ANO XXXVIII (32) Štev. (No.)^38^5 BSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 14. junija 1979 PAPEŽ POROMAL V DOMAČE KRAJE „VSAK IMA DOLŽNOS GOVORITI ZA IME MRTVIH“ GOVOR MILANA MAGISTRA NA SPOMINSKI PROSLAVI V SLOVENSKI HIŠI Bili so dnevi, kot jih je svet malo doživel. Strmel je in si večkrat ni mogel razložiti ne kako, ne zakaj. Svet, ta zahodni svet, ki žalostno tone v materializmu in se le od časa do časa, kadar ga udarci božje šibe dolete, obrne na Boga, pač težko razume sadove, ki jih rodi tisoč let zvestobe in ljubezni. Papež Janez Pavel II., do pred kratkim krakovski kardinal Karel Wojtyla, je potoval v rodne kraje. Vlada je pač nerada pristala na ta obisk, tako neljub brezbožnemu materializmu, ki potom komunistične stranke vlada nad poljskim narodom, tako ljub ljudem, izmed katerih je izšel današnji krmar Cerkve. Odletel je s posebnim letalom iz Rima, in pristal v prestolnici Varšavi v soboto 2. t. m. Izstopil je, in poljubil domača tla. Sprejel ga je tam vodja poljske vlade Gierek. Papeža so počastili z uradnim špalirjem oddelkov poljske vojske. Izrekli so mu dobrodošlico. A to je bil le začetek, hladen začetek več kot tedna dni, katere je preživel med svojimi, 'še isti dan je bila na varšavskem glavnem trgu maša, pozdrav papeža narodu. Ta dan je svetega očeta pozdravila nad milijonska množica. Tu so tuji časnikarji začeli strme- ti. Množice, kot jih niso videli nikjer prej. Niti v Italiji, niti v Mehiki. A ne le navdušenje, tudi zbranost in pobožnost. Pa priljubljenost. Poljaki-katoli-čani so sprejemali svojega duhovnega očeta — svetega očeta, poljski narod je sprejemal najdražjega sina. In papež jih je še vsak trenutek nanovo osvajal; s svojo ljubeznivostjo, s svojo dostopnostjo. Ni bilo truda ne napora, da je obhodil široke množice, da je vsak mogel vsaj s pogledom objeti ljubega papeža. Iz Varšave v 'Gniezno, nato v Čen-stohovo in Jasno goro. Tri dni nenehnih romanj na sveti poljski kraj, „sveti kraj za Poljsko, sveta pot tudi za vse slovanske rodove in za katoliško Cerkev“, kakor je izrazil Janez Pavel II. Pomolil je, in se razjokal pred čudodelno sliko jasnogorske Marije. Da, papež je jokal, in jegove solze je videl ves svet: tisoče fotografij, nešteti televizijski kanali so prikazali papeževo ljubezen do Črne Device. Iz čenstohove v Krakov, nato obisk Oswiecina, kjer je papež pokleknil in pomolil v celici, kjer je prebil svoje zadnje ure blaženi pater Kolbe, „norček naše ljube Gospe“. Pomolil je za vse .žrtve nasilja in divjanja druge svetovne vojne. Nato Novy Targ in znova Krakov, kjer je zopet milijonska množica poslovila Janeza Pavla II. Od tam ga je posebno letalo poneslo nazaj v zahodno Evropo, v Rim, v Vatikan. Z njim so šli klici in pozdravi, želje in molitve poljskega naroda, ki „svojega“ papeža hrani globoko v srcu. Se bo še kdaj vrnil? Bog ve. če bi šlo po željah poljskega naroda, ne bi nikdar zapustil domače zemlje, po željah vlade, ne bi nikdar več položil svojih nog tja. Kajti poljska vlada je imela precej Preglavic s tem obiskom. Ni ga mogla zanikati, ne preprečiti, a je vedela čemu se izpostavlja. Pritisk je prihajal z dveh strani: s strani naroda, in pa malo dalj iz vzhoda, iz Moskve. Papeža so spremljale trume zahodnih časnikarjev. Nikomur ni ušlo, in komentar vseh je bil, da očividno vlada nima nobenega vpliva na narod, Cerkev pa ima ljudi za seboj. „Vlada >ma oblast, Cerkev pa ima narod“, je domiselno zapisal dopisnik buenosaire-škega jutranjika. In seveda obvezno vprašanje: Kako more peščica komunistov vladati milijonom vernih ? A ne »vernih“ po latinskoameriškem dojemanju, temveč prepričanih, Cerkvi in hierarhiji vdanih Poljakov. In nato papeževi govori in priznala. Odlikovanje kardinalu Višinskemu, duhovnemu očetu sedanjega papeža, vodji poljskega duhovnega odpora, trdni skali, ob kateri se je razbil vihar brez- božnega materializma. Papeževi nenehni pozivi k veri, h Kristusu, k vztrajanju v duhovnih vrednotah. In papež ni govoril „v puščavi“, temveč odprtim srcem. Ni čuda, da je takoj prve dni svetovni tisk prinesel tudi novice iz Moskve, poročila o nejevolji kremeljskih veljakov, češ, da obisk pridobiva le preveč „političen“ prizvok. Oni so seveda razumeli kot „političen prizvok“ vsako množično ms/nifestacijo, kjer je glavna snov bila duh in vera, Kristus in Marija. In še delj je šel papež. V čenstoho-vi je, ob priliki škofovskega zasedanja, vpričo vseh poljskih škofov zahteval spoštovanje verske svobode in zatrjeval potrebo odpora proti marksizmu in da isto krščanstvo živi na evropskem vzhodu kakor na zahodu. V Krakovu je, vpričo n^preštete množice, med katero je bilo tudi tisoče in tisoče delavcev jasno izrazil: „Ne pustite se preslepiti od skušnjave, ki vas skuša zavesti v zmoto, da človek lahko najde lastno polnost s tem, da zanika Boga, zbriše iz svojega življenja molitev, in se omeji le na to, da je delavec.“ Primer delavcev je še posebej bodel poljsko, vlado. Ta ni dovolila delopustov, da ne bi mogli delavci izkazovati množično naklonjenost papežu. Seveda je bil ves napor zaman. Pravta-ko, kar se tiče šolskih otrok. Pa še so ponagajali z zaprekami, ustavljajoč avtomobile kilometre pred ciljem. Nič za-t6: ljudje so peš, a vztrajno preko zaprek in kjerkoli proslavljali papeža. Tudi zanimivo, kot so takoj zaznali zapadni časnikarji, kako ljub dialog je tekel med papežem in Poljaki. Večkrat se je med množico razlegal smeh, včasih pritrdilno mrmranje, ne da bi časnikarji doumeli zakaj. Pa so zaznali, da zna Janez Pavel II. Poljakom mnogo povedati „med vrsticami“, poseben prizvok glasu, ali primere, ki jih le Poljaki razumejo; pa še ali je pogledal na levo ali desno. Papež razume Poljake, in ti so razumeli njega, da jim Pod tem naslovom je Frankfurter Allgemeine Zeitung v številki z dne 29. maja objavil sledeči članek: Opazno je, da hoče katoliška Cerkev v jugoslovanski republiki Sloveniji bolj energično nastopati proti diskriminaciji vernih, ki jo izvaja država. V drugi polovici novembra lanskega leta je bil na teološki fakulteti v Ljubljani že tradicionalni teološki tečaj za a-kademike in intelektualce. Profesor teologije dr. France Rode, je med drugim v svojem predavanju navajal sledeče: „Tako imenovani osvobodilni boj v Sloveniji v letih 1941 do 1945 je bil v bistvu boj med dvema ideologijama: med komunistično partijo in katoliško Cerkvijo. Več kot polovica slovenskih duhovnikov je bila po vojni v zaporih, v samicah, na prisilnem delu in v taboriščih. Mi kristjani smo proletarci socializma. Mi smo ob strani političnega, družbenega, gospodarskega in deloma kulturnega življenja. Kdor priznava da je kristjan, postopajo z nijm kot z državljanom druge vrste. Dokler nimamo dostopa do vseh obveščevalnih sredstev, dokler bo obstajala diskriminacija kristjanov ali nekomunistov, dokler nam bodo zaprta vrata celih področij družbenega življenja, dokler ne bo svobodnih šol brez ‘misijonarskih’ namenov, dokler nimamo pravice praznovati vsaj velikega krščanskega praznika Božiča, dokler nam oblastniki vsiljujejo svojo ideologijo, dokler nimamo mi nobenih možnosti, da bi mi sami govorili o našem položaju, namesto da drugi govorijo kako nam gre dobro, ne moremo govoriti o svobodni družbi.“ Teološka fakulteta v Ljubljani je za je lahko povedal mnogo več, kot bi sicer vlada želela. Pred pol milijona vernikov -v 0-swiecinu je govoril o človečanskem dostojanstvu in človekovih pravicah. Janez Pavel II. je zatrdil, da žrtev tistih, ki so umrli v taboriščih kliče in uči, naj narodi vendar zapopadejo bistvo človekovega dostojanstva. Govoril je tudi o nevarnosti, da se tudi danes kršijo človekove pravice. Ta nevarnost je velika: „Dovolj je, da se ljudem vsili določena ideologija, v kateri so človekove pravice odvisne od zahtev režima,“ je dejal, v jasnem namigu na razne komunistične režime. To je seveda povzročilo nove reakcije tudi poljske vlade, češ da papež v govorih posega na politično polje. In še je papež predlagal povezavo vseh slovanskih katoličanov kot temelj krščanske Evrope, od Atlantika pa do Urala. Narodna in mednarodna neodvisnost sta bili dvoje snovi, h katerima se je papež nenehno povračal v svojih govorih, odkar je stopil na poljska tla, pa doklej se ni vrnil v Rim. Eno najlepših doživetij papeževega potovanja je bil obisk rojstne vasi Va-dovice. Tam se je prisrčno objel s starim župnikom Edvardom Začerjem. In je množici povedal: „Kadar se mi pogled ozre v preteklost, vidim vedno na koncu poti krstni kamen župne cerkve v Vadovicah.“ 'Še bi lahko pisali o papeževem romanju na Poljsko. O govorih, o pozivih k zvestobi Bogu in Cerkvi. Knjige bi lahko pisali o tem, in gotovo jih bodo pisali. A prostor nas omejuje. Povejmo le še, da je Janez Pavel n. tudi v slovo poljubil poljsko zemljo, predno je odletel nazaj v Rim. Razni opazovalci, poznavalci Poljakov in tamošnjih razmer pa trdijo, da bo ta obisk zgodovinske važnosti. Imel bo še globoke posledice, in ni, da bi ga pozabili. Sedaj se papež nahaja v svetem mestu. A katero je sveto mesto? Ni sveto mesto tudi vsa Poljska, poškropljena s krvjo mučencev-kristjanov, prav tako kot Rim ? Ali je sveto mesto, pravo sveto mesto, v srcih ? V dnu srca vernih Poljakov ? Tam gotovo prebiva Karel Wojtyla. In bo prebival še potem, ko bo že davno minila slava komunističnega sveta. dan Republike (29. novembra 1978) povabila kot predavatelja publicista in bivšega komunista Vinka Ošlaka. Ta je v svojem predavanju dejal: „Mi zahtevamo, kar nam po vsej pravici gre: da se moremo kot državljani, brez ozira na naše verovanje, združevati za vsako obliko političnega delovanja, ki ga predvideva jugoslovanska ustava; da so nam dostopna vsa opravila, vse naloge, in vsi položaji v Jugoslaviji, brez ozira na to, da pripadamo verujočim; da so nam za versko vzgojno delovanje na razpolago vsa klasična in moderna obveščevalna sredstva (tisk, zborovanja, radio, televizija...)“ Ljubljanski nadškof, metropolit dr. Jože Pogačnik je dejal v svoji novoletni pridigi: „Proti pravici verujočih staršev je, če se njihove otroke vzgaja v ateističnem duhu. če je vera privatna zadeva, je. tudi ateizem privatna zadeva. Pravica staršev je teptana če je v učnih knjigah prikazano v neresnični — ‘klerikalni’ — podobi. Protiustavno je, če se od prosilca za službo ali družbeni položaj zahteva politična kvalifikacija ali pripadnost komunistični stranki.“ Franček Križnik, ki je eden urednikov katoliškega cerkvenega lista „Družina“, je opisal 7. januarja 1979, kako skušajo v Sloveniji uradna občila prekrstiti božične in novoletne praznike, „še večji glavobol pa prinašajo režimu velikonočni prazniki. Za te morajo iznajti nova imena kot npr.: ‘prazniki pomladi’ ali ‘prazniki delopusta’, četudi je vodstvo Osvobodilne fronte med vojno obljubilo katoličanom, da bodo tako v tisku, kakor tudi v radiu mogli iz- Odrejamo, „naj tako gredo od nekdaj in sedaj sovražni ljudje na en dan z nasilno smrtjo v podzemlje in nam puste v prihodnje državo za vedno trdno in mimo." (Ester, 13, 7). Zapiše sv. pismo Stare zaveze v Esterini knjigi. „Tako se je začela množična likvidacija naših nasprotnikov. Prevladovalo je ozračje maščevalnosti... Med pomorjenimi jih je bilo veliko, ki so bežali izključno iz ideoloških razlogov.“ (Djilas v „Vojnem času“.) Izdajstvo in likvidacija sta se začeli izvajati z lažjo in prevaro 24. maja 1945, ko je iz Vetrinja odpeljal prvi transport s 40 domobranci na Podrošči-co. Ves peklenski naklep se je začel odvijati skozi ves zadnji teden cvetočega maja in se ni zaključil kmalu, kajti „OZNA je nadaljevala s poboji do poznih mesecev 1945, dokler ni menda tiran zakričal na zločince: Smrtna obsodba že nima več nobenega učinka! Nihče se smrti več ne boji...!“ (Djilas) Ta neustrašenost pred smrtjo, ki jo sovražnik priznava našim junakom je bila le poslednja stopnja junaštva, ne pa podaja pred njeno neizbežnostjo, ki jo je ustvarjala „mrzlica“ „kolektivnih pobojev“. Domobranci, sinovi slovenskega naroda, so bili junaki v bojih, še bolj v smrti, še prej pa v svoji odločitvi. 'Ko je škof Jeglič v oporočnem govoru v Celju leta 1937. izrazil: „Upam pa, da vas možje in fantje ta hudobija ne bo niti zapeljala, niti uplašila, ampak da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju“, so slovenski fantje junaško sprejeli ukaz za to zgodovinsko uro in se odločili za krščanstvo in slovenstvo, kajti že so bili spoznali nečloveški komunizem iz poročil o njegovem divjanju v Rusiji in že so z vso vnemo študirali krščanski nauk in sv oreca besede o brezbožnem komunizmu. Na prag domovine sta pljuskala fašizem in nacizem, med lastnim narodom pa je mednarodno Zlo novačilo slovenske sinove za rdečo revolucijo v Španiji. Ko je vojna vihra zagrabila v svoj vrtinec tudi Slovenijo in je komunist na račun nesreče drugih sonarodnjakov hotel ustvariti svojo srečo in raj, sta bila tudi v slovenskem fantu prepričanje in odločitev že zrela. Storil je edino, kar more storiti junak, kakor pravi Solženicin: „Kadar zatrobi trobenta, mora biti moški moški. Pa čeprav samo nasproti sebi. Tega ne morem dokazati.“ Slovenski narod je klical, njegov fant je odgovoril. Da je bila ta odločitev resna in do skrajnosti dosledna, nam razkriva mar-tirologij slovenskih sinov, ki so padali pred samozvanim komunističnim rabljem. Beremo besede, izgovorjene pred nezakonitimi sodišči v Kočevju, ki nesporno dokazujejo zrelost in veličino povedovati svoja verska čustva in prepričanja. Zakaj je treba danes skrivati celo imena teh praznikov?“ V „Družini“ z dne 14. januarja 1979 pjše duhovnik Ivan Likar: „Verujoči nima kot verujoči nobene možnosti vplivati na program radia ali televizije; v naši socialistični družbi imajo vsa višja in odgovorna mesta zasedena komunisti; komunisti pa so pri nas brez izjeme ateisti; torej ne morejo verujoči zasesti nobenega navedenih mest. Ateiza-cija v šolah je vedno bolj očitna. Nekatere učne knjige pišejo o veri, Cerkvi, krščanski morali na tak način, da mora verujoči bravec priti do spoznanja, da ni le državljan druge vrste, ampak da je postavljen izven družbe podobno kot pari ali izobčenec.“ Reakcija na vse to je sledila 17. aprila 1979. ( Ljubljanski nadškof in prof. Rode sta bila klicana v urad državne komisije za verske zadeve. Dr. Rodetu je bilo najstrožje prepovedano, da bi predavanje, ki ga je imel novembra 1978 objavil kjerkoli, če bi to le storil, se bo proti njemu začel proces pred sodiščem. krivično sojenega kaplana Malovrha Franca: „Če pa je moje življenje potrebno, da ga dam za slovenski narod, potem sem tudi na to pripravljen.“ „Če pa je potrebno, da dam tudi jaz svojo kri za slovenski narod, tukaj sem,“ odgovarja rdečim sodnikom drug duhovnik. „Za pravico smo se borili, zato se splača umreti!“ je ponosno odgovarjal dr. Ludovik Kožuh. Usmrčeni so bili vsi trije, njihove besede pa razkrivajo veličino duha, ki je vodil njihovo krščansko in slovensko življenje do doslednega zaključka — mučeniške smrti. Tako su umirali možje! Toda zamislimo se v junaštvo mladega od 18 do 20 let starega domobranca, ki so ga mučili v Kočevskem Rogu, kakor pripoveduje priča. „Bil je že ves krvav, oči je imel razlite, glavo pa razklano in razmesarjeno. Še vedno je bil pri zavesti, mirno je sedel in niti malo ni tarnal in zdihoval. Partizani so ga kar naprej tolkli, dokler se ni zgrudil po tleh.“ In kaj nam pripoveduje teharski martirologij o smrti domobranskih častnikov? ,,Na dvorišče so privlekli naše častnike. Približno osemdeset jih je bilo. Roke so imeli zvezane na hrbtu, glave So bila ena sama krvava rana. Lica so jim bila otekla, namesto oči smo videli samo krvave črte. Čeljusti so imeli prebite, zobe razbite in izdr-te, sklepe izpahnjene, iz ust je polzela kri. — Glave so obrnili na desno, kot v pozdrav nam, svojim vojakom; usta so onemela. Nismo dolgo čakali. Zarežale so strojnice, vmes pa so pokale bombe, da je odmevalo daleč v teharske hribe. Domobranske častnike je čakala smrt v tankovskih jarkih.“ Smrt domobrancev ni bila le junaška, bila je tudi verna in docela zgledno krščanska. Priča iz Kočevskega Roga pripoveduje: „Najbolj grozno je hi-lo poslušati domobrance, ki so molili za svoje sovražnike. Na ves glas so kričali, naj jim Bog odpusti, saj ne vedo, kaj delajo. Strašno so doneli ti glasovi po votlini.“ In drugi: „Naši fantje so umirali z molitvijo na ustnicah. Na prste so molili rožni venec in vzklikali: Nikdar nas ne boste zmagali!... Oče) odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.“ „Nismo zdihovali, ker bomo pobiti, ampak ker nas je tako strašno bolelo. Na glas smo molili kesanje in se pripravljali na smrt. Začeli smo peti če-ščena si Marija... “ Bog je na križu molil in odpuščal, tudi naši možje so molili in odpuščali lastnim morilcem. Sovraštva ni bilo med njimi, saj je nanje delovala ob smrti ista krščanska' vzgoja, ki je bila tudi vzrok za njihovo prvo odločitev, upreti se protikrščanskemu in protislovenskemu marksizmu. Pokol slovenskih domobrancev je v luči zgodovine mogočno pretresljiv vrhunec in predstavnik vseh žrtev in smrti slovenske krščanske večine naroda, ki je v znamenju križa odgovorila na strahotno Hudobijo druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Grobovi, ki so se odpirali od 1941 do 1945. leta po slovenskih pokrajinah in po vseh evropskih deželah zaradi o-brambe slovenstva in krščanstva, so se v Velikem pokolu domobrancev sešli v eni sami veliki grobnici. Grobišča Kočevskega Roga in Teharij ovijajo v svojo veličino vse pobite in padle, ki so takrat prej ali poslej umirali za slovenski Križ. Tolika je vrsta uničenih življenj in toliko dejanj junaštva, mu-čeništva in skrajne zvestobe, ki so se namnožila v tistih tragičnih letih, da je samo tisočera množica smrti v junijskih dneh 1. 1945 s svojo neizmernostjo lahko poverjena, da predstavlja v slovenski zgodovini in v našem spominu poenoteno daritev Bogu, ki jo je doprinesel slovenski narod v protikomunističnem boju. Dan naših junakov se je završil v kraških jamah. Priča, ki je štiri dni preživela med mrtvimi v jami, poroča dobesedno: „Kri (Nad. na 2. str.) Slovenski katoličani zahtevajo enakopravnost GLASOVI IZ LJUBLJANE ODMEVI DOLANČEVE DEGRADACIJE El mundnto histórico En las celebraciones que se realizaron en Neuquén, con motivo del centenario de la conquista del desierto, el presidente de la Nación, general Videla, pronunció un discurso, en cuya parte final expresó: “En el ayer, luchamos unidos por las grandes causas de la nacionalidad. En el presente lo hacemos, además, por ideales que trascienden nuestras fronteras y se identifican, plenamente, con los valores inmanentes de nuestra civilización. Luchamos, incluso, a despecho de las incomprensiones y aún de las calumnias. Señores: Celebramos, desde aquí, un episodio mayor de la vida nacional y expresamos nuestra gratitud a sus protagonistas. Con profunda emoción argentina ratifiquemos el compromiso que nos impone su memoria y su ejemplo. Un compromiso que atañe a todos, sin excepción y que es en definitiva, un compromiso con el futuro de la Patria, su libertad y su soberanía. Bajo la advocación de aquellos hombres a los que hoy rendimos homenaje, marchemos nuevamente unidos hacia la total consecución de los grandes objetivos propuestos. Hagamos a un lado, sin vacilaciones, las diferencias esporádicas de grupo o de sector. Actuemos con la grandeza y el desinterés que la hora requiere. Seamos dignos de un mandato histórico que no se renuncia ni se transfiere. Asumamos ese mandato con la fuerza que nos da la solidez de nuestros principios y la coherencia de nuestra acción. En esta particular circunstancia rememorativa, invoco la protección de Dios Nuestro Señor, por la intercesión de su Santísima Madre, Nuestra Señora de Luján, patrona del pueblo argentino, para que todos, unidos y solidarios, alcancemos las metas que aquel mandato nos impone.” 11 ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI V zadnji številki našega lista smo omenili, da je odstranitev Dolanca s položaja tajnika partijskega prezidija v evropskem tisku povzročila dokaj obširne komentarje. V listu Die Welt, številka 114, pravi Gustav Strohni med drugim: „Odstranitev Staneta Dolanca je bila nakazana že tedaj, ko je Tito v preteklem letu določil Bosanca Mikoliča za posle-vodečega podpredsednika partijskega prezidija. Vendar .je bila zamenjava v sekretarijatu v tem trenutku nepričakovana in 'bolj posledica notranjih, kakor zunanjih političnih vzrokov. Po smrti rojaka Edvarda Kardelja je Dolanc izgubil odločilno politično oporo. V jugoslovanskem vodstvu vlada sedaj oligarhična struktura: iz šestih do sedmih oseb obstoječa vodilna skupina bi mogla preprečiti, da bi v primeru Titove smrti ne bil kak posameznik premočan. Dolanc pa je kazal, da je tak vpliven član. Značilno je, da je prišel na' njegovo mesto Dragosavac, Srb iz Hrvaške, ki je bil vedno rezerviran do Kardelja in do Dolanca. Tudi dopisnik Süddeutsche Zeitung Heiko Flottau je mnenja, da je" Dolancu najbolj škodovalo tof da so ga prevečkrat Imenovali Ifbt Titovega naslednika. Zato je v svojem poročilu, ki mu je dal naslov ‘Tito ne prenese kronpririca’ dejal, da se sme šele po Titovi smrti kak posameznik potegavati za njegovo' nasledstvo. Dokler je Tito živ pa ne. Hans Peter Rullmann je mnenja, da odstavitev Dolanca ni utemeljena. Načelo rotacije namreč ni izvajano dosledno. Med drugimi je npr. izjema armijski general Ljubičič, ki je že dolgo vrsto let o-brambni minister; četudi načelno spada v rotacijo, nihče niti ne poskusi kaj podobnega predlagati. Aleksander Leble, dopisnik londonskega „Financial Times“ je mnenja, da ima Dolanc še vedno važno vlogo v ju- (Nad. iz 1: str.) 1 je tekla, da; je žuborelo - kot bi tekel potoček po skalah.“ TO ni pesniško pretiravanje, to je strašna "resnica slovenske1 zgodovine. Ta studenec slovenske krvi — naravna tekočina v tistih dneh .groze — se po zakonih duhovne narave neustavljivo spreminja v reko duha,, ki s svojo resnico sili na dan. Klokot te krvi čujemo mi, ki smo v duhovni zvezi s pobitimi, poslušajo ga tudi mo-rivci, katerim buta ob njihovo vest. „S svojim sedanjim pogledom na preteklost ne bi mogel delati, kakor sem delal med vojno in neposredno po njej.“ Tako se oglaša Djilasova vest. Vest ni človeška’ iznajdba, zato je v vseh dobah neusahljiva in neodstranljiva. Po njej se izraža Bog Zakonodavec, Bog Sodnik in Bog Ljubezen tistim, ki ga za takega priznavajo, pa tudi tistim, ki verujejo samo v kamen, zlato, celice in energijo. Zakaj so do danes, po 34 letih, slovenski komunisti še tako nepomirjeni ? Zakaj se še vedno povračajo v dobo svojih zločinov z natolcevanjem šVojega nasprotnika ? Po človeškem zakonu je 30 let doba, ki vse zločine prekrije, — če priznavajo le človeški zakon, zakaj potem ne priznajo,enkrat za vselej zločinov in Zločina ? V materialistični miselnosti vest nima prostora, zakaj še potem čakajo? Umor domobrancev je bil skozi vojno med njihovimi vrstami opetovan in naznanjan v sovraštvu, tako pišejo, po vojni njihovi vodje. Zakaj se ga sedaj ne upajo javiti kot zgodovinsko dejstvo? S priznanjem je povezano kesanje. S kesanjem pa sodimo samemu sebi in proti sebi in se postavimo na stran Dobrega. ('Romano Guardini) Tega pa komunizem po svojem bistvu ne zmore, ker je še danes kot je bil nekaj bistveno slabega. S priznanjem zločina pa bi utrdil Resnico, ki je božja. Sistemu, ki ima za svojo moralo, da sme pobijati kakor koli hoče, samo da služi namenu sistema, tudi ne more biti kaj do priznanja, saj bi vsako priznanje pomenilo neko moralno napako in greh. Ali je komunizem zmožen nasprotovati lastnim teorijam ? Taisti studenec krvi teče tudi čez naše srce. šepetaje nas prosi za blag spomin in molitev. Slovenski komunizem je spomin na naše junake oblatil in vztrajno nadaljuje z lažnivim prikazom njihove borbe vse do dahes in preko svojega tiska zastruplja tudi srca bodočih rodov. Na eni strani komunisti odrekajo našim borcem pravične name- goslovanskem vodstvu, ker ga je Tito kljub odstavitvi vključil v malo skupino, ki ga je spremljala na obisku v Moskvi. Beograjski dopisnik londonskega „Guardiana“ Michael Dobbs poroča, da tuji diplomati v Beogradu smatrajo Dolančevo odstranitev za del največje politične rekonstrukcije v Jugoslaviji V zadnjih petih letih. Potem pa nadaljuje: „Vprašanje, kdo bo iTtov naslednik, je glavno vprašanje današnjega jugoslovanskega političnega življenja. V zadnjih nekaj mesecih je zadevna debata govorila o kolektivnem vodstvu, pri čemer so se slišali napadi uradnega tiska na posameznike, ki si domišljajo, da so nenadomestljivi in vztrajajo na svojih položajih. Tu v Beogradu na splošno sodijo, da je Dolanc bil eden od tarč napadov v tej gonji. Njegov hiter dvig v sedemdesetih letih, ko mu je predsednik Tito dal odgovornost, za obnovitev reda in discipline v partiji po nacionalističnem in liberalnem vrenju, je povzročil zagrenjenost pri nekaterih vodilnih politikih. Frakcija, ki se je borila proti Dolancu je, kakor kaže, prevladala lansko leto, ko je postalo jasno, da Edvard Kardelj izgublja petletno borbo proti raku in da ne bo mogel prevzeti začasnega vodstva. Dolančev vpliv se je zdaj zelo zmanjšal, vendar je jasno, da še zdaleč ni padel v nemilost.“ - Evropski parlament V RAZNIH evropskih državah so imeli volitve za skupni evropski parlament. Kot doslej poročajo, so največ glasov prejeli socialisti, a v skupščini precej prevladujejo sredinsko-desničar-ske stranke. Kmalu ■ bodo objavili dokončne številke, nakar bomo imeli le enoten evropski politični zemljevid. ne, ko so se z orožjem postavili v silobran za svoje življenje, svojo neod-vzemljivo pravico do vere in svobode, po drugi strani pa njihovi vodje priznavajo, da je šlo z njihove strani resnično za boj proti veri kakor npr. pravi Mitja Ribičič: „Nekateri so sklepali, da se morajo marksisti najprej boriti proti religiji, proti Cerkvi, da morajo ukiniti najprej religijo in Cerkev kot institucijo, da jo je treba najprej uničiti, potem pa bomo lahko zgradili komunistično družbo.“ To niso bili nekateri, temveč vodstvo KPS, kajti pobijati je začel komunizem najprej duhovnike in verne ljudi, tako, da te žrtve brez vsakega dvoma moremo prištevati med verske mučence. Pa tudi ko bi bili samo nekateri, zakaj so Cerkev preganjali in jo še preganjajo? Zakaj so potem še danes verniki drugovrstni državljani komunističnih držav? Boj domobrancev je bil 'ravno proti taki dru-govrstnosti, čeprav smo jo takrat imenovali in jo še danes svobodni Slovenci imenujemo pravico do svobode. Nihče od nas ne more govoriti v imenu mrtvih, vsak'pa ima dolžnost govoriti za ime mrtvih. Dolžnost imamo smrt domobrancev potrjevati s svojim današnjim ravnanjem, delom, bojem, vztrajanjem in ponosnim zadržanjem pred morilci naših sinov in bratov, tako kakor nam piše sv. Pavel pred več kot 1800 leti v pismu Korinčanom: „Zakaj bi namreč mojo svobodo sodila tuja vest?“ Blag spomin zahteva pokončnosti soborcev, ki jim je bila predana borba ob smrti bojnih tovarišev. Preteklost je v nas in ne moremo je izbrisati, ne da bi umorili svoje vesti, ki ne more sprejeti narekovanja in nasilstva današnjih nosilcev protibožje fronte v slovenskem narodu. Resnično svobodni so samo tisti ljudje, ki se bore za to, kar je pravično v luči božjih zakonov. Posredovanje resnice nam ne mOre biti le v zadoščenje, marveč nas obvezuje, da jo branimo, širimo in povzdignemo v svetlobo sebi in svojemu rodu, čeprav se dobro zavedamo, da „se neresnica ni rodila z nami, in se tudi končala ne bo z nami.“ (Sol-ženicin) Z nami pa se je rodila in bo z nami umrla naša osebna dolžnost in edino častno je vztrajati, dokler nas ne pozove Bog. To je smisel prelite krvi, našega zdomstva in spominjanja junaških umiranj slovenskih krščanskih borcev v 1. 1945. Slava in hvaležnost junakom in mučencem — božje pomoči pa nam, ki nas svoboda obvezuje. MEDNARODNI TEDEN NIKARAGVA se nahja v srcu državljanske vojne. Prevratni oddelki levičarskih sandinistov so pretekli teden začeli izvajati pravo široko ofenzivo proti diktatorskemu režimu Anastazija Somoze. Ofenziva, ki se je začela na deželi, se je sprevrgla v močan pohod na glavno mesto Managua. Vojska komaj obvladuje položaj, kajti san-dinisti dobivajo večkrat zaslombo civilnega prebivalstva. Ni še prišlo do splošne vstaje, kajti narod, ki noče So-moza, prav tako ne simpatizira s san-dinisti. A demokratična opozicija je brez moči, da bi našla pot v kaosu. Glavno mesto Managua se je sprevrglo v pravi pekel. Ni vode; okvarjene so električne napeljave; letališče je bilo odrezano in državljani ZDA, ki so se hoteli umakniti, so morali ostati v deželi. Civilisti bežijo, medtem ko je vojska poklicala na pomoč letalstvo, da bi očistilo teren in vzpostavilo zvezo z letališčem. Do slej računajo, da je nad 1200 mrtvih. NOV PRIMER letalskega roparstva so doživeli v ZDA. Veliki Jumbo družbe Delta Airways, ki je letel iz New Yorka proti Floridi, se je moral napotiti proti Kubi. (POGEiBLI ŠAH Reza Pahlevi je končno našel kraj, kjer naj bi v miru živel. Pribežališče mu je dala mehiška država, zatočišče pobeglih z leve in desne. Zaenkrat bo živeT v palači blizu Cuernavaca, dokler ne bo dograjena lastna vila v Acapulco. ZDA imajo v načrtu gradnjo rakete, ki bo lahko prenašala do deset jedrnih bomb. Ime te rakete bo MX in njen doseg bo seveda medcelinski. NA PORTUGALSKEM je odstopil ministrski predsednik Carlos Mota Pinto. Ko se je kriza poglobila in so že govorili o novih splošnih volitvah, je bivši ministrski predsednik Soares por nudil zaslombo socialistične stranke Mota Pintovi nestrankarski vladi, da bi tako preprečil razpust sedanjega parlamenta in sklic novih volitev. LETALA DC-10 so v modi. Pa ne ravno za razne polete, kajti trenutno počivajo na zemlji v pričakovanju, da jih znova proučijo. Po zadnjih nesrečah se sedaj pripravlja ekipa nad sto strokovnjakov, ki naj letalo preiščejo do zadnjega vijaka, in ugotovijo, ali so bile zadnje nesreče ppsledica strukturnih problemov ali le golega naključja. Svobodna Slovenija (Buenos Aires, 8. marca 1979) poroča: V sožalno knjigo ob smrti Kardelja je Tito lastnoročno napisal v slovo tele besede, ki jih podajamo v slovenskem prevodu: „Do zadnjega dne življenja, dragi tovariš Bevc, si ostal zvest idealom naše revolucije. Dal si ogromen prinos k izgraditvi naše socialistične samouprave, neuvrščene skupnosti in krepitvi bratstva in edinstva naših ljudstev in narodnosti. Tvoj svetli lik komunista in revolucionarja bo ostal zgled in vzpodbuda sedanjim in prihodnjim rodovom. Ljubljana, 12. 2. 1979. Tito.“ Za Tita je torej umrl Bevc, Kardelj pa živi za sedanje in prihodnje rodove. Dejstvo, da je Kardelj v komunističnih krogih nastopal in deloval pod imenom Bevc, je objavil že Vladimir Dedijer (glej knjigo „Izgubljeni boj J. V. Stalina 1948-53“, slovenska izdaja ČGP Delo, Ljubljana 1969, str. 78, 128-129 s faksimilom 335, 358, 359, 360.) Ni izključeno, da je Kardelj privzel ime Bevc že s ponarejenim potnim listom, s katerim je šel prvič v Moskvo. Moj protest proti uzurpaciji mojega imena bi. bilo možno zavrniti, češ da nisem edini tega imena. Zato razložim naslednje: Nekako od leta 1926 sem srečaval vsako jutro Kardelja, ko je hodil v šolo, jaz pa v urad. Osebno sicer nisva nikdar govorila, vendar sva se navidez poznala, ker sva stanovala v isti hiši. Ko je bil aretiran, je prišla k meni njegova mati s prošnjo, naj ga rešim iz ječe. Obiskala ga je v glavnjači in trdila, da je nedolžen. O stvari sem takrat šele prvič zvedel od njegove Ta teden je predsednik države, general Videla, potoval na jug, kjer je načeloval proslovam stoletnice „pohoda v puščavo“, ali „osvojitve puščave“. Bila je to vojaška gesta, izvedena proti koncu prejšnjega stoletja, ki je Argentini zagotovila suverenost nad Patagonijo. Ta, ki’ je sicer uradno pripadala državi kot posledica dediščine španske posesti, je bila v oblasti divjih indijanskih plemen. General Roca, dvakrat argentinski predsednik, je izvedel vojaški pohod do Río Negro, s čemer je zagotovil mir v širni pampski ravnini^ bogati in rodovitni, in zagotovil nadaljnji prodor civilizacije na jug. Z vojaškimi oddelki in za njimi je šla druga sila, moč civilizacije •— verske osvojitve. Salezijanci so za generalom Roco izvedli versko osvojitev puščave, pridobili tamošnja divja ljudstva za Kristusa, in jim še danes edini nudijo možnost kulturnega in socialnega razvoja. Kajti država je ozemlje osvojila, a pozabila na novo pridobljene državljane, prvotne gospodarje širnih planjav. Večkrat preganjani, malone izumirajp. A to je zgodovina, včasih slavna, včasih kruta, iz katere bi se morali učiti, pa nanjo premnogokrat pozabljamo. Sto let je minilo od tedanjega pohoda, in general Videla je v Neuque-nu, ob priliki teh praznovanj, pozval ves narod k edinosti. Okoliščine so drugačne, a težave moramo premostiti da- matere. Pod milim nebom nisem mogel pomagati, ker mi afera sploh ni bila znana in nisem imel nobene razlage in poti za morebitno intervencijo. Odklonil sem jo. Iz Sokola I na Taboru v Ljubljani leta 1939 izključeni Zoran Polič je končno pred dvema letoma javno priznal, da so komunisti že leta 1935 na pobudo in po navodilih Kardelja vtihotapili v to društvo svoje infiltrante, ne-Sokole, z nalogo, da se polastijo društva. Ko smo kolovodje razkrinkali in jih po disciplinski razpravi izključili, so Polič in pajdaši vse tajili in se predstavljali kot mučeniki. Pod okriljem Osvobodilne fronte, kateri so se pridružili, so začeli obrekovalno borbo proti Sokolom p zahrbtnimi umori, smrtnimi obsodbami s podpisom „Bevca“, preganjanjem nedolžnih rodbin in odvzemom imetja. Zakaj je Polič šele pred kratkim priznal resnico o ozadju infiltracije komunistov v Sokola je pač stvar ugibanja. To je znano, da je na stara leta začel nastopati na prireditvah Partizana s proslavo raznih obletnic od komunistov že leta 1945 razpuščenega Sokola, da se pojavljajo komunisti v sokolskih krojih, sam pa nastopa kot pokrovitelj in slavnostni govornik, medtem, ko Partizani izvajajo od Sokola ukradene telovadne vaje. Verjetno je smrtno bolni Kardelj opustil vrhovno nadzorstvo nad infiltranti in stvar prepustil Poliču. Vse to ozadje pojasnjuje, da si je Kardelj res uzurpiral moje ime. Zakaj se je Tito zadnjič poslovil od „Bevca“ in ne od Kardelja? Saj so Kardelja sprejemali državni poglavarji, ki zdaj za njim žalujejo z vsem nekomunističnim svetom. Mogoče mu je pod imenom „Bevc“ poklonil najvišje odlikovanje za neštete eksperimente, katere je delal nad nesrečnim ljudstvom. nes, kot so jih junaško premostili predniki pred sto leti. Predsednik je pozival narod, naj struje in skupine puste ob strani malenkostne razlike, in naj v skupnem, duhu delajo za dosega velikih ciljev, 'katere nam zgodovina nalaga. „Bodimo vredni zgodovinskega poslanstva, katerega ne moremo preložiti, niti ga pustiti ob strani.“ - Položaj argentinske skupnosti, kot ga skušamo prikazati teden za tednom, je v sedanjih okoliščinah svojevrsten. Vojaška vlada večkrat opozarja narod, civiliste, naj se pripravijo na trenutek, ko bodo poklicani, da najprej priskočijo k sodelovanju, nato pa prevzamejo vodstvo države. Vendar ni točne definicije, kako naj se ta soudeležba razvija, niti točnega roka, v katerem naj se ta postopek izvede. Prav te dni, v-po-nedeljek 11. je poveljnik letalstva, brigadir Graffigna izjavil, da „še niso dani pogoji za politično rešitev“. Zakaj ? 'Enostavno: „preživeli smo težko dobo ob pojavu prevratnosti“ in treba je časa, „da se strasti poležejo“ in mno-gokaj pozabi, da dočakamo zrelost naroda. Dolga doba nas torej še čaka. In v tej dobi je treba prebroditi tudi vsakdanje težave, npr. prestati gospodarsko krizo. V maju je inflaeija znova poskočila, a zopet le v višini 7 odstotkov (6,9%). Tako je draginja v prvih petih mesecih letošnjega leta narasla za 49,4 odstotke; in od lanskega maja do danes za 153,3 odstotke. Ob objavi majske inflacije so mnogi nejeverno gledali številke. Trdili so, da je draginja poskočila precej več, kakor pa se razvidi. iz statistik. Določene podražitve da pač niso prav upoštevali, kar bo vplivalo zlasti na inflacijo, ki jo bodo računali za mesec junij. In ko tako nekateri napovedujejo, da se bo junijska statistika približala .(če ne preskočila) desetim odstotkom, gospodarsko ministrstvo upa, da ne bo tako hudo, in se tolaži zlasti s precej opazno gospodarsko reaktivacijo. Zlasti oni v gospodarskem ministrstvu z zadovoljstvom gledajo proti polju. Letošnji pridelek raznih žit je dosegel nov rekord: 31.970.000 ton, prvič v argentinski zgodovini. Prav tako pozitivno vpliva na vladni optimizem izvoz mesa, ki je letos znova porastel v primeri z lanskim letom, in vzdržno raste zadnja tri leta. A prav ta izvoz povzroča notranjo krizo. Na rast draginje usodno vpliva skok cen mesnih izdelkov. Meso se iz dneva- v dan podražuje, kajti tržišče zahteva več mesa, kot ga polje trenutno more dati. Pa še živinorejci zmanjšujejo pošiljke, ker pač računajo na boljše cene v bližnji bodočnosti. Zakaj bi danes prodal za. deset, če jutri lahko prodam za dvanajst? Tako vidimo, da se slabe in dobre vesti nenehno pomešavajo in je težko ugotoviti bilanco iz tedna v teden, če je pozitivna ali negativna. Proizvodnja raste, zlasti na polju, devize rastejo, cene rastejo, inflacija raste. Nekaj pa le pada: živo srebro v toplomeru. Pred dnevi, smo dosegli nove rekorde: mraz pritiska; zima je tu. Ljudi je pa malo ogrela turneja nogometne reprezentance, ki je še kar dobro igrala po Evropi in v ZDA. Tudi prestiž argentinskega nogometa raste. Sedaj, 25. junija, ko bo prva obletnica osvojitve svetovnega pokala, bo igrala Argentina proti „vsemu svetu“. Ljudje bodo znova, za nekaj časa, pozabili na vsakdanje težave. Spominski govor Lado Bevc Kdo je umrl — Kardelj ali lleve? /vVPk täJ «>w ■ CERKNICA >— Slovesnost za devetdesetletnico slovenskega jamarstva je bila 20. maja pred vhodom v Križno jamo. Na tej slovesnosti so se spomnili raznih slovenskih raziskovalcev in odkrivalcev Krasa in kraških pojavov. Vrsta slovenskih jamarjev je dolga in nepretrgana od 17. stoletja dalje. Valvazor je že leta 1689 v svoji „Slavi vojvodine Kranjske“ opisal več kot sedemdeset jam. Odkritje nadaljevanja Postojnske jame leta 1818 (Luka Čeč) je postavilo kraški svet v sredo zanimanja takratne habsburške monarhije in tudi vzpodbudilo k delu vrsto novih raziskovalcev. Jakob Svetina je s svojim raziskovanjem s čolnom prodrl v Škocjansko podzemlje in ga štejejo med pionirje raziskovanja podzemeljskih rek v svetovnem merilu. LJUBLJANA — Po vseslovenskem posvetu za čistost jezika, ki je bil maja v Portorožu, so „puristi-humoristi“ našli nov izraz za obrtnika. Pravijo, da se bo v bodoče imenoval mini ma-nuelni ekonomist, kajti dosedanji u-radni izraz — predstavnik drobnega gospodarstva bi se že moral pravzaprav imenovati neposredni individualni zdru-ževalec dela in sredstev. Do pred kratkim pa se je obrtnik imenoval nosilec storitvene in proizvodne obrti. LJUBLJANA — V Narodni galeriji so pripravili monografsko razstavo znamenite slovenske slikarke Ivane Ko-.biliee (1861-1926). Razstavljenih je bilo 118 del iz vseh njenih ustvarjalnih obdobij; ob tej razstavi je Moderna galerija izdala izredno lep katalog v 4000 izvodih. Uvodno besedo v katalogu je napisala Anica Cevc, študijo o življenju in delu slikarke je pripravila Polonca Vrhunc, Špela čopič pa je napisala esej o Kobiličinem slikarstvu. GORNJA RADGONA — Podjetje „Lina“ iz Apač je sklenilo s kitajskim proizvajalcem dolgoročno pogodbo o izdelavi klavirjev in pianinov. Klavirji „Xinghai 112“ menda veljajo na svetovnem trgu za odlična glasbila. LJUBLJANA — Moščanska lesena župna cerkev Sv. Družine je po 44 letih doslužila. Po dolgoletnih prošnjah so komunistični oblastniki le izdali dovoljenje za gradnjo nove cerkve, ki bo stala na istem mestu, a bo nekoliko večja. Staro, leseno, so že porušili in sedaj se verniki zbirajo k maši v tesnih veroučnih prostorih v župnišču, kjer je ob nedeljah sedem maš. Zaradi visokih gradbenih stroškov, se zanašajo tudi na solidarno pomoč iz drugih župnij. VIPAVA — Lovci so se 19. maja merili v Vipavi v — petju. Dvanajst SLOVENCI v g» lovskih pevskih zborov iz raznih krajev Slovenije se je namreč zbralo na šestem pevskem srečanju. Prišli so pevci iz Maribora, Trbovelj, Malečnika, Podgorij, Postojne, Dekanov, Kungote, Sodražice, Globokega in Vipave, iz zamejstva pa še lovci^pevci iz Doberdoba in Železne Kaple. LJUBLJANA — V ljubljanski nadškofiji bo letos posvečenih 12 novoma-šnikov; trije med njimi pripadajo sale--zijancem, eden pa je jezuit. V Marijini cerkvi v Logu pri Vipavi pa bodo 29. junija prejeli mašniško posvečenje 4 novomašniki koprske škofije. Umrli so od 9. do 21. maja 1979: LJUBLJANA — Cirila Perič r. Go-lia; Angela Sušnik r. Dolinar; Regina Judnič, up. učit.; Jože Lapajne, up.; Srečko Golob; Mila Plemelj, up učit.; Marija Trtnik r. Sadar, 57; Ivana Ov-senjak r. Kapus; Jože Šušteršič, up.; Amalija Müller r. Tršan, 80; Anton Štrumbelj, up. žel., 80; Vaclav Placho-ta, up. potnik; Marija Krakar; Angela Miklošič r. Jaki, 71; Marija Mežnaršič r. Skubic; Franc Karlovšek; Ivana Oter r. Muzga, 68; Leopoldina Ferant, 98; Zvonko Klepec, up.; Pavlina Ste-pic, 74; Antonija Obreza r. Markovič. RAZNI KRAJI — Peter Burger, e-lektromehanik, Žeje pri Komendi; Frančiška Rotar r. Suhadolc, Možinova mama, Podsmreka; Marija Gradišar Jakič, Vel. Osolnik; Marija Lovrenčič r. Novak, 86, Krško; Franc Turič-nik, Maribor; Lojze Stefanie, Maribor; Dolfe Prešeren, up. uč„ Domžale; Anton Anžur, Mulharjev Tone, Bizovik; Franc Ferbežar, Grosuplje; Ivan Krivec, biv. gostilničar in mesar, Zidani most; Pavla Tanc, Trbovlje; Antonija Luzar, 64, up., Preska; Terezija Gu-zelj r. Jakelj, Mojstrana; Franc Brenčič, avtomehanik, Logatec; Marija Albreht, '82, Vrbančkova mama, Vrhni-ka;Karol Ažman, miz. mojster, Kranj; Ana Starman r. Praznik, 77, Sevnica; Pavlica Cerovšek, 73, Apnenik pri Krškem; Lojze Žgajnar, Vodice; Franc Švare, inženir, Maribor; Avgust Gornik, 72,- Trbovlje; Mirko Gruden, krojač, Drenov grič; Miha Tomelj, Zagorje; Franc Golob, 75, Birčna vas; Marija Rupar r. Šubic, Škofja Loka; Francka Jagodic, šivilja, Moste pri Komendi; Pavla Pire r. Istenič, Rakek; Alojz Rešek, Trnje; Ludvik Vehar, up. krojač, Notranje Gorice; Alojz Virant, 09, up. tesar, Grosuplje; Dolfe Prešeren, up., Domžale; Janez Dimnik, posestnik, Studenec pri Lj.; Terezija Per-šin r. Kaferle, 64, Domžale; Milena Ivančič, up., 97, Dol. Logatec; Ivana Šubelj r. Černe, Podmolnik; Pavla Žnideršič r. Grajzar, Preska; Ana Strmole r. Majcen, 85, Tržišče; Kalist Kosmač, 91, poštni up., Kranj; Marija Kepic, 78, gostilničarka, Moste pri Komendi; Olga Firm r. Zupančič, Litija; Janez Kosirnik, gostilničar, posestnik in lesni trgovec, Lahovče, Lahovče; Janez Černe, lesni trg., 86, borec za sev. mejo, Jesenice; Marija Pirnat r. Brežnik, 85, Novo mesto, Anica Škulj, 54, Smlednik; Mirko Kovačec, up., Domžale. Osebne novice: Krst. V cerkvi Sv. Juda Tadeja je v nedeljo krstil msgr. Novak Natalijo Avrelijo Savelli, hčerko ge. Anice roj. Medic in dr. Julija ml. Botrovala sta gdč. Mari Medic in Miha Gaser. Srečni družini čestitamo! Nova diplomantka: Na buenosaireški univerzi je diplomirala iz biokemije gdč. Elizabeta Drnovšek. Čestitamo! BUENOS AIRES Občni zbor Rozmanovega zavetišča Letni občni zbor Slovenskega zavetišča dr. Gregorija Rožmana se je vršil dne 27. maja 1979 v Slovenski hiši, kjer ima društvo uradno prijavljen svoj naslov. V odboru so ostali vsi dosedanji člani razen treh, ki so jih zdaj nadomestile gospe Ivanka Puhek, Marija Podlogar in Tinka Oblak. Iz poročil odbornikov se vidi, da ta dobrodelna u-stanova lepo vrši nalogo za katero je bila ustanovljena. V blagajni je kljub vsem stroškom, ki smo jih imeli z zaostalimi občinskimi davki in raznimi neizogibnimi taksami pri odobritvi gradbenih načrtov, ostalo še $ 6.650.000.—•.. Naša naloga v bodoče bo dograditev prvega nadstropja. Potreba nas sili, da to začnemo čim prej, ker z dograditvijo Doma bomo v možnosti ugoditi novim prosivcem, ki smo jih dozdaj morali zavračati, ker nismo imeli ne bolniške sestre ne drugega pomožnega osobja, ker se za tako majhen obseg ni, splačalo. Zato prosi odbor vse slovenske rojake, da mu pomagajo pri tej zadnji stopnji dograditve prvega nadstropja. Naj ne bo v slovenski skupnosti nikogar, ki !bi se čutil izvzetega ali prostega dolžnosti do te dobrodelne ustanove. Kakor tudi ni nikogar, ki ' ne bi imel pravice vstopa vanjo, ^kadar bo v potrebi. Lepo prosimo tudi rojake, ki morda niso bili obiskani in na-prošeni za pomoč pri uresničevanju ideje zavetišča, da morebitno prezrtje oproste in sami priskočijo na pomoč. Storimo vse, da izpeljemo to zadnjo etapo. Ko pa bo ta Dom dograjen v celoti, pomoč rojakov ne bo več potrebna, ker se je zadnja tri leta izkazalo, da se ob količkaj pametnemu vodstvu Zavetišče lahko vzdržuje popolnoma samostojno. Ambulanta, ki smo jo lani opremili, služi izvrstno svojemu namena. Dr. Branko Žgajnar prihaja tedensko, po potrebi tudi večkrat na zdravniški obisk, za kar se mu odbor s tega mesta zahvaljuje za vso skrb, delo in požrtvovalnost, ki ga izvršuje s tolikim razumevanjem,, dobro voljo in lju-heznijo. Omenjen je bil tudi primer našega rojaka Toneta Hreščaka, ki je pred nekaj dnevi umrl v Zavetišču. Bil je primorski rojak. Zaradi bolezni, posledice vojne, je ostal brez vsakih sredstev in še bolan v tujem'svetu. Zavetišče je zanj skrbelo dve leti. Ko je 21. maja preminul, previden s sv. zakramenti, mu je Zavetišče oskrbelo pogreb, če -se bo kdo njegovih svojcev kdaj zanimal zanj, mu vsaj lahko pokažemo njegov grob. Dr. A. Starcu se odbor Zavetišča najlepše zahvaljuje za redno opravljanje sv. maše v tem starostnem domu in za skrb za duhovne potrebe stanovav-cev. Naj mu Bog stotero poplača ves njegov trud in žrtve, ki jih ima z dr. Rozmanovim zavetiščem. Zahvala in priznanje je bilo dano tudi Janezu Matevžiču, upravniku Za- Morivec sv. Stanislava — mutec osojshi Velike svečanosti k 900-letnici smrti krakovskega škofa sv. Stanislava Ščepanovskega, ki so se začela po vsej globalni Poljski v nedeljo 13. maja z romanjem papeža Janeza Pavla II. k cerkvici — 400 let stari — v Rimu, in primasa Poljske kardinala Wyszynske-ga ter so dosegle višek v dneh od 5. do 10. junija, ko je bivši krakovski kardinal Woytila obiskal njegov grob na svojem prejšnjem sedežu, v krakovski katedrali na Wawelu. Ob tej priložnosti se slednji izobraženi Slovenec spomni na Aškerčevo pesem o „mutcu osojskem“, ki se spominja ubijalca svetega škofa kralja Bolesla-va II. Drznega. Ta je potem, ko so ga razjarjeni plemiči vrgli s prestola, dolga leta delal pokoro kot „nemi, mutasti brat“ v benediktinskem samostanu v Osojah na Koroškem na slovenskih tleh. ■ Na ozemlju stare Karantanije se nahaja več starih samostanov. Tako v Innichenu, odkoder se je širilo krščanstvo na slovensko ozemlje med poganske slovanske prišlece, pa v Krems-munstru in Admontu. Tako je bila tudi zelo stara ustanova benediktinski samostan ob Osojskem jezeru. Staro poročilo pravi — ki pa je bolj legenda kot zgodovinska resničnost -—, da je ta samostan ustanovil poganski trebanjski grof Ozij, ko se je spreobrnil h krščanstvu ter je kraj Osoje izvajano iz njegovega imena Ozij. To naj bi se zgodilo še za vladanja domačih slovenskih knezov v šestem ali devetem stoletju. Tej razlagi postavlja zgodovinar Gruden pripombo: „Ta pripovedka je pone- srečena razlaga krajevnega imena. Iz starih listih pa se da dokazati, da so osojski samostan ustanovili starši o-glejskega patriarha Popona okoli 1. 1000. Par desetletij pozneje (1028) je namreč Popon odkupil opatijo iz oblasti svojega brata in jo neposredno podredil akvilejskemu (oglejskemu) patriarhatu.“ O škofovem morivcu pa vemo, da je moral pobegniti s Poljske na Ogrsko, odkoder se je izgubila zgodovinsko dokumentirana sled za njim. Toda že od XIV. stol. naprej pravijo, da se je zatekel kot navadni redovni brat v osojski samostan, kjer je šele ob smrti spregovoril in povedal, kdo je in zakaj je delal tako pokoro. V to se je verovalo tako močno, da še danes kažejo na Osojah Boleslavov grob s spomenikom, na katerem je vklesano ime v latinščini BOLESLAUS REX POL. -ANNO MLXXXIX (1089). Na njem so tudi latinski verzi, ki pripovedujejo njegovo zgodbo, kakor smo jo posneli zgoraj. Slovenski epik, Anton Aškerc, pesnik balad in romanc, je ob prelomu stoletja (1883 Lj. Zvon) spesnil na podlagi tega spomenika eno najbolj znanih pesmi MUTEC OSOJSKI, ki je vse odslej obvezno branjfe v naših šolah ter je ena najbolj znanih in popularnih njegovih pesmi, tudi zato, ker povezuje zgodovino poljskega naroda s slovensko zemljo. (Snov je vzel iz dunajske Reforme decembra 1882.) Kako je prišlo do poljskega prevoda Aškerčeve pesmi? 28. januarja 1946 sem v okviru poljskega Intermariuma, pri katerem je bil dr. Krek predsednik in za dr. Cirilom Žebotom jaz odbornik, priredil v Rimu, ul. Vitorio Ve-neto 89, Večer slovenske poezije v slovenščini in poljskih prevodih. Slovenske pesmi je recitiral prof. Vladko Kos, poljske pa pesnik Jan 01echowski, član redakcije Beli Orel, lista, ki ga je izdajala Andersova armada. Poleg narodne pesmi, Prešerna, Gradnika, Župančiča, Murna, Novačana in Balantiča (Gonarski soneti), sem dal prevesti tudi Aškerčevega Mutca osojskega. Skupno sva ga prevajala — besedo za besedo — v prozi, narisala ritem (nibelun-ska kitica) in rime. V poljsko pesniško obliko jo je prelil 01echowski, smiselno zelo dobro, le v metrumu iri v moških rimah ni bil dosleden. Začel je dobro v nibelunskih kiticah in moških rimah „aa“, toda že pri četrtem verzu je ritem sicer ostal, le rime je spremenil v „abab“ s čemer mu je prevod razpadel v štirivrstične kitice, namesto da bi ostal'v dvoverzih. To je pomanjkljivost prevoda, ki je vsebinsko skoraj dobeseden, poljsko odličen, in bo motil le slovenskega poznavavca Aškerčeve pesmi, ki mu ta dvovrstična kitičnost daje močan končni poudarek moški rimi. Poljski prevod je že 1. 1946 izšel v Rimu v poljski informativni brošuri o Slovencih pod naslovom Slowenia (str. 32), ki sta jo pripravila prav tako pod okriljem Federalnega srednjeevropskega kluba, ki je bilo uradno ime za In-termarium, dr. C. žebot in Franc Erjavec z mojim sodelovanjem pri kulturni oznaki. Na to opozarjamo ob tej priložnosti, ko bi kazalo popularizirati tudi poljski prevod, ki je v današjih dneh aktualen. Tine Debeljak ARGENTINI vetišča, ki tako vestno skrbi za red in ureja njegovo gospodarstvo. Slučajno je sovpadel občni zbor z dnevom „farnega žegnanja“, zato so se vsi udeleženci podali v cerkev Marije Pomagaj k sv. maši in na „žeg-nanje“ M. P. TUCUMAN DR. Z. TOMŠIČ — IMENOVAN ZA DEKANA NA UNIVERZI Slovenec - Ljubljančan dr. Zlatko Tomšič je bil 31. maja t. 1. slovesno u-meščen kot dekan fakultete naravoslovnih znanosti na univerzi v Tucu- manu. Tucumanski časopis La Gazeta je 1. junija 1979 prinesel fotografijo s tucumanske univerze s prizorom, ko rektor univerze dr. Carlos Raul Landa v družbi članice Akademije dr. Aido Pešce de Ruiz Holgado ter administrativnim vodjem g. Luisom Teranom pozdravlja prof. naravoslovja dr. Zlatka Tomšiča ob prevzemu dolžnosti dekana naravoslovne fakultete v Tucumanu. Rektor fakultete se je najprej z lepim priznanjem zahvalil odhajajočemu dekanu prof. dr. A. Wilinku, nato pa predstavil novega dekana prof. Tomšiča, ki je izšel iz tucumanske univerze ter je sedaj bil redni profesor naravoslovnih ved —■ njegova stroka je raziskavanje mehkužarjev-nevretenčarjev — ter je tudi pravi član \ skupine razizkovavcev Ustanove LTllo. —■ Slovenci smo ponosni na ta veliki uspeh slovenskega znanstvenika ter mu iskreno čestitamo. Spominska proslava Srednješolskega tečaja Zopet je mesec junij, v katerem se naše misli ustavijo ob nepoznanih, a nepozabnih grobovih žrtev krvave komunistične revolucije leta 1945. Tudi učenci slovenskega srednješolskega tečaja smo počastili naše junake s spominsko proslavo, ki smo jo priredili v soboto 2. junija v mali dvorani Slovenske hiše. Za to priložnost smo jo okrasili s sliko domobranca, slovensko zastavo, slovenskim šopkom ter geslom: „Dom - narod - Bog.“ Ravnatelj tečaja dr. Marko Kremžar je podal uvodne misli, v katerih je posebno poudaril nalogo tretje generacije, ki mora ohranjati in izročiti poslanstvo slovenske generacije še naslednjim rodovom. Poleg dijakov in profesorjev sta bila navzoča g. Miloš Stare, predsednik NO za Slovenijo in bivši profesor srednješolskega tečaja ter g. Ivan Korošec, ki je bil tudi vrnjen iz Vetrinja. Dr. Kremžar je oba posebej pozdravil. Potek proslave je bil sledeči: Najprej je kratko zgodovino slovenskega protikomunističnega boja podal Milan Magister ml., ki je v uvodnih besedah dejal: „Štiriintrideset let mineva od kar so bili slovenski domobranci po prisilni vrnitvi in izdajstvu kruto pomorjeni. Tu smo zbrani, da se spomnimo teh fantov in mož in počastimo njih spomin. Saj so dali svoje življenje za domovino, vero in svobodo. Svoje .junaštvo so pokazali že v začetku, ko je komunistična partija dala poziv za ‘osvobodilni boj’ ali ‘osvobodilno fronto’. Spoznali so, da je to samo prevara in da gre za komunistično revolucijo.“ f Nato je govornik prikazal, kako so nastale vaške straže, ko so komunisti začeli pobijati najboljše slovenske može in fante in cele družine. Prikazal je nastanek četnikov, turjaške žrtve in žrtve na Grčaricah in zloglasni proces v Kočevju. Podrobneje se je pomudil pri nastanku domobranstva, prikazal njihove junaške boje in zaključil: „Najlepši način spomina in hvaležnosti domobrancem slovenske mladine je nadaljevati in ohranjati njihove ideale. Njihovi ideali so bili slovenstvo in krščanstvo, naše slovenstvo pa se začenja v študiju naše materinščine, slo- venskega jezika, ki ga moramo govoriti brez sramu in zavestno. Nadaljuje se v vestnem učenju slovenske zgodovine in narodnih problemov, v delu za svobodo vseh Slovencev, za ideal Zedinjene Slovenije in Slovenije v svetu. Domobranci niso stopali v smrt s strahom, ampak odločno, z molitvijo na ustih, vedoč, da umirajo za prave ideale. Tudi mi moramo po njihovem zgledu stopati naprej združeni in ohranjujoč slovensko skupnost med seboj trdno povezano. Naši mrtvi junaki stopajo' z nami, dokler bo spomin nanje v nas. Slava jim!“ Nato smo vsi skupaj z navdušenjem zapeli „Naj čuje nas“. Trpljenje slovenskih domobrancev je podoba živega križanega pota, na vsaki postaji jih nekaj v grob stopi. Stopinje naših mučenikov so vtisnjene, kakor so nekoč Kristusove pričale o poti na Kalvarijo. Z dvajset minutnim avdiovizualom smo prikazali trpljenje slovenskega domobranstva v primerjavi s Kristusovim križevim potom. Sledila je zborna deklamacija dr. Tineta Debeljaka v spomin junakom. Recitirali so: Alenka Magister, Eva Schiffrer, Klavdija Maloyrh, Marica Snoj, Vera Breznikar, Milan’ Magister, Tinko Lavrič in Marko Breznikar. Žrtve, ki jih je slovenski narod doprinesel za dosego človečanskih idealov, so drobno seme, ki je padlo tudi v naša srca. Vzklilo in rodilo bo, kakqr bomo mi sodelovali, da jarem nasilja čimprej razpade v nič. Če hočemo nadaljevati njihovo delo, si moramo biti edini po duhu. Naša prva naloga je utrjevati in ohranjevati narodno zavest, iz katere bomo dobivali moč in pogum, ki nas bo ohranil zveste svojemu narodu. Kot v potrdilo tega smo prikazali še zadnji del avdiovizuala: „Mladina novega dne.“ Proslavo smo zaključili s pesmijo „Oče, mati.“ Poleg že imenovanih so sodelovali: Karla Malovrh, Nadi Bidovec/ Gregor Hribar in Jože Snoj. Zahvalimo se tudi gg. Holoaznu, Malovrhu in Janezu Jerebiču, ki so pomagali pri snemanju. S. S. T. SLOVENCI na KOROŠKEM NOVA VOLILNA OKROŽJA Socialistična stranka Avstrije, ki jo podpira tudi protititovska Zveza slovenskih organizacij, je sklenila, da bo spremenila zakon o volitvah v deželni zbor in sicer s spremembo volilnih o-krožij. Po tem predlogu deželnega zakona mora dobiti stranka vsaj v enem okrožju predstavnika. Če tega ne dO-seže, tudi preostali glasovi nimajo nobene veljave. Proti predlogu sta seveda odločno nastopila Narodni svet koroških Slovencev in Klub slovenskih občinskih odbornikov, saj ta delitev namerno in načrtno otežkoča izvolitev samostojnega slovenskega predstavnika v deželni zbor. Narodni svet koroških Slovencev, Klub slovenskih občinskih odbornikov in kandidati Koroške enotne liste 1975, so se 4. maja zbrali v Celovcu in pregledali nastali položaj. Edini so bili, da je tako volilno razdelitev zamislila „prijateljica manjšine“ avstrijska socialistična stranka. Saj je sam deželni glavar Leopold Wagner, ki ima največ zaslug za to reformo, priznal, da je vsaka razdelitev na več okrožij manjšinam sovražna. Pridal pa je, da Slovencem tudi razdelitev v dve okrožji ne bi dosti pomagala. Ker je razdelitev Slovencem sovražna, je „prijateljska“ socialistična stranka ponudila svojo pomoč in bo kandidirala na svoji listi ,socialista“ Hanzija Ogrisa, ki pravi, da je Slovenec, pa si na svoji gostilni ne upa postaviti slovenskega napisa. ¡Predstavniki slovenskega javnega življenja so na zborovanju v Celovcu izdali posebno resolucijo, v kateri izjavljajo, da je samostojen nastop na de-želnozborskih volitvah najbolj učinkovit način političnega delovanja, ker so večinske stranke zavzele v zadnjih letih stališča, ki za manjšino niso sprejemljiva. Protestirajo pa proti spremembi volilnega reda, ki ponovno kosa dvojezično ozemlje, se odločno izrekajo proti poskusom vsiliti slovenski narodni skupnosti ,zastopstvo oziroma zastopnika“, ki bi bil odvisen od večinske stranke. Poudarjajo v resoluciji, da se bodo z vsemi pravnimi sredstvi borili proti novemu volilnemu zakonu in da ne bodo podpirali s glasovnico večinskih strank, ki zlorabljajo politično oblast v škodo manjšim volilnim skupnostim in ki kratijo Slovencem na Koroškem pravice, zajamčene v avstrijski državni pogodbi iz leta 1955. Avstrijska socialistična stranka je svojo namero o delitvi na nova volilna okroja izvedla 17. maja 1979. S tem je pokazala, da je prav tako sovražno nastrojena kot sta Svobodnjaška in ljudska stranka. Zanimivo pa je pri tem, da so za novo razdelitev glasovali le socialisti, ki imajo v zboru absolutno večino. SLOVENCI PO SVETU CLEVELAND Spominske svečanosti V mesecu maju sta bili v Clevelandu dve lepi spominski svečanosti za pobitimi junaki in ,za vse komunistične žrtve. Dne 2. maja se je teh žrtev spomnila tudi letos slovenska mladina v Clevelandu. Je to zelo razveseljivo znamenje, da mlada slovenska generacija, ki ni osebno doživela komunistične revolucije in videla njenih grozot, proslavlja tiste, ki so šli prostovoljno hranit vero in dom in so pri tem darovali svoje življenje. V cerkvi sv. Vida je bila spominska sv. maša, ki jo je daroval novi župnik Jože Božnar ob somaševanju gospodov Simčiča, Slapša-ka in Tomca. iPridigal je g. Božnar. Udeležba pri sv. maši je bila zelo lepa. Mnogo mladine je bilo v narodnih nošah. Dne 27. maja so imeli svojo spomin-' sko svečanost protikomunistični borci, združeni v Društvu slovenskih protikomunističnih borcev. Spominsko sv. mašo je na prostem pred lurško votlino na Chardon Rd. daroval dr. Krajnik, ki se je po evangeliju v pridigi spomnil slovenskih žrtev komunizma. Popoldne se je zelo veliko rojakov zbralo na pokopališču Vernih duš, kjer sta vodila molitve g. Božnar in g. Simčič. Po končanih molitvah so udeleženci skupaj obiskali grobove dr. Mihe Kreka, Karla Mauserja, Marjana Jakopiča, generala Prezlja in obeh slovenskih vojakov, ki sta padla v Vietnamu, ter so na njihove grobove položili šopke rdečih rož in slovenske zastavice. —- V Baragovem domu je bilo za čas spominskih proslav lepo okrašeno veliko okno, ki je vzbujalo pozornost mimoido- čih. OBVESTILA SOBOTA, 16. junija: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenskem domu v San Martinu ob 21 večer ja-show v priredbi SDO in SFZ. Gospodarski večer v “Slogi” ob 20. uri. Predavanje dr. Vladimirja Pezdirca: “Import-Eksport”. NEDELJA, 17. junija: V Slovenski vasi po drugi slov. maši procesija sv. Rešnjega telesa. V Našem domu v San Justu spominska proslava v čast našim žrtvam po slovenski maši. Na Pristavi po sv. maši očetovska proslava. Pripravljata SDO in SFZ. OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sáenz) Vse za dom 5 ___ TOREK, 19. juhija: V Slovenskem domu v San Martinu spominsk proslava ob 18.30 v priredbi Lige žena-mati. I. Kulturni večer SKA ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Predavanje univ. prof. dr. Vinka Brumna o té-mi „Naše zdomsko mišljenje“. SREDA, 20. junija: I V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi ob 19.30 uri maša ob 14-letnici smrti msgr. Janeza Hladnika. SOBOTA, 23. junija: Očetovska proslava v Slomškovem domu ob 18. uri. V Slovenski hiši ob 19.45 predavanje: Doživetja argentinske časnikarke na škofovski konferenci v “La Puebla”. NEDELJA, 24. junija: Proc.sija Sv. Rešnjega telesa v Don Bosco — Ramos Mejía ob 10. uri. V Hladnikovem domu, takoj po drugi slov. maši, to je ob 10.30, pred spominsko ploščo spominska proslava. Govoril bo g. Jože Markež. V Našem domu v San Justu po procesiji na voljo skupno kosilo. Družinsko kosilo v priredbi ženskega krožka iz Pristave. Popoldne temo-vanje v šahu, ping-pongu, taroku in podobno. Na voljo narodne vezenine s križci. PONEDELJEK, 25. junija: Na Pristavi ob 16. uri tečaj za gospe in dekleta o praktični kuhinji. Vodi ga. Mira Ecker. Prijave: 629-7589 in 628-1141. POBOTA, 30. junija: •Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. Spominska proslava pod geslom: Narod slovenski živi naj, živi! v Slomškovem domu ob 19. uri. Sodelujejo: Slomškova šola, ramoški cerkveni zbor in SDO-SFZ. NEDELJA, 1. julija: V Slovenskem domu v San Martina ob 10 spominska proslava za padle junake. V Slovenski hiši ob 9.30 mladinska maša, nato sestanek SDO in SFZ. Proslava šolskih otrok na čast mlad. zavetniku sv. Alojziju ob 16 v Slovenski hiši. SREDA, 4. julija: Sestanek Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši ob 17 s predavanjem ge. M. Eckerjeve. PO ŠPORTNEM SVETU ARGENTINKA IVANA MADRUGA je v Parizu premagala v tenisu Slovenko Mimo Jaušovec s 6:4, 6:4. Jau-šovčeva sodi med 20 najboljših igralk tenisa na svetu, vendar po lanski poškodbi še ni dosegla svoje prejšnje forme. NA MLADINSKEM namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije v Skopju so slovenski tekmovalci izredno uspešno nastopili. Štefan Kovač iz Murske Sobote je ubranil lanski naslov mladinskega prvaka, poleg tega je postal prvak v dvojicah s klubskim kolegom Verenom in prvak v mešanih parih skupaj z Ljubljančanko čadeževo. Le pri damah sta Ojstrškova in Čadeževa morali priznati nadmoč prvakinje Perku-činove, ki je osvojila poleg tega z Dog-narjevo tudi naslov v damskih dvojicah. Slovenski predstavniki so poleg treh prvih mest osvojili še tri druga in štiri tretja mesta. NA BALKANSKEM odbojkarskem prvenstvu v Bukarešti, ki je bilo končano 27. maja, je jugoslovanska ekipa zasedla drugo mesto za Romunijo. Dekleta so bila zadnje, četrte, premagala jih je poleg Bolgarije in Romunije tudi — Albanija. EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO se je začelo 9. junija v treh skupinah, ki igrajo v Benetkah, Sieni in Gorici. Dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finalno tekmovanje v Turinu. Jogoslavija igra v skupini C v Gorici, njeni nasprotniki so Izrael, Poljska in Francija. Računajo, da ne bodo imeli težav za u-vrstitev v finale. Sovjeti, ki so izjavili, da bodo v Turinu skušali spet dobiti pred osmimi leti izgubljeni naslov evropskega prvaka, igrajo v skupini B v Sieni, skupaj s Bolgarijo, Nizozemsko in Španijo. V skupini A igrajo Italija, ČSSR, Belgija in Grčija. Proizvodnja avtomobilov In varčevanje z gorivi V predzadnji številki smo poročali o omejitvah prometa v Jugoslaviji“ zaradi varčevanja s tekočimi gorivi. S temi omejitvami skušajo oblastniki znižati uvoz nafte, ki jo je seveda treba plačati z devizami. Vprašanje pa je, kako bo mogoče znižati uvoz tekočih goriv, ker je načrtovana porast proizvodnje vozil. Letos bodo producirali skoraj 290.000 o- Pohištvo PODRUŽNICE: EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaj«) Tel. 295-1197 C. SPEGAZZINI Av. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3236 (eno kvadro od občine) LOMAS DE ZAMORA Hipólito Yrigoyen in Laprida Dehidracije sebnih avtomobilov, kar je 13% več kot lani, za leto' 1980 pa že 495.000, kar je za. 170% več kot leta 1975. Porast produkcije avtomobilov je tudi v zvezi s kreditno politiko pod geslom „kupi avto sedaj, plačaj pozneje.“ Ljudje čakajo v dolgih vrstah pred okenci, eni da bi plačali mesečne kvote, drugi da bi si zagotovili svoj avto. Ti zadnji so ponekod čakali na vpis V vrstah kar več dni in noči. V skupščini so se že pojavili glasovi o potrebi omejitve kreditov za nakup avtomobilov. Za začetek predlagajo zamrznitev kreditov za šest mesecev. Letos je predviden uvoz 12.000.000 ton nafte, domača proizvodnja pa znaša kakih 4.000.000 ton. Tako velika poraba tekočih goriv je naravnost fantastična v primerjavi z razmeroma nizkim narodnim dohodkom 2.000 dolarjev na prebivalca. Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK specialist za ortopedij« in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni ‘ telefon 666-4366. Prosimo, poravnajte naročnino! JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión Nv 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N5 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanja po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA doL Talleres Graficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. KREDITNA ZADRUGA ••SLOGA" z o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. „Sovjetski zakonski možje ostjajo na svojih službenih potovanjih svojim ženam zvesti!“ „Da. Posebno naši herojski astronavti 1“ VSAK PETEK : ■ OD ŠESTIH POPOLDAN DO OSMIH ZVEČER SO V SLOGI V RAMOS MEJIA ČLANI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA NA RAZPOLAGO ZA PRIJAVE IN POJASNILA ZA j EXPOSLOV 79 KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z. Gospodarski večer v SLOGI (16. junija): ‘Eksport-Import’. Predava dr. V. Pezdirc. Že 900 članov je kupilo vezane delnice. V tisku je nova številka “STIKA”. Pripravljalni odbor za izpeljavo EXPOSLOV 79 je že pričel z delom. Podrobne Informacije v naši pisarni. V SLOGI JE MOC! ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■B* ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Otrpla revolucija SOVJETSKA VSAKDANJOST V LUČI INOZEMSKEGA ČASNIKARJA V. „Proletarci vsega sveta — odpustite“ Kljub stalnemu nihanju in spreminjanju tolmačenja doktrine, ni Brežnjev — pravtako ne kot Hruščev — nikdar storil najmanjšega poskusa za reformiranje partije in skladno z njo sistema. Obratno: odločujoči faktorji so čedalje bolj podvrženi diktatu osrednje oblasti. Z gospodarskega vidika je to skrajno neproduktivno. Rusija je ogromen kompleks ozemlja (22.403.000 km2). Klimatični in topografski pogoji, kakovost zemlje, tipi prebivavcev, gostota naseljenosti itd. se v posameznih pokrajinah medseboj močno razlikujejo. Izkoriščanje neizmernih bogastev vse te zemlje po napotkih iz osrednjega vodstva vodi nujno v diletantizem in k vztrajanju pri okoreli zaostalosti. Mnogo večje in danim pogojem primerne uspehe bi dosegli, če bi odločanje prepustili krajevnim izvedencem, kar bi bilo normalno, s čemer pa hi partija na daljavo izgubila izključno kontrolo nad svojimi vajetmi. Zgolj z melioracijami in krčenjem novih ozemelj ni vse opravljeno. Iz tako pridob- ljene zemlje je treba na pravšen način izvabiti njene sadove. Višinske rodne zemlje je npr. v privatni lasti samo 4% vse obdelane zemlje. Donaša pa do 40% poljedelskih pridelkov! Zgledi učijo — a sovjetov očividno ne. JEnako stanje obvlada industrijo, tehnično območje. Sovjetija je sicer morala na „kapitalistični gnili“ Zahod po novodobne strojne izume, komputorje in slično, da je z njimi lahko modernizirala svoja podjetja, okrepila proizvodno storilnost in se zagnala v tekmovanje z Zahodom. A strokovnjaki, tehniki in inženirji, ki vse to upravljajo, so pravtako vezani na ukaz od zgoraj tudi takrat, kadar je pokorščina vzrok neuspehom ali celo škodam. Že mladi strokovnjaki se brez ugovora podvržejo višjim zapovedim, ne da hi mogli izkoristiti svoje sposobnosti. Le na ta način jim je zagotovljeno napredovanje in razne izjemne ugodnosti ali predpravice. Na enak način obvlada diktatorski zastareli sistem tudi Vso industrijo. Znanstveni razvoj duhovne elite, sodelovanje širokih ljudskih mas in inicia- tiva od spodaj otrpnejo v ukazih in pritisku od zgoraj. O kakem svobodnem ukrepanju tehničnih strokovnjakov in gospodarstvenikov ni ne duha ne sluha. Vsemogočni diktaturi ne pride niti na misel odstopiti vsaj drobec oblasti. Utrjuje jo s svojo otrplo starokopitnostjo in z ljudskim konformizmom. A ne samo to. Moč samodržtva korenini, kot smo že omenili, v sistemu varnostne organizacije ogromnega razsež-ja, zamišljen do podrobnosti. In to zelo učinkovito. Pod pritiskom načrtne vzgoje in okolja se znajde že mladina kaj kmalu nehote v vlogi koristnih pomagačev partijskih organov in tajne policije. Bodisi iz strahu pred represalijami, bodisi iz nagona po samoobrambi ali borbe za obstoj se v odločilnih trenutkih tudi partijski nesomišljeniki ravnajo po njenih šablonah in postanejo hočeš nočeš podaljšan vzvod partijske taktirke. Primerov vsepovsod mrgoli. To ne velja samo za preprostega človeka. Tudi intelektualec je utesnjen v ta sklop. Ena takih mnogih žrtev je bil npr. logik Sinovjev. Izdal je več knjig in v njih, razumljivo, obdelal različne tipe ljudi, značaje. Iz strahu, da jih ne bi tajna policija v le-teh istovetila in jih začela preganjati, so • Si-novjevi lastni prijatelji in kolegi z moskovske filozofske fakultete obrnili pozornost tajne policije nanj in s tem povzročili represalije nad njim. Strah ima velike oči — pa majhno srce. Prežeti ukazov, zgledov in predvsem strahu,