnogoštevilni podatki na brez sumnje do< kazujejo, kako poslujejo ta »dobro* tvorna društva , da podpiralo prehod razbojniškim tolpam preko mole. 7:: nanii minister navaja v podkrepitev te iziav'e dcistvo, da ie bil 4. mala rri Koševu okrai Stip, od naših orožni* škili straž ubit vodja kotnitaške če*** Krumzografov. predsednik' nekega dobrotvorne^a društva. Na naš protest ie bolgarska vla« da predlagala sestavo mešane k siie. ki nai bi proučila akcijo bolgar skih komitašev. Ta komisija pa b? bila precej iluzorna. Glavno dejstvo ie. da se na bolgarskem ozemlju organizirajo razboinN š k e č e t e, da dobivajo t a tU zatočišče in zaklonišče. Čim jih naše straže začno zasledovati.« (Klici v zbornici: »Ali dela to oficijelna Bolgarska? Ali ie to bolgarski vladi znano?«) Zunanji minister končno Izjavlja da upa v najbližfi bodočnost? na zMIs zame z Bolgarsko, da se rned orcnvi državama vspostavlfo iMfchll^tl cd-nošiii, ker sedanie stanje absotettt ne more dalfe trakti. Potem ie ome-nfal rezultate f:onf>rence svčt;i Zve; ze narodov v Londonu, k:er se te d*> se^lo da se pojavna bol^arsM Spor med rnteresiranimi državam!. RAZMERJE DO MADŽARSKE Zunanji minister dalje nnv neprijateljsko stališče Madžarske na pram naši državi, omenja razna pre-canianja naših jugoslovenskih roja* kov in celo neprijateljsko postopanje proti našemu oficiielnemu zastopniku. To nepriinteljsko stalijo r*i ustvarja situacno. ki Madfarskl ab< solutno nf v korist. Vitemir: S potovanja slov. abituri-jentov po srbski zemlji. Zavedam se, da so ti-1© zapi-aki salo« n**del opis tega, kar smo doživeli slovenski abi turi j en t je med dragim srbskim narodom. Objavljam jih pa kljub temu, Icer vem, da bodo zanimali one naše tovariše, ki niso mogli potovali -s nami in ker sem prepričan, da jih bo prečital ta ali oni izmed naših dolgoletnih vzgojiteljev in učiteljev, ki ni imel v svojih mladih letih srečne prilike upoznavanja bratske zemlje. Slednjič pa je to tudi naša dolžnost: kajti na mnogih prijateljskih sestankih se je od strani Srbov naglašalo, naj po svojih domačih krajih razširimo, kar smo videli in slišali med bratskimi srci. Sreda, 5. julija. Kresovi v slovenskem Posavju so nas opozarjali, da smo ee nodali na predvečer praznika Sv. Cirila in Metoda na pot. Tudi v mladih srcih slovenskih abi turi jen tov so se vneli kresovi. Zanetila jih je bratska ljubezen do naših južnih pokrajin in njenih prebivalcev. Nad visokimi plameni teh kresov pa so s& svetile besede- Troedina kraljevina Jugoslavija . . . Blizu dvesto abiturijentov, mladenk in mladenicev je vzdihovalo v treh železniških vozovih pod vročino slavonskega in sremske-j-a solnca. Vlak s<3 je ustavljal po neštevilnih postajah in mnotfokje ni mogel naprej: zakaj, hofpvedl in železničarji t Mi pa -smo dobre volje, šteli zamudo, ki je naristla na dve, tri, štiri ure in še več. Z zanimanjem in občudovanjem smo srli na neskončna vrela našega blagostanja, na brezmejna zlata pšenična polja in nepregledne nasade zelene turščlce. Semintja kakšna narodna pesmica in glasno Štetje postaj do Beograda, 6icer pa enolična vožnja v tihem, hrepene-čem pričakovanju, da vidimo še danes mesto staro slavne ga keltskega in rimskega Singiduna __ srbski in danes tudi naš Beograd. Nekako ob pol sedmih zvečer smo se približali Zemimu. Že nekaj časa so nekateri glasno trdili, da vidijo Beograd. Kmalu pa so umolknili, ko so bili spoznali, da jih je le visoka stavba v Zemunu tako navdušila, da so jo smatrali za beogradsko. Na zemunskem kolodvoru smo zapeli našo: >Slovenec sem«. Kmalu smo se odpeljali. Pogled nam je bil uprt preko Save, tjakaj na rajski Beograd, od katerega so se poslavljali poslednji poljubi nebeškega Helija. Bože moj, zakaj nisem poet, da bi mogel vsaj deloma izraziti, kar čutim ob pogledu na divnt> prestol i co, ki jo objemlje lahen mrak?! Vsa slavna in težka preteklost glavnega mresta ram je stopila v tel veličastnem trenutku pred oči in — zakaj bi prikrivali? — marsikatero oko so porosile solze. Velikanski deii staregi porušenega savskega mostu, ki štrlijo iz vodnih globin, so nam nemo pričali o strašnih dneh svetovne vojne. Blažili pa so nam ta pogled prijazni parobrodi, ki so mirno, a vztrajno rez-tli valove gigantski Donavi nasproti, iz teea mirnega raspoloženja so nas zbudili glasni >živi-jo!c-klici. Tudi mi smo navdušeno pozdravili velikansko množico, ki na« je čf.kala. Vlak se je ustavil na be^grad-skem kolodvoru. Večina nas je stala prvič na srbskih tleh, na zemlji, katere vsaka ped je prepojena z jurmško krvjo brata Srba i/s* prvih let sve- tovne vojne. Je i i Čudno, da p )d utisem teh dejstev ni oilo konca ne krajn srčnim pozdravom f»a našo osvoboditelje? Komaj je pri;el do besede e-istitljivi beograjski vr»*lcsor, ki nas je trisrcit* pozdravil v imonu **-sega mesta. Vojaška godba jfc zasvirala juffoslovensko himno, nato so sledili pozdravni govori ravnatelja dr. Orla, predsednika odbora abiturijentov tov. Bajuka in tova-riŠicd Peršič. V sprerostvu dijakov in drugega občinstva smo odkorakali za svirajočo godbo v vojno -ikademijo. Tu nas je pogostilo >Kolo srpskih *se-starac. Četrtek, 6. julija. Prvo, kar smo si hoteli ogledati, je bila narodna skupščina. Ob tej priliki naj omenim, da so nas povsod snremljale zastopnice >Ro-la«, profesorji, dijaki i. dr. Pod vodstvom g. prof. Kankrge smo vstopili v dvorano narodne skupščine. Ker Se ni bil čas za parlamentarno sejo, smo zasedli poslanska mesta. Tajnik skupščine nas je pozdravil in nam razkazal, kje sedijo po-samezne politične skupine. Pojasnil nam je, da je poslopje le začasno, da se palača za zbornico šfcle zida. V sredi nad sedeži predsednika in ministrov nam je bila posebno všeč na steni velika slika kralja Petra Osvoboditelja. V kratkem pride na to mesto nova slika kralja in kraljice. Dvorano krase še štiri manjše slike, izmed katerih sta mi bili najbolj všeč oni. ki predstavljata kralja Petra poleg navadnih vojakov v nočnem času in pa tmjevr* pot ,Srbov preko albanskih gor.*. Vstopil je predsednik zbornice dr. Ribar, ki na*s je osebno pozdravil in budil k vztrajnemu delu za blagor demo vi ne. Ogledali smo si kraljevi dvor. Posebno so nas zanimale sobe in pisarne našega narodnega kralja Aleksandra. Nato smo si ogledali V. ju*roslo-vensko umetnostno razstavo. Škodni. da v odmerjenem ča?u nismo mogli pregledati vseh umotnij. Kako lepo se v takih skupnih razstavah kaže nase edinstvo! Popoldne nam je govoril prijazen profe*?or nr^d spomenikom kneza Mihajla o njegovih znamenitih ustanovah. Poleg stoječo gledališče, ki še ni v no-tranio^ti popolnoma dovršeno, ho eno najmodernejših v Srednji Evropi. Kamor smo se ozirali, kjer smo hodili, povsod smo videli izredno gradbrmo delavnost. Vedno bolj dobiva, prestoli ca značaj velemesta. Dokler nisem videl Beograda, si nisem mogel u-tvariti prave slike o njem. Ni Tuda! Nesreća j^ hotela, da so mi govorili o mestu sami taki, ki res ni?o vid?li ali pa niso hoteli videti prelepih delov naše pre-stolice, ampak šerefe< že nekako pohlevno stoji pod modernim Beogradom. Mimo starega ip novega vseučilišča -srno prišli na rrdniavo, kjer so nas posebno zanimala težka železna vrata v ogromnih zidovih* same znamenitosti iz turških časov. V bližini ie globok vodnjak, ki so ga sezidali Rimljani. Kakor s stolpa zagrebške stoln*e cerkve, vodiio stopnice okoli vodnjaka 72 metrov globoko. Ves zid od rimske opeke je Še popolnoma ohranjen. Ramo malo vode je na dnu. Be med svetovno vo;no so Germani metali Srbe v ta glo-l>oki prepad. Po drugih Ftopnicah rav-rotako v spirali smo zlezli Is prijetne hladne globine na svetlo. Na mestu. odkoder je krasen razgled na Savo in Donavo, nrvm je biv^i artiljerijski oficir predočil tisto strasne ur\ ko je v svetovni vojni padel Beogrnd. V ton obupnih borbah, ko so domačini v=ako ped zemlje namočili z lastno krvjn. prodno so jo zapustili, se je najbolj odlikovalo Orožništvo. Danes pa j> ran ta posvečena zemlja topel Mil in na nas je, da tudi ostano taka! Kalimeprdnn. lV*po urojonn -»preha-jali.-čo. Na vznožju pobočJT pestro pH-ttenišee, daljo proti severu pama ravan. Boogradčani so i zanimanjem poslušali slovensko narodne pesmi, ki jih jo pela mladina s krajnega severo/^a-pada. Petek, 7. julija. Botanični vrt. Obsežni nneadi najrazličnejših domačih in vsemogočih eksotičnih rastlin. Mnogo se j?> trudil tr. upravitelj, da nam. jo razkazal zanimivosti flore. Precej daleč zunaj mesta smo bili. Velika tovarna za izdelovanje sukna. Nekaj podobnega kakor v Litiji in Bi Pavlu pri Preboldu, s.-mo v veliko večjem Obsegu. J>n*Mnik tovarna g. Kostič i*1 videl, kfiko nas muči vtoč<-» južno solnee, zato nam je postrecel » pivom v izobilju in pečenjem na izbiro. Pomislite, dvesto nas jo bilo! Z »Av*l0€ smo se peljali proti Beogradu. Prvič sem bil na Donavi. prvič na parobrodu. Popoldne nas je odn<-1ja! vlak p«r postai proti iugu — T Kne-<~. Sem hv»-dijo Boogrrulčani na sprehode hi krrv-S> 15-iof^ Vilo bolj gotednal s-^t, m*i-hen ribnik in restavracija, EfleOf nič pos-bneo-a. K**r je vlak v sm^ri za Tončider __ Beograd aoiH prezgodni, oziroma ker smo mi prelcno stopali, pmo ga zamudili. (Konec prih.) «* t stran 2. »SLOVENSKI N A R O D« dne 27 julija i»22. Štev. 168 RAZMERJE DO AVSTRIJE, Naše razmeđe do Avstrije le korektno in normalno. To razmerje do» biva značal dobreea sosedstva ODNOŠAJI DO ALBANIJE. Zunanji min. z zadovoljstvom konstatira, da so se razmere v Alba* niji več ali manj stabilizirale, da se zboljšujejo in da sedaj omogočajo te razmere povratek vseh albanskih beguncev v domovino. Izboljšanje razmer pa ie tudi omogočilo, da le naša vlada priznala suverenost Al* bani je in da je poslala v Tirano svo jesra zastopnika. Naše stremljenje ie* da se razvije med obema državama prijateljstvo in dobro sosedstvo. Mi hočemo dalje biy Albaniji naklonjen] in čuvati njeno svobodo in neodvisnost ter jej želimo popolno konsoli dacijo. SPLOŠNI MEDNARODNI POL02AJ. Zunanji minister je koncem svo* jesra govora očrtal in kratko označil splošni mednarodni položaj naše dr* zave. Izjavil je: Naš mednarodni položaj le fa«en. V niem dominira ta dva momenta: 1.) Zveza s češkoslovaško In Romunsko ter prijateljstvo s Poljsko in 2.) na« slon na naše zapadne zaveznike, s katerim smo se skupa! bofevali in s katerih pomočio smo dosegli osvobo* ienie In utedintenie. Glavna naloga naše zunanie politike ie stabilizacija odnošaiev in iz« vršitev mirovnih pogodb. Radi tega ie naša zunanja politika miroljubna aH odloča y svojem defenzivnem stremlienlu. Govor znnan. ministra Je zbornica ves čas poslušala z največjo pazljivostjo in napetostjo. Mestoma so bili zelo živahni kltci. Danes se otvori v zbornici načelna debata o eksoozeju zunanjega ministra. Opo* zfctta namerava poslati v debato več /Tovornikov. Konflikt med Berlinom in rlonokovlm. AKCUA BERLINSKE VLADE ZA SPORAZUM. — Berlin, 26. julija. (Izvirno.) Predsednik nemške zvezne republike Ebert je sprejel v avdijenci zastopni* ka bavarske vlade v Berlinu grofa dr. Pragerja in je imel ž njim daljšo konferenco o konfliktu Bavarske z iiemško državo. Predsednik Ebert je izjavil, da stremi vlada za mirno oo« ravnavo konflikta. Pričakujejo priho* da državnega brambnega ministra Kosterja, ki je sedaj na počitnicah na Bavarskem in ki je včeraj prispel v Monakovo, da vodi pomirjevalna po* gajanja z bavarsko vlado. — Monakovo, 26. julija. (Izvir.) Politični konflikt bavarske vlade z Berlinom je povzročil med tujci veliko vznemirjenie. Tujci v masah za« puščajo Bavarsko. Vsi vlaki so pre* napolnjeni. — Berlin, 26. julija, (Izvirno.) Vs! berlinski listi obširno pišejo o konfliktu, ki ga je provocirala bavai1* ska vlada s svojim odlokom proti drž. zakonu o zaščiti republike Listi naglašajo dve možnosti; pred* sednik Ebert lahko zakon dvigne. lahko pa se tudi apelira na drž. sodU šče. Splošno in enodušno cbsoia iav* nost korak bavarske vlade. Bavar* sko smatrajo za gnezdo monarhistič* ne pror»riSlovenecc za potrebno, da % lažjo oslabi zmago SKS. glede uporabe ameriškega posojila in v času, ko so bile zahteve poslancev SKS od vlade celotno sprejete, piše >Slovenec«. da ie >Pu-celj omahnile. Pa poglejmo, kako Je omahnil g. minister Pucelj. Ko se je na seji ministrskega sveta prvič razpravljalo o najetju 100 milijonskega dolarskega posojila, je izjavil minister Pucelj, da glasuje tudi njegov klub za posojilo, Če je finančni minister prepričan, da je posojilo potrebno in dobro in če -se uporabi od posojila 5 odstotkov za Slovenijo. Pozno v noč je bil v soboto, dne 22. julija v skupščini sprejet zakon o pmeriškem posojilu, ki vsebuje glede uporabe posojila za Slovenijo sledeče važne določbe. Po 2. točki se zgradi že v 7 % investicijskem posojilu določena nrekmurskd železnica Murska Sobota — Ljutomer — Ormož in se določa v ta namen svota 2 milijonov dolarjev. Po 5. točki o uporabi posojila, pa s© določa za erradnio železnic Sevnica — St. Janž in Kočevje — Severin — Vrbovsko svota 2 milijonov zlatih dolarjev. Če pa ta svota ne bi zadostovala za gradnjo obeh železnic, potem ee krijejo za gradnjo potrebni Izdatki ali iz dohodkov prornčuna sli pa iz. prvesja bodočega posojila, ki bi ga sklenila na?a država. Po zakonu o ameriškem posojilu dobi torej Slovenija no dva, temveč 4 milijone zlatih dolarjev. Po določbah zakona pa ne uporabi država za gradnjo železnic vseh 100 milijonov, temveč samo 70 milijonov dolarjev. Posledica tega je, da M morala dobiti Slovenija le S in pol m i 1 H o -n a d o 1 a r \ e v (o %), n o p a 4 m i li-j o n e. Naj pojasni torej >Slovenecc, kako da je omahnil g. Pucelj. Trudil se je sicer >S!oven*cc In I njim vsa klerikalna stranka, da bi >o-raahnil« g. minister Pucelj in uporabila ie vsako nril-ko, da ot~5koei položaj ministra Puclia. Kafarej je risal, da zahtevajo noslanci SKS nosojilo le Iz strankarskih ozirov, da torej njih zahteva m splošno narodna. Potem je pisal, da so zahtevali tako pretirane stvari, da sami vedo, da jih vlada ne moro sprejeti. Prav v enakem smislu je po naroČilo ljubljanskih klerikalcev nisal beogradski list >Videlo«. T skupščini sami se klerikalni poslanci niso zavzemali za prosre, ki jih je zahtevala STvS, temveč so > razvil aH < svoj železniški projarram. in sicer tako smešno, da so se osramotili pred razsodno javnostjo. Med drugim so zahtevali železnico med Ribnico in Rakekom. Stanovnikov atek pa železnico na Horjul. 0) Niti z eno besedo, ne srovorieno in ne pismeno, pa niso podprli postavke SKS. In vendar je bil položaj ministra Puclja sila težaven. Nasprotja vladnih strank proti zahtevam SKS ni veljalo toliko zahtevam samim, kakor njihovi posledici. S tem. da so zahtevali poslanci SKS zvezo Slovenije z morjem, so sicer nehote povzročili, da se je v vseh strankah oglasilo vse polno poslancev, ki bi hoteli zaradi svoje popularnosti prinesti svojemu volilnemu okrožju kako železnico. NiS manj ko 20 raznih prog so je resno zahtevalo in za zgradbo teh prog ne bi zadostovalo niti polni] lijardiio dolarsko posojilo. Zategadelj so imeli voditelji radikalne in posebno demokratske stranke silne težavo, da so zadostili zahtevam svojih poslancev in položaj je bil tako napet, da se še v petek zvečer ni znalo, če bo posojilo sploh sprejeto ali ne. In vsled tega dejstva so se upirali voditelji vb dilnih strank zahtevam SKS in zaradi tega so zamerjaii poslancem SKS in svoje jeze rudi najmanje ne prikrivali. Pri vsem tem pa poslanci SKS niso dobili iz domovin* skoraj nobene opore, čeprav je moralo hiti vsakomur jasno, da je zveza Slovenije z morjem dosegljiva samo sedaj in in nikdar pozneje. Pomisliti je treba, da je namen ameriškega posojila ustvariti zvezo na-š^ države z Jadranskim morjem. Ce dobi zvezo z morjem Beograd, jo mora dobiti tudi Slovenija, ki je vsled rapall-sek pogodbe izgubila dosedanjo prvovrstno zveze. Splošna narodna korist, ne pa strankarski Oziri so bili torej vzrok, da so nastopili poslanci SKS s tako odločnostjo s svojimi zahtevami. Prav tako, ko poslanci SKS bi mogli to storiti tudi poslanci drugih strank. Njih neo-prosti ji v greh je, da oni tega niso storili in da bi brez poslancev SKS Slovenija nikdar ne prišla do prepotrebne zveze s morjem. Ne smemo prezreti *wiega dejstva. Danes imajo Slovenci v skupščini posebno veljavo vsled odsotnosti Hrvatov. To pa ne bo večno. Kadar pa pridejo Hrvati v skupščino, tedaj pade veljava Slovencev in tedaj bi bilo veliko težje doseči svezo Slovenije z morjem. Zasluga g. ministra Puclja j«*, da je vso te uvaževal in dejal, sedaj ali nikoli in nastopil. Da so pa « svojo zahtevo tudi prodrli, (čeprav štejejo le 8 poslancev) pa le zasluga niih vztrajnega dela in nilb dobre taktike, kar je prtfcnal tudi eden aktivnih ministrov. Ko mu ]e namreč dejal g. Pucelj. da le odnehal de skrajnosti, pa ura reče aktivni minister: >P a kaj, gbvo r I te, da steodnenall. VI ste nojo zahtevo samo presti M elrall In dosegli rae, k a r s t e h o te 1 l.c Taka je resnica, kako Je »omahnile minister Pucelj. Da bi is večkrat Ukof Politične oesfl. = Zemski ostanki Frana Šupila se skoro prenesejo v domovino in sicer plača stroške država. Pok. Šupilo, ki je zaslovel s »vojo reško resolucijo, je mož, ki je s svojim širokim obzorjem, globokim čutom in železno voljo mnogo storil za osvoboditev in ujedinjenje Ju-goslovenov. Umrl je na Angleškem, ne da bi bil doživel uresničenje svojega velikega truda. = Predavanje o Svi«. Minuli teden je imel ravnatelj >Journala de Ge-neve^: Chapuisat v Beogradu predavanja o temi išvica pred Evropo«, Predavanja se je udeležilo številno občinstvo, nadalje zunanii in j—Hfnl minister ter zastopniki tujih držav. Justioni minister je pozdravil s toplimi besedami predavatelja ter se spominjal švicarskih dobrot za časa svetovne vojne. — Tajne organizacije v Nemčiji. Naiemnika stanovanja na gradu Beav leck dr. Steina, pri katerem so našli morilca ministra Tiathenaua, ^o preoe-ijali v berlinske preiskovalna zapuie. Iz do sMaj nablenih spisov v raznih thurinpkih mestih, ie razvidno, da ie bila tajna organizacija »Coosul« razdeljena v eolo vrsto okrni^v. Po umoru Eathenaua je thurinfika Olgsul■arija vsled zasledovanih morilcev ■gMpeavenila svoj serr?»ž. Tz dokumentov Je tudi razvidno, da je organizacija naprnm javnosti nastopala kot zveza bivših frontnih bojevnikov, njeni eilii pa so bili znani le članom. V medsebojnem dopisovanju bo so morali Člani poslu Sevati Strogih navodil. Za orožie so rabili posebna Imena, n. pr. za puško krompir, za stroine pučke Ječmen, za granate slama itd. = Rusko zlato za Nemčijo. V Kri-stianiio je dospelo 1000 k* zlata iz Ru-siie, ki je namenje-no za plačila v Nem- Čiji- -r, ~ Povojni ideali. Atentator nn Ka-thenaua dijak Techow je Izjavil: Morali «nno umoriti Rathonnua, ker nismo imeli Več denaria. Hoteli smo izzvntl velik tUl—ntnlirnl upor, da bi dobili potem dobre službe. — tjenin je živ. Z ozirom na vesti o Lijeninovi amrti, oziroma o njegovem umoru, je izjavil I.itvinov novinarjem, da so vse vesti o kakem atentatu na Ljenina, oziroma o njegovi smrti popolnoma izmišljene. Glasbeni očitnih. — Koncert »Ljubljanskega Zvona« ▼ Rogaški Slatini. Najbrže je nekoliko pretirano, če imenujemo Rogaško Slatino »svetovno« zdravilišče, ker so zastopniki pravega zapada vendar le bolj sporadični, nI pa dvoma, da ie vsaj »srednjeevropsko«. En sam dan bivanja tu ti zadostuje, da se o tem prepričaš. Zato pa ima poleg Bleda tudi Slatina važno, a obenem nad vse delikatno nalogo, da dostojno reprezentira ne samo našo državo, ampak Se posebej slovenstvo. Treba ie torej, da stopi pred tako občinstvo i na koncertih le to, kar Je v nas prvovrstnega ne samo v umetniškem oziru, ampak dekorativno tudi na zunaj, to Je glede nastopa, občega vedenja in ne v zadnji vrsti celo glede toalete. Kar se uče nedeljskega koncerta »Ljubljaniskega Zvona« nas iskreno veseli, da moremo dati društvu dobro spričevalo tudi v tem pogledu. Posebno z elegantno enotno opravljenim ženskim zborom zaslonjena skupina je nudila jako Čeden pogled. Izvajanje samo pa Je bilo vzorno, napredek od zadnjega tukajšnjega nastopa društva pred dvema letoma pod vodstvom g. Prelovška naravnost presenetljiv, a nad vse srečna misel, da bodi koncert nekaka revija juzoslovenskih narodnih pesmi, torej vsega, kar Je tega vzrastlo naravnost iz naših tal od makedonske do prekmurske meje. Samo da na vzporedu pesmi niso označene dosledno: Poleg »Istrske« stoji »primorska« pesem, dasi leži Istra vendar tudi v Primorju (oziroma je bilo »Primorje« pravzaprav pod Avstrijo samo upravno ime za tri samostojne dežele: Goriško, Trst in Istro), i potem Je spet ena pesem označena za »gorenjsko«, druga satno za »slovensko«. In dasi hočemo tudi tu bolj poročati, nego ocenjevati, naj nam bo dovoljena še ena beseda: Pesem »Slovo« že sploh ni bila srečno Izbrana, tem manj, ker niti ni res narodna, ampak Je besedilo menda Levče-ve, melodija pa baje nekje pobrana; a tudi »povojni« »OJ Doberdob« ne spada med narodne v najlepšem pomenu, naj se Je komponistu tudi kolikor tolko posrečil narodni ton. Aplavz po ti pesmi Je bil pač le dokaz, da Je zadela nacionalne strune pred vsem slovenskega poslušalstva. Škoda, da so prve pesmi, posebno tuđi Črnogorska »Uspavanka«, ki Je bila odpeta naravnost virtuozno, radi zapoznelcev in tudi zato, ker dvorana še nI bila »urreta«. Izzvenela brc* pravega odziva. Sicer pa Je bil program oči vidno sestavljen z namenom stopnjevanja efekta. In res Je rastla gorkota, posebno po odmoru, od pesmi do pesmi ter dosegla svoj višek pri prekmurski »Pojdem nt Hrvatsko«, ki se le morala ponoviti, ter pri Plrnatovl »Na Gorenjskem le fletno« In Hubadovfh koroških. Namečki glede na fa\ da Je moral del občinstva na vlak proti Rogatca, drugemu pa Je bflo že prevroče v dubkom polni veliki zdravniški dvorani, žalibog niso prišli do prave veljave m so te tndi drugače zdeli nekoko odveč. Tu I* res dobra samo naravnost — Izsiljena reC Vsekakor pe se Je. In to ponavljamo, »Ljubljanski Zvon« popolnoma uveljavil in Je bil obenem najboljši predhodnik »Glasbene Matice« Iz LJubljane, ki nas hoče naposled vendar že enkrat razveseliti pod s- mojstrom Hubadotn dne 6. avguste* narodna skupščina. SPREJETJE PRORAČUNOV MINISTRSTVA NOTRANJIH DEL IN MINISTRSTVA ZA NARODNO ZDRAVJE. — VISOKA KKILATICA KLERIKALNEGA POSLANCA: »DOBER AVSTRIJEC. DOUCR JUGOSLOVAN«. — Beograd, 26. Julija. (Izv.) Parlamentarna situacija se je Izboljšala Zbornica Je pripravljena v državnem interesu spraviti proračun do 1. avgusta pod streho, opozici-jonalne stranke so v to v načelu privolile, kar je sklepati iz izjav na konferenci načelnikov parlamentarnih skupin, dalje Je pa tudi zanimivo, da je tarnanji minister podal jasno sliko o našem zunanjepolitičnem položaju. Pričakovati Je, da bo proračunska debata do dne L avgusta končana, ker so stranke omejiie število govornikov in so določen« tri seje: dopoldanska, pop* ldanv a in nočna, tako da je zbornici mogoče končati razpravo do konca meseca. Na ta način se odbrani tudi brezkontrclni sl-t.m proračunskih dvanajstin. V naslednjem kratko SEJNO POROČILO. Na dop idanski seji, M se je pričeli ob devetih dopoldne in bi!a zaključena ob 12.30, je nar« dna skupščina sprejela prora- čun minlstrst\a notranjih del. V rar^ravo o tem preračunu je poseglo več govornikov. Povn!k je razjarjen odgovoril: »Samo, kd>r |e bil lojalen pristaš Avstrije, morebiti tudi dober Jugo*l »ven! Dober Avstrijec, tudi d'.ber Jugo^I-n an!« Po hTTffBifl govorih ie pričelr> glasovanje o nraraČBM ministrstva notranjih de! od partije do pn-tilc na tn nnč'n. da ftO poslanci vstalaH. Proračun »e bU ^prelet Na pr^P' !dnnski seji, tra]alrčl od 5. df» 7. zvečer, ie bil po kratki deViti s^rcjjt n-or^čnn ministrstva za narodno zdravje, ^a večerni se?i je prijel v rnzpr?vo prora« Cm ■Mttrstn z^naniih zadev. O tem poročamo ni drugem me^t1?. II. LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ OD 2. DO 11. SEPTEMBRA V&2. Zaključite v prijavnega roka. Prijavni rok k udeležitvi kot razstnvljalec j*« zaključi dne Ž9. julija ob 6. uri zvečer. V jioinleljlek dne 31. julija se prične z razdeljevanjem prostorov in se b*> lav-koj za tem vsakega razstavljaka obvestilo o dodeljenem prostoru. Industrijalci, obrtniki in trgovci, požurite s© 1 prijavami, ker proetor je že do malega zaseden. ZAVAROVANJE PRIVATNIH PAVILJONOV IN RAZSTAVNEGA BLAGA NA SEJMSKEM PROSTORU LJUBLJANSKE-GA VELESEJMA PROTI POŽARU IN PROTI VLOMU. Vsi lastniki privatnih paviljonov na sejmskem prostru so primorani zavarovati svoj pavilion proti požaru. Zavarovanle preskrbi na želio tudi sejmski urad pri koncernu zavarovalnih družb, katerega vodilna družba za Ljubljanski velesemenj ie Zavarovalna zadruga »Croatia«, podružnica v Ljubljani. V svrho pravilne informacije in pregleda podajamo dotičnim interesentom praktično primero stroškovnika. Ako zavaruje razstavilalec sve4 paviljon za vsoto od 100000 kron, bo plačal za dobo enega leta sledečo premijo: Premija 7.50% ..,.,.. K 750.— pristojbina .....-• . » 220.— 2% kolkovina . . i . , * . » 1°.40 3% ogenj, prisp. ...«•. * 29.20 Skupaj ... K 1018.60 Onim razstavilalcern, kateri razstavijo svoje predmete v zgradbah last Ljubljanskega Velesejma, je zavarovanle njihovega blaga dano na prosto, vendar Jim pa isto toplo priporočamo. Pripominjamo pa, da ima smisel zavarovati poleg proti požaru, tudi proti vlomu samo za one razstavljalce, kateri so si najeli prvi prostor, to je v popolnoma zaprtih pa vil jonskih zgradbah. Služi naj vam praktična primera stroškovnika. Ce zavaruje razstavllalec svoje blago proti požaru za čas od 20. Julija do 20. oktobra 1922. na seJmiSČu Ljubljanskega vele-semnja za vsoto od K 300.000, plača sledečo premijo: premiia 3 % . . , ■ . ■ ■ . K 900.— pristojbina » • * f i e e « * 242.— 2 */• kolkovina »' « 4 t * i i * 22.84 3% ogni. prisp. 1 § i a f 1 » 34.36 Skupaj ... K 1199.20 Ako pa zavaruje rarstavljalee svoje blago za vsoto od K 300.000 proti vlomu za prle omenjeno dobo. bi plačal: premija .........K 900.— | pristojbina ...«..*. » 342.— kolkovina ■*«««• j 1 ■ 23.— Skupaj • . . K 1165.— __ g I. redni občni zbor Ljubljanskega velesejma tre ne vrši, kot sklicano, v soboto dne 29. jul i i a, ker kolidira z občnim zborom Kranjsk© industrijske družbe na Jesenicah, marveč v ponedeljek dne 31. julija ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani z ze naznanjenim dnevnim redom. —ff Izredni občni zbor Spcdicijske družbe »Orient.« Družba >Orient< v Mariboru je imela 10. t m. svoj Občni zoor, kateremu je bil frlavni namen, da se ustanovna glavnica poviša od 4 na 10 mlUjonov kron. Podjetje se je v kratkem času svojega obstanka razvilo v solidno domače podjetje, katero trna že svoje podružnice v vsoh večji mestih (najbolje deluje ona v Ljubljani) ter zveze % inozemskimi sličnim! podjetji. Pri nas j d to podjetje prvo, ki je dobilo naslov »kraljeva dvorna ftpedicija.c O razvoju In stanju podjetja je obsežno poročal iravnatelj ini član upravnega odbora g. Pecevnik. »Orient« ima zveze I m tvrdkami na Dunaju, t Hamburgu. Curihu Brnu itd. Družba >Cehoslavi-jac pa je *e lani orlstopila k »Orientu« s 130 češkoslovaškimi Špedicijami. Zborovanje je vodil Predsednik upravtmga sveta g. Tavčar. Z ozirom na pomanjkanje kapitala je g. Križnic priporočal predvidnost k poslovanju. Okrajni glavar dr. LanjSič je med druffim izrekel felio, da bi nodjetfe kar najboljše uspevalo. Snrejet je bil končno predlog g. Tavčarja, da so glavnica od 4 »visa na 10 milijonov kron in «lcer potom razpisa 1RO.00O delnlo nove emisije. Nato Je zaključil ta izredni občni zbor. —t DobroToUečka taaka v Zatreba aofttnla deuulko glavnico o4 1500.000 Din na UM&flOOl Meseci tprlta vst-inovljcn« m-v d ima predrtem ramen, financirati igra-ne zaicdn ce naseljenih dobr vcl.!?ev in raJ<>-voljrvati kreditnim potrebam dobrovotlcev, obrtnikov in rrsrvccv. Povod 7a ustanovitev kr m-kazalj tudi tukaj svojo solidarnost $ sobojevniki za svobojenje s precejšnjo udeležbo pri prvi emisiji. —, g Avstrijski Irrrrlitni zavod za trgovino in obrt na Dunaja. V zml«lu sklopa občnega zJora dolničart^v dno 21. julija t. L je bila za loto 1021 dividenda določena z n. a, K 200 za oVlni« 00 ozir. z n. a. K 100.— za one delnioe, ki 50 deležno dividendo za dračo pol-MJe, in sicer proti Izročitvi delniškega lcupon3 štev. 16. Izpililo kupona prične 1 dnom 22. Julija t. 1.; v LJubljani pri Kreditnem zftvodu za trgrovino in iri/ftistrijo. Občni zbor je dalje Pklonil zvišati delniško plavnico od 1000 milijonov na 150() milijonov n. a. kron potom izdajo 1,502.500 kom. novih dolnio, ki so gla.se na nominale n. a. K 320._ Čas in način izdaje novih delnic se bo naknadno š^ določil. —g Obrtna razstava v Celju (12. do 2Z avg. 1922.) Odbor obrtne razstave je začel razpošiljati vsem razstavljalccm nakazili n]ih prostorov in navodila glede dopošilja-nja razstavnih predmetov. Te predmete ie vposlati na naslov »Javno skladišče In prevozna družba d. d. v Celiu za odbor obrtne razstave«. Razstavne predmete ie na voznih listih označiti »Izložbeno blairo«. Razstavlialcem se dopoSiljajo tudi brezplačno permanentne vstopnice, katere veljajo tudi kot legitimacije za polovično vožnjo od vstopne postaje v Celju In obratno. Opozarja se vse razstavljalce, da moralo Isti sami urediti razstavne prostore. Tisti pa, ki želijo ,da Jim razstavni odbor to uredi, naj to javijo v najkrajšem času odboru obrtne razstave v Celju. Zavarovanje razstavnih predmetov oskrbi zavarovalna banka »Slavija« pod Jako ugodnimi pogoji. Delo na razstavišču Je postalo Jako živahno in kaže, da bo razstava v polni meri odgovarjala svojemu namenu. Želeti Je, da razstavljale! kolikor mogoče kmalu doposljejo razstavne predmete, da se delo lahko mirno in v redu izvrši. V prihodnjih dneh se razpošlje na razne kraje vstopnice za obiskovalce razstave v predprodaio. Te vstopnice veljajo istotako kot legitimacije za polovično vožnjo po vseh železnicah naše država. Razstavni odbor poziva tem potom ponovno Celjsko prebivalstvo, da priglasi v razstavni pisarni prenočišča za posetnike razstave. Razstava Je za celjsko mesto in okolico tako velike gospodarske važnosti, da Je pričakovati od strani prebivalstva največje podpore. Razstava privabi v Celje nebroj tujcev, kateri spoznalo lepoto našega mesta in posečali bodo Celje tudi v prihodnje kot letovlščarji. Seveda se mora nuditi obiskovalcem obrtne ^razstave vse le mogoče ugodnosti, da se Jih na ta način pridobi za nadaljni poset Jasno Je, da leži prihodnjost Celja in okolice le v največjem razvoju industrije, obrti, trgovine in tujskega prometa. V teh punoznh našega gospodarstva Je Iskati poboljšanja blagostanji našega celjskega prebivalstva. —n 10.000 lokomotiv. Ena Izmed nal-znatnelših nemških tovarn za lokomotiva, od katere lih dobavlja v obilni meri tudi naša država, znana Hanomag. Hnnnover-Ltnden, le Izdelala te dni desettisočo lokomotivo. To veliko podjetje, ki obstoj! že od leta 1835. in le v tem času izdelalo veliko število parnih kotlov, parnih strojev in motornih plugov, zaposluje okoli 10 000 delavcev in se prišteva k vodilnim industrijskim podjetjem v Evropi. V Julijskem sverVu »Hanomajr-Nachrichtenc. katere izdaja Hanomag za prijatelje svojega podletja. Je jubilejna lokomotiva podrobno opisana in Je orisan tudi svetovni pomen podjetja. Interesentom le omenjeni zvezek na razpolago. —* Konlerejskl odsek KraetiKke družbe z* Slovenijo priredi letošnje ogledovanje In premovanle krm! kakor to običajno. In sicer: 14. avg. v Celiu za vse okralno glavarstvo Celje, 16. avg. v Brežicah ra okni Bre^lee^ 21. avg. v Sv. Lenartu v Slov. goricah za okraj Sv. Lenart. 22. avg. v Rel-tlncib za Prekmurle, 2*. avg. v Ljutomeru ra Okrajno glavarstvo Llutomer, 2*. av?. v Ormofu za okraj Ormož In dne 2. avg. v Ptuju za okral Ptuj. V Brežicah bi no pre-movaniu ogled vseh mrzlokrvnih kebfl, katere se nahalalo v sodnem okralu ftrrVc*. V Celiu se vrSI premovanle ob Čnsu obrtne razstave ter so kralevnl faktorji za to pre» movanje darovali precelšnle vsote. V drugih krajih se letos premovanle vsled poraaiilka. nJa sre&ttv ne more vršiti. Štev. 168. »SLOVENSKI NAROD« dne 27. julij* 1922. stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 26. julija 1922. — Povratek ministrskega predsednica PašićA v Beograd. Včeraj dopol-me jo ministrski predsednik odpotoval M Bleda v Beograd. Kralju j© poročal o parlamentarni situ&cill in o imenovanju državnega sveta. Ministrski predsednik Pašić so je povrnil v Beograd, da bo navzoč pri zaključku proračunske debate. Po zaključku te debate in po odgodi t vi zasedanja narodni skupščine pride ministrski predsednik Pašić na Bled na daljši odmor. — Poročni dar. Te dni je došlo na Bled poročno darilo angleškega kralja naši kraljici, namreč krasni >hunterc, lovski konj izredne lepo angleške pasme. Kakor znano igrajo ti pol no krvni močni in gibčni konji veliko ulogo pri zelo zanimivih parforefc - lovih, kjer drve in skačejo čez drn in stm tik ta tropami gonečih psov in neumorno zasledujejo obupno bežeče lovske plene, — Konec govora posl. Ljube Jova-n'ovića priobčimo jutri. — Pred izbruhom rudarske stavke. Tekom zadnjih dveh dni st> bila pri pokrajinski vladi dolgotrajna pogajanja saed zastopniki rudarjev in Trboveljsko premogoknpno družbo v svTho povišanja mezde. Radi in transi srentnepra stališča zagovornika in voditelja rudarske delegacije so ostala pogajanja brez vsakega pozitivnega uspeha. Splošno pri-čnkujejo, da rudarji ne bodo več nadali e val i pogajanj in da Izbruhne rudarska stavka v celem obsegu. Nekateri rudarski zastopniki so odločno ta stavko. — Neslanosti sjntra«. Glede na včerajšnji napad >.7utruvega< uredništva na gospoda pokrajinskega namestnika se nam je zdelo potrebno, da se Informiramo o stvari na pristojnem mestu in smo v položaju, da podamo ta-le pojasnila: Zt\ zastopnika vlade pri nastopu sokolskeJutrac j>thv lahko, ako bi Imelo le n^kaj več rlcvtipnosti, kakor Js kaž^e s svojo noti eo, ko spravlja Vatikan v zvezo s sokolskim naraščajem. Odsrovor ministrstva je prispel v ponedeljek, dne 24. t m., torej dan po nastopu eokolske»a nara8&s|s» Da kralja ne bo na nara-ščalni dan, je bilo ustno naznanjeno starosti posp. dr. Ravnih ariu. To naznanilo se je moglo zgoditi le po pred-hodnjem sporazumu z Najvišjim mestom. Sieer bi pa urMništvo »Jutra« Inhko vedelo, da ie Njegovo Veličanstvo kralj na oddihu na Bledu. — Izpit za rezervne peiadllske potno* ručnike so v djačkem bataljonu v Vallevu r^ločili vsi Slovenci in sicer: Bal Josip. St Vid nad LJubljano: Ceh Drago, Maribor; Elsner Tone. LJubljana; Crmenc Jože, Maribor; Fertin France, Medvode; Hrovat Tomaž. Bled; Jammk Ciril, Ljubljana; Kaucner Josip, Maribor; KogeJ Mirko, Postojna. Novak Ignac, Brezovica; Pečnflc Lojze, Jezica; Pirš Josip, Ptuj; Potisek Ivo. LJubljana; Primožič Franjo, 2irl; Predeli Friderik, Maribor; Sajovic Miha, Kranj; Sicherl Janko, Trzin; SorSak Mirko, Maribor; SedeJ Lado, LJubljana; PlrS Ignac, Maribor: Vardjan Franjo, Kočevje; Žunko-vfč Aristid, Maribor. b — Vpokojeni so: Mihajlo Mihor, inspektor pri gradbeni direkciji; Cirila Štebi, tajnica pri oddelku za soo, skrbstvo pokr. uprave, in Viktor Sega, ka> tebet pri državnem zavodu za gluhoneme, V3i v Ljubljani. — Promocija. Včeraj, 26. t. m., je bil promoviran na dunajski univerzi doktorjem vsega zdravilstva g. Vinko Z a 1 o k a r, brat gdč. Julke Zalokar, učiteljice v Kokri. Nafie časti tke! — Porodil se je včeraj g. Anton Šimenc, trgovec iz Ljubljane, a gdft. Julijo Dolinsek. Obilo sreče! ___ Družba sv. Cirila in Metoda vljudno naznanja, da bode Imela svojo letošnjo veliko skuščino v Ljubljani z običajnim dnevnim redom ▼ nedeljo, dne 10. septembra dopoldni. P. n. družbene podružnico s« vabijo, da naznanijo vodstvu pravočasno svoje delegate. ___ Najemnike paviljonov na zlet- nem telovadišču prosimo, da najkasneje do sobote 29. t. m. izjavijo, ako se podvržejo predpisanim pogojem; ▼ nae-protnem slučaju se bo odstopilo paviljone drugim ponudnikom. ___ Vsi zdravniki se ponovno opozarjajo na velevažni občni zbor slov. zdravniškega druStva v Ljubljani, ki ae vrši dne 27. t. in. ob 17. uri v magistrata i posvetovalnici! — Hudo kesanje ss je pojavilo ss* daj pri tistih ljubljanskih Nemcih In nemškutarjih, ki so ob prevratu bezali iz našega In drugih mest v Sloveniji v Nemško Avstrijo. Pobegnili so takrat Iz Ljubljane iz docela smešne strahopetno s ti, češ, >da jih bomo Slovenci Žive na meh odri i in pohrustali«, danes pa hočejo v Ljubljano odn. Jugoslavijo sestradani in osiveli, da se tu nekoliko najedo, pri tem na zdihujejo na tihem in na glas, »kako srečni bi bili, če bi mogli v Jugoslavijo nazaj«, Irer vidijo, kako se nam dobro godil___ Verjamemo, da uvidevajo svojo brezml-selno strahopetnost in takratno slepo sovraštvo do nas, toda pomagati jim ne moremo več! Kako dobro ae Nemcem pri nas v Jugoslaviji godi, so &>-kaz tudi tisti nemški trgovci, Id to ep» tirali t NemSko Avstrijo, pa ie ie po 1 letu zapadlega termin« n* ***aja »praviti is Jugoslavije !J • ^** "*~^^ — Zdravstveno stanje mosta Ljubljane, Tedenski zdravstveni izkaz za dobo od 16. do 22. t m. izkazuje to-le statistik o zdravstvenem stanju v Ljubljani: novorojeni 20, mrtvorojena 2, u-mrli 24, od teh domačinov 8, tujcev 16. Smrtni vzroki: jetika 4, življenska slabost 3, davioa 1, koze 1, srčna hiba 1, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 2. Naznanjene nalezljive bolezni: trebušni legar 2, griža 1. — U vrst vpokojencev državne železnice nam pišejo: Vsak človek gotovo prizna slede na članek o »bedi podu radnika«, u» ubogi državni uslužbenci v sedanjih Časih trpe povsod! veliko bedo, tako v mestih kakor na deželi. Ali največjo bedo menda trpe upokojenci državne železnice, posebno Slovenci zagrebške direkcije. Poduradnik. ki Je služil 36 let, dobiva mesečno pokojnino (družina Štele Štiri osebe) 351 dinarjev 86 par. Rad bi poznal človeka, ki bi mogel s tem zneskom 351 dinarjev ali 1407 K, ko pride na osebo 351 K, živeti kolikor toliko človeško. Obljubujejo nam izboljšanje dra- | ginjskih doklad in res so nekateri že nekaj ; dobili, toda oni, ki so najdalje služili in morda največ trpeli, t) naj čakajo ali pa poginejo od glada prej nego se gospodom v Zagrebu zliubl storiti kaj za nje?! Slikali smo, da le vlada Že ukazala, da naj se Izplača tisti tako težko pričakovani pribolJSek. AH le res, kakor čujemo, da se Je na Hrvatskem nakazal pribolJSek že vsem, nam Slovencem pa še vedno ne? Saj ga vendar vsi enako težko pričakujemo m vsi smo enaki uslužbenci! — Kasa in inozemska gTadbena podjetja. Iz Maribora! Komaj je »Slov. Narode priobčil nasvet, da bi bilo dobro, da ee ookrajlnski razstavi v Mariboru pridružijo tudi naša ptavbena podjetja s svojimi načrti za stanovanja, ki bi se mogla. Izdelovati po ceni in hitro, po ta nasvet že po*mel! vrtanji listi In pričeli s*o se v Mariboru že nri-glnSati zastopnik! velikih ino-^mskih j potfjefM. Med naffml podjetniki pa je premalo zanimanja za to. Naravnost crrair* vrodno na ie, da -se Hrvatje n avo- j jimi podjetji, kakor tudi deloma s svo- t jim časopisjem vedejo napram Sloveni- I P, kakor da bi jim HI a deveta briern. I Želimo pa, da rokave ra rutava ugodno ju eoslov«*n«ko lice in da m* M prevladalo na ufa] inozemstvo. — Mahrovei orirede v četrtek dne 27. t. m. oh 8. zve<>r v >Sr«>brai dvorani« hotela Union nrlMeli«ki vee>r. katerega se bo urlelefil tudi ravnatelj g. Artur Mahr. PriČaknie s* polnoStovilna udpležba vseh bivših gojencev Mahrove Sole, __ Preoeljava gnoja v dnevih so- kolskega »leta prepovedana. Ker je v đnevih sokolskoga šteta od 11. do 15. j avgusta 1923 In veleseima od 2. do 12. j septembra 1922 nriSalBavatl velik**?a S dohod« tujcev, odreja mestni fizik**t, i da je Izprazni eni e greznic in pietostfa-va gnoia r tti \% na*e kraljevine. Francoski, "vlada bo tudi leto*? sprejela { nekaj štipendistov Iz naše kraljevine. ; Kandidati morajo biti ob«*olventi kake j fakultete ali pa morajo biti vsaj v po- j slednjih dveh semestrih svojih študij j In sicer v obeh primerih na tisti unl- j verzi, ki jih predlaira. V prvi vr<=ti so i bodo Izbirali kandidati za francoski je- j zlk in literaturo. Stipendije znašajo no i G.000 frankov za študijsko leto 1922 23. j Izbrani prosilci dobe na roko tudi potne stroške. Absolventi in slušatelji ljubljanska univerze, ki hočejo prositi za podelitev te stipendije, naj naslovijo svoje prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, na rektorat univerze. Termin 15. avgust t. 1. — Proti navijanja een. Opozorilo, a katerim ee obrača policijsko ravnateljstvo povodom vsesokolskega zleta na razne obrtnike glede navijanja een, je gotovo fcelo umestno. Mislim, da velja ta opomin slasti tudi gstilničarjem. Kar je poStenlh gostilničarjev, si vzemo ta opomin tudi gotovo k srcu. Toda s tem se ne bo vse odpravljeno. Ni dovolj, da ne Izkazuje jedilni list abnormalnih een, gledati treba tudi, da ne bo delalo po restavracijah in hotelih nastavljeno osobje na svojo roko. Kajti često se zgodi, da cene, ki jih je napisal natakar na računski listek, absolutno niso v skladju % v jedilnem listu navedenimi cenami. Kdor Ve, kako težka je pri tem kontrola, koliko izgovorov ima natakar vedno na razpolago in kako nerad se gost prerekava, ve tudi, koliko se lahko tekom »enega dne na ta način pridobi. V lastnem interesu gostilničarja je, da toza/revno store, kar potrebno. —a— — Zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin v Avstriji. 3 1. avgustom se j povišajo telefonski govori v Nemški Avstriji in sicer za Jugoslavijo: Mari- j bor, Ptuj, Celje, Zidanmost, Slovenska j Bistrica 9000 K, aa Ljubljano In Za- < grah 12.000 K. — Požar v Loki prt Zidanem mo- | stn. V graščinskem goziu v Lbki je nastal v nedeljo 23. t m. velik požar, ki fr uničil velik kompleks gozda. Požarna hramba Iz Loke je delovala celo noe in šele bb 4» ajutraj se je posrečilo o-gsnj omejiti. Skoda je velika. _ Mrtvega m naSH na Kalvariji nad Mariborom ananega Žida Adolfa Kleina, zaposlenega pri tvrdki Tavčar. Vzrok nagle smrti Še ni znan. — Vlom. V noči od 18. na 10. julija Je bilo vlomljeno pri posestniku Janezu Okrajškn v Dobaviei pri Litiji. Tatovi so odneali bogat plen, večjo nmoiino i&Srtn. obleko ia perila t« nmOi I predmetov v vrednosti 72.800 K. Tatovi so izginili brea sledu. — Roparski napad v Slatini. Preteklega tedna je Šel gozdar v spremstvu dveh dam po gozdu. V gozdu je nenadoma skočil iz grmovja maskiran ropar in z napetim samokresom zahteval denarja. Gozdar je duha prisoten bliskoma potegnil puško z rame in oddal strel na roparja, predno je se ta mogel streljati. Prestreljen ikozi glavo se je nrrtev zgrudil ropar na tla. Njegova identiteta ni znana. __Čeden orožnik. Policija v Novem Sadu je po dolgem zasledovanju prijela celo tolpo handitov, ki po izvršili zadnje čase nebroi vlomov in napravili za okoli 2,000.000 K škode. Senzacionalno pa je pri tnu\ da je bil načelnik tolpe neki orožnik po imenu Miljutiu Jočič. ki mu je bila beogradska policija že dolgo za petami. __ Veliki požarni škodi os;n© so nn;!!>o!iCronti«c v Z^ffrebu, ki ima svojo podružnico za Slovenijo v Ljubljani, Stari trrr M. 11. — Zlat gumb se je n«?*1 in se dobi Novi Vodmat st. C>1 pr! Krajcu. __ Veliki dobrodelni koncert na Bledu. V petek, 8& t m. ob 81 uri priredi r»d^or rnSlte kolonije na Bledu v dvorani zdraviliškega dOlea koneert, pri katerrm bodo sodelovali: primadona zagrebške opere ga. Venel-Pola, vir-tubzinja na plnseviriu gd."-. Bl*^ka Bival in svetovno zninl m?meriti t^nor «?. Tefer RajleeV. Procv.*»m obeta prekrasni umotnl^kt užitek. , ^eja prireditvenr'cra odjeka 7?a T. Jugoslovenski vscaokolski zlet »e vr- š« v cetrfeTc 57. t. m. točno ob fi. uri zvečer v zletni ni«arni, Narodn.i dom. Načel niki porlodsekov ter ostali člani pridite zanesljivo! __ Nastanitev v zletnih dneh. Vse udeleženee, ki reflektiraju na privatna 8l?.nov?nja ob priliki I. jugoslovanskega v^efiokol^kec;a zleta, onozarjamo zadnjikrat, da vpo6H*jo f^oje nriiave zanesljivo do 29. julija 19?2. Reflek-tanti na ta stanovanja sa tako množe, da je stanovanjski odsek resno v skrbeh, k"ko spraviti vse te ljudi pod streho. Naravno torej, da se odsek na pn?T>ozno doSle prijave ne ho mogel ozirati. Kdor «fe do 29. julija ne priglasi, bo zletne dni brez prenočišča. __ Prenočišča fa zletne dni. Prebivalstvo mesta Ljubljane, Most, Viča in Gor. Piske $e> enkrat vlnidno in nujno orosimo, nal nam prijavijo eventualna raznoložljlva nrenočigea za cro-ste ob priliki vsesokolskega zleta. Prijave udeležencev se tako množijo, da nam doslej prijavljena privatna nreno-čiffča daleč ne zado^tenojo. T/nMlansko prebivalstvo *« ob vsaki nriliki pokaralo svojo veliko gostoljubnost napram zunanjim prostem. Pričakujemo »anee> liivo, da tufl^ to pot ne zaostane. Apeliramo na vse Sokolstvu nrijazno prebivalstvo. df» elmnreje nrijavi razpoložljiva leflšča. Iz nekaterih najlepših Ime, k*'^ fmrno ugledne rodbine zelo udobna 9UHOJtn9n\ nin>amo ?e prav nobenih prijav. rN"a celi Aleksandrovi cesti se Je odzvala našem nozivu snmo ena družina.) stanovanjskemu odseku je mnoSportc moramo is vseh oziror naj-topleje priporočati. p ■ ■ m < Jociialnl vestnik. — Od »Poieiske zveze« smo prejeli: V odborovj seji z dne 19. t m. se je sklenilo priobčiti sledečo notico v časopisju: Poscl-ska ^vera opominja in prosi gospcdinjc, da naj se blagovolijo držati točno poselskesa reda, potrjenega od deželne vlade leta 1921. Za sedaj se posebno opozarja na §§ 9, in 10. § 9 določa, da ire poslu dnevno nerazdeljen deveturni nočni počitek v času med <>. uro zvečer in 7 uro zjutraj. Služkinje se deloma Pritožujejo, da nimajo več kot 6 do 7 nr počitka, oziroma prostega časa. — § 10 določa, da ima posel Po dveletnem službovanju pravico do enega tedna dopusta; ta določba le posebno zdaj v poletnem času praktičnega pomena. Nadalje objavi po-sehka zveza nanovo tarifo, ki velja cd 1. aprila naprej: kuharica, ki opravlja tudi gospodinjska fn hi*na dels 6*0 K mesečno, kuharica, ki je samo za kuhinjo čOO K. sobarica 500 K. pestunja 400 K mesečno. Po točnih informacijah Posel^e zveze je cela vrsta slučajev, ko se ta tarifi ne upo'teva. So s'r?kinfe. ki namesto 650 K dobiva'o po 300 250. HO, 120 K! So slučaif, Vo velkl favni zavodi plačujejo perice 225 K mesečno. Po-BsWa zveza se dobro zaveda, da se tarifa ne da mehanično izpeljati v VSCS slučajih enakof kakor pri tnva-n'?Vih dclavc'h, kajti službe si> zelo razMčne. Ta aH ona služkinja vživa dobrote, ki daleko odr Majo morebitni primanjkljaj plače, z mehanlnčnim izti-rjavanjem tarifne phče bi se njej celotni poležal lahko zelo poslabša'. Unoš'evati je t,7di treba, da je peložaj nastavljencev, posebno državnih, vse druso kot siia;-n: prt naibolj-Si volji le težko zmorejo tnrifno plačo. Zato pa posevka zveza, kot resna ornanizacija, ki zagovarja pravičen socljalen red, sloneč na vzajemnosti vseh stanov, nikakor ne namerava huiskati ▼ prostaški razredni boj, a mora opozarjati z vso resnobo da ie polo-Žai služkinj brezupen. Par čevljev, 1 slabo, 1 boljšo obleko, nekaj perila si mora končno tudi služkinia vsako leto kupiti. Ako njena letna plača ne maSa več kot 4000 K si Še tega ne more nabaviti. Kaj pa potem na stare dni? Posevka zveza le ugotnvfla, da se nahaja v LJubljani cela vrsta služVlnJ, ki so 30—40 let sTi!ži?e fn si v predvojni valuti par bonh tisočakov prhranile. Koliko fa znoia in solz v tem denarju! In zdaj stradajo so 70. 80, 90 let stare, ležijo na postelji brez postrežbe, čakajo samo ira smrt, ki jih hoče reRiti! So služkinje, ki nosijo velike rane na nogah od dolgoletnega prenapornega defa a se morajo Se plaziti takorekoč po vseh štirih, da vlovijo še kak odpadek. Ta strašna negotova bodočnost plaši posle in Posel-sfra rveza kliče vsem boljšim slojem, trgovcem, bančnim ravrateUem In pa uradnikom ter pose^trfkom Itd : Ne odtrgajte kak bori stotak služkirnam, ki Jim gre po tarifi, da ga potem morda zapravijo en sam večer ali v gledališču ali pri dobro obloženi mizL Služkinja Je tudi človeško bitje, ki vidi in sliši, ki cP.fl In trpi! — Imenovanje Članov v spravni odbor okroJneira urada za zavarovanj© delavcev v LJubljani. Iz delavskih krogov nam pišejo: Začasna delavska zbornica za Slovenijo v Llubljani je na poziv rulcajšnje pokrajinske rprave določila svoje kandidate, ki naj bi iih mmister za socijalno politiko imenoval v prvi »pravni odbor okrožnega trrada za £2v. de!, v LJubljani kot* zastopnike delojemalcev, kakor to določa zakon o zavarovanju delavcev, W ie stopil v veljavo L falila t 1. Upravni odbor bo sestavljen paritetno. In sicer iz 8 delavcev In 8 delodajalcev, skupaj 16 oseb. Sedaj pa prihaja iz j Beograda vest, da hoče ministrstvo pred- t log delavske zbornice zavreči ter imenovati I čisto druge ljndl, katerih ni predlagala de- j lavska zbornica. Med temi so tudi taki, ki I niso člani okrožnega urada in zato po j določilih, veljavnih za izvolitev odbornikov, j sploh ne prihajajo pri imenovanju v poštev. Skoro neverjetno se glasi nadaljna vest. da namerava ministrstvo kršiti v zakonu določeno pariteto s tem, da hoče Imenovati v upravni odbor kot sedemnajstega člana visokega državnega uradnika, katerega ime je znano. Predlagatelj se je gotovo zavedal, da Je njegov predlog gorostasen, zato pa le dodal Se drugega, po katerem naj bi se mu umaknit iz upravnega odbora Jeden izmed delavskih zastopnikov. Tako torej naj bi prišel na mesto delavca v odbor visok državni uradnik, ki ni zavarovan In ni član urada! Ako se beogradska vest obistini, na- ' stane vihar v vrstah delavstva vseh strank tu In drugod. Namesto, da bi se duhove pomirjevalo, se Jih še drall In ustvarja se razpoloženje, ki ne bo uspešno za konsolidacijo razmer. Z merodajne strani v LJubljani se Je podprlo predlog delavske zbornice, rato se končno pričakuje, da bo ministrstvo vse- " kakor Upoštevalo delavski predlogi ker drugačna rešitev bi bila zgrešena In neumestna. " Drultuene oesfl. ___ DrnBtvo »Soča* je nakazalo- svojim Članom po^orelce-m v Bohinjski Bistrici znesek 5000 R kot prvo pomoč, , sledeč znanemu reku: >Kdbr v sili bi-tro da, dvakrat dale \ — Ljubljanska sekrtja Jn*oslov*n- , strega novinarskega udruženja. V no-deljo, 6. avgusta t L ae vrši dopoldne J ob 9. url wi Mraku na Rimski cesti izredni občni zbor ljubljanske sekcije , J. N. U. ! — Osrednja zveza javnih* name-SfeneeT in vpokojencev ima nujno sejo . širšega odbora dne 28. t m. (v petek) ob 20. uri t običajnem lokalu. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnje seje lir- ! lega odbora, važna pbrocila predaed-stva in čitanja do Slih vlog. Vsi delegati j so naprošajo, da se seje brezpogojno udeleže. Predsedstvo. ' — 8avez apotekarskih saradnika s kr. SHS priredi svoj II. redni kongres v LJubljani v dneh 8., 9. — 10, septembra 11. Vsota tovarišem Sekcijo za Slovenijo v vednost Jun. br. T. VJ. Pošlji- I ta takoj prijavo za udeležbo na pri-1 Hnlnovetfa poročila. SESTANEK DRŽAVNIKOV MALC ANTAJSTE V MARJANSKlli LAŽNIH. — Dunaj. 25. Julija. (Izv.) Dunajski Tnt! objavljajo Iz Praze p milij nov papirnatih mark. Celokupni stroški okupacije znašajo 54 milijonov funtov Jterline 'V. CET/>VKC BREZ LUCI IN PLOČA. ___ Colove«*, 26. juli?,a. (Izv.) Oster konflikt jo rn=t:\l rrw*d mestnimi uslužbenci in električno rentr.ilo. Ker bo »e rr.zbiU podajanja med Isjda Stri jej In strokovno Orc^ni^ioijo rndi BffotovitvS indeksa in ker eo orgonizaeije zahto-valo 76 % poviinnja mozd**. kar (!»o ln-du^triici odklonili, ?o zastopniki delar-cev zapustili paritetiN jlo prispela v Maribor r. Dun^jn i^^k» deca, 1500 no Ms-rlHu ki potnjo v Daro-var na po^ifnie?. kjer jih spremo t** nao^n^a r^žka komisija. V ZRAKU OKOLI S\^ETA. — Pariš. 25. iuliia (DfasMaSv) M»v- jor Blake j© na svojem zvstessj poletu okoli sveta prispel v Sidi v Boludij-stanu. Borzna poročila. — Zagreb. 26. hitila. (Izv.) ZaklluCek Devize: Curib 15.—, 15.75, Pariz 6.5i», 6 75. London 362,—, 363.—. Berlin 15.—, 15.75. Dunaj 0.2335, 0.26, Pra^a 175.—, 180.-^, Trst 3.525. 3.71. Newyork 7S.50, (ček) ——, Budimpešta 4.90. 5.25. Valuto: dolarji 78,—, 78.—. — Curi h. 26. luli j a. (Izv.) Predborr»: ^airreb 1.70, Rerlin 1.03, Dunai 0 0162. Budimpešta 0.34. Praga I1J8. Miian 21.10. London 23.435. Pariz 43.65, Newyork 5.264 —Curih. 25. juliia. Preko Dunaja. Zagreb 1.751. Dunaj 0.H165, Budimpešta 0.3301, Berlin VOSU, Praj;a 12.001. Milan 24.3*. Pariz 44401, London 2T451, Ncwvork SJSa. — Curib, 25. jnlHa. (Direktna) Z^crreS 1.751, Berlin 1.0549, London 23.4fi9, Parir 44.29. NewyorU 5.2551, Milan 24 29. — MIlan. 25. juliia. ZatTSS ^70. Bcr'in 4.35. Praga 48.—, Pariz 1S1.50, I^udun 96\50, Newvork 21.50, Curih 412.—. — Praga, 75. Julija. Beograd ^7.—, Berlin P.80, Milan 206.— LondOZ 196.—> Curu* 840.—, Pari« 374.—, Newyork 44.—. — Trst, fJL Julija. Beorrrnd tUs\ Berlin 4.35, Praga 47.75. London 96.15, Curi a 412.50, Pariz 18150. Newyork 21.50. — Berlin. 25. Juliia. Be.,grad 660,—> Dunaj 1.475, Budimo, 32.80, Praga 1139.—, Milan 2325.—, Pari? 4?275, London 2235.—. Ncwyork 500.—, Curih 9540.—. — Dunaj, 2c>. iu'ifa. Devize: Zagret* 104«5. 105.15, Beograd 419 50, 420 60, Praga 734.—, 736.—, Curih 62*n -. 6307,— Valute: dinarji 416.50, 418.50. Ce*ke krone 733.50, 736.50, Švicarski franki 6265.—. 6285.—. pravljalnt odbor sav. ap. Far. LJnMjfr« na. Tržaška cesta 43. II. No pprp^lrjt« poročil v F. Vj. In se takoj odzovite. V-^e udeležemco obvesti od'.or o nadali-nem poteku predpriprav. Nafie komoro se oživotvarjajo, skupno na branik za naS atan. — Odbor. Rožne stvori. * Pomoč ruskim ncenjakom. Iz Ženeve poročajo, da ie sklenil dr. Nansen z mi Socialne Politike izdelal sem rzseljenl-anl aakon, ki ca je narodna skupščina eno- j afnano odobrila. Ta zakon vsebuje odredbo, on aanrsjo psrobrodrui drnStva. ki so pri nas lacatceaikmirana aa prevoz tsseljencev. te tlita vali ia Iskrcavati izključno samo a •rjmačJh lukah. Po vsem kar se je v naši iavnostl atilaJo iti pisalo o neprillkth. izk-> rianvrtnr« In nesrečah, katerim so bili iznašal nati izseljena na potovanjn iz doma-#*> Vaat do francoskih, italijanskih in nem- • Za ta spis nrettnlsTro ne odgovarja. Skih luk, je umljivo, da se Je vlada odloČila za to tzakonsko določbo . Zakon odrejuje, da ocHočuje ministrski svet o koncesijah za parobrodna društva. Ministrski svet je v februarju t 1. odločil, da se podeli sledečim društvom koncesije na podlagi mednarodnega konkursa, odrejenega od Ministrstva za Socialno Po* litlko: Cunard Line, Compagnie Gle Trans-atlantique, United American Lines, Cana-dian Pacific R. Co, Navigazione Gle Itali-ana in domačemu društvu »Vesna« pod pogojem, da izvršuje vsako društvo svojo koncesijo samo na jedni progi. Ministr ver dr. Krstelj kot zastopnik Ministra Socialne Politike odločil je, da vrše posamezna društva službo na sledeč* progah: Cunard Line na progi luka Kr. SHS - New- 3rork. Comp. Gie Transatl na progi luke Kr. SHS Newyork. United American Lines na progi luke Kr. SHS-Newyorfc Canadian Pacific R. Co. na progi luke Kr. SHS - luke Kanade. Navigazione Gle Italiana aa progi luke Kr. SHS-luke Brazilije ia Argentinije. »Vesna* na progi luke Kr. SHS-Newyork. Francoska, angleška ia amerikanska društva so započela akcijo, da jih ne obvezujemo na vkrcevanje v naših lukah, ker so, Čim je Italija prepovedala vkrcevanje svojih izseljencev na inozemskih parobro-dlh, opustila svoje proge v Sredozemskem morju z razloga, da se jim ne izplača za 6405 izseljencev, Id jih sme naša država vsako leto odpremiti v U. S. A. držati posebnih relacij iz naših luk v Ameriko. Akcija Jii imela uspeha. Doslej niti eno od omenjenih društev ni poslalo svojih pa-robrodov v Jadran in je mogoče, da b, do vrnila svoje koncesije, ako uvidijo, da ostane naša vlada pri svcii odredbi o vkrcevanju v naših lukah. Edino italijansko društvo Navigazione Generale Italiana se ni protivilo gornjemu načelu, ker za Italijo, našega soseda na Jadranu, ne pomeni trgovske obremenitve. Cim je bila Navigazione Generale Italiana v posesti koncesije, je zaprosila Ministrstvo Socijalne Politike, da sme razširiti tudi na prevoz v severno-amerikanske luke. Zavedajoč se, da mora koncesija v taki obliki iednega dne (čim namreč ostala društva vrnejo svoje koncesije) pomeniti monopol italijanskega društva na prevoz naših izseljencev, je Ministrstvo to prošnjo odbilo. Po večkratnih diplomatskih intervencijah, ki so ostale brezuspešne, je izgledalo po izjavah društva, da ono sprejme odločitev ministrstva. Od dne, ko je N. G. !. predložila prošnjo za koncesijo do zadnjega dne mojega službovanla kot sesa iz-selieniškega odseka, N. G- L službeno Jadransko banko za svojega zastopnika ni predložila. G. Kamenarovie me obtožuje, da sem obljubljal N. G. I. koncesijo, ako izbere z s svejega zastopnika mesto Jadranske banke Jugoslovansko Union banka Iziavliam in sem po aktih dokazal, da Je N. G. I. imela koncesijo v rokah že dva meseca prej, kakor je bilo med meno! in zastarmfki N G. I. prvikrat govora o Jadranski banki. Dokazal sem, da Jugoslovanska Union banka nikdar ni prišla v kombinacijo in tudi nI mogla priti v kombinacijo kot zastopnica N. G. I. ker je bila že v mesecu marcu t 1. njena fuzija s »Slavensko banko*, zastopnica Compagnie Ole. Transaflantique goto- vo dejstvo, in je, kakor znano, princip, da ena in ista banka ne moru istočasno Zastopati dva parobrodska društva, kar tudi društva sama, razume se, ne dovoljujejo. A dokazal sem tudi, da ie bila ena druga banka, ne slovenska, ampak dalmatinska, ki je imela v marcu in aprilu t. 1. največ izgledov da postane zastopnica N. G. I. Da, bil sem v Genovi, in g. Kamena-rović je v posesti pisarn kot dokazov za svoje obtožbe. Stvar je sledeča: V aprilu in maju potoval sem po Nemčiji, Franciji, Angl.ji in Italiji in posetil na vabilo društev, ki so pri nas koncesiomrana, njihove lu^ke naprave, med niimi tudi N. G. L in (ienovo, glavno luko društva in sicer na njegovo trikratno vabilo. Na kosilu, na katero me je povabila direkcija društva, mi je izjavil njegov generalni direktor, da govori »v sporazumu z italijanskim ministrstvom zunanjih zadev kot pionir zbližanja Italije in Jugoslavije, pozivajoč se na zmago ob Plavi, ki je dala Jadran Italiji, v katerem nimajo Francozi, Angleži in Amerikanci nič iskati, in v imenu g. Kamenarovica, ravnatelja Jadranske banke, ki velja v ministrstvu v Rimu, kjer se ga vidi mnogokrat, kot »Persona della perfettissima Mada«, in je ravno z ozirom na osebo g. Kamenarovica izdalo ministrstvo zunanjih zadev v Rimu N. O. I. nalog, da izbere Jadransko banko za svolega zastopnika^ in je zahteval, z ozirom na skoro dovršene dogovore v S. MargaarM, »ki so napravili iz Italije In Jugoslavije prja-telie«, koncesijo za N. G. I. za v.e nas> In vse amerikanske luke. Ker je bil g. Kamenarovič tiste dni v Genovi in je bil obveščen, da tudi jaz prihajam, povabil me je generalni direktor N. G. I., da se popeljeva skupaj po g. Kamenarovica. To sem odbil, dokler nisem imel pri- like, da govorim z našimi gg. delegati na konferenci. Odbil sem tudi, da roda m kake izjave na razlaganja generalnega di ektorja N. G. I., ker mi je bil lasen ;: n, predstaviti mi vprašanju generalne sijo N. G. I. kot zunanjepolitično zadevo in me na tak način preplaviti, češ, da k to vprašanje že rečeno med naiimj Ia ital kimi delegati. I>tega dne, II. rnaia t. I. povabil me ie eden od direktorjev N. G 1 na avtomobilski izlet in p^ki:'a! pri ici priložnosti vtakniri mi v žep kuverto zve deset tisoč liram:-. Istega dne fcziavt] mi je generalni direktor N. O. I% *da sem kot ti> romašni državni uradnik pogrešil, ker nisem vzel denarja, ki pomeni v dinarjih za mene celo premoženje, a je za podjetje, kor N. G.* i., ki razpolaga z milijoni, --gate I a •. Istega dne poldrugo uro po tem raa-goveru, sem odpotoval iz Genove. Sedaj še o pismih, iz katerih je g Ka« menarovlć oMavl! odlomke, da podpre svali obtožbe. Ona obstojajo in iih le p 17. maja t. 1. ista roka, ki je poskušala II. maja t t vtakniti mi v lep aUflto z lirami. To sem imel. da Izjavim z ovlai tvojega pristojnega ministrstva, katero I «; preiskavo, končano 16. t. m. spoznalo mol* »zlave za točne. Beograd, 20. iulija 102? Dr. Andrej Drušknvic ln*pckt^r Ministrstva Socialne Po' Zbirajte srspra*" za JonslovensKo Notico! Korespondenca Dva mladi gospodični is Julijske Krajine MMn aorasbondirati z dvema mladima In naobraženlma gospodoma. Dopisi pod -Marjola 5718, Saša 5718" na upravo Slov. Naroda. 5718 MM^fc|BjnUS^*M^***^aajnne)NP^**ai mm*m*m^^+mmm+-*+ ^m ■—^w Akademik z najboljšo kvalifikacijo liče instrukcije za takoj. Ponudbe pod »Akademik 5690" aa upravo alov. Naroda. Č690 Trgovska miza I tO/190 enk, visoka 82 em, s preda'i, se proda. VPrašati v trgovini F, Ostre-* ■16, Ljnbljana, Vegova nlica 12. 5712 Proda s® aopotnonm nova, krasna fpalantyn) bo« tn anaif Is dragocenih sibirskih sobolov (1) kosovi raritet* za gledišče In konterte* Ogleda se lahko vsak dan od 9. do 11. osla. IS. do 17. Nsslov: Gra-dHee a\ t. leve, 56SS Šivilja leBe deli po hilah. — Ponudbe pod „Delo 5689" na upravo SI. Nar. 5689 Kophn vtftle množine orehovega lesa v deblih, zdravo, ravno blago, samo z malimi grčami, od 25 em debelosti in od 1*50 cm. dolgosti naprej. Kupim tudi fnvorjeva debla, ravna, gladka, od 75 cm. debelosti in od 2 m dolgosti naprej. Ponudbe na: **> Hlgereper* eer( Celje, Gregorčičeva ulica 3. 5697 naznanilo. Maaaanjam slavnemu občinstvu, da kupujem stara obleke, eevlje, po« bletvo Itd. — Orem tudi na dom. Orasne blartla, Ljubljana, Sv. Jakoba nahražja 39. 5706 Iff 111 lit mOeiik olrtin a arto aa vrli v torek 1. avgueta t 1 ob 10. dopoldne v skladišču „Balkan. Ljubljana, Dunajska easta 33. — Blago je mogoče ogledati v skladišču vsak dan od 8. do II In Od 8. do 6. 5691 Vabilo obini zbor posojilnice v Brežicah r. z. z o. z. ki se bo vršil v petek, 18« avgusta fMft ob ft, svačer v lastni pisarni. DNEYNIRED: 1. Poročilo načelstva. % Poročilo nadzorstva. 8. Odobritev računskega zaključka z« lato 1921. 4, VofUcv načelstva. £ Volitev nadzorstva. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 6. ne bil sklepčen, se vrti isti dan in v Istem pnostoru ob 7. drugI občai zbor, ki sklepa takrat ob vsakem Stavila zadružnikov. §715 sfaeeletve. Inseriralte v Sluti, narodu. Kdo bi pomagal rodbini iz zadrege s posojilom od K 12.000'- vračljivo v mesečnih obrokih a K1000*— do 1500"— z dobrimi obrestmi. Ponudbe pod .Posojilo* 5694 na upr. Slov. Nar. Sprejme se deklica, ne mlajša od 18 let, k 1 in po! letnemu otroku čez dan. Naslov po v p upravništvo .Slov. Naroda*. 5685 Sprejme ee dekle z dežele rudi začetnica v trgovsko podjetje v Ljubljani, katera je zmožna strojepisca In tudi nekoliko nemščine. Hrana ir stanovanje v h!5i. Naslov pove uprav niStvo Slov. Naroda. 5716 Sprejmem prodajalko manufakturistinjo zmožna de orna tudi ital. jezika. Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini, Julijska Benečija. 5714 Mlade kobile eno ali dve, preko 166 cm višine, za jahanje in za vožnjo kupim takoj. lst< tako .landauer" ali ,brek" s konjsk vprego. Ponudbe na upravo .Slov. Narode- pod .Kobila- 5740. Prodaste se dve stavbeni parceli 1 na Viču in druga v Sp. Šiški. Naslov pove upravništvo Slov. Narode. Č6&4 Kupi se manjša hiša, stavbišče, parcela v, ali severni strani mesta Ljubljane, oziroma gospodarsko poslopje v .bližnji okolici Ljubljane. Izve se pri upravništvu S tov. Naroda. 5686 Mesto pilje pri boljšem gospodu išče Inteligentna gospodična. Ponudbe pod .Temperament 5711" na upravo .Slov. Naroda' Galerista Ma) za vodno žago Iščem proti dobri plači, s stanovanjem in hrano. Ivan Ivan-ecak, Novaki - Janka, Hrvaške. 57(W Sili z dolgoletno trgovsko prakso, v Sloveniji prav dobro upeljan, prevzame zastopstvo proti primerni proviziji, alt pa tudi proti mesečni plači. Stroka je postranska stvar. Ponudbe naj se pošljejo pod .Trgovski rotn!k* na oglasni zavod I. Sušnik Mar bor, Slovenska ul. 15. Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olie - bencin In druge irtrteš&ne ina vedno t zalogi F. norfančlč Llttblfeiia. Mi in strojao olje ima vedno po najnižjih cenah v zalegi družba „ZORA4 __________skladišče „Bajkam" 5010 plačilni natakar 30 let star, z lepimi spričevali, Išče za eseni službo ravnatelja aH plačilnega natakarja izven Ljubljane. Vzamem tudi cveat na račun. Ponudbe pod .Plač. natakar 5674* na upravo SI. Nar. 5674 Kontoristinja rvovrstna moč z večletno pisarniško >rakso( dobra strojepiska, vešča nem-kega jezika in cirilice ter enostavnega njigovodstva, se sprejme takoj. Plača i obra; popolna oskrba v hiši. Oferte '* poštni predal št 1, Zdravilišče Rog. -litina. 5703 X9o bi hotel financirati tovarno za specijalne likerje In preparate, oziroma modernizirati re obstoječe podjetje z vsoto 50.000 do 100.000 Din. Obrniti se je na znanega češkega trgovca, ibsolventa kemične sole s češko, nemško In holandsko prakso Vananesk« Baranf Beograd, poStni predal 55. Vsake množine lioi hlodov kuci tovarna stolov in lesnih izdelkov Joa. Stadler, Ljubljana, Sodna ulica štev. 11. 550« talil krro nova, se kupi. Reflektira se samo na prvovrstna, najfinejšo izdelavo In les. — Ponudbe pod Oprava 50—5487" na upravo Sloven. Naroda^____________________________5487 Vajenec za fotografsko obrt se takoj spreme pri fotografu Franc Marinko, Ljubljana. Poljanska ces'a 13. 5583 F. Debeljak (preje A. Rasberger), Ljubljana. Sodna ulica 5. piodaja zaupljivim kuncem na obroke grame fone, p'ošče. zvočnice igle, peresa in vse gramofonske dele. Ugoha prilika! Radi preureditve trgovine prodaja po zelo zni*anlh cenah; bičevnike, prave tržalke, biče, gože, jermena, konjske krtače i. t. d. hran M« Adamič, Ljubljana, Sv. Pe*!a cesta št 31. 5564 G. f. Jnrfteli oglaševale; ajuafviiT v Ljublanl WuUosa 12. zrr$ujeni oglaleranla ter popravila gla-sovirjev In harmonije? spedeloo strokovno, točno in ceno. Trstle za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno po na nižjih cenah Pri večjih množinah znaten popust. — ANTON STE1NZR, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128 PAPIRNE SPONKE ^^"^BS,^a^^^^ Trg o vol, In* ^mafBsaakitm^ dustrljalol, .TIGER* plaama zahtevajte v papfrniTi trgovinah samo irdelke domače tvTdke TIGER d. z o. z. LJUBLJANA Dobro nagrado dam tistemu, kdor preskrbi obrtniku manjši trgovski lokal ali delavnico v sredini mesta Ljubljane. Naslov pri urravi Slov. Naroda. 5642 Korespondent izvežbana, zanesljiva ter samostojna moč. spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi pojjojl takoi sprejme pri več-lem tovarniškem podjetja v Ljubljani Istotam se sprejme ludl pisarniški praktikant. Ponudbe pod ..Korespordenca 350— 5485*' na upravo Slov. Naroda. 5485 I. lososi, toni .Tribuna. L'nblfana, — Karlsvnka easta 4f Svnaarska ahca 1, priporoča otro. Ike vozičke In droko'eaa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popra* vila. Prodajalna: Start trg 28. 3*>09 Knjigovodja izvežban v mlinski stroki, samostojen bilancist, strojepisec, stenograf in ve5č slovenskega, hrv. in nemškega jezika ki je bil že uslužben v večem mlinu, dobi pod ugodnimi pogoji mesto. Ponudba pod »Mlin 5646« na uprav. Slov. zaroda. 5646 Iščem lokal na prometnem kraiu v Ljubljani, n* r~ no se ne ozira. Filip Jovanovic', hr •: Slon, soba 56. y,--r, PTB301 Zu1W|l naorodaj. Drogerija A. Kanf, t iur>!pn-( Židovska ulica 1, 56^6 Soba s posebnim vhodom, primerna ^.a pisarno, 88 IŠĆe samo za kratek čas. Ne predeleč od sredine mesti. Nt postranska stvar. Ponudbo pod „Soba za pisarno 56^2" oa upravo Slovenski n KtneToieti pfofeialte" zmožna slovenskega in nsmike^a 'ezika. za tukajšnjo trgovino za takojSnjl nastop. Hrana in stanovanje event v Ponudbe pod .Galanterija 5572" na upr. Slov. Naroda. 5S72 DnTnr! ^tirami Mit vo- rlllUl! ličkov • avloir,!i!!il!!? po najnižjih dncvn.h. cenah. \?A tudi vsakovrstne konjske op^eir. •. A. VIMCEK, Gllnce 4te«. 90 r»rl Ljubljani. 3812 Valenca aa krznarsko obrt spr^jtr.L" takoj proti dobri mesečni plači P. Semkn, krznar, Glincc pri Ljubljani šl Tsino ter pridno mrj> za oprmiianje notranjih ter zunanjih pisarniških poslov, katera je tuci zmožna nekoliko strojepisja, se sprejme z dnem 1. avgustom v pisarni Jos. Stadler Ljubljana, Sodna ul 11. Preds*aviTi se je od 2 — 4 popoldne. &S99 EionaUpna iilša ena pritlična hi$a, hle/ za trje kon e. shramba ?.a vozove, po vseh pro elek. napeljava. Velik vrt primeren za stavbeni prostor. Kupec ima dvoje stanovanje na razpoHcro. Natančnejša pojasnila: Alciz Eroer, Maribor, Ko-roSka cesta 51. .r6'*0 Vezavo i; ter vseh v knjitjoveško stroko spadah i h del izvršuje h.tro in ceno knjlgove* Herman Zupan, Mestni dom I. 5657 Večji stavbeni prostor ob Industrijskem tiru, ali da ga ie mo^ole ukl* ftf^-nz rateftoj u lastnina to tisk >Nw»dM fiskanie«. Za inseratnl del odgovoren Valeoiin Kopitar.