logaške december 1993 št. 4-5 Državni svetnik g. Marcel Štefančič je prerezal slavnostni trak (foto:M.T.) LEPŠA POT V NOVI SVET Na Martinovo soboto so Novosvečani dočakali otvoritev okrog 1600 metrov dolgega odseka obnovljene in asfaltirane ceste. Gre za prvi del obnovljene ceste Hotedršica-Vitez-Godovič. Bila je svečanost: s Pihalnim orkestrom Logatec, s slavnostnim govornikom g. Vladom Pucem, s pozdravnimi besedami g. jake Nagodeta, povezovalcem g. Jankom Petrovčičem, z drobnimi domačimi prigrizki in šilci močnega. Bil sem že na tej in oni otvoritvi, a malokrat na tako spontani. Predsednik IS SO Logatec je v govoru poudaril, da je čas, v katerem živimo, tak, da nas še bolj kot pred leti sili v strogo poslovno ravnanje na vse več področjih družbenega življenja. Časi, ko so se gradili veliki in večji objekti s takoimenovanimi združenimi sredstvi, ki so bila praviloma tudi nepovratna, so že daleč. Vse bolj se je treba opirati predvsem na lastne sile, projekte širšega pomena pa podpre država, če njen aparat potrdi zbrane in strokovno podprte rešitve. Pa še tu gre skoraj izključno za stvari, ki jim ni mogoče pripisati značaja poslovne ali sicer pridobitne narave. Ena takih posebnosti so demografsko ogrožena območja. V občini je nekaj takih predelov: Laze, Vrh in del Novega sveta. Zato je v minulih dveh letih lahko od države dobila del potrebnega denarja za gradnjo mlekarne v Lazah in za obnovo ceste od Rovt proti sv. Trem kraljem. Letos pa je tako dobljena sredstva namenila posodobitvi ceste od magistralne proti Novemu svetu. Večino denarja je prispeval občinski proračun, pomemben del pa tudi vaščani, ki gravitirajo k tej cesti. Delo je zdaj opravljeno na začetnem odseku, obnove pa čakata še dokajšnja neurejena odseka. Cestišče in njegove uporabnike je pred odprtjem blagoslovil domači župnik g. Marjan Zupane, slavnostni trak pa je prerezal podpredsednik Skupščine občine Logatec in državni svetnik g. Marcel Stefančič. Povejmo še, da sta bila izvajalca del Anton Treven pri temeljnih delih in Primorje iz Ajdovščine, ki je položilo asfaltno prevleko. Po njej so po otvoritvi prvi zapeljali rolkarji, člani tekaškega smučarskega kluba Logatec. Slovesnost je bila namenjena tudi lepemu dosežku prebivalcev Hotedršice, ki so obenem, tudi z izdatno lastno udeležbo, dobili o-krog tri kilometre dolgo asfaltno prevleko po cestah v vasi. j. Gostiša POZDRAVLJENO, NOVO LETO 1994 Anton Antičevič Leto 1993 je sklenjeno in že vstopamo v novo leto 1994. Ob prehodu starega v novo leto vedno zremo nazaj in naprej. Ob novem letu se za hip iztrgamo iz vrveža vsakdanjosti in si nazdravimo ter si zaželimo vsega zdravega in dobrega v prihodnjem letu. Doživljamo trenutke obračuna in trenutke razmišljanja: Ali je bilo vse smiselno, kar smo delali med letom, ali smo kaj koristnega počeli in ali je to početje pustilo pečat bodočim rodovom. Prepričan sem, da je preteklo leto pustilo nekaj trajnih vrednot v naši mladi samostojni državi in tudi v naši občini. Ne bom jih našteval, ker lahko izzvenijo kot hvaljenje. Vsak državljan ali občan mora dobro in slabo doživeti, vrednote pa oceniti. Vrednote, ki jih človek doživi in jih tudi le pozitivno ocenjuje, so trajne vrednote za posameznika in tudi za skupnost v kateri živi. Sedaj živimo v novi državi. Živeli bodo tudi naši zanamci, seveda, ob dobrem delu in narodnostni enotnosti. To enotnost potrjujemo tudi sedaj, ko smo vstopili v evropsko in svetovno družino narodov. Kot narod ne moremo sedaj živeti samo od osebnih želja in teženj. Moramo storiti mnogo več, da bomo lahko živeli kot samostojna država v družini narodov in ljudstev sodobnega sveta. Ne smemo se prepirati med seboj, človek s človekom, stranke s strankami. (nadaljevanje na 14. strani) CARINARNICA V LOGATCU! Na podlagi sprejete pobude s strani podjetja KLI Logatec in SOZ Notranjka in ob podpori Izvršnega sveta SO Logatec, je bilo v letu 1990 gospodarstvu notranjske regije poslano v podpis pismo o nameri za ustanovitev carinske izpostave v Logatcu. Pismo o nameri so podpisala vsa vabljena podjetja, zahtevo gospodarstva pa so politično podprli tudi Izvršni sveti občin Cerknica, Vrhnika in Logatec. Delovna skupina pod vodstvom g. Jožeta Urbančiča je v najkrajšem možnem času pripravila gradivo, ki je utemeljevalo uvedbo carinske izpostave v Logatcu. Konec januarja Bralcem Logaških novic voščimo božičnega miru in zadovoljstva v novem letu 1994 1991 je bilo tako pripravljeno gradivo posredovano kot vloga na takratno Zvezno carinsko upravo oz. Carinarnico Ljubljana. In kateri so poglavitni podatki iz gradiva? Leta 1989 je bila na Notranjskem vrednost izvoza 174 miljonov dolarjev in uvoza 71 mil-jonov dolarjev. Podjetja: Alpina Žiri, Brest Cerknica, Etiketa Žiri, IUV Vrhnika, Kovinoplastika Lož, Konfekcija Logatec, KLI Logatec, Liko Vrhnika, Noting Logatec in Val-karton Logatec so bila v letu 1989 udeležena s 4,1% v medna-rodni trgovinski menjavi Republike Slovenije, samo v izvozu pa je delež narasel na 5,8% celotne vrednosti izvoza Republike Slovenije. Najbolj sveži podatki za leto 1992, ki so bili uporabljeni v vlogi z dne 18.2. 1992 nam povedo,daje izvoz narastel na 221 miljonov dolarjev in uvoz na 103 miljone dolarjev. Po mnenju gospodarstvenikov so bili omenjeni podatki,dovolj prepričljiva utemeljitev za odprtje carinske izspostave v Logatcu, zlasti če k prejšnim navedbam dodamo še ugodno geografsko lego in še bolj ugoden prometni položaj Logatca. Vendar odgovora iz Beograda nismo dočakali, preživeli smo vojno za Slovenijo in doživeli podoben birokratski odnos do naše ponovljene vloge na Republiški carinski upravi v Ljubljani. ... (nadaljevanje na 2. strani) ABANKA TUDI V LOGATCU Logatčanom in okoličanom je 12. novembra odprla svoja vrata druga bančna hiša, A banka. Ta, po bančnih merilih druga ali tretja banka v državi pa se za odprtje (nadaljevanje s 7. strani)... Po oddaji dopolnjene vloge in prejemu negativne odločbe se je v letu začetku leta 1993 začela politična bitka,ki je kronana z uspehom: Logatec, namreč, s 1. februarjem 1994 dobi carinsko izspostavo. Predsednik IS SO Logatec g. Vladislav Puc se ob tej priliki javno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej veliki pridobitvi in še posebej pa direktorju KLI g.Aloj-zu Saj ovcu, državnemu poslancu g.Štefanu Kocipru, državnemu svetniku g. Marcelu Štefančiču in direktorju Valkartona g. Francu Jerini. Posebna zahvala gre tudi podpredsedniku vlade in predsedniku Slovenskih krščanskih de mokratov g. Lojzetu Peterletu, za razumevanje in politično podporo. Jože Urbančič agencije ni odločila na pamet. Z Logatcem jo namreč veže dolgoletno poslovno sodelovanje z največjim logaškim podjetjem. Izdelana pa je bila tudi študija o smotrnosti odprtja agencije te banke na Notranjskem. Banka nudi polni bančni servis podjetjem in občanom. Posebnost je Visa bančna in poslovna kartica. Logaški občini pomeni ta bančna enota zaokrožitev bančne ponudbe in nekaj novega vetra v jadrih kreditnega poslovanja. Ob SDK, LB, Zadružni hranilnici in posojilnici, dveh menjalniških izpostavah in ob poštnih uradih se zdaj v Logatcu daje zares vse, kar občani in podjetja potrebujejo za svoje poslovanje. Izvršni direktor banke g. Žarko Hojnik je v otvoritvenem govoru poudaril, da trg kapitala, ki se vse bolj profilira, vodi banko v vlogo, da postaja pravi denarni servis svojim komitentom in jim je hkrati pomočnik in svetovalec. Časi, ko je banka gledala le za svojo korist, so minili. Za tvorno sodelovanje pa je seveda potrebno polno zaupanje drug drugemu. Poslov s figo v žepu si ni moč privoščiti. Predsenik izvršnega sveta SO Logatec g. Vlado Puc je v nagovoru izrazil zadovoljstvo ob dogodku in izrazil prepričanje, da bo poslovanje nove bančne agencije v prid razvoju malega in velikega gospodarstva v občini. Otvoritve so se udeležili tudi najvišji predstavniki Abanke na čelu s predsednikom upravnega odbo- ra g. Zdenkom Jakopom in direktorjem g. Miroslavom Kertom. Prostore je svečano odprl in jih pre-dal uporabnikom podpredsednik Skupščine občine Logatec in državni svetnik g. Marcel Štefančič. V otvoritvenem programu je sodeloval Logaški oktet. J. Gostiša OBRAMBNI MINISTER V LOGAŠKI VOJAŠNICI V vojašnici Logatec nad Ble-kovo vasjo je 26. oktobra, ob obletnici odhoda JA iz Slovenije, bataljon vojakov na služenju vojaškega roka, kot živa enota brigade, iz rok obrambnega ministra g. Janeza Janše prejel v hrambo bojno zastavo 52. brigade Slovenske vojske. Dogodek je bil krona gostoljubju vojašnice enotam, ki prihajajo redno in izredno na terenska usposabljanja. Vpričo visokih gostov iz MORS, TO, vodstev občin Vrhnika in Logatec ter donatorjev eksponatov je obrambni minister g. Janez Janša svečano predal namenu tudi muzejsko zbirko na temo Slovenec -vojak. Zbirka je ljubiteljski in lanez Janša s spremljevalci med ogledom delovni uspeh pripadnikov oddelka stalne sestave pri 53. ObmŠTO Logatec in bo v vojašnici na ogled mnogim mladim, ki se bodo tukaj usposabljali, in tudi vsem občanom, ki si jo bodo želeli ogledati ob obiskih v vojašnici. Velja povedati, daje prav ob tej priložnosti pihalni orkester krstno intoniral slovensko vojaško himno, prirejeno po znameniti Jenkovi spominske sobe. foto(M.L) "Naprej, zastava slave". Mešani pevski zbor DMG iz Logatca pa je prireditev pozdravil z Ipavčevo narodno vzpodbudnico "Slovenec sem". Ob zelo dobrem lovskem golažu je pokramljalo kar precej ljudi in vojašnica Logatec je tako dokazal svoje gostoljubje in odprtost. Jože Molk Direktor znane posredniške hiše Nika d.d. pojasnjuje privatizacijo z naslednjimi besedami: "Nekoč sta živela dedek in babica (socializem). Pridno sta delala in prigospodarila ob nezanemarljivi pomoči svojih otrok in vnukov lepo premoženje (družbena lastnina). Žal sta potem umrla in sledila je zapuščinska razprava za premoženje (privatizacija). Ker je bila družbena lastnina v naših glavah nekje v sredini, nekaj ne povsem našega niti ne povsem državnega, so ugotovitve lahko pripeljale le do kompromisnega sklepa: del bomo prodali, del pa razdelili." Da pa bi razdeljevanje družbenega kapitala potekalo po nekem redu in pod nadzorom, nam država podari najprej certifikat Certifikat lahko najprimerneje pojmujemo kot zapuščino oz. darilo in pomeni prvo stopnjo privatizacije. Pa nadaljujmo, da sta bila dedek in babica sadjarja in sta prigospodarila več sadovnjakov (podjetij). Nadrobno si oglejmo le en sadovnjak (podjetje), v katerem je tisoč dreves, ki jih oskrbujejo delav- ZA CERTIFIKATE IN DELNIČARSTVO ŠE PREMALO ZANIMANJA inž. Albin Čuk Slovenski krščanski demokrati iz Logatca so bili v letošnjem novembru organizatorji srečanja s svojimi poslanci, predvsem pa je bil večer namenjen postopkom lastninjenja družbenega premoženja in pričakovanjem za uspešno vlaganje certifikatov. Po uvodni besedi predsednika krščanskh demokratov Logatca in državnega poslanca g. Štefana Kocipra sta v osrednjem delu spregovorila poslanec g. Izidor Rejc, ki vodi parlamentarno komisijo za lastninjenje ter kot gost večera direktor podjetja KLI Logatec g. Alojz Sajovec. Različna so mnenja o vrednosti certifikatov, izražena tudi v sredstvih obveščanja, kjer eni zagovarjajo možnosti vlaganja v posebne investicijske sklade, pa do mnenja drugih, da so certifikati ničvredni papirji. C.Rejc pa je smatral za najbolj smiselno odločitev vlaganje certifikatov v podjetja, v katerih so delavci zaposleni ali so bili zaposleni. O logaških razmerah in možnih vlaganjih je enako mnenje predstavil tudi direktor KLI, ki je poleg tega predstavil podjetniško gospodarjenje. KLI je v zadnjem času ne samo obdržal, ampak celo razširil svoja tržišča in uspel pri tem brez velikih pretresov zmanjšati število delavcev (predvsem zaradi predčasnih upokojitev), obdržati svojo likvidnost in oceniti svoje premoženje. KLI razpolaga z dvema tretjinama lastnih sredstev, kar je nedvomno zelo lep uspeh. Direktor ne računa samo z notranjo razdelitvijo delnic, pri kateri so udeleženi delavci in upokojenci KLI, temveč pričakuje tudi vlaganja ostalih Logatčanov. V sedanjih pripravljalnih postopkih preoblikovanja podjetje ne računa z dokapitalizacijo s tujim lastniškim kapitalom, temveč se opira zgolj na svoje lastne sile. Čeprav so bili predstavljeni modeli lastninjenja, pa mnogim navzočim še vedno ni jasno, kaj to sploh pomeni. Podjetja se namreč lahko lastninsko preoblikujejo na več načinov, ki vključujejo: - prenos navadnih delnic na določene državne sklade, - notranjo razdelitev delnic, - notranji odkup delnic, - prodajo delnic podjetja, - prodajo vseh sredstev podjetja, - s prenosom na sklad ipd.. Izbira je torej prepuščena podjetjem. Za KLI so zadeve načeloma jasne. (Mogoče bodo druga podjetja tudi predstavila svoj način lastninjenja.). Da pa so zadeve lastninjenja trd oreh, je pokazala tudi razprava poslušalcev, še zlasti na sporočene podatke o odtujevanju družbenega premoženja (vse kaže, da temu ne smemo več reči kraja), ki jih je objavila služba družbenega knjigovodstva. Premnogim prisotnim (še bolj tistim, ki jih ni bilo na srečanju) je nerazumljivo, da kar .............:.............■■.......mmm................mmm.......mmm naenkrat govorimo o družbenem premoženju in njegovem "odtujevanju", ko smo v preteklosti naprej in naprej govorili o samoupravljanju in "naših tovarnah", v katere so delavci vlagali ne samo svoj čisti dohodek (in ga namenjali razširjeni reprodukciji-vlaganju) ampak tudi opravili nešteto ur prostovoljnega dela. Toda tako je in še nekaj časa bo, ali kot je dejal o odtujevanju premoženja poslušalec Miha Rupnik, da noben lisjak ni vrnil ukradene kokoši. In v potrditev, da je misel o kraji na različnih ravneh prisotna, celo na področjih certifikatov, se nam kljub zagotovilom, da sleparjenje tu ni mogoče, to v Logatcu že dogaja. Čeprav je bila za logaške razmere udeležba na tribuni zadovoljiva, pa menim, da je naše znanje o bodočem delničarstvu pomanjkljivo in nam primanjkuje tovrstnih informacij. Zato v tej številki Novic objavljamo poskus preprostejše ponazoritve delničarstva oz. sol-astništva. ?!?... TOLAR ... I?!... VREDNOSTNI PAPIR ... ?l?... DELNICA ... I?!... CERTIFIKAT... ?!? ... SOLASTNIK... I?l......(DAVEK) 7T7 DELNIČARSTVO PO DOMAČE ci. Denimo, da se na zapuščinski razpravi ta sadovnjak razdeli med tisoč dedičev. Torej je vsak dedič lastnik enega drevesa. Delavcem je praviloma vseeno, kdo je lastnik sadovnjaka, pomembno je le, da imajo delo. Tako sadovnjak celo leto obdelujejo, na koncu leta pa oberejo sadeže in jih prodajo. Od denarja, ki ga dobijo, odštejejo obdelovalne stroške, nastale z nakupom gnojil, škropiv, orodja ipd., del si vzamejo za nagrado (plača), ostanek pa predstavlja dobiček, ki je last lastnikov sadovnjaka. Sadovnjak lahko imenujemo tudi delniška družba, katere premoženje predstavlja 1000 dreves. Ker mora podjetje drevesa ovrednotiti v tolarjih, omenimo, da je vrednost enega drevesa zaradi poenostavitve 400.000 SIT, torej je vrednost celotnega podjetja 400.000.000 SIT. Sedaj podjetje celotno premoženje razdrobi na več manjših kosov (delnic) in jih razdeli upravičencem (imetnikom certifikatov). Celotna vrednost delniške družbe torej znaša 1000 delnic. Ob predpostavki, da je vrednost našega certifikata 400.000 SIT, dobimo na zapuščinski razpravi eno drevo v sadovnjaku, kar predstavlja 1 tisočinko vrednosti podjetja ali eno delnico. Malo prej sem navedel, da ostane dobiček lastnikom sadovnjaka (delniške družbe), torej delničarjem. Kot lastniki se lahko odločamo, ali bomo dobiček reinvestirali (razširili sadovnjak, kupili boljše orodje, več gnojil in škropiv ipd.) ali si ga bomo razdelili (dobili bomo t.im. dividendo). Z razdelitvijo se naše premoženje poveča za znesek dobička, ki pripada na eno delnico. Pri dobičku podjetja v višini 4 milijone SIT pripada na delnico 4000 tolarjev (10%). Pri reinvestiranju dobička pa ne smemo pozabiti, da imamo še vedno 1 tisočinko podjetja. Sedanja vrednost podjetja je torej 404 milijone SIT. Tudi v tem primeru imamo načelno 10% dobiček. Interes lastnika podjetja je poslovanje podjetja z dobičkom oz. s čim večjim dobičkom. Vtem primeru so zadovoljni vsi: delavci imajo dobre plače, lastniki dobiček, drža- va pa pobere davke. Kadar pa ima podjetje izgubo, ni zadovoljen nihče: delavci imajo plače mizerne, lastnikom kopni premoženje, država pa ne more pobrati davkov. Certifikat nam daje možnost, da postanemo solastniki podjetja. Naša naloga je, da si izberemo podjetje, za katero menimo, da bo poslovalo s čim večjim dobičkom. Dobiček podjetja pomeni tudi dobiček za nas in bomo želeli še naprej ostati solastniki tega podjetja. Ker bodo hoteli postati solastniki takega podjetja tudi drugi, nam bodo ponujali visoko ceno za naš delež v podjetju. Če je dobiček podjetja večji od drugih alternativnih naložb, deleža podjetja ne bomo prodali kljub visoki ceni, ki nam jo ponujajo kupci. S prodajo našega deleža dobimo le denar, obenem pa ostanemo brez dobička, ki bi ga imeli kot solastniki podjetja. Kaj pa, če bo podjetje poslovalo z izgubo? Delnic tega podj et-ja se bomo želeli znebiti v čim krajšem času, po drugi strani pa ne bomo našli nobenega kupca, ki bi jih bil pripravljen kupiti. Delnice bomo želeli prodati tudi za manj denarja, kot smo ga vložili in njihova cena bo astronomsko padla, tako da bomo začeli razmišljati ali bi delnice sploh prodali po tako smešno nizki ceni. Še vedno nam ostaja upanje, da bo podjetje splavalo iz težav. Zaključimo lahko z ugotovitvijo: certifikat bomo vložili v podjetje, za katerega menimo, da bo v prihodnjem letu poslovalo z dobičkom oz. s čim večjim dobičkom. Če pa takega podjetja ne poznamo oz. nismo dovolj prepričani o uspešnosti podjetja v prihodnjih nekaj letih ali ne moremo vložiti certifikata v tako podjetje, potem ga vložimo v investicijski sklad. V investicijskem skladu bodo deleži različnih podjetij, kar pomeni da bomo tudi mi posredno solastniki v teh podjetjih. Nekatera podjetja bodo poslovala z dobičkom, druga z izgubo, vendar pa bo vrednost naše naložbe še vedno nekje v povprečju oz. praviloma nekoliko nad povprečjem. Robert Jurca KAJ LAHKO STORIMO V LETU 1994 ? "Bo občinski proračun prihodnje leto učinkovit, kot je bil letošnji?" To vprašanje je bilo namenjeno predsedniku Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec g. Vladu Pucu pred začetkom postopka sprejemanja tega za občino pomembnega dokumenta. Odgovoril je s svojim znanim stališčem, da se na občinski skupščini sprejeti načrti lahko uresničijo, če si za to prizadevajo ljudje, ki lahko priskrbijo denar za njihovo uresničevanje. Ob tem je poudaril, da gre za državni denar in za tistega, ki so ga k posameznemu projektu voljni prispevati zanj zainteresirani. Osnutek proračuna govori o skupnem obsegu milijarde tolarjev (letošnji manj kot 700 milijonov) načrtovanih prihodkov in odhodkov. Od tega je samo 320 milijonov izvirnih prihodkov, tistih torej, ki občini neposredno pripadajo (del dohodnine, davki na promet nepremičnin, od premoženja, dediščin in daril, iger na srečo, od upravnih taks in zamudnih obresti, ter drugi izvirni prihodki: lastni - od dela upravnih organov, republiška dopolnilna sredstva ter komunalne takse). Vse ostalo pa je, oz. bo moralo biti, plod prizadevanj Občinske skupščine, Izvršnega sveta, upravnih organov in skladov ter vseh posameznikov, ki k temu lahko kaj pripomorejo. Med tem "ostalim" so sicer še drugi prihodki, na katere proračun računa, in so uresničljivi znotraj občine. Govorimo o skladu stavbnih zemljišč in stanovanjskem skladu ter o morebitnih obrestih. Skupaj: dobrih 220 milijonov. Vendar, če sklad, denimo, ne proda zemljišč, prihodkov ni, itd. RAZPOREDITEV PRIHODKOV Pl AN IND TEKOČI DEL PRORAČUNA 1994 (94/93) 1. Odhodki za delo organov De/o upravnih organov 1 27,760,000 115 Sodnik za prekrške 5,705,200 112 Madčna knjižnica 11,850,000 106 Center za socialno delo 2,475,000 110 Medobčinske inšpekcijske si. 6,600,000 110 - oprema 0 0 javno pravobranilstvo 473,000 110 Skupaj za delo organov 154,863^00 114 II. Družbene dejavnosti Izobraževanje 51,852,500 118 Otroško varstvo 55,931,500 112 Kultura 5,324,900 95 Telesna kultura 3,932,500 121 Socialno skrbstvo in soc.transferji 8,300,000 92 Raziskovanje 422,000 121 Skupaj družbene dejavnosti 129,813,400 112 Razporeditev prihodkov Planirani obseg plač je izračunan po navodilih ministrstva za finance in je 12% večji od letošnjih, materialnih stroškov pa za 25%, čeprav je navodilo govorilo o 22%; to se lahko še korigira do sprejema proračuna, pričakujejo pa se spremembe navodila, tako bi ta številka lahko obveljala. Z novim letom postaja Matična knjižnica samostojni zavod. S tem se rešuje njeno statusno vprašanje, ne pa obenem tudi vprašanje Narodnega doma kot objekta. Pri t.im. družbenih dejavnostih je republika letos upravljalcem prvič priznala (in tudi plačala) 30-odstotno amortizacijo, kar za Logatec pomeni dobrih 9 milijonov SIT. Občina pušča 30% porabiti posameznim izvajalcem programov, 70% pa se združuje na občinskem nivoju za potrebne večje naložbe. Pri Glasbeni šoli z indeksom 125 povečana načrtovana sredstva verjetno ne bodo dovolj, saj se šola seli v nove prostore. Pred sprejemanjem proračuna bo pripravljen nov izračun. Indeks pri kulturi je manjši, ker so v letošnjem letu med sredstvi bila tudi namenska za Pihalni orkester, za prihodnje leto pa tega ne bo. Pri socialnem skrbstvu in transferjih je indeks manjši zaradi tega, ker je republika predpisala drugačen, višji cenzus za PLAN IND 1994 (94/93) III.Druga javna poraba Informatika - IN,KJV,radio 2,100,000 273 Humanitarne organizacije 423,600 121 Higienska služba 350,000 140 Obeležja in spomeniki 1,200,000 120 Zgodovinski arhiv 40,000 121 Varnost v cestnem prometu 25,000 125 Sredstva za promocijo občine 290,000 121 Krajevne skupnosti: - KS Naklo 1,204,000 121 - KS labor 222,000 121 - KS Rovte 222,000 121 - KS Hotedršica 154,000 121 - KS Uze 128,000 121 - KS Trate 1 27,000 121 - KS Vrh 106,500 121 ■ KS Log Zaplana 60,500 121 ZB NOV Logatec 206,000 121 Zveza častnikov 60,500 121 1 inanc.strank in volitve 2,270,000 216 Denacionalizacija 900,000 100 Regionalizacija 700,000 100 Skupaj 10,789,100 746 Sredstva za obrambo 1,452,000 121 1'ožarna varnost 1,730,300 121 Rezerva: - obvezna proračunska rezerva 1,452,000 121 - tekoča proračunska rezerva t, 000,000 75 Skupaj 4,452,000 85 Skupaj druga javna poraba 1 tl,42:t,4()0 727 Skupaj osnovna poraba 30:i,1()<),000 7 73 pridobitev pravic, zato bo upravičencev manj. Med drugo javno porabo je najprej postavka za informatiko; doslej so bila sredstva namenjena predvsem našemu glasilu, za prihodnje leto bodo tudi kabelski televiziji in radiu - indeks 273. Obeležja in spomeniki: letos so bili postavljeni spominska plošča na Cesarskem vrhu (zaustavitev tankovske brigade 2. julija 1991) ter nagrobne plošče in spomeniki žrtvam povojnega nasilja na Planini, v Rovtah in na Vrhu sv. Treh kraljev. Prihodnje leto je v načrtu še spomenik v Hotedršici in spominsko obeležje dr. Gosarj u. Med krajevne skupnosti je KS Log-Zaplana letos prvič uvrščena; izločila se je iz rovtarske. Financiranje strank in volitev: ko bodo in če bodo, bo treba strankam zagotoviti del denarja za pripravo nanje. V postavki denacionalizacija je zajeta vrednost cenitev premoženja, ki ga upravičenci zahtevajo; te cenitve gredo na stroške občine. V postavki regionalizacije so zajeti stroški, ki se predvidevajo ob prizadevanjih za sedež okraja v Logatcu. Za postavko varnost je indeks 121, vendar je na republiko vložena pritožba, ker so ta sredstva, merjeno na prebivalca, najnižja v ljubljanski regiji. Drugi odhodki Med drugimi odhodki so najprej predvideni izdatki za nujno ives-ticijsko vzdrževanje (šol, zdravstvenega doma, objektov otroškega varstva, občinskih zgradb in Narodnega doma). Zatem je naveden del denarja, potreben za nadaljevanje del na stari sodniji v Gor. Logatcu. Povečanje zneska za Center Sekirica je utemeljeno s prenosom letos neporabljenih sredstev od prodaje zasipnega materiala, ki se pridobiva s sanacijo pes-kokopa, kjer naj bi bil ta Center. Postavki Grad Gornji Logatec in Dom starejših občanov sta v osnutku zato, da je nekaj pri roki, če bi se začelo tod kaj premikati. Regionalni požarni center je postavka širšega pomena, kjer bi bila potrebna izdatnejša državna sredstva. Pri skladu stavbnih zemljišč je znesek - 140 milijonov - verjetno prenizko ocenjen, a je še ta PLAN IND 1994 (94/93) Drugi odhodki proračuna Nujno investicijsko vzdrževanje 15,000,000 100 fržaška 105 10,000,000 100 Vzdrževanje lokalnih cest 6,000,000 200 Center Sekirica 3,000,000 100 Grad Cjornji Logatec 500,000 Dom starejSih občanov 500,000 Regionalni požarni center 1,000,000 100 Cesta librSe 0 0 Sklad stavbnih zemljišč 139,770,000 161 Vzdrževanje stanovanj 2,000,000 100 Inv.komunalnih naprav 12,000,000 167 Stanovanjski sklad 37,900,000 105 Varstvo zemljišč 2,000,000 100 Intervencije v kmetijstvu 2,500,000 125 Sr.za odpr.posl.nar.nesr. 2,000,000 111 Sr.za zdr.varstvo živali 1,800,000 120 lavna dela 2,500,000 100 Primanjkljaj iz preteklega leta 0 0 Skupaj 2:111,470,000 134 'SKUPAJ TEKOČI DEL PRORAČUNA 541,570,000 122 uresničljiv le s polnim angažmajem vseh za to področje zadolženih; pomeni pa na odhodkovni strani bilance odhodek, na drugi pa prihodek. Pri investicijah v komunalne naprave je treba povedati, da se ustanavlja Komunalno podjetje, ki bo od Gradnika prevzelo vso komunalno dejavnost. Gradnik pa je v preteklosti za investicije v komunalo najel 10 kreditov in imel iz tega naslova v začetku letošnjega leta 45 milijonov dolgov. Osem izmed teh kreditov ima dokaj visoke obrestne mere; tako je letno za okrog 10 milijonov obresti. Zaradi tega se bodo skušali krediti, vsaj tisti najbolj neugodni, predčasno vrniti, da se breme zmanjša. Sredstva iz postavke stanovanjski sklad naj bi se namenila za doplačilo kredita Gradniku za gradnjo stanovanj na Stari cesti 10 in dokup 7 stanovanj na Tržaški 105. Sredstva za intervencije v kmetijstvu naj bi se namenila za skupne naložbe. Investicijski del proračuna Predsednik Izvršnega sveta je še enkrat poudaril, da je to tisti del proračuna, kjer ni vnaprej zagotovljenega denarja in ga je treba sproti iskati in najti. Res, da so se INVIMICIISKI Pil PRORAČUNA Pl AN 1994 nekateri med projekti že začeli uresničevati, a je nadaljevanje odvisno od prizadevnosti posameznikov in institucij ter organizacij, da se tudi dokončajo. Nadrobneje poglejmo nekatere med njimi. Za dokončanje obnove zgradbe na Tržaški 105 - stare sodnije v Gor. Logatcu je potrebnih še 80 milijonov. Nekaj denarja bo še od prodaje stanovanj in lokalov, večino pa bo treba zbrati drugače. Centru Sekirica naj bi namenili 5 milijonov, pričakujoč, da se bo toliko nabralo od pridobivanja gramoza. Za grad v Gor. Logatcu teko pogovori, da bi v njem zaživelo republiško središče za dopolnilno usposabljanje učiteljev in profesorjev. V projektu naj bi sodelovala tri ministrstva (za znanost, šolstvo in delo). Poprej je treba rešiti še denacionalizacijske zahtevke gradu pripadajočih objektov. Dom starejših občanov naj bi bil zasnovan v središčnem delu Logatca, za Arjem. Gradnja osnovne šole Rovte naj bi se financirala z 80 milijoni državnega denarja, s samoprispevkom vaščanov, delno s prispevkom občine. Šola mora biti nared do jeseni prihodnjega leta. Za komunalno cono Zapolje je predvideno poplačilo transformatorske postaje. V sklad za razvoj - namenjen odpiranju novih delovnih mest naj bi Prihodki 1. Namenska sredstva za investicije 2. Krediti za investicije 4.Druga namenska sr.proračuna (>.Namenska sr. za OS Rovte 7.1'rib.ia razna dela za rep.org. H.Namenska sr.za komunalno infr. 9Nam.sr.za demograf.ogrožena podr. 10. Nam.sr.za kulturne objekte 11. Nam.sr.za asfaltiranje cest 12. Namcnska sr.za vodovod lom - Petrol 13. Prispevki Crčarevca za sek.vod 74.Manjkajoča sredstva Skupaj 30,000,000 30,000,000 38,000,000 88,000,000 35,000,000 3,000,000 10,000,000 2,000,000 14,000,000 6,000,000 15,000,000 187,600,000 458^600,000 nabrali 50 milijonov in jih potem namenili kreditiranju naložb, ki jih sofinancira občina: carinska cona, poslovno turistični objekt na Poštnem vrtu, obnova gradu. Obsežnejša postavka "delo za državne organe" zajema obnovo šole na Medvedjem brdu, ki bo služila celoletnemu programu šole v naravi za osemletkarje. Prostori Glasbene šole na Notranjski 4 še ne bodo končani letos, zato se ta postavka tudi uvršča med investicije v prihodnjem letu. Otvoritev je predvidena v mesecu slovenske kulture. Kanalizacija Zelenica - čistilna naprava bo veljala še 6 in pol milijona, in sicer za gradnjo mostu čez Jačko in priključek na čistilno napravo. Most bo služil kanalizacijski premostitvi globeli, obenem pa bo pešpot, ki bo nadomestila sedanjo mimo opuščenega mlina. Investicije v krajevnih skupnostih odražajo resnične potrebe po njih. Izvršni svet bo vztrajal, da se večina denarja, ki se bo natekel iz prispevkov za mestno zemljišče, porabi na območju občinskega središča, ker se je doslej usmerjal drugam. Pripravljen bo tudi prednostni red vlaganj. Vsekakor pa je treba upoštevati dejstvo, da so prispevki občanom pomemben delež v sofinanciranju teh investicij, in da jih ne bo, če zanje ne bodo mogli zbrati lastnih prispevkov po 1500 DEM (na hišo). Nekaj besedi o investicijah v KS Tabor: vodovod Gor. Logatec -Grčarevec se bo pričel graditi potem, ko bodo zbrani podpisi občanov za plačilo dogovorjenih zneskov. Investicija je "težka" okrog milijon nemških mark in bi realno lahko bila končana v petih letih. Glede ureditve ceste Tabor - Židovnik: Gradnik mora na lastne stroške obnoviti cesto od strjenega naselja v Gor. Logatcu do peskokopa, ker je bila uničena zaradi izkoriščanja tega peskokopa. Naprej proti Žibršam pa se bo urejala z denarjem, namenjenim demografsko ogroženim območjem in z delnim prispevkom Žibršanov. Cesta bi se obnavljala do mostu in naprej vkreber proti Žibršam, proti Reki ne, ker je treba poprej za ta odsek urediti vodotok, kar je v državni pristojnosti. Obnova ne bo v celoti rešila vprašanja občasnega zalitja cestišča ob velikih nalivih, saj se bo držala sedanje trase. Opravljena so že bila potrebna nasipna dela, da seje pogostnost zalivanja cestišča zmanjšala. Za ureditev in asfaltiranje ceste Hlevni vrh - Pil tudi velja obveza zbrati potrebne prispevke, nekaj denarja pa bo iz uvedenega samoprispevka vaščanov. "Gospod predsednik, načrti so smeli, kjub opozorilom, da bodo za njihovo uresničitev morali napeti sile vsi, ki k njemu lahko kaj pomorejo. Pa vendar, ali Izvršni svet trdno stoji za osnutkom občinskega proračuna za leto 1994?" "Da, do volitev. Če bodo volitve aprila, bomo investicijski del proračuna umaknili, saj nikomur ne želimo vnaprej naložiti tako težkega bremena." "Vsem bralcem Logaških novic, in uredništvu, želim veselih božičnih praznikov in vso srečo v novem letu. Veliko je bomo potrebovali za uresničitev svojih nemajhnih želja," je še voščil predsednik izvršnega sveta g. Vladislav Puc. J. Gostiša RAZPOREDU [V PRIHODKOV ZA INVESTICIJE PLAN 1994 7. Odplačilo kreditov 7,000,000 2Tržaška 705 80,000,000 3.Center Sekirica 5,000,000 4Crad Gornji Logatec 1,000,000 5.Dom starejših občanov 4,000,000 6,Osnovna šola Rovte 110,000,000 7.Zapolje 2,000,000 8.Sklad za razvoj - delovna mesta 50,000,000 70.Razna dela za rep.dr.organe 35,000,000 7 7.Glasbena sola 6,000,000 12.Kanalizacija Zelenica -CN 6,500,000 13.Pločnik Kake 1,000,000 14.KS T RAL F - vodohran 8,000,000 - vodovod 3,500,000 - cesta 6,000,000 75.KS ROVI L ■ vodovod 3,000,000 - rek.ceste Kurjavas 3,000,000 76.KS HOUDRŠICA - asfaltiranje krajevnih poti 4,000,000 - CRVP Ravnik 2,000,000 17.KS LAZI - vodovod 700,000 - asfaltiranje poti 3,000,000 - garaža za cisterno 400,000 78 KS LABOR - vodovod Kalce-Grc.primar 40,000,000 sekundar 30,000,000 - cesta Tabor Židovnik 20,000,000 - zadružna pot 8,000,000 19.KS LOGZAPLANA - asfalt, krajevnih poti 5,000,000 - popravilo šole 1,000,000 20.KS VRH SVETIH TREH KRALJEV - asfalt Hlevni vrh - Pil 12,000,000 - vodovod pri Soli 1,500,000 Skupaj investicije 458,600,000 SKUPAJ PRORAČUN 1,000,170,000 Na podlagi 4.člena Odloka o oskrbi z vodo na območju občine Logatec (Urad.list SRS, št. 12/88) in 3. člena Odloka o pogojih za odvajanje odpadnih voda na območju občine Logatec (Urad.list SRS, št. 12/88) je Izvršni svet skupščine občine Logatec na seji 3.12.1993 sprejel Tarifni pravilnik za priključitev na individualne komunalne naprave 1. člen S tem pravilnikom se urejajo tarife in način izračuna vrednosti priključitve na javni vodovod in kanalizacijo. Pravilnik se obvezno upošteva pri novih priključitvah na individualne komunalne naprave. 2. člen Upravljalec individualnih komunalnih naprav naredi priključek na podlagi predhodnega soglasja in posebne pogodbe. V pogodbi bodo navedeni vsi pogoji in dimenzije priključkov. Dimenzije se določi na projektirano oz. predvideno porabo investitorja. 3. člen Dimenzije priključkov pogojujejo ceno priključka na javni vodovod in s tem tudi ceno za odvod odpadnih vod. Večanje preseka priključka na vodovod je odvisno od količine zahtevane dobave vode. Količina možne dobave vode se povečuje linearno. 4. člen Izračuni cen in količin možne dobave ter cen odvajanja: VODOVOD KANALIZACIJA demenzija faktor cena možna faktor cena priključka cene dobava(l/s) cene priključka 1/2' 1 31.500 0,05 1 26.800 3/4" 2.12 66.780 0,10 2.12 56.800 1/1" 3.76 118.400 0,15 3.76 100.800 1 1/2" 9.65 304.000 0,25 9.65 258.600 2" 15.22 479.400 0,40 15.22 407.900 V primeru večje dimenzije priključka pripravi upravljalec izračun za vsak primer posebej. Cene navedenih storitev se spreminjajo skladno s spremembami cen ostalih komunalnih storitev. 5. člen Upravljalec redno letno v treh zaporednih mesecih spremlja porabo in jo primerja s pogodbeno količino odvzetega vodnega vira. V primeru večjega odvzema upravljalec preveri možnost večjega odvzema in z uporabnikom sklene novo pogodbo in obračuna razliko do nove tarife. 6. člen Vsa izdana soglasja in pogodbe do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, vsa povečanja pa morajo upoštevati normative po tem pravilniku. 7. člen Ta pravilnik velja od dne, ko ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Logatec. Štev.: 355-10/93 Predsednik IS SO Logatec Vladislav PUC, l.r. Pripis uredništva: naj pojasnimo, da to ni vse, kar morajo investitorji plačati za priključek na vodovodno omrežje. Povejmo, da morajo že pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati sorazmerni del stroškov priprave in opremljanja stavbnih zemljišč $ komunalnimi in drugimi objekti. O tem izda Oddelek za urejanje prostora posamične odločbe. Podlaga za odmero sta uporabna površina objekta in zemljišča. RAZPIS SOCIALNIH STANOVANJ Občina Logatec razpisuje za leto 1994 prosta socialna stanovanja. Na razpolago bo predvidoma 8 stanovanj. Prosilci, ki so upravičeni za dodelitev socialnih stanovanj občine Logatec po pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Urad. list RS, št. 40 z dne 7.7.1993), naj do 15. januarja 1994 oddajo vlogo in izpolnjen obrazec za dodelitev socialnega stanovanja občine Logatec z vso potrebno dokumentacijo. Obrazec dobite na vložišču občine Logatec, Tržaška 15, Logatec. I. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem: - državljan, ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik oz. lastnik primernega stanovanja, ali stanovanjske hiše, - državljan ima stalno prebivališče v občini Logatec in na naslovu tudi dejansko prebiva, - državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni lastnik počitniške hišice ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, - državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja - državljan ali njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso bili imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so le-tega odsvojili. II. Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja v najem se točkujejo in se nanašajo na: - stanovanjske razmere, - število ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, - socialne razmere, - zdravstveno stanje. III. Vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo udeleženci razpisa priložiti naslednje listine: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem bivališču in število družinskih članov, - podatke o denarnih prejemkih za vse člane ter izjavo o premoženjskem stanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva, - potrdilo davčne uprave o nepremičninah, - najemno oziroma podnajemno pogodbo, če je najemnik neprimernega stanovanja, - izpolnjen obrazec za dodelitev socialnega stanovanja v najem, - druga dokumentacija, s katero se izkazujejo gmotne in socialne zdravstvene razmere. IV. Na razpis se javijo tudi vsi tisti, ki so bili na prioritetni listi za leto 1991/92, pa še niso dobili stanovanja, in tisti, ki so že vložili vlogo, in niso na prioritetni listi. Če upravičenci ne bodo oddali vloge, bomo smatrali, da so rešili svoj stanovanjski problem. V. Upoštevali bomo samo vloge, ki bodo prispele pravočasno in bodo vsebovale vso predpisano dokumentacijo. Lista za dodelitev socialnih stanovanj bo objavljena najkasneje v 60 dneh po objavi razpisa. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Logatec v sobi št. 17 ali po telefonu 741-270. Logatec, december 1993 LOKALNA SAMOUPRAVA KAKO TO ZVENI! maš Občine po novem. Upravni okraji pa sploh. Med 25 okraji vsebuje 24. okraj občini Cerknica in Logatec - s sedežem v Logatcu. Od vsega začetka, kot se reče, smo bili zraven - od začetka razprav o lokalni samoupravi: predsedstvo, izvršni svet in skupščina. Skladno s tradicijo predkardeljanskih občin in na podlagi Evropske listine o lokalni samoupravi je nastalo v državnih strokovnih krogih prvo gradivo, ki je ponujalo za ureditev novih občin veliko proste izbire državljanom, ki bi se naj referendumsko odločali o pripadnosti tej ali oni občini, o ustanovitvi povsem novih občin, ki bi se skladno z ustavo lahko združevale v pokrajine (regije). Strokovne podlage Vzporedno z državnimi gradivi je naša občina naročila Urbanističnemu institutu Slovenije strokovne podlage za novo upravno ureditev občine Logatec in Notranjske. URBANISTIČNI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE Jamova 18 61111 Ljubljana Slovenija ZA NOVO UPRAVNO UREDITEV OBČINE LOGATEC IN NOTRANJSKE STROKOVNE PODLAGE ZA RAZPRAVO ■, l- *-' " UJU*** JUNIJ 1993 Z novo pokrajinsko ureditvijo bi se naj ponovno razživela Notranjska zavest. Vsa strokovna proučevanja so kazala na smiselnost, da se na območju sedanje občine Logatec ohranja ena občina, ki bo lahko ustrezala ekonomskim, socialnim, kulturnim in drugim potrebam. Nove naravnanosti kažejo celo na smislenost povezav občine z nekaterimi "obmejnimi" krajevnimi skupnostmi, kot so: Planina, Zavratec, del Zaplane in morda celo Codovič; namreč, do rapalske pogodbe leta 1920, so ti kraji sodili k logaški upravi - Codovič, npr., se je toponimsko označeval še leta 1917 kot Codovič pri Logatcu. Seveda, pa se bodo občani teh krajev na referendumih odločali za takšno ali drugačno občinsko povezavo - glede na življenjske interese, kajpak. Tudi volilo se bo po novem Po sprejeti zakonodaji o lokalni samoupravi se bodo izvedli referendumi za nove občine. Prav tako se bodo po novem zakonu o volitvah izvedle volitve v občinske svete, ki bodo zamenjali že kar neživljenjske trodomne skupščine, kjer jih bo še kaj. Volilni zakon, ki je prav tako še v obravnavi, predvideva za manjše občine večinske volitve za svete in župane. Večje občine (med temi tudi naša) naj bi imele proporcionalne volitve v svete, župana pa naj bi volil svet. Pristojnosti in finance Občina Logatec bi s svojimi 10.000 prebivalci spadala med večje občine. Po novem bo občina prosta vseh takoimenovanih državnih funkcij, ohranila pa naj bi pristojnosti na področju komunale, urejanja prostora, skrb za otroško varstvo, osnovno šolstvo in zdravstvo, kulturo, šport in še kaj. Finančna podlaga občini naj bi bili izvirni prihodki: del dohodnine in druge dajatve. Občina, ki ne bi zbrala 80 % lastnih prihodkov za kritje občinskih potreb bi ji pomagal državni proračun. Bržkone pa bo na moč občine odločujoče vplivala gospodarska moč z zdravim in umnim ljudstvom. Nekatere opombe Opombe naše občine pri nastajanju zakonov o lokalni samoupravi so terjale od predlagateljev določnejše opredelitve glede pristojnosti občin (zakon naj bi vseboval minimalni obseg nalog), financiranje občin (lastni prihodki naj bi se ustvarili predvsem iz dela prometnega davka in dohodnine) in povezovanja v pokrajine (upravni okraji naj bi se nekako pokrivali s pokrajinami). Glede volitev smo se opredeljevali za večinske volitve v svete in tudi za večinske volitve župana. Hkrati smo izrazili utemeljene pomisleke o možnosti preobikovanje uprave že kar na začetku leta 1994. Z večine so bila naša stališča vključena v zakonska besedila za drugo obravnavo v državnem zboru. Kaj pa okraji? Posebno zanimanje smo pokazali za zakon o upravnih okrajih. Sprva smo izhajali iz volilnega okraja, ki je vključeval občino Cekrnico, Logatec in Vrhniko. Vendar so se sosedje iz občine Vrhnika odločno uprli povezovanju z Notranjsko, češ da vse njihove življenjske smeri peljejo v Ljubljano - zato tudi v ljubljanski okraj. Seveda, je jasno, da za Vrhničane je bilo predvsem nesprejemljivo dejstvo, da bi imeli središče okraja v Logatcu. Predlagatelji zakona o okrajih so nato ponudili okrajno ureditev, ki je temeljila na tradiciji iz prejšnjega stoletja in sicer 24. upravni okraj, ki naj bi vključeval občine Cerknica, Idrija in Logatec s središčem v Logatcu. Sosedje iz Idrije so takoj pognali vik in krik: V Logatec pa ne, ne v dolgo vas, ki ima le furmanske argumente v primerjavi z Idrijo, ki se sklicuje na cesarske patente in vase zaprto zamozadostnost - kar je potrdilo tudi večinsko ljudsko podpisovanje. In potlej se jezgodila nepojasnjena ponudba okrajne razdelitve: Idrija svoj okraj, 24. okraj pa bi po novem vključeval Cerknico in Logatec s sedežem v Logatcu. Kolikor so Cerkničani podpirali sedež okraja v Logatcu v primeru vključevanja tudi Idrije v skupni okraj, so se pa še edini notranjski zavezniki premislili in terjali Cerknico za sedež okraja. Ker smo pričakovali amandma poslanke Nade Skuk z zahtevo po spremembi okrajnega sedeža iz Logatca v Cerknico, smo pripravili v podporo zakonodajalcu, ki je vendarle predpostavil Logatec za okrajno središče, naša stališča, ki smo jih poslali državnemu zboru, državnemu sveta in vladi. Stališča tudi v celoti objavljamo. Zakaj naj bo Logatec središče upravnega okraja ? 1. Zgodovinski razlogi V deželi Kranjski sta od konca 18. stoletja do leta 1848 območji sedanje logaške in cerkniške občine skupaj s Postojno, Idrijo in Ilirsko Bistrico spadali pod postojnsko okrožje s sedežem v Postojni. Ko so leta 1849 okrožja nadomestili z okraji, je novo nastali VII okraj obsegal območja sednjih občin Idrija, Cerknica in Logatec s sedežem v Logatcu. Taka upravna razdelitev je ostala vse do leta 1920. Upravna razdelitev slovenskih dežel 1900 Rapalska pogodba je sicer nasilno odtrgala idrijsko območje in ga priključila Italiji. Leta 1921 je narodna vlada v Ljubljani obnovila uveljavljeno upravno razdelitev, ki je ohranila okrajno glavarstvo s sedežem v Logatcu, vključujoč območje cerkniške in logaške občine ter Žirov. Dravska banovina je okrajna glavarstva preoblikovala v sreze. Bivše okrajno glavarstvo se je torej preoblikovalo v logaški srez, ki je obsegal območja sedanjih občin Cerknica in Logatec s sedežem v Logatcu. Taka upravna razdelitev je trajala do razkosanja slovenskih dežel v II. svetovni vojni. OZEMLJE LOGAŠKEGA SREZA LEGENDA: državna meja po rapalski pogodbi iz leta 1920 meja okraja pred rapalsko pogodbo Po vojni so se uvaljavljale različne okrajno upravne tvorbe do začetka šestdesetih let, ko so bili ukinjeni okraji, ostale pa so občine iz petdesetih let še do danes. 2. Geografska lega Obe občini Logatec in Cerknica se raztezata z večine v zahodnem obrobju ljubljanske kotline po izrazito kraškem ozemlju pokritem z gozdovi, polji, travniki in pašniki. Zemljišče je prepredeno s kraškimi posebnostmi in vodami, pomembnimi za skupni razvoj obeh občin. Tako Loška dolina, kot Cerkniška kotlina z Bloško planoto geografsko gravitirata proti naravnim logaškim vratom, od koder vodijo poti na šestero strani, zlasti pa proti državnemu središču. 3. Prometni pretok Prometne povezave gotovo sodijo med temeljne vzgibe razvoja. Skozi logaško prometno sečišče vozi dnevno: - 10 avtobusov s cerkniške strani in prav toliko v obratno smer, - 16 avtobusov s postojnske strani in prav toliko v obratno smer, - 13 avtobusov z idrijske strani in prav toliko v obratno smer, - 6 avtobusov z žirovske strani in prav toliko v obratno smer, - 67 avtobusov z ljubljanske strani in prav toliko v obratno smer. Poleg teh petih intenzivnih regionalnih cestnih povezav pelje skozi Logatec avtocesta z vsega za dober kilometer odmaknjenim priključkom. Hkrati peljejo skozi logaško železniško postajo dnevno 104 vlaki, od tega 41 potniških vlakov. Mesečno pa se na logaški postaji, ki velja za osrednjo tovorno postajo za Notranjsko, pretovori 165 vagonov oz. 3444 ton blaga, pa še 164 kosovnih pošiljk. V letu 1991 je občina Logatec obnovila telefonsko centralo in razširila telefonske kapacitete od 1000 na 7000 možnih priključkov. 4. Informativna infrastruktura Logaška občina si že dalj časa prizadeva ustvariti notranjski informativni center. V ta namen je oblikovan že skoro dve desetletji sedež dopisništva RTV Slovenija za notranjsko-kraško regijo. Od leta 1990 je zgrajen kabelsko distribucijski sistem, ki posreduje 18 TV programov. Hkrati pa logaška kabelska televizija posreduje tudi dnevne lokalne informacije. Skladno s programom notranjskega informativnega centra pripravlja Logatec vse potrebno za notranjsko radijsko postajo: pridobljena je frekvenca, nabavljena je kompletna oprema z oddajnikom, ki bo z nad 800 m višinske točke segel s signalom daleč po Notranjskem. Ponovno se oživlja Notranjski časopis, ki je sicer tedensko že izhajal, začasno pa je prenehal z izhajanjem, ker za občine Vrhnika, Postojna, Idrija in Ilirska Bistrica "notranjske" informacije niso bile dovolj zanimive. Interes bodočega okraja pa bo Notranjski časopis prav gotovo sprejemal. 5. Gospodarski vzvodi in migracijski tokovi Logaško gospodarstvo je pognalo zdrave korenine, zato v najhujših preizkušnjah je obstalo in v glavnem celo povečevalo proizvodnjo, pretežno v izvoz. Nobena firma ni odpuščala delavcev in nobena ni prišla v stečajno stanje. Velja pa opozoriti na dejstvo, da je Valkarton iz Logatca rešil iz stečajnega stanja s pripojitvijo rakovško Kartonažo iz občine Cerknica. Tako je tudi Kartonaža ohranila vseh 220 zaposlenih; zaradi kasnejših upokojitev in nekaterih prerazporeditev v okviru Valkartona je ostalo še vedno 164 zaposlenih. - Logaška kmetijska zadruga je uspela v dobi hude recesije leta 1992 zgraditi novo mlekarno - sirarno z uspešnim proizvodnim in prodajnim programom. Logaška občina razpolaga tudi z obsežno komunalno ure-jeno industrijsko - obrtno cono med železniško postajo in pri-ključkom na avtocesto. Svoje investicije je v coni zastavilo že prek 20 podjetnikov (zasebnih in državnih). Industrijsko-obr-tna cona na svojih 13 ha obeta živahen razvoj dodatnih in novih gospodarskih dejavnosti. Prometni tokovi so naravnani iz smeri Cerknice proti Ljubljani. V to smer pelje tudi večina avtobusnih povezav, ki so časovno prilagojene zaposlovanju delavcev. Logaška občina zaposluje čez 70 delavcev iz občine Cerknica, ni pa nam znano koliko delavcev je zaposlenih v Ljubljani in na Vrhniki. Ta enosmerni promet je še najbolj viden v avtobusnem voznem redu, saj je prvi avtobus v obratni smeri v Logatcu šele ob sedmi uri. V cerkniški občini je pa zaposlen komaj kak logaški delavec. 6. Carinska izpostava Prav letošnjo jesen smo v Logatcu pridobili tudi carinsko izpostavo na izjemno atraktivnem stičišču regionalnih cest, avtoceste in železnice. Carinska izpostava bo posebnega pomena za hitrejše pospeševanje izvoz-no-uvoznega pretoka blaga za ožjo in širšo notranjsko regijo. 7. SDK in bančništvo V Logatcu deluje ekspozitura SDK, za poslovno finančno učinkovitost pa skrbijo kar trije bančni servisi: Ljubljanska banka, A banka in Zadružna hranilnica in posojilnica. 8. Prostorske rešitve Za potrebe okrajne uprave ima Logatec na voljo popolnoma obnovljene prostore v nekdanji občinski zgradbi. Za namene okrajne uprave pa občina Logatec še posebej obnavlja in posodablja zgradbo nekdanjega sedeža logaškega okrajnega glavarstva in kasnejšega sreza (neto blizu 1000 m2 poslovnih prostorov z obsežnim parkiriščem). V tej zvezi navajamo še dejstvo, da je državni zbor že v tem mandatu določil poslansko pisarno v občini Logatec, kjer poslanska pisarna tudi deluje. Na zadnjih volitvah je Logatec že imel vlogo sedeža volilnega okraja. 9. In še nekaj statističnih podatkov Prerado se dogaja, da se pri posamičnih primerjavah uporabljajo nerodne, če že ne neuporabne absolutne številke. Glede absolutnih številk sodi občina Logatec ta trenutek med najmanjše v državi. Vendar pomembnejše od absolutnih številk so podatki v primerljivih razmerjih. a) Rast števila prebivalcev Indeks 1991 1991 med leti /1948 /1961 Cerknica 109 103 Logatec 148 118 V letih od 1981 do 1991 se je torej v občini Cerknica povečalo število prebivalcev za 3%, med tem ko je v občini Logatec narastlo število prebivalcev kar za 18% in sodi med višje rasti v Sloveniji. Zaradi razvojne perspektivnosti občine Logatec, je vse bolj zanimivo tudi za naseljevanje. b) Gostota poselitve (prebivalcev/km ) Cerknica 31,5 Logatec 56,8 Podatek kaže na višjo poprečno gostoto poselitve v logaški občini v primeru s cerkniško. c) Naravni prirastek na 1000 prebivalcev za leto 1990: Cerknica 3,2 Logatec 9,3 Podatek govori o ugodni starostni strukturi v občini Logatec in tako tudi na ugodnejše razvojne možnosti: d) Število obratovalnic na 1000 prebivalcev: Cerknica 28,7 Logatec 32,8 e) Promet v trgovini na prebivalca (v 1000 SIT) Cerknica 24,3 Logatec 39,0 f) V logaški občini ni bilo nobenega podjetja v stečaju, kar tudi kaže na ugodna gospodarska gibanja. Brezposelnost je na Logaškem med najnižjimi v Sloveniji. g) Pokritost uvoza z izvozom je 3 : I; izvoz je namreč 3 - krat večji od uvoza. Prepričani smo, da vsa navedena dejstva: zgodovinski razlogi, geografska lega, prometni pretok, informatika, gospodarski vzvodi, prostorske rešitve ter drugi statistični navedki nedvomno veljajo za razloge, ki govorijo v prid temu, da je v 24. upravnem okraju, kamor zakon (2. branje) povezuje občino Logatec z občino Cerknico, smiselno okrajno središče v Logatcu. Državni zbor je v začetku decembra letos terjal, da vlada pride pred zbor z novo začetno obravnavo zakona o okrajih. Kaj bo stroka naredila, ne vemo. Računamo pa, da naše utemeljitve ne bodo pošle kot glas vpijočega v puščavi. Vesele Božične praznike in uspešno Novo leto Vam želita ma[Q mali d.o.o., trgovsko in založniško podjetje tiskarna in knjigoveznica anton mali. FINOMEHANIKA Herman Pivk, Tržaška 16 (pri Kramarju), Logatec HP trIaAka is LOGATEC obveščam stranke, da po konkurenčnih cenah popravljam - biro opremo, - gospodinjske aparate, - šivalne stroje, - ročna orodja in - previjam elektromotrje. Marinka Cempre-Turk inž. A. Čuk OGLEDALO GASILSKE USPOSOBLJENOSTI Ob mesecu požarne varnosti Med najpomembnejše naloge gasilske organizacije spada tudi usposabljanje, obnavljanje znanja in stalna pripravljenost posredovanja gasilskih enot, kjerkoli je to potrebno. Tako lahko rečemo, da so gasilci v oktobru - mesecu požarne varnosti pokazali svoje znanje kar na dveh tekmovanjih za memorial Matevža Haceta, najprej na občinskem in nato še na regijskem tekmovanju. In ne samo to, tudi v mesecu novembru so nadaljevali z akcijami izobraževanja in usposabljanja. Občinsko tekmovanje je pote-Pionirji GD Dol. Logatec kalo 2. oktobra 1993 na dvoriščnih prostorih Valkartona. Kljub slabemu in deževnemu vremenu to ni zadržalo ne mladih in ne starih tekmovalcev. Naj posebej omenimo udeležbo veteranov Logatca, kjer je bila povprečna starost 61 let, najstarejši med njimi je g. Ludvik Jančar, ki kljub svojim 82 letom še vedno sodeluje v tekmovalni ekipi veteranov. C. Jančar se je udeležil občinskega in regijskega tekmovanja v Cerknici. Da je možno povezovanje tudi z društvi iz sosednjih občin (negle-de na to, kje bodo poznejši okraji), je pokazalo tudi nadaljevanje občinskega prvenstva Vrhnika, ki se je prav tako odvijalo na območju Valkartona. Za preizkus gasilske usposobljenosti pa je bila 23. oktobra izvedena tudi kombinirana gasilska akcija vseh gasilskih društev Logatca na območju KLI Logatec s predpostavko, da gori na območju od-sesovalnih naprav v obratu drobnega pohištva. Akcija je potekala v skladu z načrtovano usmeritvijo, da se preizkusi sistem medsebojnega povezovanja z brezžičnimi zvezami. Casilci naj bi na vaji tudi spoznali možne dostope v podjetju, vodne vire s hidranti in bazeni, skratka, dobili naj bi čim popolnejšo sliko podjetja za morebitno akcijo v primeru požara. Razveseljivo je, da so se skupne vaje udeležila vsa društva in da v teh društvih delujejo večina mladi gasilci, ki lahko učinkovito pomagajo pri gašenju. Takšna je bila tudi zahtevna sektorska vaja izvedena 31. oktobra 1993 na Vrhu pri sv. Treh Kraljih. Predpostavka je bila naslednja: Požar na osnovni šoli v sušnem obdobju. Poveljnik društva je ocenil, da požara zaradi slabe preskrbe z vodo ne bi zmogli sami pogasiti. Zato so na pomoč poklicali gasilce iz CD Račeva in poveljnika CD Dol. Logatec, da pride na pomoč s cisterno vode. Domače dru- (oto: (I ado Korenč) Desetina članov A - II. ekipa CD Dol. I ogatec foto: (l ado Korenč) štvo in CD Račeva so napeljali cevovod od vodnjaka pri Petraču do šole in izvedli dva napada. Pomoč iz Logatca je prišla v 2r> minutah. Vajo sta si ogledala tudi predsednik Izvršenega sveta g. Vladislav Puc in vodstvo Občinske gasilske zveze Logatec. Tudi v novembru so se gasilske vaje nadaljevale in tako so mladi gasilci in CD Laze in Dol. Logaica 5.novembra obiskali gasilce v gasilski brigadi Ljubljano. Poklicni gasilci so pionirje prijazno sprejeli, jim razložili način svojega delovanja oziroma alarmiranja. Ogledali so si njihova vozila in orodje. Ko so si ogledovali nastarejša vozila iz leta 1923, so bili gasilci poklicani na gašenje požara v javna skladišča. V novembru se je začelo izobraževanje 37 gasilcevza čin izpra-šenega gasilca. Tečaj obiskujejo člani iz gasilskih društev CD Laze, Dol. Logatca, CD Tabor in ICD KLI Logatec. Na predavanjih in praktičnih vajah, ki potekajo ob sobotah in nedeljah, se tečajniki seznanijo z osnovami gasilske tehnike, taktike, gradbeništva, osnovami gorenja in gašenja, prvo pomočjo, skratka, z vsem, kar bodo potrebovali pri delu v gasilski organizaciji. Pestra dejavnost gasilcev in njihova množičnost v oktobru nekoliko ponazarjajo tudi rezultati obeh tekmovanj, ki jih prav zaradi tega objavljamo na priloženi tabeli: OBČINSKO T F KM OVAN JE 2.10.1993 V VAL KARTONU Kategorija me- GD sto druStvo točke pionirji: 1. Rovte 864 2. Logatec 859 .3. Hotedršica 856 4. Petkovec 854 5. Vrh Sv. Tr.kralji 853 6. Medvedje brdo 853 7. Tabor I ogatec 834 pionirke: 1. Dol. Logatec 853.5 mladinci: 1. Dol. Logatec 794.5 2. Rovte Petkovec 782.5 3. Medvedje brdo 752.5 mladinke: 1. Medvedje brdo 654 člani A: 1. Tabor Logatec 881 2. HotedrSica 875 3. Dol. Logatec 1. 856.5 4. Dol. Logatec II. 836 5. Medvedje brdo 831 6. Rovte 803 7. Vrh Sv. Tr. Kralji 735 člani B: 1. Medvedje brdo 839 2. L aze-Jakovica 776 Veterani: 1. Dol. Logatec 829 RLGIJSKO TEKMOVANJE V CERKNICI dne 24.10.199.3 V Cerknici je tekmovalo 30 ekip, logaške ekipe pa so dosegle naslednja mesta: mesto kategorija GD druStvo 1. pionirji mladinci članice A veterani Rovte Dol. 1 ogatec Medvedje brdo Dol. 1 ogatec 2. člani A mladinci pionir|i pionirke t lotedrSica Rovte Petkovec Dol. 1 ogatec Dol. 1 ogatec 3. člani A člani B Tabor Logatec 1 aze Jakovica 4. člani B mladinke Medvedje brdo Medvedje brdo KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI ZA MALE BOLNIKE PEDIATRIČNE KLINIKE Družinski trio Novina je konec oktobra priredil dobrodelni koncert v Narodnem domu v Dol. Logatcu. Zbrani denar (55 tisoč tolarjev) je trio namenil malim bolnikom Pediatrične klinike v Ljubljani. Trio se je pred časom že predstavil z izborom litur- gičnih pesmi ob obnovitvi cerkve Sv. Jožefa. To pot pa je posegel na področje zabavne glasbe in prikazal, da obvlada pestro paleto različnih glasbenih zvrsti. Družinski trio Novina je s svojim izborom pesmi, pa tudi na osnovi svojih življenjskih izkušenj vdihnil koncertu pridih čustvenosti, čeprav v njihovem izboru ni manjkalo veselejših podtonov. Kaže, da družina Novina živi dejansko po izbranem načelu: "Samo življenje za druge je vredno življenja!" A.Č. LOGAŠKA OBLAČILA SKOZI ČAS Sredi oktobra, se nam je v Matični knjižnici Logatec predstavila gospa Nataša Prestor, z najnovejšim etnološko obarvanim delom. Iz logaških noš, starih fotografij pa pričevanj in potikanja po starih podstrešjih ter v sodelovanju z arhivom Etnološkega muzeja, ji je uspelo upodobiti način življenja naših prednikov v mali plastiki. Razstava znova potrjuje širino in bogastvo njene ustvarjalnosti. Poleg že omenjenih motivov jc prikazala vse tehnike oblikovanja malih plastik: od surove gline, poslikane gline (ter-racotta), pa vse do majolike. Razstava je imela zagotovo kiparski predznak in je bila vredna ogleda, saj je upodobitev etnoloških motivov v keramiki nazoren prikaz nekdanjih časov. O pomeljivosti ustvarjalke je na otvoritvi razstave spregovoril ravnatelj Slovanske knjižnice g. Mirko Juteršek, nekaj glasbenih intermezzov pa jc dodal glasbenik - pevec lastnih skladb - F.kvilij Kotnik. Maja Skrlj GLEDALIŠKO GOSTOVANJE Prešernovo gledališče Kranj Ray Cooney: Zbeži od žene Ray Coonev je bil rojen 1952. v Angliji. Leta 1982 je v Arnaud Theatre zrežiral krstno uprizoritev svoje komedije Run forvour Wife. Kritiki so mlademu komediografu priznali izjemno spretnost v nizanju fcjdovskih zapletov, v katerih je avtor znal dodobra izkoristiti telefon kot pospeševalec novih in novih zapletov. Cbonejeva komedija, ki smo ji v prevodu Milana Jesiha sledili, jc komedija zapletov v življenju taksista in oseb okrog njega, ki ne vedo za njegovo bigamijo. Šele udarec po glavi (dobesedno) zbistri zaplet. Pohvala gre igralski zasedbi z Daretom Valičem, Bernardo Omanovo, Judito Zidar, Milanom Kendom, Tinctom Omanom, Pavlom Kakovccm in Matjažem Višnarjem. Rad bi se zahvalil Zvezi kulturnih organizacij Logatec, ki nam je ob koncu novembra omogočila ogled predstave na odru Narodnega doma v Logatcu, z željo, da take še pridejo na domači oder MIŠ BALETNI POSKUS Vokviru dejavnosti glasbenic šole v Logatcu so poskusno začeli vadili baletni ples. Mentorica Lidija Janjič vadi 20 deklic in dečkov, ki sicer obiskujejo 1. ali 2. razred osnovne šole. V mali telovadnici OS "8 talcev" vadijo enkal tedensko. Pripravljajo pa že prvo predstavo: božično - novoletno glasbeno igrico. Ob plesalcih bodo nastopili instrumentalisti, učenci z oddelka glasbene teorije pa bodo zapeli kot zborček. Predstavili se bodo dvakrat: dopoldne šolskim otrokom, zvečer pa še staršem z otroki. Premiera je napovedana za 22. december. Če bo poskus uspel in če se bo dobil potrebni denar, bo prihodnje leto stekel redni pouk baleta tudi v Logatcu. Jago V ROVTAII PRIREDITVE DRUGA ZA DRUGO Večer samospevov in opernih arij Konec novembra 1993 so se v Domu krajanov v Rovtah na povabilo domačega kulturnega društva s samostojnim koncertom predstavili slušatelji oddelka solo petja ajdovske glasbene šole. Vodi jih operni pevec g. Rajko Koritnik. Z zelo zanimivim in za nas nevsakdanjim programom so nastopili: Jerica Rudolf, Suzana Zigon, kije program tudi povezovala, Klelija Božič, Jože Oblak, Marjan Fajdiga, Silvo Škvarč, Damjan Škvarč in Valentin Krtelj ter izvrstna pianistka Andreja Lurlan, ki je dodala klavirsko spremljavo. Predstavili so se s programom, ki je bil dvodelne vsebine. V prvem delu smo sicer za Kovic maloštevilni poslušalci slišali dela domačih avtorjev, v drugem pa odlomke iz znanih oper. Zlasti slednji so bili bogato nagrajeni z aplavzom. Še zdaleč si ne moreš misliti, da so to sami amaterji! Njihov učitelj g. Koritnik pravi, da bi marsikdo od njih brez sramu lahko pel v operi. Za piko na "i" pa smo nekateri, ki smo še malo poklepetali z gosli doživeli še eno prijetno presenečenje. Na klavir sta enkratno zaigrala štiriletni Bert Logar in kasneje še njegov sedemletni brat Martin. Nad njima so bili zelo navdušeni tudi v glasbi strokovno podkovani Ajdovci. Bil je to lep večer, za katerega verjetno ni nobenemu od poslušalcev žal, da ga jc doživel. Miklavžev večer Kulturno društvo Rovle je na Miklavžev večer pripravilo prijeten program za otroke in odrasle. Tako je letos Miklavž v spremstvu angelov in parkljev že drugič obdaroval otroke do 10. leta v dvorani. Lani se je namreč vaščanom le predstavil, ko seje s konji in kolcsljem pripeljal iz Ložanskc doline in tako oznanil, da se bo po letih tihega delovanja tudi v Rovtah javno pokazal vsako leto v začetku decembra. Kot povsod po današnjem norem svetu, ima hudič mlade tudi v Rovtah. Pri pregledu celoletnega dela so ugotovili, da so bili kar uspešni. Eden izmed njih se je celo pohvalil, češ kako so pripomogli, da so šolo podrli in kako se bodo trudili, da še lep čas ne bo nove. No, pa upam, da bo modra svetloba pregnala zlo in bo tudi šola kmalu zgrajena. Program je zelo uspel, tako, da so nekateri otroci celo jokali. Napoved novih prireditev Ob prehodu starega v novo leto bosta v Rovtah še dva koncertna dogodka: prvi še v decembru, ko bo nastopil zelo popularni Big Ben kvartet, drugi pa bo 8. janurja. Tedaj se bosta predstavila Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca (tO je mlajši pevski zbor župnije Dol. Logatec) pod vodstvom Marjana Grdadolnika in Cerkveni pevski zbor Rovtc, ki ga vodi prizadevni Janez Trevcn. Juv KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI ■ KULTURNI UTRINKI - KULTURNI UTRINKI KULTURNI UTRINKI KULTURNI UTRINKI KULTURNI UTRINKI - KUL- RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA IVANA ALBREHTA Vspomin književniku Ivanu Albrehtu iz Hotedršice je bila 10. decembra v logaški knjižnici odprta razstava o njegovem literarnem delu. Tako se je uresničila želja, da se razstava, ki jo je nadvse prizadevni Stanko Nagode spomladi postavil v I lotedršici, pokaže tudi v občinskem središču. Otvoritve so se udeležili hči pokojnega pesnika in pisatelja ga. Zdenka Gerželj, logaški župan g. Antičevič, državni svetnik in logaški podžupan g. Šlefančič, skupina šolarjev iz osnovne šole "8 talcev" z učeteljico go. 1'ečkovo, in občani, ki jim literatura pomeni kulturni izziv. Spominu najplodnejšega literata iz naše občine bi le številnejši obisk prireditve izkazal pravo čast. Tako kot narašča obisk bralcev v knjižnici nasploh, tako naj bi tudi naraslo zanimanje za to razstavo. Vodja knjižnice, ga. Alenka Furlan je prepričana, da si bodo šolarji iz obeh osnovnih šol razstavo z zanimanjem še ogledali. V kulturnem programu so sodelovali: povezovalka Jožica Nagode, recitatorja Tomaž Rupnik in Lidija Dolenc, lirično pevsko vzdušje pa je pripel Pomladni odmev. Jože Omerzu ŠKRAT TUKITAM IN NJEGOVE TEŽAVE Logaški otroci so v zadnjih letih spoznali mnogo slovenskih lutkarjev in lutkovnih skupin. Vsaka predstava je na svoj način zanimiva in pravljični svet lutk otroke vedno pritegne. Gledali smo uprizoritve mnogih znanih in neznanih del, zanimive pa so tudi različne tehnike lutk. Nekateri imajo ročne lutke, drugi ob lutkah zgodbo pripovedujejo, zanimive so papirnate lutke. V četrtek, 11. novembra, je prišlo k nam gostovat marionetno gledališče Kinctikon s predstavo Škrat Tukitam in njegove težave. Vsi smo bili prijetno presenečeni, ko smo zagledali čudovito izdelano sceno na odru. Pred nami je zaživela kmečka hišica z dvoriščem, skrivnostna drevesa okrog njega; še najbolj pa so pritegnile našo pozornost živali v naravni velikosti. Zdelo se nam je, da bo koza zdaj zdaj stekla čez oder; tudi prikupni zajček je bil kot živ. Mali škrat Tukitam pa je zapletel in razpletel zgodbo, kol se za pravljice spodobi. Predstava nam je bila všeč, le ljubljansko narečje je nekajkrat po nepotrebnem prebadalo ušesa. Igrico so si dopoldne ogledali otroci iz Rovt; brezplačni prevoz jim je omogočil avtoprevoznik iz Žirov, podjetje Lena d.o.o.. V popoldanski ponovitvi pa je uživalo še 160 logaških malčkov in njihovih spremljevalcev. S to predstavo gledališče Kinctikon razveseljuje otroke v Ljubljani v prednovoletnem času. Po zaslugi Logatčanke Maje Škrl, ki v igri tudi nastopa, so si izbrali Logatec za predpremiero predstave. Študentom lutkarske šole, ki jo vodi Hka Vogelnik, želimoše mnogo uspešnih predstav in lepih lutk. Alenka Furlan Glasbena šola Logatec ponovno vuhi učence v naslednje oddelke - trobenta - pozavna -rog - tuba. Inštrumente in vse potrebne informacije dobite v Glasbeni šoli Logatec, Notranjska 3. PRIREDITVE v I.o^iitcu do konca leta: 23. decembra novoletna prireditev s pesmijo in plesom, Logaške mažoretke in skupina Oaza ob 19. uri, 26. decembra radijski kviz Quo vadiš ob 10. uri, od 27. do 29. decembra novoletna pravljica z obiskom dedka mraza ob 17. uri. ZKO Logatec KULTURNI UTRINKI KULTURNI UTRINKI KULTURNI UTRINKI - KUL- Kozmetični salon Bibi Notranjska 14, Logatec nega obraza in dekolteja, aroma terapija, ročna masaža telesa, vibromasaža, odprava celulita, depilacija, pedikura alternativne terapije: reiki, bioenergija, regresija radiostezija; izdelava na talnih horoskopov odprto: od 14. - 20. ure sobota od 8. -13. ure ponedeljek zaprto Naročila: v salonu; na tel. 744-549 od 8.-10. ure ali v Cvetličarni Karmen, Notranjska 14, tel. 742-152. NOVA Bour,W TRGOVINA NA VRHNIKI V.. ČRNEM ORLU .. Cankarjev trg 4 PRODAJAMO: SONČEK * metrsko blago * volno * sukance * zadrge * gumbe Od 9. - 13. ure ... 14. - 19. ure SOBOTA: od 9. -12. ure PRIPRAVILI SMO UGODNE CENE OB OTVORITVI Tisoč metrov globoko pod Francijo Miran Nagode Večletno iskanje odgovora na vprašanje: Kje se zbirajo vode, ki pritečejo iz jame Les Cuves v majhni vasici Sassenage je rodilo sadove leta 1953. Na planoti Sornin nad Crenoblom je francoski jamar Jo Berger našel vhod v jamo, ki sedaj nosi njegovo ime in je postala prva jama, ki presega magičnih 1000 m globine. Meandri, brezna, reka, jezera, slapovi, čudovite kapniške tvorbe, ogromne podzemne galerije, knjiga, ki so jo napisali prvi raziskovalci, posneti filmi in še kaj, je dalo jami sloves, ki ga nima nobena druga. Ime Couffre Berger se prenaša iz generacije v generacijo kot virus nalezljive bolezni. Zdravila ni! Najprej si želiš da bi jamo videl, ko si jo videl, si želiš, da bi jo videl še kdaj. Virus Cuffre Berger je zaneslo tudi med logaške in postojnske jamarje. Leta 1991 se je porodila ideja o skupni odpravi. Dosti dlje od ideje pa takrat nismo prišli. Za vstop v jamo je potrebno posebno dovoljenje francoske vlade, ki pa ga takrat zaradi zasedenosti jame nismo dobili. Avgusta 1992 je pri nas gostovala skupina francoskih jamarjev iz Strasbourga. Ogledali smo si nekaj jam v okolici Logatca, in pri tem, seveda, nismo mogli mimo Cradišnice. Jama je fante navdušila in med pogovorom je, kakor strela z jasnega, padlo povabilo na ekspedicijo v "Couffre Berger 1993'. Takoj po novem letu smo pričeli s pripravami. Triglavsko brezno na ledeniku pod Kredarico je bila prva jama v okviru priprav na odpravo v Francijo. Težak in dolg pristop, sneg in led so stvari, po katerih smo si zapomnnili Triglavsko brezno. Snega je bilo toliko, da je bil stranski vhod zasut, pri zgornjem pa ni bilo nobene možnosti, da bi lahko pritrdili vrv. Problem pritr-dišča smo rešili tako, da sta dva držala vrv, tretji pa se je spuščal v brezno. Na ta način smo se spustili do globine 100 m, globje pa zaradi velike količine ledu v jami - tudi drugače - ne bi bilo varno. S Triglalva nas je pot vodila na Kanin. Tam so tri jame, globlje od 1000 m. Čehi II, ki je bila naš naslednji cilj, je s svojimi 1370 metri naša najgloblja, na svetovni lestvici pa zaseda sedmo mesto. Ker so italijanski jamarji, ki so jamo raziskovali z delom v njej že končali, je bila v času našega obiska opremljena samo še do globine 900 m. Za vse nas je bila to rekordna globina, poleg tega pa smo si pridobili še dragoceno izkušnjo. V jamo smo namreč odšli z veliko premalo hrane in tako zaradi lakote skoraj obnemogli. Rešila nasje sicer že malce plesniva hrana, ki smo jo našli v italijanskih transportnih vrečah, katere smo nosili proti površju. Akcija je trajala 40 ur. Štirideset ur brez spanja, ob pičli hrani in izjemnih naporih. Jame na Bajnški planoti in Trnovskem gozdu imajo podoben vhodni del kot Couffre Berger. Meander, stopnjasto brezno in voda. Najbolj obiskana jama na tem območju je bila vsekakor Habečkovo brezno, v katerem je bil en član odprave kar štirikrat. Seveda, smo pridno trenirali, tudi kadar nismo bili vjamah. Hribi, tek in kolo so stvari, ki so dopolnjevale čas od ene do druge akcije. Vztrajnost, ki sem si jo pridobil s kolesarjenjem po Angliji, mi je še posebej prav prišla že pri naslednji, morda najtežji preizkušnji v času naših priprav. Crnelsko brezno na Kaninu -prva Slovenska "tisočmetrca", je zahtevala od nas kar precej. Huda nevihta z dežjem in snegom, reševanje izgubljenih planink, 1000 metrov vzpona do vstopa v jamo, spust na globino -1000 m, preko 7 km jame, in seveda, ponovno 1000 m vzpona, nato pa še sestop v dolino, vse to nas je kar pošteno izčrpalo. To je bila "špica" priprav in vsi sodelujoči smo na moč ponosni na našo prvo - slovensko "tisočmetrco". 23.11 1993, deževnega sobotnega jutra se je pričelo zadnje dejanje igre, v katero smo namenili ogromno energije in ves prosti čas v zadnjem letu. Pogovori, poslavljanje od prijateljev, številni stiski rok in dobre želje, prekladanje in štetje opreme, ves čas pa mrzično premišljevanje: ali smo kaj pozabili - je zaznamovalo tisto deževno jutro. Vznemirjenje in napetost sta bila vidna pri vseh članih odprave, ti pa smo bili: Ivan Jager, Janko Marinšek, Marko Mezgec, Urban Suša, Marko Šabec in Stanislav Clažar - Sten iz Postojne, Leon Drame, Matej Bajt in prof. Popek z Rakeka, Jože Bajs, Matjaž (nadaljevanje s 7. strani) Dnevno doživljamo razne afere, ki imajo lahko materialno podlago ali pa jih spretni politiki sprotno ustvarjajo. To nas samo neplodno zaposluje. Ne mine dan, da ne bi brali ali poslušali vesti o nepoštenem delu politikov ali gospodarstvenikov, podjetij ali lokalnih skupnosti. Očitno smo sedaj že vsi prepričani, da lahko dosežemo uspeh le z goljufijami, da s poštenim delom ne moremo biti uspešni. Vendar pa so trdna moralna pravila pogoj za trajno uspešnost posameznika, podjetja ali politične skupno-sti,končno tudi države.Hiter gospodarski napredek bo možen, ko bo država znala in bo uspela uveljaviti red in zakonitost, in sicer tako, da se dobro plačuje in hudo kaznuje. Uspešno gospodarstvo mora biti samo posledica poštenosti kulture in civilizacijskih odnosov. Naša prihodnost je samo v spoštovanju pisanih in nepisanih zakonov in med sebojnem zaupanju. Pridružimo se Simonu Gregorčiču, ki je v svoji pesmi napisal: "V srca ljubljenih rojakov sej seme plemenitih mož, da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih žen in mož". Našo občino čakajo v prihodnjem letu velike naloge. Naj omenim samo nekaj projektov, ki so vezani na lokalno samoupravo. Velik projekt je, da si Logatec pridobi le tisto mesto, ki ga je že imel v "Notranjski deleži". V osnutku Zakona o upravnih okrajih naj bi Logatec s Cerknico tvoril upravni okraj. V prvotnem osnutku je bila v skupni okraj vključena tudi Idrija, sedež okraja bi bil v Logatcu. Ker se poslanci v Državnem zboru niso Cunder, Andrej Hudnik in Miran Nagode iz Logatca. Napetost je popustila šele, ko so zabrneli motorji kombijev in so se zavrtela kolesa. Vse, kar se ima vrteti pri avtomobilu, da le-ta požira kilometre, se je vrtelo - z manjšimi postanki - cel dan in še pozno v noč, ko smo dospeli v predmestje Gre-nobla. Zaspali smo na zelenici osnovne šole. Cuves de Sassenage je jama v kateri jez jamarstvom začela generacija jamarjev, ki je našla in raziskala jamo Couffre Berger, še bolj zanimiva pa je zaradi dejstva, da iz nje priteče reka, ki se pretaka skozi Gouffre Berger. Količina vode ti pove vse o razmerah tisoč in več metrov pod zemljo. Na naše veliko veselje je je bilo izredno malo in to nam je obetalo dobre pogoje za delo v jami. ...(nadaljevanje v naslednji številki Logaških novic)... mogli dogovoriti, je bil ta zakon vrnjen v začetni postopek. Na tem področju je bilo veliko storjenega s strani občinskih upravnih organov, občinskih politikov, naših poslancev v Državnem zboru in Državnem svetu; upamo lahko, da bomo ob sodelovanju vseh dejavnikov in tudi prebivalcev naše občine dosegli želeni cilj, da bi Logatec postal sedež okraja, za kar imamo vse pogoje. Državni zbor bo v kratkem imel v obravnavi vse zakone, ki se nanašajo na lokalno samoupravo, in to: Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o upravi, Zakon o območju upravnih okrajev, Zakon o organizaciji sodišč, Zakon o območjih občin in referendumih ter Zakon o lokalnih volitvah. Naše stališče je, da se morajo vsi zakoni v Državnem zboru sprejeti v paketu, ker so vsi zakoni med seboj posledično odvisni za status bodočih občin. Posebno pozornost je treba posvetiti Zakonu o organizaciji sodišč, kajti Logatec je ena redkih občin, ki nima Temeljnega sodišča oziroma Enote takega sodišča. Naši občani morajo žal hoditi na sodišče na Vrhniko. Sodišče je treba pridobiti, ga prav za prav vrniti v Logatec, kjer je bilo vse do leta 1945, ko je bilo preneseno na Rakek; od tam pa kasneje na Vrhniko. Vsi starejši občani vedo, da smo imeli okrajno sodišče in tudi lepo stavbo (staro sodnijo v Cor. Logatcu), ki se sedaj obnavlja prav zato, da bi služila svojemu prvotnemu namenu. Važen je tudi Zakon o območjih občin in referendumih. Po tem zakonu se bodo občani v krajevnih skupnostih odločali, ali hočejo ži- POZDRAVLJENO, NOVO LETO 1994 veti v starih občinah ali pa v novi občini. Zakon predvideva, da bodo krajevne skupnosti lahko referendumsko ustanovile novo občino. Seveda pa mora občina zadovoljevati potrebe, kot so: osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami, dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe, osnovno šolanje, minimalna komunalna opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe, osnovne prometne in komunikacijsko - informacijske povezave (pošta), prostori za izvajanje lokalnih upravnih, društvenih in političnih dejavnosti, osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost, banke oz. hranilnice, splošne izobraževalne knjižnice, požarno varnost in civilno zaščito; vse to ob upoštevanju praviloma minimalnega števila 3ooo prebivalcev. Po teh kriterijih naj bi občina Logatec ostala v sedanji velikosti. Seveda, pa bo odločanje o tem prepuščeno referendumu občanov, ki naj bi bil na predlog župana izveden do konca meseca marca 1994. Po Zakonu o lokalni samoupravi naj bi občino vodil občinski svet in župan z vsemi izvršnimi pooblastili. Pri tem se postavlja dilema, ker je v zakonu o lokalnih volitvah predvidena izvolitev župana na neposrednih volitvah, tako da bi vsi občani volili župana. Podana pa je tudi možnost, da bi župana izvolili na občinskem svetu, odvisno od velikosti občine. Ker se ne ve, če bo možno izvesti volitve do konca sedanjega mandata, ki se izteče spomladi 1994, so postavljene tudi variante, da bi bile nove volitve ob izpolnitvi vseh pogojev do konca leta 1994 oziroma da bi podaljšali mandat sedanjim občinskim skupščinam za eno leto, s tem, da bi postale sedanje skupščine enodomne. Pri oblikovanju velikosti naše občine bo treba na pristojno mesto v Ljubljani podati predlog, da se območje naše občine razširi tako, da se postavi meja naše občine na mejo, ki je zgodovinsko pripadala Logatcu. Celotno področje in kraji, ki so bili nasilno odvzeti Logatcu ob koncu prve svetovne vojne z rapalsko pogodbo I922. leta, in sicer celotno območje Hrušice s pripadajočimi kraji in naselje Planina. To območje sedaj pripada Primorski in občini Postojna po stari jugoslovanski meji. Ta pa politično in gospodarsko ne zdrži in jo je treba popraviti in premakniti na zgodovinske meje, tako kot je bila nekdaj. Organizacija Slovenije - od lokalne samouprave, upravnih okrajev do novih občin - naj bo tako organizirana, da bodo prebivalci Slovenije in občine Logatec jutri srečnejši in bogatejši v vseh pogledih. Vsem občanom občine Logatec želim prijetne božične praznike, veliko zdravja in vso srečo v letu 1994. Vaš predsednik Odšla si tako nenadoma in Uho, dom naš ostale je tih in prazen... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Ivane Masle Kokoljeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izraženo sožalje, darovano lepo cvetje in sveče. Prav lepa hvala družini Korenč za vso pomoč, posebno Ladu za izrečene besede ob slovesu. Hvala dr. Jožetu Skvarči za vso pomoč in obiske na domu, hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred v čevski cerkvici. Prav lepa hvala pevcem za čudovito petje. Hkrati hvala Val-kartonu in podjetju Tehnothem. Hvala vsem, ki ste pokoj nico pospremili na njeni zadnji poti Vsi njeni LOGAŠKE NOVICE Glasilo Skupščine občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik j. Gostija. Tisk, oblikovanje in teh. urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. l'o mnenju ministrstva Za informiranje R Slovenije, ?t.23/37D-92 Rejc glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13 .tč.tai.Jt.3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice Albine Dolenc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem in sodelavka Val-kartona Logatec, SO Logatec in Kovinskih izdelkov Puc za darovano cvetje in drugo pomoč, gospodu župniku za poslovilne besede in ženskemu pevskemu zboru za lepo zapeto pesem. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Marije Žorž Haložanove none se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, kolektivu OŠ Tabor in krajevni organizaciji ZB Tabor za ustno ali pisno izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo sestram doma sv. Jožefa v Cor. Logatcu za nesebično pomoč, dr. Likarjevi za požrtvovalno zdravljenje in g. župniku za opravljeni obred. Hčerke z družinami Dolgost življenja našega je kratka! Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric Jože Trček Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Turkovi za pomoč ves čas njegove bolezni, gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem Pomladnega odmeva, ki so ga pospremili s pesmijo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata Kajetana Ambrožiča se iskreno zahvaljujemo sosedom za velikodušno pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se g. župniku Ivanu Koba-lu za lepo opravljeni pogrebni obred, g. Jožetu Mlinarju za poslovilne besede, g. Vojku Paniču iz trgovine Trate in Gasilskemu društvu Medvedje brdo. Posebej se zahvalljujemo dr. Turkovi za skrbno zdravljenje pokojnega v času bolezni. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti sinovi Franc, Jernej in Mihael z družinami KJER JE VOLJA, JE TUDI POT Iz pogovora z državnim poslancem Štefanom Kociprom Pred letom dni ste bili znova izvoljeni v državni parlament. Naši občani in bralci Vas poznajo. Se čutite Logatčana? V Logatec me je pred 16 leti pripeljala službena pot. Zaposlil sem se v vzgojnem zavodu in si ustvaril dom in družino, ki je tod pognala močne korenine. Poklicno delo me je vsega prevzelo. Tudi vprašanja, s katerimi se kot poslanec največ ukvarjam, so povezana z njim. Tudi z mojimi prizadevanji je v Sloveniji stekla obnova ali gradnja bivanju primernih domov za mladostnike s težavami v razvoju. V Logatcu pa sem postal kar domač, in se tako tudi počutim Logatčana. Politika me v to še bolj zavezuje. G. Kociper, se v parlamentu udejanjajo interesi volilcev ali političnih strank? Stranke se pri nas šele profilirajo. Ljudje iz nekaterih strank še odhajajo in se vključujejo v druge ali ostajajo zunaj, če začutijo, da stranke ne uresničujejo obljub, ki so jih dale volilcem. Zakaj volilci strankam zaupajo samo dokler delujejo v začrtanih okvirih. Stranke, ki želijo biti vplivne pri volilcih, jim morajo vračati zaupanje in uresničevati, kar volilci od njih pričakujejo in tudi terjajo. Sicer začno izgubljati ugled. Zato se poslanci, vsaj mi iz SKD, ob slehernem zakonskem projektu še kako zavedamo svojega volilnega programa. Vendar se stvari tudi objektivno spreminjajo. Težko je v sedanjem času recesije uresničevati dane obljube. Naša stranka v predvolilnem času ni obljuba nemogočega, zato tudi sorazmerno lahko sledi svoji poti. Ne smemo pa mimo dejstva, da so interesi zelo različni; poslanci SKD imamo le šestino vseh glasov, zato so končne rešitve lahko tudi drugačne, kot si jih mi želimo. Sprejem ustavnega zakona je eno osrednjih vprašanj, ob katerem se tačas krešejo mnenja, ali ne? Res se krešejo. A gre po mojem predvsem za politični prestiž in ne za strokovna vprašanja. V pripravljalnem obdobju je bilo med strankami sicer dogovorjeno, da se najprej rešijo vitalna vprašanja in pri tem kaže vztrajati. Glede zakonov - koliko so v nasprotju z ustavo: v vsakem primeru so nekatera določila z njo v nasprotju, pa če sprejmemo ustavni zakon, da se veljavnost zakonov podaljša do sprejetja novih, ali ne. Pomembno je, da se sprejme zakon o lokalni samoupravi in da se ločijo državne funkcije od lokalnih zadev, ki ostajajo v pristojnosti lokalnih skupnosti. Kolegij predsednika parlamenta je moralno zavezan, da za prihodnje leto določi napet ritem dela v parlamentu. Vendar najverjetneje tudi to ne bo dovolj za sprejem prav vseh zakonov, ki jih moramo še sprejeti. Državljani bodo verjetno še nezadovoljni, ker stvari ne bodo tekle dovolj hitro, vendar imajo poslanci oz. stranke legitimno pravico, da ne dajejo svojega glasu predlogom, ki jih ocenijo za neustrezne. Na hitro sprejeti zakoni pa so največkrat potrebni kar najhitrejših sprememb. Ste kot poslanci dovolj podkovani za odločanje o zakonodaji iz pravzaprav celotnega spektra družbenega in gospodarskega področja. Za seje in zasedanja prejemate obilo gradiva. Je kakovostno pripravljeno, lahko iz njega izluščite vse, kar je potrebno za opredeljevanje do ponujenih rešitev? Sam poslovnik določa, da morajo biti gradiva "opremljena" s pojasnili, s predvidenimi posledicami, posebnimi utemeljitvami, razčlembami. Na pripravo gradiv tudi sami lahko vplivamo. Kako? Teža parlamentarne obravnave naj bi bila, tako kot v drugih sodobnih parlamentih, na odborih. Pri nas naj bi vsak poslanec delal vsaj v treh. Sam vodim odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, kar je sicer najbližje mojemu poklicu. Obravnava zakonskih projektov poteka v treh fazah. Prva je zelo pomembna, saj odbor in državni zbor v njej lahko dajeta obvezne smernice vladi, da pripravljeno gradivo ustrezno dopolni ali spremeni, če to oceni za potrebno. Kar zadeva "podkovanost" pa je tudi določeno, da lahko poslanski klubi najamejo strokovnjake s posameznih delovnih področij, da so poslancem in predsednikom parlamentarnih odborov v strokovno pomoč in oporo. V delovnih gradivih pa včasih ob obravnavanju posameznih zakonov pogrešamo primerjave z urejenostjo posameznih vprašanj v drugih državah. Poudariti pa moram še, da je delo v delovnih telesih izjemno odgo- vorno in zahteva tudi obilico preudarka in tehtno oceno za katero od ponujenih rešitev bi se opredelili. Vendar se navadno poslanci v parlamentarnih odborih še lahko uskladijo, kar nemogoče pa je vselej doseči vsaj potrebno soglasje v parlamentarni razpravi. V odborih le odločajo tisti, ki naj bi se reševanih vprašanj lotevali iz svojega siceršnjega poklicnega znanja ali vsaj poznavanja področja. O lokalni samoupravi imamo zadnje čase polna ušesa stališč, mnenj, v javnih medijih drug drugemu razčlenjujemo in dopovedujemo -nekateri pa tudi osirajo - zakaj naj bi bil sedež okraja tod in ne drugod. Vendar, kako zdaj kažejo stvari v parlamentu in kaj nas prihodnje leto čaka? Obstajata dve različici: po prvi je treba slediti ustavi, sprejeti potrebne zakone in potem voliti občinske svete v nove občine. To je uresničljivo do božiča prihodnjega leta. To stališče zastopamo tudi Slovenski krščanski demokrati. Druga različica odlaga volitve v nove občine še vsaj za dve leti, medtem pa naj bi občani (prebivalci posameznih krajevnih skupnosti) odločali, v kakšnih oz. katerih občinah želijo živeti. Vendar je v vsakem primeru treba pričakovati, da zakona o državni upravi ne bo pred sredino prihodnjega leta. Prav pri odločanju o sedežih upravnih okrajev ste v zadnjih dneh trčili v kolizijo s kolegico poslanko, ki je bila izvoljena v naši in cerkniški občini, go. Nado Skuk. Kako se opredeljujete? Tudi v tem primeru se kaže, da pravzaprav poslanci uresničujemo interese volilcev in ne strank mimo volilcev. Trudil se bom, da naši utemeljeni argumenti odtehtajo cerkniške. Vendar sam v tem vprašanju ne vidim velikega zla. Ker bo sedež okraja v Logatcu, to ne pomeni, da bodo morali Cerkničani urejati prav vse stvari tukaj. V prvi obravnavi zakona je bilo oblikovano izrecno stališče, naj ostanejo državni organi občanom najmanj enako dostopni, kot so bili doslej, čeprav obstaja precej stroga ločitev med lokalno upravo in okrajem. Vendar še enkrat: strokovne utemelj itve in zgodovinska dejstva govorijo v prid sedežu okraja v Logatcu. Prepričan sem, da razvoj občine, ki ni papirnat, ampak ima trdno gospodarsko podstat in učinkovito izvršilno telo od demokratičnih volitev sem, ob nespornih odgovorih zgodovine dajeta predlogu za sedež okraja v Logatcu dovolj veliko težo. Kolikšno težo pa ima poslanec pri siceršnjem odločanju o manj državnih rečeh kot je, npr., zakonodaja? Največjo težo nasploh imajo argumenti, utemeljitve bodi prošenj, bodi zahtevkov. Vedno pa mora za njimi stati tudi človek. Če smo poslanci, ob vseh drugih, zastavili besedo za gradnjo osemletke v Rovtah, je to zaleglo toliko, da je bil projekt podprt z državnim denarjem, čeprav za letošnje leto še ni bil v državnem proračunu. Vsekakor pa letošnji začetek gradnje pomeni zansljivo vključitev tega projekta v državni proračun za prihodnje leto. Na nas pa se ljudje obračajo tudi s povsem osebnimi zadregami. V poslanski pisarni na logaški občini, kjer delam kadar je le mogoče vsak prvi ponedeljek v mesecu, občani prosijo predvsem za pomoč pri reševanju najrazličnejši, predvsem pa socialnih vprašanj. Z veseljem bom tudi v prihodnje vsem, ki želijo kaj predlagati ali na kako stvar posebej opozoriti. Čas sicer ni moj zaveznik, poskušal pa ga bom vedno najti za vsakogar, ki me potrebuje. Dovolite mi, da ob koncu najinega pogovora voščim vsem bralcem Logaških novic blagoslovljene božične praznike z obilo družinske sreče, ter uspešno in srečno novo leto z mnogimi izpolnjenimi skritimi željami. G. Kociper, najboljše želje tudi Vam. Hvala za pogovor. Janez Gostiša