Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
u	
	
mik
Leto XXV. - Štev. 15 (1247)
Gorica - četrtek, 12. aprila 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Drugo lice Vietnama
Spomnili setom slovenskih puntarjev
»V dolini je že odzvonilo, ko se je sloprv oglasil zvon s Sv. gore. Temni, bronasti glas je padel vse drugače v čut-nice in v čustvo kot zvonjenje v ravnini. Kot da jim je ta glas neskončno bolj znan in domač, je bilo ljudem. Ozrli so se proti cerkvi Matere božje vrhu kraških golih vrhov, še enkrat so se ljudje odkrili in molih. Bilo jim je pri srcu toplo, drago, neposredno...«
Tako je orisal Ivan Pregelj razpoloženje tolminskih puntarjev, ki so v Solkanu pri cerkvi sv. Roka čakali, da gredo nad Go-n«>. Ivan Pregelj je poznal svoje Tolmince, ker je bil sam Tolminec, pa tudi ^er je preštudiral zgodovinsko gradivo o njihovem punto leta 1713, kot je dokazala Prof. Marija češčutova. Prikazal jih je sicer kot trmaste in zaverovane v svojo Pravico, uporne zoper gospodo, toda prav nic uporne zoper Cerkev in njene predstavnike. Saj drugače v tistih časih tudi ni moglo biti: slovenski človek, to je slovenski kmet se je zavedal in je čutil, da
misli zoper Kristusa in njegovo Cerkev. Saj je tudi ni moglo biti, kajti med slovenskimi upornimi kmeti ni bilo hujskačev zoper cerkveni red, kot jih najdemo drugod. Slovenski uporni kmet je zahteval le tisto staro pravdo, ki je bila zapisana v starih urbarjih in v evangeliju, ki ga je ob nedeljah poslušal v cerkvi. Zaradi tega Ivan Pregelj zelo pravilno opisuje uporne Tolmince, kako se zaobljubljajo na Sv. goro, če se srečno vrnejo z upornega podviga, in kako spravljeni z Bogom umirajo na goriškem Travniku kot žrtev človeške pravice.
Ob takih dejstvih je naravno, da se tudi Cerkev spominja teh borcev za staro pravico. To so storili v zagrebški stolnici ob začetku meseca februarja, ko so obhajali slovesno liturgijo za vse žrtve hrva-ško-slovenskega upora iz leta 1573. To bi morala storiti tudi slovenska Cerkev, kajti ti slovenski uporniki so bili njeni člani, člani slovenske trpeče Cerkve.
Ne vemo, kako bo na Slovenskem. Vse-
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
ob sodelovanju kmečkih društev v naših vaseh na Goriškem
prireja
spominsko slavje
OB JUBILEJU KMEČKIH PUNTOV V nedeljo 15. aprila ob 12. uri
Sveta maša v cerkvi sv. Ivana v Gorici za žrtve vseh slovenskih uporov.
Po maši polaganje vencev.
Nadaljnje slovesnosti bodo 5. in 6. maja v Gorici in Štandrežu.
če je bil kdo z njim, so bili njegovi žup-r.iki in kaplani. Morda ne vsi, vendar števni med njimi, ki so bili kmetskega stanu tako kot oni sami. Podmelški župnik Murovec je bil eden takih. Krščanstvo Se je zraslo v eno s slovenskim kmetom. Cerkveni prazniki, cerkveni shodi, božje P°ti so bili tudi ljudski prazniki in priložnost za ljudsko veselje. Na Cerkev je gledal slovenski kmet kot tisto, ki se je z njim veselila ob poroki in rojstvu; ki je z njim trpela in molila ob bolezni, suši, kugi, lakoti in vojski, ki je z njim žalovala ob smrti in se z njim spominjala
rajnih.
Takšen je bil slovenski krnel v preteklih stoletjih, takšni so bili tudi slovenski pun-*arj>, pa naj gre za tolminske upornike ali za one z Dolenjskega, ki so se skupaj s hrvaškimi sotrpini uprli gospodi ob ve-!lkem uporu leta 1572-73, ali pa še prej na Koroškem leta 1473. V njih ni uporne
kakor Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Kmečka društva po slovenskih vaseh so čutila za umestno in potrebno, da se teh slovenskih puntarjev spomnimo tudi kot kristjanov, ki so umrli za pravico. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se na Goriškem proslave v njih spomin začnejo s sv. mašo, ki se bo darovala za upornike in za vse druge slovenske ljudi, ki so se takrat in pozneje borili za pravico zoper nasilnike. Sv. maša bo prihodnjo nedeljo 15. aprila, ker je ta nedelja najbližja datumu usmrtitve tolminskih puntarjev (od 19. do 22. aprila 1714). Cerkev sv. Ivana je pa bila izbrana predvsem zato, ker so tam na pokopališču okrog cerkve bili pokopani nekateri usmrčeni tolminski uporniki.
Uverjeni smo, da bo to najbolj primeren spomin na slovenske puntarje in začetek drugih zunanjih proslav, ki bodo sledile.
Pretekli ponedeljeik se je sestal v Rimu s papežem Pavlom VI. predsednik Južnega Vietnama general Van Thieu. In se je ponovno zgodilo to, kar se dogaja že vrsto let, če pride v Rim državnik, ki ni levičarsko usmerjen. Ni manjkalo demonstracij in protestov, pri čemer so bili »napredni« katoličani najbolj glasni.
Gibanje »7. november«, ki ga vodijo duhovniki oporečniki, je v četrtek 5. aprila v Rimu priredilo protestno manifestacijo »za osvoboditev stotisočev političnih ujetnikov v Južnem Vietnamu in zoper obisk diktatorja Van Thieua pri papežu«.
Prav tako so v Rimu isti duhovniki opravili v nedeljo 1. aprila javno sv. mašo z istimi nameni. »Treba je moliti za sv. očeta — je bilo rečeno v vabilu k sv. maši — ki se je javno opredelil za nasilje.«
Katoliški dnevnik »L'Awenire dltalia« je tako postopanje pro-testniških duhovnikov odločno obsodil. »Ti ljudje — je zapisal —, ki so jih polna usta za obrambo svobode, sv. očetu ne pustijo niti toliko svobode, da bi sprejemal, kogar bi hotel. Očitajo mu, da odpira »vrata volku do hleva«, pa nočejo vedeti, da so v Vietnamu in tudi drugod še drugi volkovi. Pošteno bi bilo protestirati zoper nasilje povsod, kjer se pojavi, ne pa omejiti se na eno osebo, ki ne-katerim ni všeč, ker predstavlja upor zoper zlo, katero prihaja z leve strani.«
Še ni dolgo, ko se je mudil v Južnem Vietnamu znani flamski pater premonstratenec Wirenfried van Staaten, ki vodi podporno ustanovo za »Cerkev v stiski«. Svoje vtise je opisal v glasilu te ustanove »L’eco d’amore«. Kako drugačno je njegovo gledanje do položaja v Južnem Vietnamu!
POROČILO P. VAN STAATENA
2e šestič sem obiskal v razdobju dvanajstih let to težko preizkušeno deželo. Poleg zlorab in korupcije, ki jih prinaša s seboj vsaka vojna, sem našel cvetočo Cerkev, pogumne škofe, gorečo duhovščino, vnete laike, duha odpovedi ter neomajno voljo braniti pravice Boga in človeka zoper komunistično nasilje, kateremu je dežela izpostavljena že dvajset let. Videl sem, da čeprav general Van Thieu ne uporablja vedno demokratičnih metod, ogromna večina prebivalstva podpira njegovo Vlado in mu zaupa.
Kljub ponovnim prizadevanjem nisem mogel odkriti enega samega diplomata, poslovnega človeka, časnikarja ali misijonarja, ki bi potrdil lažno propagando, ki je obenem krivična in jo je polno časopisje, radio in televizija zahodnih ter komunističnih držav glede položaja v Južnem Vietnamu.
V	Evropi in Ameriki imamo vtis, da komunistični partizani, vietkongovci, skoro popolnoma obvladajo deželo. Pa to ne drži. Danes držijo revolucijo pokonci ne domačini, temveč čete iz Sev. Vietnama. In pred temi »osvoboditelji« s severa se njih rojaki povsod umaknejo, kjer je mogoče.
Kljub ogromni pomoči komunističnih zaveznikov vietkongovcem ni uspelo zasesti nobenega večjega kraja. Res obvladajo oddaljena na-
selja, toda v njih so edini prebivalci. Naselja so prazna.
To je nagnilo komunistično vodstvo v Sev. Vietnamu, da je lani 29. marca sprožilo veliko vojaško ofenzivo z rednimi četami. Po začetnih uspehih je napad ohromel, na bojiščih pa je ostalo 462 razbitih tankov sovjetske izdelave. In potem so odkrili množične grobove pri Quang Tri ju, kamor so komunisti pometali svoje žrtve. Toda o tem se na Zapadu ne piše in zoper to se ne protestira. Komunisti ne mučijo, ne ubijajo, ne zatirajo; to dela le južnovietnam-ski režim, to počne le Van Thieu, ker ni levičar, ker je celo katoličan... Koliko hinavščine in neiskrenosti je v tem!
BOMBARDIRANJE NEKDAJ IN SEDAJ
Bombardiranje Sev. Vietnama, ki ga je v drugi polovici preteklega leta odredil predsednik Ni-xon, gotovo ni bilo nekaj nepomembnega za trpeče ljudstvo. Ne morem soditi, ali je bilo to bombardiranje res potrebno. Eno vem: povzročilo je mnogo človeških žrtev in mnogo materialnih ruševin, kar nas mora navdati s sočutjem do težko preizkušenih.
V svojem življenju sem doživel že preveč bombardiranj in videl zaradi njih umreti vse preveč ljudi, da bi gojil kako simpatijo za ta način vodenja vojne. Toda upira se mi, da bi obsojal le enostransko kot to delajo komunisti.
Doslej še nisem nikjer zasledil, da bi levičarji obsodili nesmiselno razdejanje nemškega mesta Dresden v nočeh 13. in 14. februarja 1945, ki ga je na zahtevo sovjetskih oblasti izvedlo angleško in ameriško letalstvo. Šlo je za tipičen ustrahovalen polet, brez strateške vrednosti, saj je bila nemška fronta že razbita, .mesto Dresden pa polno beguncev. Število žrtev je bilo strahotno: 135.000.
V noči od 9. do 10. marca 1945 so Severnoamerikanci izvedli drug
napad podobne vrste na Tokio. Pri tem je bilo ubitih 150.000 ljudi na površini 35 kv. km. V treh nočeh skupaj 285.000 žrtev! Tedaj Amerikanci niso bili zločinci, ker je tako hodilo prav Sovjetski zvezi.
V	decembru 1972 so isti Amerikanci vrgli na mesti Hanoi in Haj-long v Sev. Vietnamu v enajstih dneh mnogo več razstreliva kot svoj čas nad Dresden in Tokio. Z ozirom na število odvrženih bomb bi moralo biti vsaj 800.000 žrtev. Pa jih je bilo po uradnem sporočilu iz Sev. Vietnama 1.300. Tudi to je preveč. Hočem pa reči, da to pot Amerikanci niso uprizarjali ustrahovalnih poletov in niso hoteli v prvi vrsti zadeti civilnega prebivalstva. Vsakdo, ki je prijatelj resnice, mora to priznati. In vendar: leta 1945 so bili Amerikanci vse pohvale vredni, sedaj pa so največji krvniki. Tudi tu nekaj ni v redu v presoji moralnosti dejanj.
NI MIRU BREZ PRAVIČNOSTI
Vsaka vojna je strahotna. Moliti moramo in delati zato za mir. Resničnega miru pa ni brez pravičnosti. Vsakdo, ki dopušča, da se teptajo neodsvojljive človeške pravice, dela miru slabo uslugo.
Pri tem se moramo zavedati, da niso na svetu le ljudje dobre volje. Zadnjih petdeset let se je ponovno izkazalo, da je komunisti nimajo. Premnogi narodi zaradi tega silno trpijo. Nespametno popuščanje ali naivna vera v poštenost severnovietnamskih komunistov sta lahko za Južni Vietnam in njegovo svobodo usodna.
O tem ne bo nihče dvomil, kdor se je že soočil s komunisti. Kdor zaupa komunistom, samega sebe obsodi na smrt. Prosimo torej Boga, da bo pomagal tistim, ki so odgovorni za mir v svetu, da bodo izpolnjevali njegov zakon in spolnili svojo dolžnost. To je edina pot do trajnega miru.
Ustreljen zaradi podelitve krsta
V	nedeljo 1. aprila je papež Pavel VI. povzal vernike, ki so se zbrali na trgu sv. Petra, naj molijo za Cerkev v Albaniji. To je gotovo storil v zvezi z novico, ki je nedavno pronicnila iz Albanije, da so tam nedavno ustrelili katoliškega duhovnika Shtjefena Kurtija, ker je podelil zakrament sv. krsta.
Režimski list »Zeri i popullit« je vest posredno potrdil z besedami, da »je bil Shtjefen Kurti odstranjen«, ker da je nasprotoval kulturni revoluciji.
Duhovnik Kurti je bil od leta 1935 do prihoda komunistov na oblast v letu 1945 župnik v albanski prestolnici Tirani. Tedaj je živelo v Albaniji 100.000 katoličanov. 2e leta 1947 so bile vse tri veroizpovedi: katoliška, pravoslavna in muslimanska z zakonom ukinjene. Duhovniki niso smeli več javno izvrševati svojega poslanstva. Kasneje so vse cerkve in mošeje v Albaniji ah podrli ali spremenili v dvorane in skladišča, duhovnike pa poslali na prisilno delo.
Duhovnik Kurti se je torej »težko« pregrešil zoper obstoječo zakonodajo. V komunistični Albaniji podelitev zakramenta sv. krsta že pomeni tako hud prestopek zoper državno varnost, da zasluži smrtno kazen. Sam komunistični dnevnik označi Kurtija za »vohuna, razbojnika in bandi-la«; vse albanske duhovnike pa obtožuje, da so cerkve spremenili v skladišča orožja. Vatikan da skuša skupaj z imperialisti
zrušiti ljudsko oblast v Albaniji in vzpostaviti stare režime.
Vatikanski radio je v več oddajah opozoril svet o preganjanju katoliške Cerkve v Albaniji ter pozval javnost, naj se zavzame za uveljavljenje listine o človeških pravicah. Odmev javnega mnenja je pa bil le medel. Veliko več je bilo govora te dni o neprimernosti, da sv. oče sprejme predsednika Južnega Vietnama, češ da je diktator kot pa o režimu, ki se niti ne sramuje priznati, da je izvrševanje verskih obredov zločin zoper državo.
POROČILO SLOV. SKUPNOSTI IN SDZ IZ GORICE
Dne 10. aprila 1973 so se v Jamljah sestali predstavniki Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice ter razpravljali o bližnjih deželnih volitvah. Po poglobljeni razpravi so predstavniki obeh organizacij sklenili ponovno enotno nastopiti na deželnih volitvah dne 17. junija 1973. Zaradi tega je bilo soglasno določeno, da bo nosilec skupne liste dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Drugo mesto na listi pa bo zasedel kandidat, ki ga bo določila SDZ iz Gorice.
Ustanovljen je bil deželni koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da sestavi volivni program in poskrbi za koordinacijo votivne propagande v vsej deželi.
Preizkusni kamen naše vere
Živeti iz vere je težko prav zato, ker se svojemu Bogu ne znamo približati na pravilen način. Nekateri skoro ne vedo, kako naj bi si ga predstavljali, kam bi ga bilo treba postaviti. Kako naj odgovarjamo božjemu klicu, če ga ne znamo slišati?
Prvi pogoj, da znamo Bogu prisluhniti, je, da to storimo v vsej svoji pristnosti. Da smo pred Bogom to, kar smo. Da ne delamo iz sebe ne več ne manj. Da ne uprizarjamo komedij, ampak smo pri izpraševanju vesti prav tako naravni kot doma in na cesti.
Zato ima velikonočna dolžnost svoj smisel samo tedaj, ko v svoji spovedi obnorimo in poglobimo to, kar smo. Celo življenje je dolga spoved in dolgo kesanje ter nenehna želja po popolnosti. Na noben način ne smemo spovednice jemati kot nekaj izven vsakdanjosti, drugače bomo zapadli ceremonialnemu in nepristnemu krščanstvu.
Pri zakramentu spovedi se srečujeta dva obraza človekove usode: človek grešnik in človek, ustvarjen po božji podobi. To ravnotežje ponižnosti in veličine je dar spovedi!
Nekateri iz velike vneme po pravi ponižnosti sebe porivajo v temo in v žalost nad seboj. A ravno ti se najbolj izmikajo milosti prave spovedi, ki nas dviga. Kristus noče jokajočih grešnikov ampak pogumne in zaupajoče grešnike!
Spoved je bolj kot pogled nazaj pogled naprej. Je načrt upanja, ljubezni in graditve.
ZAUPATI MORAMO KRISTUSU
Zavest greha mora biti vedno obrnjena v Kristusovo vstajenje, drugače je nerodovitna in uničujoča. Koliko primerov Kristusove naklonjenosti grešnikom imamo v evangeliju! Ti spokorniki so znali vstati iz svoje bede v zavest svoje odrešenosti. In ravno to zaupanje v Kristusa jih dela tako čiste in svetle.
Samo človek, ki je res ponižen, se čuti odrešen, in samo odrešenost nas nauči ponižnosti! Kdor ne zaupa, da je Kristus vstal tudi zanj, ne more razumeti svoje majhnosti.
Spomnimo se samo neskončne Pavlove vere! In vendar je bil to apostol, ki je bil prej velik grešnik, saj je preganjal kristjane. Kako se je oprijemal vstajenja, kako je nenehno ponavljal svojo grešnost. Obenem pa se je čutil učitelj krščanstva in apostol z vsem svojim bitjem.
Samo taka vera, položena v Boga, nas lahko dela bolj svobodne in pripravljene biti drugačni. Vleči za sabo svoje grehe je samo znak nezaupanja v Kristusovo trpljenje. Grehe je treba sproti presnavljati v rodovitno spoznanje, v napredek, v nekaj boljšega.
In tudi tega se varujmo: da bi kot greh razumeli samo, kar smo narobe storili. Največji greh je vse, česar nismo znali narediti. Neizgovorjene besede v prid pravici, nestorjena dejanja vsem, ki nas niso prosili. Narobe ni samo to, kar božje kraljestvo ruši, ampak tudi vse, kar ga ne gradi. Dostikrat obsojamo napake, nikoli pa praznine, tišine, umika.
Ce je torej spoved načrt za naprej, naj nas spomni tudi na to, da je treba delati za Boga, ker je zapoved ljubezni največja. Ljubezen pa ne molči in ne stoji ob strani, ampak se bori.
SAMO KESANJE NI DOVOLJ
Namesto da gnjaviš sebe in svojega bližnjega, vstani in kaj koristnega stori! Ce bi vsakdo od nas namesto kesanja pljunil v roke in z nesebičnim, neplačanim in ne-pohvaljenim delom premagal svoje grehe, bi bilo kmalu precej drugače.
Možno je celo, da nam spoved škodi, če je ne jemljemo prav. Ce nas ne spreminja, je samo ovira na poti naprej.
Dosti primerov imamo o ljudeh, ki jim spoved ni bila dostopna in to včasih prav na zadnjo uro. Kaj vse so tl ljudje želeli storiti, da bi se odkupili! Vse so prosili odpuščanja, vse imetje bi razdali, vse zamere poravnali!
Danes vsem, ki imajo možnost spovedi, to še na misel ne pride. Mislijo, da se zlo uravna, če molimo kesanje, ne storijo pa ničesar, da bi popravili, kar so narobe naredili. Ali lahko rečemo, da je to še spoved?
Prišel je čas, da kristjani začnemo jemati vero resno. Da Ima vse, kar delamo, neki smisel in neko težo.
Spoved sama po sebi nič ne predpostavlja, če je ml s svojo dobro voljo In svojim odnosom ne posvečujemo. Tudi spovednik nič ne more, če spovedanec nima resne volje, da se popravi. Bog lahko nudi odpuščanje bi pomoč le človeku, ki si ta dar želi. Bog ničesar ne more dati, česar
nočemo, ker nas je ustvaril svobodne in se ne vsiljuje.
Naj bo zato velikonočna spoved taka, kot si jo je zamislil Kristus! Saj si jo je zamislil samo zato, da nam pomaga. Toda ne brez nas! Brez iskrenosti, pristnosti, občutka grešnosti in zavesti odrešenja, brez življenja, ki bi dokazovalo našo dobro voljo, je spoved samo še dodaten greh, eden tistih, ki so značilni za papirnate kristjane, je le uspavalni prašek za lastno vest.
ALENKA R.
Evropski duhovniki za Latinsko Ameriko
Trenutno deluje v deželah Latinske Amerike 1.600 evropskih duhovnikov. Med njimi je skoraj polovica španskih in sicer 730; sledijo italijanski, ki jih je 453, francoskih je 150, belgijskih 133, nemških 80, švicarskih 36, holandskih 24, slovenskih pa nad sto.
Za evropske duhovnike so začetne težave pri dušnopastirskem delu v deželah Južne Amerike precej velike. Poročila pravijo, da se za delo v Južni Ameriki najbolje pripravijo francoski duhovniki. Škofje Latinske Amerike želijo, da se jim dajo evropski duhovniki popolnoma na razpolago in da jim lahko odkažejo tisto področje dela, kjer so najbolj potrebni.
Kamenčki
:jii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
„Vindišarji“
V svoji gonji proti Slovencem na Koroškem nemški nestrpneži radi razlikujejo med Slovenci in »vindišarji« (Windischer). Prvi naj bi bili pro-jugoslovansko usmerjeni in zato Avstriji nezvesti, drugi pa vdani Avstriji. Vindišarji naj bi bili Slovenci, ki se čutijo Avstrijce, uporabljajo neko svoje narečje, ki pa ni uradni slovenski jezik, v pogovoru pa se najraje poslužujejo nemščine. Po mnenju nemških nestrpnežev na Koroškem pravih Slovencev skoro ni; večina so »vindišarji«, zato da je vsa akcija o pravicah slovenske manjšine brezpredmetna.
Naš bralec Janko Mihelič nam je v zvezi s tem razlikovanjem poslal več vprašanj, ki se glasijo:
1. Ali je res, da se Slovenci pred stoletji nismo označevali s tem imenom?
2. Od kdaj obstaja današnje ime »Slovenec« in kako je prišlo do tega, to se pravi, kakšna je njegova znanstvena podlaga?
3. Ako je beseda »VJind« veljala za ves slovenski rod na Kranjskem, Koroškem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem, se pa poraja spet vprašanje, »zakaj je bil slovenski rod v nekaterih navedenih dežel, istotako nekoč pred več stoletji, poznan pod imenom »Sclavi«?
4. Ne more se reči, da nekdanji Nemci tega izraza niso poznali. Dobro so ga poznali, o njem razpravljali in mu še celo dali tolmačenje z enačbo »Sclavus = Sla-vus«;
5. Očitno je, da zanje »Sclavus = Sla-vus« ni veljal za »windisch«, kar je izpeljanka iz besede »VJind«.
Ker so naši pisci objavili že obilo zanimivih člankov o slovenskih starožitno-stih, bi nam bilo zelo drago, ako bi hoteli enkrat napisati nekaj vrstic tudi o zgoraj opisanih zadevah.
Vaše pismo vsebuje precej vprašanj. Snov je taka, da bi o njej lahko napisali debelo knjigo. Skušali bomo odgovoriti v zgoščeni obliki z dejstvi, ki se dajo kontrolirati.
1.	Začnimo s 16. stoletjem, ko so izšle naše prve knjige. Takrat so naš jezik in naše ljudstvo imenovali, kot sledi:
Trubar in drugi protestantski pisci so v slovenskih spisih pisali Slovenci, slovenski, včasih tudi kranjski, v nemških pa i vindisch.
Prva Trubarjeva knjiga (1551) ima nemški in slovenski naslov: Abecedarium und der klein Catechismus. In der Windischen Sprach. (Abecednik in mali katekizem. V slovenskem jeziku). Ane buquice, is tih se ty mladi inu preprosti Slouenci mogo lahko vkratkim času brati naučiti. Kot avtor se je Trubar podpisal »an Peryatil vseh Slovencou«.
Tudi druga Trubarjeva knjiga (1551) ima najprej nemški naslov: Catechismus. In der Windischen Sprach. Prvi stavek se pa glasi: Vsem Stouencom Gnado, Myr, Mylost inu prauu Spoznane boiye skuzi Jezusa Christusa prosim.
Dalmatinova Biblia (1584), naj večje delo v protestantski dobi, je slovenski tolmačena. V nemškem naslovu pa stoji: Biblia... \Vindisch.
Janž Znojilšek pravi o svojem prevodu Lutrovega katekizma (1595), da je tolmačen na Slovenski ali Krajnski jezik.
V latinskih tekstih je bil običajen izraz camiolanus (kranjski). Bohorič pravi v svoji slovnici Arcticae horulae (1584), da je grammatica camiolana, jezik pa lingua carniolana. Megiser pa v svojem četvero jezičnem slovarju (1592) rabi izraz illyrica (quae vulgo sclavonica appellatur).
Zaključna sodba za ta čas: Enotnega mednarodno veljavnega izraza za Slovenec, slovenski še ni bilo.
V naslednjih stoletjih se to stanje ni spremenilo. Poglejmo nekaj primerov.
Janez Svetokriški je o prvem zvezku
Vprašujete
Odgovarjamo
svojih pridig (1691) Sacrum promptuarium zapisal, da je slavo compositum idiomate.
Oče Hipolit je 1715 priredil drugo izdajo Bohoričeve slovnice z naslovom Grammatica latino-Germanica-Slavonica. Štiri leta pozneje je izdal knjigo Tomaža Kemp-čana »pervič s’ nemškiga na slovenski crainski jezik prestavleno«. Leta 1745 so Kempčana ponovno prevedli »v’ to Cran-sko okuli Lublane navadno Spraho«. Omenim še en prevod Kempčana; 1820 ga je Janez Zalokar »vnovič ds latinskiga v’ krajnsko-ilirsko prestavil«.
Leta 1768 je p. Marko Pohlin izdal delo Kraynska Grammatika - Die crainerische Grammatik.
Jezuit Ožbald Gutsmann je 1777 v Celovcu izdal Windische Sprachlehre. Prekmurski pisatelj Kuzmič Mikloš je 1780 izdal ABC za Slovence na Vogrskem. Znameniti jezikoslovec Kopitar pa je v svoji slovenski slovnici dal naslov Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kamten und Steiermark (1808), torej slovnica slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. L. 1811 je v Trstu izšel Saggio grammaticale italiano-cragnolino (italijansko-kranjski), ki ga je napisal Weissenthurn. Štajerski slovničar Peter Dajnko je 1824 izdal Lehrbuch der Win-dischen Sprache... z ur vollkommeneren Kenntnis jur Slowenen (učna knjiga slovenskega jezika... za popolnejše znanje Slovencev). Fr. Metelko pa je leto pozneje napisal Lehrgebdude der slowenischen Sprache (Učna zgradba slovenskega jezika). V tej knjigi rabi tudi izraza das Win-dische in das Krainische.
Pesnik Prešeren rabi izraze Slovenec, slovenski, slovenščina, Kranjec, kranjski, kranjščdna. V nemških pesmih pravi Slo-\venen, slowenisch.
Kot vidimo, ni bilo nobene enotnosti.
Temeljito spremembo je v tej reči prineslo leto 1848. Zavedni možje so postavili zahtevo po zedinjeni Sloveniji. Tedaj so kar čez noč izginila vsa druga imena; ostala so Slovenec, slovenski, Slovenija. Ti izrazi so prišli v časopisje, knjige, šole, uradne akte, državni zakonik. Nemška birokracija je od sedaj naprej poznala samo Slcnvenen, slowenisch. To ime je prešlo tudi v mednarodno rabo. Italijani pravijo gli Sloveni, Francozi les Slovenes itd. Vrnili smo se torej k prvotnemu imenu. Politično se nismo združili; naše prvotno, pravo ime pa je bilo mednarodno priznano.
2.	Imena Winde, Wende, Veneti so zelo stara. Kopitar pravi, da o Wendih govori že rimski zgodovinar Plinij iz prvega stoletja po Kr. Danes se rabi samo za oznako Lužiških Srbov (Lausitzer Wenden). Obliko Winde najdete samo še v kakem starem slovarju. Za Slovence se ta beseda ne rabi več. Koroški šovinisti so jo umetno poklicali v življenje. Hočejo ustvariti skromno, pokorno ljudstvece vindišarjev, ki da so nekaj drugega kot Slovenci. Zato bi se matična država Slovenija zanje ne smela zanimati.
3.	Slovani so se prvotno imenovali Sloveni. Znano je, da niso bili strahopetni. Ob preseljevanju narodov so bili zelo napadalni. Njihovi sosedje Obri, Germani so bili številnejši in po naravi osvajalci. Divjost v človeškem merilu ni nobena prednost. Nekateri slovanski narodi, ki so živeli v soseščini Germanov od Baltskega do Jadranskega morja, so ali izginili ali pa izgubili precej ozemlja in prišli v podrejen položaj. Duplikat Slavi - sklavi ima morda svoj izvor v tem položaju, gotovo pa ni. Toda danes je to že prazgodovina. Nobenega povoda ni, da bi si kdo zaradi tega delal komplekse manjvrednosti. Zgodovina se dandanes razvija po drugačnih zakonih. Veličina iz preteklosti pa leži drugod, v ustvarjanju kulture in v poglobljenem človeškem pojmovanju medsebojnega življenja.
Uredništvo
V	soboto 31. marca je v Kulturnem domu v Trstu nastopil mešani zbor Jacobus Petelin-Gallus iz Celovca. Med drugim je kot novost izvajal slovesno kantato »Ustoličenje karantanskega kneza«. Spričo tolikokrat razglašene solidarnosti s koroškimi rojaki bi bilo pričakovati, da bo občinstvo (kulturni in drugi javni delavci še posebej) do kraja napolnilo dvorano. Tako pa se je zgodilo, da je kljub vabilom v časopisih in po radiu ostalo v dvorani še precej praznih prostorov, kar nam nikakor ni v posebno čast. Pravzaprav nas je lahko vse skupaj sram... Kje je bila vsa tista nova in stara jara gospoda, ki se tako rada razkazuje ob raznih premierah? Kje vsa tista mladina, ki razglaša solidarnost z vsemi zatiranimi na svetu? Ali ne vidi svojih stiskanih bratov na Koroškem? Seveda Koroška ni Vietnam.
O vseh gori navedenih kategorijah ljudi ne moremo trditi, da niso bili pravočasno obveščeni. Delno pa lahko opravičimo ostale plasti publike, zlasti one iz okolice in podeželja, ki so običajno najbolj zvesti obiskovalci naših prireditev. Bržkone niso bili dovolj informirani in vzpodbujeni, za kar bi morali ustrezno poskrbeti organizatorji (Slovenska prosveta). Dejstvo je namreč, da mnogi naši ljudje dobijo časopis v roke šele v soboto ali v nedeljo. Vendar bi se jih s primerno kapilarno akcijo preko krajevnih društev lahko tudi drugače dalo obvestiti in spodbuditi k številnejši udeležbi.
Tu se pa postavlja osnovno vprašanje, koliko zmore in koliko ne zmore sedanja organizacijska struktura Slovenske prosvete. Vprašanje je resno in vredno premisleka. Prepričan sem, da se s tem marsikdo strinja.
T. M., Trst
S TRŽAŠKEGA
Izjava deželnega odbornika o slovenskih šolah
Na vprašanje deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoke o imenovanju učiteljev na slovenskih osnovnih šolah z združenimi razredi, v katerih je preveliko število učencev, ki pripadajo različnim razredom in je zato pouk v takih razredih otežkočen in ne dosega zadovoljivih uspehov, je odgovoril deželni odbornik za šolstvo Giust.
šolsko skrbništvo je v začetku letošnjega leta zahtevalo za slovenske osnovne šole pooblastilo za nastavitev še 16 učiteljev. Ministrstvo pa je pristalo le na tri mesta. Odbornik za šolstvo se ni dotaknil reševanja tega vprašanja, pač pa je navedel le nekaj golih številk in sicer, da imajo slovenske šole na Tržaškem letos 114 razredov s 1.293 učenci in da so ti porazdeljeni v 70 samostojnih razredov, 32 dvorazrednic, 5 trirazrednic in 7 štiriraz-rednic. Šolski zakon št. 820 z dne 24. 9. 71 v členu 12 določa, da je v večrazrednicah največ do 10 učencev istega razreda. Prosvetno ministrstvo pa je določilo, naj se ta ugodnost uvaja le postopoma. Poleg treh učiteljev, ki jih je prosvetno ministrstvo dovolilo za slovenske šole, je še
pet dodeljenih za celodnevni pouk na šolah v Saležu in Zgoniku.
Deželni odbor, je izjavil odbornik Giust, stoji na stališču, da je treba odpraviti večrazrednice in se poslužiti deželnega zakona štev. 42 iz leta 1971.
Z zadovoljstvom ugotavljamo dobro voljo deželne uprave, ki je pripravljena sprejeti nase tudi določena bremena. Od nekdanjih sto mest, kot jih je določal prvotni organik, imamo danes 114 razredov. Ta porast je pripisati predvsem porastu števila učencev. Položaj na naših osnovnih pa tudi na vseh srednjih šolah se bo vidno izboljšal, če bo vztrajno raslo število učencev. To pa je odvisno od narodne zavesti staršev, če bo vsak otrok iz slovenske družine tudi našel pot v slovensko šolo.
Čestitke
Družino predsednika Slovenske prosvete na Tržaškem, Marija Maverja in njegove žene Matejke roj. Peterim je razveselilo rojstvo sinčka Andreja. Naše čestitke!
Rojan
Cerkveni pevski zbor iz Rojana iskreno čestita Matej ki in Mariju Maver ob rojstvu sinčka Andreja, Nevi in Aleksandru Korišic ob rojstvu sina Petra, Mariji Luizi in Lojzetu Samabor ob rojstvu hčerke Danijele.
Predavanje na Slovenski prosveti
V	soboto 7. aprila nam je predaval dr. Janez Vodopivec, profesor na univerzi Ur-baniana v Rimu. Govoril je o našem poslanstvu, ki naj bi ga vršili v svetu kot ljudje in kot kristjani. Poudaril je, da se pojma kristjan in človek ne le krijeta, ampak tudi dopolnjujeta. Kajti postajati bolj »človek« pomeni odkrivati svoje pozitivno bistvo rasti iz dobrega, ki je v nas. Predavatelj je govoril zelo živahno in nazorno, da smo z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in odnesli mnogo koristnega.
Nabrežinski župan odstopil
Na seji občinskega siveta v Nabrežini V ponedeljek 9. t. m. je župan dr. Drago Legiša podal ostavko. Izjavil je, da odstopa kot župan iz zdravstvenih razlogov. Občino Devin-Nabrežina je vodil devet let. Kdo bo novi župan, je težko predvideti.
Ljudje
Sonja Milič, znana športnica, se je udeležila z italijansko reprezentanco svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Sarajevu; nekaj dni pred odhodom je na državnem turnirju v Bariju odnesla dve prvi in dve tretji mesti.
Bogdan Petelin je doktoriral na tržaški univerzi iz elektronskega inženirstva.
Kako si pomagati medsebojno
V	bližini Nairobija so misijonske sestre nedavno odprle moderno bolnišnico, ki šteje 180 postelj. Otvoritve se je udeležil tudi državni poglavar Kenyatta. V govoru je državni poglavar pohvalil delo misijonarjev in jim obljubil vso možno vladno pomoč. Po njihovem delu naj se domačini naučijo, kako si morejo medsebojno pomagati.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Skupno poročilo o obisku slovenskih političnih predstavništev na Koroškem
Na povabilo Narodnega sveta koroških Slovencev sta bili dne 7. in 8. aprila 1973 na uradnem obisku na Koroškem odposlanstvi Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice. V delegaciji so bili tudi predstavniki Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter zastopnik Slovencev v videmski pokrajini.
Po sprejemu v Celovcu so se gostje odpeljali v spremstvu tajnika NSKS dipl. jur. Filipa Warascha v Pliberk, kjer so jim na slovenski Enotni listi izvoljeni predstavniki prikazali krajevne razmere in volivni uspeh v pliberški občini.
V	Globasnici so se srečali gostje z vodstvom Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze. Predsednik NSKS dr. Jožko Tischler je poudaril pomen srečanja, tajnik Filip VVarasch pa je prikazal potek in uspeh slovenskih list na marčnih občinskih volitvah. Predsednik sveta Slovenske skupnosti dr. Zorko Harej in predsednik SDZ iz Gorice prof. Slavko Bratina sta se toplo zahvalila za povabilo in koroškim Slovencem čestitala za dosežene uspehe na volitvah. Zatem je
o položaju Slovencev v Italiji obširno spregovoril deželni poslanec dr. Drago Štoka, ki je med drugim poudaril izredni pomen samostojnega političnega nastopanja zamejskih Slovencev na vseh ravneh ter izrazil željo, da bi prišlo do koordinacije med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in Avstriji.
Gostje so si še ogledali občine Dobrla ves, Železna Kapla, Sele in Št. Jakob V Rožu; povsod so si izmenjali misli ter izkustva s slovenskimi mandatarji. Delegacija Slovencev v Italiji se je v Selah po-klonila žrtvam nacizma in položila venec na grob selskih žrtew.
Predstavniki koi'oških Slovencev in slo' venske narodnostne skupnosti v Italiji so na koncu sklenili predlagati svojim organizacijam ustanovitev skupnega koordinacijskega odbora. Odposlanstvo Slovence^ v Italiji pa je povabilo NSKS, naj vrne obisk, na katerem bi med drugim okrepil* medsebojne stike ter proučili sredstva in načine, kako bi še bolj učinkovito branil* pravice zamejskih Slovencev s pomočjo samostojnega političnega delovanja.
p:
ni
ZE
P)
Si
U!
rc
ki
di
n<
m
in
di
Pi
iz.
ce
m
g«
ot
kc
to
ni
sk
Ša
M;
in
Pr
Pr
De
Bi
Fe
sv.
va
mi
ve:
1
Sl<
cij
dr
v
s
čii
in
sv<
nil
lit
čir
od
sv<
nx
i
Sk
ric
v (
sec
ler
Pri
liti
NS
zac
vse
sto
reli
Br;
je
roc
žel
je
slo
dež
ske
h
že
dr.
ske
nik
nik
dri
V
čar
la,
tan
nji]
trž;
nik
bilč
v !
Pot
mii
ven
in
na
jel
Lo\
gov
iz
Boi
O
0
Pre
seg,
vez
fl/7 Mi Slmncih
Prejšnjo soboto in nedeljo je prišlo do prvega uradnega obiska slovenskih političnih in kulturnih predstavništev iz našega zamejstva na Koroškem. Ta obisk je hotel predvsem izraziti solidarnost primorskih Slovencev s koroškimi rojaki ob zadnjem uspehu slovenskih samostojnih list na Koroškem. Obenem je pomenil vse priznanje koroškim Slovencem za njih pogumno zadržanje po lanski jesenski nemški nacionalistični gonji, ko so filonacistični elementi sprožili barbarsko akcijo z nasilno m zaenkrat še nekaznovano odstranitvijo dvojezičnih krajevnih napisov.
O uradnem poteku obiska slovenskih predstavnikov naše dežele poroča skupna izjava Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze, ki jo objavljamo na drugem mestu.
Za Slovensko skupnost iz Trsta so se obiska udeležili predsednik sveta dr. Zorko Harej, politični tajnik in deželni svetovalec dr. Drago Štoka, občinski odbor-mk dr. Rafko Dolhar, devinskonabrežin-ski župan dr. Drago Legiša, prof. Maks Suh, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver ter člana mladinske sekcije Rutar in Kokorovec. SDZ iz Gorice so zastopali Predsednik prof. Slavko Bratina, tajnik Prof. Andrej Bratuž, člani vodstva dr. Damjan Paulin, Marjan Terpin, dr. Karel Brešan ter pokrajinska svetovalka Marija Ferletic. Za Zvezo slovenske katoliške prosvete je bil prisoten njen tajnik dr. Silvan Kerševan. V delegaciji je bil tudi Simon Prešeren iz Trbiža kot zastopnik Slovencev videmske pokrajine.
Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) so primorsko delegati o pričakali pred sedežem Mohorjeve družbe v Celovcu, nakar so se vsi odpeljali v Pliberk na prve razgovore in srečanje ® Predstavniki slovenskih list v novi občinski upravi. Tu je predstavnike tržaških m goriških Slovencev pozdravil mestni svetnik Štefan Trampuš, ki je tudi seznami navzoče z uspehom na nedavnih volitvah. Prav gotovo so prav v pliberški občini koroški Slovenci s svojim nastopom odnesli naj lepši uspeh z izvolitvijo sedmih svetovalcev in z novo afirmacijo svoje narodne zavesti.
POZDRAVNE BESEDE NSKS
Zvečer istega dne so bili predstavniki Slovenske skupnosti iz Trsta in SDZ iz Gotice gostje na uradnem sprejemu NSKS v Globasnici. Spregovoril je najprej predsednik Narodnega sveta dr. Jožko Tisch-Icr ter izrazil svoje zadovoljstvo nad tem Prvim srečanjem sorodnih zamejskih političnih in kulturnih predstavništev. Tajnik NSKS Filip Warasch je nato orisal potek ^dnjih volitev in poudaril nesebičnost VSeh, ki so se na njih predstavili s samostojno listo. Pozdravne besede sta nato izrekla dr. Zorko Harej in prof. Slavko ratina. Deželni svetovalec dr. Štoka pa K v daljšem orisu prikazal sedanje na-rodno-politično stanje med Slovenci v de-;	* Furlaniji-Julijski krajini, še posebej
'le °risal ukrepe deželne uprave v korist slovenske manjšine ter spomnil na bližnje deželne volitve in njih pomen za sloven-sko manjšino v Italiji.
Na tem srečanju so bili prisotni poleg ^ Prej omenjenih podpredsednik NSKS r. Reginald Vospernik, ravnatelj sloven-ske gimnazije v Celovcu dr. Pavle Zablat-mk, dr. Janko Zerzor, dr. Marko Dumpel-Jjik. dr. Erik Prunč, Karel Smole, razni rugi izobraženci ter izvoljeni svetovalci.
VENEC ŽRTVAM NACIZMA NA KOROŠKEM
, \ nedeljo je bilo na sporedu več sre-^lID' tako v Kortah v občini Železna Kap-a’ kjer so bili člani delegacije gostje a ajšnjih izvoljenih predstavnikov. Med njimi so še posebej pozdravili goriške in nik*^ goste občinski svetnik Franc Smrt-bii ^ C*t' Sienčnik. Posebno ganljiva je v *o_natt> krajša slovesnost-komemoracija p , . visoki slovenski gorski vasi v ° juni. Tu so se udeleženci poklonili spo-™'nu žrtev nacističnega nasilja in položili cnec. Srečanja med predstavniki koroških na 1>r'morskih Slovencev so se zaključila ,a °ki v Rožu, kjer je udeležence spre-Lo f>r°C'Sc^n‘k Krščanske kulturne zveze Vr° Kašelj, nato pa je še potekel raz-V()r s slovenskimi občinskimi svetovalci
St- Jakoba, Bekštajna, Rožeka ter
Uor~-
pa je v tem trenutku hotel potrditi ožje sodelovanje med bratskimi organizacijami, ki delujejo tako na manjšinskem političnem kot na prosvetnem področju. Vse pa imajo en sam cilj: ojačiti in razširiti samostojno nastopanje in delovanje slovenskih sil na vseh forumih. Le na ta način bomo tako koroški kot primorski Slovenci ohranili svojo resnično avtonomijo. In prav zato je bil obisk na slovenski zemlji, ki hrani še danes vojvodski prestol in knežji kamen nekdanje svobodne in neodvisne Karantanije, toliko bolj pomenljiv.
Ustanovljeno Združenje staršev v Sv. Križu
V	četrtek 5. aprila zvečer se je v prostorih slovenske osnovne šole »Albert Sirk« v Sv. Križu zbralo lepo število staršev in prijateljev mladine na ustanovni občni zbor organizacije, ki naj jih javno predstavlja in čim uspešneje povezuje s šolskim življenjem otročičev. Njen uradni naziv je Združenje staršev otrok osnovne šole in prijateljev mladine v Sv. Križu in je menda tretja v vrsti sličnih organizacij, ki delujejo na ravni osnovne šole (Sv. Ivan v Trstu, Repentabor, Sv. Križ).
Zbranim roditeljem sta prinesla pozdrave z željami za čim lepše uspehe didaktični ravnatelj Egidij Strnad, v čigar pristojnost spada šola, in prof. Ivan Artač, ki je v daljšem strokovno zasnovanem prikazu osvetlil cilje in namene podobnih združenj v luči izkušenj, ki jih ima kot predsednik Združenja staršev na slovenskem liceju »F. Prešeren« v Trstu, katero že več let požrtvovalno in uspešno vodi. Nekaj zelo klenih misli o potrebi in koristnosti take organizacije je nanizal tudi predstavnik staršev Emil Sedmak, nakar so prišle na vrsto volitve devetčlanskega odbora, ki ga predvideva pravilnik, s čigar vsebino so bili prisotni predhodno pismeno seznanjeni. Zlasti je važen člen 3, v katerem je rečeno, da ima Združenje, ki je apolitično, za cilj pospeševanje dialoga med starši in učnim osebjem v korist učencev, na drugi strani pa si hoče resno prizadevati za sistematično ustvarjanje vseh tistih pogojev, ki jih mora uživati slovenska šola kot šola pripadnikov etnične skupine. Devetčlanski odbor, ki so ga prisotni skoro soglasno izvolili sestavljajo: Ada Guštinčič, Silvan Košuta, Ida Purič, Emil Sedmak, Ivan Sedmak, Nikolaj Sirk (v svojstvu zastopnika prijateljev mladine), Marina Soave, Savina Ver-ginella in Marija Vidoni.
Poleg že omenjenega didaktičnega ravnatelja in prof. Artača, so bili častni gostje še g. župnik Jože Kunčič, predsednik rajonske konzulte za zahodni Kras Marij Sedmak in Sirk Nikolaj, ki je na občnem zboru zastopal prijatelje mladine.
Vsem odbornikom k izvolitvi čestitamo in želimo, da bi z vestnim prizadevanjem slovenski mladini in šoli čim več koristili. - Eden od staršev
Gropada
že dolgo čutimo potrebo po prostoru za sestanke, za diskusije, za družabne prireditve ali neke vrste dom, kjer bi imeli center za razna srečanja. Kar mučno je,
 ..................................................................          m......um,.m,
Pastirček št. 7
Pesmi in spisi v tej številki govore predvsem o pomladi in veliki noči. Tudi Andrej, Klavdij in Marija, ki sodelujejo v »Svobodni tribuni«, se pogovarjajo o smislu trpljenja, o pomenu pokore in posta, o silni vrednosti Kristusovega odrešenja in o potrebi, da osrečujemo tudi druge.
Jože in Aleš sta obiskala Doberdob in zastavila tamkajšnjim otrokom vrsto vprašanj. Razgovor spremlja 6 fotografij, ki so bile posnete ob tem obisku. Ivo razpravlja o demokraciji, ki ne bi smela biti tuja tudi skavtizmu. V športni rubriki je govora o zraku, soncu in vodi. Pravljično zgodbo »Marko sanja o pravljicah« je napisal dr. Ivan Artač.
Dopisov je izredno veliko. Nekateri imajo že značaj pravih spisov kot »Na Komni« (Bogdan Bricelj), »Rešujmo gozdove!« (Tomaž Simčič) in »Zvonkova želja se je izpolnila« (Anamarija Frandolič). Dorijana Devetak pa postaja že kar prava pesnica. Prispevala je pesem »Vrabček« v petih kiticah. Zaradi mnogih pisem (kar je vse hvale vredno!) je moral urednik marsikaj gradiva odložiti na prihodnjo, osmo številko, ki bo zadnja v letošnjem šolskem letu in bo izšla okrog 10. maja. j k
Kraški rezervati
V soboto 31. marca je bilo v Zgoniku zborovanje o kraških rezervatih iD o gorskih skupnostih. Zborovanja, ki ga je priredila zgoniška občinska uprava, so se udeležili predstavniki političnih strank, več občinskih svetovalcev raznih občin in številni posamezniki.
Ob začetku je dr. Jan Godnič razložil zakone o gorskih skupnostih in o kraških rezervatih, nakar se je razvila debata, v katero je poseglo kar dvanajst navzočih.
V glavnem je bilo govora o rezervatih, zlasti v luči dejstva, da je deželni svet odložil razpravo o zakonskem osnutku. Prišlo je do predloga, da se sestavi nov skupni zakonski predlog za kraške rezervate, ki naj zamenja prejšnjega.
Povelj.
°DLOčILNA vloga samostojnega SLOVENSKEGA NASTOPA
Pred'&k Džaških in goriških slovenskih ****** na Koroškem je gotovo do-Vez? svo-i namen. Utrdil je prijateljske rillM zamejskimi Slovenci, še posebej
V	zvezi z gradnjo avtoporta na Fernetičih je nastalo več problemov, med katerimi najbolj zaskrblja odškodnina za zemljišča, ki bodo žrtvovana na oltar napredka, ki ga terja obmejni promet.
Na sestanek, ki ga je sklical župan Mihael Guštin (Slovenska skupnost), so prišli dejansko vsi lastniki, ki jih ogroža gradnja avtoporta. Sestanek je bil 5. aprila in sicer v gostilni Grgič. Na začetku sestanka je župan Guštin omenil korake, ki jih je repentaborska občina napravila s tem v zvezi. Stalno smo imeli pred očmi pravice našega prebivalstva, je dejal župan, žal pa nas niso oblasti dovolj obveščale o poteku gradnje avtoporta in o odškodnini, ki mora biti pravična. Zavzeli smo se tudi in se bomo še nadalje, da bodo oblasti vzele čim manj zemljišč, da ne bo utrpelo kmetijstvo in gospodarstvo naše občine, je še dejal župan Guštin.
Prisotnim je nato spregovoril dr. Dolhar v imenu tajništva Slovenske skupnosti in omenil vrsto korakov, ki jih je s tem v zvezi opravila Slovenska skupnost; podrobneje pa je govoril o boju Slovenske skupnosti v okviru strank leve sredine, ko je Slovenska skupnost zahtevala, da ne sme biti slovensko prebivalstvo prav v ničemer oškodovano z gradnjo avtoporta.
O problemih razlaščanja je nato tehnično spregovoril še tržaški pokrajinski odbornik inž. Sosič, ki je udeležencem sestanka razložil vsebino zakona št. 865/71, proti kateremu je Slovenska skupnost zavzela odklonilno stališče.
Deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka je nato prisotnim govoril o težkem in krivičnem razlaščanju, ki nam dan na dan žre najboljša zemljišča, tako
v tržaški kot v goriški pokrajini. Kot Slovenci smo ogromno prispevali za razne ceste, tovarne, saj so nam pobrali najlepša zemljišča. Doprinesli smo žrtve na račun napredka, je dejal dr. Štoka, vendar ne bomo dovolili, da bi z našo zemljo delali, kot se jim zljubi. Na vseh ravneh smo zahtevali in bomo še vztrajali na tem, da vzamejo za avtoporto čim manj zemlje in zanjo dajo takšno odškodnino, da bo mogel lastnik ekonomsko nadoknaditi izgubo. Narodnostno pa je za nas odvzem zemlje (pa naj gre za razlaščanje ali za kupnoprodajno pogodbo) silno boleča stvar, je še dejal dr. Štoka.
K besedi so se nato priglasili mnogi udeleženci sestanka, ki so se pogovarjali o tem, kako bi najuspešneje zaščitili svojo imovino.
Dva koncerta
V sredo 28. marca je v okviru abonmajskih koncertov Glasbene Matice v Trstu nastopil »Zagrebški kvartet«. Ta je nadomestil »Zagrebške soliste«, ki so morali odpovedati predvideni nastop.
»Zagrebški kvartet« sestavljajo violinista Josip Klima in Ivan Kuzmič, čelist Josip Stojanovič in violist Ante Zivkovič; izvajal je Haydna in Smetano, v drugem delu sporeda pa je spremljal baritonista Vladi-mira Ruždjaka.
Istega dne je gostoval na tržaški univerzi akademski zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane, ki je priredil v veliki dvorani študentovskega doma večer slovenske narodne pesmi. Zapel je slovenske narodne in umetne pesmi, številnemu študentovskemu občinstvu je pesmi predstavil v slovenščini in italijanščini Boris Pangerc.
ko moramo imeti občasne sestanke po gostilnah.
Po drugi svetovni vojni smo bili še vsi navdušeni zaradi zmage nad fašizmom; ko je v nas bilo še živo občutje zatiranja slovenske besede, je bilo sklenjeno, da si ob glavnem trgu zgradimo ljudski dom. Brez dolgih in zavitih birokratskih poti, ki so danes potrebne za najmanjšo kajžo in z lastnimi močmi, saj smo imeli dovolj izkušenih zidarjev in delavcev. Začetek je nekam zamrznil in kljub že pripravljenemu materialu delo ni steklo. Sčasom je tudi material izginil in o kakem domu ni bilo ne duha ne sluha.
Potreba po domu pa je še vedno ostala. Brez lastnega prostora tudi kulturno življenje ni moglo rasti. Kako priti zdaj do prostora?
Možnosti je več. Ali si zgradimo čisto nov prostor in si ga uredimo po najmodernejših zahtevah, ali si preuredimo, in še prej si najamemo, eno izmed hiš, ki so v vasi docela prazne, ali si pa začasno sezidamo na prostoru ob igrišču zasilno stavbo, ki naj bi služila vsaj za sestanke ali skupne vaje. Rešitev je več, samo začeti je treba in se seveda ne ustaviti na pol poti. Upamo tudi, da se bo nova zadruga, ki se zdaj pripravlja na ustanovni občni zbor, zavzela za to perečo potrebo vseh vaščanov. - A. M.
Občni zbor Slovenskega planinskega društva
Slovensko planinsko društvo v Trstu je imelo svoj 19. občni zbor. Raznim poročilom je sledil razgovor in izvolitev novega odbora. Sestavljajo ga: dr. Sonja Mašera, Stanislav Perovšek, Ugo Margon, Bogdan Milič, Ervin Gombač, Marko Martinc, Selma Miccheluzzi, Savina Biska, Zdenka Trampuž, Ema Kerševan, Adolf Junc, Pavel Paoli, Janko Furlan, Žarko Vekjet, Danilo Miccheluzzi, Pino Rudež.
Študentovska protestna manifestacija
Pretekli teden je prišlo na univerzi do protestnih akcij proti predvideni šolski reformi, ki nosi ime po prosvetnem ministru Scalfaru, ter zaradi nekaterih specifičnih vprašanj, kot npr. 425 še neizplačanih štipendij. V torek je bila študentovska skupščina, na kateri je rektor odgovarjal o teh vprašanjih, študentje so bili z odgovori nezadovoljni, zato so sklenili, da zasedejo rektorat, kar so tudi storili. Zasedba še traja.
V petek je bila protestna manifestacija, ki so se je udeležili poleg visokošolcev tudi dijaki srednjih šol. Manifestanti so šli v sprevodu od univerze do trga Garibaldi, kjer je bilo javno zborovanje. Nastopilo je več govornikov, med drugimi tudi slovenski visokošolec, ki je govoril v slovenščini in je med drugim prikazal probleme slovenske šole.
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so se v velikem številu udeležili protestnega shoda, zato je odpadel pouk.
Nova lekarna v Bazovici
člen 2. zakona 475 z dne 2.4.1968 določa, da mora biti na največ vsakih 4.000 prebivalcev ena lekarna in to v občinah, ki štejejo nad 25.000 ljudi. Trst z okolico spada tudi v to območje.
Znano je, da je na Opčinah lekarna, ki je preobremenjena z delom, saj deluje za ves vzhodni Kras, to je od Bazovice mimo Padrič, Gropade in Trebč in tudi za Opčine same; poleg tega oskrbuje še druge vasi, ki ne spadajo v tržaško občino. Potreba po novi lekarni je bila res nujna. To je naglasilo prebivalstvo samo, kakor tudi razna politična zastopstva in zlasti občinski odbornik dr. R. Dolhar ter deželni svetovalec dr. D. Štoka.
V Bazovici, v Grudnovi ulici, so imeli 31. marca letos skromno slovesnost: od tega dne uradno obratuje nova lekarna, ki jo upravlja dr. Federico Milani; mesto je dobil na podlagi natečaja.
Prostor je prav posrečeno izbran. Je na glavni cesti, ob avtobusni postaji, v bivši Mahničevi lupi, ki je dolgo časa bila v napol razsulem stanju. Načrt, ki ga je pripravil geom. Maglieretta, se sklada z vso okolico in nima prav nič kričečega. Dela je vodil Viktor Grgič s Padrič. Notranjščina lekarne s temnozeleno barvo in preprosto razpostavitvijo zelo pomirjujoče vpliva na stranke.
Pričakujemo pa, da bodo v lekarni nastavljene osebe, ki bodo znale našim ljudem postreči v domačem jeziku. - A. M.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu
vabi v ponedeljek 16. t. m. ob 20. uri na predstavo pesniške antologije Vinka Beličiča
BLIŽINE IN DALJAVE
Predstavitev bo v okviru ponedeljkovih večerov v mali dvorani Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3. Najnovejša Beličičeva knjiga je za naše zamejstvo kulturni dogodek in lepo velikonočno darilo. — Predstave se bo udeležil tudi avtor sam.
Sv. Ivan
Pretekli petek 6. t. m. smo se v našem Marijinem domu srečali z deželnim svetovalcem dr. Dragom Štoko. Predaval nam je o desetletnici dežele. Izčrpno je poročal o postanku dežel in naše dežele v italijanski republiki, pa tudi o trdem boju za naše pravice in socialne pridobitve. Sledila je živahna debata številnega občinstva. Izrazili smo željo, da bi bili taki sestanki bolj pogosti in sklenili smo podrobno organizirati delo za našo organizacijo. Predavatelju in našemu nadvse požrtvovalnemu političnemu delavcu smo zelo hvaležni za njegov obisk.
Ravnateljski izpiti
Pretekli petek so bili v Rimu izpiti za ravnatelje slovenskih višjih srednjih šol. Razpisana so bila štiri mesta: na znanstvenem liceju in učiteljišču v Trstu in na klasičnem liceju in učiteljišču v Gorici. Izpita so se udeležili štirje kandidati: prof. Laura Abramova, prof. Janko Jež, prof. Jože Seražin in prof. Boris Tomažič. Vsi štirje so izpit zelo dobro napravili in bodo v jeseni dobili razpisana mesta. Tako se počasi urejajo slovenske šole, ravnateljska mesta pa so prvi pogoj za dober potek šole.
Nastop baletno-folklome skupine
V torek 3. aprila je nastopila v Kulturnem domu v Trstu baletno-folkloma skupina osnovne šole Vič-Ljubljana. Mladi plesalci so v prvem delu izvajali vrsto belokranjskih, gorenjskih in štajerskih folklornih plesov, v drugem delu pa baletne plese. Nastopajoči so dokazali skrbno pripravo in so dobro speljali zahtevni spored. številno občinstvo je bilo nad nastopom navdušeno.
Občni zbor Kreditne banke
V soboto 7. aprila je bil redni občni zbor Tržaške kreditne banke. Iz poročila upravnega sveta, ki ga je prebral predsednik dr. Kukanja, je razvidno, da ni izid preteklega leta slabši od prejšnjega kljub splošni krizi. Dejavnost banke se je povečala, začela je operirati tudi s srednjeročnimi hipotekarnimi posojili, ni pa dosegla večjih pooblastil za poslovanje s tujino.
Poročilu in bilanci je sledila živahna razprava, v katero je poseglo več delničarjev. Govora je bilo o specifičnih problemih zavoda ter o drugih gospodarskih vprašanjih, tako tudi o vedno večjem razlaščanju zemlje.
V	soboto 14. aprila ob 20. uri bo v
župni cerkvi v ZGONIKU
POSTNO SREČANJE
Na sporedu so recitacije, petje ob spremljavi kitare, razni prizori in odlomek iz Rebulovo drame »Pilatova žena«, ki jo bo izvajal Radijski oder Iz Trsta.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 15. do 21. aprila 1973
Nedelja: 9.40 Po domače. 11.00 O troši matineja. 13.10 Namizni tenis. 1430 Hok SZ : švedska. 18.15 Bitka za puščavo.
Ponedeljek: 17.45 Srečni princ. 18. Skrivnosti Jadrana. 20.30 M. Gariri: Pk viharjem. 2120 Kulturne diagonale.
Torek: 17.45 Vse deljeno s sedam. 18. Dbttaland iz Prage. 18.55 Epilepsija v otr škem obdobju. 19.15 Mesta: Korčula. 20.! Pogovor o... 21.20 Nenavadne zgodbe. 21 ‘ Stoletje kirurgov.
Sreda: 17.45 Z nasmehom na -pot. 182 Na sedmi stari. 20.30 Avanturisti - filr
četrtek: 17.50 Moj banatoc David. 18.: Nemi film. 18.55 Naznani leteči predme! 2030 Dokumentarna oddaja. 21.30 Kam : kako na oddih.
Petek: 17.40 Kaj vemo, kaj znamo. 18.1 Profesor Baltazar. 18.35 Cesta in mi. 20.1 Lord Jim - film.
Sobota: 16.50 Rokomet Zagreb: Bora
18.15	Mr. Magoo vam predstavlja. 182 Filmska burleska. 22.00 Mafija - film.
Deželni poslanec proti razlaščanju
V	zvezi z raznimi predvidenimi razlastitvami in na podlagi zakona 865/71 so vložili interpelacijo naši izvoljeni predstavniki, in sicer goriška pokrajinska svetovalka Marija Ferletičeva, goriški občinski svetovalec prof. Bratina ter na deželni ravni poslanec dr. Drago Štoka.
Deželni odbornik De Carli (socialist) je v torek 10. t.m. odgovoril poslancu dr. Štoki v deželnem svetu. Dejal je, da je treba zakon 865 aplicirati, in v ta namen je deželni svet izglasoval z glasovi DC, PSI in PSDI tudi zakonski predlog 416, ki uveljavlja zakon 865; ker pa je državni zakon (tkzv. neapeljski zakon) bolj naklonjen lastniku zemlje, se bo apliciral ta zakon.
Dr. Štoka je v odgovoru odborniku De Carliju dejal, da je nezadovoljen s takšnim odgovorom, saj je razlaščanje zelo težak problem in ga je treba zato preštudirati z vseh zornih kotov: od ekonomskega do narodnostnega. Kot Slovenci smo utrpeli veliko narodnostno in ekonomsko škodo, je dejal dr. Štoka, tako na Tržaškem kot na Goriškem, zato zahtevamo, da oblasti in z njo deželni odbor prenehajo posluževati se krivičnih zakonov in da napravijo vse, da bo naš človek, posebej pa slovenski kmet in lastnik zemlje zaščiten v svojih pravicah!
SLOV. KATOL. DRUŠTVO »HRAST« IZ DOBERDOBA
vabi na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
ki bo v Doberdobu na velikonočni ponedeljek in sledečo sredo tj. 23. in 25. aprila.
Na programu je med drugim nastop znanega in priljubljenega ansambla iz Slovenije
LOJZETA SLAKA
Vsi naši rojaki z Goriškega in Tržaškega ste na to pomladansko slavje prisrčno vabljeni!
Vzgojno predavanje
Preteklo sredo je slovenska duhovnija v Gorici priredila za starše slovenskih otrok v mestu predavanje o vzgoji. Lepa skupina mater je poslušala predavanje ge. Anice Kraljeve, ki jim je marsikaj lepega povedala in pojasnila zlasti z doživljaji svoje bogate življenjske izkušnje. Živahni razgovor po predavanju je pokazal, kako živo je zanimanje mladih mater za vzgojo svojih otrok.
Vaški praznik v Rupi
Pesmica mila je brate združita
v zarjo še lepših, srečnejših dni.
Menim, da je prav, da že sedaj opozorimo naše rojake od blizu in daleč na vsakoletni »Praznik "frtalje” sv. Marka«, ki bo letos zadnjo nedeljo v aprilu tj. 29. t.m. Lahko bi ta praznik imenovali tudi praznik ljudi dobre volje, saj skuša ta praznik povedati ljudem, da je sreča posameznika kakor tudi vaške skupnosti prazna in puhla, ako človek modeme dobe ne izraža na vsakem koraku nesebične ljubezni do bližnjega tudi na ta način, da se vseskozi versko in narodno osvešča.
Zato naj bi bil ta praznik v Rupi, na pragu pomladi, ko vse lepo pogan j a in brsti, tudi praznik prerojeaja za celotno vaško skupnost: da ob vsakem življenjskem standardu ne zapremo svojih src za kulturne vrednote, da ne pozabljamo naše materine govorice, da se za našo lepo pesem vedno bolj žrtvujemo in končno, da smo si med seboj v resnici bratje.
Naknadno bomo javili naš pester kulturni spored, ki bo letos še bolj zanimiv kakor do sedaj. Pa tudi glede prireditvenega prostora se požrtvovalni domačini trudijo, da bo bolj prikladen in udoben kakor prejšnja leta.
Prispevek za oljčno olje
Samo do konca aprila je čas, da se vloži prošnjo za državni prispevek na oljčno cilje, ki letos znaša 282 lir za kg. Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu vabi vse pridelovalce oljk, da se zglasijo v uradih v ul. Roma 20 in prinesejo listek oljarne ter osebno izkaznico.
„KatoliŠki glas" v vsako slovensko družino I
niiiin
■■■■■■•a
RADIO
TRST A
ZA KMETOVALCE
Koncert zbora »S. Ignazio« v travniški cerkvi
Prejšnjo sredo je v travniški cerkvi bil koncert mešanega zbora »S. Ignazio« iz Gorice, ki ga vodi prof. Stanko Jericijo. Zbor nastopa navadno vsako leto enkrat v postnem času s programom polifonske klasične glasbe.
Za ta koncert je zbor pripravil daljši spored. V prvem delu je bila na programu »Missa brevis«, ki jo je zložil slavni beneški skladatelj 16. stoletja Andrea Gabrieli. Maša se deli na polifonsko in ho-mofonsko grajene dele in v njej prihaja do izraza polnost vokalne zborovske tehnike renesančnega obdobja. Drugi del je obsegal vrsto motetov, ki so jih zložili skladatelji G. Bouzignac, G. A. Perti, O. Lasso (čudovit »Surreodt pastor bonus«), P. Petersen, nato pa še Mozart (Ave ve-rurn), Bach (petglasna fuga »Psallite Deo nostro«), in še modernejši Bruckner (Lo-cus iste), Z. Kodaly in M. Miolli. Zbor je pokazal, da primemo obvlada zlasti tehniko polifonskega petja, obenem pa tudi dokajšnjo amalgamiranost v glasovih, četudi so še v glavnem zelo mladi in morda ne dosegajo tistega zvočnega potenciala, ki bi ga že posedoval zrelejši zbor. Vsekakor je to še posebej zasluga dirigenta prof. Jericija, ki mu prav vokalna polifonija tako leži in je v njeni interpretaciji dokazal lepe sposobnosti.
Velikonočna tridnevnica v Gorici
Kakor vsako leto je tudi letos bila v Gorici tridnevnica, namenjena članicam Marijine družbe in drugim goriškim dekletom in ženam kot priprava na veliko noč.
Pričela se je v četrtek 5. aprila z večerno mašo in govorom pri Sv. Ivanu. G. Jožko Markuža nam je govoril o duhovnem življenju laikov; ta misel je bila v glavnem tema vseh govorov. Naslednji dan je bila sv. maša in pridiga na Travniku.
V	soboto stil bila sv. maša in govor zopet v cerkvi sv. Ivana. Dr. Humar je govoril o pravilnem zaupanju in vdanosti v božjo voljo. Zaključek tridnevnice pa je bil v nedeljo popoldne v stolnici, združen z ofrom in petimi litanijami. Zadnji govor je imel g. Jožko Markuža. Prepričljivo je govoril o Mariji, ki bistveno spada v življenje laikov in brez katere je duhovni napredek nemogoč.
Družinske doklade za kmečke družine
Družine, ki so vpisane v kmečko bolniško blagajno, imajo pravico do družinske doklade za vsakega otroka do 14. leta oziroma za dijaka do 18. leta in vseučiliščni-ka do 27. leta starosti. V ta namen je treba prinesti družinski list in občinsko izjavo (atto notorio), za dijake pa tudi potrdilo šolskega ravnateljstva. Za vse ostalo poskrbi Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu, ul. Roma 20. Zato pohitite za doklade 1973.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 15. do 21. aprila 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mlad. oder »Rdeči lev«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Dva bregova«. Drama. 17.30 šport in 'glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.15 Odvetnik za vsakogar. 20.30 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18,15 Umetnost... 18.30 Komorni Koncert. 18.55 Glasbena beležnica. 19.10 Slov. znanstveniki na univerzi: dr. Rafko Dolhar. 19.20 Za najmlajše: pravljice. 20.35 G. Rossini: »Mojzes«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Duo Laniz-Repini. 17.20 Črnske duhovne pesmi. 17.40 Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost... 19.10 Kristusov lik. 19.30 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.35 »Čudež na Dunaju«. Drama. 23.00 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Koncert. 17.45 Kako in zakaj. 17.55 Glasbeni utrinki. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 19.15 A. Rebula: »Znamenje«. 20.30 Delo in gospodarstvo. 20.45 Vokalno imstnum. koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.30 Koncert. 17.20 Orglar H. Bergant. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 »Pogovori pred Jeruzalemom«. Drama.
Slovenska Mucariim konferenca
Slovenska duhovnija v Gorici zavzema vedno bolj točne obrise. Postavljajo se temelji za različne dušnopastirske dejavnosti. Člani začasnega duhovnijskega svčta, ki se skupno s svojim dušnim pastirjem mesečno sestajajo, iščejo rešitve najbolj perečim vprašanjem. Že večkrat so se tudi dotaknili zadeve krščanske dobrodelnosti in pomoči potrebnim. V tej zvezi je stekel pogovor o slovenski Vincencijevi konferenci v Gorici.
V	Gorici je že vrsto let bolj ali manj delovala Slovenska Vincencijeva konferenca (SVK). Goriški nadškof msgr. P. Coco-lin je lani junija potrdil nova pravila in upravni ter nadzorni odbor. Gre namreč za skupino krščanskih laičnih oseb, moških in žensk, socialno živo čutečih, ki hočejo z obiski po domovih nuditi potrebnim duhovno in telesno pomoč. Bolj kot za človekoljubno ustanovo gre tu za krščansko dobrodelnost, ki vidi v vsakem potrebnem Kristusa: »Karkoli ste storili najmanjšemu izmed mojih bratov, ste meni štorih!«
Na seji 27. marca so odborniki SVK razpravljali o »pomoči potrebnim«. Kakor so druge mestne župnije vezane, da skrbe za potrebne, tako naj tudi Slovensko du-šnopastirsko središče organizira podporno dejavnost, kajti krščanska ljubezen ne pozna meja in razlik.
Predvsem je bilo poudarjeno, da med »pomoči potrebne« štejemo ne samo ubož-ne, bolne in ostarele, temveč vse tiste, ki se nahajajo v kateri koli stiski, pa naj se tega zavedajo ali ne. Prenekateri je v »duhovni stiski«, ker je njegovo versko znanje ostalo na stopnji prvoobhajancev; posamezniki in družine so lahko v hudi »moralni stiski«, ako se npr. ruši zakonska zveza z nevarnostjo ločitve in razpo-roke, ako se javljajo zablode v mladih, kar jih vodi v izkoreninjenost; spot drugi
Olynipia še ni »pokopana«
Najprej opravičilo za tiste, ki nam sledijo: nehote je prišlo do napačnega sporočila. Pozno so nas namreč obvestili, da se bo v nedeljo 8. aprila vršil finale za »Turnir prijateljstva« v Dolini in da je zato preložena tekma v Pordenonu.
Z zmago nad Borom (3:2) v sredo 4. aprila smo si priborili vstop v finale. Prva dva seta si je popolnoma zasluženo osvojil Bor z nasmeškom na ustih gledalcev. V tretjem setu smo se s ponosom uprli in zmagali z visokim vodstvom. Nato je do konca šlo kot po olju. Dobro je igral Simon Komjanc, ki je nekajkrat uspešno zameljal M. Špacapana; ta slednji je sploh odigral svojo najboljšo tekmo od začetka prvenstva. Izkazal se je tudi Marko Kran-ner, ki je zaporedoma ustavil z blokom Borovega bivšega drugoligaša Plesničarja.
V finalu za turnir je vsako moštvo od štirih (01ympia, Sloga in Partizan ter Bulevard iz Reke v Jugoslaviji) tekmovalo z vsemi. Da bi moštev ne obremenjevali preveč, sta bili prej dve tekmi veljavni za finale: 01ympia: Sloga v petek 6. aprila v Nabrežini in Partizan : Bulevard na Reki. Tako je v nedeljo vsako moštvo odigralo le še dve tekmi.
V petek je 01ympia prepričljivo premagala Slogo s 3 : 0 (15 : 8, 15 : 4, 15 : 4). V tekmi smo videli zlito moštvo in neprekinjeno igro. Mirno in s prepričljivim preudarkom smo izkoristili vsako žogo in to brez prestanka v loku treh setov. Pohvaliti bi moral vse igralce, vendar pa si pohvalo
Nabirka za gradnjo novih cerkva
V	nedeljo 18. marca so v Rimu zbirali denarna sredstva za gradnjo novih cerkva j v rimskih predmestjih. Stari Rim ima preveč cerkva iin predstavlja njihovo vzdrževanje veliko breme, mnoga nova predmestja pa so brez,cerkve. Sv. oče je tisti dan v opoldanskem nagovoru razložil svojo stisko, ker kot rimski škof sam ne J more poskrbeti za ta predmestja. Dejal je, da bi bilo za nova rimska naselja potrebnih okoli sto novih cerkva. Prosil je rimske vernike za pomoč. Zanimivo je dejstvo, da po rimskih župnijah prevladujejo duhovniki-redovniki.
V	soboto 14. aprila ob 20,30 bo v
cerkvi sv. Ignacija v Gorici
KONCERT
ORKESTRA GLASBENE MATICE IZ TRSTA
Dirigent: Oskar Kjnder
Solist: Hubert Bergant - orgle Skladatelji: Albinoni, Grigny, Haydn, Buxtehude, Šivic, Handel. - Vstop prost!
trpijo na kulturnem uboštvu, nevednosti in nezavednosti, površnosti in pomanjkanju kritične presoje; in še drugi trpijo zaradi socialnih krivic, ker so potisnjeni na rob sodobne družbe, v hiralnice, v osamelost; in še drugi, ki so v težki gospodarski stiski, brez denarnih sredstev.
Nikar si ne zakrivajmo oči! Tudi v slovenskem občestvu v Gorici so številni »v potrebi«! Le kdo izmed nas ne pozna oseb, ki so v resnični stiski, če se le ozremo naokrog z ljubečo pozornostjo? Dolžnost vseh je, da ne pozabljamo nanje. Kar je danes njihova stiska, bo morda jutri naša. Slovenska Vincencijeva konferenca se stavi v službo teh naših bratov in sestra. Hvaležna bi bila vsakomur, ki bi ji javil vsaj najbolj boleče primere.
Istočasno pa se obrača na tiste duše, ki jim je božji Duh vdahnil karizmo, dar sočustvovanja s trpečimi in notranjo potrebo razdajati se za druge: za bolne, ostarele, pozabljene, ki v njih trpi Kristus. Kaj, če bi se priglasili kot člani naše SVK in prostovoljno prevzeli nekaj bremena v oporo trpečih in potrebnih? Tu ne gre za denarne prispevke, pač pa za osebno obiskovanje bolnikov in trpečih, ki si tako želijo tople bližine in srčne dobrote nekoga, ki jih razume in ima rad. Toliko je nesrečnikov, a tako malo bo-driteljev v nesreči!
Da bo pomoč, ki jo bo nudila SVK, tudi gmotno vidna, so potrebna sredstva. Komur ni dano, da bi sobe razdajal z osebnim sodelovanjem, naj bi po možnostih dajal od svojega. Vsak prispevek, izročen iz ljubezni do Kristusa, trpečega v naših bratih, bo dobrodošel. Solze, ki jih boš otrl potrebnim, bodo biseri, ki si jih zbiraš za nebeško kraljestvo.
Duhovni asistent SVK v Gorici dr. Rudolf Klinec
najbolj zaslužita naša dvigača Franko Nardin in Vilko Antonič, škoda, da ni tej tekmi prisostvovalo naše občinstvo. Tekma je bila verjetno najboljša, kar jih je kdaj odigrala 01ympia.
Nedelja 8 aprila je bila zaključni dan turnirja. V novi dolinski telovadnici so se tekme začele ob 9h dopoldne in se nato vrstile brez presledkov do 14. ure. 01ympia in Sloga sta srečali obe hrvaški moštvi, ki sta se uveljavili v vseh tekmah za 2:1. Rezultat je bil skoro pred- '1 viden, kajti obe reški ekipi tekmujeta v višjih jugoslovanskih ligah. Kljub temu pa se nista pokazali tako nepremagljivi kot smo mislili. Obe imata sicer še kar močne tolkače, vendar sta pokazali tudi nekaj nepričakovanih tehničnih pomanjkljivosti, zlasti v dviganju. Od obeh moštev se nam je zdel najbolj rafiniran Partizan, ki si je tudi osvojil prvo mesto. Drugi se je uvrstil Bulevard, tretja 01ympia, četrta pa Sloga. Vsako moštvo so po kratki slovesnosti nagradili s pokalom. Finale je potekel v športnem duhu, akoravno sodnika nista bila na zadovoljivi ravni. Organizacijsko je »7. turnir prijateljstva« dobro uspel, za kar se moramo zahvaliti Zvezi slovenskih športnih društev, ki ga je pripravila. Nam je prireditev prinesla veligo zadoščenje, mnogo bolj pa nas veseli, da smo si ustvarili prijateljske vezi s Slogo, s katero imamo v prvenstvu skupne interese.
V	zadnji številki Katoliškega glasa smo brali, da se eden naših navijačev pritožuje, da ne pozdravljamo po slovensko na tekmah. »Hip, hip, hura« je sicer mednarodni odbojkarski pozdrav, ki smo ga mi naprej uporabljali iz navade. V ostalem pa kritika drži, zato jo sprejemamo.
* * *
Preteklo nedeljo so kar tri moštva 01ympije tekmovala na raznih igriščih; to se pravi, da je 26 igralcev različnih kategorij branilo barve svojega moštva. Poleg »velikih«, ki so se merili v Dolini na zgoraj omenjenem »Turnirju prijateljstva«, so se »mali« borili v Gorici na deželnem prvenstvu CSI. Naraščajniki so igrali proti Libertas Rocol iz Trsta in so izgubili z 0:2; premagali pa so ekipo Pozzo iz Vidma z 2 : 0; zasedli so drugo mesto. Mladinci so se srečali najprej z moštvom PAV iz Vidma in so podlegli z 0 : 2; madkrilili pa so ekipo »Nazario Sau-ro« iz Trsta z 2 :0; uvrstili so se na drugo mesto.
OBVESTILA
Maša za cerkveno edinost 'bo v ponedeljek 16. aprila Ob 19,30 v cerkvi sv. Ivana ; v 'Gorici.
SKAD vabii na pripravo za veliko noč. Spokorno bogoslužje bo 18. t.m. ob 20.30 v mah 'dvorani Katoliškega doma. Začeli bomo točno!
Zaključek gospodinjskega tečaja v štan-drežu bo v nedeljo 15. aprila v prostorih ; Župnijskega doma. Zaključek bo združen z razstavo .peciva in drugih dobrot, ki jih bodo tečajnice pripravile. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure in udeleženci bodo razstavljene dobrote lahiko kupili.
V	Slovensko Benečijo paroma na veliko-1 nočni ponedeljek Marijina družba dz Gorice. Odhod 'S Travnika ob 14. uri. Pridru-žijo se lahko tudi drugi romanji.
Pesem mladih na radiu Trst A. Prihodnji torek 17. aprila ob 19,20 začne radijska postaja Trst A oddajati posnetek pesmi mladinskih zborov in ansamblov z revije »Pesem mladih 1973«, 'ki je bila v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 11. marca. Zbori in ansambli bodo nastopih v okviru rubrike »Za naj mlajše« in se bodo predstavili našim radij-stkim poslušalcem v istem vrstnem redu kakor so nastopili na reviji. Prihodnji torek bodo zato na sporedu ansambel »Taims« z Opčin in mladinski zbor Krekovega doma dz Boršta.
Pisatelj Boris Pahor bo v soboto 14. aprila igovorii v prostorih Slovenske prosvete v Trstu, ul. Donizetti. Ob izidiu njegove nove Isnjdge borno dmeli diskusijo o problemih, ki jih knjiga obravnava, pa j tudi o naši 'današnji aktualnosti.
Širite »Katoliški glas"
DAROVI
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. N. v po
častitov spomina Franca Zorzuta 10.000 lir.
2! Za sovodenjske skavte: N. N. iz Sovo-Zdenj 4.000 lir.
Za Alojzijevišče: M. Goričan 2.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Nada Zecchini namesto cvetja na grob N. N. 2.000; N. N. 4.000; Nada Sosič-Merzak v spomin Rudija Sosič 2.000; Angela Kacin 3.400; Angela Škeriavaj 3.000; Adamič ob krstu hčerke Klare Elizabete 20.000; N. N. v počastitev Marije in Dorota 4.000; Marija Babič namesto cvetja na 'grob Marije Furlan 2.000; družina Staffe ob sinovi poroki 5.000; Ana Gaibrijelčač-Daneu namesto cvetja na grob Marije Furlan 2.000; Marija Dolenc-Hollstein v spomin Marije Furlan 5.000; Terezija škeriavaj v spomin Marij« Furlan 5.000; Rafaela Širca-Gostiša 1.200; Štefanija Rebec 5.000; Gailima Kotnik ob krstu hčerke Helene-Katarine 7.000; Ivanka Dodanc-Mesar v spomin moža Pepija 10.200; Marija Dolenc-Hollstoin namesto cvetja na grob Papiiju 5.000; Dandila Lev-stik-žerjal namesto cvetja na grob PepijU Grzančič 5.000 lir.
Za popravilo orgel: cerkveni pevski zboi v spomin Rudija Sosič 5.000; Marija Malalan 2.000; Marija Mtlalan-Sosdč 5.000; Terezija škeriavaj v spomin Marije Furlan 5.000; N. N. 2.000; Ivanka Dolenc-Mesar v spornim moža Pepdja 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: Leone Rernar ob blagoslovu nove hiše 5.000; Roža Ranar ob blagoslovu hčerkine hiše 3.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugah: Rončel j--PiščalMl ob krstu hčerke Nadje 5.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: Milen8 Feriuga v spomin Rudija Sosič 5.000; Jaffl' kole Zinka 3.500; N. N. za uspešno m8'; predavanje Doma 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog pC vrni, rajnim pa daj večni pokoj!
      >■:
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpci Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, ^ temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. MočnP Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo