Podg-ov^ornl te<ei: LUTHAR ADAM v Puconci. Pom. reditela: Flisz&r Jžnos i Kovats Stevan v M. Sobotl. Lasztrr* 5 vodšvnik: Prejkmurszka evang". sinvorijs. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Piiconce maio posilau. Naprejplacsilo gorivzeme vszakl ev. dtihovnik i vucsiteL / »Ovo sztojirn pred dverami i truplem, csi bode sto csiio glasz rnoj i odpre. mi civeri: notri bom soa k~nyemi vecsuiao bom zsnyim i on z menorn « Ozn. 3, 20. * Szam čdicsem Krisztus da piszaii z Janos apostoiom zgornye recsi cerkviLaodicsanszke, bj ni mrzloj, m toploj, nego mlacsnoj, stera miszii od szebe, ka je bogata i nikaj ne potre-lije i nezna, ka je nevolna i szinnaska. Pravi adventszki g!?.sz zadvari z-tey rejcsi vu nasa (iha, szamoga Odkuplte^a glasz. Zdai vu szve-om adventszkom cajti, gda obprvim prihaja k-/am ponfzno i prouszto vu hueni Goszpodno-om nas nouvi liszt, gda pred vasiirii dverami doncka, triiple i notriidejnye proszi: Csi glasz iyegov csu!i bodte, ne obirdite szrdca vasa". (Zsid. 4, 7.) Ne bojdite mlacsni, nepravte: nepotrebiijerno te, nego szi ga kiipte! Kak je jezus Krisztus, — vu kom je Nebeszkoga Ocse vekvecsna liibezen tejio vcsinyena ino sze szka-Izala na etoj zemSi, — zato prisao, naj poiscse i zdrzsi, ka je na zgiibo slo, tak i ete liszt fscse goripoiszkati, vkupeszpravlati, preszvetsa-(Vati i vu pravoj veri zdrzsati vszakoga evange-!Hcsanszkoga csloveka. Jezus Krisztus, zsitka poglavnik, szsnrti ¦obladavnik, komi. je popoina zmozsnoszt dana na nebii nazeinli, nasGoszpoud, nas kraJ, nas jOdkiipitel, nas Zvelicsitel je on, ki etak veli: l»Ovo sztojim pred dverami i truplem". On scse fl -nam pridti, On szi zselej meszfo vzeti vu ' isem szrdci. Nej zadrfigo, nego szamo zato, ij z-nasz nouve ludi, vu Bougi bfajzsene, od reha sziobodne, napravi. Zato prihaja on ! ^f-nam, zato szi proszi notripusztsejnye z-taksov | krotkosztjov, z taksov velikov, z taksov szvetov liibeznosztjov, z taksov prifaznivosztjov, kakse nindri indri nenajdemoszamo li prinyemi, Apos-tolszko zapouved zselejmo szpunyavaii po Je-zusovi sztopaji, gda ete Ifszt razposlemo z-tem goridanyem: gucsi, opominaj, karaj, vcsi nasz, naj zatajimo nepobozsnoszti szvetszke zsele, mertiicslivo, pravicsno i pobozsno zsivemo na etorn szvejfi i vrejii bodemo vu dobri delaj. (Tit. 2, 12, 14, 15) AH kak ? Zakaj klancka, trup*e Jezus fak krotko, ponizno? Zakaj proszi szebi notriidej-nye? Jeli nerna jusa, jeli nema zmozsnoszti na tou, ka bi zapovedao, naj sze pred nyim od-prejo vszake dveri i On notriide, kama szamo scse ? Sztanovito! I ednouk, csi je etoga szvejta vOra doj sztekla i vrejtnen sze szpuniio, pride On .zpopolnov dikov i zpopolnov zmozsnoszt-jov i ti vkiippotrti szpadnejo pred nyegove noge escse i oni, ki. szo nyega zatajili i ospo-taii; ali zdaj escse, dokecs milosztse, Bozse trplivoszti cajt drzsi, zdaj escse kralov kral, dike poglavnik krotko, ponizno posziane pred ednim krhkim, grejsnim cslovecsim szrdcom i kSancka, truple i pn^szi szi notrs'piisztsejnye. Za.kaj donok? Zato, ar tou scse, naj ml sza-movolno, z liibezni, z radosztjov, szlobodno od-premo prednyirn dveri nasega szrdca; zato, ar tou scse, naj za szanio nyegovo nezmerno iiibezen, z-sterov je szam szebe gorialduvao zanasz, szamovolnov, szlobodnov liibeznosztjov placsano; zato, ar scse, naj sze mi szamovolno,-iszlobodno damo ta nyemi, ki je szvoj zsitek dao za nasz na krizsnom drejvi. Ovo zato prihaja k-nam tak krotko, tak ponizno, z taksov ifibeznosztjov nas Goszpoud i nas krai; zato truple tak ponizno na dveraj Sztran 2. DUSEVNI LISZT december 20. nasega szrdca z szvojov krvavov rokouv od cvekov krizsa. I csi sze On, nas Goszpoud i nas kral, ki zmozsnoszt ma obri nasz tiidi, tak krotko i prijaznivo priblizsava k nam, jeli sze rnoremo te gizdavo vkraj zaprejti pred nyhn, kak csi bi nikaj nej meli zsnyim?! Kak, csi bi ga nam niti nejtrbelo?! Ali, pa escse kak ga potrebujemo! Nyega bole, kak kogaste drii-goga. Oh, da bi prav znali zarazmiti, goripri-jeti, prestfmati, szkazsuvati, kak veJko delo je tou, ka Jezus, te Krisztus, kral, poglavnik dike tak prihaja k nam i od nasz, krhki, grejsni ltidi notripusztsejnye proszi i szianek szi scse vzeti v nasem grejsnom szrdci! Ah, da bi zacsuli nyegovo kianckanye! Ah, da bi zacsiili nyegov mehki, krotek, opomfnajoucsi, zovecsi giasz! Ali persze doszta jf je taksi, ki niti doma nega, gda sze Goszpoud pribiizsava k-nyihovomi szrd.ci; ki szamo protizvuna zsivejo, vszigdar szo szkrbi, 2 radoszti toga szvejta podzajeti i te je persze nej cstido, csi taksi nezacsiitijo Gosz-podnovo klanckanye, nyegove zovecse rejcsi, nego szploj brez szlejda Iebne ta obri nyi Ad-vent, Bozsics, Velkipetek, Viizem i cejli cajt milosztse. Bojim sze, ka nas mali liszt, — steri tiidi tak krotko i ponizno' zselej k-vam prihajati i szamo mejszecsno, za volo nase financielne szlabosztse i steri sze vecs scse brigati z-diisov, kak efoga szvejta drugimi szkrbf, celou pa nej z politikov, — ravno zato pri vnougi hizsaj nenajde notripiisztsejnya?! Ali nej, drage diise, csi sto, mi sze neracsunajmo med tiszte, ki tak vszigdar szamo protizviinejsnyern zsivejo, ki kak da bi. sze bojali od toga, ka bi» ednouk szvoj pogled proti znotrejsnyem obrnoli; ki, tak da bi sze bojali odtoga, ka bi ednouk. vu szvojein szrdci, vu szvojoj dusi prav okouli poglednoli, nego bole szprobajmo szebe i te bomo vidli tou, ka je persze viditi nej prijetno, aii ka vi-diti je potrejbno, da je nase szrdce puno zhii-doubov, puno z grehorn. I csi predtem szi ocsi nezapremo i pod bremenom greha szi zdtiha-vati moremo, te sze goriobfidf v nasem szrdci tou zselejnye tiidi, naj sze odtoga bremena oszlo-bodimo. Obiidi sze vu nasem szrdci zse-lejnye za onim Jezusom, ki je zato prihajao na ete szvejt, naj noszi etoga szvejta greh. Te, csi zacsuiimo nyegovo kianckanye, csi zacsii-timo nyegove lubezni, nyegovoga evangeliuma rejcs, te sze nezapremo notri pred nyim, nego radi odpremo dveri nasega szrdca i radiiva-limo sze z Mariov, z-Zakeusom i z vnougirni drugimi prerodniki, ka ovo Zvelicsitel je notri-prisao k-nam i blajzseno je gratalo nase szrdce! Bojdf nas Dusevni Liszt tiidi poutikazacs, po-magacs k-taksemi blajzsensztvi! Bode! Zato sztoji pred dverami i triiple, da notriprihajajoucs k-vam dokoncsa vu vami ono dobro deio, stero je zacsno. Gda z-etim nouvim verszkirn csaszopiszom, z »Dusevnim Lisztom" pozdravlamo vsze-cstitele nyegove, csujemo, kak nisterni pftajo: Ka scseie, zakaj prihajate? Odgovora na tou sze nescsemo, niti nemremo ognoti. Escse pod magyarszkim ladanvem. — gda szo pa vnougi nasi evangelicsanci iehko csteli vogrszke verszke csaszopisze —, szmo za veliko potrejbcsino szpoznaii vodanye szlo-venszkoga evangelicsanszkoga verszkoga csa-szopisza. Ka je nase nakanejnye szamo pri idei osztanoio, tomi szta gJavniva zroka, nase znano szirmastvo i mali racsun nasz evangeli-csanov szlovenszkoga jezika. Mi evangelicsanczi nemamo nikse fundacije, laiifundiornov, kapi-tala, zemelszki patronatusov, niti cerkevni szliizsbenikov z-veiikim premozsenyem, odkec bi lehko csakali podporo, lehko cejlo pokritje na taksi liszt. Vernoszt, vrejloszt, vere liibez-noszt nase cerkvi kotrig je nase jedino bo-gasztvo. Te verne, vrejle kotrfge z-szvojimi fileri rrsajo placsati liszt, csi ga vodamo. Z driige sztrani pa, csi nasz je inaio escse pouSeg naj-bougse vouie ii snaio naprejplacsnikov dobi Jiszt i kern menye naprejplacsnikov ina, tem je dragsi ednomi po ednoin, ar tiszti tnalo csti-te!ov more placsati one veike sztroske stam-panya, stere bi meli vncugi placsaii. Prevelko sumo za taksi liszt bi szamo nisterni biii mo-goucsni pJacsati, za steri voio bi sze nikak nej zajalo iiszta vodavanye. Lejta szo lehnola, edno za ovim, razmere nase szo sze prevecs premejnile. Potrebcsina za etaksi liszt sze je poveksaia. Nej szo mogii — i nemrejo pridti nasi evangelicsancii z-szvoje diise vtrgnyenomi prelejpomi deteti.J Dtisevnomi liszti, z-steroga bi, iiki zdencacsiszte: vretine otavlali nebeszki orszžg zsejajoucso po-< trejbcsino szvojo, k-steromi bi ,,kako k-hladnoj< vodi jelen^ z-punov lubeznosztjov prihajali sze otavlat steri bi, kak sztincsni zrak z szvetlosztjov i toploucsov, v vszako evangelicsanszko hizso prihajao. Na nasem sinyorszkom osznovnom december 20. DUSEVNI LISZT Sztran 3. gyiilejsi szem zato prelozso, naj bi sinyorija vodavala verszki csaszopisz. V-nasem kalen- ¦ dariji szmo zse naznanili vodavanve liszta. Ete titulus szem nakano liszti dati: ,,Volafc. Vola znamentije moucs, vodrzsanye, nevcaganye, (obcsfitejnye za szpunyavanye duzsnoszti, sza- jmogaszebe zatajenye. Te jakoszti szino zseieli 'biiditi vu vami; poszadali vu vasz edno, — !nevkleknyeno vofo, ar je szamo tak mogoucsc doszegnoti vekse-mense ci!e; szamo tak poka- iati tnoucs, stero bi gledali i vidiii escse nej levangelicsanci ttidi. Szamo tak bomo naszled- fnicke ocsakov mantrnikov, ki szo -gotovi bili jzsitek i blago i vsze, ka je drago, z pjemenitov dusov za szvojo vero i cerkev, za vadiiivanye Krisztusovo gorialdiivati. Po vouli g. Sinyoura je Jiszt donok szvoj zdasnyi fiiulus doubo. Vidivsi mJacsnoszt, celou v nisterni nasi gmajnaj proti kalendarii-i ne nemiszlim szi na jszrmake, tem bi rad ksenki dao vrouke has kaiendari, nego niisziiin szi na premocsnejse, ki szo nej prerazmili, nej obcsiiiiii, ali szo tou rnej steii, ka je ttt gucs od podperanya evan-Igeiicsanszkoga stamparsztva i piszatefszfva, od toga, jeli nasz 20,000 prekmurszki evangelicsa-inov zria kaj doprineszti, jeii scsenio kaj, jeli i jszmo vrejdni kaj, jeli prestirnamo szvoje, ali | pa, — ar driigi szvojo porteko z par nevol- j imi korounarni, ali dinarami falej lehko da, — j fuzsno odamo, osztavimo lasztivne dtisevne .j fZa betezsnoga Kituper Jozsefa z Tesanovec na. edno zneso 5 din&rov; stero je on proszo, da naj tak bou i tiidi zselo". Za salo bi stimao jasz tou zse!ejnye od nasi decskov, aii vu Novinaj sze mocsno potrduje za isztino bidti i nam je tou vszegavejcs ed.no zsaiosztno znaniejnye,al«. tiidi biidjt.jnye na vOdavanye nasega liszta. Scserno zaviditi vsze nsse cerkevne ne-voule, nye pomensavati nase dUsnevejszti sztisz-kavajoucsa moucs bode. Pod erdecsi vorcan vkiipnoga misiejnya scsemo szpraviti vsze nase gmajne i nyihove kotrige, naj csi ed.na radoszt ali zsaioszt ma, od toga vsze ove tildi znajo. Nase szkrbnosenye escse naznasi gmajn otrgnyene, amerikanszke nase vernike zselejmo razpresztrejti i nye za szvoje obarvati. Nenihamo brez pazke zsitek evangelicsancov cejloga szvejta. Kratke, zname-nitejse glasze z drzsele i z-szvejta fiidi bomo prinasali. Nesztrasiivi boriteli i braniieii bomo nas. cerkevni autonomni jusov. Vu nasem deli nasz nevo»ijo niks szebicsni cili, jedioo gorecsa liibezen do cerkvi nasi ocsakov i lasztivno^a szrdca. To! zselejmo szltizsiti z cejloga szrdca, z-cejle diise zevszc moucsi nase, znasim piszkom, steri ned( vmarjao, nede bloudo nikoga, nego ozsivavao po pravi szlezaj vodo. Vupamo sze, ka mo ir.eli pri iom de! vrejle pomocsnike. Najvekso viipazen naso polozsinio vu miloscso Nebeszkoga Ocse, kogij moucs sze vu ti nemocsni vovjavla! I csi je nase delo, nafcanejnye pouleg nyegove voule -] da on k szadjenyi i polejvanyi szvo\l krhkoucsf deiavcov raszti pouieg pofrejbcsine. Vu toj vupaznoszti klanckamo po dvera vszakoga, szvojo ctrkev JCibčcsega, evangeli csanszkoga krsztsenika, proszecs notnplisztsejnye Vu Jezusovorn imeni z-ednov voiov zidajmč nyegovo cerkev na Bozso diko! Luthar Adam podgovorni reditel. Peszem. Gusztav Adclia, svedszkoga kraiž, vu boji. (259. vogrszka — r lasztivno nouto, na szlovenszkd preobrno POLOAR SAMDOl 1. 2. 3. Ne vcagaj, oh csrejda mala, Naj ti rie presztraso szrdca Vnougi tvoj' protivniki. Bar z-besznoucsov ido na te', Ti trepecses, tocsis szkuze: Nemrejo ti skouditi. Viipaj, pomoucs je pri Bougi, Batrivi te v mokaj vnougi, Potrdi tvojo vero! Gedeona posle k-tebi, Ki obrani vu viheri Tebe i evangeljom. Zsive Goszpoud, obecsanve Nyegovo sztoji na veke, — Nemre nam vrag skouditi. Boug je znami, obdrzsmo ga, Velika je moucs Goszpodna, Mi moremo ladati. 4. fj nam, Krisztus rnili, Viiparno sze li vu febi —, Pomagaj z-diihom tvojim; Mi pa tvoja verna csrejda, Dicsimo tebe, Goszpodna, Z-hvalodavanyera vecsnira. december 20. DUSEVNI LISZT Sziran 5. evni Liszt." ,,Dusevni Liszt" pozdravlam te, Z-Jezusom szi prisao ti sze: Ti bos nas veren voditel, Diis nasi pravi varitel. Na meszto ti, zamiidjeni, Szfoupi ti zdaj porodjeni, Cirapraj v-nami vero krepko, Zbudi vu nasz vclo gibko. Csakali szmo te zse dugo, ' Ar szmo meli velko tiigo, Prisao szi k-nam z-Jezusekom, Dus nasi veszelitelom. Vodi nasz po tvojera diihi, Niscse ti naj nede tuhi. Vszaki te z nasz pridi csesztit, Pozdravlam te : ,,Dusevni Liszt" ! FLISZAR jANOS. z-ctevett? Koledna pripovejszt. — Sziraiaske dece krisztkindSI. . Zsivo ]e v ednom velkom varasi eden szirmaski csizmar, ki sze je z-szvoje mestrije nikak nej mogao obogatiti. Nej zato, da bi szi liidie vkuppogucsali, ka po etomtoga nedo vecs csizme noszili. Pa zato tiidi nej, da bi poglavarsztvo zrendeliivalo, ka poetorn-toga csiznie na pou cejne more odavati. Sivao je jako lejpe i tak mocsne, ka szo sze szami kiipci zse za-csali touzsiti, kaji hemrejo raztrgati. Meo je zadoszta kiipcov, ki szo nyemi redno i posteno placsiivali. Janos majszter szejezatonejmogao obogatiti, ar ga je z-driige sztrani Boug jako obilno blagoszlovo. Vszako lefo sze nyemi je naroudilo edno dejte, gde pojeb, gde deklica, i vszi szo tak zdravi bili, kak gedro. Gda sze je to deveto dejte naroudilo, te nyemi je pa zsena mrla. janos majszter je szam osztao z-deveterov decouv. Dva-trije szo zse v soulo hodili, ednoga drii-goga nyemi je hoditi trbelo vcsiti, pa driigoga na rokaj nosziti; ednoga krraiti, drugomi raocsnik kii-hati. Etoga oblacsiti, ovoga mujvati i vszem kriih pripravlati. Gda nyim je puncsole trbelo vorezati i sivati, na ednouk devet parov! Gda nyim je kriih trbelo rezati, naednouk devet falatov! Gda je je szpat trbelo szpravlati, od dver do okna vsze okouli kre sztejn szama posztela, pune z-detecsimi glavami. Oh Boug, oh Goszpoud moj, da szime blago-szlovo! — szi je dosztakrat zduhavao szirmak, gda je szkoro vszigdar escse po pounoucsi delao, naj nyemi mogoucse bou teliko diis tejla hraniti i pri szvojem deli rnogao gde eto, gde ovo dejte toliti, steromi sze je kaj neprijetnoga szenyalo. Devet ji je bogme devet. Ali hvala Goszpodnomi Bougi, donok nema zroka na tozsbo odprejti szvoji viiszt; vszej devet ji je zdravo, kak gedro, dobroga oponasanya, lejpi, vrli szo tiidi vszi z-zdravimi rokami-nogarai i z-zdravim zsaloudcon.1 obdaruvani od Boga. Bole deszet falatov kruha, kak eden glazsek vrasztva, bole zaendrugim deszet stampekov, kak med nyimi edna mrtvecsna skrinya. Boug vari od nye vszakoga ocsp, vszako ma-ter, escse I tisztoga, komi oszem osztane, csi sze nyemi edno vkrai vzeme. janos majsztra deci je nej skoudo ni dezsdzs, ni sznejg, ni sziihi kriih. Eden vecser ie Janos majszter keszno prisao domou, z velkoga drkanya. Vszefele gotovo delo je domou noszo szvojim kupoom i poberao szvoj za-szluzsek, mali drobis. Gda je nazaj prouti doumi sou, vu vszakoj viiici je vido, voposztavlene, — z-pozla-csenimi agneci i z-cukrenimi figicami naklajene sztoie. Bouzsane kofe szo odavale te dugovanya na bozsicsno veszelje dobre dece. Janos maiszter je pri ednorn sztoli sztano. Jeli bi kiipo ? Vszem devetim ? Tou bi doszfa bilou i na teliko nezide. Ednomi naj kiipim ? Ka nyemi ovi naj nevoscseni bodejo? Ne, vej nyirn da bn driigi bo-zsicsni dar, lejpoga i rnocsnoga, steri sze. nepotere, niti sze ta nezniica, i sterprai do sze vszi radiivali, i donok nede mogao eden tomi ovomi vzeti. — No, deca: edem, dva, tri, stiri, itv. vszi szte tu ? — ercse, gda. je domou prisou med szvojo devet-gfavno familijo. — Znate, ka je dnesz Koledni ve-cser? Tou je bogme szvetek. Te vecser nemo delali, nego rao sze vszi veszelili. Navcsim vasz edno lejpo peszein. Lejpo peszem znam bogme; na te den szem jo zadrzsao vam za bozsicsni dar. ' Deca szo z-velkov radosztjov bejzsali ocsi v-krilo i na slnyek szo sze nyemi obesavali, tak szo ga proszili naj je navcsi to iejpp peszem. No, ka szem pravo ? Csi te vrli. Morete lepou vred sztanoti: Tak ni, poszpouloma, ti veksi naprej, ti raensi za nyimi. Tak je lepou vsze vred po.sztavo, kak v-orgolaj zsvegle. Tiva najmlajsiva dva szi je v-krilo poszado. Zdaj pa tiho bojdte i pazte! Najprvle mo jasz szarn popejvao, szledi pa vi tudi za raenom. Po tem |e pobozsno z-glave doj vzeo houbo i zacsno popejvati tou lejpo peszem, stera sze etak zacsne: ,, Veszeli. den nam je zisao, Krisztus je dnesz na szvejt prisao". Ti veksi szo sze hitro navcsili. Zsmetnej je slo tim mensim, tej szo zaprva li nacsi potegnoli, na-szlejdnye je vszem dobro sla nouta i kak velko ve-szelje je bilou gda ji je vszej devet popejvalo, na tenki mladi glasz tou lejpo peszern, stero szo angelje szpejvali v-onoj szpotimenka vreudnoj noucsi. Dece leipomi popejvanyi sze gvusno radiijejo tam gor v-nebeszaj. Ali neradiijejo sze tarn gor na prvora stoki. Tam sze edem bogat i ledicsen gosz-poud drzsi, szam jedini v-deveti hizsaj. V ednoj szedi, v-driigoj szpi, v-tretjoj cigare kadi, vu strtoj obo.diva i sto bi znao vsze naprejracsiinati, za koj niica te ove! Te goszpoud nema zsene, nema dece, ali pej-nez telko ma, ka nyim niti racsuna nevej. V-ouszmoj Sztran 6. DUSEVNI LISZT decernber 20. szvojoj hizsi je szedo tiszti vecser i premislavao szi je, zakaj nerna hrana zsmaja, zakaj nega v-tej veiki hizsaj zadoszta zraka (liifta,) zakaj nega v-nyegvoj mehkoj poszteli szpanya? Te, szi je premislavao od vszega toga, gda sze je Janos majsztra i nyegove dece popejvanye zaprva pomali i vedno bole i bole dalo.u csiiti z-szpoudnye hizse. Zaprva sze je nej brigao sztem, tak miszlivsi, ka nede dugo trpelo. Ali gda szo zse deszetikrat zacsnoli, nej je mogao duzse 'trpeti. Cigar je raz-mouzsdzso i doj je sou v csizsmarovo hizso. ' Ravno v-tom hipi szo dokoncsali peszera, gda je k-nyim sztonno, Janos majszter je pred velikim goszpoudom z-velkim postenyom gorsztano, z-szvo-jega trinogacsnyeka. — jeli ka szte vf Janos majszter? — ga pita te velki goszpoud. — — Jasz szem, od-govori z-velkov poniznosztjov janos majszter. Ali szi zapovejo plemeniti moj goszpoud eden par Jajni puncsol ? — Nej szern zato prisao. Oh, da doszfa dece niate! — Mam bogme, plemeniti moj goszpoud, mense i vekse. Doszta lamp sze odpre, gda sze k-sztoli szpravimo. — Escse vecs larap pa, gda popejvajo, — pravi te bogat goszpoud. Csujte, Janos majszter! Jasz vam velko szrecso ponudim. Dajte z-szvoji otrokov ednoga meni, jasz ga zmiadoszti za szvojega szina vzemem, gor ga zhranim, goszpoud de zs-nyega, z-menom de sze vozo po tiihinszki orszagaj I velki varasaj i zlehka de ovim na pomoucs. Na te govor szo Janos maisztra ocsi jako velke gratale. Edno dejte za goszpouda posztaviti ? Tou je bogme lejpa reics bila. Korni bi sze tou nej vidlo ?! Ka bi ga nej dao! Gviisno, ka ga ta da, vej je iou prevecs velka szrecsa! •— No bitro zeberte ednoga zs-nyih, steri de vcsaszi z-menorn sou! Janos majszter zacsne: Eto je Sandor; toga ne dam. Te sze dobro vcsi, diihovnik zna bidti zsnyega. To driigo dejte ]e deklica, tou tak ne] trbe pleme-nitomi goszpoudi. Francek? — te mi pa zse pomaga v-mestriji, brez toga nemrem osztati. Jancsek? — vis, vis, te j'e pa na moje ime okrsztseni, toga nemrem dati. Mali Jozsek? te je szploj taksi, kak mati, tak da bi nyo vido ; toga naj nede pri hraini? No zdaj pa deklica pride, io je nika] Ttt je zdaj Pali: toga je mati najraj rnejla, vej bi sze pa v-groubi obrnoula, csi bi toga ta dao tiiliinci. No teva dva szta pa escse celou maliva, ka bi zs-nyima plemeniti goszpoud? Tak ]e obhodo, ka je zse do konca prisao, pa je donok nej mogao zebrati. Zdaj je pri tom naj-rnensem zacsno i tak je sou dale, ali donok je nej znao, steroga bi dao ta, ar je vszem glihno i jako rad bio. — No", deca! zeberte szami: steri scse idti i velki goszpoud bidti, v-hintouvi sze voziti ? Gucste "zdaj, no, naprej naj sztoupi, steri scse. Szirmaki csizsmari bi szkoro jocs vujso, gda je te recsi pravo, deca szo sze pa všzi nyerni za hrbet potegnoli ino ga cukali, nisteri za rokou, driigi za nogou, tretji za sorc i szkrivali szo sze pred velkim goszpoudorn. Naszle]dnye sze zse Janos majszter nej mogao zadrzsati, med nye sze je nagno, obino je je, zacsao sze je britko joukati i deca zs-nyim vred. — Nemrem, plerneniti dragi moj goszpoud, nikak nemrem ! Naj proszijo od mene na szvejti kajste, ali dejte szvoje nikak nernrem dati, csi mi je zse Goszpodin Boug dao. Te bogati goszpoud je na tou szamo etak pravo, ka on szam more znati, ka dela, ali tou. volou nyemi naj donok szpuni, ka naj vecs nepopejva z-decouv tii odszpodi i za tou nyemi je v-prgiscso potiszno edno jezerko. Janos majszfer je v-cejlom szvojem zsitki nej vido jezerke i zdaj jo je v-prgiscsi sztiszkavao. Te plemeniti goszpoud je nazaj gor v-szvojo hizso odisao, janos majszter je pa en csasz obracsao, preglejiivao to nepoznano banko, potom jo je pa v-lado zakleno, kliics v-zsebko potiszno i tiilio bio. Tiiho ie bio drobis tiidi. Nej je bilou szlobodno popejvati. Ti veksi oiroci szo sze oumurno vkiippotegnoli, doli szposzedli i opominali szo te rnense, naj nepo-pejvajo, ar de csiio tam v-zgornyem stoki te velki goszpoud. Szam. Janos majszter je tiho szemta hodo po hizsi (i csemerno je sztirao od..szebe onoga pojbeca, steromi je zsena najraj bila, gda ga je proszo, naj ga znouvics vcsi tiszto leipo peszem ar jo je zse pozabao. Nej je szlobodno popejvati! Po tem je k-sztoli szeo i zacsao ]e leder rezati za csizme. Nedovejdno ]o naednouk zacsao natihoma popejvati: „ Veszeli den nam je zisao, Krisztus je dnesz na szvejt prisao". Gda nyemi je na pamet szpad-nolo, ka je nej szlobodno popejvati, sze je po lam-paj vdaro. Ali nej je rnogao dugo pretrpeti, v-cse-merej je po sztoli trescso, sztolec tabrszno, lado oudpro i vovzevsi jezerko, bezsi zsnyouv v-zgornyi stok k-plemenitomi goszpoudi. — Plemeniti dober moi goszpoud, proszira ]i ponizno, naj nazaj vzemejo tou banko, nernrem io zdrzsati; naj mi sziobodno bou popejvati, gda sze meni vidi ! Vecs mi je vrejdno tiszto, kak kelikokoli jezerk. Z tem je na szto djao jezerko i nazaj sze ]e pascso k-szvojoj deci; vsze poredi je szkiisiivao, med nye szi je na szvoj trinogacsnyek. szeo i vszi szo z-csisztoga szrdca znouvics zacsnoli: ,, Veszeli den nam je zisao, Krisztus je dnesz na szvejt pris&o". Vszi szo tzt-k dobre voule bili, kak csi bi nyihov bio tiszti velki hram. V~zgornyem stoki pa tiszti bo-gati goszpoud, steroga je hram bio, je szam hodo po szvoji deveti hizsaj i premislavao szi ]e, kak sze je mogoucse veszeliti na etorn dugocsasznom i nevol-nom szvejti ? Ka sze mamo vcsiti z te pripovejszti ? 1. Pokazana je v toj pripovejszti roditelszka prevelika szkrb i liibezen proti szvojoj deci. Navekse je vszigddr prejk ponoucsi delao v szvojoj mestriji szirmdk csizsm^r, n&j nyeoii december 20. DUSEVNI LISZT Szfran 7.. moaoucse bou vsza potrejbna pripraviti za szvojo ltib-lčno deco. Ali »ej siamo za lelovno, nego tiidi za dusevno potrejbcsino szvoje dece sze je szkrbo. Tou je pra"va dtusuoszt vszakoga sztarisa i tou tudi csini brez velkoga ra"zlocska vszaki sztaris. Zamerkati szi morejo tou vszi otroci, nej szarno ti ma"lr, nego tiidi ti gor odrasen! ! Z« toit roditelszko velko szkrblivoszt i liibezen zahvalni morejo b-dti rodi-telom, nye bougaii i do nyibove szmrti je verno postiivati. 2. Previditi rnoremo z-te pripovejszti, ka je bo-¦