Poštnina plačana v gotovinl Gena 1.50 din lzhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznaSalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo In uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno jj Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.6(56 jj Leto XX. Celje, petek S. eprila 1Q3S Šfev. 15. Brez Jugoslavije ni Slovencev Iz »Kmetskega lista« posnemamo sledeča zanimiva in vseskozi aktualna razmišljanja: Naj se zgodi karkoli, Slovenci mora- mo ohraniti en sam politični ideal: združenje južnih Slovanov v skupnem domu in v taki medsebojni povezano- sti, ki bo vsem delom nudila pogojc in jamstvo za obstoj, uspešen razvoj in trajen napredek. Nezrelost in špekulacija sta v marsi- katerem predelu naše države ta ideal v marsičem zameglila in ga tu in tarn eelo tako popačila, da ga skoraj ni več mogoče spoznati. Tako ni nič čudnega, če smo prišli tako daleč, da so postala vprašanja, ki so za nas vse življenjsko važnega pomena, premet strankarsko politične špekulacije in demagogije, ki nevarno zastruplja ozračje in ovira na- ravno izboljšanje naših domačih raz- mer, Kljub tem nevSečnim pojavom ven- dar upamo, da ni pri nas resnega člo- veka, ki bi si upal tajiti težnjo, katero opažamo krog in krog nas po svetu: Vse sorodne edinice streme za tem, da ae etrnejo v čim večje narodne enote in se tako bolj okrepe in usposobijo za življenjsko tekmo.. Združitev Avstrije z Nemčijo ni edi- ni primer, čeprav nam je najbližji, ker se vrši neposredno v našem sosedstvu. Ce je tako postopanje potrebno Nemčiji, če je primerno drugod, koliko bolj je potrebno šele nam v Jugoslaviji, ki smo številčno šibkejši in živimo hkrati na ozemlju, kjer se kriŽa toliko različnih interesov kakor malokje na svetti. Namesto treznega gledanja na polo- žaj smo pri nas ponovno razpihnili ve- Hko debato in borbo za slovenstvo in jugoslovenstvo. Za treznega človeka, ki mirno gleda in presoja to debato, se zdi vse skupaj nečedna komedija. Ka- kor je jasno, da Francoz ostano Fran- cos, Rus zopet Rus, tako je jasno, da Slovenec ostane Slovenec. Tu ni deba- te, ker je ne more biti. Enako je in ostane Srb seveda Srb z vsemi vrlinami in posebnostmi svoje kulture, jezika in drugih značilno srbskih osobin. Ali poleg te naravne resnice, poleg dejstva, ki ga noben pameten držav- nik in noben resen politik ne more ta- jiti, obstoji še drugo dejstvo: da smo namreč vai Slovenci, Hrvatje in Srbi Jugosloveni, da to zavestno hočemo biti in da stremimo po nerazrušljivi in nerazdružljivi skupnosti. Jezikovno vprašanje ob takem poj- movanju jugoslovenstva ni sporno In je že rešeno v ustavi, kjer je slovenski, hrvatski in srbski besedi priznana po- polna enakopravnost. Treba je ustavo spoštovati in se ravnati po njej, pa ne bo v tem pogledu nobenih trenj. Hkrati tudi vemo, da ni jezik »napisna tabla« kake napisane tvrdke, ampak živ or- ganizem, podvržen vsem zakonom o razvoju in spremembi, kakor vsa druga živa bitja. Vemo, da so naši pradedje gavorili precej drugače kakor mi; zato lahko sklepamo, da bodo naši zanamci tudi govorili dokaj drugače kakor mi danes. Isto velja za Srbe in Hrvate. Da pojde ta bodoči razvoj v smeri vse več- je skupnosti in sličnosti, to je tako jasno kakor beli dan. Sožitje, zlasti pa promet, trgovina in vsi drugi stalni stiki bodo tu opravili svoje delo, ki pa ob pravilnem pojmovanju jugosloven- stva ne bo niti posrbljenje Slovencev niti poslovenjenje Hrvatov in Srbov, temveč bo vsem trem približevanje v — jugoslovenstvo. Kdor rad kamenja, nas zaradi tega lahko obsuje z grmado psovk in natolcevanj, zgodovinskega razvoja pa s tem ne bo niti malo pre- drugačil. Gospodarsko vprašanje pa je tisto, ki nas danes v prvi vrsti zanima in zaradi katerega dejansko nas':ajajo tu- di vsa druga trenja. Saj vemo, da stiska človeku zamegli pogled, mu zmanjšuje razsodnost in slabi zlasti njegovo odpornost. Ob nezrelem gledanju na naš notra- njepolitični problem, ki ga hočejo vro- če glave izčrpati v strastnih besednih bojih o jezikovnem vprašanju, je se- veda čisto naravno, da za gospodarske probleme zmanjka sposobnih ljudi in moči. Tako zlasti mi na periferiji na- vadno kaj slabo odrežemo in potem vzdihujemo kakor Lazar pod bogatino- vo mizo. Ce pa hoče kdo vsaj z delom tiste hudobije pogledati na te žalostne pesmi, se nam v resnici lahko smeje. Kajti reči nam mora, da pač imamo, kar smo želeli, vse drugo pa — no, ne recimo vsega čisto naravnost! Saj itak vsi vemo, kako je. Ker politika ni sportna zabava za posameznike, je na vsak način treba stremeti za tem, da se kvarno početje in medsebojno izigravanje zajezi in ta- ko omeji, da ne bo moglo v bodoče ro- diti še hujših posledic kakor jih je v preteklosti. V interesu jugoslovenstva in v interesu narodnega in gospodar- skega obstoja Slovencev je, da posta- vimo našo politiko na novo in zdravo podlago, na tako, ki jo želi narod, ne pa mešetarji in prekupčevalci, pa naj si nadenejo tako ali tako barvo. Samo t.isti, ki bo doumel, razumel in spošto- val narodovo voljo in njegovo zdravo hotenje, nam lahko s svojim delom po- maga iz mrzličnega močvirja, v kakr- šno so nas pahnile z združenimi močmi vse neugodne okolnosti, ki so v teku let delo vale proti nam. S takih zdra- vih političnih temeljev, ki jih izza svo- jega pojava na naših tleh naglaša in pospešuje kmetsko gibanje, bomo prav gotovo kmalu našli pot do tja, ko bo uspeh Slovenca razveselil tudi Srba na skrajnem jugu in obratno. Samo taka enotna zavest v sreči in nesreči, v delu, trpljenju, borbi in zmagi pa res pome- ni jugoslovenstvo in mu daje notranjo vsebino, ne da bi kdorkoli bil kaj okr- njen za svoje pravice. To rnoramo doseči, kajti brez tega ni .Tugoslavije, a brez Jugoslavije ni več zlasti nas — Slovencev. Politični pregled j X Beseda koroških Slovencev. »Ko- roški Slovenec«, glasilo slovenske manjšine na Koroškem, objavlja v šte- vilki z dne 6. t. m.: »Cudovita je skriv- nost naroda in kot tajinstven odtenek božje lepote in modrosti. Naj ga vidiš rastočega iz njegovega detinstva in mladosti v moško, zrelo dobo, naj ga zreš očetovsko skrbnega in modrega, materinsko plemenitega in ljubečega, otroško nežnega in brezskrbnega, naj ga gledaš v njegovi pesmi ali vidiš v njegovi barvi, naj ga gledaš utrujene- ga pod težo življenjskega boja ali vse- ga vedrega ob počitku in prazniku ¦— velik, čudovito velik, lep, čudovito lep je ta skrivnostni košček božjega stvar- stva. Le mi v njem smo često majhni in malenkostni, ker ga ne vidimo veli- kana, rastočega iz tisočletja v tisoč- letje, kipečega v sili in zdravju.« — »Ob razmahu narodnega življenja dr- žavnega ljudstva se bomo učili mi še v podvojeni meri iskrene ljubezni do svo- je, prirojene nam narodnosti in s tem vezali tisočletno zgodovino v novo bo- dočnost. Pri tem pa ne bomo nikdar prezrli in pozabili svojin in prvin, last- nih našim pradedom, dedom in očetom«. X Plebiscitna propaganda v Veliki Nemčiji je dosegla svoj višek. Vodja in kancelar Hitler je govoril zadnje dni ogromnim množicam v stari Nemčiji ter v Gradcu, Celovcu, Inomostu, Sol- nogradu in Linzu. Povsod so mu prire- dili triumfalne sprejeme. V vseh večjih mestih države so vsak dan velika zbo- rovanja, na katerih govore narodnoso- cialistični prvaki. Gospodarska obnova bivše Avstrije se je že pričela. Ob Hit- lerjevi navzočnosti so začeli v četrtek opoldne na bivši nemžko-avstrijski me- ji pri Solnogradu graditi mo4erno dr- žavno avtomobilsko cesto do Dunaja.: Pri gradnji ceste bo zaposlenih okrog 30.000 ljudi, dela pa bodo dokončana v treh letih. X Italijansko-angleški srcdozemski sporazmn bo po vsej priliki v najkraj- šern času zaključen. Kakor zatrjujejo v londonskih dobro poučenih krogih, bo skušala angleška vlada naknadno pridobiti za sporazum tudi Egipt, ki naj bi sodeloval pri podrobni ureditvi no- vega režima za promet skozi Sueški prekop, ki bo določen po tem sporazu- mu. Po Hitlerjevem obisku v Italiji bo italijanski zunanji minister grof Ciano najbrž obiskal London, predsednik an- gleške vlade Chamberlain pa Rim. X Spanske nacionalistične čete so že prodrle do morja pri Tortosi. Zasedle so tudi važno križisče Lerido in še veČ strategično pomembnih krajev. Vse kaže, da se bliža končni poraz špan- skih republikanskih čet. Domače vesti VELIKONOCNA ŠTEVILKA »Nove Dobe« bo izšla v petek 15. t. m. popoldne. Oglase za velikonočno šte- vilko bomo sprejemali v petek samo do 9. dopoldne. — Mizerne poštne razmere v SIovc- niji. Stevilo poštnega osobja na pod- roc ju ljubljanske poštne direkcije 3e od leta do leta manjša, istočasno pa silno naraščajo posli, ki bi jih naj zmagovali naši poštni uradi. Ta prak- sa povzroča na eni strani nevzdržno preobremenitev našega poštnega osob- ja, na drugi strani pa občutno škodo našim poslovnim ljudem. V pogledu raznašanja in dostave pošte smo na de- želi že tako nazadovali, da smo padli v razmere, kakor so bile pri nas pred 30 leti. V mestih je sicer še nekoliko boljše, vendar pa tudi tu nazadujemo, četudi je poštno osobje tako vpreženo v delo, da o običajnih rednih odmorih. na katere ima vsak nameščenec pravico po zakonu, sploh ne more biti govora. — Potovanje Cirilmetodarjev na Oplenac je zagotovljeno. Dne 30. apri- la se odpeljejo izletniki s posebnim brzim vlakom iz Ljubljane ob 20.20. Vlak se bo ustavljal le na postajah, kjer bodo vstopili priglašenci. V Zemun bo prispel vlak v nedeljo 1. maja ob 6.45, od koder bo krenil po kratkem po- stanku v Mladenovac. Od tod se bodo peljali izletniki po skupinah z avtobu- si na Oplenac, kamor bodo dospele vse skupine do 11. dopoldne. Ob 11. bo sprejem po upravniku zadužbine, nato se bodo podali izletniki z vodstvom CMD v cerkev in v kripto, da se poklo- nijo Viteškemu kralju in njegovim slavnim prednikom. Za tem bo ogled cerkve in okolice, nakar bo kosilo in potem odhod z Oplenca po 13. Odhod iz Mladenovca z vlakom bo ob 15.30, prihod v Beograd ob 17.30. Po priho- du v Reograd bodo udeležencem po skupinah odkazana prenočišča in go- stilne ter restavracije. Večerja bo ob 19., potem bo pa vsak udeleženec prost. V ponedeljek 2. maja bo zajtrk ob 7.15. Po zajtrku se bodo zbrali udeleženci po skupinah, ki jih bodo vodili posebni vodniki. Ob 13. bo skupno kosilo nato se bo nadaljevalo ogledovanje beograj- skih zanimivosti po skupinah. Ce bo dovolj časa, se bodo odpeljali izletniki popoldne na Avalo. Vsem onim udele- žencem, ki bi hoteli v Beogradu pri svojcih prenočevati in imeti lastno pre- hrano, je to svobodno prepuščeno. Ce kdo, so obvezani Cirilmetodarji, da se poklonijo svojemu najvišjemu obramb- nemu delavcu, blagopokojnemu Viteš- kemu kralju Zedinitelju, naŠemu reäi- telju iz tisočletne sužnosti. Vsem na- meščencem, ki se udeležijo izleta na Oplenac je kr. banska uprava dovolila dopust od 30. aprila do vštetega 3. ma- ja, ki pa se ne všteje v redni dopust. — »Zvončkova velikonočna številka je izäla s pestro, zanimivo vsebino ill 2.-lt. IV. 1938. XV. SALON AVTOMOBILOY 29. SPBGIALNI SEJEM*. vino, kmetijstvo, poletje In dom, kozmetlka, turliea. Na železnicah 28. III.—16. IV. v Jugoslav!» brezplačen povratek, v sosednih državah 25°/0 do 50°/0 popusta, na jadranskih par- nikih višji razred za ceno nižjega. lepimi ilustracijami. Novi naročniki lahko dobe še vse letošnje številke. Starši, vzgojitelji, naročajte »Zvonček« za svoje otroke, rodoljubi, darujte v xZvonckov« sklad! »Zvonček« se naro- ča v Ljubljani, Krakovski nasip St. 22, ali v Učiteljski tiskarni. — Kocbekov dom na Korosici je oskrbovan in vabi smučarje. Koroäico in bližnje vrhove pokriva debela snež- na odeja, sneg je zelo ugoden za smu- ko. Markirana pot na Korošico vodi iz Luč, pa tudi preko Presedljaja * kamniške strani. Smučarjev je letos mnogo. Zvabilo jih je krasno vreme in solnce, ki sije dan na dan. Poldrug meter visoka snežna plast pokriva tudi pianino Okrešelj nad Logarsko dolino. Tudi tu so najugodnejše prilike za smučanje. Frischaufov dom na Okre- šlju bo otvorjen s 14. aprilom. Oakr- bovan bo čez praznike, pozneje pa ob sobotah, nedeljah in praznikih ves april in maj. Po 1. juniju, ko se bo pričela glavna poletna sezona, pa bo Dom stal- no oskrbovan. Po planinah še vedno gospodari prava zima, po nižjem hri- bovju pa se je že razprostrla zelena cvetoea pomlad. Na pomladanski izlet vabi Golčka planina in krasna okolica priljubljene Celjske koče. — Naša obmejna in zamejna deca prejema vsak mesec z »Zvončkom«: iskren pozdrav v mili materini besedi. Otroci so bodočnost naroda. Ce nam jc pri srcu njih usoda, podprimo >.Zvončkovo« narodno - obrambno po- slanstvo! — »Vesela pisarija«. Te dni je izäla v Ljubljani zanimiva knjiga senatorja Ivana Puclja »Vesela pisarija«. Dobi se v vseh knjigarnah. Broäirana knji- | ga stane 20 din, v platno vezana pa 28 din. Knjigo toplo priporočamo. Celje in okolica c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 11. t. m. ob 20. bo predaval g. prof. Gnjezda iz Ljubljane o »Sanjah«. Pre- davanje bo zelo zanimivo — g. preda- vatelj je govoril o tej snovi že v Ljub- ljani z odličnim uspehom —, zato pri- čakuje odbor, da bo občinstvo napol- nilo dvorano. S tem predavanjem bo zaključilo ljudsko vseučilišče vrsto predavanj v tem šolskem letu. c Profesorski izpit so napravili sle- deči suplenti drž. realne gimnazije ˇ Celju: ge. Nada Finžgarjeva in Desa Mrvoševa pred izpitno komiaijo na uni- verzi v Zagrebu ter g. dr. Fran Sija- nec pred izpitno komisijo na univerzi v Ljubljani. Cestitamo! c Na pevskem koncertu, ki ga bodo priredile gimnazija in meščanske Sole v nedeljo 10. t. m. ob 16.30 v Mest- nem gledališču, so zastopani skladate- lji Adamič, Jenko, Juvanec, Mokranjac, Pregelj, Tavželj, Tome in Vodopivec a svojimi umetnimi pesmimi in s hanno- nizacijami narodnih pesmi. Vseh nasto- pajočih mladih pevk in pevcev bo čez 400. Ali bo pa tudi vsaj toliko poslu- žalcev? Starši in prijatelji mladine, pridite poslušat! Pokažite, da cenite kulturno prizadevanje mladine in ide- alno, a težko delo učiteljev glasbe. Vstopnice se dobijo v knjigarni Slom- škove tiskovne zadruge in v nedeljo popoldne pri blagajni. Straii 2. »NOVA D O B A« Stev. 15. c Kapetan Mitic odhaja iz Celja. Ka- petan I. razreda g. Dušan J. Mitič, ad- jutant celjskega polka, je premeščen v Sinj pri Splitu. Kapetan Mitic, ki izhaja iz ugledne nacionalne kmečke rodbine v Blatu pri Pirotu, je službo- val v Celju 15 let ter si je kot odličen oficir ter značajen in vseskozi naciona- len mož pridobil splošne simpatije med prebivalstvom. V Celju ga bodo pogre- šali številni prijatelji in znanci, z njim pa izgubi tudi pravoslavna cerkvena občina v Celju vzornega blagajnika, ci- gar ime je tesno združeno z gradnjo celjske pravoslavne cerkve. Rodbina kapetana Mitiča ostane v Celju še do konca maja. Kolikor mu bo te dni ne- mogoče, se bo g. kapetan Mitic ob kon- cu maja, ko bo prišel v Celje po svojo rodbino, poslovil od svojih prijateljev. Gosp. kapetanu Mitiču želimo mnogo zadovoljstva in uspehov na novem službenem mestu! c Podmladek Jadranske straže na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Ce- lju bosta priredila v nedeljo 15. maja popoldne v Mestnem gledališču aka- demijo, ki bo obsegala glasbene in te- lovadne točke, deklamacije in igro eno- dejanko. Vsa društva se prosijo, da bi upoštevala ta datum. c Mladinska akademija, ki jo je pri- redil naraščaj mladega in agilnega So- kolskega društva Celje I v soboto zve- čer in nedeljo popoldne v dvorani So- kolskega doma v Gaberju, je zelo lepo uspela. Zlasti točke moške dece in na- raščaja so bile strumno in precizno iz- vedene, manjkala pa je še prava ele- ganca v izvedbi, ker telovadi mlado društvo šele osem mesecev. Zenski na- raščaj se je krepko uveljavil s plesno točko in. vajo na dvovišinski bradlji. Mladinski oddelki so pokazali v krat- kem času vežbanja nepričakovano do- ber napredek in so bili za svoja izva- janja deležni burnih aplavzov. Druš- tvu, vaditeljem in nastopajočim z za- doščenjem čestitamo k lepemu uspehu! Redna štolica on J Oflti red- S Br. 31410 dot M- XII. 1935. c Opereta v gledališču. Ljubljanska opera je vprizorila v torek v nabito : polnem celjskem gledališču Kalmanovo , opereto »Grofica Marica« v dobri za- j sedbi. Orkester, ki je pod taktirko ka- j pelnika g. Zebreta solidno rešil svojo ; nalogo, je zvenel v primeri z nekateri- ; mi pevci in delno tudi zaradi pomanj- kljive akustike včasih premočno. S petjem, igro in plesi so se uveljavili predvsem ga. Poličeva (grofica Mari- ! ca), ga. Smerkolova (LLza) ter gg. j Gorski (grof Tasilo) in Peček (Zupan). Ugajal je tudi g. Zupan v vlogi kneza Popesca. Izvrsten komičen lik je ustva- ! ril g. Sancin kot komorni sluga Peni- ' žek. Poleg ljubkega otroškega nastopa v prvem dejanju so ugajale tudi ba- letne točke. c TJČiteljsko zborovanje. Sresko uči- teljsko društvo v Celju bo zborovalo v soboto 9. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne v I. deški narodni šoli v Ce- lju. Poleg običajnih točk je na dnev- nem redu predavanje prof. dr. Rudol- la Kolariča iz Ljubljanc o novem slo- venskem pravopisu. c Upokojena učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 9. t. m. ob 16. v Uradniški zadrugi. Sresko učiteljsko društvo v Celju bo zborovalo isti dan s pričet- kom ob Yi 9. dopoldne v I. deäki na- rodni šoli. K zborovanju so vabljeni tudi tovariši upokojenci. c Starokatoliška služba božja bo v Velikem tednu in za velikonočne praz- nike po sledečem redu: Na cvetno ne- deljo ob 9. blagoslovljenje oljk, nato maša. Na veliki četrtek ob XA 7. zvečer maša, med mašo pa skupna spoved in obhajilo. Na veliki petek bogoslužje ob 9. Na veliko soboto ob 7. zvečer obred Vstajenja, nato blagoslovljenje jestvin. Na velikonočno nedeljo sloves- na služba božja izjemno ob 10. Na ve- likonočni ponedeljek odpade v Celju služba božja, ker bo ta dan služba božja v Trbovljah ob 9. v dvorani So- kolskega doma. c Iz poštne službe. Antonija Berger- jeva, pomožna manipulantinja v glav- nem brzojavnem uradu v Beogradu, je premeščena v Celje. c Predavanje za sportnike. Okrožni odbor LNP v Celju bo priredil v sre- do 13. t. m. s pričetkom ob 20. v po- slopju Delavske zbornice v Razlagovi ulici predavanje o temi »Vpliv sporta na telesni razvoj«, združeno s skiop- tičnimi slikami. Predaval bo mestni fi- zik g. dr. Ivan Podpečan. Za nogometa- še udeležba obvezna. Vabljeni so tudi ostali sportniki. c Akrobatska produkcija. V soboto 9. t. m. ob 20. in v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne bo priredil znani celjski akrobat Adolf Krajnc pred celjskim kolodvorom zanimivo produkcijo na kolesu (monociklu). V soboto bo pri produkciji tudi krasen ognjemet. c Stiridnevni avtobusni izlet na Du- naj z odhodom iz Celja 24. t. m. Po- jasnila v drogeriji »Sanitas« do 19. t. m. Cena 220 din. c Velika javna tombola poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev v Celju, ki bo na belo nedeljo 24. t. m. na Deč- kovem trgu, bo nudila mnogo nepre- cenljivih vrednosti, kakor kompletno spalnico z vložki (dve postelji, dve nočni omarici, dve omare in psiho), nadalje moško zlato uro, radio aparat, moško in žensko balo ter mnogo drugih lepih dobitkov, ki bodo vsakemu poedi- nemu v korist in veselje. Ker bo tom- bola v korist onemoglih in bolnih čla- nov društva, se cenj. občinstvo prosi, Velika izbira velikonočnih razgled- nic v knjigarni in veletrgovini papirja Karl Goričar vdova, Celje, Kralja Pe- tra ccsta 7. Istotam tudi okusna veli- konočna darila. ! da pridno posega po tombolskih tabli- cah, ki se dobijo pri vseh pismonošah po zelo nizki ceni 2 din za komad. c Redni občni zbor društva »Brani- bor« v Celju bo drevi ob osmih v mali dvorani Narodnega doma. c V nedeljo ne bo toka. Kranjske de- želne elektrarne bodo zaradi popravila na omrežju v nedeljo 10. t. m. od 7.30 do 15.30 zopet ukinile dobavo toka v Celju in okolici. Celjska kinopodjetja in radijski poslušalci bodo torej v ne- deljo zopet »osrečeni«. c Zetev smrti. V celjski bolnici so umrli: 1. t. m. 70-letna dninarica Ma- rija Skonečnikova z Rečice ob Savinji, v ponedeljek 68-letna preužitkarica Neža Kozoletova iz Sevč pri Laškem in dveletni dninarjev sinček Alojz Va- j lant iz Poljčan, v torek 64-letni po- j sestnik Stefan Jelen iz Latkove vasi j pri St. Pavlu pri Preboldu, v sredo 19- letna Ida Kresnikova iz Creta, hčerka višjega sodnega oficiala g. Jakoba Kresnika in frizerka pri g. Peperniku v Celju, v četrtek pa 43-letni kljucav- ničar Josip Seničar z Zidanega mosta. N. p. v m.! Veliko izbiro modernih iii praktičnih t k a n i n za damske plaščc, kostume in obleke v k r a s n i h vzorcih in barvah nudi manusakturna in modna trgovina Pšeničnik — Celje c Zrtve nesreč. Dne 1. t. m. je padel 18-letni posestnikov sin Ivan Petek iz St. Janža pri Velenju na cesti v St. Janžu tako nesrečno, da si je zlomil I levo nogo pod kolenom in se tudi po- škodoval po desnem očesu. Na Pobrež- ju pri Prihovi je žaga zgrabila 29-let- nega žagarja Antona Kvasa za levo roko in mu prerezala sklep. Na Ljub- nem je padel 27-letni delavec Franc Hofbauer pri podiranju nekega po- slopja tako nesreeno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. V nedeljo zvečer je padel 30-letni dninar Vinko Dobo- vičnik z Dobrne z neke brvi in si zlomil desno roko v komolcu. Na Zg. Nego- nju pri Rogaški Slatini je padla dve- letna delavčeva hčerka Jožica Kidri- čeva v torek doma na zakurjen štedil- nik in se hudo opekla po hrbtu. Pone- srečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Za razširjenje vodovodnega omrež- ja v naselbini ob Dečkovi cesti razpi- suje mestna občina dobavo 544 m lito- i železnih asfaltiranih vodovodnih cevi in raznih fazonskih komadov, težkih skupno okoli 250 kg. Material mora i KINO METROPOL CELJE m-. 8., 9., 10. in 11. aprila MONIKA Življenjski roman velike umetnice, ki se z vsem obupom bori za svoje dcte .. . V glavnih vlogah: Maria Andergast, Svetislav Petrovič in Carmen Lahrmann 12.. 13. in 14. aprila ŽIVI MRTVEC (NUITS DE FEU) Veličastna drama po delu ruskega klasika Leva Tolstoga V glavni vlogi: Gabjj Morlag, Victor Francen in Mia Čorak (Jugoslovanka) V nedeljo 10. aprila odpadeta obe matlneji zaradi ukinitve toka odgovarjati v dimenzijah in kakovosti nemškim industrijskim normalijam. Po- nudbe je treba vložiti do vštetega 20. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva v sobi štev. 9. c Vlom. V soboto zvečer je neznan storilec vlomil v stanovanje cinkarniš- kega uradnika g. Franja Vrečka na Mariborski cesti ter odnesel gotovine in zlatnine v skupni vrednosti 5.000 din. Vlomilec je izkoristil priliko, ko je bila rodbina pri sokolski akademiji v So- kolskem domu v Gaberju. c Opozorilo lastnikom psov. Mestno poglavarstvo v Celju opozarjä lastni- ke! psov na pravilnik o posesti paov in pasjem davku (Službeni list, kos 17 z dne 27. februarja 1937, člen 1.), na podlagi katerega mora lastnik prijavi- ti v času od 1. do 15. aprila vsakega leta nad 3 mesece starega psa pri upravni občini, v kateri se pes stalno nahaja. Lastniki psov se opozarjajo na čl. 10 omenjenega pravilnika, ki pravi: »Kdor svojega psa ne prijavi, ali ga nepravilno prijavi, ali kdor krši dolo- čila čl. 4 (nošenje pasje znamke), se kaznuje po čl. 113 zakona o odvraca- nju in zatiranju živalskih kužnih bo- lezni v denarju do 900 din ali z uapo- rom do 30 dni.« Prijave je treba izvr- šiti pri mestnem računovodstvu (soba aLov. 12), kjer se dobe predpisane ti- skovine proti plačilu pristojbine 1 din. V istem roku je treba nabaviti tudi pasje znamke proti plačilu pristojbine 4 din in občinske takse, ki znaša za navadnega psa 100 din, za psa čuvaja pa 10 din letno. Strankam, ki se ne bi držale predpisanega roka, bo na podlagi § 4. uredbe o pobiranju oböin- skih taks v območju mariborske obla- sti z dne 6. septembra 1929 predpi- sana taksa v dvojnem iznosu. c Nočno lekarniško službo ima od 9. do 15. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. Kino Union o r e dv aja: 8., 9. in 10. aprila zgodovinski film »- . « „Lucrecla Borgia Eiwige Feuillere ___________________Gabriel Garbio 11. in 12. aprila Princesa Dagmar (Mädchenpensionat) Angela Salloker Ättila Hörbiger Janez Hausenbichler Podvin, 8. aprila. Dne 11. t. m. bo preteklo 42. leto, odkar smo materi zemlji izročili trup- lo nepozabnega in velezasluženega na- rodnjaka Janeza Hausenbichlerja. »Ju- tro« je letos 14. in 21. januarja ob- javilo dva članka o Hausenbichlerje- vem življenju in delovanju v Savinj- ski dolini. Naš vrli kronist opozarja v njih Savinjčane na velike zasluge Janeza Hausenbichlerja v gospodar- skem, kulturnem in socialnem oziru ter poziva merodajne kroge, naj mu posta- vijo tudi vidno znamenje v obliki spo- menika na primernem mestu žalskega trga. Mislim pa, da bi se spomin na Janeza Hausenbichlerja najdostojnejše manifestiral s tern, da bi se vsi — sta- ri in mladi — potrudili posnemati nje- gov vzgled. Bodi mi dovoljeno navesti nekaj značilnih epizod iz njegovega življenja, da bodo vsi oni, ki Hausenbichlerja niso poznali, dobili točno sliko njego- vega značaja. Hausenbichler se je vse svoje živ- Ijenje ravnal po pregovoru: >Rana ura — zlata ura!« in mu dajal tudi viden izraz s tern, da je vsako jutro navse- zgodaj, ko je bil poklical vse usluž- bence, na stežaj odprl hišne duri. Po tern znaku je sodil pridnost in mar- ljivost vseh Zalčanov, ko se je potem gredoč na drugo posestvo oziral po hi- šah domačega trga. Da je bil Janez Hausenbichler srčno dober, kaže naslednji dogodek: Se ži- veči šolski ravnatelj Anton Kosi iz Središča je izdal neko knjižico za mla- dino in naprosil vse južnoštajerske okrajne zastope, ki so bili v slovenskih rokah, za denarno podporo. Hausen- bichler je bil takrat clan okrajnega odbora celjskega in obenem tudi nje- gov podpredsednik ter je prošnjo An- tona Kosija toplo priporočal v ugodno rešitev — a predsednik in vsi drugi člani so bili nasprotnega mncnja in niso dovolili podpore. Kaj je storil Ja- nez Hausenbichler? Vstal je, vzel iz svoje denarnice 5 goldinarjev, jih po- ložil na mizo pred predsednika in ga pozval, naj tudi on toliko žrtvuje za dobri namen, ako tega okrajni zastop ne premore. Predsednik se je seveda odzval pozivu. O Hausenbichlerjevem energičnem nastopu priča tudi sledeče: Ob otvorit- vi savinjske železnice po deželnem glavarju grofu Wurmbrandu so prire- dili poseben vlak, ki je na vsaki postaji obstal. da so občinski odbori z župa- nom na čelu pozdravili glavarj)a in njegove spremljevalce ter se zahvalili za novo prometno sredstvo. Wurm- brand je bil o političnih razmerah v posameznih občinah dobro informiran in je imel za vsako občino pripravljen primeren odgovor. Zalčane, ki jim ni bil posebno naklonjen, je hotel grajati, sosedne Sentpetrčane —• takrat v rene- gatskih rokah — pa pohvaliti. Hau- senbichler, takratni žalski župan, je s svojim energičnim nastopom, bistrim pogledom in gladko in glasno izgovor- jenim pozdravom tako presenetil grofa, da je zamenjal svoja govora in povedal Zalčanom to, kar je hotel v St. Petru odgovoriti, Sentpetrčanom pa to, kar je bilo pripravljeno za Zalec. Grof je bil tako presenečen, da je celo ustregel prošnji Hausenbichlerjevi In dovolil, da so Zalčani zasedli eel vagon poseb- nega vlaka in se udeležili otvoritvene slavnosti v Velenju. Enako prošnjo je grof pred odhodom vlaka iz Celja Ce- ljanom odbil. Leta 1892. ali 1893. je pogorela vsa Sentrupertska vas v občini Gomilsko. Gašenja tega velikega pozara so se udeležila vsa gasilska društva Sa- vinjske doline. Med prvimi so bili ga- silci z Zalca, ki jim je poveljeval Ja- nez Hausenbichler. Piscu teh vrst je odredil Hausenbichler neko funkcijo pri domači brizgalni. Isti dan se je vra- čal z vozom takratni okrajni glavar Haas od seje okrajnega šolskega sveta v Gornjem gradu. Ustavil se je pri po- žaru in odredil piscu teh vrst neko dru- go funkcijo. V tern je prišel tudi Hau- senbichler. Ko je videl, da se okrajni glavar vmešava v gasilsko akcijo, ga je energično zavrnil in rekel: »Gospod glavar, povelje nad obrambnim delotn pri požaru imam jaz in vas prosim, da se ne vmešavate v moja povelja!« Gla- var je sedel v svoj voz in se odpeljal proti Celju. Občinski tajnik Ivan KaČ - Savinjski je bil tudi kos literata in pesnika ter je spisal med drugimi gledališko igro »Nečak«, ki bi se naj vprizorila v prid žalskemu gasilskemu društvu. Napro- sil je takrat še prav redke diletante za sodelovanje — med drugimi tudi pi- sca teh vrst — in sicer v navzočnosti Janeza Hausenbichlerja. Ker sem se malo obotavljal in nisem takoj ustregel Kačevi prošnji, me je Hausenbichler srepo pogledal in rekel: »Kaj se bofi branil? Ti si mlad in lahko ustrežefi prošnji! Ali pa naj jaz prevzamem na- logo komedijanta?« Te besede so Ea- legle in igral sem nečaka v »Nečaku«. Hausenbichler je bil tudi velik pri- jatelj otrok, zlasti šolske mladine, in živel z učiteljstvom v najlepšem spo- razumu. Bil je naziranja, da je primer- Stev. 15. »NOVA D O B A « Stran 3. Koncert ,Oljke' v Celju V nedeljo 3. t .m. popoldne je moški zbor pevskega druatva »Oljke« v Ce- lju priredil svoj pomladanski koncert v razmeroma dobro zasedni mali dvo- rani Celjskega doma. Nastop tega zbora, ki se že vsa leta uspešno uve- ljavlja, je pokazal zelo lep napredek. Priznani pevovodja g. Ciril Pregelj je položil veliko truda in dela v zbor. Predvsem mu je uspelo omiljenje rez- kosti v tenorju in je dosegel ugodno skladno uravnovešenje med vsemi gla- sovi. K splošnemu napredku zbora je tre- ba še posebej omeniti čistočo intonaci- je, v kateri je zbor vztrajal do konca sporeda. Enako je bil tudi besedni po- udarek v skladu z glasbeno vsebino (odnosno fraziranjem), ki jo je g. pe- vovodja smiselno podčrtaval. V zvezi s tem je bilo tudi dinamično razlikova- nje estetično in poglobljeno. Spored je obsegal 14 pesmi, harmo- niziranih po Adamiču, Devu, Preglju, Gotovcu in Končno Kernjaku, čigar »Venček koroških narodnih pesmi« Je zbor na splošno željo občinstva ponav- ljal. Gosp. Anton Orel se je odlikoval s svojim simpatičnim baritonom. Izva- jalci so bili deležni obilnega aplavza za svoj trud in g. Preglju je bil poklonjen šop krasnih nageljnov. Med odmorom je pevovodja Ipavče- ve pevske župe iz Maribora g. Albin Horvat z izbranimi besedami nagovoril pevce v imenu župe, jim čestital k lepemu uspehu in jih vzpodbujal k na- daljnjemu plodnemu delu za povzdigo in procvit naše lepe pesmi. K. S. Sport * Celjski nogomet prihodnjo nedeljo. V nedeljo 10. t. m. ob 15. se bo pri- čela na igrišču pri »Skalni kleti« pr- venstvena tekma med mladinama Atle- tikov in SK Celja. Preteklo nedeljo je mladina Atletikov v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Celja v razmer- ju 3:2 (3:1). Ob 16. se bo pričela na istem igrišču prji »Skalni kleti« prija- teljska tekma med trboveljskim Ama- terjem in celjskimi Atletiki. Kakor znano, sta bila oba kluba reflektanta za drugo mesto na tabeli prvega raz- reda, vendar pa ni prišlo do odločilne tekme za to mesto. Zato je treba sma- trati nedeljsko tekmo za nekako neofi- cielno borbo za drugo mesto. Srečanje bo gotovo privabilo mnogo gledalcev. * Druga izločilna tekma za svetovno nogometno prvenstvo, ki je bila odi- grana v nedeljo v Beogradu ob ogrom- nem zanimanju občinstva med repre- zentancama Jugoslavije in Poljske, je prinesla naši reprezentanci tesno zma- go v razmerju 1:0 (0:0). Ker pa je Poljska v prvi tekmi zmagala v raz- merju 4:0, se je s skupno razliko go- lov 4:1 kvalificirala za finale in bo imela kot prvega nasprotnika Brazilijo. Naša državna reprezentanca je za le- tos izločena iz nadaljnjega tekmova- nja za svetovno prvenstvo v nogometu. :; V i'inalnem tekmovanju za prven- stvo LNP so bili v nedeljo doseženi sledeči rezultati: v Celju Celje :Zelez- ničar 1:0 (0:0), v Mariboru CSK:Ma- ribor 3:0 (1:0) in v Kranju Kranj: Hermes 2:0 (1:0). Vrstni red na ta- beli je sedaj sledeč: CSK 6, Maribor 4, Hermes 3, Kranj 2, Celje 2, Zelezni* car 1 točko. * Cross-country v Celju. V nedeljo 3. t. m. dopoldne je bil na celjski Gla- ziji v izvedbi SK Celja propagandni cross-country za juniorje in seniorje. Startalo je 27 tekmovalcev in sicer 5 članov SK Celja, 8 članov Jugoslavije, 5 članov Maratona in 3 člani Zelezni- čarja iz Maribora, 5 članov SK Planine iz Ljubljane in 1 clan Primorja. Dose- ženi so bili sledeči rezultati: Tek na 2.000 m: Juniorji kategorije B: 1. Cr- tomir Potočnik (Planina) 6:55 */»» 2- Zdenko (Jugoslavia) 7:16 V«; 3- Hen" rik Bratož (Planina) 7:24 3/B. Startalo je 6, na cilj je prispelo 5 tekmovalcev. Juniorji kategorije C: 1. Otmar Rott- ner (Zelezničar) 6:58; 2. Iv. Končan (Jugoslavia) 7:01; 3. Franc Mravlje (Planina) 7:24. Startalo je 10, na cilj je prispelo 7 tekmovalcev. Seniorji srednje- in kratkoprogasi: 1. Emil Gor- šek (Primorje) 6:57 2/6; 2. Gusti Soster (Jugoslavia) 7:03 */¦»; 3- Mario Koželj (Celje) 7:21 •/»• Startalo je 6 tekmo- valcev, ki so prispeli vsi na cilj. Tek na 5.000 m (seniorji dolgoprogaši): 1. Hinko Stojnšek (Maraton) 17:20 V*; 2. Stanko Zupan (Zelezničar) 17:34 ;1/B; 3. Valter Steiner (Celje) 18:13 «/¦»; 4- Franc Strucl (Maraton) 18:52; 5. Vik- tor Muraus (Zelezničar) 19:12 4/»- Startalo je 7, na cilj je prispelo 5 tekmovalcev. Iz naših krajev Store š Sokolsko gledališče je vprizorilo v soboto 2. in nedeljo 3. t. m. v nabito polni sokolski dvorani Dietrichovo ope- reto v 3 dejanjih »Kakor stari — tako mladi«. Vsi igralci in igralke so se lgralsko, kakor tudi pevsko uveljavili. Glavni pevski partiji sta pela s. Tilčka Cokanova (sopran) v vlogi Hele in br. St. Jug (tenor) v vlogi Jožeta, manjši partiji pa br. K. Jug (tenor) v vlogi Šigismunda in s. Pocajtova (sopran) v vlogi Emilije. Toplo domačnost ope- rete sta poživljala Ernestina »fina« kmetica (s. Posavska) in župan Potoč- nik (br. France Kojnik). Dekleta, He- line prijateljice (s. Hermanovi, Hajn- akova in Jugova) in fantje, Jožetovi prijatelji (br. Hajnšek, Skale in Rakes) so igro še bolj poživili. Velik del uspe- ha pripada orkestru, ki je za to ope- reto pomnožen pod vodstvom br. Mau- riča tako točno in precizno izvajal vse točke. Tudi scenograf br. Hajnšek in. šminkar br. Skelac zaslužita vse pri- znanje. S to opereto je sokolsko gle- dališče v Štorah zaključilo svojo uspeš- no sezono. Nedeljska prircditev je bila 14. predstava v tej sezoni, kar je za štorski, pa še za kakšen drugi oder, že skoraj rekord. Preclvidcnih je še nekaj gostovanj. š Nesreča na cesti. Ko je stopal 78- letni posestnik Ludvik Sparhakl s Teharja v torek okrog 9. dopoldne po cesti proti Joštovi gostilni, je privozil po cesti v smeri proti Celju neki cir- kuški avtomobil napačno po levi strani in podrl Sparhakla na tla. Sparhakl je dobil hude poškodbe na glavi in vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico KINO DOM CELJE Od 8. do 11. t. m.: »Ešnapurski tiger« Od 12. do 14. t. m.: »Nevarna igra« St. Jurlj ob J. ž. j Zaključek sole. V soboto 2. t. m. je bil zaključen drugi tečaj gojencev zimske sole na tukajšnji banovinski kmetijski šoli. Tečaj je dokončalo 14 gojencev, po večini iz Gorenjske in Slo- venskih goric. Pred zaključkom so pri- redili gojenci pod vodstvom strokov- nega učitelja g. Vardjana enotedenski izlet preko Zagreba na morje. Ogledali so si Split in Trogir ter kmetijski soli v Kninu in na Grmu. j Nevarni ovinek in hudi klanec pri Sklempetu bosta še letos izginila. Cest- ni odbor bo odkupil razpadajoče gospo- darsko poslopje pri Sklempetu, ki je last cerkvene občine in preložil cesto. Najet je že kamnolom pri Moškotevcu. j Igra »Cvrček«, ki jo je vprizorilo društvo Rdečega križa v soboto in ne- deljo v šolski telovadnici, je prav do- bro uspela. Igralci so svoje vloge do- bro rešili, posebno pa je ugajala vlo- ga Cvrčka. Obisk je bil obakrat dober. j Dve nesreči. Pri Sv. Jakobu je pa- del 23-letni sin posestnice Leopold Se- lič tako nesrečno na motiko, da si je prerezal meča na levi nogi. Ko je vo- zil 15-letni lončarjev sin Josip Fidler z Brezja pri St. Juriju v torek okrog 17. voz drv domov, se je voz nenadno nagnil in prevrnil na Fiedler ja. Fant si je pri tem zlomil desno nogo pod ko- lenom. Seliča in Fidlerja so oddali v celjsko bolnico. Vojnik v Odpovedana igra. Sokolsko dm- štvo Vojnik zaradi nepredvidenih for- malnih zaprek 9. in 10. t. m. ne bo vprizorilo igre »Bratje sv. Bernarda«, na kar opozarjamo cenj. občinstvo. Oglašulie! Petrov&a pe Promenadni koncert. Godbeno društvo Liboje - Zabukovca bo prire- dilo v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne v Petrovčah promenadni koncert, ki ga vsi ljubitelji glasbe željno pričaku- jejo. Žaleo ž Kolašice v Zalcu. Kolo jugoslov. sester v Zalcu je' imelo dne 27. marca v narodni šoli svoj 6. redni občni zbor ob lepi udeležbi društvenic. Iz letnega poročila posnemamo, da ima društvo 104 redne članice iz Zalca, z Ložnice in Vrbja, 6 ustanovnih članic in 3 usta- novnike. De~narna sredstva se stekajo iz članarine, prodaje oljčnih vejic in prispevkov raznih dobrotnikov v nabi- ralnih akcijah. Za Miklavževo je bilo lani obdarovanih 59 otrok z obleko, pe- rilom in obuvalom, 24 revnih ženic in mož pa z jedili. Vrednost daril je zna- šala 9495 din. Društvo je pomagalo med letom vsakomur, kdor je bil po- moči potreben. Za letos pripravlja Kolo jugoslovenskih sester v Zalcu srečolov, da bo plemenito karitativno delo naših Kolašic tem uspešnejše. ž Usoden padec otroka. V četrtek opoldne je padla 6-letna hčerka delavke Angela Silihova v Vrbju doma tako ne- srečno z ograje, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. Otroka so prepe- ljali v celjsko bolnico. Št. Peter v S. d. št »Sin«, drama E. Gangla v 4. de- janjih, ki jo bo vprizorilo Sokolsko društvo v St. Petru, bo gotovo priva- bila mnogo občinstva iz St. Petra in okolice. Vsebina drame je globoka In napeta ter bo nudila vsem posetnikom mnogo užitka. Predstava bo v soboto 9. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 10. t. m. ob 15.30. Pričetek točen! ät Potujoča plinska razstava se nam obeta za nedeljo 10. t. m. na tukaj- šnjem kolodvoru. Gotovo je, da bo raz- stava vzbudila veliko zanimanje med prebivalstvom. na zaposlitev otrok najboljše in naj- učinkovitejše vzgojno sredstvo. Kot za- poslitev dece je smatral v prvi vrsti po- šteno igro, potem pa tudi primerna ma- la dela v gospodarstvu in gospodinj- stvu. Brezposelnost mladine in tudi 'Odraslih je silno mrzil. Naprosil je uči- teljstvo, naj otrokom priporoča izdelo- vanje malih hišnih in gospodarskih predmetov iz lesa, gline ali papirja. Vse te predmete je hranjevalo učiteljstvo, ko jih je poprej pokazalo drugim učen- tem. Ko se je pa končalo šolsko Ieto (takrat ob Veliki noči) je prišel pri- Ijubljeni šolski oče Janez Hausenbieh- Ier * ve»ko košaro pomaranč in slad- kary v solo, si ogledal vse izdelane predmete in obdaroval ucence s poma- rancami ter jih bodril k pridnosti in delavnosti. Za najboljše predmete so otroci dobivali tudi lepo svetle dvajse- tice (cvancgarce), kar je bila takrat za otroke že lepa vsotica. Janez Hausenbichler je bil tudi go- stoljuben, kakor malokdo. o tem se je lahko prepričal vsakdo, ki ga je obiskal v njegovem tuskulu — pri vinogradu na Veliki Pirešici — na njegovem »Di- rofu« (Dürrhof). Gormani so ga viso- ko spoštovali in ga kratko nazivali »di- rofski gospod«. On sicer ni nikogar po- sebno vabil v gorco, pač pa je bil do- bro došel vsakdo, ki je Hausenbichler- ja nepovabljen posetil, saj je bil po zaslugi njegove pridne soproge vedno pripi'avljen kak prigrizek. O, koliko le- pih in veselih družb se Je zbiralo in zbralo pod gostoljubno dirofsko stre- ho! Vsi ti sestanki so zabeleženi v spo- minski knjigi, v kateri je tudi obilo za- Ijavnih izrckov, lepih pesmi in risb. Ce je bil Hausenbichler v kleti, je vprašal navadno vsakega mimoidočega, ali je morda žejen. Ker tega vprašanja sku- raj nikdo ni zanikal, mu je postregol s kupico jabolčnika ali pa tudi vina. Ko se je povabljeni zahvalil, je dejal Hausenbichler: »Saj ga je Bog dal.'« — Ce so pa prišli na Dirof njegovi ožji znanci in prijatelji, je število napolnjenih kupic narastlo tako, da tudi posledice niso ostale in so gostje morali paziti, da se jim domov grede ni pripetila kaka mala ali večja nezgo- da. Zgodilo se je, da sta prišla na Di- rof dva kmeta, Hausenbichlerjeva pri- jatelja, eden iz Arje vasi, drugi iz Do- briše vasi, ki sta pa zaužila tako mno- žino sladke kapljice, da so jima na poti domov noge popolnoma odpove- dule. Kaj je storil Hausenbichler? Dal ju je domov zapeljati, sam pa je pre- nocil na Dirofu. Hlapcu, ki jih je vozil je strogo naročil, da naj kmeta, sede- čega na levi strani voza, odloži v Arji vasi, drugega pa v Dobriši vasi. Hlapec je pa naloženo mu nalogo ravno na- sprotno izvršil, kar je povzročilo veliko presenečenje in drugi dan obilo smeha. Hausenbichler se je posluževal napram vsakemu lepe, čiste slovenščine in je to zahteval tudi od svoje okolice. V grobu bi se obrnil, če bi slišal, kako spakedrane slovenščine se dandanes ce- sto poslužujejo nele neomikani, marveč tudi omikani sloji našega naroda. Najlepši in najvztrajnejši spomenik bomo torej postavili nepozabnemu vo- ditelju in učitelju Savinjčanov — Jane- EU Hausenbichlerju, če se bomo potru- dili njega posnemati in stopati po nje- govih stopinjah. P. Sk. še iz Hausenbichlerjeve sole. Pokrajinsko lice Laškega Savinja, Lahomščica, Rečica in Zi- kovca, piramidasti Hum, lepi Sokolski dom ob Savinji, Trnovec, Lahomšek, Malič, Oljka, Zgramen in Strmica z zadnjimi ostanki nekdaj slovečih vino- gradov, dve impozantni cerkvi, prasta- ra sv. Martina tik pod Starim gradom in dvostolpna sv. Mihaela na mizasti planici vrh Oljke, Humu nasproti in dve manjši, idilični Marijagradec in sv. Krištof nad Steničnikom, potem pa senčno zdravilišče z radioktivnimi to- plicami, okusni in elegantni vrtovi, dre- voredi in izprehodi na obeh obrežjih Savin je in dva mosta čez njo: vse to so epitheta ornantia, pravo pokrajinsko lice skoraj najmanjšega in najmlajŠega, a najzanimivejšega in najslikovitejšega našega mesteca, ki se imenuje Laško. Razposajena in poskočna, včasih celo hudobna in brezsrčna se bliža Savinja laški pokrajini. Malo nad Debrom in Jagodičami blizu Rifnega gozda in bli- zu celjske Grmade, še preden zagleda ostro obrobljeni Hum, srdito rohni in drvi še enkrat, zadnjikrat skozi stis- njeno strugo, čez čeri in peči; kmalu pa se uleže njena notranja silovitost. Ob krasnem pogledu na amfiteatralno ležeče Jagodiče, na presekano Svečni- kovo peč, Blagoslovljeni studenec, na Blaževo skalo, na ves žar in car po- sumljenega, a strmega ugaslega ognje- nika Huma, Smihelske gore in sv. Ka- tarine na Koritnem se za trenutek u- stavi, odpočije in umiri, kakor da bi slutila, da se bliža mestecu, lepemu, zalemu mestecu. Potem pa hitro in zve- clavo zdrkne skozi ozko skalnato, pa vendar zeleno tesen, kjer cvete tri me- tre nad železniškim tirom v skritem ko- tičku junija meseca rijasti alec (rho- Stran 4: »NOVA OOBAi Stev. 15. Vransko vr »Domoljub« z dne 16. marca — ki nam je prišel slučajno v roke — se pritožuje, da so nekateri gospodje zelo nevoščljivi, da se je sedanjemu ob- činskemu odboru posrečilo izpeljati elektrii'ikacijo, kar da sami niso zmogli in so hoteli ta uspeh zmanjšati na ta način, da so razširili vest, da bodo mo- rali vsi obČani brez razlike, ali bodo imeli elektriko ali ne, plačevati zadev- ne doklade, vsled Cesar da bo dala pri- stojna oblast lažnikora priliko dokazati zadevne trditve. Bojimo se, da se bo /žlažnikom« dokaz resnice — posrečil. vr Naš kraj se elektrilicira. Drogo- ve postavljajo na zasebnih zemljiščih in vrtovih, nosilce zabijajo v privatne zgradbe — brez predhodnega dovolila ali vsaj obvestila prizadetih lastnikov in uživaleev. Ni öuda, da spreletava prizadete kakor električni tok srd, ker takega postopanja doslej niso bili vaje- ni, dasi žive — na kmetih. vr Drainski odsek podruznicc CM1> bo vprizöril v soboto 9. t. m. ob 20. in v riedeljo 10. t. m. ob 15. na svojem odru v hotclu »Slovan« Jiraskovo tro- dejansko dramo iz kmečkega življenja /;Oče«. Drama *je temeljito naštudirana in so vse vloge v veščih rokah, zato smo prepričani, da bodo gledalci oba- krat napolnili dvorano in se na ta na- cin oddolžili prirediteljem za njih nese- bično delo. vr KopaKšče na Ilovici je nujno po- trebno pravočasno popraviti — ali zgraditi novo, da ne bo letos zopet ka- kor lani, ko so hoteli pričeti brez de- narja z delom ob koncu kopalne sezono in so končno vse odložili na letos. Da- si tudi v letošnjem občinskem prora- eunu pogrešamo obljubljene zadevne postavke, bo vsekakor treba oskrbeti potrebna sredstva takoj, da letoviščar- ji tudi letos ne bodo z nami vred — razočaranj! Slovenjgradee Delo naše nacionalne mladine t#*'/iHw ^)b severni meji ^-^ - - Slovenjgradee, 8. aprila. V nedeljo dopoldne je bil v Podgor- ju v prostorih gostilne Rogina sesta- nek tamkajšnje mladinske organizaci- je JNS. Sestanka se je udeležilo okrog 80 km'etskih fantov in mož, ki so z 1 hujveöjim zahlmanjem in ¦ odobrava- njem sprerhljali izvajanja govornika. ¦¦Sestanek je otvoril prcdsednik podgor- ¦feke mladinske organizacije tov. Martin Kren ker, ki je po kratkem pozdravnem nagovoru podal besedo tajniku slove- njegraške sreske organizacije tov. Bog- danu Pušenjaku. V poldrugo uro tra- jajočem govoru je tov. Pušenjak razlo- žil smernice in program novega mla- ;din9kega gibanja'in podal obširno po- litično poročilo posebno v zvezi z zad- njimi dogodki na naši severni meji. Kmetski fantje in možje so sprejeli iz- vajanja tov. Pušenjaka z velikim nav- dušenjem, nakar je tov. predsednik Krenker zaključil nadvse uspeli sesta- nek. Zvečer istega dne je bil v Slovenj- gradcu lep sestanek slovenjegraške mladinske organizacije ,NS. Ze mnogo pred pričetkom sestanka so bili prostori gostilne Sekavčnik nabito polni mladih nacionalistov, ki so ob prihodu navdu- šeno pozdravili voditelja slovenske na- cionalne mladine tov. inž. Jožeta Rusa iz Ljubljane. Sestanek je otvoril in vo- dil predsednik krajevno organizacije tov. Bogdan Pušenjak, ki je v svojem pozdravnem govoru predvsem pozdra- vil predsednika banovinskega odbora tov. inž. Jožeta Rusa. Tov. inž. Rus je v izčrpnem govoru obravnaval vsa no- tranje in zunanjepolitična vprašanja, ki danes zadevajo naš narod. Dalje časa se je zadržal pri naših koroških bratili. Izvajanja tov. inž. Rusa so bila neprenehoma prekinjena z viharnim odobravanjem nacionalne mladine. V! imenu JNS se je g. Ivan Rojnik zahva- lil govorniku za njegova krasna izva- janja in v klenih besedah podčrtal, da pripada baš naši mladini ob naši sever- ni "meji težkanaloga, da postane sedaj čuvarica naše severne meje. Po kratki debati se je predsednik mladinske JNS tov. Bogdan Pušenjak ponovno zahva- lil tov. inž. Rusu za njegov govor in pozval vso mladino, da sedaj s še več- jo vnemo nadaljuje težko in odgovorno delo, da bo mladi rod ob naši severni meji nacionalno prepojen in prežet z ljubeznijo do naše edinstvene JugosJa- slavije in našega mladega vladarja. S petjem himne »Hej Slovani« in z nav- dušenimi vzkliki našim dragim vodite- ljem jc bila končana ta lepa manii'e- stacija naše nacionalne mladine. s Občni zbor lnislinjskc podružnice j SPD. Občni zbor mislinjske podružnice SPD v Slovenjgradcu je znova izpri- čal veliko agilnost naših planincev. • Občni zbor je vodil predsednik g. Milož 1 Germovšek, ki je v svojem poročilu predvsem omenil otvoritev krasne kočo ptod'Kopo, ki stoji na najlepšem mestu našega Pohorja in je ponos mislinjske j podružnice. Zaradi odsotnosti tajnika je podal g. Germovšek tudi tajniško porocilo. Podružn^ca ima 101 člana. Lani 7. novembra je bila otvorjena koča pod Kopo, skupno z mestno ob- Čino je bil izdan prospekt Slovenj- gradca in prirejenih je bilo več skupnih izletov. Blagajnik g. Milan Smid je po svojem poročilu prejel razrešnico s po- hvalo. Gospodar g. Ivan Kavs je poro- cal, da je bil obisk koč lani kljub ne- ugodnemu vremenu zelo dober. Urško goro je obiskalo 1184, Kremžarjev vrh 9Ö7, kočo pod Kopo pa 275 oseb. Za mladinski odsek je poročal g. Vinko Cajnko. Odsek je imel 49 članov in je priredil 4 izlete. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Pri nadomestnih vo- litvah so bili izvoljeni gdč. Angela Tretja ter gg. Stefan Horvat in Jurij Pjotočnik. Po pozdravu sreskega načel- nika g. dr. Franca Hrašovca v imenu oblasti in izvolitvi gg. Miloša Germov- ška in Slava Martelanca je bil zaklju- een občni zbor, ki je pokazal neumorno .in vseskozi uspesno delo naših marlji- vih planincev. s Iz delavskih krogov. Pod tern na- slovom smo priobčili v eni izmed zad- njih številk dopis, ki nam je bil poslan v priobčitev od delavcev neke tukajšnje tovarne. Po naknadnih infonnacijah smo izvedeli, da navedbe v tern dopisu uiso resnične in da je delavstvo v ome- njeni tovarni plačano mnogo višje od zakonito določenih minimalnih mezd. Laško 1 Odmevi občinskih volitev. Velika poparjenost vlada zaradi klavrnega izida zadnjih občinskih volitev v vrstah pristašev Gerkmana-Tropa, nič manj nemilo pa so prizadeti tudi oni naši somišljeniki, ki so se dali izvabiti po geslih te liste in so glasovali za one. ki so nam pred dobrim letom padli ta- ko grdo v hrbet. Mi smo že ponovno poudarjali, da je .vsaka ..sgr-adba, ki se gradi in naslanja na nesolidne teme- lje in ki sloni na neznačajnosti in breznačelnosti, trhla tako, da se mo- ra ob prvi priliki zrušiti. Pri občinskih volitvah leta 1936. so klerikalci spret- no izkoristili neizkušenost in naivnost iiivestnih elementov, ki so pripravljeni vsalc čas spremeniti svojo politično barvo, da so jih vpregli v svoj voz in dosegli svoje nečiste namene. Med temi naivneži je bilo dosti takih, za ka- tere nam je bilo žal, da so se bili izne- verili svojemu prepričanju in da so šli pomagat črnim zavzeti in premagati našo napredno trdnjavo Laško. Le- tošnje volitve so vsem tern mehkozna- čajnim odprle oči in jih ozdravile, da ne bodo nikdar več nasedali političnim in strankarskim otrokom, igrajočim se z ognjem, ki jih je navsezadnje zajel in ožgal. Pregled seznamov volilcev ka- žo, da predstavniki Gerkmanove liste uiso imeli zaslombe med narodom. Tri četrtine glasov odpadejo na naše volil- cc, med katerimi smo opazili celo ta- ke, ki so se pri volitvah 1. 1936. od- peljali, da jim ni bilo treba pokazati svojega naprednega prepričanja. Upa- mo, da se kaj takega v bodoče ne bo godilo, in da so nas letošnje volitve in vsa nesreča, ki so jo nakopali na Laš- ko, izpametovale. Gerkmanovi so armx- trali za svojo domeno Reko in Tevče. Pokazalo pa - se je, da niso imeli tudi tamkaj prav nobenega zaupanja. Le Smiklavž je glasoval proti čistokrvnini klerikalcem, pa ne iz navdušenja za drugo listo, marveč iz odpora proti De- želabom. Pravijo, da bodo Gerkmanovi izreklamirali občinskega odbornika Ilrastelja, ker mu po obcinskem zako- nu ne gre pravica sedeti v novem ob- činskem odboru. Dvomimo, da bi bil ta- korak pravilen. 0 nalogah novega „lulVV w^"jy nafio delo odvisno telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pa5 pa, kakor z vsakini orodjem, tudi'..skrbno ravuati /. njimi. Prodvsom jib moramo čistit? in pravilno uegovati. Äa pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Doniači proiswod. občinskega odbora bomo še imeli prili- ko razpravljati. 1 Narašoajski ..večer SQkola preteklo aoboto ni bil tako dobro obiskan, ka- kor smo bili doslej vajeni pri naših sokolskih prireditvah. Mnogo odlični- kov in mnogo narodnega občinstva, od kuterega smo upravičeno pričakovali, da nas bo posetilo, smo pogrešali. Pa ravno nara&čajeve prireditve bi morale biti deležne največjega poseta, saj pri njih spoznavamo vrline naših mladih in nje same, navežemo stike z njimi in jim dajemo pobudo za nadaljnje delo. Pri prihodnjem nastopu naraščaja se mora to popraviti in nihče izmed naših ne sme manjkati. Večer sam je bil ,lep in sadovoljiv. Posebno ;^o ugajale te- lovadne točke in ;sicer naraščajnice na tivovišinski bradlji in s praškimi pro- rtimi vajami, naraščajniki pa na konju . in s prostimi vajami. Prednpst gre na- raščajnicam, vendar pa moramo pri- znati, da so bili narašč,ajniki v svojem nastopu eksaktnejši in .strumnejsi. Sekstet naraščajnic je izzval veliko pohvale. Obeinstvo se je divilo zlasti lepemu aopranu s. Klepejeve in altu s. Fasswaldovc. To bodo uporabne moči in lahko se zauesemo, da bomo tudi v LašJtem imeli dobre pevske zbore. Br. Kvartič je nastopil s svojim mladin- skim orkestrom. Cetudi se mu še po- zna začetništvo, se vendar ne moremo dovolj načuditi doseženim uspehom in vnemi, s katero se naša mladina po- sveča godbi. Kmalu bo izpolnjena naša želja po lastnem sokolskem orkestru, saj mladjna dorašča in prehaja v vrste odraslih. Br. Kvartiču iskreno čestita- mo. Br. Danilo Ferenčak je z lepim go- vorom uvedel občinstvo v večer in nas navdušil. Naraščaj, krepko naprej po začrtani poti za sokolskim praporom! 1 Pogreb prezgodaj umrlega g. Kon- rada Vodenika, železniškega uradnika v Ljubljani, je bil pretekli ponedeljek v Laškem. Pokojnik zapušča vdovo go. Stefko,' roj. Jeršetovo. Bil je svojčas uradnik na tukajšnji postaji, pozneje postajenačelnik na Rečici ob Paki, od koder je bil lani na lastno prošnjo premeščen v Ljubljano. Povsod, kjer je služboval, si je pridobil zaradi svo- jega blagega, odkritega in poštenega značaja naklonjenost občinstva in mno- go prijateljev. To se je pokazalo tudi pri pogrebu, ki so se ga udeležili šte- vilni pokojnikovi sorodniki ter zelo mnogo stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev. Pokojnika, ki je preminil v najlepši moški dobi, bomo ohranili v lepem spominu, svojcem naše iskreno sožal je! dodendron ferrugineum); nato pa se vali počasi, resno in dostojanstveno mimo starodavnega mesta, zdi se ti, da štoji in si ogleduje prekrasni prizor. Le tam, kjer jo motijo debeli kamnati ¦"stebri državncga in železniškega mo- !stu, vidiš, da se nekoliko nßvoljno po- ¦mika dalje. Tam spodaj pod drugim; pod drugim, pod železniškem mostom tja do cerkvice Marija Gradec so pod vodo nevidni grobovi nesrečnih spla- varjov. Toliko skrite jeze, sile in moči ima laška Savinja v sebi ob ostrem ko* lenu, skozi katero mora zapustiti to ^rijazno, smehljajoče se lice mesta in pokrajine. V pomladnih in jesenskih dneh nosi'ta čvrsti otrok Savinjskih planin brez truda veselo in spretno na svo^ern hrbtu cele vrste gibčnih dvoj- nih splavov, zarjavele savinjske »morr harje« in »kormaneže«, ki skupaj z njo njej; in sv. Miklavžu večno hvalež- iii, hitijo v dolgi in vescli vožnji skozi Zidani most do Roglice, do Zagreba, do Keograda —: s koroške meje v osrcje Jugoslavije, od pamtiveka. Mesto samo leži pod Gorico, ki jo kräsijo še danes ostanki in razvaline starega gradu. Nekaj onega sijaja ju- goslovenskega poleta, ki ga tri zlate zvezde v polmesecu kot simbol celjskih grofov in vse Slovenije danes izžareva- jo v'grbu Jugoslavije, vre in se siplje še vedno iz tega častitljivega »Tabora« in njegovcga okroglega »Branika« iz-> pod Huma po Gorici in njenem vino- gradu, po vrtovih, pa posebno še po zgodovinskih znamenitostih pražupnij- ske cerkve sv. Martina čez celo laško pokrajino, ki simbolično z grbom s tremi zlatimi lilijami dokazuje svojo voljo, da'hrani in brani tradicije veli- kih Jugoslovenov iz 15. stoletja. Mimo enega ali vsaj dveh hišnih oglov moraš, ako si hočeš ogledati na- tančneje pokrajinsko sliko, ki se ti v celoti prvič prikaže, ko stojiš sredi sa- vinjskega mostu. Ob Savinji, na ele- gantnem Masarykovem nabrežju, so napravili dvoje rečnih kopališč, ločeno eno za moake, drugo za ženske, onim vabljivim drevoredom in trinadstrop- nim hišam nasproti, pod katerimi so skrite toplice, do katerih poleti lahko vcslaš s čolnom. - Ob podaljšku Masa- rykovega nabrežja, na oglu Trubarjeve in Aleksandrove. ulice se dviga grad laški, resno kakor njegovi uradi, z za- nimivim portalom s tremi lilijami iz 17. stoletja. To je prvi ogel, stari »Breg«; tod mimo dospeš do drugega, ki ga tvori ponižna gostilna pri sv. Barbari. Zaščitnica sajastih rudarjev je upra- vičeno dobila tu prosvetno zatočišče za svoje varovance, saj ima Laško v bli- žini tri prvovrstne premogovnike: J Drobni dol, Brezno in Huda jama. Ko zaviješ mimo sv. Barbare levo navzdol, vidiš takoj, da se tu odpira ona široka ,:>deber«, sedaj »Trg zedinjenja«, s ka- tere ponemčenim imenom je nekoč Mi- hael Tiff emus zanesel slavo Laškega daleč preko mej jugoslovenske domo- vine, ki ga je bil vzgojil ugledni laški tržan Korošec Matija Stih. Mikavnost in slikovitost pokrajine in njenih zgo- dovinskih znamenitosti se preko obšir- nega Slomškovega trga, ki hrani doka- ze in price od najstarejših časov do na- ših dni, stopnjuje, čim vise se dvigaš in čimbolj se ti širi razgled. Na »Bra- niku« starega gradu ali šele vrh Huma se ustaviš in tedaj vidiš pregledno z višine prekrasni pokrajinski okvir, ki ga je Stvarnikova roka potegnila okoli blesteče slike laškega mesta. V razpo- «ajeni mladosti, razigranosti in ognjc- vitosti vriskajo in kipijo vise in vise, odražajoč se s svojimi silhuetami v svetlih valovih Savinje, holmi, hribčki, gore in gorice, Smihel s Kosteljem in • dvema impozantnima stolpoma, Krištof I na Zgramnu, cerkvica »Naše ljube go- spe« na Gradcu, Trnovec, nekdanji tuskulum bogatih tržanov, Lahomšek, ' s Kvojim imenom te spominjajoč na ¦ Laško, kakor Lahomščica, Zagaj in jf Strmica. Božja milost trosi rodovitnost in zdravje na to prelepo, žal preozko in pretesno pokrajino. Vsako leto ji v tej subalpski legi za mesec dni prej ne- go drugod poklanja veselo pomlad z zakladom najlepših in najredkejših po- mladnih cvetic na Humu, na Borovcu in na Vranjščici. Izpod sive skale pa vro vse leto topli vrelci, prinašajoč od matere zemlje zdravje vsem onim, ki ga v tej blagoslovljeni in hrupnem svetu odmaknjeni pokrajini iščejo. Ille terrarum mihi praeter omnea an- gulus ridet (Horacij) — Ta kotiček se mi smehlja pred vsemi na tem svetu. V mestu samem, ob cesti, ki drži v četrt ure oddaljeni Marijagradec v umetniško zanimivo cerkev Matere božje, hrani jo in kažejo vsakomur, kdor si ga hoče ogledati, v lepi beli hiši, v kateri je bila prej nameščena meščanska sola, vzgledno urejen kra- jevni muzej, po njegovem ustanovite- lju imenovan Valentiničev muzej, lep vzgled in vzor za enake druge, še ne- ustanovljene. Tako vežejo žive, govore- če in mrtve, molčece, neme price-seda- nje mesto Laško z njegovo preteklostjo in šc starejšo, več kot 2000 let nazaj segajočo zgodovino, da, sprehajajoč se po lepih poteh ob desnem in levem bregu srebrno eiste Savinje, brez teme- ljitejšega razmišljanja lahko razumea, kako se je mogla ob kotanjasti debri Stev. 15. »NOVA DOBA« Stran 5. 1 Sejmišče v Laškem, ki je po dogra- ditvi vile dr. Jerine komaj še zadosto- valo za naše sejme, se bo zopet skrčilo za prostor, kjer nameravajo postaviti Gaailski dom. Mi smo prav gotovo za to. da dobi marljiva gasilska četa svoj dom, kjer se bo njeno delovanje le še povečalo in razširilo, dvomimo pa, da bi bil prostor, ki ga je sedanja druš- tvena uprava zbrala na sejmišču, pri- meren za tako zgradbo in v lepoto na- šemu mestu. Poleg tega pa bo treba, če bo prišlo do te zgradbe, takoj mi- sliti na novo sejmišče. Laščani in tudi okoličani imajo na tern interes, da bo sejmišče prišlo na pravi prostor. Ko se bo prostor izbiral, bo potreba upošte- vati mnenje naših gospodarskih kro- gov, ee bo-to pri novi občinski upravi sploh prihajalo v poštev. O nesrečnem našem regulacijskem načrtu bomo pa še razpravljali. 1 »Slovo zimi!« Pod tern geslom bo priredil SK Laško v soboto 9. t. m. ob 20, v dvorani Radio-Therme sportno veaelico. Igral bo Jonny jazz iz Celja. Prijatelji iz Celja, Laškega in drugih. krajev, udeležite se prireditve v čim večjem številu! I Drst sulcev. Pretekli teden so imeli Laščani priliko opazovati drst dveh pa- rov sulcev. Prvi je bil nad moško ko- palno- uto, drugi pa ob farovškem trav- niku. Kmalu se je za drst zvedelo med občinstvom. Poleg vnetih ribičev so ho- dili opazovat zanimivost številni rado- vedneži. Morda bi bilo dobro, če bi Ri- barsko društvo v Celju v časih sulčje drsü dalo trajno nadzorovati obrežja Savinje, ker smo opažali tudi mnogo poželjivih pogledov. 1 Prometna nesreča. V sredo popol- dne je neki kolesar podrl 67-letno raa- Laškega na tla. Voduškova si je pri padcu zlomila desno nadlehtnico. Po- nesrečenka se zdravi v celjski bolnici. Hrasinik h Z občinske seje. Na razne razgovo- re, vprašanja in kritiko o razdelitvi sta- novanj v novi občinski delavski stano- vanjski hiši prinašamo sliko z obcin3ke seje, na kateri so razpravljali o odda- nih stanovanjih: »Ko je prišla na dnev- ni red točka o oddanih stanovanjih, se je pričelo živahno komentiranje med odborniki iz vrst socialistov in prista- j šev JRZ. G. predsednik občine je čital imena strank, ki so se naselile v stano- vanja in je šele pri peti dodal, da je ta stranka res »zelo uboga«. Sledilo je nadaljnje čitanje in je sam g. predsed- nik ugotovil, da sta dve stranki res ubogi. Razvila se je zanimiva debata. Stavljeno je bilo celo vprašanje, ali so res neke stranke silili v stanovanja. G. predsednik je sicer odgovarjal na stav- ljena vprašanja in tudi pojasnjeval za- devo, a kljub temu je nastalo prereka- nje med gg. odborniki, da niso zado- voljni z »nekim« stanovalcem. Debata o aadevi bi se bila morda še dalje za- vlekla, pa je bil stavljen predlog, da se debata enkrat za vselej zaključi. Temu Zikovce, ki teče sprva mimo kmeta Zi- kovška in nato sredi skozi mesto, raz- viti že tako zgodaj sredi hribovite in gorate okolice važna naselbina, kakr- šna je Laško. Ne le skalnati Hum, na öigar vrh vodijo v mnogih ključih iz- peljane stezice, skozi duhteče borovje in smrekovje, tudi stari grad »Tabor« se dviga nad mestecem tako samoza- vestno, da se je pod njegovim varstvom nekdanji trg, četudi tupatam od Tur- kov, od razljutenih kmetov, izropan ali požgan, lahko razvijal v lepo jugo- sl?vensko mesto in naposled v zdravi- lišče in kopališče, ki nudi vsako leto tisocerim obiskovalcem okrepčilo in zdravljenje s svojimi naravnimi topli- mi zdravilnimi vodami. Cim prides s kolodvora in zagledaš ua nasprotnem levem bregu Savinje mesto s »Taborom« in Humom, že be zacudiä nad obliko cerkvenega atolpa in cerkve sploh. Navadne slovenske cerkve tako nizkih, pa povrh Se tako sirokih masivnih zvonikov, s tako niz- ko, štirioglato, topo streho nimajo ni- kjer. To mora biti iz časov, ko so bili v spodnji Savinjski dolini, katere sre- diäce je Laško, merodajni drugi tuji vplivi. Ime Laško že samo priča o ne- pretrganem razvoju iz predslovanske v slovansko dobo. Martin Omerza. predlogu je g. predsednik prav rad ustregel.« — Mi smo o tej zadevi na tern mestu že podali svoje mnenje. Tudi med gg. občinskimi odborniki so bila mišljenja o stvari deljena. Da se pa ohrani dvobarvni sporazum, ki je bil sklenjen ob priliki občinskih volitev, je bilo pač treba popustljivosti... h Hlače krpajo, pa ne tarn, kjer je luknja! Laški sreski cestni odbor se je poprijel hvalevredne naloge razširiti cesto Smarjeta—Hrastnik. Cesta posta- ja čedalje bolj frekventirana. Na sto- tine voz, avtov in motociklov vozi dnevno po njej, pa je na nekaterih krajih komaj 3 metre široka. Najne- varnejši del ceste je oni skozi vas Br- nico, in brumni možje cestnega odbora so pričeli delo točno na pravem mestu, to je pri mostu pod občinsko »izolir- nico«. — Tukaj se pa naša pamet neha! Namesto, da bi cesto širili dalje proti Hrastniku, namesto da bi jo razširili proti Kržanovemu kozolcu, preskrbeli, da se podre in prestavi hlev, ki stoji sredi ceste, da bi zavarovali škarpo, I ki se podira pod Igričnikom na cesto, so pričeli širiti cesto proti Dolu, torej točno na mestu, kjer je cesta najširša! Vemo, kakšen bo odgovor: Ovinek je prehud! Res je hud, toda je pregleden, in pri tej širini ceste niti najmanj ne- varen, dočim nadaljnji del ceste narav- nost kriči po razširitvi. Pa še nekaj bi radi vedeli: Pred kakimi 10 leti so ce- sto na istem mestu širili. Ali takrat ni nihče vprašal posestnika tega zemlji- šča, ali proda svet, da se cesta izrav- na, ali pa mu je sedanji cestni odbor zemljo bolje plačal? h Prihodnji četrtek poteče 30 let j odkar živi v Hrastniku rudniški ravna- j telj g. inž. Drolz. Nemec po rodu, se je j po prevratu popolnoma vživel v nove ; razmere. Včasih strog, vedno pa do- brega srca in skrajno pravičen, pač nima gospod ravnatelj v vsem Hrast- niku niti enega sovražnika. Tudi mi že- limo ob tej priliki gospodu ravnatelju, da bi prcživel v Hrastniku še mnogo zadovoljnih dni! h Naš vikar nas je končno zapustil. Kakor smo prerokovali, jokajo za njim nekatere ženice, pa tudi neki pol- možički! h Občinski vodovod je zadnje dni popolnoma odrekel. Menda polovica Hrastnika, v kolikor je priklopljen na občinski vodovod, nima v zadnjem ča- su vode. Pravijo, da je studenec dovolj izdaten, da pa se voda spotoma nekje izgublja. K vprašanju občinskih vodovo- dov se bomo ob priliki še povrnili. Kozje ko Uprava sokolsko čete. Prejeli smo in objavljamo dobesedno: »Vljudno Vas vabimo, da z ozirom na notico, priob- čeno v štev. 13 Vašega tednika z dne 25. 3. 1938 na strani 5 v 4 stolpcu, v rubriki Kozje in pod naslovom »Upra- va sokolske čete« priobčite v smislu čl. 26 zakona o tisku na istem mestu, pod istim naslovom in z istimi Črkami na- slednji popravek: Ni res, da bi Gasil- 1 ska četa v Kozjem, ki nlma zvei 8 I Kmečko zvezo hotela osvojiti sokolsko (prav občinsko) dvorano, temveč je po- nudbo o sonajemu dvorane stavil na občnem zboru gasilcev dne 27. 1. 1938 starosta Sokola notar dr. Jenko Mile. Na pobudo predsednika občine Kozje sklicanem sestanku delegatov dne 17. 2. 1938 sta delegata Sokola dr. Jenko Mile in podstarosta Vrč Ivo, šef davčne i uprave v Kozjem odgovorila s pridrž- kom kasnejše odobritve odborov z dele- gatoma gasilske čete dr. Moserjem in advokatom Jelencem vse pogoje glede sonajema z motivacijo, da Sokol ne mo- re več plačevati najemnine. — Prosto- voljna gasilska četa v Kozjem: Dr. Mo- ser Franc, predsednik; Krajnc Adolf, tajnik.« — Dunajska vremenska napoved za soboto 9. t. m.: Spremenljivo oblačno, nekoliko hladnejše, morda padavine. Splošni izgledi: V 1 ali 2 dneh nevar- nost nočnega mraza. — Protituberkulozna zveza v Ljub- Ijani bo imela v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne svojo 7. redno letno skup- ščino v veliki dvorani OUZD v Ljub- ljani. KUPUJ .. BLAGO Sklad za podpiranje one- moglih delavcev Minister za socialno politiko in na- rodno zdravje Cvetkovic je podpisal v kabinetu glavnega direktorja Osrednje- ga urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu pravilnik o ustanovitvi in u- porabi sklada za podpiranje delavcev v onemoglosti in starosti. Glede na ta pravilnik je načelnik omenjenega mi- nistrstva Jeremič izjavil med drugim: Po tem pravilniku se ustanavlja pri osrednjem uradu za zavarovanje de- lavcev v Zagrebu sklad za podpiranje delavcev, ki niso mogli doseči pravice do invalidske ali starostne rente, ker se je odlagala izvedba starostnega za- varovanja delavcev, kar bi se moralo zgoditi do leta 1925., a se je zgodilo šele lani septembra. Od predpisanega prispevka za starostno zavarovanje se bo za ta sklad v prvih petih poslovnih letih izločilo po 6 odstotkov na leto, v naslednjih petih poslovnih letih po 4 odstotke, v nadaljnjih petih poslovnih letih pa po 2 odstotka. Skupna vsota za ta sklad bo znašala okrog 60 milijonov dinarjev. Od te vsote se bo izločilo okrog 10 milijonov za zdravljenje čla- nov, ki so onemogli in so izgubili pravi- co do zdravljenja v bolniški panogi za- varovanja. Podpore iz tega sklada za onemoglost in starost se bodo določale po zavarovanem zaslužku zavarovanega člana v zadnjih treh koledarskih letih pred letom, v katerem je bila vložena prijava za podporo. Mesečna podpora bo znašala 60 do 200 dinarjev. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika, se morajo prijaviti okrožnim uradom, na katerih ozemlju žive, in sicer najkasne- je do 1. julija, ostali pa v roku enega leta od dneva, od katerega izpolnjujejo pogoje. Podpore bodo pričeli dajati le- tos 1. deccmbra. Smešnice Ucitelj risanja je strogo prepovedal učencem kajenje. Ko pa je nekega dne stopil v razred, je zasačil enega izmed njih z gorečo cigareto v ustih. »Cuden čopič imaš. Kaj si pa hotel naslikati z njim?« je vprašal. »Oblake, gospod učitelj!« se je odre- zal učenec. * *- * Ravnatelj: »Sele oni teden sem vam dal prosto, da ste šli na pogreb svoje tašče. Se malo prej je vaš najmlajäi sinček imel ošpice. Zakaj pa spet zdaj hočete dopust?« Uradnik: »Oženil bi se rad!« Franio Dolžan • Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalactje ¦trelovodn« naprare Prevzema na v zgoraj nsvedene stroke tpada]oia (tola in popravila — Cene zmerna — Pojtrežba totna In tolldna Priporočamo svojim somišljenikom in prijateljem ZUEZNO TISKARNO V CELJU STROSSMAYERJEUA U LIC« 1 ki je najstarejše slovcnsko podjctjc te vrste v Celju Ogleite si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatov, sivalnih strojev n biciklov A. BREMEC-ctLjE Miklo*16««a ulloa 2 Telefon 202 Popravila se vrSljo strokovno! Nizke cene ZAGREB\ Molesarji! Za VaSe kolo Izdelujetno gume, notranfe In zunanje. Izdelujemo Jlti iz K o r d a, Iz istega material a, iz katerega izdelujemo avtomobilske gume. ZA NAŠE GUME VAM IAMČIMOI Pridlte v našo proda ja In o9 ogleite si jlH in prepričafte se! I Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 15. CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam odslej pošiljali dopise vsak teden že do srede zjn- traj, do četrtka zjutraj pa samo iraj- »ujnejše dopise, ker nam sicer zara- di preobilice gradiva ni mogoče spro- ti priobčevati vseh dopisov. Obenem tudi prosimo cenj. dopisnike, da bi »am pošiljali 5im bolj zgoščene, kratke in jedrnate dopise. Uredništvo »Nove Dobe« Okna ugodno pro dam. dobro ohranjena In nekaj izložbenih oken ter jeklenih rolojev, tramov in strešnc opcke Stermeokl - Celje. Glasovir dobro ohranjen, črn, kratek, kupim takoj. Na- slov v upravi lista. Stanovanje obstoječe \z 1 sobe, kuhinje in pritiklin, se takoj odda. Celje, Dečkova cesta St. 1. Din 1.000.— najmanj zaslužite mesečno p.site „ANOS", Maribor, Orožnova 6 Priložite znamke ! Hmeljska njiva žasajena s 4000 hmeliskimi rastlinaml se odda v najem. Ponudbe na veleposestvo P r e š n i k, Šmartno v Rožnl dolini, Rabljen itedilnik, dobro ohranjen, kupitn. — Ponudbe na upravo lista pod »Štedilnik«. Njivo in travnike oddam v najem. — Cena po dogovoru. — Zagrad 36 pri Celju. Vrtnioe nizke in vlsoke, cepljene, v vseh vrstah, mačehe, spominčlce, jagode (Rügen) ter razne trajnice pri A. Zelenko. vrtnar»8.tvo, Celje Semena vrtna in polj&ka, sveža, kaljiva, dobite pr! tvrdki Karl Lolbner Telefon 120 Kralla Pelra c. 17 - pri .Zvoncn« ISčem solnčno, svetlo, majhno s o b o po možnosti tudi s hrano. — Ponudbe na upravo lista pod »Točen plačnik«. GLADIOLE dalije gomoljastc, begonije, strogo sor- tirane, holandskcga izvora, v nujlepših bar van pri A. Zelenko» vrtnairsfva, Celje v Casopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" Vinograd v neposredni bllžini Dobrne pod ugodnimi pogoji na prodaj. lnformacije: Mestna hra- nilnica v Mariboru. Cen). obCinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, orebrnine, optika itd. Celje, Clauni try izkuSen optik na razpolagot Otroäkl giunijastl čeveljčkl na zaponko praktični za Solsko deco, ki linajo dalcü do Sole. Vcl. 27—30 Din 25.—, 31—34 Din 29.—, žcnske Din 35.— NaJbolJ zahtevanl otroški čeveljček iz flnega laka z zaponko In niocnlm us- njcnlm podplatom. Od St. 24—2G Din 4!).—, od St. 27—30 Din 50.—, od St. 31—io Din (i9.—. Nemlrnl dcci za Solo In Igro so najprimcrnejšl tl polčcvljl iz moLncga usnja z neraztrKlJivlmi gumlja- stlml podplati. Od št. 31 —34 Din 49.—, od 6t. 35—38 Din 53.—. Dobrim otiokom za po- mlad ta finl flekslbl san- dal z okra^kom In zapon- ko preko narta. Od St. 27 —30 Din 49.—, St. 31—34 Din 59.—, St. 35—38 Din «9.—. Najboljša zračna otroška obutev za pomlad, bo san- dall iz močnega usnja z usnjeniml podplati. — St. ?7—30 Din '19.—, St. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din 79.—. Moški Din 09.—. Za Vaše najdražje finl In lahkl čeveljčltl v rjavl barvl % okusnlin okraskom In preponke preko nartl. t. 27—30 Din 59.—, ßt. 31 —34 Din Gi).—. Ugodnl platneni poICevej na zaponko z Rumijiistlin podplatom in nizko peto. Dclane v tlrap In slvl barvl. NotI pomladnl model. — Lahkl udobnl ženskl He- veljčkl jzdelanl v rjavl barvl so za Vaš lio^i ko- stlm najbolj primernI. JJWOUNOST NAD VSE! iTOini v nartu In bogato okraSenl Cevljl. Vezelo se 7enskl C-evlJl s Slroko pre- ponko preko narta, % us- njeniml podplati, nl/.ko podpctnico. Udobna oblika In nizka pcta očuva VaSe noße. OdlKnl «ieUlškl čeveljčck izdolan Iz rujavcga boksa in k(Knblniran z tamno- rjavim scnilScm. Istl če- veljček lzdclan \z iHnega laka. komblnlran i črnim -"•¦•'••¦n. Lepi oiroskl lakasti čc- Tellfkl z okrasnim Je/Jkom preko narti. ftt. 27—30 Din 69.—, St. 31—31 Din 79.—. Istl lz bclega nubuka po lsil cent. Lahki in fin' polčevcljčkl z ukusnim ol;raskom iztlc- lanl lz rjavi-ga Sevroa, s usnjenlm iiodplatom In polvlsoko peto. Laliki dnmski Cevljl Izdc- lani iz inoCiiURa platna 7. okraskom lz dlfMna. Jako so laliki, udobnl in prl- pravni za lepo vremc. Wegantnl, labkl In zračnJ dain.sk I sandali. Izdelanl iz močncgu belega usn.^a, kombinlranega s plavlni usnjem preko narti. Okusno In bogato perforl- ran polčevelj, kl bo popol- noma odgovarjal Vašemn kostlmu. Izdelanl so U črnega all rjavega boksa. POSLKDNJI DUNAJSK1 MODEL! Dekoltiranl Cevljl la mo- drega ševroa x okraskom preko narta in vlsoko pod- petnlco. Zaponka Je kom- binlrana s semlSem. Lepl ihimskl Ocvljl iz uio- ilrcjja seinišn •/. bcllm all mudrim plctenlm okrasom spredaj. Ncubliodnu so po- trebnl k ))»mladansklm plaäi'ein in knstlniom. Lahki moškl polOoviji Iz- delanl Iz rujavega nsnja 9 koznatim podplatom. Luk- njlCastl okras pospeSuJo /račenje noge. Stanejo sa- mo Din 99.—. Močnl moSkl polčevljl, s popolnoma novim okra- som, lz rujavpga usnja ¦ nsn.tatim podplatom. Sta- »ie.to samo 1)1 a »9.—. Novl model. Za elegantne- 8*a gospoda k pomladanski oblekl, okusnl čevljl v drap-rujavl komblnacijl. Bogato okrašenl mo&kl te~ vljl lz sivega semis» alt drap usnja z usnjenimi podplati. Pristojajo k vsaki letni oblekl. NAŠ PON'OS! Okiiscn nioSki čevelj, lzdc- lan iz flnega rujave^a an tinpga usnja, z nsnjenlm podplatom In usnjeno podpetnlco. ^elo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan11 Vedno sveža zaloga v knjlgarnl In trgovlnl s papirjem Franc LesKovšeK Celje, Olavnl trg 16 SAVINJSKA POSOJILNICA V ZsiLCU REGISTR0VANAZADRUGA2NE0MEJEN0ZAVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekoöem računu ter jih obreetuje najugodnoje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodti! Rafiun Poštne hranilnloe St. 10.094 Brzojavl: »Posojilnloa" Telefo« ät. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delivnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do ti. CeljskaposojilnicaddU Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJÜ Vse hranilne VlQge? VlQZene PrCELJSKI POSOJILNICI D. P> V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NstLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski posojilnici d. d. v Celju -Narodni dom Urejuje in za koMorcij »Nove Dob«« odgorarja Rado P^nlk — .Za Zvezno tiskarno v Celju Milan öettna - Oba v Celju