160. številka. Ljubljana, vtorek 15. julija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan, izvzomsi ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po polti prejeinan, za avstro-ogerske dežele za celo teto 16 gold., za po; leta 8 gola., m četrt leta 4 gold. — Za Ljubljanu brez pošiljanja mi dom za celo leto 13 gold., za Mtrft leta 3 gold. 30 kr.. za on mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za oetrt lota. — Za taje dežele za vno let* 20 gold., /.a pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake vpija znižana cena in «ioer: Za Ljubljano za ftetrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti pnjeman za četrt leta 3 golu. — Za oznanila ae plačuje od četiri' atopne petit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo onkrar tiska, 5 kr. č» so dvakrat in 4 kr. ce so tri- aii večkr.-u lieka. VBakokrit a« plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj ao izvole frankirati. — liokopisi oe ne vtačajo. — Uredništvo jo v Ljuhijani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „LIotel Evropa". Op ra v mfu v u, na katero naj >e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno redi, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiji. Volilni shod v Postojni 13. julija 1873. Kden najimenitnejših volilnih »hodov, kar se jih je do zdaj sešlo na Slovenskem, bil je v nedeljo 13. julija 1873 v Postojni. Prihranjujoči si obširni popis tega shoda za prihodnji list, omenjamo denes samo glavne stvari. Na vabilo gospodov: Franjo Hren, Adolf Obreza in Anton Krašovec zbralo se je 70 najveljavnejših in uajupljivnejših mož notranjske volilne skupine iz okrajev: Postojna, Lož, Vipava, Planina, Ilirska Bistrica in Senožeče, da so se posvetovali o kandidaturi za državni zhor za kmetsko volilno skupino. Za predsednika zbora je bil z vsemi proti 5 glasom izbran g. dr. Josip Vošnjak iz Ljubljane, kateri je na osobno vabilo osnovalncga odbora bil prišel k shodo. Po živahni debati je bil proglašen za kandidata v notranjski kmetskivolilni skapini g. dr. Jakob Jtazfaa z 48 glasovi. Grof Hohenvvart, katerega je g. Koren iz Planine nas veto v al, dobil je samo 12 glasov. Potem je bila po predlogu g. Antona .Kraš o v r a sprejeta sledeča Resolucija: L Mi denes 13. julija v Postojni zbrani slovenski volilci notranjske volilne skupine za državni zbor se držimo narodnega programa, katerega so vsi Slovenci sprejeli. II. Mi protestujemo, da bi se nam Slovencem vsilil tako imenovani „pravni" program, ker smo za svobodo in napredek slovenskega in vseh narodov zavzeti; a „pravni program" pa je renk- ciJonami, podpira fevdalne ta h'leri-kahie namene in hoče podreti svobodno gibanje narodov. III. Mi proglasujemo za svojega kandidata v državni zbor za kmetske občine na Notranjskem gospoda dr. Jakoba Razla{/-a, katerega poznamo, kot poštenega narodnjaka, pa tudi kot svobodno-mislečega moža." Za mestno skupino se nij postavil kandidat , ker volijo notranjska mesta in trgi skupaj z gorenjskimi enega poslanca; tedaj treba, da so delegati cele Nkupiue zbero in dogovore o kandidata. Zbor se je vršil v lepem redu. Po zboru je večina volilcev skupaj ostala do pozne noči. Kako je z našim ljudskim šolstvom? Pod tem naslovom prinaša „Soča" sledeči članek: C. k. statistična osrednja komisija na Dunaji je te dni izdala neizmerno važno knjigo, katero bi moral preštudirati ali vsaj pregledati vsak izobraženi šolnik, vsak odlični mož, katerega sta ali ljudsko zaupanje posadila na imenitno in uplivno mesto, v katerem koli si bodi okrajnim ali celo deželnem šolskem svetu. Imenuje pa se ta knjiga: „Statistika javnih in privatnih ljudskih šol po vseh v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah v šolskem letu 1870—1871." Spisal jo je po uradnih poročilih G. A. Schimmer, dvorni tajnik pri c. k. direkciji za administrativno statistiko. Nadejam se, da bode naš vrli „Slov. učitelj" prinesel iz nje daljše poročilo o ljudskih šolah po vseh slovenskih deželah, kajti njih stanje glede učiteljskega osobja, obiskovanja, učnega jezika, narodnosti i spola učencev itd., oan> iz te knjige odseva kakor lastni obraz iz mirne vode. S številkami, zoper katere je vsak ugovor in upor zastonj, se nam tukaj jasno kaže in na glas pripoveduje, koliko so Nemci, Italijani, Čehi pred nami, koliko Poljaci, Rusini i Dalmatinci za nami Slovenci, kar se ljudskega šolstva tiče. Jasno nam pričajo te številke tudi, kako vlada svoj izvoljeni nemški jezik po slovenskih deželah na škodo narodnega jezika razširja in podpira. — Ker vem, da šolsko razmere zanimajo vsakega poštenjaka , ki svoj narod ljubi ter želi, da bi se Slovenec v dušnem in materi-jalnem oziru povzdignil, okrepil, osvobodil, zatorej podam tukaj kratko statistično poročilo o slovenskih ljudskih šolali, posebno pa o šolah na Goriškem. Potrebno se mi pa zdi izrecno opomniti, da to poročilo niti glede šol v gori.ško-gra-diŠčanski grofiji nij popolno i dovoljno, ker bi bil spis preobširen, ko bi hotel vse zanimive stvari na drobno našteti. Popreje pa nekoliko splošnih opomb. I. Vsa Cislajtavija je leta 1871. imela 14.7o9 javnih ljudskih Sol; poleg teh je 227 privatnih šol, ki imajo pa pravico javnih in 727 jih je brez take pravice. Ce pogledamo, kako se je število ljudskih šol množilo v posameznih kronovinab, vidimo, da najbolje so v tem oziru napredovale Bukovina, Kranjska, Primorska i Dalmacija. Bukovina je imela 1. 1871. trikrat toliko Sol kakor pred 20. leti (1850,); Kranjska več kot dvakrat toliko (!. 1850. jih je imela 105, leta 1871. pa 234); Primorska skoro dvakrat toliko (2*i0 in 396.) Tako tudi Dalmacija. Meta Ho Ide ni s. (Roman, francoski apisal Viktor Cherbulies.') Poslovenil D a v. Ilostnik. Prvi del. II. (7. nadaljevanje.) Potem mi začne gospod Manserre z naj bolj ognjenimi besedami slaviti krasoto, prijaznost ter dušne in srčne lastnosti boginje, kojej je hotel žrtvovati sedanjost in bodoC-nost. Imenoval mi je nij; toda iz popisa, ki mi ga je o njej dajal, spoznal sem lahko, da je ta kreoliua francoskega rodu, gospa N . . . ., soproga nekega diplomata, ki jo je, Bit njenih čarov, žrtvoval nevrednim zvezam, ter se družil z malovrednimi stvarmi. Srečal sem pri gledišči to krasno žrtev, ki jo je ves draždanski svet pomilovajc ogledoval. Gospod Mauserrc me jej predstavi. — Zdelo se mi jo, da je malo bahal z njenim duhom, ki je bil le srednjih zmožnostij. Kar pa se tiče njene lepote, bilo bi res nemogoče jej najti enake; bila je čudovito krasna, non-šalatuo-gracijozna; pa saj je tudi očarala polnomočuega poslanika pri petdesetih letih, čegar srce pa nij bilo staro nad dvajset. Ta večer, gospa, sem govoril kakor kateri sedmih grških modrijanov, kako lehko se Človek Smo dri na račun drugih! Dokazoval sem gospodu Mauserre-u, da misli storiti budalost; da budalosti prinašajo za soboj dolgotrajne bolesti in žgeče kesanjc; da strast traje le nekaj časa; da so bode, ako se mu ohladi njegova, zavzel, kako jej je toliko žrtvoval; da mu bode vsled njegovega značaja nedelavno in breznameno življenje s časom neprenesljivo; da ga bodo obsojale v nemar puščene zmožnosti; da pnščavuiki, sanjarji in poetjo niogo najti srečo v nepravilne) situvaciji, a da se morajo za delovanje rojeni ljudje udati pravilom družbe, kakor mora igralec paziti na pravila igre, ako neče, da se inače ne izključi iz nje. Čutili se boste srečnega eno leto, k večjemu dve leti; a tretje leto boste izprevideli, da je vaša sreča na noge vam privezana teža, in da vas vaša lojalnost sili, riniti to težo do prokliujanega konca. Na tem mestu mi seže v govor, zago tavljaje me, da se ne misli za /mirom posloviti od opravil, da jaz sodim, kakor bi se on hotel za zmirom okleniti nepravilne situ-vacije; da se, nasproti temu, on trudi regu-larizirati jo, in da se bode mislilo le na DJe-gove pretekle in bodoče zasluge, ter se pozabil neumni korak, da bode le oženjen. A kdo vam je porok, govorim jaz, da se zgodi vse tako, kakor si vi obetate, in da bodo okolnosti in svet take prijaznosti vašim nameram, kakor mislite? Soprogi, to so strašni ljudje. Ste-li gotovi, da vam bode ta storil veselje terjati razvezo zakona? Lehko se zgodi, da bi bil nasprotne volje, in da bi višje cenil sladkost dolgo gojene osvete, nego svobodo. Te ugovore mi gospod Mauserre po II. Glede podučnega jezika je v Cisli-taviji : 6560 nemških, 5746 slovanskih, 1086 italijanskih, 1352 mešanih (!!), 24 romunskih, 5 madjarskih šol. Mej slovanskimi šolami je: 3500 Čeških, 888 poljskih, 699 ruskih (rusinskih) 454 slovenskih, 199 srbsko-hrvatskih. Mej šolami z mešanim podučnim jezikom je : 158 nemško - slovenskih, 21 slovensko-i talijanskih. Slovenski jezik se tedaj ali čeloma ali vsaj deloma rabi kod poduČni jezik v 633 ljudskih šolah, mej katerimi je 583 javnih, ostale so privatne. Po posameznih kronovinah se razdele slovenske javne šole tako-le: Kranjska ima 174 slovenskih, 20 nem-ško-slovenskih, Štajerska ima 121 slovenskih, 57 ncmŠko-slovenskih, Koroška ima 1 (!!!) slovensko, 71 nemško-slovenskih, Trst ima 18 slov., Goriška ima 101 slov., 1 ital. slovensko , Istrija ima — (!!) slov., 19 ital. slovenskih. Poleg tega ima Kranjska 13 nemških, Istrija 2 nemški; Trst 17, Goriška 61 in Istrija 71 italijanskih šol. 120000 koroških Slovencev ima 1 slovensko šolo!! Isterski Slovenci nemajo nobene slo venske šole! III. V šolo je hodilo 1,820.710 otrok; hoditi bi jih bilo pa moralo skoro se enkrat toliko, kajti pokazalo se je, da je izmej vseh za šolo godnih otrok jih samo 57.3% v resnici šolo obiskovalo. Jako zanimive so številke, katere nam kažo, koliko je od 100 za šolo godnih otrok v posameznih kronovinah res jih v šolo hodilo : Na Avstrijskem pod Anižo 74*1%, na Avstrijskem nad Anižo 806%, na Solnograd-skem 81*3%, na Štajerskem 56*4%, na Koroškem 58-1%, na Kranjskem 62*7%, v Trstu in okolici 506%, na Goriškem 405%, t Istriji 372%, na Tirolskem 87*7%, na Pre-darlberškem 89 7%, na Češkem 76*7%, na Moravskem 77-6%, na Šleskem 709%, na GaliŠkem 19*7%, v Bukovini 11 5%, v Dalmaciji 16*0 %. vrsti ometa, a ipak mu včasi uide kak izdih-ljaj; — akopram sem bil zelo silen, ustavil mi je govorjenje, razlagajo, da so strasti zrele starosti med vsemi naj hujše in naj-krntejše; da nema moči protistavljati se svojej strasti in da je davi pisal ministru, naj mu izvoli naslednika. Taki bo vsi, ki beračijo za svet. Dobro vedo, kaj bodo Btorili, a ipak ne popuste svoje strasti, drugega vam ne ostaje, nego priznavati jim, da imajo prav. Gospod Mauserre se je tako trdo držal svojega naklepa, da so vsi trudi, spraviti ga na prejšnji pot, razbili se ob zmoteno voljo. Ministerstvo se je živahno branilo proti resoluciji, koje motivov niti vedelo nij: verjelo je, da jo bilo zdravje uzrok prošnji, rotilo je pa ipak prosilca, naj malo potrpi, zago-tovljajc mu, da se mu poda lehko dobro mesto v kakej stolici na jugu, ako draždan-sko podnebje ne ugaja njegovemu zdravju. Jaz začnem zopet poskušati svojo :moč; a zastonj. — No vse je imelo izpodleteti zaradi upora Najnemarniše torej v šolo hodijo otroci v Bukovini, v Dalmaciji, v Galiciji, tedaj v deželah, kder prebivajo skoro sami Slovani (Poljaci, Rusi, Srbi.) Najpridneje pa šolo obiskujejo na (južnem) Tirolskem in Predarl berškem, kder mnogo otrok tudi še po izpol-nenem 14. letu šolo obiskuje in kder je posebno veliko tako imenovanih šol za silo, v katerih duhovni učc. Vendar so vse številke o tirolskih šolah preeejrnezanesljive, ker duhovni iz sovraštva do novih šolskih postav in oblastnij okrajnim šolskim nadzornikom večkrat nijso hoteli izročiti nobenih statističnih izvestij. Dežele, po katerih Slovenci prebivajo, glede šolskega obiskovanja stoje nekako v sredi: nijso najslabše, pa tudi ne najboljše. Na Kranjskem, Štajerskem i Koroškem je že še, a na Goriškem izmej 100 za šolo zrelih hodi samo 40 otrok res v šolo, v Istriji samo 37 ! To je presneto malo in gledati bodemo morali Slovenci, da se o tem oziru povzdigne naše šolstvo i ž njim splošno izobraženje. (Konec prih.) Politični razgled. KofranJIe A«»£<»le. V ljubijani 14. julija. V Cr»*«r#ot je imel nemški volilni odbor 11. t. m. sejo, v kateri se je baje govorilo o mariborskih volilnih zmešnjavah Brand-stetter-Reuter. Ali so oba zavrgli, ali kompromis narejali, — ne ve se še. Nemški ustavoverci se na Sti*e»nnif>'ja hudujejo vse vprek, ker razpušČa Čedalje več sebi protivnih učiteljskih društev. Liberalnost med čoFti smo že v zadnjem in predzadnjem listu omenili, naštevši kako mislijo glavni in edini češki narodni organi „Pokrok", „Politik", „Narodni Listv" o psovanji na praški mestni zbor zarad tega, ker nij maše ustanovil za Pstroša in o „katoliški" politiki. Denes omenjamo kaj četrti glavni tednik „Posel z Prakyu o tem sodi. On imenuje ono sejo katolškega društva v Brnu, „brnski škandal". On pravi, da vsak češk duhovnik mora vedeti, da je polne roke dela za narodni obstanek in torej nij treba razpora delati v imenu vere. „P. z Prahyu daje pravni stranki, ki zdaj med avstrijsko opozicijo povsod razpor širi in dela, na pre-mišljenjc, ali bo mogla pred bodočnostjo sad svojega rovanja zagovarjati. gospe N . . katero je zadrževala dolžnoBt, mučila jo vest. A ne da bi mislili, gospa, da se je delikatna in pohlevna duša za nevredne štela žrtve, ki jej je bila posvečena. A končno se ipak uda obupnim prošnjam, ki nijso poslušale pravice. — Ako se ti ženska, ki te ljubi, ustavlja, žugaj jej, da si boš razsul možjane; pa se moraš tudi zmožnega skazati, spolniti to obljubo. To je najboljše sredstvo proti upornim ženskam. Gospod Mauserre mi pove nekega dne žarečih lic, da se je njegova demisija (potrdila, in da on ve vse, kaj mu je storiti. Teden potem odide v gaštinske toplice, kamor gre gospa N . . . za njim; dva meseca pozneje dobim list iz Sorrenta, ki mi objavlja, da je v Neapolu ta najsrečnejša dvojica. Ta list me je tudi povabil v Florenco, da bi tam izdelal sliko najbolj čestivredne, pa tudi najbolj češčene ženske. — Lehko si mislite, da je ona stvar naredila v Draždanih velik hrup: zametavali so jo naravnost, nekateri poradi morale, drugi poradi ljubosum nosti. (Dalje prih.) Tnanje države. O vprašanji zbliženja fZ?«#or in ijaleov piše poljski „Dziennik Poznanski" odgovarjaje ruskim „Birževije Vedomosti", ki ta predmet vedno razpravljajo, ter pravi, da je zbliženje in sprijatljenje teh dveh slovanskih rodov mogoče, ako ruska vlada svojim Poljakom nekoliko koncesij da. — Tak glas v poljski žurnalistiki je že mnogo, če se pomisli, da prej Poljaki o Rusih niti slišati nijso hoteli. Bisruark in avstrijsko-usta-voverni bič je Poljake vendar vsaj malo izučil. Bog pomozi dalje. Ku^hi listi prinašajo sedaj notančneja poročila o operacijah ruskih vojnih oddelkov proti Kivi. „Birž. Ved." imajo zanimiv dopis iz ruskega tabora od 2G. maja, ki popisuje hod taškendskega oddelka pod generalom Kaufraanom. Pot od Taškenda do Amu Darja je trpel skoraj dva meseca. Težave na tem poti pa vendar nijso tako velike, kakor jih je popisaval znani magjar Vamberv. Dopisnik pravi, da je Vamberv svojim dopisom pridejal precej romantike. Kivani pa so se kljubu svojej slabosti napredovanju Rusov precej ustavljali. Oddelek Turkomanov je napadel Ruse 17. maja pri Kervlganu. Naslednji dan je zopet 600 turkomanskih jezdecev napalo generala Bandovskega, ki je pri Kerilganu taboroval. Pri tej priložnosti je palo nekaj ruskih oficirjev. Hujši boji pa so bili pri Amu Darji, kjer je 3500 Kivanov čakalo Ruse. da bi jim ubranili prehod črez reko. Pa Rusi so premagali vse zapreke. Polkovnik L omak in, ki je zapovedoval na Mangišlaku, jo dobil 5. maja od generala Verevkina ukaz, da naj vzsme Urgo. A na poti je izvedel, da je Verevkin uže Kungrad vzel, in gre dalje ob Amu Darji. Kirgiški vodniki so peljali na to Lomakinov oddelek naravnost v Kungrad, kder se je združil z generalom Verevkinom in arabsko flotilo. Okrajna ob Aibugiru je bolje obraščena, samo vročina je bila huda. General Verevkin je na to vzel uterjeao mesto Ilodžejli, ter otepel 6000 Kivanov, ki so hoteli mesto braniti. 20. maja so vzeli Rusi tudi mesto Mon-git, in nekaj dni pozneje Kitaj, ki je le Še dva dni hoda od Kive. Tu se je Verevkin združil z generalom Kaufmanom. Oba vkup sta naredila potem oblasti kivanskega kana konec. Na VranvasUem je pod novo vlado zopet oživel stari chauvinizcm, kakor je cvetel v srečnih časih Napoleona III. in pritiral potem Francosko do Sedana. Preteklo sredo je bil napravil Mac Mahon veliko parado 80.000 vojakov v Bois de Boulogno perzijskemu šahu na čast. Udeležili so se te slavuosti ministri in drugi vladni zastopniki, pa tudi poslanci tujih vlad. Vojvoda Bro-glie se je peljal s Šahom v vozu v uniformi cesarskih ministrov. Monarhisti so vsled tega silno navdušeni in trde, da je domovina rešena, dasi imajo še zmirom 30.000 Prusov v deželi, ter morajo dan na dan misliti na nove davke, da poravnajo deficit. Chauvi-nizem je res jako dober kup, narod pa vselej drago stane. Iz Š§Hntj.rkt'(/(a 12. jul. |Izv. dop.] Z veseljem pozdravljamo tržaški Slovenci in okoličani „S1. Tednik." Ljudje ga prav radi bero, ker prinaša zanimive kratke novice, kar posebno kmetsko ljudstvo zanimiva. Dobro došel buditelj slovenskega berila; zarad maj h ene naročnine se ga bodo z veseljem poprijeli. Posebno koristil bode našim slovenskim okoličanom, ko se bodo volitve razpravljati začele. Pogostoma hočemo kratko o njih poročati. Volilno gibanje po naši slov. okolici so že tudi laški magistratovi špiclji zapazili, ter si prizadevajo z lažnjivimi dopisi nas ob veselje spraviti. A za to sem jim porok, da le prazno slamo mlatijo. Pretočeni teden je imel tržaški časopis „Progresso", organ političnega društva v Trstu, v svojih predalih toliko zabavljanja in psovanja, da ga je po vsej tržaški okolici nametal. Dopis dotični je bil iz Rojana. Kdo ga je* pisal, to smo na prvi hip Uganili! Star pregovor pravi, ptič se po petji spozna. Tudi tu smo spoznali človeka, kateri si je svojo žalostno slavo le s tem pridobil, da iz svoje gnojice poštene ljudi grdi. Vidi se v prvem hipu, da je slišal še le zvoniti, pa ne ve kje. Piše namreč, da se po slovenskih čitalnicah same spletke delajo in da se agitira, ter da skrivni agenti po okolici hodijo ter kmete od Trsta odvračujejo in jih huj-skajo na magistrat itd. Mi pa svetujemo do-pisunu v Rojanu, da naj rajši svojo službo v redu opravlja in naj se peča s svojim poslom, ter naj pridno zahaja v znani učenjaški zbor v krčmo blizu cerkve, ker se astronomična umetnost le pri vinskem bokalu širi. Volilno gibanje se sicer širi, agitacija se po zapuščeni okolici budi , in že so se kmetje v nekaterih vaseh o prihodnjem poslanci poraz u meli, namreč o moži, v katerega največje zaupanje stavijo, in ta je domačin Slovenec. Da vse spi, kakor je neki dopisun v predzadnjih hripavih ..Novicah" iz tržaške okolice (?) poročal, to je laž, in nevednost. Dopisun iz tržaške okolice ima gotovo podagro, da ne ide nikdar v okolico pogledat, kaj se godi. Ko bi to storil , gotovo bi koristneje bilo nego da zabavlja in grdi može slovenske, ki jih pri nas vsi spo-spoštujemo. Za tako imenovano „pravno" stranko se tu nihče niti ne briga , ker je pogubonosna in proti našemu narodnemu in svobodomiselnemu programu. Iz Prage 14. juliju. (Izv. telegram ..SI. Narodu"). Jungniauova slavnost je bila velokrasna. Baklada in slavnostni provod sta bila velikanska. S provodom jo šlo blizu 300 slovanskih zastav, in krasna bandorija. Ljudstva je bilo brez števila. Dr. it ie g rov slavnostni govor je bil navdušeno sprejet. Pri banketu je govoril prvi Palac k,v. Izmed slovanskih zastopnikov je govoril Slovenec Josip Noli, starosta ljubljanskega ^Sokola". NjegOV slovenski govor je bil navdušeno odzdravi jen. Slovanski zastopniki iz vseh krajev so bili navzoči. Vladal je najlepši red'. Domače stvari. — (Gosp. Herman) je bil v Gradci zadnje srede večer povabil študente višjih šol in druge narodnjake v privaten shod k „princu Coburgu". Tam je opravičeval sebe in svoj „pravni" program, ki ga je začel med Slovence trositi v Škodo narodnemu programu in slovansko svobode. Ker je bil shod privaten, ne poročamo o njem, povemo le toliko, da Herman naših mladih vrlih narodnjakov nij mogel prepričati. Narobe, slišal je marsikatero resnico, katero naj bi si ob enajsti uri k srcu vzel. — (f Mihael G olo b) osmošolec, najiz-vrstnejši slovenski dijak na goriški gimnaziji, utonil je v petek proti pol osmi uri v Soči. Utapljajočega so ga sicer videli njegovi tovariši, a bil je zastonj trud, da bi ga rešili, kajti krč ga je bil prijel v roke, a vrh tega je bil nesrečnež predaleč zašel. Le en vrli gospod J. del se je v smrtno nevarnost, da bi rešil dragega prijatelja in sošolca, a vi-devši, da nič ne opravi in da še življenje skoro izgubi, če prijatelja ne pusti, izroči ga britki osodi in priplava ves spehan na breg. Kmalu potem se ubogi Mihaljko potopi. Blagi raujki bil je vsestransko blag mladenič in slovenski narod je izgubil v njem mladcucča, kateri bi bil v poznejih letih krepko delal za njegov razvitek. Ker je bil M. Oolob le ubožec, podučeval je sem ter tje po hišah, ter si denarja hranil da bi šel letos na uni- verzo, ali nemila smrt ga zdaj pograbi na takov način, stoprv v 10 letu svoje starosti. Pač žalostno in obžalovanja vredno! I4il je izvrsten in priden sodelalec pri vsakej dijaški besedi v Gorici. — Do zdaj ga Še nijso dobili iz vode. — (Sokolov izlet.) Neugodno deževno vreme je skoro preprečilo to veselico. Zadržavalo jo je pa vsaj za dobro uro. Ob 4. uri popoludne se je odpeljal Sokol z godbo in v prav lično okinčanih čolnih po Ljubljanici, mnogo občinstva se je peljalo pozneje, ko se je vže po polnem zjasnilo. Pri „Matevžetu" se je vršila na jako prijetnem prostoru veselica obstoječa iz petja, godbe in živahnega plesa. Zabave je bilo dovolj, vreme jako ugodno, hladno, jed in pijača prav dobro preskrbljena, dasi je piva prezgodaj primanj-kalo, in gotovo se bodo oni kesali, koje je negotovo vreme odplašilo, da se nijso udeležili. — Vožnja po Ljubljanici nazaj pa je bila v istini krasna, čarobna. Čolni so bili jako okusno okinčani z barvanimi baloni, sve-tilnicami in transparenti , vsaki trenotek so se dvigale proti zvezdatemu nebu pokajoče rakete in enaki izdelki , vmes po čolnih živahen razgovor, veselo petje, strel, ob obeh bregih Ljubljanice in celo pri .,malem grabnu" brezštevilna množica občinstva, ki je prišlece nazdravila burnimo živio- in slavakliei. — Na bregu v Trnovem se jo društvo razšlo s spominom , da tako izvrstne zabave in vožnje po Ljubljanici še nij bilo, da bi bila pa veselica ogromna, ako bi bilo takoj sprva jasno nebo. Gospodom rediteljem, zlasti pa Trnovccm in Trnovkam, ki so se mnogo trudili za to veselico, prisrčna zahvala. Kot zanimivost še dodamo, da je mlad gospod nazajgrede blizu Tžice padel v Ljubljanico; nevoljen zbog tega vrgel obleko raz sebe in od Ižice skozi do brega v Trnovem plaval, kar hi gotovo malokateri izpeljal. — — (Nesreča.) V Vnajnarjih pri Janjč-jem je mlad mož splezal na črešnjo, zobat in obirat. Na drevesu je svaril Bvoja dva tovariša, ki sta tudi visoko na vejah visela, naj se varujeta, da na tla ne padeta. V istem hipu se njemu pod nogami ulomi, on pade z viška na tla, zlomi si obe roki in si pretrese hrbtenico tako, da mu ena noga ne služi več. Pripeljali so reveža v ljubljansko bolnišnico. — (Nemšk slepar.) Iz Litije se nam piše: Pred dvema mesecema je tukaj potoval neki agent Pihler od nekega podobarskega društva Ort et Comp. iz Ncu-Ulm-a ter je prodajal tiskane podobe, ljudstvu širokoustno govoreč, da podobe bodo natančno po ka zanem izgledu na platno z oljnato barvo slikane in prav „krasno izdelane." Pridobil si je precejšnje Število naročnikov. Kes podobe ono podobarsko društvo iz Ncu-Ulnia pošlje, na prvi pogled bilo videti, da so podobe na platno z oljnato barvo delane in tudi prav čedno delo. Pri natančnejšem pregledovanji se pa pokaže „švindel." Podobe so bile na papir tiskane in papirnate podobe potem na platno prilimane. Čuditi se je, da so slovenska tla tako rodovitne za tako sleparjenje , „švindel", in da se ljudstvo sme brez vseh ovir tako ci-gautti. — Omenjeni agent je imel od c. kr. deželne vlade kranjske dovoljenje, da sme svobodno svoje reči prodajati po celi kranjski deželi! F. 14. — Konce rt.) Gospa Matilda Les i reva operna pevka narodnega deželnega gledališča v Zagrebu, napravi drcvi ob pol devetih v čitalnični dvorani s pomočjo gospodični p). Neugebaucr in lio s en pa nekaterih pevcev čitalničnih, vrli k koncert po sledečem programu : 1. Arija iz Meverbeerovc „Kobeir le diable", poje gospa Lcsičcva; 2. „Solza", osmospev, pojo gg. pevci čitalnični j 3. Arija iz Verdijeve opere „Un ballo in masehera", poje gospodičina pl. Neugcbau-rova; 4. Pesni: „Kratka sreča", od Lisin-skega, in „Utjeha domoljuba", od Zajca, poje gospa Lcsićeva; 5. Arija iz Meverbeerovc opere „Profet", poje gospica Rosen; 6. „Popotnica", osmospev, pojo gg. pevci čitalnični; 7. Arija iz Rossinijeve opere „Barbiere di Sevilla", poje gospa Lcsičeva; -S. „11 baccio", valčik od Arditja, poje gospodičina pl. Neugebaurova; 9. „S bogom dragoj nesudjenoj" , pesen P. S. Kubačeva, poje gospa Lesičeva. — Gospa Lesi če v a je priznava ljubljenka zagrebška občinstva in mora priljubljenost svojo pač zaslužiti, ker je znala skozi devet let, kar je v Zagrebu, neprenehoma ohraniti si jo. Ljubljanskemu umetnost ljubečemu občinstvu bode to pač povod, da pojde poslušat tako redko pevsko prikazen. Vrhi tega imeli bodemo priliko še enkrat čuti mnogocenjeno altistico go-spodičino Rosen, katera je bila preteklo saisono biser nemške tukajšne opere. Gospica Antonija pl. Ncngebaurova je pri narodnem našem občinstvu v predobrem spominu, da bi treba bilo pristaviti ka jo bode vsakdo radostno pozdravil na odru. Z ozirom na to nadajati se je, da bode čitalnična dvorana drcvi polna, kar gospe Lesičevi iz srca želimo. G. Kazne vesti. * (Jungmanova svečanost) v soboto in nedeljo je v Pragi kot sijajen naroden praznik vršila se. Popis prihodnjič. * (lz Gradiške) na turški meji se „Obzoru" brzojavlja, da je glavni kolovodja turških preganjalcev kristjanov, Feim Efendi pobegnil iz straha pred kaznijo. — Torej tudi v Turčiji se že boje lastnega fanatizma. Za ubogo uradniško siroto, ki v št. 154 in 156 nSlov. Naroda" za podporo prosi, so darovali: Gospod Jan. Pogorelec, c. k. brzojavnik v Gorici..........1 gld. Neimenovani........1 „ Gospod I. B......... 5 „ Skupaj 7 gld. Administracija ,,Slov. Naroda". Tujci. Ili. j u 1 i j a. Evropa i Valand, Roic iz Trsta. — llager iz Dunaja. — Pogačnik iz (»ospiča. Pri lllcluulu: I-angor, Palos s sinom iz Celja — Cauiero, Uunet mad. z rodbino in družino, Ho:-' cki iz Ueke. — Br. TautVer iz Višnjo gore. — Hod nik iz 11. bistrico. — Lereu iz Trsta. —Lesič, Ver-mastmi iz Zagreba. Pri M ulici: Švarcl iz Gradca. — Fiala iz Trsta. — liubin. Grof Steinak, Adler, Mignon, Fiir iz Dunaja. — Pbor z gospo — VVurgsetz. Pri Zamorci» Zimpritah, Dusati, Puzizio iz Trsta. — Steinrosor iz (Jelja. — Žvanuti ■ družino i/. Gradca Dunajska borsa 14. julija. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 67 gld. 80 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 20 1860 di ž. posojilo . 102 . — kr. Akcije narodno banke . . 073 „ — „ Kreditne akcije...... 228 „ 50 „ London......... " •* " Napol..........S » 8* »• C. k. cekini.......— n — » Srebro.........108 . 75 Starana za kupčijo z raznim blagom, v nekem velikem trgu na dolnjem »Štajerskem, v veliki župniji in slovečcm kopališči, se daje po niski ceni v najem. Kupci jstvo je na najlepšem mestu, ravno poleg cerkve in je imelo najboljši promet črez 40 let. Štacunska priprava se lehko porabi. Blagovoljna popraševanja naj se pošljejo pod /f. tt. i na (181—1) Administracijo »Slov* Naroda**. Na prodaj je v \o\«*iib iiio^Mi na Dolenjskem enouadstropna hiša prav blizu glavnega trga, in na prijaznem kraji. Sob ima 5, 2 kleti, 'J kuhinji, l izbico, 2 svinjaka, 1 shrambo za drva in prijeten vrtec. Pripravna je ta hiša posebno za krčmarja. (183—1) Naslov prodajalca se izvć pri OprmmiHvu ,,Sfov. Naroda**. Sprejme se za orglarskega učenca fant, kateri je dopoluil 14. leto in izvršil 4. normalno šolo. (1H2—1) Natančneje se izve pri Adtuinistraeijl ,,&lov. Naroda*6. Pred slepar stvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za uro, morijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalce proslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne uro kupitii, za katero firma prodajalca no da dovoljne garancijo. Pri inoni kupljeno ure so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzamejo, ilukuz najsi rogejs«- »olidnoiiti I Neverjetno, pa resnično! ZV f irl Iri* lil 1 friCMrifcB moderna porcelan-eiuail-nra, z lepimi seljankami * S , KI. III I g£ I« ju cvetlicami emailiraua, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vboge in bogato, z enoletno garancijo. rw Q \f\ m '\\ 4I.I prava angleška, srebrna cilindrasta ura, 8 čisto talmi-veriŽico, z Aid JJ^ "* • medaljonom, etuijem, ključem in Slotnim garantilnini listom, in z rescrvniin urnim stuklom vred. Taisto krono-časoinemo ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 19 gld. 50 kr. |0 j n I E£ | velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki '™ *'* £V" jo najboljše delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. #so te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da taksna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme. r¥tx I in IW ,,.| se dobijo moderne vojaške ure, lehko, lične, poleg tega jako elegantno **** MAM Hl ni okusno, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takt j uri dubi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etnijein, medaljonom in oletnim garantilnini listom. W«miu IO j 11 ~1K it>\ srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim t flllltJ MJm lil m*3 kristalnim steklom, z verižico in medaljouom iz talini--/.lat a in ga- rantilnini listom vred. ^•»111*1 1 ^ nli »Jlfc irl prava angleška srebrna sidema ura, savonete z dvojnim pokrovom, t3ftlllU ■ *9 (III ^>\f ^|. najjini.jao gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnini listom vred. ^'1111*1 \\^K 0*1 Prav;i angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, me-^ «11111» M-tM daljonom i/, talmi-zlata, usujatim etuijem in garantilnim listom. Sil 1^. o*l ►"-^**IIIU A** ■ taista, znamenito finejša, z ovijentaliČnim kažipotom. kSttltlO I ii M I i I1/ *J*I P**v* angleška Prince of "VValos-remontoaina ura, najmočnejšega *■ ■ obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatn: te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dubi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantiluim listom vred zastonj. ^'lUKi 1*1 tr| prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim ► .. tlllltf M.*M ^1. kristalnim steklom, in bo tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri- žico, z modaljouom in garantilnim listom vred. kSailiO 14- 17 tri cc'° u,ilJbna ura za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena, s ► aiii ail i« gUm pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. SaitlO IN Iti 20 Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrua kronome- .J\ tema ura z dvojnim pokrovom, najfinejše omailirana, a fino verižico iz pravega talmi-zlaia, medaljonom in garantilnim listom vred. Si'iinn IK uli *>|| in tri uajiinejša prava angleška sidema ura, na 15 ni ► • am" iC? ^V 111 g« binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal- jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. Kniltn Ol | ju »>5t tri srebi-na remontoarna ura, se brez ključa navija, s talmi-zlato namo s'iltUk '1K Iti JLO tri prava angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po- ^tt,,IU J11 *V h1' krovom, garantovana in pa'entovana. SaillO 35, 45 III 50 gl. prava anglogka zl!lta MbTDg ura B kristalnim steklom. SaillO 60 75 lil 100 «*•! m,a zl!llH nmmUMaUk ura s kristalnim steklom, 105 in £~ ©1^*1« ■ dvojnim steklom. SnllKi 20il_*1I|0 «rl pravi angleški kronometor, z remontoarom, dvojnim pokrovom v gi. jn kri8t:i|niin 8teklora Kazen tega vhc kje drugod ali od kogar druzega razglašene ure tsvutjc. Delavnica za poprave ur. ) ure, večkrat Ur bletno garancijo gl. I1/,, gl. 3, l*imiii-n,i naročila se na poitno povsetje ali posiljatev zneska v '24 urak izvršč. Na posebno zabtevauje se pošiljajo tudi uro in verižice na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošlje. . v. . „moj° cenc vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visocini časa. J VhI. ki si D0V8 uro naročiti želč, Vsi, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, so prošeni, 80 na mojo firmo obrniti. Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, so popravljajo in ponavljajo. Cona poprav gl. IVi, gl- 3. 0 dO 10 gl. " " i 11 (17G—1) Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. Auslov ii«i.i *e doliro zujioiiiiii. lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. LaHtuiua in tisk „Naroane tihkarne". 59