Pofitnlna plačan ii » goto vin? LETO LIX V Ljubljani, v petek l.maja STEV. 08 a Cena t Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 CO VENEC Ček. račun: Ijana št. Itl.hi j 10.H1* za inserate; Sara ievo Siv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Pragn-Dunaj 24.795 U prava: Kopitarjeva 6, telelon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustriram Slovenec« Izhaja vsak dan ziutraj, razen ponifeljka in dneva po prazniku Današnji ^Slovenec« ima 12 strani. Jutri list ne izide vsled pogodbenega praznika grafičnih delavcev. Prihodnji »Slovenec« izide v nedeljo. Srp in snop Iz Rima je prišla zopet nova senzacija. Današnja Italija in boljše viška Rusija sta obnovili trgovinski sporazum, sklenjen avgusta meseca z dospelostjo v juliju tega leta. Čoln stare Evrope že delj časa drvi skozi nevihto in njega krmarji so komaj opazili nov tresk. Zopet je zablisnilo v temo in bojimo se, da ne bodo krmarji tudi to pot ugledali grozečega skalovja. >Mi plovemo, samo da plovemo, to je glavna stvar!« Vse pridobitve zapadne krščanske kulture so v nevarnosti! Ves kulturni svet bo na to zatrobil v en rog: ^Postavimo enotno proti-boljševiško fronto!« Pijatiletka bo uspela! »Potrebna je enotna protiboljševiška fronta«, prikima evropski kapitalist. In kako je v resnici? Klicarji morale ostajajo v puščavi. Nedavno so nemški industrijci odšli v Moskvo in. sklenili lepe kupčije. Američan se že pred besedo »boljševizem strese, sam pa sklepa kupčija a boljševiki, Anglež pravtako, in danes vidimo, kako si fašizem, ki mu je Evropa svoj čas lepo dala izpričevalo svojega varuha pred »boljševiško kugo«, podaja roko boljševizmu. Zopet enkrat se je uresničil rek: : I^es extre-mes se touchent«, ekstremno usmerjena gibanja dovedejo vedno do istega konca. Evropi morale, reda, tradicije in osebnega dostojanstva, • tej gnili Evropi«, kakor jo sami označujejo, so napovedali boj rimski »Antievropci pravtako kakor boljševiki. Da je padla senzacija prav v času, ko so italijanske zahteve po pariteti na morju zadele na nov odpor v Parizu iu da pogodbenika nista čakala z objavo sporazuma do julija, ko ta dospe, bi kazalo, da gre za več ali manj nedolžno nagajivost rimskega glavarja. Bolj verjetno je, da je ta trgovinski sporazum samo nov plod že delj časa trajajočega tesnejšega sodelovanja med Rimom in Moskvo. Italijanska industrija je res v krizi in potrebuje novih naročil; a tudi sicer prožni duce ue bi prav lahko sklepal pogodb s svojim idejnim nasprotnikom glede na odmev, ki ga te imajo doma in izven države, pri zapadnih kapitalistih in sv. Stolici, ako bi si od sporazuma z boljševiki obetal samo gospodarskih koristi. Sporazum je gotovo globlji. Minister Grandi je v Ženevi zahteval, da se tudi boljševiška Rusija pritegne k Panevropi in Kalinin je ob sprejemu novega italijanskega poslanika v Moskvi dejal, da se mora prijateljsko sodelovanje med obema državama na mednarodnem pozorištu še bolj razviti. Decemberski razgovor med Litvinovim in Grandi jem v Milanu, je po pravici razburil Evropo in je gotovo imel širše ozadje in tedaj so mnogi listi pisali celo o možnosti sklepanja prave zvezne pogodbe. Mussolini je izmed zavezniških državnikov leta 1923 prvi priznal sovjetsko Rusijo in je že tedaj pričel pogajanja z boljševiki. Ta niso uspela radi prevelikih zahtev boljše-vikov. Neposredni cilj fašizma je očividuo, ustvariti Italiji dobro postojanko na vzhodu in Mussolini dela še danes načrte za italijansko-rusko-turški blok. Kateri so drugi? Gospodarsko sodelovanje med srpom in snopom bo v korist obeh držav in bo ugodno vplivalo na konsolidacijo obeh vladavin. Po sklenitvi prvega sporazuma v avgustu so se listi na zapadu tolažili, da bo Italija doživela z Rusijo isto razočaranje kakor Angleži in Francozi. Obnovitev sporazuma kaže zaenkrat nasprotno. Tedaj je bilo sklenjeno, da fašistična vlada jamči svojim industrijcem za ruske nabave v Italiji 75 odstotkov, in sicer do zneska 750 milijonov lir. Po zatrdilu fašističnih listov je vrednost po Rusih nabavljenega blaga že prekoračila ta znesek in zato je bil potreben novi sporazum. S tem se je italijanska vlada obvezala, da jamči pod istimi pogoji za novih 350 milijonov. Če je leta 1929 Italija nakupila v Rusiji za 340 milijonov lir blaga, med tem, ko je Rusija uvozila v Italijo komaj za 70 milijonov lir ter je do danes že ves kredit italijanske vlade (750 milijonov lir) izčrpan, sledi, da se je italijanski izvoz v Rusijo naglo dvignil. To je treba pripisati predvsem načrtu za izvedbo pjatiletke. Kako Rusija plačuje, ni znano. Zdaj se je Rusija obvezala, da plača nabavljeno blago v teku 25 mesecev, ladje pa v teku 42 mesecev. Rimska vlada jamči sedaj samo za 350 milijonov lir, torej niti ne za i>n-lovico od prvega jamstva (750 milijonov lir). Italija je previdna. Ruski izvoz v Italijo ne narašča sorazmerno tako hitro, kakor italijanski izvoz v Rusijo. Pogodba je zgrajena na načelu reciprocitete, ki ga skuša fašistična vlada uveljaviti tudi napram drugim državam in tudi napram nam. Reciprociteta z državo, ki ne more konkurirati industrijsko solidnejšim, je možna le pod določenimi pogoji in te je fašistična vlada ustvarila s tem, da je prevzela napram svojim industrijcem jamstvo za Rusom dobavljeno blago in tako omogočila sovjetski državi plačevanje na dolge obroke. Italija kupuje v Rusiji sirovine, kakor nafto, premog, zmrznjeno meso in tudi les. Rimski »Giornale dTtalia , ki je nedavno vodil strogo gonjo proti Jugoslaviji, češ. da bojkotira italijansko blago, nekam z zadoščenjem ugotavlja, »da nabava ruskega lesa narašča, tako da smo že na tem, da bo le-ta v Italiji lahko povsem nadomeščal les iz dugoslaviie.« Romunski parlament razpuščen Pomirljive izjave romunskega državnika dopisniku „Tempsa" - Jorgi se je posrečilo pridobiti Uberatno sSranko - Kdo bo zmagat, francoski aH nemški vpliv? Bukarešt. 30. apr. kk. Poslanci in senatorji so se danes opoldne zbrali v dvorani poslanske zbornice k otvoritvi i/.rednega zasedanja parlamentu. Ministrski predsednik Jorgn jc prečita I takoj kratek prestolni govor kralja Karla. \ katerem poudarja kralj, da se po demisiji Mnniua imenovani ministrski predsednik Jorga prizadeva spričo težkih finančnih in gospodarskih problemov države doseči narodno edinstvo. Tež-koče je mogoče premagati samo s solidarnostjo vsega naroda. Ker hoče ministrski predsednik pojasniti parlamentu cilje in metode za to delo. je bilo sklicano izredno zasedanje parlamenta. katero se otvarja s kraljevim nagovorom. Popoldne sta se obe zbornici parlamenta sestali k ločenim sejam, da čnjeta vladno izjavo. Seja poslanske zbornice pa jc doživela ogromno senzacijo. Ko je bila seja ob 17.15 otvorjena. je imel ministrski predsednik Jorga govor, v katerem je izjavil, da njegova pogajanja z voditelji strank niso dovedla do nobenega uspeha in da sc morajo zato pota ločiti. Nastal je glasen hrup. Na klopeh narodne, kmečke stranke so se vrstili klici: »Diktatura! Diktatura!« Nato je ministrski predsednik Jorga vzel iz žepa dekret kralja, s katerim se romunski parlament razpušča. Volitve v poslansko zbornico so določene na dan 1. junija, v senat pa 4. junija. Presenečenje radi odločitve kralja je bilo tem večje, ko ministrski predsednik Jorga poprej voditeljem strank niti z bese- dico ni omenil, da je za primer neuspeha njegovih pogajanj določen razpust parlamenta. I'ariz, 30. apr. fr. Sinočnji Temps« priobčujc razgovor, ki ga je imel član uredništva z bivšim romunskim poslanikom v Parizu. Viktorjem Anto-nesru, ki prihaja naravnost iz Bukarešte.* Anto-nescu je, mimogrede povedano, intimen prijatelj Titulesca. V svojih izvajanjih je romunski državnik pajprej z veseljem ugotovil, da io je francoska javnpst živo zanimala za romunsko krizo. »Kaj je bilo na tej stvari? Vprašanje, n katerem smo odločali, se je glasilo: ali diktatura, ali ustava. Brez oklevanja lahko rečem, da se ustavno življenje nadaljuje. Naša država je globoko vdana režimu reda in svobode. Instinktivno se brani vsake politične novotarijo in naš kralj, ki je Romun od nog do glave, to dobro ve in ima zato izrazite simpatije za ustavni red. Ko je poklical Titulesca, da sestavi novo vlado, sta takoj obo veliki stranki, kmetska in liberalna, odgovorili afirmativno. Poleg njih pa je bilo še nekaj manjših strank in ravno tam se ni moglo doseči soglasje. Naposled jo Tituleseu na višji pritisk hotel vzeti v ministrsko listo dvoje osebnosti, katerih pa obe veliki stranki nista mogli sprejeti. Tituleseu je bil s tem izključen iz kombinacije, na njegovo mesto jc bil poklican drugi, to jo jedro vseh dogodkov zadnjih dni.« :Kaj se bo zgodilo jutri? Prav gotovo ne bo nikakih velikih izprememb. Kar se tiče notranje politike, sem zelo vesel, da je kralj neštetokrat klical k sebi Titulesca, kar pomeni mnogo za na- ! daljnji razvoj naše krize. Rrez dvoma se bodo vršile nove volitve. Naš volilni red jo čisto posebne vrste, ki posebno favorizira najmočnejšo stranko, i Ki dobi kot nameček 20 odstotkov poslanskih mest, ce je izvojevala 40 odstotkov oddanih glasov. V to . svrho bo morala vlada iskati zaveznikov.. Po mojem mnenju jih bo lahko dobila proti majhnim ! koncesijam. In potem so bo stvar razvijala sania, j lomorsku trgovina še dalje pada in vleče seboj v polom ostalo gosi>odurstvo. Poročila iz Istre se v zadnjem času glase tako: tobačna tovarna v Puli je zaprta, vse delo ustavljeno. Na. Labinščini je tovarna cementa prenehala z delom popolnoma. Kopanje in prodajanje bauxita — za Istro zelo važen vir dohodkov — je čisto ponehalo. Kako gre kmetu, spoznamo iz vesti, dn je bilo za piruhe na Poreščini okroglo 800 kmetij postavljenih na boben. Za kmetijo manjka kuipca, zato so cene čisto take, kaikor se bere o njih v »Črnih bukvah kmečkega stanu«. Neko zemljišče v Istri je soduijsko cenjeno 25 lir. v/,klicna cena je 19 lir. Z Vipavskega se slišijo podobne reči. Kmet ne more prodati vina, zato jc brez dohodkov. Cena šibkejših vin jc na Vipavskem šc padla uu 50 stotnik, bol jše vrste so po 70—SO. Tržaška mestna užitnimi znaša zdaj prav toliko krvt vrednost blaga. Če greš z dvolitersiko steklenico vina v Trst. ti vzamejo cariniki 2 liri. Z goriških hribov poročajo prebežn.iki, da tam vlada skrajno siromaštvo. Ljudje so močno opustili kajenje, ker ni denarja. Po nekaterih vaseh so trafike opuščene in na novi raizpis ■ii nobenega konkurenta, ker so fiskalne zahteve visoke in sekantne, promet pa tako neznaten, da sploh ne more obrestovati vložene glavnice. Tudi vesti iz drugih delov Italije so vse prej ko rožnate. Delavstvu in urnaništvu so bile povsod znižane plače, med tem ko so ceni' življenjskih potrebščin le čisto neznatno šle navzdol. Kmečko delavstvo sedaj spomladi najde zaposlitev, o plačilo je naravnost boljše-viško. Ljudstvo strada v dobesednem pomenu. Veterani tobačne tovarne Ljubljana, 30. aprila. Šel sem iz Šelenburgove ob Zvezdi proti Wol-fovi ulici. Pred mano je šla počasi ženica in se ustavila pred afiširno desko »Slovenca«:. Pristopil sem še jaz in ujel besede, ki jih je mrmrala: »Aha, zopet proslavljajo nekaj jubilejev zaslužnih 70 letnikov. Ko bi pri clie v blagor vsega ljudstva. po znižanih cenah pri L. VILHAR. urni Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Zavedajoč sc gornjih dejstev, je začel OUZD v Ljubljani energičen boj proti tuberkulozi. V Ljubljani je ustanovil OUZD poseben antituberku-lozen dispanzer za zavarovane delavce. Nadalje je organiziral OUZD poučna predavanja o tuberkulozi s skioptičnimi slikami in filmi. Na inicijativo OUZD-a se je ustanovila »Osrednja protituberku-lozna liga v Ljubljani«. Nadaljnji koraki protituberkuloznega delovanja OUZD-a so namenjeni ugotovitvi vseh tuberkuloznih gnezd in legel. V tem cilju je OUZD ugotovil število tuberkuloznih obolenj in bolezensko-podpomih dni v področju vsake ekspoziture. Na vsakega zavarovanega delavca je v letu 1929 povprečno odpadlo bolezensko-podpomih dni: pri ekspozituri v Mariboru 2.30, v Ljubljani 1.76, v Zagorju 1.61, v Kočevju 1.58, v Ptuju 1.47 v Murski Soboti 1.37, v Konjicah 1,09, v Krškem 1.06, v Celju 1.05, v Kranju 0.993, v Slovenjgradcu 0.92, v Gornji Radgoni 0.92, v Šoštanju 0.88, v Tržiču 0.80, v Kamniku 0.78, v Logatcu 0.62, na leseni-cah 0.56, v Novem mestu 0.43. Iz gornjih podatkov je razvidno, da tuberkuloza najbolj pustoši v območju ekspoziture v Mariboru. Nato sledi v daljšem presledku ekspozitura v Ljubljani. Protituberkulozno delovanje bo treba torej v območju teh ekspozitur na b >lj intenzivno izvajati. V bodoče bo OUZD v Ljubljani ugotavljal število tuberkulozni obolenj tudi po posameznih obratih. Na ta način se bodo morala brezpogojno najti vsa gnezda in legla tuberkuloze. Pri podjetnikih, katerih nameščenci prekomerno bolehajo na tuberkulozi, bo ukrenjeno, da sc bodo našli in odpravili pravi vzroki tuberkuloze (nezdrave delavnice in stanovanja itd.). Za izvedbo tega načrta bo pa treba seveda še dosti napornega dela in dosti časa. Kongres poljsko-fttgostovanskih lig Poznanj, 26. aprila. V nekdanji prestolnici VeHkopoljske, kjer je bil ob 10 dopoldne otvorjen mednarodni veh se- ! jem, najvažnejši cele Poljske, jc bil v nabito polni 1 dvorani mestne hiše v Poznanju slovesno otvorjen kongres jroljsko-jugoslovanskih lig. Kongresu predseduje predsednik Poljsko-jugeslovanske lige iz | Wnrezawe, nam Slovencem po simpatičnih člankih i v prilog trpečim našim primorskim bratom in po 1 propagandnem potovanju (10 celi Jugoslaviji dobro znani Vailav Kneblev*ski. V navdušenem, mesto-ma poetičnem govoru je poudarjal važnost trenutka, v katerem se vrši prvi veliki poljsko-jugoslo-vanski zbor. Simpatično je, da svoje delovanje pričenja /. obširnim gosjiodarskini programom v gospodarskem središču odrešene Poljske, Poznanju. V imenu jugoslovanske delegacije mu je v informativnem govoru odgovoril podpredsednik .1.1- j goslovansko-poljske lige v Belgradu, šef Presbiroja dr. Radovanovir. Nalo se je vršil izboren referat o gospodarskem položaju Jugoslavije, ki ga je podal ravnatelj obrtniško in trgovske zbornice v Poznanju dr. Stanislav W asiko. Otvoritveno soje se je udeležil v imenu poljske vlade trgovinski minister Pry»tor, jugoslovanskega poslanika L.izareviČa pa je zastopal legacijski svetnik De Giuli. Mesto Poznanj je zastopal župan dr. Ratajski. Pozdravne govore so govorili predsednik poljsko-jugoslovanske lige v Poznanju Serda Teodorski. župan Ratajski. rektor lvovske veterinarske visoke šole. ki je vzgojila veliko Jugoslovanov, NienKivrki, gospa dr. Stclinnrhovvska v imenu slovanske ženske zveze, zastopnik poljskega Sokola urednik Povviodzki, predsednik zbornice za trgovino in obrt inž. Klamer in za slovansko pevsko zvezo Surzynski. Razpoloženje je izredno svečano in bratsko. Jugoslovanska delegacija šteje 70 članov, od teh nas jo 18 Slovencev. Dr. Josip Hožman: Nesrečna smrt mladega rudarpa Hrastnik, 30. aprila. Bliskovito se jo v sredo zvečer po Hrastniku raznesla vrst, da je nesrečna smrt končala v rovu mod črnim dijamantom mlado življenje. Na B-polju jo delal v družbi s svojim tovarišem 23 letni rudar Alojzij P i s k e r. Vsa cvetoča je bila njegova mladost. V zdravju in moči 11111 je sijalo življenje in nikdo ni niti slutil, da mu bo rov jiostal kraj njegove prezgodnje in strašno smrti. šel je na delo v sredo jKipoldne. Ob 7 zvečer je nakladal v globini mod drugim in tretjim obzorjem. to jo med 60 in 90 metrov globine na voziček premog, ki mu ga je nakopal njegov tovariš sodelavec. Sodelavec je vrtal s stisnjenim zrakom, da bi težke sklade razdrobil s strelom, a naenkrat zočuje nad seboj, kako so začno lomiti in drobiti plasti črnega dijamanta. V smrtnem strahu skoči nazaj in hoče potegniti s seboj ludi mladega Pi-skerja. Toda. ko skoči nazaj in mu pri tem ug. sne jamska svetilka, začuje za seboj silen udarec. Zrušila se je plasl premoga nu leseno stojko. ki bi naj opirala rov. Silen pritisk je odklal stojko. ki v svojem padcu in silovitem zamahu zadene mladega rudarja in ga pobije na tla. Črna kri so mu jo vlila čez oči in mu bruhnila iz ust. Sodelavec je poklical druge tovariše. Ti so ga rešili iz smrtnega objema stojke in ga poskusili oživiti. Toda strašen udarec je ugasil mlado življenje. Tovariši so šli v bolnišnico po krsto in prinesli pod zvezdnato nebo mladega delaven-mrliča. Bridko jc zadela ta strašna izguba ubogo mater; kajti pred tednom ji je unvrla na Francoskem poročena hči, in mlajši sin je tudi v bolničnioj. Dne 1. maja, ko se bo krščansko delavstvo spominjalo žuljavtb rok Kriatusa-tesarja in delav-ra, ga bodo njegovi tovariši ponesli k večnemu počitku. Naj počiva v miru! 000001010000000200010102000201000201000101010001000002000102003253530200020100 Kdo bo francoske republike Pariz, it), nprila. Kakor znano je t3. maja napovedana v Versaillesu narodna skupščina, obstoječa iz članov senata in poslansko zbornico, ki ima izvoliti novega predsedniku republike. Ob tej priliki je seveda v ospredju javnega življenju ugibanje, kdo bo izvoljen na to najvišjo mesto francosko republike. Prvi. ki jc vreraj, 2'). t. m„ po svojih prijateljih dal vedeti. i predsednik senatu v tekmi zu predsedništvo republike zmagal, je jako majhna. Najbolj resni kandidat ostane slejkoprej Aristide Briand, za katerega stranke levice delajo najživahnejšo propagando. Briand še ni dal vedeti, ali kandidaturo sprejme ali ue. On bi hotel imeti naravnost matematično sigurnost, ■Ja bo že pri prvem skrutiniju izvoljen. Drugi kundidati imajo še manj izgleda ne-50 Doumer. To so senator Leon Bcrard, bivši naučni minister v Poincarejevem kabinetu, sedaj justični minister, potem bivši vojni minister poslanec Magiuot, bivši ministrski predsednik Puinlevc in šo nekateri drugi. Zdi sc, du bo, ako Briand v prvem skrutiniju nc bo dobil večine glasov, ki jo zahteva ustava, v sledečih skruiiuijih prišlo nu svetlo kakšno drugo ime, ki je sedaj v temi. Izkušeni iu vseskozi rutinirani politiki ugibajo, kaj bodo naredite stranke levice v slučaju, ako Briand že pri prvem skrutiniju propade. Brc/, dvoma sc bodo odločile za drugega moža, ki bi, čeprav nima preveč akcentuirane strankarske barve, jamčil, da bo vodil levici prijazno politiko. Med temi možmi pa, ki bi se mogli pojaviti v zadnjem trenutku, se na prvem mestu imenuje sedanji predsednik ministrskega sveta, senator Peter Lavni. On jo mlad (ima komaj 47 let) in je prišel iz naj radikalnejšega socialističnega krila, od katerega sc jc hitro ločil, da vodi politiko, ki ni nc popolnoma socialistična, nc popolnoma radikalna, nc popolnoma zmerno-centruniaška. Pcler Laval jc mojster nad vsemi političnimi mojstri, ki si znajo izposoditi za svoj politični program tiste ideje iz vseh strank, ki so v danem momentu najbolj oportune. Peter Laval je velik prijatelj Tar-djeuja in ima simpatije pri vseh strankah senata in zbornice. Vrh tega velja žc več let kot nekak »duhovni sine Briunda. Baje je Briand sam tisti, ki bi v slučaju, ako bi propadel, uli pa mogoče že v momentu, ko hi čutil, da v prvem skrutiniju po vsej priliki ne bo dobil večine, vedel agitacijo zn svojega velikega prijatelja in v gotovem smislu nadaljevalca njegove politike, Petra Lavula. Vrh tega je treba vedeti — čeprav se bo nepoznavalcu francoskih razmer zdelo smešno o tem sploh govoriti —, da je Laval senator, kar njegove šanse zelo povečuje. V krogih franco- skih politikov je namreč splošno razširjena prazna vera, da samo predsedniki, ki pridejo iz senata, mirno končajo svojo predsedniško dobo, da pa predsednike, izvoljene iz poslanske zbornice, preganja uesreča. V resnici so do sedaj samo štirje predsedniki republike mirno dokončali sedemletno dobo svojega predsed-ništva: to so: Loubet, Fullicres, Poincare in sedanji predsednik Doumerguc, Vsi li štirje, so bili izvoljeni iz senata. Vsi ostali, ki so postali predsedniki iz bivših članov poslanske zbornice, to so: Thiers, Mac Mahon, Grevy, Carnot, Cusiiiiir Perier, Faure, Deschnnel in Millcrand, pa so predčasno zapustili svojo mesto; nekateri med njimi so, kakor znano, končali na tragičen način. Zato bo morda Briandu sreča nemila, ker jc namreč član poslanske zbornice. Laval pa ui samo senator, ampak ima sploh izredno srečo. Nihče kakor on nima take zmožnosti, du zadržuje pretirane zahteve svojih prijateljev iu obenem ublažujc srd nasprotnikov. Morebiti ga bo ta taktika, radi katere je iz naj-ponlžnejših razmer postal predsednik vlade, privedla tudi nu najvišje mesto republike, čeprav nekateri prorokujejo, da bi ga to pot sreča znala prevarati. Ustava francoske republike prepoveduje, da bi se oficielno proglasile kandidature za predsednika. Glasovanja so sad predhodnih posvetovanj in sporazumov. V vseh prejšnjih volitvah so stranke levice imele posebno sejo, na kateri so izvolile svojega kandidatu. Izkušnja pa jc pokazala, da taki kandidati nikoli niso bili izvoljeni. Nove verske borbe v Indigi ? Na večji pokolj zadnjih dveh stolel i j Lomlon, 30. apr. os. Zaradi razburjenja, ki vlada po vsej Indiji med Hindi in muslimani zaradi pokolja v Cavvnporeju, ki se je zgodil pred nekaj tedni, je vlada ob priliki današnjega muslimanskega rpraznika žrtve« ali »Bakr-Ida« pod-vzela ogromne varnostne odredbe. Vsa Indija sliči vojaškemu taboru. Ker muslimani na ta dan žrtvujejo veliko telet, ki so Hindom sveta, so jo bati h indskih verskih demonstracij, katere bi brez dvoma vedle do krvavih incidentov. V Kalkuti je policija preventivno zaprla veliko število Hindov in muslimanov, ki so znani kot posebno nasilni elementi. Številne patrulje po domačinskih četrtih preprečujejo vsako zbiranje. Mošeje in hindski templji so močno zastraženi. Organizirana je policija na aeroplanih, ki krožijo nad mesti in deželo. Posebno močno je zastraženo mesto Čitagong, kjer so nacionalistični listi včeraj objavili vehe-mentne članke proti muslimanom. Tu so postavljeni na križiščih vojaški oddelki s strojnimi puškami in oklopnimi avtomobili. Čete, oboro/.ene z bombami s plini, ki povzročajo solzenje, stražijo mošeje, v katerih se bodo vršile žrtve. Razburjenje je razumljivo, če se pomisli, kako strašen je bil pokolj v Cawnporeju, kojega podrobnosti je vlada skrivala, pa so se izvedele šele sedaj. Kakor znano, so nacionalisti v tem mestu demonstrirali proli muslimanom, ker le-ti niso ob priliki justifikacije treh Hindov, ki so bili lani ubili več policistov, zaprli svojih trgovin. Nacionalna demonstracija se je zato iz verskega in plemenskega sovraštva razvila mesto v protiangleško demonstracijo v pogrom proti muslimanom. Dočiin te uradno obvestilo reklo, da je bilo pri tem ubitih kakih 200 oseb, se je zdaj izvedelo, da jih je bilo ubitih nad 200(1, ranjencev pa je bilo 5000. kolikor ! je izračunano, kajti veliko ranjencev se sploh ni i prijavilo. Hindski nacionalistični prostovoljci in ostala sodrga je med muslimani strahovito mesarila. Samo v eni ulici so llindi ubili najmanj 200 oseb, kojih trupla so položili drugo zraven drugega. Na bazarju je obležalo na tleh več sto mrtvih in ranjenih: mnogi so bili zbiti in stolčeni v eno samo krvavo kepo. Mnogi so bili živinsko razmesarjeni, oskopljeni in razrezani; enim so iztaknili oči, drugim porezali razne ude telesa ali razparali život. Posebno so diviali proti ženskam. Neko mater so s hčerami vred obesili žive za lase na strop in pod njimi zakurili ogenj, da so se spekle. Mnogim so odrezali prsa, nad mnogimi pa zagrešili najostud-nejše zločine, preden so jih ubili. Muslimanske otročiče so ali zaklali ali pa jih tolkli do smrti ob zid, mnogo so jih zadavili. Med ubitimi otroci so celo dvo in triletni! Borbe so se vršile ludi v mo-šejab in v hindskih templih, ker so se muslimani postavili končno v bran in udrli v templje. Ko je vojaštvo napravilo red, in še več dni potem so zbirali mrtva trupla in našli ranjence. Cawnporski pokolj je največji pokolj. kar jih poznata 19. in 20. stoletje. Efekt je seveda vseskozi negativen. Sovraštvo med Hindi in muslimani je narastlo do viška, angleško javno mnenje se od nacionalistov čedalje bolj odvrača, posebno ker je Gandhi napovedal boj tudi proti krščanskim misi-jonom in novi podkralj lord \Villingdon stoji pred še težjo nalogo nego njegov predhodnik lord Ir-win. Kajti tudi, kar so tiče razmerja med nacionalisti in Anglijo, kljub zunanjemu miru tli snnio ogenj pod pepelom. TmM v zraku Velikanski zračni manevri v Italiji in Franc'ji med Pariz, 30. aprila, kk. Ob sredozemski obali ] Marseillom in Toulonom so se danes začeli ! francoski zračni manevri, katerih se udeležuie več , kot 200 letal z ladjo matico za letala »Bearn«, tremi torpednimi rušilci in tremi podmornicami. Obrambo pristanišč v Toulonu in Marseillu je prevzela vsa francoska sredozemska mornarica z vodnimi letali. Rim, 30. aprila, kk. Minister za zrakoMov-stvo Balbo je v poslanski zbornici sporočil, da se bodo poleti vršili italijanski zračni manevri v obsegu, kakršnega do sedaj še ni bilo. Med Apenini bo 700 letal v dveh partijah poskušalo zračno bitko. Razen tega bodo poskusili zalet vojaških letal v severno Afriko, pri čemer bo sodelovalo veliko italijansko letalo posebnega ogromnega tipa, kakršnega do sedaj še ni bilo na svetu. Polarni raziskovalec v stiski London, 30. aprila. Danes sta iz Švedske in Islandijo odpotovali dve ziakoplovni ekspediciji, da poiščeta angleškega raziskovalca Courtaulda, sina tako zvanega magnata umetne svile, ki se nahaja sredi ledu daleč v notranjosti GrSnlandije na postojanki, ki je biia svo čas zgrajena od britanske arktične zračne ekspedioije. Ta ekspedicija, kateri se je Courtald priključil, je odpotovala pred enim letom. Od novembra lanskega leta naprej ni od nje nobene vesti. y 1 25. IV ♦ 4. V. 1931 VIII. Avtomobilska razstava ra/.stava motornih vozil, koles in delov. XV. Specijalno poljedelski sejem (stroji, gnojila, potrebščine) Perutnina in kunci (samo 25. 2S. IV.l Razstava nizozemskih cvetic, turislika, športne potrebščine Higijena Z legitimno!io Znsrreb&kega veleseima. tiabavllena prou ob skoiu razilave, brezpla^nn povratek na tetnanionh, na pa obroditi pav fcjl m-. 7.a nitje«a Četa prostovoljcev, ki jo je šla nedavno iskat, jih ni našla in se je morala vrniti. Dasi Courtald ni imel s seboj nobenega radioaparata, je sedaj dospel na neko postajo v Islandijo skrivnosten radioteleiram, podpisan od Courtaulda, ki se glasi: »Popolnoma brez hrane.* Courtauld je imel s seboj rezervo h ane, ki zadošča do 1. maja. Obe ekspediciji stojita pred ogromnimi težkočami, ker bosta med drugim morali napraviti pot preko 300 km v terenu, polnem razpok. Sploh je upanje, da bi našli Courtaulda, jako minimalno. Ekspedicijo je organiziralo angleško ministrstvo za zrakoplovstvo. Glavni pilot je znani švedski kapitan Ahrenberg. Aparat ima motor 320 konjskih sil ter 700 litrov bencina, ki zadostuje za polet 1500 km. Hidroplan je vzletel iz Malino na Švedskem, se je potem ustavil v Bergenu, nato pa je pristal v Islandiji, da se oskrbi z gorivom. V Grenlandiji bo pristal v Angmagsalicku, kjer je bila baza Courtauldove ekspadicije in kjer bo zbral vse potrebne informacije, da raziskovalca najde. Druga ekspedicija obstoji iz ladje >-Odin«, ki ima na krovu hidroplan »Junker«. 1 adja je od-plula v Grenlandijo iz Reykjavika, Courtauldova ekspedicija, ki je bila odpotovala pred letom iz ustja Temze, je imela nalogo, da prouči metcreolo-ške razmere Gronlandije in ugotovi najboljšo zru-koplovno prometno linijo med Anglijo in Grdn-landijo. Dunnjskn vremenska napoved. Nekoliko boljše, toplejše vreuie. Foforof 8ia Madeiri Rim, 30. aprila. AA. Portugalska vlada je dovolila, da postavi italijansko letalsko ministrstvo v Bolami spomenik italijanskih letalcev, ki so se ponesrečili o priliki poleta v Brazilijo. Lizbona, 30. aprila. AA. Uradno razglašajo, da je funchalskj škof v imenu upornikov odšel na krov vojne ladje, s katere vodi portugalski minister mornarice operacije proti revolucijonarcem. Škof je skušal posredovati in ie predlagal mirno poravnavo spora. Marnariški minister je odgovoril, da sprejme samo brezpogojno predajo upornikov. Hkrati je stavil nasprotnikom rok, do katerega se morajo predati, siicer bodo portugalske čete bombardirale Madeiro z morja in z zraka. Nastopni govor de. Renner ia Dunaj, 30. aprila. AA. Korbiro poroča: Novi predsednik avstrijskega parlamenta dr. Karel Renner je imel o priliki svojo izvolitve govor, v katerem je pozval člane parlamenta, naj lii med ujimi zavladala sloga, ker je ta sloga potrebna zlasti v sedanjih časih, ko so na dnevnem redu sveta važna gospodarska vprašanja in je zato potrebno tesnejše sodelovanje. V Avstriji je na dnevnem redu vprašanje soeijalnega zakonodajstva. Razen tega odločajo o usodi Avstrije mirovue pogodbe. Iz vseh teh razlogov ui ua mestu, da bi sedaj drugega obtoževali, pač pu moramo združiti svoje napore, da odstranimo slabe posledice mirovnih pogodb. Prvi korak v tem pogledu jc pogodba o tesnem gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Nemčijo, v obliki carinske zveze. Govornik je želel, da bi k tej zvezi pristopile še druge države. Ta korak pa bo vsekakor še bolj zbližal oba bratska naroda. Orožnišhi podporni lond Belgrad, 30. aprila. 1. Na podlagi čl. 113. zakona o orožništvu je ministrstvo notranjih del predpisalo pravilnik orožniškega podpornega fonda. Ta pravilnik vsebuje sledeče: 1. Odkup zgradb po zdraviliščih in kopališčih, najem prikladnih poslopij po kopališčih radi zdravljenja rednih članov. 2. Graditev in vzdrževanje sanatorijev za bolne na pljučih. 3. Podpora orožnikom in njihovim družinam v slučaju nesreče, kakor tudi onim, ki so brez svoje krivde po nesrečnem slučaju prišli v veliko materijalno bedo. Fond se bo vzdrževal iz ostankov prejšnjega podpornega fonda, iz »Žandarmerijskega Vcsnika-ter »Žandarmerijskega koledarja«, nadalje od članskih prispevkov, dobrovoljnih prispevkov in obresti, ki bodo tekle od dobro naloženega denarja. Članski fondi so redni, podporni in ustanovni. Člani so vsi orožniki brez razlike čina in plačajo članarino, ki znaša mesečno 10 Din. Članarina se ne more povišati iu plačuje se vnaprej. Deroč i brzovlak v plamenu Kairo, 50. aprila. AA. Po zadnjih podatkih je bilo pri železniški nesreči med Kairom in Alcksandrijo ubitih 61 oseb in 41 ranjenih. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov v tretjem razredu v trenotku, ko jo ekspres vozil z največjo naglico. Zasilno zavore so odpovedale, tako da ni bilo možno ustaviti vlaka in pogasiti požara. Ogenj sc je širil s strahovito naglico. Več potnikov je v obupu skočilo iz vlaku, da se rešijo. Končno jc strojevodja vendarle opazil, da ni nekaj v redu in ustavil vlak. Žrtve so sami egiplski romarji, ki so potovali v Ale-ksandrijo na bajramsko slavje. Ker je bil (o dni promet zelo velik, jc imel vlak stare lesene vozove, kar jc najbrže povzročilo katastrofo. Goeb&cls obsojen Berlin, 50. aprila. A A. Narodnosocijalističui poslanec Gocbbcls jc bil obsojen nu mesec dni ječe iu nu 1.500 uiark globe, ker je ruzžalil visoke policijsko uradnike. Iz ateljeja angleškega umetnika London, 30. aprila. AA. Londonski listi poročajo, da je kraljevska akademija odbila tli slike, ki jih je predložil za razstavo znani angleški umetnik Ben. Slike so bile enostavne povečave fotografij, ki jih je Bcn nato pobarval z oljnatimi barvarni. Slikar Ben slovi tudi v mednarodnih krosih. ' Potres na Kavkazu Moskva, 30. aprila. AA. Iz potresnega ozemlja v Trunskavkaziji so pričele polagoma prihajati podrobnosti o katastrofi. Prizadeto ozemlje Ježi sevoruo od gore Ararat v bližini perzijske meje. Po dosedanjih poročilih je mrtvih 400 oseb. Od teh je izgubilo življenje v mestu Ge-rusi 200 iu v mestu Sisiane 192. Boje se, da je bilo tudi v vaseh sangesurskegn okraja veliko mrtvili. Cenijo, da je umrlo pri tej katastrofi do 700 ljudi. V zdravniško oskrbo je bilo predanih nad 800 ranjencev. Manjše potresne sunke so zabeležili tudi v Tiflisu in v Erivanu. Oblasti so organizirale široko zasnovano rešilno akcijo. Moskva, 30. aprila, kk. Pri potresu v republiki Nahičevan in v enem delu ruske Armenije jc po redkih vesteh bilo ubitih 500 oseb, še več pa ju l>ilo poškodovanih. V okrožju Kafan je ostalo brez. strehe 20.000 ljudi. Rudokopi so morali ustaviti delo, ker so tamkajšnje delavce odpoklicali na pomoč v ogrožene kraje. Vlade v Armeniji in Aser-bejdžanu kakor tudi društvo Rdečega križa so poslale v opustošene kraje pomožne ekspedicije z zdravniki in medikamenti. Sovjetska vlada v Moskvi je kot pomoč dala na razpolago vsoto 2 milijona rubljev. Belgrajske vesti Belgrad, 30. aprila. AA. Letošnji dnevi borbe proti tuberkulozi ue bodo samo v Belgradu, Zagrebu iu Ljubljani in ostalih večjih mestih, nego sploh v vseh pomembnejših krajih Jugoslavije. Vršili se bodo od 2. do 4. maja. Belgrad, 30. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so s soglasjem predsednika ministrskega sveta imenovani za konzulatorje v našem delu za-drske škofije župniki Fran šošo iz Turnja, Sime Matulin iz jiiograda, Auton Banič iz Baga in Hugo Bastila iz Rakovčana. Belgrad, 30. aprila. AA. Naš častni konzul v Rotterdamu in predsednik holaudsko-jugoslovanske zbornice Sondau je odpotoval danes iz Belgrada na Nizozemsko. Grozen zločin v Novem mesta Novo mesto, 30. aprila. Danes so pripeljali v tukajšnjo žensko bolnišnico 6 letnega dečka Alojzija Dežmana iz Vratnega pri Št. Juriju, kateri ima iztaknjeno levo oko, po vsem telesu pa ima 50 ran. Dečku je zadal te težke poškodbe neki berač, ki je danes dopoldne okrog 9 prišel v kočo Dežmana in zahteval vina, češ da mu je Dežmanov sosed rekel, da bo istega dobil pri Dežmanu. Ker pa Dežman, ki je le kočar, nima vina, mu ga tudi ni mogel dati. Berač pa je zagrozil: »Gorje vam!« in odšel. Domači niso polagali na njegove besede nobene važnosti ter odšli po svojem delu, Doma so pustili le 6 letnega Lojzka in njegovega 3 leta starega brata. Berač, ki je najbrže oprezoval okrog hiše, je popoldne dobil v roko Lojzka ter ga zunaj hiše grozno razmesuri'. Iztaknil mu je levo oko, v kalerega je petkrat sunil z nožem, na licu mu je odrezal košček mesa, potem pa ga je nožem špikal po vsem telesu. Tudi prste na roki mu je popolnoma razrezal, na zapestju leve roke pa zeva široka rana. Ubogega fantka je našla soseda nekje v hlevu vsega krvavega in je poklicala njegovo mater, ki je bila na njivi. Dečka so za silo obvezali in ga proti večeru pripeljali vbolnišnico. Zločin je naznanjen tukajšnjemu orožništvu. Do sedaj se še ni posrečilo zločinskega berača ujeti, 27 letna vajenka pila lizol radi nesrečne liubezni Litija, 30, aprila. Včeraj zvečer, to je v sredo, nekako ob 8 je imelo neko dekle I. Z. sestanek s svojim fantom v Švarcovi hosti. Na tem sestanku sta se baje nekaj sprla, nakar je mladenka par korakov za fantom začela pili lizol, ki ga je že imela s seboj. Seveda so takoj poslali po zdravnika dr. Ukinarja, kateri je tej deklici, ki se uči šivanja pri neki pre-dilniški šivilji, izpral želodec ter jo rešil gotove smrti. Presneto je žalostna taka moralna slika in bi priporočali kot lek za tako nesrečno ljubezen precej namočene leskovke. ProSi vrhpoffskšm teroristom Belgrad, 30. apr. 1. Danes dopoldne sc je nadaljevala obravuuva proti atentatorjem nu železniški progi med postajami Striživojnu. Arrh-poljc in Milanovec. V dvorano so pripeljali obtoženega Devčiču. Predsednik Arnaric ga opozori, da je obtožen, ker je vedel, da pripravljajo atentat na vlak, in tega ni javil oblustvom. Po prebrani obtožnici je Devčič izjavil: ••Za atentat nisem prav nič vedel. Kirehmayerja sera dobro poznal. S Seletkovičem nisem imel nikdar nobenega posla, razen tedaj, ko je prišel k meni radi zavarovanja.« Predsednik: *Kako ste pa bili z dr. Klemunotn?« Devčič: »Z njim sem sc dobro poznal. Bil sem preje pri različnih sejali in igral z niim v kavarni.* Predsednik: »Ali ste mu rekli, da sumničite Seletkoviča, da je izvršil atentat?« Devčič: »Nisem, ker sploh o tem niseui z njim govoril.« P.: -Koga ste pa sumničili, da je izvršil atentat?« D.: »O tem sploh nisem razmišljal.« P.: »Torej trdite, da niste vedeli, da se pripravlja atentat?« D.: »Nisem vedel in če bi vedel, bi to preprečil.« Nato so zasliševali obtoženega Careviču. P.: »Ali ste vedeli zu atentat?« Carevie: »Nisem vedel, S Seletkovičem sem vsega skupaj prišel dvakrat v življenju skupaj.« Predsednik je nato prečital prejšnje izjave obtoženega Cnreviča, v katerih je vse priznal v teku izpraševanja. Pred sodnim zborom je, Carevič sedaj to izjavo zanikal. P.: »Kje ste bili drugi velikonočni dan?« C.: »Igral sem v gostilni »Sapanj«.« P.: »Kateri obtožcnce-v so bili tam?« C.; »Mikič in dr. C'rvič.< t'.: »Ali ste bili v dobrih odnošajih i dr. Klemanom?« C.: -Bil sem.« P.; »Ali ste govorili kdaj o atentatu?« C.: »Nikdar.« Dr. Klcman jc v svoji izjavi rekel: >Selet-kovič mi jc nekoč povedal, du je prinesel nekaj iz Madžarske, toda, kuj je prinesel, ne vem. Rekel jc, da je izvršil atentat v Vrhpolju. P.: »Ali sc morete spominjati, kdaj ste se ruzgovar-jttli s Seletkovičem?« K.: »Se ne morem točno spomniti.« P.: »Preje ste rekli, da ste tu razgovor imeli dva uli tri dni po ulentatu.« K.: »Ostanem pri tem, da nc moreni ničesar točnega povedati, ker se pač nc spominjam. Toda gotovo je, da jc Vasu Begovič bil žo tedaj aretiran, ko sem se ra/.govurjal s Seletkovičem.« Po zaslišanju dr. Klemuna jc nato predsednik prekinil obravnavo in sporočil, da se bo razprava nadaljevala jutri dopoldne. Zaslišana bosta obtožena dr. Klcmau in Andrei Tilinan. Orjaška lokomotiva \ Ljubljana, 25. aprila. že dalj časa se vrše na progi Ljubljana— Rakek poskusne vožnje z novo težko reparacijsko lokomotivo, ki jo je strojni oddelek prometnega ministrstva v Belgradu poslal naši direkciji na ppskusno vožnjo. Nova lokomotiva je pravi orjak celo v primeri z našimi največjimi stroji, lina štiri pare pogonskih koles, ki imajo v premeru 1.60 m. Vsaka os pogonskih koles prenaša 18 ton pritiska. Sprednji vodilni kolesi in zadnji pa prenašajo osno obtežbo po 15.500 kg. Kotel je montiran izredno visoko, tako da je komaj videti nastavek dimnika. Da se dim ne vali po tleh, je prednji del lokomotive obdan z veliko pločevinasto steno, v katero se lovi zrak in tako poganin nost vseh mostov. Zato je bilo treba vse železne mostove preizkusiti in določiti njih poveš (za koliko so povesi most, če stoji ali pelje čezenj lokomotiva). Za meritve teh dinamičnih učinkov ima naš institut za preizkušnjo materijala izredno točne aparate najmodernejših konstrukrij. Tako smo merili pri mostovih poveš in nihanje mostu s preciznim oscilogralom, ki to praktično malenkostno spremembo lahko do petdesetkrat poveča. Poleg tega smo uporabljali še posebne aparate za merjenje sprememb posameznih konstrukcijskih delov, s katerimi zamoremo neposredno na konstrukciji sami /.meriti pojavljajoče se napetosti. Nekateri od teh aparatov so izredno natančni, tako da po-večaio 100 do 1000 krat. Pri večini se dajo nasta- njena rujna vina ... njene čuvstvene pesmi in blesteče zobe njenih prebivalcev! A svet pozna tudi tajnost, na kateri način stotisoče Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargov Kalodont ima ta blago- Svet pozna Jugoslavijo kedaj prišlo iz možganov tega šaljivca. Predstavljajte si zadnjo letošnjo številko revije t naslovom: »Pregled književnosti v letu 1800', vso naše tako imenovane literarne sestavke, naše čvekarije, naše prepire, vse neslanosti raznih pre-napetežev, morje gnojnice in tesni pekel, kjer se dušijo, davijo, kolnejo in pobijajo, kjer več govorijo o denarju in o lastnih dobičkih kot kje med meščani, kar pa kljub temu ne moro preprečiti, da no bi tam umrl od- lakote prej nego kjerkoli; misli si vso našo strahopezljivost in našo revščino; starega barona T. dela Tombola, ki s skledico v rokah in v modri obleki mjavka po Tuilerlesjah svoj »nja... nja... nja...<; dalje naše pokojnike v preteklem letu, slavnostne pogrebe in nagrobne govore gospoda odposlanca, ki so se vsakipot začenjali z: »Dragi in nepozabni! Ljubljeni!« in je to veljalo tudi revežu, ki mu niso marali niti groba plačati! Nadalje vse one, ki so izvršili samomor, in one, ki so znorel i 1... Predstavljajte si. da vam je vse to |>ovedal in predoč.il duhoviti šaljivec, pa boste imeli nekoliko pojma o nepripravljenem Bl- *ioulevem govoru!... Ko Je končal napitnieo in izpraznil kozarec, me Je vprašal koliko je ura in ves razkačen odšel, ne da bi ml rekel kakšno besedo v slovo. Ne vem kako so ga ono jutro sprejeli vratarji gospoda Du-ryja, vem le to, da v vsem svojem življenju ne prej ne pozneje nisem bil lako žalosten in pobit kakor po odhodu tega strašnega starca. Tintnik se mi je gnusil Ln pero me je navdajalo z grozo. Najrajši bi bil pobegnil nekam daleč, daleč, gledal drevje in pokusil kaj prijetnega.... O Bog, popadla me je takšna jeza in sovraštvo, da bi bil pljunil na vse in ves svet poteptal v blato 1... Oh. ea*omakt Srdito sem stopil gori in doli po sobici. Se vedno se mi je zdelo, da čujem [Kirogljiv zasmeh, s katerim je govoril Bbsiou o svoji hčerki. Nenadoma začutim, da sem poleg srtola, na katerem je bil sedel slepec, z nogo zndel ob neko stvar. Sklonim se in spoznam njegovo listnico, debelo in oguljeno listnico z odrgnjemimi robovi, ki je nikdar ne da od sebe in ki jo šaljivo imenuje svojo strupeno torbico'. Ta njegova torbica je bila med našim svetom pravlako na glasu kakor nekoč slovita Girardinova mapa. Pravili so. da je v njej nekaj strašnega... Sedaj se mi je nudila najlejiša prilika, da se o tem prepričam. Stara, prenatrškana listnica, se je bila pri padcu odprla in vsi papirji so ležali raztreseni |>o preprogi; moral sem jih pobrati drugega u drugim. Najprej sem vzdignil zavojček pisem, ki so bila pisana na rožnatem papirju in ki so se začenjala z: »Ljubi oče!« in se končavala s podpisom: 'Celina Bixiou, Marijina hči.* Zatem sem pobral slare zdravniške recepte za razne otroške bolezni: za davieo, krč, škrlatinko, ošpice ... Mala revica niti eni ni ušla I In nazadnje sem našel velik zapečaten zavitek, Iz katerega je kakor skozi raztrgano čepico sililo nekaj šopov rumenih, kodrastih laskov. Na ovoju je bilo zapisano z velikimi nerodnimi črkami, ki jih je moral napisati slepi oče: »Celinini lasje, odrezani 18. maja, na dan, ko je stopala tjakaj.. .< Evo, to je bilo v Bixioujevi listnici! Poglejte, Parižani, vsi ste enaki 1... Stud, ironija, peklenski smeh, divjo šale in dovtipi in nazadnje, za konec... »Celinini lasje, odrezani 13. maja I...« (Iz branoošfiinc: M. Črnko vi čl. dim Kvišku. V ostalem je lokomotiva opremljena najmodernejše. Posebne omembe vreden bi bil še tetider, ki štiriosen in tehta 59 ton. Tender drži 24 kubičnih metrov vode in 17 ton premoga. Radi tega bo mogla lokomotiva vzeti s seboj tako ogromne množine kuriva in vode, da bo lahko obratovala nepretrgano na progi Rakek—Maribor. Lokomotiva sama tehta brez tenderja 103, s ten-derjem vred pa 162 ton. Prometno ministrstvo je naročilo takih lokomotiv v tovarnah Borsig pri Berlinu okrog 100 na račun reparacij. Ker so nove lokomotive mnogo težje, naše proge pa zgrajene večinoma za lažje stroje, je bilo treba temeljito preizkusiti progo in vse objekte, če bodo primerno vzdržali te obremenitve. Vsa za to potrebna merjenja na poskusnih vožnjah vodi predstojnik instituta za tehnično mehaniko in zavoda za preizkuševanje materijala g. prof. dr. A. Kral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani s svojim asitentom ing. Pustom Srečkom. Profesor dr. A. Kral je dovolil vašemu poročevalcu razgovor o izsledkih teh meritev. Človek bi pričakoval, da bodo spremembe in deformacije na progi in objektih pri obremenitvi s tako težko lokomotivo mnogo večje, kot so to pokazala merjenja. To malenkostno povečanje deformacij nastane saino zato, ker ima nova lokomotiva mnogo bolj izravnan gonilni sistem, tako da velike vibracije ne pridejo do izraza, ker se medsebojno duše. Prav radi tega so tudi dinamični učinki mnogo manj škodljivi. — Nadaljnja ugodnost pri lokomotivi je ta, da jo nameščena na vzmeteh, tako da se nihanje lokomotive na vzmeteh in s tem sunki izravnavajo, česar pri starejših lokomotivah ne poznamo. Obremenitev proge s to novo lokomotivo bo seveda zahtevala zadostno nosil- Cel je & Veliko tanimanja vlada za koncert lovskega zbora katoL prosvetnega društva v soboto, dne 9. maja v Ljudskem domu. Opozarjamo vse Celjane, ki Jih veseli lepo petje in se mislijo udeležiti koncerta, da si pravočasno preskrbijo vstopnice. Videti je namreč že sedaj, da bo koncert zelo dobro obiskan. G. Zafošniku so se namreč prijavili mnogi reflektanti iz okolice, zlasti i/. Konjic, kjer poznajo g. dirigenta še izza časa njegovega delovanja kot kaplan. Zatorej ue odlašajte! J0- Nekaj za čebelarje! Opozarjajo se vsi Čebelarji, da dobijo vse čebelarske potrebščine na blagovnem oddelku kmetijske družbe v Celju. 0 Lep športni dogodek v Celju. V nedeljo, dne 3. maja se vrši ob 3 popoldne v okviru prireditev LNP za poškodbeni fond nogometna tekma na igrišču Atletikov pri Skalni kleli med SK Olimpom iz Gaberja in SK Atletik, Celje za omenjeni fond. Ob tej priliki izroči delegacija iz Ljubljane pokalnemu prvaku pokal dravske banovine, ki so si ga Atletiki priborili v jeseni v finalni tekmi z mariborskimi železničarji. — Prvenstvena hazena tekma med SK Celjem in ljubljansko Ateno se vrši isti dan v Ljubljani. Jajoče napetosti iu pritiski odštevati iz s^ale z natančnostjo do 20 kg na kvadratni centimeter, kar je zadosti precizno, če pomislimo, da nastopajo v posameznih konstrukcijskih deiih napetosti do 800 kg na kvadratni centimeter. Na progi Rakek—Maribor je še cela vrsta starih železnih mostov iz časa. ko je bila proga grajena. Konstrukcija teh mostov je v nekaterih deliti zelo primitivna in po današnjih konstrukcijskih principih morda naravnost naivno koncipirana. To je razumljivo, saj takrat še niso imeli tako eksaktnih računskih metod. Navzlic temu so ti mostovi — zlasti najstarejši — ki so v pretežnem delu dobro ohranjeni, izkazali dosti ugodno togost, tako da tildi deformacije oziroma povesi konstrukcije nastopajo v mejah, ki še absolutno jamčijo za zadostno varnost prometa. Najintere-santnejše izsledke smo dobili s pomočjo oscilo-gramov, nn katerih smo s pomočjo oscilografov točno fiksirali vse nihanje oziroma povešanje mostov. S temi meritvami bomo sedaj kontrolirali teoretične izsledke, ki jih vrši naš institut in tako ugotoviti, v koliko bo vplivala nova težka lokomotiva na mostove. Merjenja sama so bila nerodna zlasti radi tega. ker je bilo treba merjenja izvršiti vedno zelo hitro, da ni bil oviran promet v obeh smereh. Gotovo pa je. da bo proga nove logoinotive prav dobro prenesla, kar bo koristilo hitrosti in ekspeditivnosti prometa. G. profesor je bil tako prijazen, da je do-' volil vašemu dopisniku, ila mu je asistent g. ing. Pust Srečko razkazal vse aparate, s katerimi se so merjenja izvršita in ostale stroje za preiskavo materijala. t Slika sama jasno kaže ogromne dimenzije / lokomotive, kar vidimo še bolje, če primerjamo njeno velikost /.velikostjo človeka, ki stoji ob njej. [ ey Smrtna kosa. Umrl je 29. aprila delavec Rednak Franc v starosti 70 let na svojem stanovanju v Zavodni 73. Isti dan je umrl v bolnišnici vpokojeni orožniški stražmojster Andrej Soster v starosti 70 let. N. v m. p. ■ Krivoprisežnik? V torek je bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti sedmerim obtožencem zaradi uboja. Razprava se je pa morala preložili, ker je spravilo zasliševanje toliko novega materijala nn dan, da je sodišče prišlo do spoznanja, da zadeva še ni zrela za sodbo. Priča J. F. pa se je v svojih izpovedbah zapletal v takšna protislovja, ila je sodišče sklenilo izročiti ga preiskovalnemu sodniku zaradi krivega pričevanja. Koliko je la sum upravičen, bo moral dognati preiskovalni sodnik. -0 Koroški kljub ima svoj redni sestanek v soboto 2. maja ob običajni uri. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, L maja. Zaprto. Nedelja, 3. maja ob 15: ZAČARANA ŽABA. Zni-/Ane cene. Otroška predstava. — Ob 20: KAVAL1R MIŠKO. Premijera. Srebrni jubilej odrskega delovanja Kdo Grom slavi 23letnim. Maribor, 30. aprila. 25 let oderskega snovanja in delovanja. Jubilej v drugih poklicih precej pogost, pri igralcu redka stvar. Se prav posebej pri gledališkem igralcu. Grom se je pojavil na slovenskem odru v času, ko jc ta oder pod Verovškoviin in Borštnikovim mentorstvom šele nastajal. Precej idealizma in korajže je bilo takrut treba za tistega, ki se je bil odločil stopiti na oder in se posvetiti oderski umetnosti. Edo Grom je bil med tistimi redkimi. V kratkem slavi na svečan način ?voJo 25 letnico ohranjuje zdravje in lepoto zob. Njegovo delovanje na mariborskem odru sega v upravnikovanje vseh dosedanjih slovenskih uprav nikov, ki so znali ceniti Gromove odlične odersko oblikovalne kvalitete. Grom umetnik. Najbolj pri srcu so mu klasične in salonske stvari. Njegov pojav ga usposablja tudi za podajanje robustnih in aristokratskih ligur ter postaja vse močnejši karaktern. igralec. Saj pripoveduje že Razberger nekje e svojem tovarišu in prijatelju: Grom in eleganca. Dva pojma, ki se združujeta v celoto. Kdor se spomni Groma, se spomni tudi njegove elegance in kadar govoriš o eleganci, nehote pomisliš na Groma. Kakršen v življenju lak je tudi nn odru.« itd. Grom pil je tako univerzalen v oderski h veščinah, da se je izkazal v slučajih, ko bi skoraj tega ne bilo mogoče pričakovati (n. pr. sodnik v »Krogu s kredo«). Grom organizator. Slavljenec je že v svojih mladih letih s požrtvovalnostjo in vnemo ustanavljal v novomeški okolici diletanlske odre in je pozneje to svoje delovanje na odersko organlzato ričnem polju z uspehom nadaljeval. Tudi je velike truda in brige posvečal mlajšim v dramatični šoli Grom človek. Ljubezniv, kavalir, poštena slovenska duša in družaben. Skratka: naš slovenski človek v najlepšem smislu besede. V kratkem obhaja svoj jubilej. Želimo mu še obilo Živahnega, uspešnega in priznanega delovanja na našem slovenskem odru, in mu izrekamo v imenu vseh, ki vedo ceniti njegove sposobnosti in zasluge, naj iskrenejše čestitke. Mariborčani se mu bodo oddolžili na najlepši način z obilnim posetom pri njegovi jubilejni slavnostni predstavi, ki se bo v kratkem vršila. — Pri išinsn sledi na kozarec narnvnf >Frnnx-.losef< grenčice, zavžite nn tešče, izdatno izpraznjen je črevesa brez vseh težav pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josel« voda tudi pri pritisku na jetrn in debelo črevo kakor tudi pri zabreklib žilah, bnemorrhoidnh, prostntnlnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Joseft grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Murska Sobota šoferski izpili. V torek se je vršilo tukaj polaganje šoferskih izpitov. Izpit je polagalo 15 kandidatov. Novi sejmi. Občini M. Soboti se je dovolilo pet novih sejmov. Tnko jih bo imela letno 12. Sejmi so tako razvrščeni, da se bo vršil vsak mesec po en semenj. Zasedanje kmetijskega odbora. V soboto, dne 2. maja se bo vršilo na okrajnem načelslvu sjio-mladansko plenarno zasedanje okrajnega kmetijskega odbora. Na zasedanju se bo med drugimi razpravljalo o proračunu za 1. 1931. Ljutomer Gremij trgovcev v Ljutomeru bo v bodoče obveščal svoje članstvo o važnejših odredbah oblasti na ta način, dn bo prepise dotičnih odredb pošiljal svojim odbornikom izven Ljutomera in članom v večjih krajih. Ti bodo o njih vsebini obvestili tovariše v kraju samem, drugi pa se naj o priliki oglašajo pri teh gospodih, ki jim bodo dali dopise gremija na vpogled. Gremij bo obveščal sledeče gospode: G. Franc Korošec st. v Gor. Radgoni. Kari Jurjovlč v Radencih, Andrej Domajnko pri Kapeli, Franc Kolleritsoh v Apačah. Jožef Farkaš pri Sv. Jurju ob $č., Ignac Lovrenčič v Borocih. Alojz Sršen v Veržeiu. Franc Senčar pri Mali nedelji SARGOV Kdo tirom — Stilmomlski lupin. Edo Grom jc bil rojen leta 1888 v Novem mestu, kjer je končal tudi šole. Že dijak je kazal zanimanje za odersko umetnost in se je neumorno iu z velikim smislom udejstvoval pri novomeškem diletantskem odru. Lepi uspehi in pa velika ljubezen do odra so bili povod, da Je leta 1900 stopil v dramatično šolo v Ljubljani, ki so Jo vodili takrat Verovšek, Borštnik in Etbin Kristan. Po končani Soli je začel z uspehom nastopati v manjših vlogah. Pri ljubljanskem gledališču je bil angažiran do letn 1914, ko je odšel v Osjek, kjer je deloval do leta 1917 kot prvak drame. Takrat je vodil omenjeno gledališče blagopokojni Dragutino-vič. Tukaj jo nastopal z Izrednim uspehom, zlasti v Bisernovi »Neznanki« kot Remonov sin in kot Nande v ''Zimskem soncu«. Leta 1917 je bil premeščen v Varaždin, kjer je ostal dve sezoni. Tudi tukaj je bil angažiran kot prvak drame in režiser operete. VaraŽdincem je ostal v najlepšem opominu kol Damjan v --Smrti majke Jugoviaa in kot princ Karel v »Ludviku XIII«. Po končani svetovni vojni je prispel leta 1919 v Maribor, kjer deluje še danes. V Mariboru si je svoj sloves še pomnožil z nekaterimi odličnimi stvaritvami. Med drugim naj navajamo: Nastopil je z velikim uspehom kot llasanaga v jllasanaginici', Tezej v >Snu kresne noči«, nadalje kot Marjan v »Desetem bratu«, kot Pilat v »Kristusovem trpljenju«, kot Herman v »Veroniki Deseniški«, kot Nande v »Ro-kovnjačih«, v lanski sezoni kot Stilmondski župan in dr. Koni v Kraigherjevi »Na fronti sestre Žive«. dejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoči sveži dih so posledice tega negovanja. je, protestanti in muslimani v Belgradu c! altiitf"/*« i « *nn< unč i. maja iyji. V Belgradu živi clrca 30CK) protestantov, ki Imajo svojo cerkvico (kapelico) v ulici Vuka Ka-radžiča; tačasni pastor je g. Teofil Turek. Cerkvena občiua je bila ustanovljena letu 1S58 pod knezom Aleksandrom Karadžordževičem ter je dobila Se le leta 1860 svojo lastno kapelico. Zanimivo je 1o, da jo bila kapelica prvotno določena za katoličane, a jo je škof Strossmayer odklonil. Protestan-tovska občina je bila v začetku priključena na Višji cerkveni 6vet v Berlinu, a od 1903 je avtonomna in spada sedaj pod »Jugoslovanski evnngeljskj cerkveni svete. Kapela je prav za prav samo neke vrste bogoinolnica in ima dohod iz dvorišča in ue s ceste. To je zaradi tega, ker so bili protestanti svoječasno v Srbiji samo toleriranci — od tega tudi nekdanje nazivanje »Toleranzbethaus« — ter ni smelo imeti svetišče izrazite zunanjosti. Kapela napravlja po svoji notranjosti in zunanjosti vtis velike skromnosti in enostavnosti. Zraven kapele je konfesionalna štirira&redna ljudska šola s srbskim in nemškim učnim jezikom; šola je bila za 6asa vojne zaprta ter šele 1927 zopet oživljena. V Belgradu živeči židje štejejo oirca 9000 duš in se delo v dve struji: pripadniki »Sefartskega obreda (tako zvani Španjoli. circa 6000 duš), ki imajo svoje svetišče (židovska sinagoga ali tempelj) v Uroševi in Mojsijevi ulici, ter pripadniki ->Eškeni>skegn obreda« (tako zvani vNemok, circ: 3000 duš) s svetiščem v Kosmnjski ulici. Cerkveni občini sta dve in to ena »Eškenaskega obred ar, katero vodi rabin g. Ignac Schlnng, ter druga »Se-fartskega obreda«, katero upravlja g. dr. Isak Al-kalay, ki je istočasno vrhovni rabin ter predsednik »Rabiuskega sinoda Jugoslavije«. Med ob°ma obredom:) ni v dogmatičnem oziru nobene razlike; za oba obreda je merodajno samo sv. pismo, tal-mud, in zakonodavci. Vsak židovski svečenik more duhovne funkcije izvrševati pri vernikih enega ali drugega obreda. Formalna razlika jo samo izgovarjanje tekstov židovskih molitev. V hebrejskem jeziku sta namreč dva dialekta glode izgovarjanja besed: Sefardi pravijo n. pr. Baruh, Bajit. a Eške-nasi Boruh in Bajis (primerjaj izgovor angleškega: th!). Razen tega so razlike v melodijah cerkvenih pesmi, kar povzroča, da mora vsaki obred (ritus) imeti svoje lastno bogoslužje. Spfartski tempelj v 1'roševi ulici je bil zgrajen 1909 v bizantinskem slogu ter ima dve lepi kupoli; notranjost je moderna. Kapaciteta templja z galerijami vred znnša 500—<300 sedežev. Najsvetejši del notranjosti jo >sv. skrinjica«, ki se nahaja za oltarjem; v njej 6e Strela zgodaj ažtga Slovenska Bistrica, 30. aprila. V sredo 28. aprila popoldne okoli 3 so sc začeli zbirati oblaki. Bliskalo sc je, močno grmelo in treskalo, nakar je med dežjem padala debela toča. Niti stari ljudje nc pomnijo, da bi v lako ranem času padalo toča. Nekako ob pol 4 je trefščilo pri posestniku Jančiču (po-domuče Kržavnink) v stanovanjsko h$o na Tinjskem vrhu. Hiša mu je zgorela s pohištvom vred do tal, tako da trpi škode okoli 50.009 dinarjev. Zavarovan pa je samo za malenkostno vsoto. Nekaj minut kasneje pa je udarilo v daljnovod, ki vodi do banovin^kega kamnoloma za pogon strojev. Pri tem je nastala poškodba pri motorju. Obrat v kamnolomu jc za nekaj času ukinjen. Zopet požar Slovenjgradec, 28. aprila. Požar je zopet uničil hišo. hlev in aospo-darsko poslopje posetnika Kotnika Alojzija po domače Spacena v Gradišču občina Legen. Poslopje je bilo vso pod eno streho, zgrajeno večinoma iz lesa v letu 1929, ko je požar uničil do tal. Požur je izbruhnil v podstrešju zraven zidanega dimnika, kjer jo bil v dimnik vzidan tram, ki je moral tleti, ker so so pnr dni poprej vnele nuje. Zraven poslopja je zgorelo tudi precej starega sena, vsa obleka, gospodarsko orodje in precej živeža. Skupna škoda po požaru se ceni na 60.000 Din, dočim znaša zavarovalnina okrog 40 tisoč dinarjev. Na pomoč so prihiteli bližnji so-»odjo, vendar pa, ker je bilo poslopje leseno in je pihal močan veter, ni bilo mogoče ničesar rešiti. Koks za koveče in ccnralne korja\e i* angleškega premoga 75 Din ?a 100 ke pri več eni odjemu popust franko plinarna uudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA nahaja sTora«, katero tvori v ožjem pomenu pet knjig Mozosa, ki so pisano na polo iz pergamenta. Torn ima 52, oziroma 5« odstavkov, od katerih se vsako soboto (sabat) po eden Čita, tako da se v teku enega židovskega lela (navadno židovsko leto ima 52 tednov, preklopno 56) Tora ruvno prečita, kar se praznuje » posebnim tako zvanim »Tora-praznikom«. Nad vhodom se nahaja kor brez orgel, ker »konservativni« židje petje z orglami zametu-jejo. medtem ko »liberalni« židje ravno to visoko cenijo. Ostala dva židovska templju sta urejena jw prej navedenem vzorcu, a v arhitektura ne kažeta izrazitih posebnosti. Muslimani, katerih je v Belgradu 2500 - 8000. imajo tudi svojo lnstno cerkveno občino in svetišče: »Bnjrokli džamijo«. Občino upravlja imam g. Abdulah Efendi Hadžič. Slog džamije, ki datira iz prve polovice 17. stoletja, je enostaven ter podoben mavrskemu slogu. Džamija je orientirana proli Melrl. tako da morejo verniki obračati pri molitvi pogled na sveto meslo. V lepem preddvorju dža- mijo sta dva umivalnika za umivanje vernikov; umivanje glave, rok in uog jo namreč za vsakega muslimana [>red molitvijo obligatno. Verniki stopajo v svetišče bosonogi ali v nogavicah; vhod v notranjost s čevlji ni dopuščen. Džamija je znotraj samo pleskana in brez slik. Nasproti vhodu se nahaja v zidu mala duplina (luihrab), pred katero svečenik moli; molitve se vrše |>etkrat na dan. Na desni strani »mlhraba« se nahaja stopnišče (inim-ber), ki služi ob petkih in bajramskdh praznikih za prlZnlco. Po stenah so v arabščini napisana imena Mohameda in štirih njegovih naslednikov-ka-lifov. Na tleli so štiri velike dragocene preproge, ki pokrivajo džamijo; razsvetljava je električna. Prostora je v džamiji za 180—200 oseb. Muslimanski svečenik so imenuje »imam«, n cerkveni k »mučilni«; muezim kliče iz stolpiča (minareta) vernike petkrat na dan k skupni molitvi. Ob posebnih svečanih prilikah služi bogoslužje Rols-ul-Ule-tna, vrhovni poglavar vseh jugoslovanskih muslimanov. Njegov popolni nasViv se glasi: Reis-ul-Uloma Ilndži Haflz Ibrahim Effendi Maglajič. Beseda »Reis« pomeni, da je doličnik že romal v Me-ko. »Hafiz« znači človeka, ki zna na pamet koran (pravilno: kur-an) in »Effendi« je naslov Tigospoda«. Poleg džamije je imarnovo stanovanje in cerkveni urad (imaniat). Starokatoličani, katerih je v Belarradu le malo, imajo svojo kapelico v Dušanovi ulici. Obečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke! R. P E E S K E H Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 Lfabljana Ka' ho danes Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Uciorska dvorana: Simfonični koncert Glasbene Matice. Ob 8 Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Leu-stek, Resljeva cesla 1; mr. Boh;nec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. KAJ BO JUTRI? Drama: »X Y Z«. Prcrrrera C. Unionska dvorana: Dijaška akademija maturantov Srednje tehnične šole. Ob pol 9. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. O Prihod nemških industrijcev. Nemški industrijci, ki so se jxxlali na ekskurzijo »Industrijske in trgovske zbornice v Diissel-dorfuc v Jugoslaviji, so prišli z večernim brzo-vlukom v sredo zvečer na Jesi niče. Prenočili so nu Bledu, ki so si ga včeraj ogledali, nuto pu so se z avtomobili odpeljali na Jesenice, Kjer so si ogledali tovarne Kranjske industrijsko družbe. Opoldne so kosili ua Bledu, popoldne j>a so se z brzovInkom odpeljali v Ljubljano, kamor so prišli ob 4.15. Nemške indu-strijce, 17 »o številu, vodijo strokovni referent Albert Keller iz Dlisscldorfu, lluns Begen. lastnik tvornice Frankfurt u. M. in naš častni generalni konzul v Berlinu dr. ing. Mas lleiui-nnuse. Na ljubljanskem kolodvoru so nemške industrijce sprejeli magistratm direktor dr. Zamik, direktor ing. Prelovšok in ravnatelj velesejma dr. Dular. Dr. /.urnik jc pozdravil goste s primernim nagovorom. Gostje so se nastanili v hotelu »Union«. Ob 6 se jc vršil sestanek naših gosjiodarstvenikov z gosti v Zbornici zu TOI. Zvečer se je v kazini vršil gostom na čast svečan banket, ki sta ga priredili Zbor-nicu za TOI in mestna občina. Dunes si gostje ogledajo Narodno guleriio, etnografski muzej, razgled nu Gradu in druge zanimive točke mesin. Zvečer pa bodo prisostvovali koncertu Glasbene Matice v unionski dvorani. Gostje so namreč sami izrazili željo, da bi prisostvovali temu koncertu. O UL simfonični koncert letolnfe sezone. Opozarjamo, da je drcvi ob 20 v Un onski dvorani lil. simfonični koncert letošnie sezone, ki ga priredi Uprava Narodnega gledališča v L ubijanj s sodelovanjem Glasbeno Matice ljubljanske. Koncert ima dva dela V I. delu dirigira kapelnik Stritof Osterčevo najnovejšo suito za orkester, ki ima 5 stavkov in pa Glazunovo simfonično pesnitev Stjenka Razin. Obe simfonični deli sta izredno zanimivi in lepi ter se v celoti prvič javno izvajata nocoj na naših koncertih. II. del pa je prepuščen zboru s spremljevan cm orkestra. Pod vods'vom ravnatelja Mirka Poliča zapoje ženski zbor Glasbene Matice tri na novejše Adamičeve narodne legende za dvo- in troglasni ženski zbor in mali orkeste'. Sklepčno točko koncerta pa tvori ena najlepših čeških kantat novejšega časa Kričke: Skušnjava v puščavi. Prav posece' še opozarjamo, da se koncert prav gotovo vrši in so eventualne govorice, da bi bil ta koncert vsled proslave 1 majnika. prepovedan, popolnoma neutemeljene Zato zvečer vsi v Unionsko dvorano. Predorodaja vstopnic v Matični knjigarni in od 7 dalje pred koncertno dvorano. © Z ljubljanskega Grada. Omenili smo že, da je kapelica sv. Jurija na Gradu dobro oskrbovana in da sc vsako nedeljo vrši ob 8 zjutraj služba božja. V maju imamo pa tudi šmarnice, in sicer vsak dan ob 7 zvečer. Kapelica ie v zelenju in cvetju in je k temu dosti pripomogla mestna vrtnarija, ki nam je radevolie odstopila nekaj zelenja in cvetja, za kar se ji seveda iskreno zahvaljujemo. Vse prijatelje in cbčkovalce pa prosimo, da se udeležujejo šmamic. Spomnijo naj se pa kapelice tudi s kakim darom. Šmarnicc se prično danesl © Francoski institut v L'ubljani opozarja na zanimivo recitacijsko predivanje v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 21 v drušlvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g dr. St. I eben: Baudelaire. Recitacije gospa M. Šaričeva. Vabimo! Za birmo kupite ie sedaj ure, zlatnino in srebmino 9. Čuden Prešernova 1 Oglejte si Kloibe O Handel na koncertnem odru. Po 37 letih bo zopet v Ljubljani izva ano Handlovo oratorij-sko delo. Od leta 1894., ko je 8. aprila izvajala ljubljanska filharmonična družba »Mesijo«, ni bil izvajan noben Ilandlov oratorij več v Ljubljani. V ponedeljek, dne 4. maja bo »Sloga« izvajala Hand-lovega »Samsona«, pesem upanja, molitve in tudi razposajenega veselja. Že leta 18^4. je glasbeni poročevalec tožil, da je v Ljubljani Hundlova in Bachova umetnost p. emalo poznana. Nesmrtna dela, ki sla jih napisala oba vc'ikana, niso izgubita do današnjega časa nič na svožosti, demonski sili in učinkovitosti. Mogoče se je naša doba odvadila razumevati in uživati skladbe počasnega in visokega tempa. Tudi v -Samsonu« je nekaj arij, ki se izvajajo zelo počasi, kakor je Handel predpisal in kakor zahteva glasba. Ti široki stavki so odtehtani s hitrimi, od katerih niso nekateri nikdar prehitri. Dasi nc utegne biti Hiindlov oratorij »Samson« pri nas znan iz domačega izvajanja, vendar zapusti tudi v poslušalcu, ki ga čuje prvič, močan, neizbrisen dojem. Na koncertu izvajajo solistovske partije gospa Pavla I.ovSetova, gospa Cirila Škerl-Medvedova, gosp. Gostič in gosn. Marijan Rus. Koncert vodi gosp. Heribert Svetel. Vstopnlcc so v predprodaji v Matični knjigarni. 0 Gremij trgovcev v Liubljani obvešča vse cenjene gg. člane, da je izdala Osrednja proti-tuberkulozna liga za letošn:e protituberkulozne dneve propagandne kolke, da bi jih vsa podjetja ob priliki proiituherkuloznih dni na1ep'jala na vse dopise. Načelstvo prosi vse cenjene gg. člane, da gredo cenjenim narodnim damam, ki bodo te kolke ponujale v nakup, dobrohotno na roko. — Načelstvo. 0 Oblastna strelska druži"« Ljubila"a obvešča svoje članstvo, da se vrši v nedeljo, dne 3. maja na vojaškem strelišču svečana otvoritev letošnje strelske sezijc. Začetek ob pol 9. S:dc-luje godba kr. 40. pešpolka. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Vsa arušlva, ustanove, korporacile in vse prijctelj« strelskega športa iz Ljubljane in okolice, kakor tudi cenjeno meščanstvo vljudno vabimo, da se udeleži tc strelske prireditve. © Osemdesetletnico praznuje dane g. Filip Emeršič, vpokojeni kurjač drž. železnice. Rodil se je 1. maja 1851 pri sv. Barbari v Halozah; ter je sedaj, z malo pokojnino v mestnem zavetišču! Bog ga živi še mnogo let! © Ugodnost oproščenja mitnine, važno za ljubljanske lastnike motornih koles. Po nalogu mestnega dohodarstvenega urada opozarja Automobil-ski klub vse lastnike motornih vozil, ki uživajo ugodnost oproščenja plačevanja mitnine, da najkasneje do 5. maja t. I. poravnajo zapadli mestni davek na motorna vozila, v kolikor isti ni bil /e vplačan obenem s prvini trimesečjem tudi za nadaljnja trimesečja Vsi oni interesenti, ki ne bodo poravnali do tega dne davka vsaj za drugo trimesečje 1931, bodo izgubili pravico do uporabe mitniškega znaka ter bodo morali plačati Din 10.— ob vsakokratnem dohodu v mesto, poleg mestnega davka, ki se bo izterjal. Avtoklub opozarja vse prizadete, da predlože nemudoma tajništvu kluba, Kongresni trg l/I. mitniške znamke v svrho zabeležbe o v redu plačanem davku za drugo trimesečje 1931, ker bodo sicer ti znaki z dne 6. maja 1031 neveljavni. Predložiti je obenem potrdilo mestnega knjigovodstve-nega urada, da je davek vplačan, ali pa položiti davek na blagajni Avtokluba. Obenem sporoča do-hodarstveni urad, da bodo smatrana v tretjem in četrtem četrtletju kot neveljavna vsa ona mitniška potrdila, katerih lastniki ne bodo poravnali zapadlega davka najkasneje v 14 dneh po preteku pred-idočega četrtletja. Lastniki takoimenovanih »A-šle-vilk« pa se še posebej opozarjajo na dopis, dostavljen jim pred časom s strani Autokluba v zadevi pavšaliranja mitnine za A-številke s pripombo, da vodi mestni dohodarstveni urad, pa tudi druga ob-lastva, evidenco o uporabi teh številk v druge svrhe, kakor one, v katero so namenjene. © Preročišče v Mestnem domu. V Ameriki je navada, da sprejemajo mesta potujoie dijake na nenavaden način. Dajejo jim namreč prenočišča — v zaporih. Vsak narod na svoj način pomaga in podpira potujoče dijake. V Ljubljani se počasi spreminja Mestni dom kar v stalno prenočišče potujočih dijakov. Slovenija, posebno Ljubljana, postaja vedno bolj cilj vse polno dijaških ekskurzij iz južnih pokrajin države. Pa tudi inozemske diiaške skupine *e nam obeta:o za to poletje. Te dni so se v Ljubljani mudili učiteljiščniki iz Banjaluke. Sedem deklet in ena profesorica so spale v Mestnem domu, sedemnajst fantov in en profesor pa v Areni Narodnega doma, Prav je tako, da daie mesto potu'očim dijakom prenočišče in jim omogoči cenejše bivanje pri nas. © Razne nesreče. V bolnišnico so včeraj pripeljali tri ponesrečence. Prvi jc 28 letni hlapec Anton Vovk iz Cigaletove ulice 13 v Ljublrani. Vovk je pred sinoinjim v domačem hlevu »crukal« konja, to je, potiskal ga je ritensko. Konj pa ja hlapca podrl na tla in mu stopil na trebuh. Vovk je dobil zelo resne notranje poškodbe. — Drugi je 71 letni starček Franc Selan, bajtar iz Reke 26, v ojčini Peče pri Moravčah. Ta je 21. aprila pase! svoio kozo. Kozo je imel privezano na vrvi, ki jo je držal za roko. Vrv sc mu je ovila okoli roke, koza pa je poskočila. Starček je padel na tla in si zlomil levo roko. V bolnišnico pa je prišel šele včeraj. — Tretji ponesrečenec ic 24 letni Ivan Se-tinšek, rudar v Rajhc.nburgu. Ta jc v sredo popoldne delal v rovu. Kos premoga pa mu jc pri delu padci na obraz in mu poškodoval oko. © Najdeno avtomobilsko kolo. V preteklih dneh se je našlo na Dolenjski ccsti kompletno rezervno kolo za avtomobile. Pojasnila daje tajni t,o Automobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Kongresni trg 11. Naše dijaštve Na XVIII. rednem občnem zboru Akademskega kluba montanislov v Ljubljani je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Radič Stevan. podpredsednik: Pelko Matko, tajnik: Štraihar Francc, tajnik II.: Arar Ivan, blaga nik: Čeh Karel, knjižničar: Petelin Stane, gospodar: Robavs Viktor, arhivar: Munda Martin, rcf. za ferj. prakso: Mijič Mitar. Revizorja: Grujič Nenad, Pinterič Ivo. Alphonse Daudet: Bixoujeva listnica Nekega oktobrskega jutra, neka] dni preden sem bil odšel bs Pariza, me je ravno pri zajtrku posetil neki grba v, blaten In upognjen starec v oguljeni obleki. Komaj je stal na svojih dolgih aogah iu jc šklepetal kakor oskubljen noj. Id Io je bil, Parižani, uihče drugi kakor vaš — Bixlou, zbadljivi in očarljivi Blxiou, besni porogljivec, ki vas je celih petnajst let zabaval in razveseljeval s svojimi panitieti in karikaturami!... Oh, in kako beden je bil nesrečnež! Če se ne bi bil ob vstopu namrdnil, ga ne bi bil niti prepoznal. Glavo je nagnil do ramen, svojo palico je stisnil med zobmi kakor klarinet in sc približal :Io sredine sobe. se veedel zn mizo in z bolestnim glasom spregovorit: — Usmilite »c ubogega slepca! Vse to Je napravil slavni šaljivoc tako spretno, da se nisem mogel vzdržati smeha. Možakar pa je silno hladno nadaljeval: — Mislite, da se šalim? Le poglejte moje o£i! Pri tem se jc zasukal proti meni, da eem res videl dve beli zenici, e katerima nikakor ul mogel videti. Slep sem, ljubi moj. 6lep za vse življenje! je povzel. Sedaj vidlS, kaj se pravi z vitrijolom. Pri tem imenitnem delu sem si Izžigal oči! Poglejte, popolnoma sem si jih izžgal, prav do mrežnice! Je dodal ln ml pokazal svoje poapneno veke, ki so bile brez trepalnic. — To me je tako prevzelo, da mu nisem vedel kaj odgovoriti. Moj molk ga je vznemiril, on me je mm vprrfal: — Ali morda Icaj delate? — Ne, Bisiou. zajtrk ujemi Ali izvolile prisesti? Ni odgovoril, toda po drhtenju njegovih nosnic sem dobro opazil, da bi sprejel povabilo rajši kot Je živ. Prijel sem gn za roko in gn posadil poleg sebe. • Medtem ko sem mu postregel, jc revež vohal po mizi in se ves blažen smehljal: — Ej, kako prijetno diši pri vasi Zdaj se bom vsaj najedel; že tako dolgo sploh nc zajtrkujem! Vsako jutro zoužijem samo košček kruha in poleni ves božji dan lekarn po ministrstvih... Zakaj, veste. zdaj je moj edini opravek v leni, da lekarn iz ministrstva v ministrstvo. Rad bi dobil trafiko... Kaj hočete, človek mora jesti, a jaz ne morem več ni risati ni pisati!... Da bi narekoval?... Toda kaj?... V glavi nimam ničesar, izmislili sc pa ludi no morem ničesar... Prej je bil moj poklic, da sem opazoval pariške spake ln jih risal; sedaj jih ne morem več... Zalo ..ii je prišla na misel trafika; pa nikar ne mislite, da bi jo rad imel na kakšni glavni ulicil O ne, do toliko milosti nimam pravice, ker nisem mali kakšne plesalke niti vdova kakšnega višjega uradnika. Ne! Želel bi si samo majhno podeželsko trafiko, ki je daleč od tod, v kakem kotu v Vogezih. Imel bi mogočno porcelanasto pipo, izbral bi si kakšno novo ime, na primer Hans ali Zebcdej kakor Erckmtm-Chatrianu, in bi bil docela zadovoljen, da nd ui več treba pisati, ampak bi lepo zavijal tobak v dela svojih sodobnikov. — Vidite, to je vse, česar si želim. Malenkost, kaj ne? In vendar, kako zlodjevo težko je kaj do-se&il... Tudi protekcljo bi lahko imel. Nekoč so me močno spoštovali. Velikokrat sem bil obedoval pri maršalu ali pri princu iu pri ministrih! \'6i so me hoteli imeti pri sebi, ker sem Jih zabaval in ker so se me bali. Danes se me nihče več ue boji Oh, moje oči, moje uboge ofll... — Vse mojo življenje poteka na lesenih klopeh v čakalnicah. Vsi vrahvrji me že natanko poznajo. V notranjem ministrstvu mi pravijo £e kar: -Dobri gospodi- Jaz pa zbijam šale, da bi si pridobil njihovo nnkljoujenost in bi so |>otegni!i zame, ali pa na vogalu njihovih pivnikov rišem velikanske mustače, katerim se potem smejejo... Tako daleč, sem prišel po dvajsetih letih hrupnih uspehov, takšen je konec umetnika 1... Zdaj pa pomislite, da je v Franciji štirideset tisoč mladih uespametnežev, ki se jim cedijo sline po našem 1 življenju! Pomislite, da morajo zunaj v departe-mentih vsak dan kuriti lokomotivo, ki nam prinaša polne košare bedarij raznih pisunov in peroprus-kov in novinarskih kričavosti!... Ah, romantična dežela, ko bi ti Bixioujeva nesreča mogla odpreti oči!... Prenehal je govoriti in je rinil nos v krožnik ter začel hlastno zajemati, nc da bi spregovoril kakšno besedico... Bilo gn jo res strahovito žalostno glodali. Vsak čas je izgubil kruh ali vilice iu kadar je hotel doseči kozarec, jo moral tipati jin mizi. Sirota, da si večjo uiifliti ue morešl Ni bil £e vojen toga! Cez nekaj časa jo nadaljeval svojo pripoved: — A vosle, kaj je ume še strašnejše!? To, da ne morem citati časnikov. Samo človek naše stroke me more razumeti... Tu pa tam kupim kakšen Časopis, ko se zvečer vračam domov, samo radi lega, da začutim tisti duh vlažnega papirja ln svežih novic... Kako to dobro dene! Pa ga nimam človeka, ki bi mi jih prebrali Moja žena bi mi pač lahko, a nočo; pravi, da Je med raznimi dogodki premnogo slvari, ki niso posebno vzpodbudne... Ah, le »lare device! čim se ženska poroSi, vam jioetano največja moral is I in ja. OJkar je postula Bi voujeva gospa, m Uli, da mora postati bogomoljka In še kakšna! Kaj mi ni hotela umiti oči v salcltc-ski vodi! lloče bili v vseh bratovščinah, zbirn ml loščino in skrbi za neke Kitajčke in kaj vem ka' še vse!... Do vratu smo že v samih dobrih delih I Najboljše delo pa bi storila, če bi ini čitala časopise, ki jih prineseni s seboj. Toda uoče in nočt na noben način!... O, če bi bila moja hči doma, ona bi mi jih že prečitala, ona! Ali ker seui bii oslepel, sem jo poslal k Naši Gospe v Arts, da bom imel ena usta manj hraniti — Da, da, to vam je zopet ena, ki sem jih lahko iz srca veseli Niti devet let ni šc na svetu, pa je imela že vse posvetne bolezni... In kako žalostna je in Itako grda! Grša od mene, če sploh more biti grša... Pravo strašilo!... Kaj hočete! Vedno sem delal samo spake in karikature... Ali, ksko sem prijazen, da vam razkladam svoje družinske neprilike, ki vas ne morejo prav nič zanimati!... Cujeto, dajte mi še malo tega žganja! PoČflsi bom moral ili. Od vas pojdem naravnost v prosvetno ministrstvo in tam ni nobena igrača zabavati vratarje, ki so sami upokojeni profesorji. Natočil som mu žganja, ki ga jc z radostnim obrazom posrkal v molili požirkih... Nenadoma vstane iu dvigno kozarec — ne veni kaj mu jo planilo v glavo — nekaj trenutkov kakor oslepljen gad obroča glavo nn vse strani, se prijazno nasmehne kakor gospod, ki hoče govoriti, in z ostrim glasom kot bi govoril za mizo, lcjer jc vsaj dvesto povabljencev, spregovori: — Živela umetnosti... Živela književnost!... Živel t isk I... In celih deset minut je govoril zdravlco, naf neumnejžo in nnjduhovitejčo domitlico, kar ilh jo ULTURNI OBZORNIK Pokrajinske arhiv v Maribora Povsod so nastalo današnje znanstvene ustanove po inicijativi privatnih organizacij, ki so s tem dokazale, dn živi v dotičnein mestu volja in potreba po laki instituciji. Tako je tudi Zgodovinsko društvo v Mariboru bilo tisto, ki je pokrenilo takoj ob ustanovitvi 1903 misel ustanovitve narodnega muzeja, knjižnice in arhiva. Praktično je bilo takoj ob razpadu Avstro-ogrske rešeno vprašanje združitve obstoječih treh mariborskih muzejev po sodelovanju konservatorja Fr. Steleta. Po zgledni uvidevnosti mestne občine mariborsko je iz knjižnice Zgodovinskega društva nastala Studijska knjižnica v Mariboru. Nerešeno pa jo ostalo vprašanje mariborskega arhiva. Za pokrajinski arhiv v Mariboru je Zgodovinsko društvo pridobilo temelj v Slekovčevi zapuščini, katere glavni del so obsegale središčanske arhivalije in osebni popisi lavantinsko duhovščine. Neumorno delo sedanjega predsednika je zbralo v teku časa izredno bogato arhivalno gradivo, ki jc važno 'udi v kronikaluem pogledu za skoro vso spodnještajer-ske kraje. Zlasti bogata zbirka arhivalij se tiče mesta Maribora, lepe so zbirke arhivalij trgov Ver-žej, Ljutomer, Ormož, Šoštanj, Vuzentca, Dravograd, Sv. Lenart v Slov. gor., gradov Statenbrek, Branek, Gornji Cmurek in zlasti bogato arhivalno gradivo iz Gornje Radgone. Malo pa je spodnje-štajerskih krajev, ki ne bi bili zastopani v zbirki Zgodovinskega društva v Mariboru z arhivalijami. Poleg teh za socijalno zgodovino važnih arhivaiij so zanimive literarne arhivalije. Tozadevno najvažnejša je korespondenčna zapuščina P. Turnerja, J. Vošnjaka, K. Štrcklja, F. Ks. Meška, K. Glaseria iu A. M. Slomška. Za narodno zgodovino Spodnje Štajerske so važni podpisi za majuiško deklaracijo ter arhivalije, ki pričajo o spodnjcštajersKom društvenem življenju. Svojo trajno skrb zn zgodovinsko gradivo Spodnje Štajersko je dokazalo Zgodovinsko društvo v Mariboru, ko jo takoj za časa razsula v novembru 1918 posialo pokrajinski vladi v Ljubljani spomenico, v kateri uasvetuje način in možnost pridobitve naših arhivskih in muzejskih predmetov iz Gradca, Dunaja itd. za domovino. Žal, da se je ta spomenica premalo uvaževala, tako da ni rodila pozitivnih uspehov. Ta spomenica jo važna radi tega, ker je prva, ki se nanaša na rešitev naših arhivalij v tujini, nato pa radi tega, ker poudarja izredno slab položaj glede arhivalij naše bivše štajersko in sosednih pokrajin, katerih arhivalije so raztresene po vseh mogočih zbirkah v Gradcu, na Ounaju, v Celovcu, Sombotelju, Solnogradu itd. Poleg te^o pa je ta spomenica važna, ker se je z njo začelo po-življeno delo za ureditev arhivskega vprašanja v Mariboru. To delo se izraža v novih pridobitvah, poleg tega pa v sistematskem delu za ustanovitev jKikrajinskega arhiva v Mariboru. V popolnem razumevanju dela, katero bi izvršil Gradec ali Dunaj za Maribor, če bi pripadel Avstriji, in v upoštevanju pozitivnega dela Zgodovinskega društva v Mariboru jo sklical v imenu ▼elikega župana mariborske oblasti prosvetni Inšpektor dr. Kotnik dne 23. aprila 1929 anketo o ustanovitvi i>okrajinskega arhiva v Mariboru. Po poročilu preiata dr. Kovačiča so navzoči zastopniki kulturnih društev, šolskih, cerkvenih, sodnih i.i upravnih oblasti prišli do soglasnega sklepa, da je ustanovitev javnega arhiva v Mariboru nujna kulturna potreba, ler naprosili oblastnega konu«arja dr. Leskovarja, da kreira tak arhiv. Na podlagi tega jc oblastni komisar dr. Les-kovar ustanovil dne 19. junija 1929 javni arhiv v Mariboru in oblast jo prevzela plačilo za arhivske prostore. Obenem pa sta dobila oblastni prosvetn' referent in Zgodovinsko društvo nalogo, da skupno izdelata pravilnik za arhiv. Izdolani pravilnik jc nato odobril oblastni komisar dne 12. aov. 1929 Težavo za pokrajiaski arhiv v Mariboru pa so nastopilo z uhinitvijo ot lasti. Ministrstvo pro-»vete ;o «ic»-r poskrbelo za arhivarja, ali pojonižne udanosti, na kratko vsa duša in njeno izražanje. Poleg »človeka«, najdemo krasno pokrajinsko sliko, ki predstavlja lopo cesto v Meadi. Umetnik je pustil igrati svojo fantazijo, ko nam jo razlagal življenje te ceste zvečer, ko prihaja noč in jo ožarovajo luči avtomobilov. Cilj, ki si ga je stavil umetnik, jo v polni meri dosežen, svetlobni efekti so dovršeni, perspektiva popolna. Cesta je neizmerna, dolga, svetlobni žarki hitijo za njo v daljavo, če so ne po-razgubljajo med listjem obcestno aleje. Slika zahteva izurjenega tehnika in popolnoma sigurno roko, kakor tudi lino iznijansirano dušo. Tretja med večjimi slikami predstavlja bojni ples zamorcev. Originalnost to zanimive, življenja polne kompozicije leži v tem, da jc umetnik vlil ravno v sredino scencrije neizmerno mnogo luči, ki se spaja z belini prahom povzročenim od plesajočih Črncev. Okrog lo svetle točke je slikar na to nanizal drug poleg drugega črne silhuete plesalcev, od katerih vsaki na poseben način izraža notranje zadovoljstvo tc šo prlmltvne človeške raso. Sedaj še eno besedo o akvarelih, ki naravnost plavajo v luči in izhlapevajo vonj ogiptskih dišav. Njo odlikuje precizna tehnika in prosojnost barv. Tudi Hilberlovi bakrorezi in risbo odkrivajo umetnika z velikimi darovi. Mi smo ponosni na to, da sinemo imeti v svoji sredi toaa velikega jugoslovanskega umetnika, ki je žo tako priljubljen po vsej Evropi in ki že nekaj let razširja po Egiptu ljubezen do lepe umetnosti, l.ahko rečemo, da jo razstava llilborl-Neroni sploh prva v zgodovini Egipta, ki nam nudi res umetnine v pravem |>n-metiu besede. »Images«. 8, marca 1931: V dveh velikih dvoranah v ulici Antikhana, sta dva slikarja razstavila svoje umotvore, dva umetnika z naravnost nasprotujočimi si darovi. Pri Hilbertu. ki je mlad, polu gorečega temperamenta in vedno globoko prepričan o ideji, ki jo prinaša, nc bomo našli niti dve sliki, ki bi si bili lo količkaj podobni. Njegovo sliko, akvareli, bakrorezi, nosijo vsak zase izrazit oseben pečat in napravljajo vtis, kakor da bi jili ne bila slikala ista roka. Našo pozornost vzbudi najprej njegov »človek*. Z markantnim obrazom, krepko modcliranim, nekoliko nemirnim in razdraženim, kakor da bi iskal svojo idejo. Relijel njegove glave so ostro začrtava v bledo harmonično ozadje. Nasprotno pa njegova naga Egip-čanka; napravijo vtis miru in resnega odmora, linijo so mirne, obseva jih harmonična svetloba, ki poživlja tudi pokrajinsko scenerijo. — »Cesta« v Moaili jc čisto osebna iznajdba umetnika, ki se jo znal uživeti v bog tc bole poti, katero obsovajo luči avtomobila in ki beži v daljavo pod obokom dreves, kjer se čudovito igračka svetloba z vejami in z zelenjem. Poleg teb je šc mnogo drugih slik zanimivih radi preciznosti v risanju in originalne kompozicije barv, kakor tudi radi krepke in možate tehnike. Hilbcrtova umetnost prikazuje strogo doslednost v vsakem pogledu in no prepušča ničesar priložnostnemu vtisu. Pismo iz Zagreba V času, ko se nisem javljal, se jo v zagrebškem kulturnem svetu zgodil močan dogodek: »Sa-vremenik«, tedenski literarni list, jc utrnil. Sledili smo, ko je »Društvo hrvatskih književnika« poverilo svojemu predsedniku g. Milanu Begoviču mandat, da začne z izdajanjem »Savremenika«. Ta je stopil v dogovor z založbo »Slogo«, ki naj vzdržuje list in honorira dopisnike. S članarino in naročnino bi se krili stroški... .lasno, da ni šlo. Pa še osebna nasprotstva proti Begovičevini nazorom! ln na zadnjem občnem zboru je Begovič kot predsednik društva in kot urednik lista padel... V zameno za ta tedenski list misli »Društvo hrv. književnika« izdajali »Savremenik« kot mesečno revijo. Tudi »Književne n o v i n e« so nekam ohromele zadnji čas. Ni rodnega rojstva posameznim številkam; in urednik je prosil v Belgradu za pomoč ... V tem času je predaval konservator Štelo v »Pučkem Sveučilištu« o slovenski slikarski umetnosti. Baje je bilo predavanje tako zgoščeno iu bogato, kakor ga ni bilo žc dolgo na tem prostoru. In vendar ga ni poslušalo več od osemdeset ljudi. Je pač tako, da se bratje Hrvatje strašno malo menijo za brate Slovence kakor tudi za njihove kulturne vrednote. »Knjižnica dobrih romana: jo izdala kot 39. iu H), knjigo svojih rednih izdaj — delo slovaškega pisatelja Martina Kiikučinii: Kuia u strani«. Roman živi na otoku ilvaru, kjer se je avtor kot zdravnik zadnji del življenja mudil. Iz knjige veje topla ljubezen do Primorja, ki je pisatelju kakor rodna zemlja. Knjiga je j>ri|K>ročanja vredna, saj je Martin Kukučin (pravzaprav Matej Benciir) eden močnih slovaških pisateljev. Knjigarna »Narodno Prosvjete« je posvetila ta mesec (»Mjesec dobro knjige«) knjigi vso pozornost. Vse knjige je uvrstila v posebno skupine, katerim je določila kar najnižjo ceno. Tako bodo romale med ljudi tudi one knjige, ki manj vabijo, a so vrednejše (Krekova, UšeniČnikova. Mahničeva in druga dela); in človek z vasi, ki ni meroilajt-n za vrednost ene ali druge knjige, bo ne vede kdaj — široko odprl oči. Prejšnji leden so položili v grob Milutina Nc-hajevu. znanega hrvaškega romanopisca, novelista, dramatika, odličnega cssnvjista, glasbenika in ne vem še kaj. Kot romanopisec se je odkril v >Bi-jegu', a j ki dvajsetletnem molku v »Vurih (kjer se Frankopani liore in umirajo). Novele žive v zbirki »Veliki grmF; kot kritik sc jo lotil najmočneje Hamleta. Nekaj dni pred smrtjo jc izšel poslednji njegov - Essay o dva morala v Hrvatsko] reviji-. Cisto tiho je legel in umrl. ;Kujiirvnik«, hrv. književni mesečnik, je v t. številki prinesel Pomladno julro Toneta Sc-liškarja. Dr. Ivan Esih. tajnik »Jugosl. Akademije zna-I nosi i i umjetnosti pripravlja oceno Finiuarjovih iu Pregljevih del. Že štirinajst dni razstavlja slikar Mnvko To merlin v »Umjetničkom paviljonu nad slo svojih del. Je to sodobnik Cručiča, Kovačovičii, Bližana in v istem stilu ustvarja zlasti pokrajinske slike (Pil-tvička jezera) in narodne motive, kjer s posebno ljubeznijo prikaže življenje slavonskega človeka nn domu, na polju, v cerkvi. Človek bi mislil, da jc stopil v etnografski muzej. Ugajnjo >Berba u Sv. Simunu . -Svinjar pod drvetom« -Ovce u snijegu . • Jahuke u evatu . Vendar ne bo zbudil Tomerlin s svojo razstavo med mlajšimi Zagrebčani notie-nfga priznanja, ker jc z resničnim čopičem strašno odmaknjen od sodobnega subjektivnega izrazu. Pismo iz Betgrada Nedavno jo izšla prva serija nove kolekcije knjig z naslovom »Savremenik«, ki jo izdaja znana Srpska književna zadruga in ki sem jo bil vesel. Ne morem reči, da jo najodličnejša po opremi, vendar jo okusna in trpežna iu pomeni glede nit zunanjost velik korak naprej nc samo v srbohrvaškem knjigotrštvu, ampak tudi v samih izdajah SKZ, ki so do nedavna veljale za najboljše in naj-solidnejše na srbohrvaškem književnem trgu. Živo rdeče plato se »Savremeniku zelo dobro poda. In l>oleg tega so knjige še zelo poceni (štiri veljajo 60 Din; obseg čez 600 strani). Savremenik«, ki je letos prvič izšel, bo prinašal redno vsako loto v marcu po štiri dela živih domačih pisateljev. Zustopani bodo roman, jiovest, novela, potopis, vseh vrst kritike, jiesmi. To jo serija, ki bo držala kontakt med publiko in sodobnejšim književnim vslvarjanjem. Predhodne besede dobo svoj pomen šelo čo povem, da ima SKZ zelo široko, številno in svojevrstno čitateljstvo. Tako jo preko »Savremenika« letos SKZ seznanila občinstvo s štirimi znanimi srbohrvaškimi književnimi imeni: z Ivom Andričem, Desanko Ma-ksimovičevo, Milanom Grolom in Miroslavom Krležo. Objavljena dela so pa skoraj sami ponatisi. »Pripovetke« Iva Andriča so zelo močne in spadajo med najboljše, kar jo v srbohrvaški nove-listiki do danes napisanega. Samo v kompoziciji Andrič ni vedno dosleden in no dela po sistemu. Najobsežnejša, pa tudi najizrazitejša, je uvodna novela -Mara milosniea«. Slede: »Ispovijed«, »Čudo u Olovu«, »Kod kazaua , »Most na Žejii« (slovenski prevod v »SI.« od 19. iu 20. VI. 1920) in »Anikina vremeuac. Ivo Andrič jc Bosanec in svojo zemljo v podrobnosti pozna in jo tudi s svojevrstno rafiniranostjo podaja. Ponekod, zlasti v opisovanju duhovnikov, bi ga primerjal z našim Pregljem. Jezikovno je svojevrsten, a izčiščen in plastičen. Desauka Maksimovič je v »Ludilu sreac zbrala trinajst novel, ki so pit umetniško pre;ej pod Andričevo prozo. Večina njih jo bila objavljena po dnevnih listih. Kljub temu je ta prozna knjiga drugače znane in priznane pesnico svojevrstno zanimiva. Ena izmed novel, »Kuča na prodajur. je bila objavljena v »SI.« 15. jan. 1929. »Pozorišne kritike« Milana Orola so izbor iz številnih ocen odrskih del, igranih na belgrajskem odru od 1 .1898. do danes. Zelo umestno in prav je, da jo SKZ dala v »Savremeniku« tudi reprezentančnega Hrvata Miroslava Krležo, ki je zastopan 7. uspelo dramo U agoniji;. Se to leto izide dvoje Krleževih knjig v cirilici v Belgradu (pri G. Kohnu njegove Pesmi. pri »Nohtu« pa roman Gnilo nnrančec). »Savremenik« naročati pri g. S. B. Cvijano-viču. Knez Mihajlova hr. 35. Pri (lezi Kohnu je izšla dolgo obljubljatia in zajiozneln knjiga Branimira Cosiča z naslovom »Deset plsaca deset razgovora«. Večina iutervjuvov pada v leti 1920. in 1827. So torej zastareli in podani za ozek čas. Danes so le še deloma aktualni — zlasti oni z mlajšimi književniki, ki so so v teh | Lrel\ ~~ 8,irih odkar jih je Cosič. obiskal, občutljivo razvili. Knjiga jia je zanimivo pisana in človek jo prebere na dušek. Cosič jo pokazal dober kos sposobnosti za zunanjo stran intervjuvov, dasi je notranjo prepogosto šibak, prisiljeno vljuden in zalo neokreten. Književno namreč. Mnogi od teh razgovorov so bili že pred leti objavljeni v magnzinu -Reč i slikn-, ki je izhajala v Belgradu (1920). Kot razgovore je pisatelj označil svoja src-čenja z Borisovimi Slankovičem, Velikoni Petrovičem, Siboin Miličičem. Dušanom Nikolajevičem Milošem trojanskim, Grigorijem Rožovičom. GustavomKrklecem, Milanom Rakičem in Stanislavom Vinaverom. Jovana Dučiča in še nekaterih drugih ni mogel dobili za razgovor kot je hotel in želel. Razgovore spremljajo grafični portreti slikarja Italažn. (Obseg knjige 103 str., cena 30 Din.) šc bolj zapoznela in naravnost nepotrebna knjiga v primeri s Cosičevimi Rnz^ovori pa so Marka Čara Ogledi i predavanja'. V njej so zbrani žc zdavnaj objavljeni članki o evoluciji francoske kritike, o družabni nnlogi umetnosti, o poj-| mu klasike, o demokraciji in umetnosti itd. Nave-! del sem le boljše spise. Vedeti je treba, da je Marko Car le amater v umetnosti in njenih problemih. Sicer je pa lo sam povedal v uvodni besedi. ko je dejal, da je opnzovavec -kojl oko knji ge i života putujo Itao prosti turist . Čudno se mi zdi. da zalaga Kubn tako obsežne (čez 200 strani). | a za naš kričeči in temperamentni čas tako ne-| užitne knjige. In šo to vam moram zaupati, da jr j lo :elo prva knjiga z naslovom Ogledi i predavanja in da bodo nadaljnje v doglednem času sledile. (i. VHibor Oligorič je znan po svojih ostrili in t-orbenih brošurah, ki so zadnje mesece naj-( ostrejše, kar jo sploh v srbohrvaščini napisanega proti vsem mogočim literaloni In njihovim organizacijam. Zadnja njegova brošura nosi majhen, pa j notranje širok in pomemben naslov: A. l>. (slov I D. D.). Napadi v njej lotč na Srp. književni glasnik! j na književni konkurz »Cvijete Zuzorič . Letopis Matice Srpske itd. j p Naše rane France Seljak: Kamnarjev Jurij. Joža Likovič: Prodane duše. Čez čas, ko bo morda bolje, morda hujše, »sekakor pa drugače kot je danes, bomo prebirali Knjige, ki so zrasle iz časa zmede in negotovosti, ki v njem živimo, zlasti pa bomo prebirali spise, razodevajoče naše najbridkejše rane: Primorje in Koroško. Spise o trpljenju in nečloveških tnukah, ki jih je naprtila tisočletna civilizacija, tisočletna kutura na slabotna pleča slovenskega rodu. Tedaj nas bodo rane morda boli bridko skelele nego danes, ko s stisnjenimi zobmi prenašamo njih bolečine, napeli v skrajni sli, da se ne zrušimo pod njimi, da nc pokopljemo iu uničimo v svoji nemoči svoje qole eksistence. Zakaj tega časa nc moremo i/brisati, njega znamenja bodo ostala še sioietja vtisnjena na lice enote, ki jo tvorimo v koncertu Evrope in sveta. Počasi se pojavljajo v našem slovstvu knjige, kakršnih prej nismo poznali: pisane s krvjo in ljubeznijo, da nas pri čitanju skoraj spreleti: saj to jc iz srednjeveških časov, romantika nasilstva iu krvoločne krivice — saj to ne more biti obraz naših dni! — Taki spisi se čezdalje bolj množe, že danes tvorijo poseben oddelek v naših knjižnicah, nekdaj pa bodo stale kot zgodovinski dokumenti nezaslišanega doživetja — posebni in \ črno bi vo zavili zakladi našega dozorevanja v živ-ljensko zavest, v novi čas, čas preizkušnje našega narodnega prebujenja. Dve knjigi, ki sta hitro zapored izšli, sta prei'met tega člančiča: Franci Seljak, avtor dobrega slovesa, ki nam je dal že marsikatero lepo delo, je napisal »K a m n a r j e v c g a Jurija-, ki jc lani izhajal kot uvodna povest v -Mladiki« in je zdaj v knjižni obliki izšel kot 38. zvezek »Mohorjeve knjižnice . Povesi o Kmnarjcvem Juriju nima narodnegi vprašanja v ospredju, marveč povojna doba in splošno človeško vprašanje z razgledi v plaz zgodovinskih inahinacij so bistvene poteze knjige. Menim, da je bilo avtorju mimo zajetja obraza našega časa najbolj pri srcu risanje tistega dela tržaškega zaliva, ki gre od Gradeža čez Nabrežino in Dcvm proti mestu, in sicer v neprestanem protipostav-I jan ju: nekdaj in sedaj. Da«i je »Kamnarjev Jurij povest, jo vendar čitaš i občutkom, da gledaš nežne slike, spojene med seboj z najrahlejšimi vezmi strnjenega dogajanja. V zgodbi, ki se v svoji vsakdanjosti pred našimi očmi odigrava, se leskeče neprestano odsev sveta, v katerem ta vsakdanjost poteka. So prizori, ki stisnejo čitatelju srce. so razburljivi trenotki — in tudi izvrstno podani — vendar gre čez vse kakor val čas, ki spreminja podobe z enako oblastnosljo in nedolžnostjo, kakor morje svojo jiovršino. I reba je reči, da je znal Seljak v dKainnarjevem Juriju* podati brez olepša-vanj, brez zunanjih sredstev, brez |>osebne na|iete tehnike knjigo, ki se nas globoko dojmi po svoji človeški resničnosti in toplini. Kakor di: trga od zelenečega grma list za listom, dokler ne ostane pred vsem svetom golo vejevje in kaže svojo nagoto — tako postopa pisatelj pri odkrivanju usode Kanmarjcvega Jurija, njegovih razmer, njegove okolicc in njegovega časa. Nazadnje z vzdihom pomisliš nanj: Nas eden, tak kakor jaz, tak kakor vsak. — Na videz mimogrede, pa vendar z največjo skrbnostjo je avtor vpletel v svoj roma.n |ioglavja o naši narodni rani. Dobro ve, da je v vsakem človeku prva zahteva po poštenem krulili, drugo ljubezen do najbližjih, potem šele ljubezen do narodnega občestva, /ato je Seljak tudi naslikal — ako je hotel podati sliko časa iu ljudi — v tem redu in s takim poudarkom dogodke svoje povesti, tako notranje kakor zunanje. A prav zato, ker je tako življenjsko resnično podano, tc vse to dogajanje tem bolj pretrese in tem bolj opozori na bridkost, ki jc bridkost slehernega med nami, a tistih, ki jo onstran meje žive, v največji meri. — Drugače ie postopal vročekrvni, mladi Joža Likovič, znan iz mnogih podlistkov, v svoji Prodane d u š e». (Samozaložba.) - Predmet mu je direktni in podrobni opis grozodejstev, ki se vrše nad primorskim ljudstvom, /godba je vsa prepletena s takimi dogodki, raste iz nuie dogodkov in tvori kot celota miniaturen izrezek iz zgodovine trpljenja naših bratov po krvi in jeziku onstran meje. Ni/anje prizorov, pri katerih se čitatelju lasje jezijo od groze, je tako ne-prisiljcna in prirodna. gola resnica, kadar jo [Pogledaš v obraz. Tu vidiš človeka, ki sploh nc more več misliti nase, na svojo lastno osebo, marveč jc vklenjen v nekak kolektivum, ki sc mu roga v obraz sleherni odtenek človeškega, zasebnega, in raste v režečo se spako, ki se ti spusti kakor vedomec na prsi, da te neusmiljeno in do kraja tišči Nemogoče, da bi bilo v resnici tako. se v mislih pri čitanju /o|->erstavljaš — a komaj po-inisliš na drobce, ki jih iz časopisja izveš vsak dan sproti in sproti odložiš v pozabo, te strahoma spreleti spoznanje, da v Likovičevi knjigi nimaš iskati fantastike, ne prazne literature |io vzorcu lloffinanna ali Ldgara Allana Pola. marveč da sto-iš pred bridko resnico — in v onemoglem srdu ii začel biti s pestmi A glej — iz svetopisemskega nauka raste pred teboj istočasno z grozodejstvi nasilja junaštvo potrpljenja tepenih in preganjanih. Srd ljudi išče utehe v veri. v Bogu; v molitvi in v zaupanju zro vse mučeniške oči kvišku, ne klonejo, prenašajo. Kakor je skromno napisana, tako je la |iovest nedopovedjivo junaška v svojem jedru, junaška po svoji neizbrisni resničnosti, ki je dokument srčne, notranje kulture našega ljudstva, ki rodi — žal — posamezne Snoparje, izdajicc in prodane duše — a v množicah rodi junake, kakršne pozna le najbolj visoka junaška pesem. Likovičevo delo jc dokument. O njegovi umetniški ceni spričo vsega navedenega ni kaj reči. Pisano je gladko, s tenkim čutom za jezik in dikcijo. s. š. e LEOPOLD ANDPIAN: DIE STANDLORDNUNG DLS ALLS. Pred pet in tridesetimi leti se je Andriau proslavil s svojim čudovito lepim pesniškim delom: Der Garten der Erkenntnis' in mnogim ljubiteljem lepe misli in lepe besede jc bilo fal, da jc mladi nadobudni jicsnik obmolknil kljub izrednemu uspehu svojega dela. Mlajši rodovi sploh niso več vedeli zanj in tudi njegovo edino delo je polagoma prešlo v pozabo. — Kakšno presenečenje pa je pripravil pesnik in mislec sodobnemu slovstvenemu svetu z objavo novega dela po pet in tridesetletnem odmoru, si more vsakdo sam misliti, tem bolj. ker ie njegova nova knjiga filozofskega značaja: Die Stiindeordnung des A 11 s« je filozofska izpoved globokega katoliškega misleca, a ima to svojstveno lastnost, da jo je napisal čistokrven jicsnik, ki je uniel najti med lepo mislijo in le|io obliko izraza harmonično ravnovesje, česar zlasti pri filozofskih deliti močno pogrešamo. Duh Andrian-ovega dela jc nasičen z nazori zgodnje sholasfične miselnosti, a je vanj zajet sodobni, nam bližnji svet s toliko prodirnostjo in globino, hkrati tudi tomističnim načelom cerkvenega nauka docela ustrezajoč, da moremo postaviti knjigo »D i e S t a n d e-ordnung des Ali s« med najpomembnejše publikacije v sodobnem filozofskem slovstvu sploh, v katoliškem pa posebej. — Opozarjamo tw to knjigo s posebnim poudarkom, ker ni suhoparni, marveč pesniško razgibana in zlasti v puščobi sodobnega slovstva živ in sijajen pojav blestečega, globoko vernega duha, mimo katerega bo te/ko iti. Delo jc izšlo s podnaslovom -Rationales VTellbild cines Katholischen Diehters* v veliki osinerki na 264 straneh v založbi «K(*sel 8i Pusfct, Miinchen, ter velja broširano 7.50 Mk, v polno platno vezano 10,— Mk. — s. š. Naročaite .SSovenca*! Dnevna kronika Maribor Koledar Vnuk, 1. maja: Filip in Jakob ml. apostola. Dan je danes dolg 14. ur iu 29 minut in /.raste do konca meseca za 1 uro l(i minut. Sobota, 2. maja: Atanazij, ceii.veni učenik; Sekund, Ščip ob (S. 19. Herschel napoveduje deževno vreme. Osebne vesti = Župnijski izpit so položili v dneh 29. in 30. aprila sledeči gg.: Franc Časi, kaplan iz Šoštanja, Ignac Groblar, kaplan iz Ptuja, Franc Grobler, kaplan iz Gornje Radgone in Alojzij Ocvirk, kaplan iz Vojnika. O stale vesti — Uradne ure pri linančni dirckciji. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: /a čas od 1. maja do konca septembra 1931 je določen za dravsko finančno direkcijo in nji podrejene urade naslednji delovni čas: Ob delavnikih od 7.30 do 1230 in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 7.30 do 13.30. — Izletniški vlaki. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša: Dne 3„ 10. in 14. maja vozita na progi Ljubljana gi. kol,—Jesenice izletniška vlaka št. 920 in 919. Odhod iz Ljubljane gl. kol ob 5. 28, prihod na Jesenice ob 7.39. Odhod z Jesenic ob 20.24, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22.13. Za izletniški vlak je dovoljen 50% popust od vseh postaj do vseh postaj proge Ljubljana—Jesenice, na ta način, da plača potnik pri vožnji tja celo vozno ceno ter ima z izletniško karto pravico do brezplačnega povratka z vlakom 919. Prekinjenie vožnje z izletniško vozno karto ni dopuščeno. — Mostnina na mostu pri Otočali je končno-veljavno ukinjena in se faktično tudi ne pobira več. Akt št. 1380/3 banske uprave pravi pod točko 3. dosledno sledeče: »Mostnina na označenem mostu se proglaša za ukinjeno z dnem 20. aprila 1928. Pobiranje mostnine preko označenega roka je prestopek zakonitih predpisov in se kaznuje.« Upravo mostu bo prevzela občina Ljubno, k vzdrževanju pa bodo prispevale še občine Ovsiše in Mošnje ter okrajni cestni zaklad. Z zadovoljstvom bodo sprejeli to vest ne samo domačini, ampak tudi romarji in izletniki, saj so z mostnino odstranjene nepotrebne sitnosti, ki so bile z njo v zvezi. — Okrajni kmetijski odbor v Murski Soboti je imel sejo, ki jasno priča, da se odbor v polni meri zaveda svoje naloge. Za povzdigo kmetijstva je odbor že dosedaj mnogo storil. To je razvidno že iz naslednjega: S prispevkom odbora je razdeljenih 14 travniških bran in 2 trierja. V svrho obnove po toči poškodovanih gozdov je razdeljenih za 2.500 Din (brezplačnih) sadik. Za zatiranje sadnih škodljivcev je odobrenih 1500 Din. K nakupu dobrih plemenskih bikov prispeva odbor 15 občinam po 500 Din; za nakup štirih ročnih škropilnic po 750 Din; dveh nahrbtnili pa po 250 Din. Za nakup cepiva zoper svinjsko kugo je odobreno 1800 dinarjev. Kmetijski podružnici v M. Soboti se da 1500 Din podpore. Podan je le kratek obris dela kmetijskega odbora, kajti odbor ima v evidenci sploh vsa gospodarska vprašanja in se mu mora priznati, da ravno on v veliki meri blaži gospodarsko krizo. — Reden zračni promet med Zagrebom in Dunajem. Danes se otvori reden zračni promet na progi Dunaj—Zagreb—Belgrad. Prejšnje leto se je začel že preje, letos pa radi nepovoljnih vremenskih razmer ni bilo mogoče misliti na otvoritev že v sredi aprila, kakor se je to zgodilo lansko leto. Potniški promet na zračni progi Dunaj—Zagreb bodo oskrbovale tri družbe, in sicer naša družba za zračni promet, francoska družba C1DNA, Com-pagnie Internationale de navigation aerienne, in »Airstroflug«. Cene bodo naslednje: Zagreb—Belgrad 520 Din, Zagreb—Gradec 400 Din m Zagreb -Dunaj 720 Din — Eskadrila betgrajskega Aero - kluba teti v Plzen. V sredo je odletela z zemunskega letališča eskadrila belgrajskega Aero-kluba v Plzen. kjer bo zastopala belgraiski Aero-klub na tamkajšnjih mednarodnih letalskih manifestacijah. Ker vodi najkrajša pot v Plzen preko Avstrije in Madjarske, ie belgraiski Aero-klub naprosil avstrijsko in madjarsko vlado, naj dovolita ta polet preko njunega ozemlja. Avstrija je to dovolila, dočun i/ Madjarske kljub ponovni intervenciji jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti ni prišel noben odgovor. — Ekspresni in zelo nujni paketi za Italijo. Uradno se razglaša, da se ekspresni paketi ne morejo pošiljati v Italijo, ker italijanski poštna uiirava ne dostavjla ekspresnih paketov. Dovoljeni pa so v prometu z Italijo zelo nujni paketi (colis urgcnts) do teže 5 kg, za katere je treba plačati tudi ekspres-nino. — Kako morajo biti opremljene pisemske pošiljke. katerih vsebina je podvržena carinjenju. Po določilih svetovne poštne konvccije se mejo v malih pakatih pošiljati predmeti, ki so podvrženi carini. Isto velja za pisma, če se v njih pošiljajo taki predmeti in če naslovna država dovoljuje uvoz teli predmetov v pismih. Da more poštna uprava naslovne dežele ugotoviti, katere pošiljke je treba predložiti carinskim oblastim v ocarinjenje. morajo sprejemne pošte take pošiljke opremiti z nalepnino — Douane — carina«. Kar se tiče malih paketov, morajo biti vselej opremljeni s to nalepnico, ne glede na to, kakšni predmeti se v njih pošiljajo. Na pisma pa se nalepnica naleplja samo takrat, če so v njih predmeti, ki so v naslovni deželi podvrženi carini. Kadar so pošiljkam priložene posebne carinske napovedi, bodisi da jih pošiljatelj sam priloži ali pa da jih zahteva naslovna dežela, je treba te napovedi dobro navskriž z vrvico privezati na po5iljko ali jih pa vložiti v pošiljko. — Razpisana služba cestarja. Kraljevska ban-sua uprava razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti Ptuj—Krapina od km 0.00 do km 4.00. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati j ogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlaj- i od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane iu s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 20. maja 1931 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. . . , — Dragocena najdba v Bosni. Na bregu reke Plive pri šopovu v Bosni je našel kustos sarajevskega muzeja dragocen relief, ki predstavlja Darovanje. Čeprav je relief že precej poškodovan, jc vendar dragocen prispevek k rimski zgodovini na Balkanu. ........ . ., — Jelen išče svojega lastnika. V bližini Novega Sada so opazili kmetje na svojih poljih in travnikih jelena, ki se ie že več dni potikal tam okoli. Izgle- dalo je, kakor da žival koga išče. Krajevni policiji se je posrečilo, da je jelena ujela živega. Ce se ne bo pravočasno javil njegov lastnik, bo jelen postal last občine. V onih krajin je jelen silno redek |iojav. — Ogenj v lekarni. Iz Subotice poročajo: Te dni je izbruhnil |iqžar v lekarni Blaševič. Ogenj je nastal ponoči in je trajal do osmih zjutraj. Škode je 150.000 dinarjev. — Aretacija nevarnega pustolovca. Belgrajski policiji se je posrečilo prijeti nevarnega pustolovca v osebi Borislava Stojanoviča, rodom iz Aleksinca Stojanovič je po vsej državi izvršil nebroj goljufij in prevar. Izdajal se je za lastnika in ravnatelja Jugoslovanskega reklamnega konsorcija v Belgradu, ki sploh ne obstoja. Pod krinko te izmišljene firme je kaj lahko izvabljal denar od raznih podjetnike v v »reklamne« svrhe. Policija bo rabila precej časa, preden bo zbrala ves obširen materijal o goljufijah tega nevarnega pustolovca. — Nebeške rože. Nabožna knjižnica »Nebeške rože« si je s svojim prvim zvezkom »Življenje z Jezusom« pridobila izredm veliko prijateljev. ] Vsem onim pa, ki si žele v resnici lepega berila, | priporočamo, da vstopijo v krog njenih naročni- j kov. Celoletna naročnina za 4 elegantno broširane knjige znaša 40 Din, za krasno v platno vezane izvode 60 Din. Na razpolago so tudi v usnje vezani izvodi, posamezna knjiga po 40 Din. Knjižice so ' izredno lepo darilo za vse laznovrstne prilike. — 1 Vsa naročila sprejema Uprava »Nebeških rož« v Ljubljani, Komenskega ulica 12. — Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil sadjarski nadzornik M. Humek. Za'ožila Jugoslovanska kn:igar-na v Ljubljani. Cena 10 Din. Malokateri naših sad- ' jarjev zna pravilno gojiti in ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh sadnih plemen najplemenitejši sad, ki je izbornega okusa, iaka primeren za pripravo raznih sadnih izdelkov, kon- | serviranja itd. V vsetransko temeljito predelani knjižici nam pisatelj pove vse, kar je potrebno vedeti o vzgoji, podlagi, sortah, oskrbi, gnojenju, bolezni in vlaganju breskovega sadu. V zadnjem času polaga tudi naša banska uprava veliko važnost gojenju tej vrsti sadnega drevja, saj je razdelila že precej izvodov te knjižice ob priliki ruznih tečajev. — V soboto 2. maja se prične v I. nadstropju Tavčarjeve ulice št. 2 pri delniški družbi Commer-ce v oddelku B prodaja manufakturnega blaga. Prodajalo se bode pod produkcijsko ceno. Obiščite nas in prepričajte se! Berite oglas na zadnji strani. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro proviianta velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti. — Bluze, v krasni izbiri in solidni ceni, Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. — Mladina! Ali že zbirate slike, ki se nahajajo v vseh tablicah priznane in redilne mlečne čokolade Mirim. V zameno za 100 slik dobite krasen album v barvah. — Oglejte si izložbe v Ljubljani v Prešernovi 1 urarske tvrdke F. Čuden. 26 letno dekle prišlo pod stroi Litija, 30. aprila. 26 letna Rozalija Tekalcc jc danes zjutraj ob 9 čistila svoj stroj. Pri tem jc zlezla v stroj. Stroj je potegnil levo roko z omelom vage in jo strahovito razmesaril. Poleg tega je dobila še težje rane na bradi in v ustih. Njena tovariSica Črnigojeva je takoj opazila nesrečo ter poklicala predilnHkega mojstra Pavliha, kateri je ves obrat takoj ustavil. Stroj so morali nato razdreti, da so izvlekli iz stroja težko poškodovano delavko. Zdravnik 1 dr. Polde Ukmar je delavko za silo obvezal, nakar ' so jo z opoldanskim vlakom spravili v ljubljansko bolnišnico. Nesrečo je delavka sama zakrivila, ker i ne bi smela zlesti v stroj. Za čiSčenje strojev jc ' določena ura od 9 do 10 zvelcr. iVaši v Ameriki Slovenski rvungelitani v Betlehemu. Pa., so tn mesec obhajali petnajstletnico posvečenja svoje cerkve sv. Ivana. V [»osebni »slovenski dvorani se je zbralo okrog 700 ljudi raznih narodnosti in veroizpovedanj, ki simjiatizirajo s prekmurskimi cvangeličanci. Slavnostni govor je govoril pastor slovenske evanff. vtrske občine dr. trnest S. Slie-gler, ki deluje že 17 let tnrd Slovenci, dasi sam ni Slovenec. Veseli smo tudi le prireditve, ki ie zbrala noše Slovence, kokor pozdravljamo vsako priliko, ki vzpodbuja noše rojake, da vztrajajo pri svoji narodnosti. Nekoliko pažnje bi jim f« morali posvečati tudi mil Tudi v ameriškem radiu se tuje slovenska beseda. Naši prekmurski izseljenci plačajo kako uro, da lahko nastopijo. Teko je minuli teden allen-to\vnskn radijska postaja oddajala slovenske pesmi Madžari, ki imajo med seboj bogate ljudi, si take ure večkrat privoščijo. Sorijalnn tuljenje naših izseljencev nam kažejo tudi njih zavarovalna društva. Imajo centralno 'slovensko pomagajoče društvo«, ki ima šest po-družnic po raznih mestih. V Chicagu je samostojno [•odporno društvo. Zadnji dve imnta skupno okrog 000 članov, ki so v slučaju bolezni ali smrti deležni precejšnjih podpor. Drobne nov ce s Koroškega Koroški Slovenec poroča: Nemški Schul-verein SUdmark je imel 10 t. ni. svoj občni zbor. Delovanje tega društva se je raztezalo predvsem na slov« nsko ozemlje. Da se je plebiscit za Nemce zaključil ugodno, je velika zasluga tega društva. Skoraj nI obmejne šole, katero bi društvo ne podpiralo. Kar se dn, se da ogroženim bratom, ki pa niso Nemci, temveč Slovenci. Društvo podpira šote, daje štipendije učiteljiščnikom. gojencem kmetijskih šol, gojenkam gospodinjskih šol iz jezikovno mešanega ozemlja, podpira povskn in gledališka društva, požarne branibe in ustanavlja nemške ljudske knjižnice za koroške Slovence. Za ponem-čevalne namene darujejo Nemci mnogo denarja. — V Celovcu je 3500 protestantov (I. 1029. 3450). ProtestantovRkih učencev in dijakov jo 595. V Ve-likovcu, Pliberku in Kapli je 400 protestantov, v Bistrici v Rožu 20. — »Fr. Stimmen« se zelo hu-dujejo, dn je bil v šmihelu nad Pliberkoni o priliki birme sprejet namestnik krškega knezoškota dr. Scydl z Dunaja v slovenskem jeziku, škof dr. Seydl je vsaj videl, da živijo nn Koroškem res Slovenci. Sicer pa je najmanjše, kar se more zahtevati od dušnepa pastirja, tudi od nadpastirja. da zna jezik svojih vernikov. To praktirira cerkev med divjaki, v kulturni Koroški pa se najde list, ki oroti temu protestira. □ Prvomajski protituberkulozui dnevi. Tukajšnja protituberkulo/.na ligu praznuje prvo-liiujske dni po sledečem sporedu: V šolali se bo v času od 1. do 6. maja predavalo vsuk dan j>o eno uro o lngijeni iu tuberkulozi; nabirali se bodo novi člani; razpečavale se bodo znamke Osrednje tuberkulozne lige. V nedeljo "5. maju pa so bo vršil »cvetlični dan«, z nabiranjem prispevkov za KPTL. Poj>oIdne bo ob 15 predaval dr. Lojze Pirnat o tuberkulozi. — Spored naslednjih dni je naslednji: pri tvrdki lluttcr predavanje od 2. do 5. maja predava specijalist za tbc. dr. Vari, v tvornicah Braun, Kovina in Zenkovič predava dne 4. in 5. dr. Vari. V tvornici Frcund predava 4. in 5. maja dr. Zakrajšek, v delavnicah drž. žel. pa predava ista dva dneva dr. Sekala. — Ravno tako bodo krajevne protituberkuloznc lige prnzno-valevile v omenjenem času prvomajske dni z istim sf>oredom v Rutah, Sv. Lenartu v Slov. goricah in Št. llju v Slov. goricah. □ Za upravitelja dekanije v Sv. Lenartu v Slov. goricah je vsled težke bolezni dekana Junžekovita imenovan g. Franc Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. □ Koncert v mestnem parku priredi »Drava« v nedeljo "V maja s sledečim sporedom: I'. Kmoch: Prihod kralja, koračnica; J. Strauss: Kjer citrone cveto, valček; Mozart: Don Juan, overtura; Bach: Vzbujenje pomladi, romanca; Cerin: Srbske in hrvatske j>esmi; Lehar: Dežela smehljaja Tvoje je to srce, pesem; Wag-ner: Meletta, koračnica. □ Izlet po Sloveniji priredi v nedeljo, dne 'i. maja, Aipenlacndisclier Motoelub iz Gradca, ter bo obiskal tudi Ljutomer in Ptuj. V Mariboru se sestane s tukajšnjim motoklubom, ki priredi izletnikom jjrijatoljski večer pri llulb-vvidlu. □ Matičarji nastopijo jutri ob 20 v union-ski dvorani s turnejskim sporedom. □ Ljudska univerza. Prof. Bogovič predava dne 4. maja na podlagi bogatega skioiptičnegn materij-ala o svojem jx>tovanju okoli Sredozemskega morja. □ častno diplomo so izročili policijski uslužbenci poveljniku mariborske varnostne straže Francu Finžgarju na posebnem slavnostnem zborovanju, na katerem je odlikovanec za izkazano počastitev izrekel tople in iskrene zahvalne besede. □ Tudi mariborski rezervni častniki se udeleže jutrišnjega častniškega prijateljskega večera v Narodnem domu. O Veliko zborovanje gostilničarjev. Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru priredita ob priliki vinarske razstave veliko zborovanje gostilničarjev v Mariboru, ki bo dne II. maja pri »Orlu«. Vsaka zadruga pošlje najmanj dva delegata, dočim sc /liorovanja lahko udeleže tudi drugi gostilničarji, gostilničarke in gostilničarskn mladina. Po zborovanju si ogledajo udeleženci vinski sejem, kjer bodo lahko pokušali vina. Vsakdo, ki so želi udeležiti tega zborovanja, naj naprosi Vinarsko društvo v Kamnik Planinski odbor v Kamniku jc imel 28. aprila sejo, katere sta se udeležila g. Pokom, komisar za agrarne operacije in inšpektor inž. g. Pire iz Ljubljane. Sklenilo so je, da se namesto pastirskega tečaja, ki se je doslej redno vršil v Kamniku, priredi v letošnjem letu poučno |>otovanje v Bohinjsko planine, kjer bodo udeleženci imeli priliko nazorno videti, knj sc more doseči tudi na manj dobrih pašnikih, kakor so pa v naših planinnh. — Dalje se je razpravljalo, kako dvigniti planinnrstvo v naših krajih in se je uvidelo, da je vzrok v tem, da so planšarji pri nas preveč sami zase. Nujno jiolrebno je, da si planšarji ustanove zadrugo, kajti s skupnimi močmi bi par mnogo lažje dvignili planšnrstvo, ki ima pri nas, posebno v Tuhinjski dolini izredno ugodne pogoje. Likvidarija /dnu «t> enega rastopa v Kamniku je bila končana 31. marca. 1 ti sieer je imel Zdravstveni zastoji dohodkov 08.151.99 Din, izdatkov 53.490.01 Din; ostanek 14.004.98 Din se je določil za asanacijo vasi: Vrh|)olje, Nevlje, Olševek. Tozadevne načrte bo izdelal Higienski zavod v Ljubljani in želeti je, dn se zadeva čimprej izvrši — Se pred kopalnn sezono. Dobova Solin je pretekli teden zojx;l prestopila svojo strugo In poplavila okolico. Posebno veliko vode se nabere v velikih jamah ob |irogi. Z vodo pride v te lame tudi nešteto mladih ribic, ki pn morajo končati svoje mlado življenje, ko zgine voda v zemljo. Ali ne da mislili, dn bi se dali milijoni teh mladih ribic spravili nazaj v strugo Sol le. K.ie so ril>ogojci? Kopališka sezona v i ateikih loplirah so prične 15. ninja. Zopet bo vrvenja j>oscbno pri jutranjem in večernem vlaku. Vsak že ve. da je postaja Do-bova najbližja Catežk'm Toplicam. Dobovski ko-čijaži pa bodo imeli zo|>et polne roke dela, saj vas za par dinarjev zapelje do broda nn Sa\i. onkraj Save sle pa v Toplicah. Ni velikega kontorta v teh toplicah ali. kar je najlepše, svobodno se Iu krela lahko gospoda, pa ludi siromašni sloji. V toplico ne hodijo toliko radi luksuza, ampak največ radi izredno zdravih kopeljl. Upamo pa. da bo tudi kopališka uprava šla gostom še bolj na roko kakor druga leta in dn bo presenetila goste s kako novostjo. Kdor še ne |>ozna zdravilnih čatežkih toplic, naj le poskusi iu bo presenečen o izredni zdravilni moči tukajšnjih gorkili vrelcev. Iz raznih krajev Vrhnika. V nedeljo, dne 3. maja bo gostovalo i ljubljansko Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v našem Rokodelskem domu. Uprizorilo bo igro .Stari in mladic. Igra je ena najboljših del pes-nika Antona Medveda, obenem tudi ena izmed najboljših ljudskih iger. Vabimo vse domačine kakor tudi bližnje sosede, da se v prav obilnem številu udeleže lepe igre. Pričetok jo ob 8 zvečer. Predprodaja vslopnic bo v nedeljo dopoldne od pol 10 naprej v Rokodelskem domu. Grosuplje. V kratkem času smo imeli dvoje goslovnnj. Najprej je bil pevski odsek Vič-Glince : z veseloigro s petjem ->Rodoljub iz Ameriko*. Za-peli so tudi par prav lepih pesmi. Moralni uspeh igro je bil zelo dober, kajti ljudje so bili z njo zelo zadovoljni. Pa tudi materijalni je bil še dosti dober. — Preteklo nedeljo pn jo gostovalo Udru-ženje vojnih invalidov iz Ljubljane s Petrovičevo igro »VozeL. Igrali so še dosti dobro; samo dn jo igra vsebinsko in v ostalem po mnenju ljudi zelo Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, za legitimacijo za polovično vožnjo in priloži 2 Din v znamkah. □ Uboga kmetica. Neko kmetico iz mariborske okolice je drveči kolesar, ko jc zavozil v njo, podrl na tla in ji pri tem stri 55 jajc, ki jih je nosila v košari. Odšteti ji je moral štiri kovače odškodnine za potrta jajca. □ Posestne spremembe. Ivana Accetto, soproga gradb. ing. jo kupila od mestne občine ob Koroških vratih parcelo za 20.940 Din. — Lekarnar Franc Minarik je kupil v Koroških vratih parcelo od šolskih sester za 53.845 Din. — Žitnik llildu in Friderik Heinz sta kupila v Koroških vratih parcelo za 53.240 Din od šolskih sester. V Grajskih vratih pa je kupila Mariborska tekstilna tvornica d. z. o z. od Marije Žit ko, posest niče v Mariboru, parcelo za 18.000 dinarjev. □ Gostilničarskn nadaljevalna šola je včeraj zvečer ob navzočnosti šolskih in zadružnih zastopnikov slovesno zaključila letošnje šolsko leto. Pri Orlu se je vršil nato praiktični izpit, na katerem so vajenci pokazali izvežbanost v svojem poslu. Ob tej priliki so prejeli odlie-njaki lepa darila v znak priznanja za njihovo pridnost. □ Strogi pasji zapor se ukine. Mestno na- čelstvo razglasa, da se z ozirom na dejstvo, ker ni novih slučajev stekline, ukine strogi pasji zaipor. Popadljivi psi pa morajo še nadalje nositi nagobčnike. Po javnih nasadih se morajo psi voditi na vrvici in z nagobčnikom. □ Razrezal si je s steklom desno roko v tovatni Kristal pri delu Kari Olaj, star 35 let. tako močno, da je bil primoran iskati pomoči v splošni bolnišnici. □ Konfrontacija Kovačeve z Mohorkom. Včeraj poj)olne je bila konfrontirana z Mohorkom, ki je o njej pri preiskavi izpovedal, da gu je nagovarjala naj ubije neko pričo, katera ie pričala proti njegovemu sinu v zadevi Kanclerja, in da naj ubije žela Košarja, katerega je pred kratkim obsodilo sodišče na pet let zapora, ker je ustrelil svojo ženo, hčerko Kovačeve. Pri zaslišanju je Kovačeva trdovratno tajila vse, kar je Mohorko izpovedal. □ Ali bo sodilo Mohorka vojaško sodišče! Od začetka ni bila stvar čisto jasna, ali bo Mohorka sodilo mariborsko ali vojno sodišče. To pa radi tega, ker je kakor znano bil Mohorko vojni begunec in je bila zadeva pristojnosti sodišča, pred katerim naj bi se Mohorko zagovarjal, po mnenju juristov sjx>rnega značaja. Včeraj jja je prispel od poveljstva dravske divizijske oblasti akt, glasom katerega se prepušča Mohorko tukajšnjemu sodišču, ki bo sodilo Mohorka. □ Nn žici je obvisel 11 letni Branko Ivnik. Žice, v kateri jc bil slučajno tok, ni mogel »pustiti in jc nesrečo pravočasno opazila neka ženska ter rešila fantka hujše nezgode. □ Z nožem v desno lice jc zabodel neznan moški v neki gostilni pri Sv. Jurju ob Ščav-nici 52 letnega zidarja Alojzija llešiča iz Dra-gonaš ter mu prizadejal tako močno poškodbo, da so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Poškodovani Ilešič je mnenja, da gre za staro maščevanje nad njim. mnlo vredna. Materijalni uspeli Je bil precej slab. . — V gradu »BoStanj« pri Grosupljem je bila ne-dnvno otvorjena nova gostilna, a samo začasno: grad ima namreč veliko vina (iz domačih vinogradov) in tega hoče sedaj primerno prodati. Z gradu je tudi prav lep razgled, in tako je postal prav vabljiva točka za nedeljske izprehode. — Včeraj je prišel k nam kino ^Rdečega križat; koliko časa ostane, se ne ve Najbrž mu v našem kraju ne bo ravno Mieslor. — Novo župnišče je dobilo te dni prav čedno lice, ker jc zunaj ome-tano in urejeno. Moravče. Ljudski oder iz Ljubljane uprizori v soboto 2. maja ob 8 zvečer v društvenem domu v Moravčah Maks Halbejevo dramo »Reka in v nedeljo 3. maja ob 3 popoldne veseloigro »Utopljenca«, ki je ena najboljših veseloiger zadnjih let. Ker je čisti dobiček obeh predstav namenjen za kritje spomenika našega rojaka pok. Franceta Urbanije (Brodovskega), vabimo vse, da se te prireditve udeležite. Upamo, da bo |>oleg namena prireditve nudil Ljudski oder s svojimi predstavami vsem obiskovalcem par ur pravega užitka in lepo zabave. Brezje. V nedeljo sc vrši na Brezjah pri Finžgarju izredni občni zbor zndruge izvosčkov in av-totaksijev. Razpravljalo se bo o spremembi pravil zaradi njih zastarelosti in nepraktifnosti. — »Slovenec«, nedeljska izdaja bo pocenši z ninjcm vsako nedeljo na razpolago na stojnici g. Bolela. Za 2 Din si bo lahko kupil vsakdo veliko zanimivegn nedeljskega čliva z novicami in bognto ilustrovano nedeljsko prilogo. Posebno sa odlikuje nedeljski Slovenec- z dobro urejevano zdravniško posvetovalnico in pravnimi nasveti, kar je zlasti za podeželsko ljudstvo koristno in praktično. Kaleče nn Gorenjskem. Tujsko prometno društvo je izvedlo že nekaj priprav za poletno sezono, ki se obeta, da bo živahna. Popravljajo se pola, napravljajo se klopi in mize ob polili in na razglednih mestih, na križiščih in važnejših točkah pa napisne table in markacije, tako dn se l>o vs;ik tujec lahko informiral o potih in važnih točkah. Iz več krajev prihajajo že vprašanja po stanovanjih, znak. da je ca naš obmejni kot zanimanje. Sobe in postelje so ciste, po zelo nizki ceni in jih je dosti na razpolago. Tudi z dobro in radost"^ hrano bo preskrbljeno. Hrana slane dnevno :«' dinarjev, postelja pa 13 Din z občinsko tnkso. Da ie naš^ kraj s slovito Planico nekaj Irpcgn in privlačnega, ve listi, ki si je že ogledal naš »bi;ie;in kol in naše krasne skalnate velikane. Vse inlor maclje in pojasnila daje Tujsko prometno društvo Rateče-Gorenjsko, kar naj se blagovoli pri tozadevnih vprašanjih upoštevali. Laško. Žensko društvo Plago srce- v Luškem priredi v nedeljo, dne 3. maja 1931 ob 0 dopoldne v kino-dvorani ''Materinski dan . Na sjmi-redu so deklamacije, prizorčki, pelje in recitacije. Istega dne se bodo prodajale tudi cvetlice. Cisti dobiček je namenjen ubogim otrokom. Vojnik pri Celju. Na splošno željo ponovi Katoliško prosvetno društvo v Vojuiku v nedel.io 3. maja ob 3 popoldne v posojilniški dvorani Oru-n if ar le igro s petjem v sedmih slikah. tVovo mesfo Stavbena in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojenrev r 7. o. z. v Novem mestu ima svoj redni občni zbor 2. maja t. 1. ob 18 v poslopju okrožnega sodišča, soba št. 30, z običajnim dnevnim redom. Poročil se je 27. aprila na Brezjah g. Murn Adalbert, medičar in svečsr v Novem mestu, z gdč. Rev Morijo. no oicv. so. O spomladanskih običajih pri Slovanih že antični Grki 60 začetkom pomladi praznovali svojo dionizije in po frigijskem vzorcu vozili po deželi -mater bogov« (metrojc) posipajoč ji pot s cvetjem. Podobno so stari Germani vozili po deželi začetkom pomladi »Nerthnsc, stari Slovani pa so praznovali prihod pomladi (Vesne) s slovesnim uničenjem simbolno podobe Morane, boginje zime in smrti. Slovanom je iz njihove mitološke, »pan-daimonistične« dobe ostal marsikateri simboličen paganski običaj celo še v moderne čase. Po po-kristjanjenju so se ti običaji začeli pozabljati, toda v nekakšni : preoblečeni i obliki so pa še ostali, dasi so si navzeli poleg poganskih tudi krščanskih potez. Zahodni Slovani praznujejo prihod pomladi ali na liho nedeljo (tudi >sredpostno sredo«), ali na Jurjevo (23. ali 24. aprila) ali na Jeremijevo (1. maja). Na tiho nedeljo je pri nekaterih Slovanih običaj, da se zbero vsi prebivalci vasi, napravijo iz cunj podobo grde staro babe, jo privežejo ua drog in hodijo z njo pojoč po vaseh in poljih. Končno vržejo babo med smehom in vriščem v vodo, ali pa jo sežgo slovesno na grmadi. Ponekod so nesli babo tudi na mejo bližnje vasi in jo vrgli na ono stran, potem pa bežali domov, da Ybi jih baba ne vjela«, zakaj onemu, na čigar svetu leži, prinese nesrečo. Babo so imenovali Morano (Marena, Murena, Maja) ali pa smrt in tozadevni obred so d n a š a n j o smrt i« nli >po-janje-t. Tudi pri Slovencih jo veljal ta običaj. Še do danes 60 je obdržal sled Moraninega obreda, čeprav v potegavščini, ki velja otrokom. Na Gorenjskem (okolica Škofje Loke) trdijo odrastli ljudje otrokom, na »predpustno sredo*:, da ;bodo danes opoldne babo žagali« na tem ali onem travniku. Zanalašč, skuhajo danes opoldne žgance, za katerim pa otrokom ni toliko kakor za babo in žaganje in seveda vsi nore po okolici in iščejo babe in Žagarjev. Ko se lačni in prevarani vrnejo domov, zvedo, da ni od žgancev nič več ostalo. Toliko se je od »žaganja babe«, Moraninega kulta do danes še ohranilo; pred dvesto leti so pa Morano še sežigali, kakor poroča Linhart. Drug običaj praznovanja prihoda pomladi zadeva človeka, ki se mora tn čas prenoviti in se otresti vsega slabega, da stopi prerojen in čist v novoletje. Recimo južni Srbi praznujejo na god sv.Jeremije, okrog l.maja v to svrho. Še pred solnčnim vzhodom vstanejo lene in dekleta in prineso vode iz sedmerih studencev, s katerimi se umijejo vsi ljudje in so opere perilo in hiša. Otroci pa zbero kotle, lonco in pokrovače in razbijajo po njih, da bi preplašili sarovnice pojoč: - "V/cn(v: Pobegaj, pobegajm begaj poganijo! lite ti go Jeremijo! Tako vidimo, da je ta običaj v zvezi tudi s spominom na prihod krščanstva in odhod poganstva. Po drugod med Jugoslovani še dandanes mečejo >Maio« v vodo na Jeremijevo iu pojo: Jeremija u more, Zmijurine za more! Jeremija u polje, Vse zmije u more! Na Češkem sprašujejo »Moreno«, ko jo sežigajo, kam da jo dala ključe spomladi in ona odgovarja, da jih je izročila cvetni nedelji, da bo -pomikala cvetje in korenje iz zemlje«. Tudi pri Slovencih je vera, da cvetna nedelja, ali nedelja prej, ali kateri svetnik, ki praznuje v tem času svoj god, »odklene« spomladi vrata in ozdravi zemljo, da lahko ležiš na njej, ne da bi zato zbolel. Podobno običaje so od Slovanov vzeli tudi sosedni Nemci in Italijani. Prihod pomladi so praznuje med vzhodnimi Slovani, tudi že med vzhodnimi Slovenci na dan sv. Ju r i j a, dne 23. ali 24. aprila. Srbi na ta dan z vozli v verigah in leskovimi križci, katere polagajo v hišo in na polje, preganjajo čare in nesrečo, se vsi umivajo In kopljejo, češ da ni bo-ljega za zdravje, kakor Jurjeva kopelj. Ponekod na ta dan peko tudi jagnje »Gjurgjevilo«, vseka- Lutetia Paristortsm docef Čudovito lepa, ker resnična je svetopisemska prilika o Dobrem pastirju. Kristjanom v katakombah je bila tako ljuba, da jo danes v teh doslej raziskanih podzemeljskih prostorih najdemo v raznih slikah in oblikah preko stokrat. Čudovita je bila moč Dobrega pastirja, ki je nekoč poganske množice pridobil krsčanstvu. Kdor danes raziskuje življenje v trgih in industrijskih krajih, v letoviščih in zdraviliščih, v mestih in predmestjih, najde marsikje grozne prepade duševnega ali telesnega ali obojnega gorja v novih naselbinah delavskih množic. To so katakombe dvajsetega stoletja. Kakšna nevarnost preti človeški družbi iz teh nezavarovanih prepadov. »Ta ninozica«, je opozoril nanjo Albert de Mun 1903 v Parizu prtd izbranim poslušalstvom, »valuje pred nami kakor morje, naglo in nezadržljivo. To je valovje, ki vidoma raste, ki nosi v s«bi gorje in sovraštvo, trpljenje in strast, upravičene upe in ne-spolnjene sanje. Ne rečem, da ta množica že v tej uri ograža vaše stanovanje in ognjišče, vaše imetje in premoženje, vaših otrok varnost in bodočnost. Reči pa moram: to ljudstvo jc gospodar naše usode in postave, to ljudstvo bo razsodnik o našem suženjstvu ali o naši prostosti. To ljudstvo bo v zaslepljenosti svojih predsodkov odločilo: ali bo Francija ostala krščanska, ali bo spet zapadla poganstvu.« Francija je bila v katakombah. V zapuščcuem kraju pariškega predmestja je našel duhovnik mladega vagabunda in mu je govoril o ljubem Bogu. -Ljubi Bog, kdo je to? Duhovnik mu je pokazal križ: -Glej! dečko, to je ljubi Bog!« »Ne! Ljubi Bog na tem križu? Saj se še ue zgane ne.« »Resnično! Bog, ki se niti ne zgane,« pristavlja Pierre Lhande, po čigar pod tem vzklikom imenovani knjigi smo povzeli pričujoča pojasnilu: »to jc simbol teh zanuščenih krajev m zapuščenih družin, kor pa ostajajo ljudje po ves dan na prostem, se kitijo z zelenjem in veselo plešejo kolo. Naši Bolokranjci ovijejo za Jurjevo v zelenje majhnega dečka in ga vodijo po hišah, pojoč: Hvaljen budi Bog! Nastalo je novo loto, pomozi nam Bog! Svo so kite oklenile, samo jedna ne, Ona nijo oklenila, kaj zelona nij! Na toj kiti sva gospoda i gospod Bog, Prlšal je prišal, pisani vuzam (Velikanoč) Ovo jc došel zeleni Juraj Iza loga zelenoga, iza morja krvavoga. Donesal jc donesal lakat dugu mladiču Donesal pedenj dugu travicu Po dalekom putu po debelom gruču. Dajte mu dajte, kaj premorete! Potem naštevajo: tzobi, hrži, hajde, žita, jaje, soli, luka, mesa, pogače, groš, dinara, škudu itd. Končno se peseui neha: Dallci so mi puli, opanci su votli Nimam drila ni smole, Šila mi je u Metliki, drita u Ljubljani — Dakle to sabereni, cipele razdereni! O, kaj? Stara majko! Budo kaj? Težko mi je stati pred vašimi vrati. Tudi odrastli hodijo jurjevat in nosijo v lem primeru po hišah dolge preklje, na njih pa nabo-dene butare cvetočih vej ali zelenja. Ali je jurje-vanjo res v zvezi z antičnim Dionizovim pomladnim kultom, o tem še ni sporazuma, podobnosti so pa med obema velike. Vzhodni Slovenci, Štajerci pa Bolokranjci imajo še mnogo običajev in vraž v zvezi z jurjevaiijeni ohranjenih. Ostali Slovenci menjajo na Jurjevo posle, češ ' Svet Juri pokaže skoz duri, Svet Marka prav, le hitro se mi sprav!- Na Štajerskem na Jurjevo pokajo z biči, tolčejo po piskrih in trobijo v rogove, da bi odgnali čarovnice in nesrečo. Tudi v Zilji je takšen običaj. Mladina med trobentanjem pojo po vasi: Sveti Juri potrka na duri Eno hlačo hlačnico Ima zeleno, eno ruuieuo. Po Dolenjskem hodijo na predvečer sv. Jurija pevci po hišah pet v slavo sv. Juriju in dobe zato vina iu jajec. Tudi Gorenjci smatrajo Jurija za zelenega iu morajo nn Jurjevo videti zelenje tudi v cerkvi na oltarju, češ ;sveti Jurij mora biti zelen, in čo mežnarju bukva za pečjo ozeleni!« Tudi trdijo Gorenjci, če so ob sv. Juriju vranu skrije v žito, bo dobra letina!« Toliko o spomladanskih običajih. Velikonočni pa spomladanski običaji imajo med seboj, kakor t-njo rekli, mnogo skupnih točk. Ze gornja belokranjska jurjevska pesem je pokazala jurje-vanje v zvezi z veliko nočjo, vuzmom, v velikonočnih običajih pa je še danes ohranjenih vse polno analogij poganskim obredom praznovanja t spomladi. Naj čitatelj sam primerja pojave na j obeh straneh: umivanje, očiščevanje, prenavljanje, uničevanje in prepodevanje čara, greha in nesreče ter bolezni in veselje nad novoletjem in vstajenjem narave in Boga. Š. V. Kako ie bito na Koroškem Iz pripovedovanja Ivana Burje, bivšega predsednika Narodnega sveta v Zihpoirah Ljubljana, koncem aprilu 1931. Taksnile spomini so zmeraj zanimivi velikokrat poučni. Spomini na našo Irugo, ljubljeno Koroško pa so nar.: še posebej nekaj dragocenega, ker nas spominjajo naše narodne bolečine in naših zvest'!) Koroiccv. Na Bohinjski Beli živi posestnik Ivan Burja, ki je bil tik pred vojno kupil veliko posestvo v Žihpoljah ob Dravr na Koroškem ter bil potem po vojni imenovan od jugoslovanskih oblasti za gerentu imenovane občine, hkrati pa jo bil tudi presdednik Narodnega odbor« v Žihpolju. V,teh dveh lastnostih je mož doživel na Koroškem plebiscit, potem pa je moral Koroško zapustiti. To potovanje iz Koroške čez Ljubelj na Kranjsko v Boh Belo, z vso živino, okrog 30 glav, jc že samo na sebi dovolj zanimivo, kakor je bilo sicer zanj tragično in naporno. Življenje Ivana Burje nam.obenem wl-Krivu sume lepe lastnosti našega človeka: vzorno pridnost in varčnost, poštenost, čudovito podjetnost, toplo ljubezen do domovine, zlusli pu smisel zn lepo in smotreno vzgojo svojih otrok, izmed katerih bo eden letos pel novo ma-o. Z doma v svet za zaslužkom. Po dovršenih dveh razredih gimnazije v Ljubljani, je Ivan Burja prevzel doma na Boh. Beli hudo zadolženo posestvo. Da se reši dolga, sc je z ženo in s štirimi otroki preselil na Zgornje Štajersko, v Admont, posestvo na Boh. Beli pa je dal v najem. V Admontu jc Burja postal akordant pri gozdnem podjetju, se krčevito zakopal v delo, v temne gozdove, kjer je sekal, žagal, oblikoval lesne hlode tako dolgo, sam in pozneje z najetimi delavci, da je naposled z zaslužkom plačal vse dolgove na domu v Boh. Beli. Prihranil pa si jc v šestih letih trdega dela tudi precejšnjo vsoto ter si v maju 1914, ko so se jeli vse bolj širiti glasovi o preteči vojni, kupil veliko, lepo zaokroženo kmečko posestvo pri podružnici Sv. IJrha v Žih-poljuh, da si tako ohrani svoje prigarano pre- kjer ni več nobenega znamenja krščanskega življenja.« Kdo more prenoviti obličje nesrečnih naselbin? Le Dobri pastir. Francija vstaja iz katakomb. V pariška in drugih francoskih mest zapuščena predmestja je stopil Dobri pastir in Bog se je zganil. Tam kmalu skoro ne bo več najti kraja, kjer se ne bi že naselila ali vsaj oglasila krščanska Karitas. In hoc signo vinces. Kje ste pionirji naših trgov, industrijskih krajev, mest in predmestij? Boljševizem je Goljat božjega ljudstva naše dobe. David, ki nam more in mora premagati Goljata, je: Dobri pastir. Lutetia Parisiorum docet. Zaveden voditelj boljševizma je dejal svojemu župniku v pariškem predmestju: Recite, kar hočete! Ako še nismo napravili velikega večernega pohoda, se to ni zgodilo zavoljo strahu pred policijo ali pred vojaštvom. Marveč zavoljo vas... Vi ste zajeli veter z naših jader. Veste, moč naše stranke je v družini, v tesno združeni Rdeči družini. To je naša stroj; na žaga. Da stroj dobro teče, ne sine žagi manjkati nobenih zob. Zobje, to so družine... Odkar ste Vi k nam prišli, Rdeča družina nima več vseh zob. Tu je deček prvoobhajanec, tam jc deklica Marijin otrok. Drugod ste pridobili ženo, nekje ste vjeli celo moža. Stroj škriplje, ue gre več. In najhujše za nas je to, da ne inoreino bili hudi na Vas. Niste prišli k nam: ne zavoljo denarja, ne zavoljo politike. Pregledali smo Vas. Vi imate Ideal. Ni sicer naš Ideal, vendarle je ideal. In najnevarnejše na rijem je to, da se nas ne bojite: Vi nas ljubite! To je slavo-spev, ki ga poje Dobremu pastirju boljševik, ki je spregledal. Ali la apostolat nove dobe ne bo našel več upoštevanja in posnemanja v naših, če ne že odtujenih, pa vedno bolj odtujajočih se krajih? Pariz nam kaže novo pot, kako naj 6e zbliža delavsko ljudstvo s Cerkvijo v trgih, mestih, predmestjih in drugod. Bog se mora zganiti v delavskih množicah. Pod pepelom šc tli krščanska zavest, čuvaji ognja, zanetite plamen! Caritas Christi uruer moženje. To obsežno posestvo jc tedaj stalo 16.00(1 goldinarjev, na njem se je lahko posejalo 200 mernikov žito ter lahko redilo do 30 goved in konj. Vojna, vojna... Posestvo je sicer Burja takoj prevzel, vseliti pu se ni mogel, ker je izbruhnila vojna in je bil ludi Burja koj prvi dan vpoklican v armado. šele januarja 1915 je dobil mož potreben dopust in šele takrat sc je vsa Burjovu družina preselila iz Admontu v žihpolje. Posestvo jo bilo seveda zanemarjeno in prazno, ker se pač prejšnji lastnik za svojega nasledniku ni dosti brigal, vse žito in pridelke jc seveda lepo prodal. Zaradi velikega posestvu je bil Burju potem vojaščine oproščen. Zbor narodnjakov v žihpoljah. Tako je Ivan Burja s svojimi dočakal konec vojne ter potem doživljal vso predplebis-citno dobo in plebiscit sam. Mož pripoveduje takole: Ko so Slovenci prvič zasedli Koroško do Drave, sc nas je v Žihpoljah zbralo 6 najbolj zanesljivih, / ivednih narodnjakov, samih imo-vitih posestnikov. Domenili smo se. kuj storiti, če pridejo Slovenci čez Dravo v /.i h polje. Bilo je treba marsikaj pripraviti, zlasti poučiti ljudi ter poskrbeti za protiagitacijo proli nein-čurjem, ki so seveda napenjali svoje sile v edini namen, ohraniti Koroško sebi in ncništvu. Internacija, beg iz dežele... NVkegu dne je prinesla moja hči i/. Celovca. kamor je hodila v šolo, vest o internaciji šestih Slovencev, ki dn bo še isti dan izvršena. Bilo je ob štirih popoldne. Bil som prepričan, tla sem v tem številu vštet tudi jaz, mislil sem, morda so pu zvedeli zn naše sestanke. Rekel sem si: »Mene žc ne boste .. .!£ Vpregel sem konja, se z vozom potegnil do Celovca, odtod pu z vlakom čez St. Mihael, Bruck, Gradec, Maribor in Ljubljano naravnost na Boh. Belo V tistih mesecih jc bil beg posameznih posestnikov in drugih Slovencev iz Koroškega nekaj vsakdanjega. Nekako šest tednov sem bil na Boh. Beli, ko so prinesli časopisi na prvi strani z debelimi črkami natisnjeno vest itt poziv vsem Korošcem; naj se vrnejo domov, ker jim je zagotovljena popolna varnost. Že drugi dan se nos je zbralo na Jesenicah kakšnih .13 Korošcev — oh, ravno nesrečno število! — izmed katerih se spominjam župnika Fuggcrja iz Št. Janža na Koroškem ter nadučitelja Aichholzerja, ki je zdaj učitelj na nemškem Korotkem. Križev pot mimo domn... Tedaj jc nn koroški fronti vladalo premirje. Stražo so bile postavljene ruvno na mostu onstran predora pri Podroščici. Železniški promet skozi predor se seveda ni vršil. Vendar smo sc na Koroško [»otegnili z vlakom in sicer z onim, ki je peljal z Jesenic našim fantom onstran tunela opoldansko hruiio. Ko smo tako prišli skozi prodor in tostran mostu pri Podroščici izstopili, smo peš nadaljevali pot tlo postaje Podroščicn, kjer jc imela nemška vojska svoj glavni stan. Takoj so nas aretirali ter zaprli v čakalnico na kolodvoru. Ves čas so nas seveda navzoči vojaki, pu tudi drugi ljudje no vse načine zasmehovali, na« sramotili, vpili nad uami ter nam pljuvali v obraz. Popoldne ob petih je pri&el Tlak iz Celovca, vanj so nas spravili ter je potem nastopila zn nas prava križev,i pot skozi Koroško do Celovca, mimo svojega donjn v Žihpoljah. Od Podroščicc do Celovca jc uaš vlak rubil menda nekoliko ur, ker smo nu vsaki |x>staji čakali ueskočno dolgo, d.i sc je nemška drhal lahko znesla nad nami. Vsak se nas je lahko privoščil, kolikor se nas je hotel, vpili so nad nami, pljuvali skozi okna v vozove, zmerjali *ns z izdajalci, ter sploh počenjali pravcate divjaške in nečloveške stvari. »Sprejem« iu sprevod v Celovcu. V Celovec so seveda naš prihod uuprej sporočili. Na kolodvoru nus jc zato pričakovala množica Nemcev in nemčurjev, kakšnih 500 do 600 ljudi. Priredili so nam sijajen, čisto ^dostojen* sprejem. Doživeli smo nova ponižanja iu zaničevanja. Množica jo vdrla na peron, rjula kot divja, nas pa so postavili pred vagone v vrsto ter nas za-čcli preštevati, šteli so nas, šteli, neprestano šteli, ko da nas jo nu stotino in ne samo 13. Dvojo je mogoče: ali res niso znali šteti, bodisi od veselja in navdušenju, du so nas dobili in dn lahko nad nami uganjajo burko in neumnosti ter tako zadoste svojim prekipevajočim čuvstvoni, ali pu so nas šteli tam ob vagonih zgolj zato, da so nas dlje zadrževali tamkaj pred očmi stotin nahujskanilt nemčurjev, ki so seveda to dejstvo znali temeljito izkoristiti. Končno so nas prešteli in zapustili sino kolodvor. Gnali so nas v mesto, množica pa je drla za nami. Nihče ni zaostal, vsi so se podil i za nami, vedno več jih je bilo, kmalu je nastal sprevod in vse mesto jc rjulo od navdušenju. Nas pa so gonili iz ulice v ulico, skozi vse mesto, do polnoči tako. Zopet nazaj na Kranjsko... Potem so nas zaprli v vojašnico, ob dveh ponoči pu smo morali k zasliševanju nu deželno vlado. Zjutraj na vse zgodi j so nas naložili spet na vlak in čez dobri dve uri smo se znašli — spet na Jesenicah, lako se jc končala naša »vrnitev« na Koroško. ... pn spet nn Koroško. No, če zpet tednov sc je stvar zasukala drugače. Nu Koroškem so se razmere uredile in ublažile, napetost je ponehala. Za menoj nn Boh. Belo je prišla še žena. ki pa je moralu potovati čez Celovec in Beljak v Trbiž, ki ga brž po prevratu zasedli Italijani, odtod pa čez Krunjsko goro in Jesenice na Boh. Belo. Z ženo sva se potem vrnila na Korofko peš če/ Ljubelj in BorovIje. Do vrha Ljubelja je še šlo. ker je bila |wt vsaj za silo shojena, na koroško stran pa svu gazila sneg do pasu in še višje. Več kot deset ur sva hodila iz Tržiča do Borovelj in do domu. Čakali smo vsak dan... Ko so se na Koroškem pričeli razvijati resnejši boj in praske, sem vsak dan hodil gledat na podstrešje, odkoder sc je čez lino lepo videlo na ono stran Drave, kjer so taborili jugoslovanski prostovoljci. Zasledoval sem boje, vsuk strel, vsako kroglo. Čakal sem in premišljeval, kdaj bodo že nuši prišli če/. Dravo. V Žihpoljah jc taborila nemška vojska, v moji hiši sc je nastanila cela kompanija. Bili 90 to sumi mladiči, neresni ljudje, od vseh vetrov zbrani. Nihče se jih ni bal, ker niso bili nevarni. Vso stvar so jemali liolj tako. Zanimivo je bilo, da so skozi od Celovca do Žili -polja stali ob ccsti lepi topovi, naravnani proti slovenski fronti, — toda to je bilo nerabno, polomljeno orožje, postavljeno tamkaj le za strašilo. Dobra kompanija slovenskih vojakov bi bila tedaj brez težave in brez od(>oru zasedla Celovec in vso Koroško. Najprej sem sodil, da me imajo nemški vojaki zu Nemca, ker stno med seboj in v družini govorili nemško. Pozneje sem šele spoznal, da prav dobro vedo, kdo in kaj sem. Menda so pruv zuto izbrali mojo hišo in moj dvor za bivanje, ker seni bil Slovenec. Vedeli so namreč pruv tako dobro ko juz, da nu mojo hišo ne iio padla nobena slovenska krogla. Čez par dni potem so nemški vojaki odšli proti Beljaku. Vzela jih je noč, umik se je izvršil brez boja. Naš hlapec jim je moral v preči voz ter jih s konjem potegniti do Ribnice. Končno le slovenska vojska. Drugi dan sta se naši hiši približala dva slovenska vojaka, liho, nekam boječe sta prišla po vrtu, vsa raztrgana stn bila. Ozirala sta se okrog, če ni morda sovražnik šc kje skrit. Pomignil sem jima in ju poklical, nuj le prideta. Kmalu so prišli še drugi ter popolnoma zasedli Žihpolje z vso okolico. Pozneje so se začele priprave za plebiscit. toda o tem nc bom govoril. Saj veste, kako jo končalo. Zgubljeno jc, pojdite...! Že drugi dan po plebiscitu so vdrli Nemci po vsej Koroški, kukor |>ovodenj so se razlili po vseh krajih in vaseh. Iz Celovca se je vrstil voz za vozom, avtomobil za avtomobilom, po vseh vaseh jo završalo, so se razlegali klici, pravcato divje vpitje: »Horuk, iiber Loibl!« Pa smo šli. Kakor Izroelci nekoč smo se zdaj tudi mi selili v obljubljeno deželo. Pohištvo in drugo robo smo naložili na vagone, živino pa smo odgnali kur peš čez Ljubelj. Bila je to prava čreda 10 krav, 5 junic, 4 telet, 12 prašičev, 14 ovac, 3 konj — ta karavana mojo živine je odšla iz Žihpolj v spremstvu dekle, hlapca, dveh pastirjev in šc dveh fantov peš čez Borovi je in Ljubelj doli v Tržič in semkaj v Boh. Belo, kjer smo sedaj spet vsi skupaj z družino. Vrh Ljubelja so nas ustavili in nam hoteli živino vzeli. Šele. potem, ko se jc vrnil pastir v Borovlje in jo od tam prišlo 6 orožnikov, so mogli hlapci z živino dalje na pot. Jaz sani z ženo in otroci sem se pripeljal skupno s pohištvom skozi predor nu Jesenice v petih vagonih. Na Jesenicah smo čakali toliko časa, da so nam več kot četrtino vsega pokradli, ker je bilo tedaj pomanjkanje živil vscsplotšno. F., Strah. PrSdobivalte novih naročnikovi izza kulis tajnih družb Ameriška družba Ku-Klux-Klan Evgen Lennhof je izdal obširno knjigo o političnih tajnih družbah. Ker je satn tudi (•lan nekaterih tajnih družb, zato so njegova izvajanja za nepoučenega bravca brez dvoma nadvse zanimiva. Koliko jo resnice in koliko fantazije v njegovih popisovanjih različnih tajnih družb, tega noben nepoučen ne more presoditi. Res pa je, da imajo lajne družbe na romantičnega človeka vedno velik vpliv. Znaki tajnih družb: bodala, sekire, čepice, mrtvaške glave, magični trikoti, skrivnostne zvezde in napisi, zraven pa slovesne prisege in strahotne grožnje ter pri nekaterih celo naravnost nemogoče uniforme, vse to daje tem tajnim družbam nekak čar pravljičnosti. Lennhof popisuje v prvi svoji knjigi tudi ameriško tajno družbo Ku-Klux-Klan. Tudi ta ameriška dražba ima svojo skrivnostno uniformo, svoje prisege, ceremonije in znake. Vendar za resnega človeka to ni toliko zanimivo, kolikor je zanimiva resnoba in krvoločen fanatizem, s katerim dokazujejo člani te dražbe, s kakimi sredstvi hočejo svojim znakom priboriti zmago. Lennhof nas pri svojem potovanju skozi podzemeljski svet tajnih družb vodi v najrazličnejše tajne zveze karbonarjev in nekdanjih illuminatov ter konča v tej knjigi, kakor rečeno, z ameriškim Ku-Klux-Kla-nom. Uluminati, karbonarji, dekabristi, ti pripadajo prošlosti. Boksarji so kitajska tvorba, vsled česar so krajevno zelo daleč od nas. Bližje so nam Ku-Klux-Klanovci v severnih državah ameriških, ki*so se po vojni oživeli, potem ko so 50 let mirovali. Pisatelj se najprej peča z imenom Ku-Klux-Klan ter pravi, da bi to ime utegnilo biti sestavljeno iz keltskih in grških besedi ter bi pomenilo rod luči. Vendar bo ta razlaga najbrž šepava in tudi drugače ni zanimiva. Zanimivo je pa, da je Ku-Klux-Klan nastal okrog leta 1860 za časa ameriške državljanske vojne, ko so se severne države borile za odpravo suženjstva v južnih ameriških državah. Pri tej priliki, ko so zmagale severne države, se je zamorsko pleme v Ameriki osvobodilo suženjstva in bi imelo stopiti v vrste svobodnih državljanov ameriških. To pa je v južnih državah vzbudilo veliko nejevoljo: včerajšnji sužnji naj bodo danes in jutri enakopravni volivci! Zato se je v južnih državah vzbudila vsa stoletna antipatija belega plemena proti črnemu. Zaradi tega so Američani južnih držav sklenili s silo preprečiti osamosvojitev zamorcev. Posluževali so se v svojem fanatičnem sovraštvu vseh sredstev brez vsakega pomisleka. V ta namen osnovana tajna organizacija Ku-Klux-Klan je ponoči, našemljena v svoje skrivnostne uniforme, vdirala v zamorske hiše, pretepala zamorce in jih morila na najbratalnejši način. Ta teror proti zamorcem je zavzel tako strašen obseg, da je leta 1871 senat Združenih držav severne Amerike moral skleniti izjemne zakone proti temu početju. To je pomagalo. Na drugi strnili pa je nastopanje te tajno družbe za dobo dveh generacij tako preplašilo uboge zamorce, da se niso nikjer več hoteli udejstvovati. Zdelo se je, da je Ku-KIux-Klan s tem dovršil svojo nalogo in da je zaspal. Toda med svetovno vojno so se naenkrat zopet pojavile skrivnostne črke K-K-K, za katerimi se je skrivala na novo vstala ideja Ku-l\lux-Klana. Zopet je bila naperjena v prvi vrsti zoper zamorce. Za povod so Ku-Klux-Klanovcem služila nasilja, ki so jih s francoskega bojišča vraivši se ameriški vojaki zamorskega plemena zagrešili nad Evropejkami iu belimi Američankami. To novo gibanje je zagrabil \Villiam Joseph Simmons, ki mu je uspešno pomagal Eduard Young Člarke. Simmons je kot idejonosec in pravi nosilec organizacije zgrabil za verski čut ameriških puritancev in oznanil, da mu je sam Bog razodel, naj se loti to naloge in belo pleme ščiti pred nemoralnimi zamorci. Kupčija in vera je bila na čisto ameriški način združena, in v službo teh dveh postavljena ogromna reklama. Kdor je hotel biti deležen časti, biti sprejet v to tajno družbo, je moral plačati najprej pet, potem pa deset dolarjev. Uniformo (bel plašč z rdečim križem in veliko kapuco, ki je zakrivala obraz po zgledu srednjeveških spokornikov) je dobil za 6.50 dolarjev. Za izdelovanje uniform so ustanovili posebno dražbo, ki je delala s tem velike dobičke in pomagala plačevati ogromno propagando. Stroški zn propagando so v nekaj letih narastli na 25 do 35 milijonov dolarjev. Tečji del tega denarja je seveda ostal v rokah propagatorjev samih. Kljub dobro idoči trgovini z uniformami bi ti ogromni izdatki ne bili mogoči, ko bi ameriški puritanci kar trumoma ne drli v tajno organizacijo Ku-Kluv-Klan. Ker pa so se ljudje sčasoma naveličali vedno ene in iste gonje proti zamorcem. so Ku-Klux-Klanovci svoj program sovraštva in nasilja raztegnili tudi na Jude tor tudi na katoličane. Judje se namreč v Ameriki strahovito množe. V Newyorku je število Židov že prekoračilo en milijon. Zato je v teh krajih, kjer je veliko Judov, protižidovska propaganda imela ogromen uspeh. Bolj čudno se zdi, zakaj se je ta tajna družba obrnila tudi proti katoličanom. Verjetno je. da se je to zsrodilo na ljubo protestant- skim puritancem, katerim je sovraštvo proti katoliški cerkvi že v krvi. Sploh pa je Ku-lčiti po tem, da se pod vplivom rotacije spe Inja stran mangano-jeklenega bloka raz-beli do žarenja in padajo iveri žareče iz luknje. Dva centimetra debele plošče iz man-ganskega trdega jekla prevrtajo v 60—70 sekundah. Toivo Reingoldt, linski mojster v plavanju, je r Ilelsinglorsu postavil nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 5C0 m. Preplaval je to progo v 7 min. 3!>,8 sekundah. dobivala celo 100. Leblangov kupčijski duh je zavohal dober dobiček iu tako je pričel obiskovati dotične tvrdke, ki jim je ponudil za vstopnice četrtinsko ceno. Tako je nakupil dnevno do tisoč vstopnic, ki jih jo potem prodajal v svoji trafiki dalje. Zaslužil je tako dobro, da je postal njegov lokal premajhen in je moral najeti celo pet uslužbencev ter večji lokal. Stopil je tudi v zvezo z gledališči in tudi od njih dobival vstopnice ceneje za prodajo. Znano je, da ne\vyorška gledališča igrajo samo take komade, ki so jih že prej preskusili na podeželskih odrih. Leblang je razposlal svoje agente k takim predstavam in če je kazalo, da bo predstava v Ne\vyorku uspela, je že teden dni vnaprej pokupil skoraj vse vstopnice za četrtinsko ceno od gledališč. Gledališča so mu jih tudi rada prodajala, ker so smatrala, da bodo s tem zvalila ves riziko, če bi predstava ne uspela, na Leblangove rame. Njegova tvrdka je kar vidno rastla in končno je zaposlovala že 52 uslužbencev. Njegova ljubezen do gledališča tudi sedaj ni popustila in še veduo so ljudje videvali njegovo elegantno postavo pri vseh preinierab. Izkazal sc je tudi kot mecen mladini avtorjem, za katerih predstave je često najel vse gledališče in izdal veliko tisoč dolarjev za reklamo za njihov komad. Del svojega premoženja je zapustil v dobrodelne namene. * Zdravnik je bil nujno pozvan k ndadi zakonski dvojici, kateri se je pred kratkim rodil prvorojenec. Ko je zdravnik prispel, je mladi očo stal nn pragu z žepno uro v roki. >Kaj pa je tako nujnega?': vpraša zdravnik. >0 nič sedaj, gospod zdravnik. Moja žena ie le hotela vedeti, v kolikem času bi lahko prišji, če bi otrok nenadoma zbolel. Rabili ste ravno sedem minul. Lahko noč!" Iznajdba v obrambo proti torpedom. Belgijski topničarski častnik major van Rolleghem je prijani iznajdbo, ki bo mogoče pomenila popoln preobrat moderne pomorske vojne. Iznajdba bo po izjavi iznajditelja nudila vsaki vojni ladji uspešno obrambo proti torpednim napadom. Straina nesreča na morja pri Sanghaju. Kitajski parnik »Tah Kee«, ki je z 200 potniki na krovu plul iz Šanghaja proti Yanghovu, je eksplozija popolnoma uničila. Neki nepreviden potnik je s cigareto zažgal zaboj z žveplom, ki se je nahajal na parniku. Eksplozija je bila tako straina, da je parnik za trenotek izgledal kakor en sam ogromen plamen. Vsi potniki so biTi mrtvi. Od kolporterja do milijonarja Te dni je umrl v Londonu milijonar Jožef Leblang. Z njim je zginil iz gledališkega življenja Newyorka mož, katerega kariera je celo v ameriških razmerah nekaj nenavadnega. Svoje precejšnje premoženje dveh milijonov dolarjev si je pridobil z nakupovanjem in prodajo gledaliških vstopnic. Proste vstopnice, ki so jih gledališča ameriške prestolnice podarila raznim trgovskim hišam, jo kupoval po nizkih cenah in jih nato s precejšnjim dobičkom prodajal daljo. Kol majhen dečko je prišel s svojimi starši iz avstrijske Gradiščanske v Ameriko. Njegov oče je bil tovarniški delavec. Dečko je pričel svojo kariero podobno kot Edison in drugi slavni možje s leni, da je poslal kolporler risb in slik. Ko si je prihranil nekaj denarja, jc odprl trafiko. Zelo rad je hodil v gledališče. Ker mu pa njegova trafika ni toliko nesla, je pričel premišljevati, kako bi prišel do prostih vstopnic. Spomnil se je, da imajo ameriška gledališča navado, da dajejo trgovskim hišam, prodajalnam, restavracijam, kavarnam in bu-fetom proste vstopnice zato, da bi nalepili v svojih lokalih na vidnem mestu gledališki program. Mnoge tvrdke dobijo tako dnevno 25 do 30 vstopnic, neka ne\vyorška firma pa jih jo sPočakaj vendar nekoliko, kani se ti vendar tako mudi?-z 5 Oprosti, nimam časa. Hiteti moram, da uja-mem sedmi vlak na Gorenjsko.« >Pa boš moral zelo leteti za njim. Meni je ravno pred nosom odpeljal.« Belgijski piolesor Moulin, znan nasprotnik fašiZ' ma. ki so ga Italijani aretirali in ga bodo postavili pred sodišč«. Prešernova 54 Manutaklura Za mal denar prvovrstno blago! Josip Ljubljana Dunajska c. 7 Konfekcija Prepričajte se, ogled je neobvezen! Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1500in. Najmanjši znesekSDin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Za oqlase ,5troqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'n Naimaniši znesckIOOin.Pristojbina za šifro 2Dtn V>akoqia> treba plačati pri naročilu Na pumena vprašanja odgovanamo le.čejepriloienaznamka.Cek račun Ljubljana 10.3H9.- " J na Kuharica stara 40 let, pridna in poštena, vajena vsakega hišnega dela in kuhe, išče mesta lt kakemu gospodu, manjši družini ali v žup-nišče. Ponudbe pod »Kuharica« 4847 na upravo. Knjigovodjo galdakontista s perfekt-oim znanjem nemščine -iščemo. - Le prvovrstne moči naj sc javijo z navedbo referenc pod zn. »Mlad saldakontist« 4700 na upravo. Služba obč. tajnika se takoj odda. Zglasiti se ie osebno pri županstvu Sv. Štefan (p. Šmarje pri Jelšah). Učenca poštenega, zdravega, do-t rega računarja, sprejme v trgovino mešane stroke Ludovik Šešerko, Planina nad Sevnico. Zastopstvo za Maribor in Celje oddamo agitnemu, pri trgovcih speceristih dobro uvedenemu gospodu. Dopise z referencami in detajlnimi podatki na upravo pod »Tovarniško zastopstvo« št. 4761. Akademik vešč inštruktor, nudi pomoč pri vseh predmetih. Cenj. ponudbe na upravo pod »Inštruktor«. Lokal za pisarno in pet skladišč se na prometnem kraju odda takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl, 4837. Stanovanje treh sob in pritiklin, ev. za pisarno, se odda na Miklošičevi cesti takoj ali s 1. avgustom 1931. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4766. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prosn.-m št. 16 zastonj Pišite ponj! Služba cerkvenika otganista se oddaja pri župniji Trstenik. Plača po konkurenci določena bira, natančneje po dogovoru. Prošnje naj se čimprej naslove na župni urad Trstenik, p. Golnik. Gradb. tehnik-ca in zanesljiv polir sc takoj sprejmeta. - Ponudbe na podružnico »Slov.« Maribor, Aleksandrova c. Šoferska šola oblastveno koncesiionirana, I. Gaberščilt, bivši komisar za šoferske izpite Ljubljana, Dunajska cesta 31, ne daleč od kolodvorov. Vhod tudi z B!eiweisove ceste. Prihodnji redni tečaj prične 1. maja. Solnčno sobo prazno, oddam eni osebi. Bežigrad št. 15, vila Ro-zinka. Solnčno sobo meblovano, z električno razsvetljavo, oddam takoj mirnemu gospodu ali gospodični Vprašali: Trnovo, Kolezijska ulica 18. Meblovana soba se odda gospodu ali gospodični. .Sv. Petra 14-1. Lepa soba opremljena, se odda. Maribor, Frankopanova ulica šl 3i-n. Izjava Podpisani obžalujem vse žaljivke, izrečene v nedeljo 12. aprila 1031 v Paplerjevi gostilni napram Angeli in Ani Ko zjek ter izjavljam, da nimam nobenega povoda dvomiti o njuni poštenosti. Zahvaljujem se jima, da sta odstopili od tožbe. Zaslužek je - Ivan Kozjek, posestnik, neomejen s prevzetjem desnica 43. našega zastopstva in prodajo naših nainovejših patentov in drugih v vsaki zasebni hiši oziroma vsakdanjem življenju potrebnih predmetov. So- , . , . lidne, brezkonkurenčne Poslovni prostori cene. Agenti, agentinje in veliki, svetli, v sredini upokojenci naj pošljejo mesta, se takoj ali po-ponudbo na Publicitas j zneje oddajo. — Pismene d. d., Zagreb, Ilica 9 pod ponudbe na upravo »Sio-Sifro »Stalna zarada«. venca« pod »Suhi« Jnserati v -Slovencu imajo največji uspeh Proda se posestvo z vodno močjo in nekaj vrta, elektrika (žirovni-ška) poleg hiše v Pod-brezjah, Gorenjsko. Dopise na Ivan Zupan, us-njarna, Kranj. Gostilniške stole 200 komadov, takoj dobavljene, kupim. - Pust, Štreliška ulica 33. Kopo slame Poltovorni avto tipa »Ford«, popolnoma v dobrem stanju, se proda. Naslov: Mihael Kavčič, Zg. Šiška, meh. delavnica. Avto-limuzino znamke Adler, malo rabljeno, po ugodni ceni prodam. — Naslov v upravi pod št. 4862. Mobilije sobna in kuhinjska oprava naproda' Naslov pove Pisalni stroj manjši, popolnoma nov, se po ugodni ceni proda. 4—5 vozov, oves, pšenico Na ogled pri tv. Matej in 5 plošč po 1X2 m iz Orehek, Liubliana, Kolo-umetnega kamna proda Kafer, Ob bregu štev. 16, Maribor. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. 11 nadstr. Pisalni stroj že rabljen, a dobro ohranjen, se kupi. - Ponudbe na upravo podr. »Slov.« Maribor, Aleksandrova c. Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo ie najcenejši kvalitetni izdelek Minka Modic. Ljubljana, Coizova cesta 9. Brivnica naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4839. Zastonj radio detektor in antensko žico dobi, kdor odkupi dvoje slušalk. - Pere Gabrijela, Grad, Ljubljana. dvorska ulica 26. Pozor, dame! Trajno ondulacijo izvršuje najce.neje Salon Hešik Ljubljana, Kolodvorska 35 Pisalni stroj »Continental« na prodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4845. Otvoritveno naznanilo! V nedeljo 3. maja bom otvoril gostilno. Gostom bora postregel vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili, z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Prav -j. , tako bodo vedno na raz- Valvasor polago tujske sobe za (nevezan) na prodaj. Na- prenočišča. - Se vljudno slov v upravi »Slovenca« priporočam. Kirn Anton Kuri a oCesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča N. IISINJAK lehnrnar - «I*AH Varujte se potvorb m km HR m p» ra« uw tss £jubitelji Šmarne gore, pozor! Ako se hočete neprisiljeno zabavati, pridite prvo majniško nedeljo — 3. maja — na sedlo Šmarne gore k GORJANCU k otvoritvi planinske koče. Nudila se Vam bo vsakovrstna zabava. Ne zamudite te prilike! — V slučaju slabega vremena nedeljo pozneje, dne 10. maja 1931. pod št. 4845. Motorno kolo Indian Scaut s priklopico, kompletno, proda A. Križan, Sv. Lenart, SI. gor. Pubasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta oo 38 Diu kg (isto belo gosi« po 130 Din ko id čisti puh po 250 Din kg Razpoši-Itam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria gostilničar in hotelir, Dol. Prekopa pri Št. Jerneju. Tvrdka A. VOLK Muhi ia Da. Reslieva »-rsta 24. oadi nnii« ncie »ae »rute pSeni^no moko tn <1rage oilevske «zdclke Zahtevajte cenik! Naš dobri soprog in oče, gospod IVAN KOS čevljarski mojster je danes ob pol 6 zjutraj, previden s sv. zakramenti, odšel k Bogu po plačilo. Pogreb bo v soboto 2. maja ob 4 popoldne na pokopališče v Zagorju. Zagorje, ob Savi, dne 30. aprila 1931. Marija roj. Bizjan, žena; Mirni, Zora, Ivan, Pavla in Peter, otroci; Jerko, vnuk. EVERT ORIGINAL Bencinske svetilke za varenje in varilni bet ===== 50-letna izkušnja = Mnogo milijonov v rabi preko celega sveta in povsod priznani in zahtevani kot najboljši. Dobiva se v vseh dobro založenih trgovinah z železnino. Ml S!EVERT AKTiE-BOLAGET STOCKHOLM (Schweden) Izmed sodobnih književnih izdaj so i i iii priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v Llubllamt. lli=M= ■SE išMs oj a. „; q_ m £ _ <~ c> " S il^la lllllg E-^ - > Tr vN T ts-.šaš c »> t S < = ^ S 5 c a "š I § 1 £"S" 'C* 2 « v« N- t» o-? « a. .. Hf. N •■z. a, « . o C N > 1 Q N * t» > : li Earl Derr Biggers: Kitaičeva papiga 50 t a.9 C 2!7SB* •• _ 3 » N C: o n i > •s -v - n S 2.S: - a '■» "S S iS S I 111=111= xSam ne vem, mladi gospod! Nekaj časa sem postopal po Južni Ameriki, potem pa šel v meksi-kansko vojsko. Morda sem vendarle kaj iskal v Avstraliji — vsekakor sem prišel tja. Prav tako sem prišel semkaj. Tam je bilo končano, pa sem prišel sem.c »Bog ve, da sle videli lep kos sveia!« »Bo že tako, spoštovani gospod! Zdravnik tam v Redlandu mi je zadnjič svetoval, naj nosim naočnike. ,Toda, doktor,' sem dejal, ,čemu neki? Sem že vse videl, lahko brez njih prebijeni.'« Pogovor je zastal. Bob sam ni vedel, kako bi načel to kočljivo zadevo; ko bi bil vsaj Clian tukaj! Toda nič ni pomagalo! »Šele pet ali šest dni ste tukaj?« je tipal previdno. »Tako nekako, mislim.« Se li slučajno morete spomniti, kje ste bili zadnjo sredo zvečer?^ Starčeve oči so se nenadno zbistrile. »Se li spomnim? :. Hotel sem le omeniti: Če vas jc zapustil spomin, bi vam morda laltko pomagal, da bi se spomnili. Bili ste na Mmidcnovi farmi, blizu Eldorada.* Počasi jo starec potegnil z glave svojo ldafeto. S krivimi, koščenimi prsti je izza oguljenega traku Izbezal zobotrcbec ter ga kljubovalno vtaknil v usta. »Mogoče. In kaj zato?« »Da — o tem večeru bi rad z vami govoril.« Clierrv je pozorno motril izpraševalca. »Tuj sle ml — pa sem mislil, da poznam vsakega sodnika na zahodni slrani Rockieja.* »Tedaj priznavate, da se je na Maddenovi farmi nekaj zgodilo, kar bi utegnilo zanimati sodnika?« »Prav nič ne priznavam,« je zagodrnjal oni. »0 tej sredi zvečer pač veste nekaj, stari prijatelj, in sicer nekaj zelo važnega. To hočem vedeti. Kaj ste prav za prav imeli opraviti pri Maddenu?« Clierry je predeval v ustih stari zobotrebec. »Prav nič. Slučajno sem prišel tja. Saj se že dolgo potikam po jmščavi, zato poznam tudi Maddenovo raneho. Kitajski upravitelj Louie Wong je bil moj dobri prijatelj. Vselej mi je stisnil kaj za pod zobe in v skednju mi je dal prenočišče. Imel je malo druščine. Tako osamel je bil na farmi.« »Zvesta duša, dobri Louie!« Ena najboljših na svetu, mladi mož! To ni laž.« Tedaj je Bob spregovoril prav počasi: »In vendar je bil umorjen!« »Kaj pravile?-.: »V nedeljo zvečer ga je nedaleč od dveri zabodel — neznanec.« »Tak umazan pes!« je ogorčen zaškripal Cherrv. »Popolnoma moje mnenje. Nisem policijski uradnik, storil pa bom vse, kar mi bo mogoče, da zasledim krivca. To, kar ste oni večer videli na 'armi, gospod Cherrv, jo brez dvoma bilo odločilno za Louie-jevo žalostno usodo. Potrebujem vaše pomoči. Aii mi hočete sedaj povedati čisto resnico?« Cherr.v je vzel zobotrebec iz ust v roke in ga zamišljeno ogledoval. »Da, hočem! Nadejal sem se, da se ne bom zamotal v lo reč. Za sodnike in policaje ter drugo tako ropotijo se malo menim. Rajši jim izognem. Sem pa poštena kost in mi — hvala Bogu — ni treba nič prikrivati. Hočem govoriti, pa ne vem prav, kje bi začel.« »Pomagal vam bom. Nisfe li morda zadnjič zve-5er na Maddenovi farmi slišali, kako je nekdo klical: ,Pomagajte! Morilec! Proč revolver!' ali kaj podobnega?« »Nočem prikrivati: da, to sem slišal!« Bobu je glasno utripalo srce. sin potem — sle li ludi kaj videli?« Starec je prikimal. »Celo prav mnogo, mladi gospod! Louie Wong ni prvi, ki so mu na Maddenovi farmi zavili vrat. Kajti tudi jaz sem bil priča umora.c Bobu je zastal dih. Videl je ocl groze široko odprte oči Pavle Wendellove. »Sem si mislil,« je dejal. »Sedaj pa povejte natančno, kako je bilo! Cherry je zobotrebec zopet vtaknil v usta, kar ga pa ni oviralo pri govorjenju. »Življenje jc smešno,-je pričel, »polno čudnih slučajev in sprememb. Mislil sem, da bo ludi la tajnost ostala skrila med menoj in puščavo. Seveda mi je vseeno, čeprav z oblastmi nimam rad opraviti. Torej, zadnjo sredo sem prišel na Maddenovo raneho, ko se je že nočilo. Ko sem stopil na dvorišče, sem opazil, da se je nekaj zgodilo. Lastnik je prišel. Večina oken je bila razsvetljenih; v skednju je stal poleg starega Louiejevega voza velik, moderen avto. Ker sem bil utrujen, sem se namenil, da počakam Louieja in se ne dam zasačiti mogočnemu gospodarju. Človek žo lahko ujame kak grižljaj za večerjo in tudi posteljo lahko dobi, ne da bi radi tega koga v nos bodel. Odložil sem tedaj svojo culo v skednju ter so spluzil tja v kuhinjo. Louieja ni bilo. Ko sem se zopet plazil nazaj, sem zaslišal iz sobi> krik — močan moški glas. ,Pomagajte!' jc šlo skozi ušesa. ,Proč revolver! Pomagajte, pomagajte!' Prav, kakor ste rekli. Obstal sem, ne da bi vedel, kaj naj počnem. Tedaj se je ponovil isti- krik — toda tokrat ni kriknil mož, ampak Tony, kitajska papiga, na svojem drogu. Nato oster pok — zdelo se mi je, da iz razsvetljene sobe, katere okna so bila odpvta. Zlezel sem bliže — tedaj je počilo vnovič in zaslišal sem stokanje. Strel je torej zadel. Prišel sem do okna — pogledam noter.. .< >No, in?< Zakaj prednjačijo Norvežani v smučanjui To vpnišanje je gotovo že marsikdo zastavil, težko pa je pogodil pravi odgovor. Najlažji odgovor bi seveda bil: Zato ker imajo daljšo zimo. Ta odgovor jo le nekoliko pravilen. Norvežan je »Idrethsmann* po naše »človek, ki goji šport v naravi*. V drugih športnih panogah je dosežen višek v rekordih, pri smučanju po tega ni. »Idret-hsaianc, Id goji spori v naravi, ne rabi športnih prostorov niti gledalcev zn udejstvovanje, najlepši športni prostor mu jo narava. Ne rabi nobenih športnih organizacij, kati to. kar goji, goji samo za sebe in ne zn občinstvo. Kakor hitro se pa pojavijo tudi ti faktorji, gledalci itd., kakor pri drugih "športih, tedaj je naravno, da doseže kolosalno uspehe. Norveški smučar je naraven Človek, kajti vsi prebivalci Norveške so v ozki zvezi s pravim naravnim življenjem. O tem se jc lahko prepričal vsakdo, led je imel kaj opraviti z Norvežani. Idret, to je posebna lastnost Norvežanov. V nekoliki meri najdemo to svojstvo še pri Angležih, pri nas pa med pravimi turisti. Seveda le v manjšem obsegu. Smučanje je pravzaprav edina športna panoga, v kateri ni rekordov, pa čeprav se skoki in teki lahko merijo. Smučar se bori z naravnimi zaprekami, ki so v toliki meri merodajne, da ni mogoče doseči enakih rezultatov. Ne da se doseči za vse tekmovalce, čeprav na istem prostoru, enakih okol-nosti Zimski šport končno lahko vsak goji, ugodne prilike so skoro povsod nn razpolago, enega pa ne Smučarji, kaj pa sedaj? Zanimivo je vprašanje, zakaj ima Finska najboljše metalce kopja in najboljše tekače na dolge proge? Pravijo, da zato, ker so Finci izredno vztrajni in žilavi. Vendar samo to ni odločilne važnosti; zakaj pa nima Finska v enaki meri najboljših skakačev ali metalcev diska in krogle? Vzrok ne tiči le v značaju, temveč tudi v dejstvu, da finski atleti mnogo smučajo, saj jih klimatične razmere silijo k temu. Da dobimo sliko o vplivu smučanja na gotove panoge lahke atletike, si moramo najprej predstaviti fiziološki vpliv smučanja. Le-ta obstoja 1. v krepitvi notranjih organov, 2. v krepitvi in v raztezanju mišičnih skupin, ki igrajo baš pri metanju kopja in pri teku glavno vlogo. Metalec kopja ima korist od smučanja s palicami, t. j. od dela z rokami, s katerimi se vedno poteguje in odriva. V čem je korist tega vztraj-nostnega dela za hitrega metalca kopja? Najprej ima vztrajno delo vse drugačen vpliv na rast mišičja kakor pa kratko, le nekaj minut trajajoče delo v telovadnici. Vsak smučar je že občutil utrujenost v rokah in to zlasti, če je moral z gladkimi dilcami vozili dalje časa v klanec. Utrujenost oziroma lahke bolečine so se po treningu pojavile v komolcu in v mišicah, ki spajajo nadleht s sprednjo stranjo koša. Baš te mišice občutimo tudi poleti, če smo dalje časa trenirali metanje kopja. Če so se imenovane mišice in njih nastavki na kosteh potom vztrajnega potegovanja, opiranja in odrivanja pri smučanju okrepile in utrdile, ledaj ima metalec kopja že začetkom sezone dobro podlago in trenirati mora le še tehniko. S treniranjem se izpremeni tudi efektna zmožnost mišic: če so postale pri smučanju počasnejše, se 7 metanjem kopja kmalu prilagodijo na eksplozivno hitro delo. To teorijo potrjuje oziroma opravičuje dejstvo, da je mnogo smučarjev, ki so istočasno prav dobri metalci kopja. Imena kakor Liettu in Szepes so deležna mednarodnega slovesa v smučanju in v metanju kopja. Tudi brata E. in M. Jiirvinen in Pentilla so mojstri obeh športov. Največjo fizijološko korist ima tekač na dolge proge, ako kot tekmovalec goji smuške vztraj-nostne teke. Ta korist obstoja — kakor znano — / krepitvi organov. Kdor opazuje smučarja in dobrega tekača, bo našel neko skupnost: zadnja noga se pri smučanju vedno iztegne in to je pri teku višek tehnike. Za smučarja so gotove gimna-stične vaje, ki jih mora vaditi športni učitelj v telovadnici z lahkoatleti, da se raztegne mišičje, ki spaja medenico z nogo in da se odpravijo kvarne posledice preobilnega sedanja, popolnoma nepotrebne. Kajti pri vsakem držečem koraku s smučmi se zadnja noga iztegne, kar je tudi za čisti stil teka potrebno. Neprostovoljno drčanje dilc nazaj pri vzponu bi lahko imenovali »pasivne raztezne vaje«. Smučanje in lek na dolge proge sta torej športa, ki sta sorodna. Drug drugega podpirata in to vidimo tudi pri domačih primerih: Šporn, Ilo- Nemški industrijci v Ljubljani moremo dobiti, in to so lastnosti, ki jih pridobi človek, ki je [>od vplivom prave zime. Norvežanom smuči niso samo orodje za zabavo, temveč še ved- 1 no življenjska potreba, tako kakor je to bilo pred stoletji, ko so smuči iz potrebe nastale. Tamkaj pa, kjer so taki pogoji kakor na Norveškem, lam 1)0 smučanje imelo vedno prvenstvo! Smuči si osvajajo svet, toda s smučkami ne gre po svetu zima. Vse lahko prinesemo s severa, toda dolgih in ostrih zim ne moremo prenesti. V tem je ta velika prednost Norvežanov, zato jc postalo smučanje pravi narodni šport. Rekli smo. da smuči osvajajo svet. S tem smo mislili reči, da so prišle smučke k nam tudi iz Norveške oziroma pač iz severnih krajev. To velja zn ostalo Srednjo Evropo, ne pa za našo ožjo domovino. Pred meseci smo imeli članek, v katerem smo napisali, da sc je smučanje pri nas na Blokah i razvilo čisto neodvisno od severnih krajev. Ker so j tudi pri nas nastale pred stoletji smuči iz življenjsko potrebe, imamo še danes možnost, da razvijemo smuški šport do take višine, dn bo postal pravi ljudski šport. S sodelovanjem vseh činiteljev se da lo doseči v doglednem času. V Srednji Evropi so ravno pri nas najboljši pogoji, da dosežemo to, kar imajo že danes Norvežani. V krajih ua Gorenjskem bo zrasla generacija, ki bo sposobna konkurirati Norvežanom — seveda le, če bo nam i »ostalo smučanje ljudski šport, kakor je na Norveškem. var, Osvvald, Zuccato itd. — vsi ti možje so dobri tekači po snegu z dilcami, po zemlji s sprinter-cami. Lahko bi rekli, ker smučajo, zato dobro tečejo in obratno. Gotovo ni dobro za smučarje, ako od sv. Jurja do Vseh svetih počivajo; gozdni teki kakor tudi udeležba na 5 ali 10 km tekih pri lahkoatletskih mitingih bi jim bila dober letni trening. Zanimivo bi bilo videti enkrat Janšo ali Bervarja v borbi na lahkoatletskem igrišču. Lahka atletika nudi tudi smučarjem skakačem dober trening za poletje. Skok s palico razvija prožnost, krepi pogum in razvija čut orientacije med letom po zraku. Priporočljiv je tudi navaden skok v višino, v daljino in Sprint. O gimnastičnih vajah, ki hi jih moral skakač redno gojiti, smo pisali v našem listu že lani. Glavno je, da se počitek ne spremeni v lenarjenje, da telo ne »za-rjavi«. Ko so zdravniki preiskovali smučarje na zimski olimpijadi v St. Moritzu, so ugotovili, da imajo Norvežani, Švedi in Finci mehkejšo musku-laluro kakor tekmovalci Srednje Evrope. In na vprašalni poli, ki jo je vsak kandidat izpolnil, je bilo razvidno, da goje severni smučarji tudi plavanje, lahko atletiko in gimnastiko — vse to seveda v času, ko ne smučajo. Tako delajo Finci, Švedi, in Norvežani, tako delajmo tudi mi! D. U. Razne športne vesti V Zagrebu se bodo pričele tekme za Davieov pokal 8. maja in bodo trajale do 9. maja. Našo državo bodeta zastopala zagrebška igralca Schafer in Kukuljevič, ki sta se vrnila te dni s francoske riviere, kjer sta trenirala. Nasprotniki naše reprezentance bodo fenomenalni japonski igralci, ki so doslej na vseh trening prireditvah premagali najboljšo evropejske igralce. Japonsko reprezenIanco tvorita Jiro Sntoh in Kavvaji. Sta to gotovo med najboljšimi igralci tenisa na svetu. Tekme za Da-visov pokal se bodo vršile nn igrišču Ilaška, ki je stavil igrišče nn razpolago za smešno odškodnino, enega dinarja. Istočasno kakor v Zagrebu bodo imeli tudi v Belgradu mednarodna tenis turnir, katerega priredi Bob klub. Sodelovali bodo Romuni. Čehi in Madjari, ni pa izključeno, da nastopijo tudi Francozi in Nemci. V nedeljo bi se moralo pričeti državno prvenstvo v bazeni. V drugih mestih se bo pričelo, samo v Ljubljani ne, ker stoji podzveza na stališču, dn ne sme zanemariti drugih klubov. Državno prvenstvo se namreč križa s podzveznim. Zato slovenska kluba ne bosta sodelovala v teh tekmah. ljubljanska zimsko-sportna podzveza. Seja celokupnega podzveznega odbora se vrši danes 1. maja ob 20. uri v domski sobi kavarne Emona. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Tajnik 1. S. K. Grafika sklicuje za ponedeljek dne 4. maja t. 1. izredni občni zbor. ki se vrši v mali dvorani Delavske zbornice ob pol 19. uri. Vsled j važnosti dnevnega reda se prosi članstvo, da se i izrednega občnega zbora sigurno in polnoštevilno I udeleži. — Odbor. Ljubljana. 30. aprila. Kakor poročamo na drugem mestu, so prišli danes popoldne v Ljubljano nemški industrijci. Ob G so prišli nemški gostje v Zbornico za TOI, kjer so jih pričakovali odlični zastopniki našega gospodarstva. Goste je uvodoma pozdravil predsednik Ivan Jelačin ml., ki je poudaril pomen teh praktičnih stikov za naše gospodarstvo. Nato jc nadaljeval svoj govor v nemščini. Med drugim je dejal to-lo: Naša zunanja trgovina z Nemčijo je izredno velika, posebno pa je znatna trgovina zborničnega področja z Nemčijo. Pri obisku bodo gostje videli tudi, dn imamo mi razvijajočo se industrijo in nismo samo klasična agrarna in sirovinska država. Imamo vse potrebne predpogoje za industrializacijo. Nato jc goste Se enkrat pozdravil in jim želel prijetno bivanje v naših krajih. Vseuč. profesor dr. Vidmar jc podal sliko elektricitetnega gospodarstva v naši državi. Povedal je, da je naše elektricitetno gospodarstvo mlado, kar je razvidno iz majhnega kousuma električne energije, ki znaša samo 30 kilovatnih ur lelno ua prebivalca, v primeri n. pr. s Švico, kjer znaša 1810 kilovatnih ur. Vseh vodnih sil v državi imamo nad 3 in pol milijona konjskih sil. Nato je podrobno očrtal sedanje delo na elektrifikaciji. Dr. Slokar, predsednik Društvu bančnih zavodov, je podal pregledno sliko naše valute od prevrata dalje in orisal v glavnih potezah naše denarstvo. Poudaril je, da zbirajo prihranke predvsem pri nas zadruge in regulntivne hranilnice v nasprotju z ostalimi kraji naše države, kjer prevladujejo banke, delniške družbe. Zunanja trgovina v marcu Po pravkar objavljenih podatkih je znašal v mesecu marcu t. 1. naš uvoz 543.2 milij. Din) v marcu lani 658.5 inilij.), izvoz pa 441.9 (lani v marcu 599 milij.). Bilanca naše zunanje trgovine je bila v marcu t. I. pasivna za 103.3 milij., v marcu lani pa za 59.5 inilij. Skupno je znašal naš uvoz v prvih 3 mesecih 1931: 243.976 ton za 1341 milij., leta 1930. v prvih 3 mes. pa 298.360 ton za 1740.5 milij. Uvoz je torej nazadoval po količini za 18.13?», po vrednosti pa za 22.9%. Istočasno je znašal izvoz letos 755.118 ton za 1159.1 milij. nasproti 1,175.285 ton za 1696.0 milij. v prvih 3 mes. lani. Nazadovanje je bilo po količini za 35-75%, po vrednosti pa za 31.66%. V mesecu marcu so bila jajca najvažnejši predmet izvoza s 79 milij. Din. V posameznih mesecih se je naša zunanja trgovina razvijala sledeče (vse v milij. Din): Uvoz Izvoz 1931 1930 1931 1930 januar 410.3 560.9 februar 388.3 521.1 marec 543.2 658.5 384.1 616.2 333.1 480.8 441.9 599.0 Lesno tržišče. Radio Mesto radio-orkestra, radio-kvintet! Marljive poslušalce našega radia bo brez dvoma presenetil spored prihodnjega tedna, kjer bodo opazili mesto običajnega radio-orkestra pri popoldanskem koncertu in v večernih urah nov ansambel, radio-kvintet, ki je prevzel vlogo dosedanjega radio-orkestra. Radio-orkester je bil postal zelo popularen, dasi je bila v akustičnem oziru za mikrofon po mnenju mnogih poslušalcev njegova razmestitev včasih manj posrečena. Prepričani pa smo, da bomo radio-orkester imeli priliko še kdaj slišati, x.e ne prej, spet v novi seziji! Programi Kadio-Ljublfana i Petek, 1. inaja: 12.15 Plošče (operne arije, ,ouverture). 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Radio orkester.: Oscheit: Pica-dor. Fetras: Zvezde upanja. Gade: Odmevi iz Os-siana. Slotow: Martha. Herbert: Skrivnost noči. — 19 Dr. S. Lapajne: Avtorji in njihove pravice. — 19.30 Prenos z Dunaja: Štrauf>: Tič-miš, komična opera v 3. dej. — 22 Časovna napoved in poročila, napoveil programa za naslednji dan. Sobota, 2. maja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. -— 18.00 Viktor Pirnat: Po dalmatinskih otokih. — 18.30 Dr. Fr. Debevec: O skritih tuberkuloznih obolenjih. — 19.C0 Pavel Kunaver: O Krasu. — 19.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. — 20.00 Prenos opere iz Bel-grada. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Nedelja, 8. maja: 9.00 Ing. Černe: O poljedelstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje. — 10.20 Ferdo Jelene: Hotelirsko knjigovodstvo. — 11.00 Koncert kvarteta trobil. — 12.00 Dnevne vesti, plošče (šlagerji). — 15.30 Cilre-solo, igra g. Anton Marin: Poljudna glasba. — 16.30 Finžgar: Veriga. Sokolski oder z Viča. — 20.00 Slovenske narodne pesmi s spremljcvanjcm harmonike, pojeta gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar, harmoniko igra g. Stanko. — 21.00 Imitacija eksotičnih instrumentov, g. Krmpotič. — 22.00 Časovno napoved in poročila. — 22.15 Radio-kvintet. Drugi programi i Sobota, 2. maja. Belgrad: 12.35 Radio-orkester. — 17 Vokalni i koncert. — 17.30 Popoldanski kncert. — 20 Opera. — Zagreb: 20 Opera, Belgrad. — Budapest: 12.05 Balalajkc. — 17.30 Koncert. — 19.40 Orkestralni koncert. — 21.30 Zvonenje zvona padlih v Rove-reto. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert. — 17.15 Koncert. — 20.10 >Kdor se zadnji smeje, se sladko smeje,« oprereta. — Milan: 19.15 Pestra glasba. — 20.35 »Pigmalionc, komedija. — 22.30 Koncertna glasba. — Praga: 20.05 Lep večer. — 21.30 Bratislava. — Langenberg: 20 Lep večer. — 23.30 Plesna glasba. — Rim: 17 Orkestralni koncert. — 20.40 Opera. — Berlin: 19 Koncert (pihala). — 20.30 Po Berlinu. — Katovice: 20 Opereta. — 22.15 Chopinov koncert. — 23 Plesna glasba. — Miihlacker: 20.30 Lep večer. — 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 19.05 Koncert. — 20.05 Praga. — 21.30 Orkestralni koncert, — Leipzig: 16 Popoldanski koncert. — 19 Večerna glasba. — 20 Pester koncert. Nedelja, 3. maja. Belgrad: 10 Prenos iz katoliške cerkve. — 12.30 Koncert Radio-orkestra. — 17.30 Koncert pevskega društva »Maribor«; Slovenske pesmi. — 20 Poljske pesmi. — 20.30 »Knez Ivo od Sencbe-rije« — drama, Nušid. — 21.15 Slovanski večer. — Zagreb: 10.30 Koncertna akademija, protituber-kuloznega društva. — 17 Godalni kvartet. — 20.30 Koncert Radio-orkestra. — 22 Koncert Radio-orkestra. — Budapest: 11 Nabožna glasba. — 12.15 Matineja. — 17.10 Salonski orkester. — 18.40 Ciganska glasba. — 20.15 Prenos iz študija. — Dunaj: 10.35 Blagoslovitev orgel v Geroldscku. — 11.45 Koncert simfoničnega orkestra; Mozart. — 17.30 Komorna glasba: Mozart, Brahms. — 19.40 Vokalni koncert. — 20.10 Orkestralni koncert. — Milan: 12.15 Lahka glasba. — 20.55 Opera. — Langenberg: 20 Haydn, Mozart, Schubert. — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 17 Simfonični koncert. — 20.40 Plošče. — 21 Koncert (violinist A. Serato). — Berlin: 20.30 Baletni večer. — 20.10 Plesna glasba. — Toulouse: 20.45 Dunajski orkester. — 21 Koncert. — 21.30 Argentinski koncert. — Miihlacker: 15 »Talisman«, pravljična opera. A. Klatfes. — Stavbena sezona tu in v inozemstvu je povzročila, da se išče in kupuje stavbeni les na tukajšnjem trgu. Nesigurnost in nejasnost v lesni trgovini pa je 1 dovedla do tega. da o kakih stalnih cenah ne more-i mo govoriti. Vsled starih zalog v tramih in deskah ponujajo posebno manjši producenti po deželi svoje produkte posebno manjšim konzumentom v Italiji po prenizki ceni. S to prenagljenostjo škodujejo v prvi vrsti sebi, v drugi vrsti pa večji domači lesni industriji, ravno tako pa tudi večjim inozemskim stalnim odjemalcem. S tem načinom konkuriranja glede cen pač ne bo mogoče računati na stabilizacijo cen na našem lesnem trgu. V trdem lesu je kupčija mlačna. Vsled pomanjkanja naročil v italijanskih tovarnah za železniške vozove je povpraševanje po naši hrastovim le majh-' no. Proda se tu pa tam kak vagon oreha, jesena, javorja ali lipe za izdelavo pohištva. Zahteva se pa le suho blago. V' drvah kupčija počiva. Za oglje je kon-• junktura nekoliko boljša. Išče se pa vedno le suho I vilano blago s kolikor mogoče veliko canelle. Čista : canella se pa vedno lahko odda. ("Trg. list«.) Svetovna produkcija I. 1930 Londonski Economist prinaša interesantne podatke o mednarodni produkciji leta 1930. Iz njih posnemamo, da je znašala produkcija v Angliji v Uniji v Nemčiji v Franciji v Kanadi na švedskem 1930 1929 103.3 111.8 102.1 125.3 124.4 147.4 129.6 127.5 141.4 166.4 1260 129.8 Ti indeksi bazirajo na produkciji I. 1924. kot 100. Največji je bil padec produkcije v Uniji, kjer jc nazadovala za celih 18.5%, in v Kanadi, kjer je' znašalo nazadovanje 15%. Med evropskimi državami je najbolj nazadovala produkcija v Nemčiji za 15.6 odstot., nadalje v Angliji za 7.6% in na Švedskem za 2.9%. Nasprotno pa je narasla celo produkcija v Franciji za 1.6%, vendar se je v zadnjih mesecih leta že pojavilo padanje. Tečaj za pršenje barv pri stenskem slikanju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi sporazumno z Zadrugo slikarjev, pleskarjev itd. v Ljubljani tečaj za pršenje barv za sobno slikanje. Tečaj bo trajal od ponedeljka 11, do srede 20. maja t. I. in sicer se bo vršil med 5. in 7. uro popoldne v razstavnem paviljonu Zavoda PO Zbornice TOI na ljubljanskem velesejmu. Poučeval bo v tečaju slikarski mojster g. Josip Božič. Program obsega pouk o pršilnih pripravah in pršilnem materialu, ravnanje in uporaba v praksi, najmodernejši način pršilnega slikanja s tehniškega in umetniškega stališča, praktične vaje v osnutkih in vežba-nje na papirju in na steni. Pristojbina znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike pa 25 Din. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsti slikarski mojstri in šele po razpoložljivosti prostora tudi slikarski pomočniki. Potrebno je vsaj nekoliko poznanja in prakse v pršilnem slikanju, ker je tečaj namenjen v glavnem dopolnitvi. Opozarjamo na ta tečaj osobito ljubljanske in okoličanske slikarske mojstre, ker smo čas pouka uredili tako, da jim bo olajšan in omogočen obisk kljub sezoni. Prijave je poslati najkasneje do 5. maja 1.1. neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin je pozdravil goste v imenu našega obrtništva. Glavna misel njegovega govora je bila la, da se industrija razvija roko v roki ž obrtjo, kajti, kjer je dobro industriji, gre dobro tudi obrti. Dr. Ivan Pless je podal pregledno sliko socialnega zavarovanja v uaši državi. Podal je glavne momente iz bolniškega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja. Konccptni adjunkt zbornice Kocc je orisal naše prometne razmere in poudaril, kalto važna je za Slovenijo železniška zveza z inorjom. Vsem govornikom se je zahvalil župan mesta Duisburg Rosental. Omenil je, da so gostje prišli z velikim interesom, da spoznajo naše gospodarske razmere, kar bo imelo za posledico intenzivnejšo izmenjavo dobrin. Nato se je podrobno pečal z vsemi referati. Govoril je o velikem napredku elektrifikacije v Nemčiji in o brezposelnosti v Nemčiji. Glede socialnega zavarovanja je mnenja, da je prav, če se v sedanjih težkih časih dajatve omejujejo. Na koncu svojega govora je povedal, da prinaša kot župan mesta Duisburg pozdrave naših ljudi iz Westfalskega. Tu so tisoči naših delavcev našli zaposlitev v nemški ndustriji in pravi, da niso bili naši ljudje najslabši sodelavci znanega in-dustrijca Thyssena v Hambornu. Zaključil je svojo zahvalo z željo, da bi se natančno preštudirali vsi predpogoji gospodarskega razvoja, da pridemo tako do čim bolj intenzivnega blagovnega prometa med obema državama. Predsednik Ivan Jelačin se je zahvalil vsem pristojnim za udeležbo in jih povabil na večerjo, ki se je začela ob pol 9 zvečer. Borza Dne 30. aprila 1931. Denar V današnjem deviznem trgu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Promet ni bil znaten in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Danes je Narodna banka zopet znižala tečaj Curiha, da tako spravi naše notacije v sklad z zlato pariteto. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2285.50 bi., Berlin 1353.75 bi., Bruselj 791.14 bi., Budimpešta 989.75—992.75 (991.25), Curih 1093.5 -1096.5 (1095), Dunaj 798.61-801.61 (800.11), London 276.04—276.84 (276.44), Newyork 56.635—56.835 (56.735), Pariz 221.23-223.22 (222.23), Praga 167.96 — 168.76 (168-36), Trst 297.48—297.63. Zagreb.. Amsterdam 2282.50—2288.50, Dunaj 798.68—801.68, Berlin 1352.25—1355.25, Budimpešta 989.75- 992.75, Bruselj 791.14 bi., London 276.44 bi., Milan 296.55—298-55, Newyork 56.635-56.835, Pariz 221.23—223.23, Praga 167.96—168.76, Curih 1093.50—1096.50. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2282.50—2288.50, Berlin 1352.75—1355.75, Curih 1093.50— 1096-50, Dunaj 798.68—801.68, London 276.04—276.84, Newyork 56.6350—56.8350, Pariz 221.23—223.23, Praga 167.96 —168.76, Milan 296.48-298.4S. Curih. Belgrad 9.1310, Pariz 20.295, London 25.24375, Newyork 519.025, Bruselj 72.25, Milan 27.175, Madrid 54.50, Amsterdam 208.70, Berlin 123.61, Dunaj 73 05, Stockholm 139.125, Oslo 138.975, Kopenhagen 138.975, Sofija 3.76, Praga 15.375, Varšava 58.20, Budimpešta 90.515, Atene 6.72, Carigrad 2 46, Bukarešta 3.085, Helsingfors 13.06. Vrednostni papirji Tendenca za domače državne papirje je bila čvrsta in deloma tudi za dolarske papirje. V Zagrebu je bilo manj prometa. Belgrad pa izkazuje znatnejši promet le v dolarskih papirjih. Bančni kakor tudi industrijski papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni pri majhnem prometu. Ljubljana. 8% Bler. pos. 94 bl„ 7% Bler. pos. 83.50 bi., Celjska 150 den.. Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 920 den-, Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88—88.50, agrarji 51—52.25, vojna škoda ar. 425.50—426.50, kasa 425.50—426.25, 5. 425 50—426.50, 6. 426—426.50, 7. 426 den., 12. 426-427, 8% Bler. pos. 93—93.25 (93.25-93.50), 7% Bler. pos. 83.25 (93), 7% pos. Drž. hip. banke 84.50—85 (84.75), 6% begi. obvez. 67.25—67.75, Pos. mesta Zagreba 72 bi., Tobačne srečke 15—22, Srečke Rdeč. križa 38 den. Bančne delnice: Ravna gora 70—75, Hrvatska 50—60, Poljo 52—53 (52), Kreditna 118—123, Union 174—176 (174), Jugo 73-74 (73—74), Lj. kred. 120 den., Me-djunarodna 67 den.. Narodna 7825—7850 (7825), Obrtna 36 den., Praštediona 925—930 (925), Srbska 186—190. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 128—130 (129), Slaveks 38 bi., Slavonija 200 den., Danica 85 bi., Drava 235—237 (235, 236), Šečerana Osjek 295-300 (295), Osj. ljev. 215 den., Brod. vag. 64 den., Union 70—80, Vevče 128 den., Isis 45 den., Ragusea 365—375, Oceania 190—195, Jadr. plov. 525 den., Trboveljska 307.50—309 (307). Belgrad. Narodna banka 7800 (15 kom.), 7% inv. pos. 88—89 (10.000 nom). agrarii 51—52, vojna škoda 425.50—426 (230 kom.), junij' 425.50—426.25 (200 kom.), julij 426-426.50 (400 kom.), 8% Bler-pos. 94 (9000 dol.), 7% Bler. pos. 83 (13.000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 85—85.25. Notacije državnih papirjev v inozemstva. London: 7% Bler. pos. 81.50—82.25, Newyork: 8% Bler. pos. 91-92, 7% Bler. pos. 81.50-82, 7% pos. Drž. hip. banke 83.50—84. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 89.10, Wiener Bankverein 16.10, Creditanstalt 45.50, Escoinpteges. 155.90, Mundus 130, Alpine 18.10, Trboveljska 37.75, Leykam 2.85, Rima Murany 48.80. Žitni trg Tendenca na žitnem trgu je bila zelo čvrsta. Cene pšenice so danes ponovno narasle. Blaga ni dosti na trgu, in so danes cene naslednje: banaško blago 177.50-180, Srbobran 180-182-50, Sombor 172.50-175. Drugi predmeti so ostali v ceni neizpremenjeni. Za koruzo plačuje Privilegirana izvozna družba 100.50 (šlep), za vagonsko blago pariteta Indjija 102. Novi Sad. Pšenica 79-80 kg bač. okol. Novi Sad 165-170, okol. Sombor 155-160, srbč. 167.50-172.50, bač. potiska šlep, gbč. 170—175, gbn. 172.50 —177.50, ban. Bega šlep 170—175, sr. 78 kg 155— 160, okol. Indjija 78 kg 160—165, slav. 78 kg 155— 160, šlep 77-78 kg 152.50—157.50, moka bač. 0 g. 0 gg 250-270, št. 2 215-230, št. 5. 195-220, 6. 190 -195, št. 7. 152.50-157.50, št. 8. 135-140. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 15 vagonov pšenice, 25 vagonov koruze, 8 vag. moke. Tendenca neiz-premenjena, pšenica trdna. Budimpešta. Tendenca slabša, pšenica ustaljena. Promet miren. Pšenica maj 15.40—15.49, zaklj. 15.46-15.47, junij 15.32—15.40, zaklj. 15.36—15.37, rž maj 13 65—13.67, zaklj. 13.65—13.67, koruza maj 13.38-13.40, zaklj. 13.39—13.40, julij 13.68-13.75, zaklj. 13.68-13.70, avgust 13.88, zaklj. 13.88—139tt tranz. mai 10.72, zaklj. 10.70-10.72.