Po pošti prejeman: za :elo leto naprej 26 K — h »1 leta „ 13 „ — „ ietrt „ , 6 „ 50 „ nesec „ 2 „ 20 „ 1 upravništvu prejeman: za Belo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, —,, ietft » i. mesec „ 1 „ 70 » Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in insarat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 3. Rokopisi se ne vratejo, nefrankovana pisma ne vspsejemajo. Uredništvo je v Se*e- niških ulicah 3t. 2,1., 17. izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 56. V Ljubljani, v petek 9. marca 1900. Letnik XXVIII. Papež Leon XIII. ob svoji 90-letnici. Nekaj mislij v papeževem nagovoru ob 90-letnici smo že omenili. Zdi se nam pa potrebno navesti ves ogovor papežev, da tudi Slovenci zvemo, kako govori papež, kateremu »Narod« podtika take gorostasnosti. Leon XIII. je na čestitanje kardinalov odgovoril tako-le: Ko stopamo v novo leto svoje vlade, čudimo se sami, po človeško govorjeno, zbog dolgosti življenja, kakoršne se more veseliti le malokdo. Toda, kdo more vedeti sklepe previdnosti? To pa vemo prav dobro, v tolažbo vsem, da smo vsi, bodisi mladi ali stari, pod okriljem božje ljubezni, ki je oče vseh in vedno ljubi, najsi potem življenje daje ali jemlje. Molimo torej vedno ponižno in udano božje odloke, naj si bodo kakoršni koli že. Dolžnost naša je pa v tem, da ne prizanašamo svojim zadnjim močem, ampak da jih porabljamo vse in radi — kakor se prizadevamo storiti Mi — v službo sv. cerkve. Vsekako je breme tako visoke službe za mene starčka težje; toda v tem pogledu ima cerkev od zgoraj obljubo, ki jo krepi napram vsaki človeški slabosti. Kaj je na tem, da je krmilo simbolične ladjice izročeno slabotnim rokam, ko vendar vemo, da božji Brodar nevidno sedi na ladjinem krovu in pazi in krmi ladjo ? Češčena bodi moč roke njegove in množina usmiljenja njegovega. Sveto leto, gospod kardinal, bo gotovo prineslo svojega sadu, kakor upa in želi sv. kolegij. Prav gotovo ga bo prineslo, ker spremlja sveto cerkev pri trudu za rešenje duš vedno mogočna moč milosti. V smeri proti velikim bazilikam že opazujemo vidno in močno gibanje krščanskega mišljenja. S pobožnostjo domačinov se kaj lepo sklada in ujema pobožnost onih, ki so prišli iz ino zemlja in prve kakor druge vzprejema mesto Petrovo brez izjeme kakor svoje otroke in jim pomaga s prijazno ljubeznijo, da se v duhu prenove, to se pravi, da postanejo boljši, pravičnejši, prijaznejši, odločnejši in tako zmagujejo v trdem boju nravstvenega življenja. To hočemo doseči s pomočjo posebnih obredov v teku sv. leta. Ce se pa kdo spodtika nad tem tradicijonalnim postopanjem in opravlja in zasmehuje, naj mu Bog odpusti; oko, ki je navezano in obrnjeno le na materijo, ne vidi druzega, ko materijo. Če pa le malo pomislimo, da je na svetu neka vrsta dobrin, ki zavzemajo prvo mesto, ki stoje po vrednosti višje, ko vsaka materijalna korist, kateri pošteni človek bi tu ne spoštoval namena svete stolice, ako le ta nastopi s posebnimi napravami kot oznanjevalka in služabnica duhovnega pre-rojenja? In krščanski Rim ni nikdar tako zelo vreden sebe, ko v sredi teh dragih in blagih verskih svečanosti. Te so njegovi pravi spomeniki, njegovi pravi prazniki, ker so spojeni in napojeni z njegovim pravim namenom, katerega ne more izpremeniti nobena vetvarjena moč. Podle prikazni, sveto-skrunski prizori morejo vsekako, če Bog to pripusti, nastati na rimskih tleh, toda rimski niso Mi smo vam hvaležni, čast. bratje, za prijazna sočutja, ki ste nam jih iznova izrazili po svojem čast. dekanu, še bolj pa za vedno udanost, ki je za nas vedno bila in je izmed največjih človeških tolažb. Potem pa naj se vam ne zdi čudno, da vas povabimo, kakor se spodobi za tak dan, da se združite z nami v jedinosti molitve v en namen, ki je istega duha s predpisi one evan-geljske ljubezni, ki ne pozna niti krajevne oddaljenosti, niti razlike plemen. Vsi skupaj molimo k Gospodu, naj se spominja svojega usmiljenja glede krvavega boja, ki se bije že nekaj mesecev na afrikanskem ozemlji, in naj ne pripusti, da bi trajal še dalje. Njegovi otroci in naši bratje so vsi, ki se tam doli trudijo v strahu in naporu vojskovanja in preveč žrtev je že na obeh straneh. Naj bi se ozrl ljubi Bog z očetovskim pogledom nanje, potolažil njihovo sovraštvo in napeljal srca do sklepa obestranskega prizanaša-nja in prijaznosti, da se povrnejo kmalu k odkritosrčnemu, stalnemu miru, pravičnosti in prijateljstvu. Kot poroštvo nebeških da- rov in znakov naše ljubezni podelimo svetemu kolegiju, škofom, prelatom in vsem navzočim iz celega srca apostolski blagoslov. Državni zbor. Dunaj, 8. sušca. Vladne predloge. Vlada je predložila načrt zakona, s katerim se izpreminjajo nekatere določbe me-lijoracijskega zakona iz 1. 1889 in zakona z dne 30. junija 1884. Z novim načrtom se podaljša za 10 let doba dotacije melioracijskemu zakladu iz državnih sredstev, in sicer do vštetega 1. 1914. Dalje se letni prispevek do 1. 1914 zviša od letnih 850.000 gld. na 1 milijon gld. Včeraj je vlada predložila tudi načrt zakona glede olajšav pri državnih posojilih. Ker dobite o tem obširnejše poročilo, omenim danes samo toliko, da se z novim zakonskim načrtom vlada pooblašča: 1. podaljšati obroke za odplačila državnih posojil vsled uim in enakih nezgod v p o-sebnih ozira vrednih slučajih; 2. znižati na obroke določene svote; 3. izjemoma tudi popolnoma odpisati dotična državna posojila. Vlada torej zastopa po našem mnenju pravično načelo, da se znižajo, oziroma izjemoma popolnoma odpišejo državna posojila posameznikom, ki dokažejo potrebo teh olajšav. Vse dotične vloge in listine so proste kolekovine in pristojbin. Včeraj je vlada predložila tudi načrt zakona v p r o s p e h domače industrije. Vlada namreč zahteva, da se oproste davkov in pristojbin za dobo 6, oziroma 12 let vsa nova industrijska podjetja, pa tudi taka, ki so šele v prvotnem početku. Te olajšave dobe tudi vse delniške družbe in banke, ki ustanove nova industrijska podjetja. Kakor znano, so v smislu zakona z dne 10. avg. 1895 do konca tekočega leta davkov in pristojbin prosta vsa nova industrijska podjetja na tržaških tleh in v občini Milje. Z novim zakonom hoče vlada olajšave stvarno in krajevno razširiti. Kdo je kriv? Za jutrašnjo sejo je določen obširen dnevni red, to je, mnogo toček, a samo formalne stvari, katere more zbornica rešiti v dobri uri. Na prvem mestu je volitev drugega podpredsednika. Ako obveljajo dogovori, bode izvoljen dr. Začek. Toda discipline ni nobene in tako jadramo naprej brez določene smeri. To je dokazala tudi včerajšnja volitev prvega podpredsednika. Dogovorjeno je bilo, da desnica odda prazne glasovnice. Toda v zadnjem trenotku so se dogovori razbili in desnica so je razdvojila. Eni so glasovali za dr. Začka, drugi za Pradeja, največ pa se jih ni udeležilo volitve. To je še poostrilo razmere na desnici. In sedaj si izprašujejo vest: Kdo je kriv? Ko bi hoteli odgovoriti na to vprašanje, morali bi naštevati vse napake avstrijske ustave, oziroma tistih, ki so doslej izvrševali ustavo v nemškem in centralistiškem duhu. Ustavna zgodovina je v istini podobna, kakor je naglašal baron Rieger, starorimskemu groblju, koder leže vsevprek razvaline lepih palač in drugih dragocenih stavb. Razpale so, ker so bile zidane na vulkanskih tleh, na podlagi nemške hegemonije. Nenemški narodi so stresali težke okove, v katere jih je ukovala nemška birokracija. Ta zistem pa je do danes vzdrževal krivični volilni red. Tu je treba najprvo nastaviti vzdigalo, tu je vir onega zla, ki slabi Avstrijo in provzroča neplodovitost parlamenta. Ko se je 1. 1897 sostavila v sedanji zbornici skoraj edino mogoča večina s skupnim programom, sklenili so liberalni levičarji zaroto proti večini in vladi. Vse razbiti, to je bil njihov skupni program pod plaščem nemške vzajemnosti. Vprizorili si obstrukcijo in s tem parlamentu ucepili kužno, neozdravljivo bolezen. In danes, ko so čehi le namignili, da bi mogli nastopiti na parlamentarnem bojišču z istim orožjem, se levičarji zgražajo ter češkim poslancem podtikajo vso krivdo. To je ona politična hinavščina, katero je dr. Stransky tako neusmiljeno bičal v predzadnjem svojem govoru. LISTE Blago srce. (Nekrolog prijatelju.) Takoj prvič, ko sva se sešla s Potočnikom, postala sva si prijatelja. Nekaka ne-umljiva vez naju je vezala od tedaj naprej. A kdo ne bi imel rad te zlate duše, ki je ljubila vsacega človeka, ki ni niti umela žaliti nikogar in to tudi v najmanjši reči ne. Kedar smo bili skupaj s prijatelji, je bil on vedno nekako središče. Vsem okoliščinam se je nevede takoj prilagodil in bil nam je v pravo veselje. Zdaj je bil naivnoporeden, zdaj zopet možkomoder; zdaj je bil tih in molčal, zdaj zopet je govoril neprenehoma, kakor bi se šlo za stavo. Vse to pa vedno v pravi meri, nikoli preveč. Toda zgodilo se je: zgubili smo ga. Hudo se je prehladil in od tedaj naprej je pešal in pešal, kakor luč, ki ji zmanjkuje olja, in slednjič — ugasnil, komaj osemnajst let star . . . Pred Božičem sva se videla poslednjič. »Kako se imaš prijatelj ?« ga vprašam. »Tako, tako 1 — Dalje časa že boleham, a upam, da mi bo kmalu bolje . . .« Silno se je spremenil. Vsa prejšnja ve-selost je zginila z obraza, a na njeno mesto se je vselila trpka udanost in bolehna ravno-dušnost. »— upam, da mi bo kmalu bolje « Da, kmalu ti je bilo bolje, prijatelj Janko, in zdaj ti je — dobro. Umrl si. Tvoja duša je vzplavala proti nebu, a tvoje truplo polože v blagoslovljeno zemljo, kjer počiva že na tisoče drugih in kjer epita tudi naša pesnika prvaka Prešeren in Jenko smrtno spanje. Nad štiristo dijakov tovarišev in veliko drugih ljudij te bo spremljalo k večnemu počitku in mnogotero oko bo rosilo solze za teboj. Čemu plakate prijatelji? Ni-li srečen naš prijatelj Janko? — Saj je dosegel na tako lahak način in tako kmalu to, kar iščemo mi s trudom in težavo in za čimur stremimo in bomo stremili mogoče leta in leta, dobil je — gotovo in lepo bodočnost! 0, razumem vas, prijatelji: vi plakate nad spomini na tako dobro dušo, ki vas je umela, ki vas je ljubila. Le plakajte, le pla kajte, da si potešite svoje srce! Ti, dragi prijatelj, si nas zapustil prvi, a za teboj pridemo prej ali slej mi vsi. Razkropili se bomo po svetu in ne bomo so dolgo, dolgo videli. Zdaj zmanjka enega, zdaj druzega z zemeljske površine in drug za druzega ne bomo vedeli, kedaj. Toda pride čas, Janko, da, pride čas, ko se zopet vidimo mi vsi in zopet bomo veseli kakor prej ; a do takrat spančkaj mirno v Bogu, spančkaj sladko — blago i r c e ! P. Radlin. f Matiju Volku v spomin. Lepi dnevi so se začeli, mislili smo, da jo že pomlad. A prihrul je vihar — in vse je zamrlo pod težko sneženo odejo. Prav tako kot prvo cvetje in prav v tem času si uklonil tudi ti glavo poti smrtno koso, najdražji mi tovariš. Dolgo, dolgo te je mučila zima bolezni, a kar naenkrat ti je z južnimi sapicami in s prvim cvetjem zopet oživelo upanje, telo ti je kot prenovljeno zadobilo novih moči, kakor vzplapola pojemajoča svetilka še enkrat, predno ugasne. Bogoslovec Matija Volk, tega imam namreč v mislih jo zaspal v večnost . . . . Rodil se je na Češnjici pri Olšah na Gorenjskem dne 21. lebr. 1877. Nadarjenega dečka so najprvo pošiljali v šolo v Kropo, nato v Kranj, 1. 1890 je pa stopil v gimnazijo v Ljubljani. V tretjo šolo je bil vzprejet v »Alojzijevišče«, kjer je ostal do osme. Osmo šolo je še končal, a mature ni več napravil, bolezen ga je pognala domov. Jeseni leta 1898 je prišel v semenišče, toda moral ga je takoj zapustiti, zakaj bolezen se mu je čedalje bolj hujšala, dne 3. t. m. pa mu je smrt pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil vzgleden dijak. Dičila ga je neka posebna možatost in odločnost. Pri učenju je bil marljiv in vesten; dokler ni spolnil svoje dolžnosti, se ni zmenil za nobeno stvar, ne za zabavo , ne za igre. Prav pogosto mi je bil njegov vzgled povod, da sem vzel knjigo in študiral, ko bi sicer prav gotovo ne bil. Vsled te možatosti in odločnosti smo ga imeli tovariši — alojzniki za nekakega očeta med seboj. Ako se kedaj nismo mogli o kaki stvari zediniti, smo prašali Matija, in njegova beseda je obveljala. Često je tudi sam končal naše prepire in besedovanje prav kratko in priprosto: »Imejte že no malo pameti!« Drugo, vsled česar smo pokojnika posebno cenili, je bila njegova odkritosrčnost, njegovo nesebično prijateljstvo; o njem pač smem trditi besede sv. pisma: »Zvest prijatelj je močna bramba, kdor ga je našel, je našel zaklad«. (Sir. ti. 14.) Oiiral se ni na nikogar, vsakemu je odkritosrčno povedal svoje mnenje. Tu ga ni moti'o prija- In dalje. Dr. pl. Ktfrber je poskusil s spravnimi pogajanji. Da si delo olajša, omejil je za sedaj jezikovno vprašanje samo na Češko in Moravsko. Pogajanja so se z ozi-rom na napete razmere ugodno razvijala. Morda bi se b;la ugodno izvršila, ko bi bila vlada počakala še nekaj časa z zasedanjem državnega zbora. A danes so pogajanja pretrgana in skoraj gotovo končana. Kdo je zopet kriv ? Ko bi verjeli nemškim listom, krivi so zopet Cehi, ker sta dr. Stranskv in dr. Paeak govorila resnico. Ta dva sta samo odgovarjala Pradeju in Pergeltu, da nemški poslanci nikdar ne bodo glasovali za kodi-likacijo nemškega državnega jezika, ker bi si s tem podpisali smrtno obsodbo. In to je za levičarje nov »casus bellio. Zato trdimo in naglašamo, da nevarnost za parlament ne prihaja od desnice, ampak od leve strani. Nemški levičarji stoje na straži proti desnici in vladi z ognjenimi meči. Dejanja govore. Zato so desniški klubi Čehom odsveto vali obstrukcijo proti tako delikatni točki, kakor so vojaški novinci. V tem vprašanju višji krogi ne poznajo šale. Saj je znana najnovejša izjava veljavne osebe: Novince dobimo brez parlamenta! Ko bi češki poslanci z obstrukcijo preprečili v zbornici pravočasno rešitev vojaškega kontingenta, škodili bi svojemu narodu za mnogo let in defini-tivno razbili desnico. Pokazali bi, da dejanj-skih razmer ne presojajo z višjega, državniškega, ampak le z ozkega, strankarskega stališča. Posekali bi drevo, da bi z drevesa obirali sadje. Res, da je treba mnogo zatajevanja, a z glavo ni mogoče skozi zid. In tega mnenja so mnogi češki poslanci, ki računajo z raznimi posledicami ob-strukcije ter zro v daljšo bodočnost. Kakor se zatrjuje, hoče dr. Engel, načelnik češkega kluba, odložiti mandat, ako češki klub ne ustavi obstrukcije v vojnem odseku. Danes popoludne ima češki klub zopet sejo; sklep bode velepomenljiv, kakorkoli se glasi. Z ozirom na to negotovost odpade jutri debata o vojaških novincih in pride v ponedeljek na vrsto. Politični pregled. V Ljubljani, 9. marca. Parlamentarne večine, one jedine, trdne, odločujoče, z malo izjemami strogo slovanske večine v poslanski zbornici ni več. To se je pokazalo pri volitvi posl. Pradeja prvim podpredsednikom poslanske zbornice. Številke govore dovolj jasno. Oddanih je bilo 317 glasovnic. Prade je dobil 163 glasov, Začek 93, praznih je bilo 52. Absolutna večina je znašala 133 glasov. Za češkega kandidata so glasovali Čehi in Jugoslovani, vsi ostali bi pa bili morali oddati prazne glasovnice. Teh je pa mnogo premalo. Klub poljske stranke šteje sam 60 glasov, nemška katoliška ljudska stranka nad 40, poleg tega je pa še centrum in nekaj članov velepose-stva. Nasprotno pa je Prade dobil skoro to- liko glasov več, kot bi jih moral dobiti po številu levičarskih glasov, kolikor jih je dobil nad absolutno večino. Brezdvomno je torej, da se je blizu trideset desničarjev izneverilo dani besedi. Res je, da je Kathrein-ova strančica delala »čast« katoliški ljudski stranki, a ta ne šteje niti deset poslancev. Ne preostaja toraj nič druzega, nego poljski klub, ki je tudi pri tej priliki v jasni luči pokazal, kako umeva slovansko vzajemnost. Ako se trd in, recimo naravnost, precej zagrizen Nemec, kot so ravno in v sedanjih razmerah nekako morajo biti Kalhreinovci, tako daleč spozabi in odda Nemcu svoj glas, sicer v tem slučaju nikakor ni lepo, a vsaj deloma upravičljivo. Ako se pa drzne lepo število zastopnikov poljskega slovanskega na roda glasovati za nemškega zagrizenca prve vrste, je to nečuveno in neopravičljivo, tudi ko bi jih ne bil vezal prav nikak sklep. Poljaki so torej sedaj naravnost pokazali, da jim je slovanska vzajemnost in solidarnost desnice dobra le tedaj, ko se gre za njih koristi, ko treba spraviti k polnim jaslim katerega iz njihove vrste. Desnica pa, če trdna ni, je bolje, da je ni, in po tem pravilu se bržkone že danes lahko reče o njej, da je bila. Židovski liberalni krogi, mej katerimi bodo imeli tudi poljski židje velik delež, bodo sedaj seveda vpili, da so grobokopi desnice »klerikalci«, ter bodo radi dobre pe-torice nemške katoliške ljudske stranke napadali vse katoliške poslance. Zavedni ljudje bodo vedeli, kaj odgovoriti na take čenče. Vojni odsek je v svoji predvčeranji seji dovršil razpravo o vladni predlogi glede vojaških novincev. Pred pričetkom nadrobne razprave se je sklenil kompromis z mlado-češkimi poslanci, ki so obljubili, da mej specijalno razpravo ne bodo obstruirali, ako se predloga predloži zbornici še le v ponedeljek. S tem pa seveda ni rečeno, da Cehi ne bodo obstruirali vladne predloge v ple-numu in zagovarjali predloge poslanca Do-ležala, ki jih je prijavil kot minoritetni vo-tum. V ponedeljkovi seji pride toraj na dnevni red v poslanski zbornici načrt zakona, ki bi bil moral biti rešen že prvega marca Poročevalcem v zbornici je odsek izvolil poslanca Popovskega. Posamne resolucije in peticije bodo zastopali večinoma predlagalci sami. Kaj store mladočeški poslanci pri razpravi v zbornici, ni znano. Z vladne strani in tudi iz gotovih parlamen tarnih krogov se pritiska nanje z največjo silo, češ da je od usode napominane vladne predloge odvisna usoda parlamenta. Pod tem pritiskom se neki snide klub mlado-češke delegacije, da si konečno določi taktiko za prihodnje dni. Afera Banffg - „ Vut.erlandJ se je spremenila z včerajšnjim dnem v Banl'fy-Ugronovo afero in se konča bržkone z dvobojem, poleg tega pa. kakor se splošno sodi, z resignacijo BanlTyjevo na njegovo sedanjo častno službo. Z izjavo poslanca Ugrona, da je on dal snov za dotični dopis v dunajskem »Vaterlandu«, ter z izjavo tega lista, teljstvo, da bi ne bil videl napak prijateljevih in jih morda celo hvalil, kot se pri prijateljih le prerado dogaja. A s svojo odkritosrčnostjo ni nikdar nikogar žalil, zakaj bil je zelo ponižen. Ako je opominjal, je storil to tako priprosto in prijazno, da mu ni mogel nihče zameriti. Ni se poviševal nad druge, ne, ampak imel se je za najslabšega. Prav zato je bil tudi skrajno potrpežljiv. Sila mu je že morala biti, da je izpregovoril bolj ostro besedo. Dasi je splošno govoril raje malo manje kot preveč, in vselej preudaril, kaj je prav in kaj preveč, je bil vendar v družbi vedno vesel in zgovoren; imel je na izobilje dobrih, a nikdar ne žaljivih dovtipov. Kar pa je bilo najlepše, to je bilo njegovo lepo pobožno srce. Kolikokrat je pohitel v domačo kapelico, pred šolo, po obedu, po sprehodu, in sploh pri vsakem važnejšem opravilu se je zatekel k Jezusu. Ko smo imeli nekoč veselico, je kar naenkrat izginil. Iskali smo ga povsod, a ni ga bilo nikjer ; nazadnje sem se spomnil na kapelico — in tu sem ga našel zatopljenega v molitev. Sv. zakramente je prejemal redno vsak teden, ako ga ni zadrževal kak poseben vzrok, prejemal jih je tudi vselej o večjih praz- nikih in opravljal je vsako leto z veliko gorečnostjo pobožnost sv. Alojzija. Kakršno je bilo življenje, taka je bila tudi smrt. Na binkoštni torek 1. 1898. smo imeli maturantje po stari, lepi navadi na Rožniku mašo za srečen izid mature. Ker pa smo imeli alojzniki že prej doma mašo, zato nam je preostajalo le malo časa in hiteti smo morali, da smo prišli še o pravem času. Dež je lil curkoma, cerkev je bila mrzla, in tako ni čudno, da se je razgret od pota, prehladil. In ugnezdila se je v njega prsih bolezen, začel je pokašljevati in par dni pred maturo je moral oditi domov. Tu je poskušal razna zdravila, a izdalo ni nobeno. Upanje, da ozdravi, mu je čedalje bolj izginjalo, zato mi je v vsakem pismu in kadarkoli sem ga obiskal, izražal udanost v najmodrejše sklepe božje. Svojo bolezen je sprejel v duhu svete vere. Ni tožil, ampak udano govoril: »Že Bog ve, zakaj je tako«. Dan pred smrtjo še je prejel sv. popotnico, dasi niti sam niti kdo drugi ni mislil, da je smrt tako blizu. Pred smrtjo je prosil strežnico, naj mu poda podobico Matere Božje in molek, in komaj je dobil vse, je mirno, brez boja zaspal . . . Pač smrt, kakršno bi si želel vsakdo. da ni imel namena kratiti časti ,Banffyju, je zadeva sedaj rešena za vodstvo imenovanega lista in se bo sedaj nadaljevala v Budimpešti. O tej zadevi so se vršila posvetovanja raznih klubov, posebno pa ljudske stranke, ki je sklenila pozvati Banffyja na odgovor, vrhu tega se je pa vršila včeraj v poslanski zbornici tajna seja, pri kateri so je pralo to perilo in pri kateri je ministerski predsednik Szell izjavil, da je prevzel od prednika le dispozicijski zaklad, minister Fejervary pa povedal, da se je v 1. 1898 sicer mislilo na volitve, a so ni delalo zanje nikakih priprav. Obsodbo francoskih asumpclo-nistov je potrdil sedaj tudi prizivni senat kot prva instanca in je toraj postala pravo-močna. Vsak brat mora torej plačati kazen 16 frankov in je potrjen ob jednem odlok glede razpusta reda asumpcionistov. Vendar je pa prizivni senat dovolil, da se glede denarne kazni sme uporabiti takozvana lex-Be-ranger in se mora toraj v tem oziru mileje postopati. To je pa seveda le postranska stvar, ker glavni namen so framasoni dosegli z razpustom reda. Irci o politiki angleške vlade. V angleški spodnji zbornici se vrši te dni razprava o letošnjem državnem proračunu in pa o vladnih predlogah, s katerimi name rava vlada uvesti nekaj novih davkov in zvišati nekatere carinske postavke. Vladne predloge je toplo zagovarjal zakladni minister IIicks-Beach, ki je utemeljil vladno zahtevo z naslednjim stavkom: Angleški narod (?) se je odločil izvojevati vojsko do vspešnega konca, naj stane karkoli drago. Vlada je prepričana, da bo zbornica dovolila vsako zahtevo vlade in se ne bo strašila pred nobeno žrtvo, da se reši čast države. — Campbell - Bannermann je izjavil, da opozicija si cer ne bo nasprotovala vladnim predlogam, a ne prevzame nikake odgovornosti za vladno politiko. — Odločno pa protestuje proti vladnim zahtevam Irec Healy, posebno pa proti temu, da bi Irci morali donašati k troškom za vojsko, mej tem ko Irska niti jednega funta ni prejela za vojna naročila. Nemčija, Avstro Ogerska, Severna Amerika in Brazilija imajo od vojske velike koristi, domači irski narod pa niti beliča. To je seveda naravnost krivično, ker morajo Irci največ žr-tovati za nesrečno vojsko. Razgled pu slovanskem svetu. Josip Evgen Tomič. Iz Zagreba, 3. marca. Prošli teden je proslavil štiridesetletnico svojega književnega delovanja Josip Evgen Tomič. Priredila mu je lepo svečanost »Matica Hrvatska« v svojem domu kot neko priznanje za njegovo neutrudljivo delavnost za to književno društvo. Ta znameniti hrvatski pisatelj se je rodil 18. oktobra leta 1843 v Požegi v Slavoniji. Početne šole in nižjo gimnazijo je završil v Požegi, a 5. in 6 razred v Za grehu. Potem je stopil v zagrebško seme- K njegovemu pogrebu je pohitelo enajst tovarišev-bogoslovcev, ki so opravili zanj z veleč. g. župnikom Verbajsom iz Kamne gorice cerkveno opravilo in mu zapeli na grobu krasno žalostinko. Kako so ga ljubili in spoštovali tudi n)egovi rojaki, kaže to, da se je pogreba udeležila lahko rečemo cela fara ; in nisi zapazil očesa, ki bi se ne bila zalesketala v njem žalna solza, ko nam je zemlja odvzela blagega prijatelja, tovariša, rojaka. Udeležil se je pogreba kljub svoji bo-lehnosti tudi domači župnik veleč. g. Preša, udeležila se ga je šolska mladina, na čelu ji gosp. učitelj Kalan. Pogreb je bil za tako malo faro res veličasten. Tako je zopet končano mlado življenje, ki je obetalo obilo krasnih sadov. A Bogu je bilo tako ljubo, spoznal je, da je najdražji naš prijatelj in tovariš že dozorel za njegove žitnice. Tamkaj, dragi prijatelj, tamkaj se zopet snidemo, ako nam Bog da milost, da umremo srečno, kot si umrl ti. Pač nas navdaja žalost nad tvojo izgubo, a tolaži nas trdno upanje, da si prejel plačilo za trudapolno delo, navdaja nas tolažba, da nas druži vez ljubezni, ki je ne raztrga niti smrt, ljubezni, ki naj se kaže dejanski v naših molitvah in tvojih priprošnjah. — V miru počivaj! Fr. K. nišče, kar je odločno vplivalo na njegovo pisateljsko bodočnost. Ob tem času so bo-ravili v semenišču vrli mladeniči Balenovič, Tkalčič, Nemčič, Deželic, Lorkovič, Ferkic i. dr., ki so se kasneje izkazali vsi kot pisatelji v raznih strokah. V književnem društvu »Zboru duhovne mladeži zagrebačke« so vsi marljivo sodelovali, a Tomič med njimi gotovo ni bil zadnji, če tudi je bil naj-mlaji med njimi. Toda Tomič si je izvolil mesto bogoslovja drugo zvanje. Po kratkem prebivanju v Karlovcu, kjer je urejeval časopis »Glaso-nošo«, se predeli zopet v Zagreb ter se posveti pravoslovnim naukom, katere je dovršil leta 1867 deloma v Zagrebu, deloma pa v Gradcu. Potem je stopil v državno službo ter je služil najprej kot županijski či-novnik v Požegi, kjer se je oženil s slav-ljeno rodoljubko Ilermino pi. Prešernovo, s katero se je bil spoznal že v Karlovcu. Leta 1869 pride Tomič v Zagreb kot činovnik deželne vlade, postane leta 1875 tajnikom, a leta 1892 pravim svetnikom deželne vlade kar je še dandanes. V tej svojej službi si je stekel mnogo zaslug za povzdigo narodnega gospodarstva na Hrvatskem. On jo še dandanes duša narodnogospodarskega odseka pri hrvatskej deželni vladi. Na književnem polju se je pojavil Evgen Tomič leta 1859, ko je v »Narodnih Novinah« izšla prva njegova pesem »Plač za Jelačicem banom«. Leta 1860 je postal sodelavec zabavno-poučnega lista »Slavonac«, ki je izhajal v Požegi. Tukaj je priobčil več svojih pesem in prvo svojo novelo »Krvavi pir«; a leta 1865 je izdal v Požegi prve pesme »Ljeljinke«. Prvi tedanji kritik Adoll Veber je ocenil v »Književniku« Tomičeve pesme prav pohvalno, in od tega časa je bil utrjen njegov glas kot dobrega pesnika. Tomič je zložil tudi še kasneje marsikatero pesem v raznih časopisih, posebno v »Drago-ljubu« in »Viencu«, kjer so se vedno rade brale. S prihodom Tomičevim v Zagreb leta 1869 se začne njegova druga perijoda književnega delovanja. Tedaj je bil ravno osnovan časopis »Vienac«, okoli katerega so se bili zbrali najbolji hrvatski pisatelji, katerim se je pridružil tudi Tomič. V tej perijodi se je lotil Tomič pripovesti in romana, a potem tudi drame. V »Viencu« je priobčil leta 1870 pripovesti: »Zatečeni ženik« in »Peli-vanka« ter burko »Krivi rubi«, 1871 svojo prekrasno novelo iz požeškega življenja »Opančareva kči«, 1872 pripovest »Pokčerka« in humoresko »Izigrani«, 1873 pripovesti »Prijateljice« in »Guparnici«, 1890 znamenito zgodovinsko pripovest »Pretorijanec« in 1891 krasno novelo »Udovica« v realističnem smeru. Za »Matico Hrvatsko«, katerej je Tomič od njenega preporoda leta 1877 odbornik, a od leta 1891 podpredsednik, je napisal leta 1879 svoj klasični roman »Zmaj od Bosne«, ki je leta 1897 doživel drugo izdanje, a za njim so sledila sledeča dela: 1882 »Komedije 1.« (Bračne ponude i Zatečeni ženik), 1883 »Komedije II. (Novi red in Gospodin tutor), 1884 »Kapetanova kči«, 1887 »Pošu-rice« (burke), 1888 »Eminagina ljuba«, 1892 igrokaz »Pastorak« ter leta 1894 prvi (Pre-torijanac), a 1895 drugi del pripovesti »Za kralja — za dom«. Prevel je tudi za »Matico« leta 1880 krasno Sienkiewiczevo pripovest »Hania«. Posle smrti Šenoine je popolnil Tomič leta 1882 njegov nedovršeni roman »Kletva« po zapiskih pokojnikovih, pa se sploh pri-znaje, da je izvel delo na čast svojemu po-bratimu. S tem pa še niso našteta in navedena vsa Tomičeva dela na polju beletristike. Skoraj v vsakem letniku »Narodnih Novin« se nahaja katera pripovest ali humoreska, pa bi bila prava škoda, da se ne zbere v posebno knjigo. Ravno tako so izšle v koledarju »Danici«' tri večje pripovesti za pri-prosti narod: »Janko in Jaga«, »birotan« in »Razdjelnici«; le-ta poslednja je didaktičnega značaja. Vredno je še posebej omeniti dveh obsežnejih razprav, priobčenih v »Narodnih Novinah«, namreč : »Slavonija nekada i sada« (v kulturnem pogledu) in »Naše vode rud-nice«. V poslednji razpravi so po najstarejih virih do najnovejih sestavljeni opisi vseh hrvatskih toplic, ter Be more trditi, da je to najpotrebneje delo, kar jih imamo do zdaj v tem pogledu Poleg teh svojih izvirnih del, v katerih se zrcali vedra in blaga duša pesnikova, njegovo poštenje in rodoljubje, in v katerih se nahaja njegov diven humor, je našel Tonile časa, da posebno za »Narodne Novine« prevede celi red velikih in glasovitih romanov, kakor so: »Maleparta« in »Ostap Ja ryna« od Krasze\vskega, »Vojvoda atenski« od Tommasea, »Vjerenici« od Manzoni ja. (Konec prih.) Cerkteui letopis. Spevi za češčenje sv. R. Telesa. V smislu škofijskega lista št. 1 str. 27, kjer priporoča presvetli nadpastir vspored za molitveno uro pred izpostavljenim sv. Hešnj. Telesom, dal je podpisani natisniti v obliki .»Večne molitve« speve : Wittov »O salutaris«, šz Cecilije »Tantum ergo«, responzorij in j>Laudate« za en glas, spremljevanje z orgijami posebej. Latinskemu tekstu je pride-jan slovenski, da bode ljudstvo vedelo, kar poje. Listki se razdele med častilce in dasi niso vešči sekiric, se bodo vendar takoj privadili spevov, da jih čujejo le parkrat raz kor; in tako se bodo udeležili liturgičnega dejanja ne samo z molitvijo, marveč tudi s petjem. Spevi se dobe v prodajalni kat. tiskovnega društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2. Sto glasov stane 1 krono s pošto vred in priložena je tudi partitura. P. Hugolin Sattner, Ord. FF. Min. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. marca. Šestdesetletnica prof. dr. Greg. Kreka. V včerajšnji notici pod tem naslovom sta po pomoti izostali besedi »in tridesetletnico« (svoje docenture), kar so pa čestiti čitatelji gotovo že sami opazili. Prot. dr. Krek obhajal je toraj včeraj šestdeset-letnico svojega rojstva in tridesetletnico svoje docenture na graškem vseučilišču. Pozno a vendar le! »Edinost« je spoznala, da je bila nje taktika proti »Slov. Narodu« povsem zgrešena. »Mi smo se le vdajali veri, tako toži »Edinost«, da kaj dosežemo z mirnim dokazovanjem in zatrjevanjem. Sedaj vidimo pa, da je bila kriva ta vera, da kaj dosežemo z mirno besedo pri ljudeh, ki drugim propovedujejo vodo, a sami pijejo vino, t. j. ki od drugih za vsako najmanjo stvar zahtevajo dokazov z imenovanjem oseb, sami sebi pa dovoljujejo naj-grše polemiške ekcese . . . Odslej se ne bomo nič več opravičevali in nič več zatr-jali, ampak jim bomo lepo le vračali : kakor oni nam, tako mi njim !« „Edinost" „Slovencu" očita radi »Slovenke«. da je pretiraval, da ni pisal mirno, trezno in lojalno, da je predstavljal svetu kakor notorično dejstvo nekaj — kar ni res. »Edinost« pravi, da je pooblaščena do izjave, u n a j s k a l> o r a. Dno 9. maroa. Bknpni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista . . . • • • • • • NemSki drž. bankovci »a 100 m. nem, dri, veli. 9930 99-20 98 20 99-35 97 95 93-65 128-— 236-40 242-70 118-45 •20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dn6 8. maroa 3-2"/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke 6°/„ 23-65 19-27 90-05 11-38 164 -160-50 2i 0 -98-25 141-35 257 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4 /„ Prijoritetne obveznice državue železnice^ . , . južne železnice 370 „ > južne železnice 6% , » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . . . • 4°/. srečke dunav. parobr. družbe, 100 g d. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » » » 5 * Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. Rudoltove srečke, 10 gld. 108--95-90 87 50 69 25 99 25 39-v— 340-— 43-22.20 13.25 64 Salmove srečke, 40 gld........172-60 St. Gendis srečke, 40 gld........180— VValdsteinove sreftke, 20 gld.......— Ljubljanske srečke..........50.— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 124-4) Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 299" — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........77 50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....26 70 Splošna avstrijska stavbiaska družba . . . Montanska družba avstr. plan. . • • • • 26175 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 327 — Papirnih rubljev 100 ..................255-50 _ Nakup ln prodaja Tfctt vsakovrstnih državnih papirjev, sredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju naimanjSega dobitka. - Promese za vsako žrebanje-Kulantna iivrSitev narodll na borzi. Menjarnicna delniška druzua 7 n K X VUoltzaile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 Izdajatelj: Dr. Ival) Janežič. Odgovorni vredni k . !var.,Rakovec. SSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti HiJC naloženih glavnic. "IX Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.