Leto tfiB, štev. 298
Ljubljana, sreda 29. decembra 1926
Poltnina oavšallratv
Cena 2 Din
— I«haja ob4. i. >»j. sat
Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezna.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
LJubllana, Knaflova allca Stev. s/l Telefon štev. 7», ponoči tudi Stev u
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpravnRtvo. Ljubljana, Prešerno*«
ulica St 54. - Telefon »t 36
inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon H 49*
Podružnici: Maribor, Barv ara ka uHca
St. t. — Celic. Aleksandrove ee»ta
Račun pri postnem ček. uvod«« Mub-iana St 11.841 - Praha Malo t«. 180 W,en. Nr toc»4t
L^bUana, 28. decembra
Politika francoSKO-nemškeea zbližati j a, od katere se pričakuje konsolidacija miru v Evropi, je prestah zadnje dni trdo prezkušnjo. Razsodba francoskega vojaškega sodišča v Landau, ki je oprostilo poročnika Rouzierja, a obsodilo porenske Nemce, s katerimi je imel ta francoski oficir znani krvavi incident je izzvala strahovito ogorčenje v celi Nemčiji in nacijonalni šovinizem se je znova raznlamtel. Bati se je bilo, da se bodo ob tem pravzaprav malenkostnem dogodku razbili večmesečni napori za zbližanje med bivšima sovražnikoma to- in onstran Rena. Nemško javno mnenje ie pozabilo mnogotere še daleko škandaloznejše oprostitve raznih nemških vojnih zločincev, ki so jih zakrivila sodišča v Reichu, ter je z vso vehemenco zahtevalo ne samo preklic sodbe v Landau, marveč je nemški minister za zasedeno ozemlje, opiraje se na »javno ogorčenje«, izjavil celo. da se morj nemudoma vrniti svoboda nemškim rojakom v Porenju, Nemčiji pa polna suverenost nad temi pokrajinami. V tem grmu je tičal zajec. Nemška vlada, ki ie dosegla v Ženevi ukinjenje medzavezniške vojaške nadzorstvene komisije s koncem prihodnjega Januarja, je izkoristila obžalovanja vredni landauski incident, da postavi m dnevni red predčasno izpraznitev Porečja in saarske kotline.
Francoska vlada je ohranila pri tem manevru popolnoma mirno kri. Briand ki se dobro zaveda, da bi bilo nesmiselno, če bi se locarnska politika razbila ob landauski malenkosti, je nasvetoval predsedniku republike, da kasira pravdorek vojaškega sodišča, ne oziraje se na njegovo pravno upravičenost ali neupravičenost. S to svojo gesto je predsednik Doumergue odvzel hrano novi frankofobski agitaciji nemških nacijonalcev in omogočil, da se more v Nemčiji zopet treznost boriti proti nacionalistični strasti.
Berlinski uradni krogi so primorani priznati nenavadno popustljivost francoske vlade, saj se doslej še nikoli ni zgodilo, da bi se kaka razsodba vojnega sodišča razveljavila brez katerekoli formalnosti. Nemški obsojenci so bili nemudoma izpuščeni na svobodo brez sleherne kavcije. Upati je, da nemška vlada zdaj ne bo insistjrala na kaznovanju oproščenega poroč. Ron-zierja. S tem bi bil landauski incident poravnan in francosko-nemška pogajanja bi se mogla zopet normalno nadaljevati.
Nemčija pa je umela landauski dogodek čudovito spretno izrabiti, da podkrepi svojo zahtevo po končni izpraznitvi Porenja. Vse nemško časopisje govori z veliko sigurnostjo, da pride že 31. januarja 1927. leta do popolne evakuacije renskih pokrajin. Baje se je o tej stvari razpravljalo že v Ženevi in je tedaj Briand ponudil, naj bi se izpraznitev izvršila v dveh etapah. Stresemann pa je vztrajal na tem. da se mora evakuacija izvršiti naenkrat. Baje sta njegovo stališče podpirala tudi angleški zunanji minister Chamberlain in italijanski delegat Scialoja. Pogajanja za izpraznitev Porenja se bodo nadaljevala na taki bazi. čim odide medzavezniška vojaška nadzorstvena komisija iz Nemčije.
Nemški diplomaciji je treba priznati, da s čudovito spretnostjo in velikansko naglico pobira sadove v Locarnu začete in v Ženevi nadaljevane politike. Ta okolnost daje mnogo misliti številnim pristašem francosko-nemškega zbliža-nja. Toda Francija ne more danes, ko je že toliko žrtvovala za spravo z Nemčijo, več nazaj. Francosko-nemška sprava se gradi na zaupanju. Zaupanje in vojaška zasedba nemških dežel pa sta pojma, ki se izključujeta. Zato se morajo izvajati vse posledice one politike, ki jo že mesece in mesece vodi Briand. Ena izmed teh naravnih posledic je tudi izpraznitev Porenja.
Smrtna obsodba litovskih komunističnih voditeljev
Varšava, 23. dec. (pr.) Politična policija v Kovnu je izročila 6 voditeljev raz-puščene komunistične stranke vojaškemu sodišču, ki ie obsodilo štiri obtožence in sicer Požela. Greifenberga, Gidrysa in ZieT-nega na smrt. Justifikacija je bila izvršena takoi po razglasitvi obsodbe.
Moskva, 28. decembra, (pr.) Tukajšnji politični krogi smatrajo, da pomenja izvršitev smrtne obsodbe nad štirimi voditelji litovskih komunistov kapitulacijo Ietovskih nacijonalistov in velik uspeh demokratov, zakletih sovražnikov sovjetov. Zato je tudi zelo dvomljiva skorajšnja obnovitev pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med obema sosednima državama.
Klalpeda, 28. decembra s. Kakor poročajo iz Kovna ie državni predsednik Smetona pemilostil na smrt obsojene komuniste.
Umor fašistovskega veljaka
Padava, 28. decembra, be. Snoči je bil na cesti ustreljen neki član ravnateljstva tukajšnje fašistovske organizacije.
Radikaiski klub pred odločitvijo
Nezadovoljneži sicer že silno razsajajo, a vlada jih skuša ukrotiti z grožnjami in obljubami ter upa, da bo uspela. — G. Uzunovič v avdijenci.
Beograd, 28. decembra, p. Ves politični položaj je bil danes v znaku pričakovanja jutrišnje seje radikalskega kluba. ki je sklicana za 18. uro.
Število onih radikalov, ki so nezadovoljni z novo vlado, je navidezno vsak dan večje. Danes se je govorilo, da je med nezadovoljneži tudi dr. Ninčič, ki
Vlada s svoje strani se seveda trudi na vse načine, da bi si ustvarila v radikalskem klubu čim ogpdnejšo situacijo. Deluje z grožnjami in obljubami. Pašičevcem ponuja oba še nezasedena resorta na drugi strani pa straši, da bo prišlo, ako sedanja vlada pade, do volitev, katerih se radikali brez izjeme najbolj bojijo. »Tudi če bi vodil vo-baje sedaj stremi za tem, da postane ! litve g. Uzunovič — ie dejal odličen radi-
kalski prvak — bi bila to za radikalsko stranko le nesreča Stranka ni več enotna in kar se ie svojčas v Beogradu zgodilo, bi se sedaj ponovilo povsod, radikali bi šli na celi fronti razcepljeni v volitve ter bi silno mnogo izgubili«. Splošno se smatra, da bo jutri prišlo v radikalskem klnbu do kompromisa odnosno do medsebojnega začasnega premirja.
Zvečer je bil ministrski predsednik Uzunovič na dvoru- O svoji avdijenci pri kralju pa ni hotel novinarjem ničesar povedati. Pri povratku z dvora v ministrsko predsed-ništvo se mu ie pripetila nezgoda. Na zle-denelih tleh mu je spodrsnilo, da je padel, ter se precej opraskal. Nezadovoljneži v radikalskem klubu so tudi danes mnogo razsajali ter se izražali o novi vladi in zlasti o ministrskem predsedniku Uzunoviču v izredno ostrih besedah. Poslanec 2ivoji-novič je izzval v kuloarjih mnogo razburjenja s svoji',ni protesti proti temu da ga novi prometni minister general Milosavljevič ni hotel sprejeti. Tudi snočnja tziava g. Uzuno viča se na vseh straneh iako neugodno komentira ter ie celo med radičevci vzbudila precej vznemirjenosti vsled konstatacije, da nova vlada ni »vlada sporazuma«. Za po-mirjenje v radikalskem klubu se mnogo trudita ministra dr. Vasa Jovanovič in Srškič.
merodajen za vodstvo radikalske politike. Na drugi strani je zanimivo, da je skupino pašičevcev zapustil poslevode-či podpredsednik radikalskega kluba Ilija Mihajlovič. ki se je popolnoma so-lidariziral s postopanjem skupine Uzunoviča in Maksimoviča.
Zvečer se je vršila v ministrskem predsedništvu daljša konferenca, katere se je udeležilo več radikalskih ministrov in tudi podpredsednik Mihajlovič. ki je novinarjem izjavil, da je uverjen. da bo jutrišnja seja rad. kluba sicer precej živahna, da se bo pa vse dobro izteklo. Med ministri, s katerimi je razpravljal Uzunovič zvečer, je bil tudi dr. Srškič. ki je pri odhodu iz ministrskega pred-sedništva izrazil isto mnenje. Vse kaže. da bo imel dr. Srškič prav. Res je sicer, da danes še mnogi nezadovoljneži izjavljajo. da so celo odločeni glasovati za nezaupnico vladi v plenumu skupščine. ako vlada zaradi svojega postopanja že poprej ne odstopi. Zvečer se je širila tudi vest. da je odstopil minister za narodno zdravstvo dr. Slavko Mi-letič iz solidarnosti z nezadovoljneži v radikalskem klubu. Govorilo se je tudi. da sta podala ostavko ministra doktor Vasa Jovanovič in Milan Simonovič. Vse te vesti pa se deriiantirajo.
Klerikalci se še po^aia:o za vstop v vlado
Njihov taktičen umik doma in v Beogradu. — Klerikalni klub čaka na odločitve radikalov. — Med tem pa Uzunovič že razpolaga z nezasedenimi resorti.
Beograd, 28. decembra p. Klerikalci se delajo še vedno silno nepristopne in ofici-jelno se Javlia, da dr. Korošec ne mara govoriti t nobenim radikalsk m prvakom vendar sfe ve. da so se tako včeraj kakor danes vršili zaupni stiki med Uzunov čem ta Korošcem G Uzunovič stoji še vedno na stališču, da je nekaj dn: še mogoče, da vstopijo klerika'ci v vlado, ako akceptirajo, kar je bilo ž<- prošli petek ustanovljeno. Klerikalci očivida^ na celi črti popuščajo. Danes so že odstranili zastavo parlamentarizma. Kot znan„, je bila prva njihova verzija, ki naj bi javnosti obrazložila njihovo presenetljivo izločitev iz vlade, ta, da SLS nikakor ne more pristat na imenovanje aktivnega generala za ministra. In dočim so, kakor je sedaj tudi v Beogradu znano, v Ljubljani bil- že sami razglasili svoje ministre v skupni vladi z g. generalom, so nekateri beograjski listi res nasedli, da SLS radi tega ni šla v vlado, ker je bil z imenovanjem aktivnega generala za mnistra kršen princip parlamentarizma. Danes klerikalci o tem ne govorijo več in je vzbudil precej pokornosti članek »Slovenca«, ki kliče »čuvaimo demokracijo«, a iz principijelnega problema napravlja le taktično vprašanje ter zamerja g. Uzunoviču samo to. -da ni pravočasno pojasnil, zakaj je bilo imenovanje generala za ministra potrebno. Ves konflikt se sedaj od kier kalne strani reducira na to, da da g. Uzunovič SLS neko zadoščenje in da dobi za svoj postopek »odobritev radikalskega
kluba«. S tem je klerikalna stranka svojo ponudbo za koalicijo z radikal in radičevci v stvari obnovila. Zvečer se poroča iz Zagreba da imajo tamkajšnji listi očividno inspirirana poročila o tem, kako narod v Sloven ji pritiska na poslance SLS, naj za vsako ceno vstopijo v vlado . . . (Po naših zagrebških informacijsh ima tako poročilo zagrebški »Večer«. Op. ur.)
Klerikakr k'rb 'e imel danes ves dan sejo tar je razpravljal o polinčni situaciji. Še zjutraj se je Iz vrst klerikaln h poslancev napovedoval obširen komunike, ki naj bi razglasil, da SLS sedaj sploh odklanja vsak razgovor o vstopu v vlado, toda takega komunikeja ni bio. Izdano je bilo le sporočilo, da klub SLS ni storil nobenega sklepa, ker da v Beogradu ni še dovolj njegovih članov. Odločitev da je radi tega odgodena do jutri. V resnici si klerikalci nočejo zapreti poti ter čakajo, kaj poreče o novi vladi r.idikalski klub, ki se sestane jutri ob 6. zvečer.
V vladnih krog h se označuje danes vprašanje vstopa SLS v vlado za podrejeno. Ako bo vlada iutri dobro prošla v radikalskem klubu potem se bo že z ozirom na notranje nepr like (g Uzunovič nudi oba še nezasedena resorta pašičevcem) desntere-slrala. ako pa se pokaže, da ji grozi iz radikalskih vrs' kriza, potem je naravno, da bo sklep klerikalnega kluba odločno nega-tiven In da klerkalci sami ne bodo želeli v vlado. k: bi bila že takoj od svojega po-četka v krizi.
Zahvala Franciji ob pomembni desetletnici
Beograd, 23- decembra r. Prosvetni minister Miša Trifunovič je poslal francoskemu prosvetnemu ministru Edvardu Herrio-tu pismo v katerem se na dan, ko so vstopili pred desetimi leti naši dijaki na francoske univerze, zahvaljuje Franciji za vse. kar jim ie v najtežjih dneh naše domovine nudila. Prosvetni minister naglaša v svojem pismu, da je ta zahvala posvedočena s krvjo, ki so jo francoski in iugoslovenski borci prelili za skupne ideale.
Novi generalni ravnatelj Drž. hipotekarne banke
Beograd, 28. decembra, p. Na mesto dr. Bogdana Markoviča, ki je postal finančni minister, je bil imenovan za ravnatelja Državne Hipotekarne banke njen doseda. nji generalni tajnik dr. Al k aLi i.
Še ena federalistična stranka v Zagrebu
Zagreb, 28. decembra, n Tu se je usta. novila nova politična stranka, ki se imenu, je »Hrvatska Narodna Starčevičeva stran. ka». Na čelu ji stoji dr. Mirko Košutič. Program nove stranke pravi med drugim, da obstojajo v kraljevini SHS trije narodi in da se imajo njihovi državno»pravni od< nošaji urediti na podlagi zveze njihovih svobodnih držav.
Nastopna avdijenca ministra Perica
Beograd, 28. decembra, p. Popoldne je bil v daljši avdijenci na dvoru novi zu« nanji minister dr Ninko Perič, ki začne jutri sprejemati inozemske diplomate.
Vozni privilegij živinozdrav-nikov
Beograd, 28. decembra, n. Prometno mi« nistrstvo je dovolilo, da se smejo živino« zdravniki posluževati na svojih službenih vožnjah tudi tovornih vlakov Pri takih vožnjah plačajo vozovnico tretjega razrc. da osebnega vlaka. Vendar se morajo ob« vezati, da ue bodo zahtevali nobene od. škodnine pri morebitni ne-sreči. ki bi se pri. petila tovornemu vlaku.
Rusija se približuje Franciji
Berlin, 28. decembra, s. Kakor poročajo iz Moskve, se Rus:ja prizadeva, da bi do. segla zbližanje s Francijo. Baje bo prišlo v kratkem do sestanka med Cdčerinom in Briandom.
Anglija zahteva plačevanje dolgov
London, 28. decembra, (pr.) «Daily Te« kgraph» poroča, da bo zakladno ministr« stvo urgiralo plačevanje vojnih dolgov s strani onih držav, ki še niso uredile svo» lega odplačevanja.
Pariz, 28 decembra, (pr.) Poincarž je iz« javil, da v Londonu pričakujejo skorajšnjo ratifikacijo francosko.angleškega dogovo. ra glede pla"evan.ia vojnih dolgov.
Ahmed Zogu se proglasi za kralia?
Albanski predsednik je hotel s pomočjo Italije izsiliti od Francije in Anglije, da ga priznata za kralja. — Negativen odgovor iz Pariza in Londona. — Nove italijanske intrige.
Ahmed bega Zogu, naj ga Angleška prizna za albanskega kralja. Italijanski krogi vkljub temu trdijo, da se bo proglasitev Ahmeda za kralja Albanije izvršile in da bodo velesile to proglasitev naknadno priznale.
Tirana, 28. decembra, p. Poročila pariškega in londonskega albanskega poslanika. da se francoska in angleška vlada ne strinjate z nameravano proglasitvijo Ahmed bega za kralja, so povzročila v Tirani veliko nerazpolože-nje. Proglasitev je bila zato odgodena. Danes pa se je položaj nenadoma spremenil v prilog Ahmed bega kojemu so iz Rima sporočili, da bo vendar priznan, ako poroči italijansko princezinjo.
Italijanska propaganda v Albaniji
Sarajevo, 28. decembra n. Iz Podgorice poročajo, da se v Albaniji občuti vedno bolj intenzivna propaganda iz Italije. Zadnje čase je prišlo iz Italije več častnikov. Baje se nahajajo na ekskurziji po Albaniji. Cuje se tudi, da pripravlja albanska vlada uredbo o uvedbi italijanščine v šolah.
Nov vojaški pokret na Grškem
Višji oficirji so zopet pričeli ro variti proti parlamentarizmu in hočejo uvesti novo vojaško diktaturo.
Pariz. 28. decembra p. Čim je albanski parlament ratificiral italijansko-albanski pakt. je že nastopil predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu pri Italiji z zahtevo, da mu prizna vnaprej pravico, da se proglasi za albanskega kralja Italija mu je to radevolje in brez pomisleka dovolila. Še več. Italija mu je obljubila, da mu izposluje potrebno priznanje tudi pri ostalih evropskih državah. Toda pri vsem tem ima Ahmed beg Zogu nemale težave pri svojem trudu za dosego kraljevske časti. Na Ahmedovo vprašanje, ali bi ga priznala francoska vlada brez odloga za kralja, če bi se dal kot tak proglasiti, so dali na Ouaiu d'Orsay negativen odgovor. Francoska vlada ne pristaja na spremembo sistema vrhovne uprave v Albaniji. Razen tega so v Parizu naglasili. da tudi oseba sama nj nič kaj primerna za bodočega vladarja. S tem je postalo jasno, da je ostala intervencija albanskega kuratorja. Italije, pri Franciji brezuspešna.
London, 28. decembra, p. Kakor se izve iz bližine zunanjega ministrstva, je sir Austen Chamberlain odbil prošnjo
Atene, 28. decembra, d. Zadnje dni se vedno bolj govori v javnosti da se pri« pravlja nov vojaški pokret Včeraj je eden višjih častnikov potrdil v listu te govorice in hkrati prosil svoje tovariše, naj vendar enkrat opuste taktiko nemirov, ki je ime« la doslej za državo tako usodne posledice. Prosi! je načelnike strank, nai nastopijo z vso odločnostjo proti voditeljem tega giba« nja. Toda častniki, tako se uporno glase govorice, pripravljajo pod pretvezo, da je država v nevarnosti, vsled tega, ker ie bi«
Io zopet aktiviranih kakih sto bivših roja« lističnih častnikov, ki so jih bili svojčas odpustili iz vojske republikanci, obnovitev vojaške diktature in odpravo parlamentar« nega sistema na Grškem. V Solunu so oblastva prijela nekega podporočnika, ki je pri svojih tovariših zbiral podpise na spomenici, ki se nanaša na nameravani po« kret. Javnost je zelo ogorčena in je splo« šno pripravljena podpirati vlado v borbi proti oficirjem, da tako zopet spravi par« lamentarizem do spoštovanja.
Težave pri sestavi nemške vlade
Mandat dobi zastopnik desnice. — Možnost razpusta parlamenta, — Vloga državne banke pri pogajanjih.
Berlin, 28. decembra s. Z ozirom na vesti levičarskih listov o prizadevanju ■ des-nčarskih krogov s pomočjo nemške ljudske stranke sestaviti uradniški kabinet s prikrito desničarsko tendenco ali pa desn:-čarski manjšinski kabinet, poroča »Tagliche Rundschau«, di je ta načrt že več tednov brez pomena Fak':čno bo državni predsednik poveril sestavo nove vlade osebi desnice, ki bo poskušala sestaviti vlado vseh meščanskih strank- Ako bi demokrat: odklonili sodelovanje, se bo skuša! sestaviti kabinet od nemških nacijonalcev do centru-ma. Ako b: se ta poizkus izjalovil, se bo poverila sestava vlade centrumu. Ako tudi to ne bi imelo uspeha bi predsednik razpustil
državni zbor.
Berlin. 28. decembra s. Med božičnim tednom so se vršila oficijelna pogajanja za sestavo nove vlade Pri tem je zlasti reorganizacija državne brambe igrala vel:ko vlogo. Levičarji so uasvetovali dr. Gessler-ju, naj prostovoljno odloži svoje dosedanje mesto. Dr. Gessler pa nikakor ne misli na prostovoljni umik ter Je svojim demokratskim prijateljem izjavil, da lahko samo on izvede potrebne reforme državne brambe v republikanskem smislu. Zanimivo je, da se kot kandidat za mesto ministra za državno brambo imenuje bivši državni kancelar dr. Luther.
Katastrofalni snežni viharji na Španskem
Hud mraz na Španskem, — Viharji uničili prometna sredstva. Veliko ljudi zmrznilo. — Nesreče na morju. — Tudi v Italiji
divjajo viharji.
Madrid, 28. decembra s. Po vsej Španiji vlada hud mraz. Celo v Andaluziji je temperatura padla pod ničlo. V Madridu samem kaže termometer 8 stopinj pod ničlo, v drugih mestih pa celo 12 stopinj. Snežni viharji so uničili mnogo telefonskih in brzojavnih zvez. Vlaki vozijo zelo neredno. Listi poročajo, da je več oseb zmrznilo.
Madrid, 28. decembra s. Skoraj po vsej Španiji divjajo veliki snežni viharji. V Barceloni je železniški promet ukinjen. Sneg leži na tirih poldrugi meter visoko- Več tisoč dreves je bilo izruvanih. Mnogo ladij je bilo poškodovanih. Škodo na oranžni žetvi je osromna. V Castellonu in Vinarocu je sledila viharju visoka plima, ki ie uničila približno 100 ladij. Nekaj hiš se ie zrušilo. Več ljudi je mrtvih in ranjenih. V La Gran-de ie padla temperatura na 23 stopinj pod
ničlo. V Madridu Je zmrznilo šest oseb.
Milan. 28. decembra, (pr.) Snežni viharji divjajo z nezmanjšano liutostjo še vedno po zgornji in srednji Italiji. Zelo velika ie škoda zlasti na brzojavnih in telefonskih napravah in drugih elektrovodih- Vsled tega so nastale znatne ovire v industriji, razsvetljavi ter v železniškem in pocestnem prometu.
Pariz, 28. decembra s. Iz Orana v Alžlru je dospel po 24 urni nevarni vožnji v Mar-
seille potniški parnik »Tafna«. Strela je večkrat udarila v ladjo, ki je dobila hude poškodbe. Prvi častnik je bil težko, pet mornarjev iu dva kurjača pa lahko ranjena
Newyork 28. decembra, (pr.) Velik saiež-ni metež ie napravil ogromno škodo. Devet ljudi je ubitih, 20 pa ranjenih-
Naše razmerje do Madžarske ostane neizoremenjano
d
Budimpešta, 28. decembra, (pr.) Beograjski dopisnik cPester Lloyda» poroča, da mu je novi zunanji minister doktor Perič izjavil, da ostane jugoslovenska politika do Madžarske nespremenjena in da se bo nadaljevala sistematično na temeljih, ki jih je položil doktor Ninčič.
Budimpešta, 28. decembra, d. Semkaj je prispel včeraj poslanik v Beogradu Hory, ki je določen za poslanika v Rimu. ki pa zaenkrat še ni imenovan za to mesto. Njegov prihod je vsekakor v zvezi s pogajanji med Madžarsko in Jugoslavijo.
«Magyar-Orszag» pravi, da namerava novi jugoslovenski zunanji minister dr. Perič nekoliko spremeniti diplomatske zastopnike v inozemstvu. Začetkom januarja bo imenovan nov poslanik v Budimpešti. O tem so se med obema vladama baje že začela pogajanja.
Dr. Eeneš tajniški kandidat Društva narodov
Berfin, 28. decembra. A V diplomatskih krogih zatrjujejo, da namerava generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drunimond odstopiti, ker si želi mesto kakega velepo> slanika. Kot najresnejši kandidat za nje. govo mesto prihaja v poštev češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
Incident ob rusko-rumunski meji
Lvw, 28. decembra, (pr.) KalcoT poročajo listi, so skušali ob rusko»rumunski meji pri Tyghini prekoračiti ruski komunisti Dnje« str. da bi izročili rumunskim komunistom razstrelivo Rumunska obmejna straža jih je pravočasno zapazila in ustavila. Vnelo se je obojestransko streljanje Končno «o bili Rusi prisiljeni k umiku na svoj breg reke.
Kdor oglašuje, ta napreduje!

Kaicišcenie politične situacije v CSR
Politični program za prihodnje leto. — Važne sprememba v vodstvu čsl. zunanje politike.
Praga, 28. decembra, j. Politična situacija se je čez praznike znatno razčistila Vstop Hiinkove slovaške stranke v vlado ie zasi-guran. Dogovorjen je v velikih linijah tudi politični program za prihodnje leto. Glavni dogodek bo volitev prezidenta spomladi. Že danes je gotovo, da g. Masaryk ne bo imel nobenega resnega protikandidata Razmerje političnih sil v republiki bodo razčistile občinske volitve, ki se bodo v vsej državi vršile predvidoma v septembru ali oktobru. Prinesle bodo ako se do takrat ne ustalijo razmere v socialističnih strankah precejšen preokrei na desno.
Po občinskih volitvah naj se izvršijo tudi volitve v okrajne zastope. V zvezi s temi se pripravlja, kakor so listi že javili neke vrste razširjene samouprave mimo župa* nijske doslej še ne izvedene organizacije. N"va samoupravna organizacija je predvidena tako, da se bodo ustanovile štiri »deželne zveze okrajev«, češka, moravsko-šlez-ka. slovaška in podkarpatska Te zveze bodo opravljale važne skupne naloge svojega območja, bodo pa pod neposrednim vodstvom državne uprave in ž njo v najožji zvezi.
Vprašanje ministra dr. Beneša je smatrati za rešeno. Govori se sicer, da bi ime! bit! z. Beneš imenovan za generalnega taj-irika Društva narodov mesto sira F Drum-monda, vendar se zdi to malo verjetno, ker ie po ponovnih koniereneah g. SveMe s
prezidentom republike in po obširnem medsebojnem obiašnjenju med Svehlo In Be-nešem odločeno, da dr. Beneš ostane mtol-stei zunanjih zadev. V zvezi s tem pa se bodo odnosno so se že izvršile važne Iz-premembe na vodilnih diplomatskih mestih v ministrstvu in v zunanji politiki. Predvsem odide dosedanji pomočnik zunanjega ministrstva g. Girsa kot poslanik za Poljsko in baltiške države v Varšavo Na njegovo mesto bo pozvan dosedanji berlinski poslanik g. Krofta, v Berlin pa pride dosedanji <vashingionski poslanik g. ChvaIkovsky. V ministrstvo je ali bo še vpoklicanih cela vrsta odličnih diplomatov iz zunanje službe: poslanik dr. Veverka iz Berna. poslanik Ršdinsky iz Stokholma, poslanik Božinov iz Kodanja. Vest o vpoklicu beograjskega poslanika Sebe je bila sicer demantirana, a se navzlic temu vzdržuje. G- Seba bi imel prevzeti narodnogospodarsko sekcijo v rrri-nistrsivu. Poročilo, da prioe v Beograd dosedanji sofijski poslanik B. Pavlu pa se ne potrjuje: g. Pavlu je že imenovan za Ko-dani. Kandidat za njegovo mesto v Sofiji je sedanji generalni ravnatelj Ceske hipotekar ne banke dr. Brož. ki ie bi! svoičas v diplomatski službi. Tudi v kabinetni pisarni prezidenta se pripravlja važna sprememba: dosedanji poslanik Štrlmpfl iz Bruslja naj postane vrhovni ceremnnijar prezidenta republike. To mesto dosedaj ni obstojalo ode. je bilo v rokah nižjega uradrtke.
»Nemški problem" v Češkoslovaški
Minister Spina o sodelovanju Nemcev v vladi, -r- Češkoslovaški Nemci in priključit veno vprašanje.
Pariz, 28. decembra, o. Češkoslovaški mi» nister Spina je podal dopisniku »Matina« nekaj zanimivih iziav o razmerju Nemcev ns Češkoslovaškem do večine. Minister je dejal, da so se Nemci, ki jih je na Češko; slovaškem 26 odst. prebivalstva, od vstga začetka ustanovitve samostojne države zbirali okrog dveh glavnih a nasprotujočih s, tcnder.c, ki sta imeli vidni izraz v dveh strankah To je prvič narodna stranka pod vodstvom poslanca Lodgmanna, ki je po. dobna velenemški stranki v Avstriji ali vsenemcem v Nemčiji, ki stoje na stališču popolne negacije sedanjega stanja Drugič »o tu takozvani aktivisti, agrarci, krščans ski sociiaici in obrtniki, ki so pripravljeni sodelovati s sorodnimi češkoslovaškimi strankami
Po političnem razvoju zadnjih let in so» delovanju v parlamentu, zlasti pa po spre« jetju carin na žito. ie prebivalstvo razume« io, da ie sodelovanje Nemcev potrebno Evoiucijs ie imela za posledico politično in gospodarsko konsolidacijo države in je rezultat ali bolje rezullanta dobro do^nre« k- situacije. Nemci na Češkoslovaškem so opustili avstrijsko politiko nagodb. Taka politika bi imela nc češkoslovaškem slabe posledice za oba naroda. Naravno je, da bo sodelovanje Nemcev v vladi zelo oiai« Salo rešitev vseh aktualnih problemov, id
sc jih tičejo direktno ali lndirektno ia da bo mnugo spornih vpiašanj zadovoljivo poravnanih. Ta evolucija ie trajna, ker je bila potrebna in ne samo slučajna.
Nemška manjšina pomenja most med češkoslovaško in Nemčijo, tem močnim gospodarskim motorjem v srtdnji Evropi. Nemške stianke na Češkoslovaškem dobro razumejo pri)ateliske vezi. ki spajajo če» škj narod s francoskim, mislijo pa tudi, do bodo tudi odnošaji do Nemčije prisrč« nejši Ni dvoma, da v trenotku. ko se likvidirajo sporne točke med Francijo in
Nemčijo in izginja francosfcosnemška an{, možnost, ne more več biti nemškoicškc animoznosti.
Na vprašanje dopisnikovo, kaj mislijo Nemci na češkoslovaškem o združitvi z Nemčijo, se dejal Spina z nasmeškom, da so Nemci H30Č let žive!; s Cehi in so 2 njimi gospodarsko, sociialno. kulturno in celo ra-.no fako 'esno združeni, da tvoriš io z njimi celoto in žive s Cehoslovaki v simbiozi Sklenili so z njimi zakon razuma in lim zato tiga ne sme nihče očitati. To je že Bismarck leta !8<S6 dobro razumel in se je zelo odločno upiral ideji nemških princev in generalov, ki so hoteli deliti Češko. V tem pogledu ne more zanimati aii celo fangirati Nemcev vpraienje pri« kjučitve k Nemčiji.
Ameriška intervencl a v Nikaragui
Nezadovoljnost v Zcdinjemh državah radi vmešavanja v notranje spore tuje države. — Krvavi boji med konservativnimi in liberalnimi četami v Nikaragui,
Wasblngton, 23. decembra, d. Akcija ad-tt^rala Latimerja v Nikaragui proti tamoš-njim uDornikom nikakor ni popularna v Ze-dinjenih državah, kakor je to vlada pričakovala. Viada Nikarague je «ma naprosila Zedmjene države, naj ji pomagajo vzpostaviti red in mir v deželi. Zato je vlada poslala na vzhodno obalo Nikarague nekaj Jadij, ki so izkrcale čete in s tem posegle v rotranje zadeve druge države. Vlada dokazuje. da ta intervencija nikakor ne pomenja vmešavanja v notranje razmere Nikarague. ampak da le ustreza prošnji viade te države same.
javnost je nasprotna tej intervenciji. *Times« pravi celo, da pomenja Intervencija prikrito invazijo v drugo državo. List pričakuje, da bo predsednik Coolidge takoi Sirsril vse potrebno, da se položaj razčisti.
Senator Borah namerava zahtevati od vlade pojasnila in bo spravil zadevo v razgovor tudi na prihodnji seji zunanjega odbora. Mnogo jih je, ki smatrajo, da hočejo Zedinicne države preko Nikarague radikalno rešiti vprašanje mehikanskega petroleja.
Managua, 28 decembra s Med konservativci in liberalci se vršijo že štiri dru" ljuti boji. ki so zahtevali mnogo žrtev- Lir beralci. ki Jih baje podpirajo mehikansk! dobrovoljci. so prisilili konservativce k umi ku na Bluefield.
Newyork. 28. decembra (be.) Poveljnik ameriških čet. ki so se izkrcale v Nikaragui ie izjavil, da bo vladne čete. ki bi se morda zatekle na nevtralno ozemlje ravnoiako razorožil ko; liberalce. Baje nameravajo Zed iniene države proglasiti vso vzhodno obalo Nikarague za nevtralno ozemlje
Italijanska sodba o naši novi vladi
Rim. 28. decembra, o. Vesti o novi jugoslovanski vladi so prinesli včerajšnji listi brez slehernih komentarjev Zalo pa se s . sestavo novega kabineta tem bolj bavijo danes. «Gloma!e d' Ilaliav, ki prinaša o tej gtvari daljši članek uredništva in obširno poročilo iz Boograda. pravi, da sicer še ni mogoče § točnostjo in popolnostjo ustvariti si mnenja o novi vladi. Toda že sedai se lahko ugotovita dve bistveni potezi novega jugoslovanskega kabineta: 1.) da je izraz povečane avtoritete kralja in 2.) da je izrazito vojaškega značaja. Izrazito povečanje avtoritete kralja vidi rimski list v dejstvu, da tvorijo novn vlndo stranke, ki si po programih niso sorodne in ki jih je mogel spravili v isti kabinet samo vpliv od zgoraj, nadalje v dejstvu, da je vojno ministrstvo prevzel general Hadžič. ki je kraljev zaupnik ia na dvoru uvaževana oseba, ter končno v okolnosti. da je za zunanjega ministra imenovan dr. Perič, ki nima vezanih rok od katerihkoli prejšn;ih obveznosti in ki bo radi tega bolj dostopen kontroli krone. Kot dokaz da je nova jugoslovenska vlada izrazi'o vojaškega značaja, navaja, da je za prometnega ministra imenovan general Miio-savljevič. ki je bil doslej načelnik prometnega odseka pri generalnem štabu. To po menja nekakšno militarizacijo iugosloven si;ih ieleznic Zakai novi prometni minister bo uveljavljal predvsem vojaška načela, če že ne vojaških ciljev Zanimivo ie, dodaja «niornale d' Iia!ia». da se <Tempsu-s mudi naalašati. da ima nova jugoslovenska vlada miroljubne in pomirjevalne namene.
tl.svnro d' Italia. prinaša daljše poročilo
Beograda. O dr. Periču pravi, da dobro pozna jadranske, podunavske in balkanske spore ia da je dobro znan tudi v pariških krogih, ker se je udeleževal mirovnih pogajanj v Parizu Zato mu bo prav lahko ugotoviti. ko bo /lobro proučil in prevdaril Sta Itjansko - albansko pnfjodbn. da ni v njej nič takega, kar hi moglo	n^mir io
skrbL
Zagonetno otrovanje na otoku Visu
Političen atentat $ stropom?
Split, 28. decembra ti. Z nenavadno naglico se ie danes razširila vest, da so neznanci skušali na otoku Visu zastrupiti pravoslavnega proto Urukalo. ki ie kandidat za oblastne volitve- Prota je opoldne kosil v gostilni v viškim županom Ruglan-čičem. ki je tudi predsednik pravoslavne občine in še enim občinskim svetnikom. Nenadoma ie vsem trem postalo slabo in so se nezavestni zgrudili Takoi se ie pojavil sum, da je hotel nekdo zastrupiti Urukalo ali pa vso trojico Na Vis so takoj odšli po-hciiski agentie. ki so začeli s pomočjo orož nikov preiskavo Najprei so gostilničarju zaplenili vse iedi in jedilni pribor.
Nenavadna sodna razprava v Zagrebu
Zagreb, 28 decembra, n. Pred tukajšnjim sodnim stolom se je začela danes razprava proti Miloradu Laloviru. bivšemu nameščencu tvrdke Mi nimaš, kjer je bil ualui-ben kot akviziter. Obložen je raznih delik-!ov, v prvi vrsti pa dejstva, da je s svojega potovanja po deželi pošiljal tvrdki v Zagreb ponarejene naročilnice, za katere j« dviguil Lnlovič kot provizijo 22.-JOO Din Ko '«> bila obtožnica prefilana. je obtoženec zahteval tajno razpravo, češ. da gre za važne državne interese. Dokazal je. da je sprejel mesto pot nika pri tvrdki Minimas po naloau vlade, da nadzoruje in izslenuje ravnatelja te tvrd ke. ki je bil osumljen protidržavnega delo vanja in nedovoljenih ivo7. z inozem*t»om Lalovič je imel vplivne zveze in znance v višjih vojaških krogih, pa tudi z nekaterimi uradniki v ministrstvih, na VatPre se ie skliceval v svoji obrambi ?k'ii*eval ("• ji tj.11 na to. da je rezervni	Ta nenavadna
razprava cs nadaljuj® v četrtek.
Mariborsko izdajstvo SLS
Najnovejši sotruOnfk »Slovenca* dr. MChleisen predsednik nemškonacljonalnt Deutsche Partei v Mariboru dobiva dan ua dan prav bridke odgovore na svojo obrambo SLS. Vse, kar je mož povedal, ie »vrženo. Najzanimivejše pa je to da si je g. Miihleise® prisvajal govoriti v imenu raznih faktorjev, ki ga odklanjajo in niso člani njegove nesrečne stranke. Že iadnj'č srno omenili, da je položaj g. Leskovarja pač edinstven, ki je na državni meji isti h p nosilec naciionainega bloka »v varstvo čistega jugoslevenskega značaja« Marbora, obenem pa nosilec klero-nemškega bloka za Isto mesto Vsa advokatska zavijanja tu malo pomagajo, ker veleva preprosti razum, da se ie tu izvršilo grdo izdajstvo prve pogodbe. Dellkatna pa !e tudi postala situacija g. Muhleisna tn njegovih tovarišev, s katerimi bo odslej pač vsakdo pre-v:den in bo govori! le pred pričami, da se ne izpostavi opasnosti, da g. Muhle:sen jutri ali pojutrišnjem ne proglasi.,da se je z njim oziroma z »nemškim narodom« sklepala vo-Hna pogodba. Klerikalci da sj olajšajo položaj v očividmi svo« sramoti sedaj skrbno Iščejo, kje je kak demokrat kdaj bil opažen v pogovoru s kakim Nomcem. V Celju so pogruntali, da je n. pr. »Jutro« podkupljeno od g VVestena, ker je enkrat v časti papirne krze potom njega naročilo im seveda plačalo rotacijski papir iz Avstrije! Bilo bi bolje, da SLS mesto da išče pezd r v očesu bKižnjega, pridna bruno v Ižstrrrm očesu.
Na naše mimo in dosledno stališče glede politčnega udejstvovanja raztresenih Nemcev v mariborski oblasti zaman iščemo »tvarnega odgovora. Nemci tu niso manjšina, pač pa enakopravni državljan' nemške narodnosti, kateri bodo prej ali slej tudi sami uvideli ja -im je posebna nacijonalno-politidna organizacija samo na škodo, ker izziva reakcij >. Prava državljanov hi kulturna prava diaspore se od naše strani niso nikoh zanikala in črn manj bo aspiraoii pojaviti se kot nacijonalna manjšina v ma-riborsk oblasti, bolj bo i družabna in vsa ostaia situacija Nemcev, raztresenih med nami postala povoijna in prijazna
Nemci v mariborskf oblasti so večinoma naprednega svetovnega naziranja. Vsekakor jim klerikalstvo smrdi in se jim studi kakor nam. Vkljub temu pa ta dva ekstre-rna gresta skupaj v skupni mržnji do SDS kot nositeljid nacionalne ideje. Ta mržnja poiitikujočlh Nemcev je podedovana in dokler ona obstoj1, je dokaz, da imajo preten-zije, ki bi jih ne bi več smeli imeti. O tem bo treba še govorit. Za danes naj le ugotovimo, da politikujoče Nemce Muhleiseno-vega kova vodi v njim sicer ogabno zvezo z SLS samo nacij-uiarstični egoizem, ki mu SLS bolje postreže in pa s>tara mršnja. V luči tega fakia vsak Slovenec instinktivno čuti, da je mariborsko-celjski pakt pijuska v obraz slovenstva na severni gran ci. In tako gotovi smo tega, da smo prepričani, da četo zagrizeni klerikalci v dnu svoje duše to drbro čutijo. s'cer se bi tako no-umrso iu lažgjivo zagovarjal!.
To si je treba zapomniti!
Včerajšnji <Slovenec» izjavlja, kazoč na jugoslovensko demokracijo, da ma je »ljubše veiesrbstvo, ki vsaj odkrito nastopa, kot pa tisto prihuljeno jugoslo-venstvo, ki se zavija v blesteče fraze o demokraciji, enakopravnosti in drugih lepih stvareh, v resnici pa ima samo en cilj in namen: Izbrisati vs6, kar je slovenskega.«
Ne bomo sc prepirali s klerikalnimi zavezniki Nemcev proti Slovencem o tem, ali rma jugoslovenstvo namen izbrisati. kar je slovenskega, ugotavljamo le, da je pravo prihuljeno jugosio-venstvo tisto, ki je izbrisalo s «SiOven-čeve* tiskarne katoliško ime. da je prihuljeno jugoslovenstvo dalo klerikalnemu parlamentarnemu klubu v Beogradu ime «Jugoslovanski klub*, da je ista prihuljenosi izdajala koncem svetovne vojne tednik <Jugoslovan» ter po prevratu malone tudi vsa klerikalna poslovna podjetja izpremenila iz slovenskih v jugoslovanska. Klerikalcem je pač jugoslovenstvo. kakor tudi slovenstvo samo kupčijska oznaka, kar v ostalem priča tudi ravnodušnost. s katero zagovarjajo in podpirajo latinstvo cerkve. katere nemški in italijanski škofje so tekom stnietjj hilj glavni germaniza-torji in italijanizatorji Slovencev.
Zanimivo je ie. da so sedaj isti klerikalci, kj so v »Slovencu* in v tajništvu SLS. denuncirali jugoslovenske nacijo-naliste avstrijskim oblastem kot propa-gatorje velesrbstva. danes tako vneti ljubitelji velesrbstva. pa iste jugoslovenske nacijonjliste dolže. da hočejo uničiti slovenstvo. Cilj in namen klerikalcev je bil pač vedno eden in isti: absolutna vlada klerikalne reakcije nad Slovenci. Zato je v Avstriji tajništvo SLS ustanovilo posebno špijonažno pisarno proti naprednim Slovencem, da bi od zgoraj, s pomočjo cesarskega Dunaja. pangerinanskih vladnih in vojaških eksponentov s silo zatrla slovenske politične nasprotnike. Danes bi SLS rada iste Slovence, ker nočejo pod komando protinarodne in srednjeveške krive palice, uničila s tem, da bujska proti njim od Spodaj — ljudstvo, ter ga slepi in vara z lažjo, da hočejo narodni ljudje, ki jim je jugoslovenstvo program, iztrebiti slovenstvo. Klerikalci so danes že radi tega proti jugoslovenstvu, ker so zanj njihovi poiitični nasprotniki v Sloveniji, a tudi zato. ker vidijo da se da klerikalni separatistično-avtonomi-stični lonec držati pri ognju le tako do!<ro dokler ni realizirana ideja integralnega jugoslovenstva. ki edina jamči v na.*i državi enakopravnost in demo. k racijo.
Razumljivo •■=> torej da ie klerikalnim .-«=,««ranstom ijmiše veiesrbstvo. kajti dfftednnja kier« aina politika živi le. uokier živi veiesrbstvo in veiehrvat-
stvo. Te je tudi vzrok, da so klerikalci in radičevci zadnjih 8 let neprestano netili plemenske mržnje in izzivali veiesrbstvo k protiakciji Baš po zaslugi klerikalcev in radičevcev razjeda in uničuje danes državo in narod tisto <ve!esrbstvo». ki ga je vzbudil, podpiral in vzdrževal velehrvatski in maio-slovenski separatizem. Mesto pravice iščejo danes siovenski in hrvatski separatisti miloščine in drobtin pri beograjski velesrhski porodici. ki pozna le samo sebe in se briga za srbskega seljaka v Makedoniji, v Bosni. Vojvodini in drugod prav toliko kot za vsakogar drugega, kdor ni njen hlapec.
«S!ovenčeva» simpatija do velesrbstva. ki sedaj praktično uveljavlja v prisrčni želji po koaliciji z radikalsko stranko, ima v ostaiem isti izvor kot klerikalna simpatija do nemštva- s katerim se sklepa zveza proti nacijonai-nim Slovencem v Celju in Mariboru. Kadar bo zapihal drug veter, pa bodo klerikalci zopet Jugosioveni. kakor so že bili. da so rešili svojo stranko pred razpadom. Bili so časi. ko so klerikalci hujskali proti oblastnim samoupravam. Danes jih na vse oretege hvalijo in sprejemajo v tem pogledu program SDS! Kadar bo ljudstvo izpregledalo tudi njihovo sleparijo, ki jo uganjajo proti ju-goslovenstvu, pa bodo zopet obrnili plašč po vetru. Vsekakor si je treba zapomniti, da je »Slovenec* včeraj pisal. da mu je veiesrbstvo ljubše kot jugoslovenstvo.
" Kdaj bo konec nasilja?
Iz Dolenjske nam piše obrtnik:
Razpust še ne konstituirane Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je razburil ves trgovski in obrtniški stan, ki z ogorčenjem odklanja prizadevanje političnih spletkarjev, da bi postal njihova pokorna igrača. Obrtni stan še ni doživel takega udarca v obraz od obstoja obrtnega zakona iz I 1859.. kakor ga je sedaj, ko ie minister za trgovino in industrijo dr. Krajač razpustil njegovo stanovsko korporacijo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo vsled spletk neznačajnih, brezvestnih politikastrov, ki so mnenja, da je biia žaljena njihova osebna čast, ker ni hotelo slovensko trgovstvo in obrtništvo slediti nijhovim koristoiovnim stremljenjem ter plesati tako, kakor bi si sami godii za svoj žep.
Slovensko obrtništvo si bo ta udarec globoko zapomnilo obenem z geslom: Proč z brezvestnimi politiki, slovenski obrtniki hočejo v svoji stanovski zbornici sami odločevati v korist vseh in ne posameznih «veličin». ki hočejo živeti na njihov račun.
2e pri zadnjih volitvah je slovensko trgovstvo in obrtništvo mogočno manifestiralo za to svoje geslo in marsikak pristaš SLS in SKS je obsojal prizadevanje voditeljev teb dveh strank, zlorabiti Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v politično in osebno koristolovne namene, v škodo trgovskega in obrtnega stanu. Marsikdo izmed zavednih obrtnikov je izprevidel ob tej priliki, da tem strankam ni za povzdigo naših produktivnih obrtnih stanov, ter je za vedno pokazal hrbet tako SLS kakor SKS.
Ostali zapeijanci so prišli do pravega spoznanja sedaj ob razpustu Zbornice in ako pride v resnici do novih volitev, se more z gotovostjo pričakovati, da bo slovensko obrtništvo še v večjem številu manifestiralo za svojo stanovsko solidarnost in neodvisnost proti stremljenju klerikalcev in radičevcev. onemogočiti mu izražanje svojega mnenja o zavoženem državnem gospodarstvu in njegovi škodljivi posledici gospodarski krizi. Z razpustom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so si nasprotniki naših pridobitnih slojev porušili zadnje mostove za seboj, in sicer za vedno!
To naj si zlasti zapomni bivši minister g. Pucelj. ki ie pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino zlezel vanjo le s pomočjo dolenjskih volilcev-obrtnikov. Njegova stranka se je vezala pri zadnjih zborničnih volitvah s klerikalno v škodo obrtnega stanu in po njegovi krivd) se sedaj nadalje duši svobodna volja tega stanu. Ta zveza se sicer že maščuje nad njim. ker je klerikalcem na ljubo odietel iz vlade, toda tudi slovenski obrtniki ne bodo pozabili njegove sramotne vloge.
Kdor je zakrivil razpust Zbornice, je udaril po obrtnih zadrugah in organizacijah in ne po SDS. s katero pri volitvah niso rmele nobenega dogovora. Ta se je postavil v nasprotje z organiziranim obrtniškim stanom, zakaj, SDS je ob volitvah dala tem organizacijam na razpolago samo svoj tisk v zavesti, da je obstoj za naše narodno gospodarstvo važnih pridobitnih stanov v nevarnosti. ako postane odvisen od gotove klike, ki ie nastopila proti stanovskim organizacijam radi svojih osebnih koristolovnih namenov. Ako bi se SLS in SKS zavedali svoje dolžnosti napram trgovskemu in obrtnemu stanu ter napram slovenskemu narodnemu gospodarstvu. bi storili isto. kar je storila SDS. Zal se to ni zgodilo, zato pa je tudi danes bolj kakor pa kdaj jasno, kdo je naš sovražnik.
Božji mlini meljejo počasi, toda gotovo! In zmleli bodo tudi klerikalne in radičevske otrobe tako. da bodo začeli presedati ceio klerikalnim in radičev-skim koritarjem.
Slovenski trgovci, obrtniki ln indu-strijci. ki vedo. kaj je njihova dolžnost, bodo že 23 januarja obračunali ž njimi ter ne bodo ostali ničesar dolžni za zatiranje njihovih pravic. Kdor je bil proti avtonomiji naše Zbornice, tudi v oblastnih samoupravah ne bo znal varovati koristi naših pridobitnih slojev.
£ato bomo obrtniki in trgovci volili
ie može. o katerih smo prepričani, da bodo dosledno tudi v naprej delali za gospodarski in kulturni napredek našega naroda ne pa ljudi, ki jim ;e glavna skrb lastna bisaga.
Upajmo da bo spoznal tudi naš kmet, ki prav tako iedi pod neznosnimi bremeni kakor ostali gospodarski sloji vsied nesposobnosti in nedelavnosti tako voditeljev SLS kakor SKS. vso njihovo hinavščino in da bo prav tako obračunal s svojimi čapeljivci kakor zavedni obrtniki. V strankah, ki zatirajo svobodno voljo ljudstva ki se poslužujejo najočividnejših nezakonitosti proti Stanovskim organizacijam naših pridobitnih slojev, za poštenega človeka n) prostora!
V grob. ki so ga kopali klerikalci ir« radičevci na&einu obrtništvu, bodo padli sami!
Prva naredba novega prometnega ministra
Ven s politiko iz železniškega resortal
Beograd. 28 decembra. Novi prometni mnister general Svetlslav T. Miiosavlje-vič je Izdal na vse osobje prometnega ministrstva naslednjo okrožnico:
»Prevzemajoč resor prometnega ministrstva smatram prijetno dulžnost, da pozdravim celokupno podrejeno tn osobje.
Da bi naš promet, ki igra eno nalvažneJ-j ših nalog tako v gospodarskem, obrami>-I nem, flnančno-eknnomskem kakor v osta-| lem javnem življenju naše države, odgo-i varjal svoji nalog-, je predvsem neobhidac. ootrebno da se uveljavi absolutna točnost v Izvrševanju vsakršne službe, primeren red povsod lo na vsakem mestu, da se ok»-rala dvigne na zavidno višine io da se ve» uradniški in službeni kader loti vestnega, pravilnega in produktivnega dela.
Vsako Izvajanje politike v službi le prepovedano. M projekcij tn intervencij, in naj prihajajo s ka'3rekol: strani, n. txeba ničesar pričakovati. LVaževal bom edino v vsakem oziru pravilno delo, ocenjeno in predloženo mi rednim porom.
Pozivam vse o«oble, naj zastavi vse sile, da se v naš- ustanovi uvellavi na podlagi stroge discipline, spoštovanja zakonov bi predpisov tak red in produktivno delo. ki bo nudile polno korist na v šinl poslovanja.
Oborožen s tem oiožjeni bom v stanju ustreči potrebam osobja v vsakem oziru, kar nri bo zelo prjetno storiti.*
Politične beležke
Višek klerikalne morale
»Slovenec« je 2 oktobra t. 1. objavil vest, da ie v Mariboru siavbrva podjetnost že toliko narastia, da v zadnjem času ni več de-ložirancev. da brez strehe in na cesti nI nobena družina, da je • vagonariev zelo malo in da bodo tudi barake v Danjkovi ulici bržkone že prihodnje leto prazne in da se bo stanovanjska beda že do druge ieseni odpravila To ttot:co je »Slovenec« obiavil po protestnem shodu mariborskih naiemnikov, na katerem ie t»i klerikalni poslanec Vese-njak Izžvižgan, »Slovenec« je postavi! ž njo na laž tudi g. Ve«enjaka samega, ki Je obljubil najemnikom podporo klerikalnega poslanskega kluba v uresničenju njihov h zahtev, obenem pa tud! resolucije shoda stanovanjskih najemnikov, ker le hotel dokazati, da stanovanske bede v Mariboru sploh ni več. »Jutro« Je to tud tako) naslednjega dne ugotovilo ter povdariio. da v Mariboru 840 strank zaman išče primernih stanovanj, medtem ko je »Slovenec« stanovanjsko bedo enostavno epravil s »veta. Ob konsstatacfji, da so kier ka!d šele sedai znašli stanovanjsko bedo. ko se dr. Lesko-varju maje žuoanski stolec, pa piše »Slovenec«, da lažemo, ako trdmio, da ie kdai pisal, da v Mariboru ra več stanovanjske bede. »Sloverec« b! rad utajil, kar stoj! v njem samem čmo na belem, in bi torej ns. ta način rad še samega sebe falzificira'. To je res višek klerikalne morale!
Zakaj gredo mariborski Nemci s klerikalci?
Včerajšnji »Slovenec« je zapisal, da mariborski Nemci zato kandidirajo na. kleriT kalni listi v oblastno skupščino, ker vedo. da so klerikalci poštena stranka, ki bo res delala v oblastni skupščini. Ako bi bilo to res, potem bi po našem mnenju moralo Nemcem zadostovati, da lahko volijo klerikalce in bi jim ne bilo treba zantevati, da mora zastopnik njihove stranke kontrolirali »poštenost« klerikalnega dela v oblastn-skupščini. V klerikalno-nemškem sporazumu gre za naciionalne koncesije, ki iih jamči klerikalna »poštenost« pod nemško kontrolo. In četudi bi bil ta sporazum morebiti samo začasen volilni sporazum, ne bodo se klerikalci oprali sramote, da podpirajo izvolitev zastopnika nemške stranke, ki bi ga sama nikdar ne mogla izvoliti, »Slovenec« zagovarja zvezo z Nemci tud! s potrebo boja proti centralizmu, ki ga ba;e hočejo izvajati demokrati v ohlastnih skup-ščinan! Ne glede na gorostasno neumnost te trditve vprašamo samo, ali s tem žago« vorom ne kompromitirajo samega boja proti centralizmu?
Italija podpira Habsburgovce?
Pariz. 28. decembra, g. «Echo de Pariš« poroča iz Londona, da sta baje italijanski kralj in Mussolini sporočila bivši cesarici in kraljici Žiti na Španskem, da ji nakažeta krasno bivališče v Italiji in ogromno apanažo. Tudi r.e bo delala Italija ovir. ako pride njen sin Oton na madžarski prestol. Žita je odgovorila. da njen sin. ako zopet dobi formalno svoje pravice, ne želi. da bi mu kdo očital, da se ima za svoje uspehe zahvaliti bivšemu sovražniku svoje dežele. Burboncem nj še nikdar prineslo sreče sprejemanje tuje pomoči. Rimska vlada demantira. da bi bil Mussolini i pripravljen podpirati Otona.
Naši Kraji m ljudje
Ustanovno zborovanje Udruženje okr. učit. društev „Edinstvo"
Ljubljana, 28. decembra. V dvorani Kazine se je danes dopoldne ob obilni udeležbi učiteljstva iz raznih kra« jev Slovenije vršilo ustanovno zborovanje rovega učiteljskega udruženja. Iz ijubljan« ske in mariborske oblasti je bilo navzočih nad 100 zastopnikov učiteljskega stanu, med njimi prav lepo število mlajšega uči« teljstva. Zborovanje, ki je trajalo nepretr« goni a od 10. do 14. ure. je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g. Luka Jelene, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru nava« jal vzroke, ki silijo danes napredno učitelj« stvo, da si ustanavlja novo stanovsko or« ganizacijo. Ljubljansko poverjeništvo UJU je zapustilo svoje napredno stališče glede Šolstva in učiteljstva, ki ga je poprej za« vzemalo. Prišlo je tako daleč, da je neki predsednik okrajnega učit. društva UJU čutil potrebo izrecno povdarjati, da imaio v organizaciji tudi nune in frančiškane Po celjski skupščini je prišlo do definitivnega razdora zaradi znanega stališča glede na« rodnega in državnega edinstva.
Nato je referirai g-. Anton Grmek, šol. upravitelj na Ježici o stanovskem položaju in o snovanju nove stanovske organizacije. Izvajal je, da je bilo UJU ustanovljeno v obrambo stanovskih interesov, gmotnih in moralnih, v dosego višje izobrazbe stanu in naroda in na temelju narodnega in dr« žavnega edinstva. Sirji in ožji sosvet se je vedno strinjal s smernicami stanovske po« litike. Vladalo je stanovsko edinstvo. Strankarska politika se ni zanašala od stra« ni vodstva v članske vrste. Ko je vstal bivši poverjenik g. Jelene jeseni pretekle« ga leta proti >isavi «Učit. Tovariša«, je nastopil začetek nove stanovske politike, odtod nadalje se vleče rdeče«črna nit ode« klaracije«. Referent obnavlja reminisccnce skrivnega sestanka dne 3. januarja 1926. v Mariboru, kjer je bilo navzočih tudi nekaj članov vodstva. V zvezi s tein in ker je hotela večina proti jasnim določbam po« slovnika izsiliti glasovanje o deklaraciji ter na podlagi Mencinovcga predloga sta po« dala bivši poverjenik in tajnik demisijo. Z ostrimi besedami obsoja postopanje pro« ti g. Jelcncu. Sledila je ločitev učiteljstva v ndeklaraše® in aprotideklaraše«. V tej dobi omenja stališče «Učit. Tovariša® in nekaterih članov ožjega sosveta. Nadalje opisuje govornik celjsko skupščino, kjer je večina delegatov zavrnila vnešenje teksta o narodnem in državnem edinstvu, na kar je manjšina demonstrativno zapu« stila zborovanje. Protideklaraši so imeli nato 2. novembra t. 1. sestanek v Ljublja« : kjer so sklenili, da izstopijo iz UJU, ■ se vodstvo organizacije ne izjavi javno narodno in državno edinstvo in če ne /stopijo iz vodstva povzročitelji sedanjih raz rier v org-anizaciji. Namesto odgovora se je napravil pakt med UJU in med prej« šniimi najhujšimi načelnimi nasprotniki to ic s Slomškovo Zvezo UJU se je odreklo n je odstopilo od vseh naprednih načel T ..ko je danes napredno slovensko učitelj« -tvo tudi na podlagi te fuzije prisiljeno, da si ustanovi svoje Udruženje. kjer se t>o lahko brezpogojno in brez vsakih pri« d -žkov izjavilo za narodno in državno eJ nstvo, za naprednost in svobodo šole, učiteljstva in prosvete.
izvajanjem poročevalca g. Grmeka je s edila po viharnem odobravanju zboroval« Ci\ živahna debata. Med referentovim po« ročilom sta se javila pri predsedstvu dva odposlanca poverieništva UJU z željo, da prisostvujeta zborovanju. Po pojasnilu, da je sklicano zborovanje, kakor je to bilo objavljeno izrecno v listu «Edin.stvo», na« ri enjeno samo somišljenikom «protidekla» rišem«, sta odposlanca zapustila dvorano Tekom debate, ki je sledila poročilu g. Gr. nieka, so govorniki iz vrst podeželskega učiteljstva povdarjali. da se napredno uči» teljstvo namerava v veliki meri pridružiti novi stanovski organizaciji.
Nato je sledilo poročilo g. Šmajdeka, Sol. upravitelja v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je poročal o osnutku pravil za okrajna učiteljska društva in za centralo Udruže« nia v Ljubljani. Osnutek je bil soglasno sprejet z izrecnim povdarkom, ki jc bil vnesen v pravila, da naj novo Udruženje zlasti navaja svoje članstvo k vztrajnemu delu za gospodarsko, socijalno in kulturno povzdigo naroda
Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik Tone Grmek, šol. upravitelj na, Ježici pri Ljubljani; predsednikov namestnik Miloš Verk, šol. upravitelj pri Sv Križu ((Rog Slatina); glavni tajnik Stanko Završnik. učitelj v Kranju; glavni blagajnik Ivan Šmaidek, šol. upravitelj v St. Vidu nad Ljubljano; odborniki Hennina Lundrova, Sol. upraviteljica v Hrastniku: Vekoslav Bučar. šol. upravitelj v Trbovljah in Ivan Šega, šol. upravitelj na Jesenicah. Namest«
nikora: Franja Pucova, Sol. upraviteljica v Kranju; Alojzij Voglar, šol upravitelj na Vidmu in Saša Dominko. učitelj na Mirni. V nadzorstvo: Tone Fink, Lojze Kolenc in Hinko Klavora. Bivši poverjenik in bivši strokovni tajnik UJU sta izrecno odklonila vsako odborniško funkcijo.
Kraljev dar Pašicevi vdovi
Ko je bila te dni gospa Gjurgjina Pašičeva v avdijenci pri kralju, da se mu zahvali za veliko pozornost, izkazano njej in njeni rodbini o priliki smrti Nikole Pašča, je
kralj obvesti pokojn kovo vdovo, da je pripravil za njenega moža na dan proslave njegove osemdesetletnice lepo darilo. Ker je Nikolo Pašiča pokosila smrtna kosa pred nameravano proslavo, je kralj sedaj zaprosil njegovo vdovo, da spreime ona ta dar. Kakor javljalo iz Beograda, Je to izredno dragocen starinski servis za čaj iz čistega zlata Servis je iz dobe empira: iz rezanega zlata ter nenavadno lepo in umetniško izdelan; ima kot starina veliko umetniško in zgodovinsko vrednost. Servis je bil pred sto leti izdelan v Rusiji.
Novoletna voščila in oglasi
za novoletno številko »Jutra«, ki velja v tu- in inozemstvu kot
reprezentatifa slovenske trgovine, ;ndustr!!e m obrt i
je treba brez odloga naročiti, ker bo zadnje dni stavnica z delom preobložena ter se bodo stavili le najnujnejši oglasi. Naše pridobitne kroge opozarjamo posebno na to, da služi novoletno «Jutro» v tu- in inozemstvu kot najboljši vir naslovov slovenske trgovine in industrije. V novoletni številki «Jutra» naj ne manjka nobene ugledne slovenske pridobitne tvrdke.
Z božične umetnostne razstave v Ljubljani,
Fran Klemenčič: Hiša na griču
Nov poizkus rešitve stanovanjske krize v Ljubljani
30 milijonsko gradbeno posojilo. — Občina zgradi veliko poslopje za carinarnico.
Vladni komisar za mestno občino ljubljansko razglaša z objavo na magistralni deski z dne 24. t. tn. sklep, da najame mestna občina Ljubljana 6 odst obligacijsko posojilo v znesku 30 milijonov Din, ki naj se uporabijo za zgradbo novih stanovanj. Posojilo bi se vračalo v 30 polletnih obrokih potom žrebanja po določenem načrtu iz posebnega stanovanjskega gradbenega fonda, v katerega bi se stekali dohodki: I.) Iz najemnin za stanovanja in poslovne lokale v novih zgradbah, kar bi nai prineslo S00.000 Din letno. 2.) Iz 10 odst. vsakoletno vplačane gostaščine. katere donos je preračunan na 150.000 Din letno. 3.) Iz 10 odst. vsakoletno vplačane vodarine, kar bi prineslo predvidoma 250.000 Din. 4.) Iz posebne trošarinske gradbene naklade po 50 car od vsakega konsumiranega litra vina. kar bi naj dalo 1.600.000 Din na leto ter končno 5.) iz prispevka občinskega pokojninskega fonda vsako leto 400.000 Din pod pogojem, da se prispevek tega fonda pozneje vrne s 5 odst. obrestmi iz donosa hiš.
Istočasno objavlja vladni komisar razglas, ki zaključuje še pod gerentskim svetom pričeto akcijo, da zgradi občina ob Resljevi cesti na F.gerievem stav-bišču. kjer so stale takozvane ruske barake veliko carinarniško poslopje, v katerem bi bili nameščeni vsi carinski uradi in tudi stanovanja za uradništvo in drugo osobje. V to svrho na.iame občina 6 milijonsko posojilo. Z gradnjo naj se prične že spomladi. Tozadevno posojilo bo amortizirala in obrestovala carinska uprava iz ležarine in najemnine
Kulturni pregled
Gledališki repertoar??
LltibUansKa drama
Sreda, 29: .Skopuh«^ D-Četrtek, 30.: «Jov» A. Petek. 31 : Zaprto
Sobota, 1.: ob 15.: «PeterČkove _ poslednje sanje®- Ljudska predstava pn znizanih
Neddii. iT ob 15.: .Triglavska bajka«. Ljudska predstava pn znižanih cenah. Izv Ob 20.: .Stalni gost., .Boubouroche« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Pondeljek, 3.: Zaprto.
Lluhlianska opera.
Sreda. 29: .f arme i» E Sobota. 1 : ofe 15.: .Prodana nevesta« Ljud ska predstava pri znižanih cenah Izv. Ob pol 20.: .Grofica Marica« Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Nedelja, 2.; ob 15.: .Terezina« Opereta Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Pondeljek. 3.: .Židinja«. B.
Mariborsko gledališče.
Sreda. 29.: Zaprto.
Četrtek. 30.: «M«non». C. Kuponi
Petek. 31.: «Trnjulčic*».
Šentjakobski gledališki oder.
Sobota. 1.: Kontrolor spalnih voz. Ob 20. Premijera.
Nedelja. 2.: Kontrolor spalnih voz Oh 20.
Gledališka uprava v Ljubljani opozarja abonente reda E na spremembo opernega repertoarja, ker mora vsled obolelosti ge. Thierryjeve odpasti napovedana predstava opere <Carmen:s> za sredo, dne 29 t. m. Zato pi dobe abonenti reda E predstavo v četrtek. dne 30. t. m., in sicer prvo reprizo Mozartove opere fCosi fan tutte*.
šentjakobfani nprizore v soboto 1. in nedeljo 2. januarja Bissauvo burko v prevodu F. Oovekarja: »Kontrolor spalnih vozv Igra je polna komičnih zapletljajev in nu-li obilo smeha in zabave. Režijo vodi g. Karus. — Začetek oba večera ob 8. zvečer Pred prodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
Prof. Weinpart pojde v Praso Znani poznavalec slovanskih literatur dr. Miloš Wein gart. ki je bil doslej profesor na bratislavskem vseučilišču, bo nastopil mesto profesorja na praški Karlovi univerzi Dr. Wein-gart je avtor nedavno izišle knjige cSlovsn-ska vzajemnost*, ki ie prvi uspeli poizkus, da se podajo stremljenja po slovanski vzajemno«*:«' celotni p<xiobi od zgodnjih časov do nalili dni.
za stanovanja, iz katere bo nakaizovala mestni občini letno po I milijon Din.
Kar se tiče sklepa o najetju obligacijskega posojila, moramo pai počakati obrazložitve s strani g. vladnega komisarja predno si moremo ustvariti jasno sliko izvedljivosti. Važno je vedeti, kje se misli in po kakšnem kurzu se namerava plasirati za 30 milijonov obligacij. Brez te gotovosti bi bil pač vsak fond odveč. Vidi se. da je g. vladni komisar opustil misel uvesti poseben davek na postoječa stanovanja, pač pa hoče. kakor doslei vsi. kriti izgubo pri rentabilnosti iz o!-xih doklad. Novo pa je prisilno post ;;io po 400.000 Din letnih pri Pokojninskem fondu, t. j. v 15 letih z obrestmi 10 milijonov Din. ki bi se potem šele v nadn'jnih 15 letih vrnili temu fondu. Objasniti bo treba koliko znaša ta fond in je Ii prenese skozi 15 let tako naložbo.
Kar se tiče poslopja za carinarno. oziroma stanovanja, pozdravljamo brez pridržka sklep g. vladnega komisarja, ki znači izvršitev poprej po gerentskem svetu zagotovljenega posla s carinsko, oziroma železniško upravo. Sklep je brez dvoma pameten in izvedljiv ter se posojilo v petih letih amortizira.
Razpis vladnega komisarja bo pač izzval še daljšo in kakor se nadejamo j koristno diskusijo. Pritožbeni rok zoper sklepe vladnega komisarja je H dni od dneva razglasitve, t. j. 24. decembra.
Tragedija božične noči
O tragičnem dogodku, ki se je pripetil na sveti večer v Kržah pri Tržiču, smo prejeli še sledeče poročilo:
V okolici Križev in Tržiča so ljudje še vedno v neprestanem strahu za svoje imetje in stražio ponoči svoje domove pred zlobno roko požigalca, ki jim grozi, da jim vsak trenotek uniči to ali ono poslopje. Posebno za sveti večer se je govorilo, da bo gorelo v mnogih vaseh Ljudstvo je zato s strahom pričakovalo, kdaj in kje se bo pojavil rdeči petelin in zapel uničujočo pesem požara Vendar je na sveti večer po-ž galčeva roka mirovala Zato pa je prebivalstvo v Križah tem bolj presenetila tragedija, ki je stala življenje 24letnega čevljarskega pomočnika Franceta Terana iz Križev Dogodek se je odigra' sledeče:
Čevljarsk' pomočnik Ludovik Gradišar je <b 0.30 ponoči stražil hišo svojega očeta in imel pri sebi flobert kal. 6 mm, da bi se z nj'tn v slučaju potrebe branil. Po poti proti Gradišarjevi hiši je prišel v kritičnem trenorku France Teran, ki ga pa Gradšar vsled temne r.cči ni spoznal. Vrh tega se mu Teran na poziv ni hotel oglasiti, temveč je krenil iz poti proti Gradišarjevemu hlevu. Ket pa je Teran le molčal, je bil Gradišar mnenja, da hoče očividno neznanec zažgati hlev, nakar le v razdalji 12 korakov ustrelil na Terana, ki se Je zgrudil takoj na tla. zakriča1 ie in v par minutah umrl. Bil je zadet naravnost v srce
Gradišai ie že takoj po glasu potem spoznal da je ustreln svojega soseda, s katerim sta bil- skupno zaposlena kot čevljarska pomočnka Ustreljen' Teran je imel namreč to slabo navade, da je rad ljudem ponoči nagajal in se ie tudi napram svojim sodelavcem izrazil, da bo Gradišarla. ko bo straži! pred požigalci. preizkusil, ali ima kaj korajže.
Drzni mladenič pa je to svolo šalo žalibog plačal z življenjem.
mm
■■■■■■■■■■•■■i
Danes ob 3., 5„ 7., in 9. uri.
Najboljši liim vseh časov!
it
o
H
■
5
BEN HUR
S v glavni vlogi Ramon Novario.	V 2 delih naenkrat, 8 dejani.
b	Predprodaja vstopnic dnevno od 10. do 12. in od 2. dal e.
5 KINO «LJUBLJANSKI DVOR»	Telefon 73
Nova vremenska kriza v Liki
Na liško-dalmatuiski progi je nastopila po zadnji t šimi, ki pa je vladala le malo časa, nova perijoda vremenske krize, ki je postala usodepolna za železniški promet. V Liki razsajalo že nekaj dni veliki snežili zameti, vmes pa brije ledeno-mrzla burja, ki onemogočuje očiščevalna deia Kljub vsem ukrepom civilnih in vojaških oblasti prometa s Splitom še vedno ni mogoče vzpostaviti. Zlasti na progi med Zrmanjo ln Malovanom besmi burja kakor orkan. Telefonske in brzojavne proge so pretrgane, vsi vlaki v smeri prot> Splitu in Ogulinu so ustavljeni. Na km i82 je sneg popolnoma zamedel dve lokomotivi tako, da so moraii poslati nujno pomoč. Med Zrmanjo in Kni-nom se vozi neprestano pet lokomotiv s snežnimi plugi, ki imajo nalog da skrbe za čiščeenje proge. Do sedaj je imc4o to deio dobre rezultate, vendar pa ni izključeno, da bodo odpokMcane tudi te lokomotive, ker strahovito neurje onemogočuje skoro vsak promet. Vlaki iz Zagreba vozijo samo do Gračca. Reden promet pa se vrši še vedno na progi Zagreb-Sušak
Ako bo letošnjo zimo prevladovalo sne-ževje z burjo, potem bo Dalmacija takore-koč do pom'adi odrezana od zaledja. Vsekakor je nujno potrebno, da država vsaj do prihodnje z:me — letr.s je že tako prepozno — najde v državnem proračunu sredstev za obrambo te važne proge pred snežnimi zameti.
Avtomobilska nesreča
Pri pokopališču v Trbovljah se je zgodila v ponedeljek avtomobilska nesreča, ki pa k sreč-' ni zahtevala človeških žrtev. Ko so se vračali prometni avtomobili s kolodvora. je vozil šofer B ziak po novi cesti proti trgu. Od nasprotne strani je ravno takrat pripeliai avto-podjetnik g Kačnik. Čeravno so bili obojestransko pravilno dani signali, sta trčila na ostrem ovinku pri pokopališču avtomob la s tako silo, da sta bila močno poškodovana in znaša škoda nad 15.000 Din. K sreči od oseb nI bil nihče poškodovan. Le močno prestrašeni so ljudje zapuščali kraj karambola.
Lov na divje zveri po afriških džunglah
Za soboto in nedeljo, dne 1. in 2. Januarja je pripravila ZKD nov Izredno zanimiv program. Predvajal se bo kulturni velefilm »Lov na divje zver po afriških džunglah« Film nam prikazuje zanimivo ekspe-dicijo znanega raziskovalca Mart;na Johnsona, ki proučuie že 20 let razne doslej nepoznane kraje v afriških džunglah. Ekspe-dicija se je napotila najprej v kraje, kjer bvajo črede divjih slonov Na jezeru Tiku so se opremi'! c nalašč za dotični teren zgrajenim avtomobilom ter krenili v notranjost Afrike. Na potu jih ie spremljala četa 160 domačinov. Srečavali so najrazličnejše divje zveri, kakor leve hijene, nosoroge, antilope, leoparde, bivole, slone itd Ekspe-dicija je bila neštetokrat v največji smrtni nevarnosti ter v vednem boju s temi zver-m:, kar je vse videti v tem zanimivem poučnem filmu. Ekspedicija, ki je bivala v Afriki preko dve leti, je stala ogromno vsoto 250.000 dolarjev.
Film se predvaja prvikrat v Ljubljani, vsled česar priporočamo publiki najtopleje, da si ga ogleda Predstave se vrše v sledečem redu. V soboto na dan novega leta, bo zgolj ena predstava ob 11. dopoldne, v nedeljo, dne 2. januarja je prva predstava ob 9.30. druga ob II. dopoldne. Vsi sedeži so numerirani ter označeni na vstopnici. Vstopnice je dobiti po običajnih cenah pri blagajni kna Matice Z ozirom na veliko zanimanje za ta film priporočamo občinstvu, da si j?h pravočasno nabavi v pred-prodaji, osobito rad tega, ker so takrat še boljši sedeži na razpolago
Štiri nočne ptičke...
Llubljana, 28 decembra
Lojzka. Ma'ka, Milka ter Justnca so čez dan navadno posedale v znani gostilnici, v kateri Je bila gostilmčarka, k je znala s pogledom pobožati m s pomežikavanjem vzpodbujati, da so se smejali vsi. Se na jesen so bile vse elegantne ter napudrane in rožasto naličkane, poznojesenska slana in zadnji sneg pa Je vsem štirim pobral umetno barvo iim pričaral na obraz pristno rdečico Zato so oile Lojzka, Malka, Ml-cika ter Justinca sedaj tem bolj zapeljive Čez dan so veJno sedele v gostilnici in vedno se Je našel kdo, ki iim Je brenkal na klavir. Brenkal Je na klavir, drugi so Jim pa govorili lepe besede, plačevali ko-sHo, večerjo in vino. Bile so navadno vse
ZA NOVO LETO
znatno znižane oene
pri vsem zimskem blagu, kakor pri -elurjih. ženskih in moških štofih, perilnem in postelj oem blagu, porhantti in kovtrih ter vsem drugem blapu.
v novi trgovini Josip Šlibar,
v Ljubljani, na Starem trga 21, poleg Za laznika.	■>
Oglejte ri uUegoI
štiri zadovoljne — dokler ni nastala noč k se n; bližala policijska ura Tedaj so morale vse štiri v mrzlo noč, včasih v spremstvu kavalirjev, d'/l.ajkrat pa tudi same. Takrat se je navadno priče! križev pot; pomagale niso ne prošnje ne solze, da Jih gostilničarka pusti v sobi. da prenoče na stolih.
Morale so v noč m zbrale so si prenočišče na kolodvoru. Toda slaba vest jih je podila tudi od tu hi slednjič so prenočevale največkrat v barak, tam za vodo. Pripetilo se je često. da so se morale tudi od tam umikati stražniku, obenem pa še vabiti slučajne pasante, ki naj bi j:m delali družbo Včasih so bile teh komedij kar vesele in ko so sedele naslednjega dne zopet na toplem v gostilni, so si ponovno pripovedovale o občutkih piebite noči Življenje iim je teklo tako l? dneva v noč in iz noči v meglene mrzle dneve Vsaka ura je imela zanje vsebino, mešanico trpkosU io lahkega. bežnega veselja.
Danes ponoč; so se zopet stiskale v baraki Nenadoma pa so se zunaj začuii koraki in prhutnile so vse na cesto. Dobro so poznale stražnikov korak. Pričela se je stara igra, umikanje, mšje tiho plazenje okrog raztrgane barake. Slednjič se je stražnik oddaljil in izginil v temo. Malce za tem je drdraje privozii mimo privatni izvošček in Lojzka ie skočila pred konja. Cemu. sama ni znala. Voz se ie ustavil Iz kočije je nekdo poskočil in se Zamajal. Sprva ni znal, kako in kaj, vendar se Je brzo streznil in zakričal v kočijo: »Tone, hmU Lojzka se je hotela nasmihati pa Jo je zeblo, da je šklepetala z zobmi. »Dekleta kar notri!« Domenjeni so tjili v nekaj trenot-kih in voz je oddrdra! zopet v noč.
Danes zjutraj je stal voz nekje na ulici. V vozu so sedele popolnoma premražene: Lojzka, Malka Micika in Just nca V meglo je puhtel od njih alkohol Prišli so možje postave in vse štiri so odš'e, da se ogre-iejo v the sobice na sodišče, ko so prej povedale na policiji o dubn gostilmčarki ln o drugih dobrih ljudeh . .
Pred sodniki
France P. »e je 8. septembra pošteno opiL Ponoči se je vračal Droti Selu, Kjer je doma. Mimogrede je ostal še v 6oseduji vasi, kjer se je spri z veselimi bratci Janezom U. "ia uiladim Čižkom. Ko so odhajali, se je pogumni Čižek naenkrat spoiimil. da bi bilo dobro, če bi se poskusili v metanju, čei, da se bodo dodobra ogreli. Zgrabili to se in kmalu pozabili, da je vse za šalo. Silni Janez je zgrabil nizko smrečico ob poti, jo sunkoma izruval in jei i njo udrihati po Francetu. Francelj je pariral r roko, pa takoj zastokal, saj ga je Janez tako udaril, da je roka takoj omahnila. Cižek je pa skočil v jarek ob cesti in jel Franceta kamenjati. Ker ima pa Cižek krivo roko, ni nič zadel, kar je bila nje gova sreča, sicer bi moral drugovati hrustu Janezu, ki se bo radi težke poAkodbe postil 4 mesece v ječL
•
Iški kramar Cene se rad pohvali s svojim bogastvom. Ker ima pa mož često fiksne ideje, se ga kmetje izogibajo, saj možifcek kar na lepem zafne trditi, da mu tega ali ouega manjka. Ker si ga včasih tudi rad privošči ia se zaleti v kak plot, potem dolži tega ali onega, da ga je poškodoval, ker sam ne ve, kje jih je dobil. Lelos oktobra je prišel v Cundrovo opalto po tobak Cun-dra ni bilo nikjer videti Ceue je nekaj časa trkal, potem je pa pogledal skozi okno in videl Cundra, ki je sedel pri peči iu kadil viržinko ter se smejal tobaka željnemu Ce-netu. tTobaka mi daj,> je zavpit Ceue ia spet jel tolči po vratih. Opallarju se je naposled že vse skupaj zdelo neumno in sk'e-ml je Cencu dati tobak. Odklenil je vrata m se skoro zgrudil; Cene se je namreč bai tedaj naslonil s celim telesom ob duri, ki so bile odkletijeue, odjenjale in kramar je priletel v Cundrov objtm. Pri tem se ie mož zadel z glavo ob nizki podboj in zrasla mu je buška, ki jo je nesel takoj kazat orožnikom, češ, da ga je Cunder sunit v prsi, da se je pri padcu udaril.
Zadevo je prerešetavalo sodišče, a kra-marček ni našel svojega zadoščenja saj ,e bil opaltar radi pomanjkanja dokazov oproščen. Kramar, ki je pred vratmi odložil svojo robo, jo je stokajoč naložil in godrnjal, da je premalo pravice na svetu.
.
Par mesarskih pomočnikov iz Ljubljane ai je novembra letos privoščilo malo neslano šalo. V neki visoki hiši. kjer stanujejo, prebiva tudi stari uradnik Milit. Stari gospod je zelo nervozen, a pomočniki navihanci Va dvorišču, ki vodi v njegovo stanovanje so nastavili prazno kad in jo privezali. Ko je starček prišel preko dvorišča, so ga jeli obmetavati s soljo, da ni nič videl in je jadi-kujoč pobegnil v kuhinjo. Ko je pa ciiprl vrata, se je zvrnila kad in ga zadela na nogo ter mu poškodovala palec. Drugi dan je starec odšepal k zdravniku, ki mu je napravil »pričevalo. Navihani mesarji so bili pri sodniji oproščeni, saj Milit, ki je imel polne oči soli ni nobenega videl. Z jokavim glasom se je poslovil, a sodnik ga je potolažil. da 6e bodo ptiči prihodnjič gotovo vjeli, pa jih bo tedaj spravil v ta namen m dalj časa v kletko
Za božično darilo ie
damska ura
s črnim trakom, le preizkušene z iamstvom nudi tvrdka
F. ČUDEN, Liubbana, Prešernova /.
Domače vesti
*	Važno opozorilo trgovcem in obrt' nJkom. Pojavil se ie nekdo, ki nabira pri trgovcih novoletna voščila za «Jutro> in to brez vsakega pooblastila oglasnega oddelka *Jutra» ter zahteva plačilo za oglase v naprej. Prosimo vsakogar, da ga, kjerkoli bi se pojavil, odda naj-bližnjemu stražniku. Za nabiranje voščil sta pooblaščena edino le oglasni zavod Val. Kopitar ter uradništvo oglasnega oddelka «Jutra», ki pa se itak legitimira s pooblastilom in odklanja plačila v naprej, ker se bo vsakemu voščilcu dostavil račun. — Oglasni oddelek «Jutra».
*	Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti nam javljajo, da je stol sedmorice. oddelek B, kakor kasacijsko sodišče v Zagrebu z dne 6- junija 1923 KI. 162 23/3 rt) priliki neke ničnostne pritožbe v varstvo zakona izrekel, da ostane v Sloveniji Id Prekmurju zakon o zborovanjih z dne 15. novembra 1867 drž. zak. ŠL 135, v veljavi, v kolikor ni v očitnem navskrižju z ustavo in dokler ne dobimo v čl. 14. ustave napovedanega izvršilnega zakona.
*	Odlikovanje. Prezident Češkoslovaške republike je ponovno odlikoval našega direktorja, g. dr. Alberta Kramerja, bivšega ministra in sicer s komanderskim križem reda Belega leva-
*	Razpisana službena mesta. Predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje dve mesti višjih pisarniških oficijalov v 3. skupim 11. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani ter mesto pisarniškega uradnika II. ali III. kategorije pri okrajnem sodišču v Kranjski gori- Prav tako se oddajo vsa mesta, pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi premetitve. — Na državnem
veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani se oddasta: mesto za služitelja (sprejmejo se le taki prosilci, ki so zadostili vojaškim predpisom), in mesto zvanič-nika, ki opravlja tudi laborantske posle. Prošnje je vložiti do dne 10. januarja pri upravi omenjenega zavoda.
*	Častno odlikovanje. Občina Pušinci pri Ormožu je v zadnji svoji seji sklenila soglasno, da imenuje g. dr. Lojzeta Trste-njaka, vladnega komisarja pri velikem županu v Mariboru, v priznanje njegovih izrednih zaslug za domačo občino, častnim občanom. Častna diploma mu bo izročena po posebnem odposlanstvu v Mariboru tia novega leta dan.
*	Imenovanje v finančnem ministrstvu. Za načelnika generalne direkcije državnih dolgov v finančnem ministrstvu je imenovan Mihajlo Sokič, doslej inšpektor generalne direkcije državnega računovodstva-
*	Izplačilo honorarjev srednješolskim profesorjem. Ministrstvo prosvete je odobrilo večji kredit v svrho izplačevanja dolžnih honorarjev profesorjem državnih srednjih šol. Z izplačevanjem se bo pričelo v kratkem.
*	Polovična železniška vožnja za turiste. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično železniško vožnjo vsem onim turističnim društvom, ki tekom zime obiskujejo Slovenijo.
*	Izpremembe v državni službi- Okrožni zdravnik v Mokronogu dr. Albin Cešarek }e na lastno prošnjo premeščen v Trebnje. Za paznika-zvaničnika v moški kaznilnici v Mariboru so imenovani: Ivan Stopar, čevljarski pomočnik v Sevnici; Anton Sle-kovec, mizarski pomočnik v Pobrežju pri Mariboru; Ivan Gašperin, ključavničarski pomočnik v Kropi, in Matija Vilian, bivši narednik v Letušu.
*	Izstop Iz našega državljanstva. Z odo-brenjem ministrstva za notranje zadeve so !z našega državljanstva izstopili: Josip Horvat, deavec v Donawitzu, pristojen v Sctino v Prekmuriu, Ivan Godar, delavec v Hartu. pristojen v Serdico v Prekmuriu; Josip Hecl. delavec v Donavvitzu, pristojen v Pobteije pri Mariboru, Josip Plevčak kočiiaž v Kalvvangu. pristojen v občino Sv. Flonjan pri Rogatcu; Josip Luplnšek, želez niški delavec v Kmttelfeldu, pristojen v občino Sv Bolienk v Halozah, ter Viktor Hrovatič, zasebnik v Brucku ob Muri, rodom iz Ljubljane in pristojen v Zusem pri Šmarju. Vsi so si izposlovali avstrijsko državljanstvo.
*	Novi žigi za Igralne karte. Finančni minister je odredil, da se s 15- decembrom 1926. pri carinarnicah prve vrste v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani začno rabiti novi žigi za žigosanje kart.
*	Izposojena firma. Na prošenj smo, da objavimo: Gotovi listi prinašajo objave nekega odbora upnikov Slavenske banke »pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske«. Kakor smo ugotovili, pa takega odbora ni; pač pa obstoji neki odbor upnikov Slavenske banke, katerega predsednik je advokat dr. Marušič. ki je sedaj slučajno gerent Mestne hranilnice ljubljanske, ki pa vodi posle svojega upniškega odbora izven Mestne hranilnice v zasebni pisarni- Obveščamo o tem javnost in upnike Slavenske banke, da ne bodo valili kake krivde na Mestno hranilnico ljubljansko, ako W ne prišli do zadovoljive povrnitve svojih naložb pri Slavenski banki.
*	Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti asistentsko mesto pri stoli d za električne stroje s preiemki uradnika 9 skupine l. kategorije. Kandidat za to mesto mora biti diplomiran inženjer elektrotehnične stroke Kompetenti naj pošljeio svoje prošnje rektoratu univerze do dne 15. januarja 1927
*	Opozorilo nezaposlenim delavcem. Ministrstvo za sochalno politiko opozarja na podlagi poročil Borze dela. vse delavce, da v glavnih ln večiih mestih ni dela za druge kakor samo za kvalificirane delavce; nekvalificirani nai torei ne prihajalo v Beograd in Zagreb, temveč naj iščejo dela v pokrajinah, kjer le brezposelnost manjša.
*	Redni letni občn! zbor O- Z. lavnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo se bo vršil po dnevnem redu, Id Je objavljen
v »Našem Glasu« z dne 20. decembra, nepreklicno dne 2 januarja 1927 ob 9. dop v ljubljanskem »Mestnem domu«, na kar vse organizacije posebno opozarjamo. — Predsedstvo O. Z.
*	Odkopavanje grobnic« cara Dušana. Kakor poročajo iz Beograda, je vlada za nadaljevanje odkopavanja grobnice cara Dušana odobrila kredit v znesku 254)00 Din Z delom se prične prihodnjo pomlad.
*	Razpis stalnih učiteljskih mest v mariborski oblastL Veliki župan mariborske oblasti razpisuje v stalno namestitev učna mesta v Celju, v Galiciji, v Laporju. Spodnji Polskavi. Murski Soboti, v Smartnem pri Slovenjgradcu, v Dobju in Žetalah. Interesente opozarjamo na razpis v 119. številki »Uradnega lista«.
*	Izprememba občinskih mej med političnimi občinami Motnik in Trojane ter Sv. Jeronim. Občinski odbor občine Sv. Jero-nim bhzu Vranskega je lanskega leta na pritisk občanov soglasno sklenil, da ne ugovarja. ako se h. njene zveze izločila, kata-stralni občini Gornji Motnik in Zaplanina ter priklopita k občinama Motnik oz. Trojane Katastralna občina Gornji Motnik obsega kakih 20 posestnikov in leži v neposredni bližini trga Motnika tako. da so nekateri oddaljeni samo 1 km od Motnika. dočim itr.ajo do središča sedanje občine Sv. Jeronim po 8 ah 9 km. Všolana ie že itak v dvorazredno osnovno šolo v Motniku in prispeva tudi k njenemu šolskemu proračunu. V Motniku imajo ti posestniki tudi svoj župnijski in poštni urad ter vse obrtnike in prodajalne, kieT nabavljajo svoje vsakdanje potrebščine Nič mani ni gospodarsko in kulturno združena katastralna občina Zaplanina s Trojanami Nieni prebivalci imajo do Trojan narveč 40 minut dočim so oddaljeni od občine Sv Jeronim do dve uri Katastralna občina Zaplanina ie že tudi všolana v dvorazredno osnovno šolo v St Gothardu občine Trojane Sem hodi ljud stvo iz Zaplanine tudi v cerkev na pošto in tod si nabavlja svoje gospodarske potreb ščine Ker vse to povzroča prizadetemu prebivalstvu mnogo neprilik in ie tudi zani iako naporno, je veliki župan mariborske oblasti, kakor čuiemo. upoštevajoč vse te okolščine nedavno predlagal ministrstvu notranjih del v Beogradu da se iz dosedanje politične občine Sv Jeronim izločita katastralni občini Gornji Motnik in Zaplanina ter priklopi prvoimenovana k političn občini Motnik. a druga k politični občim Trojane, obenem pa. da se tudi izločita iz območja okrajnega zastopa Vransko in raztegne na njiju veljavnosi vseh zakonov in naredb bivše voivodine Kraniske. ki veiiaio tudi za občini trg Motnik in Trojane. Upamo, da bo ministrstvo notranjih del upoštevalo soglasne želje prizadetega prebivalstva ter zaprošeno izločitev čimpreje dovolilo in to tembolj, ker. je tudi okrajni zastop vranki izjavil, da je ta izločitev srečno zamšljena ter da jo je iz politično-upravnega in narodno-gospodarskega vidika samo pozdravljati in odobravati. S tem pa bo tudi odpravljena dolgoletna krivica, ki se je delala prebivalcem obeh ka-tastralnih občin s strani bivšega štajerskega deželnega odbora ki v to izločitev samo iz narodnostnih vidikov n' nikdar privolil
♦ Društvo za raziskavanje Jam prosi, da s„ pošiljajo prijave novih izvršuiočih ali podpornih članov na naslov tajnika g vseučil prof. dr Kenka zoološki inštitut vseučilišča, ali pa na naslov blagajnika g inž Turka ravnatelja kem. preiskuševalnega zavoda v Ljubljani
*	Znižanje obrestne mere za lombardna posojila pri poštui hranilnici. V smislu skic pa nadzorstvenega sveta poštne hranilnice se s 1 januarjem 1927 zniža obrestna meri-za lombardna posojila na obveznice 2 in pol odst. vojne škode in 7 odst drž investir. posojila od 8 odst. na 7 oAst a se -»me n» vsako obveznico 2 in pol odst. vojne škode dati lombardno posojilo po 250 Din (doslei -samo Din 200)
*	Sprejem gojenk v šolo za «sestre». Zavod za socijalno-higiiensko zaščito dece v Ljubliam razpisuje natečaj za sprejem go-jer.k v šolo za sestre. Pouk. ki se prične dne l. marca 1927 bo teoretičen in praktičen ter bo traial dve leti Učenke se bodo vzgajale za negovalke goienčkov. za dečje zaščitne sestre, za potuioče učiteljice dečie higiiene in v gospodinjstvu-, obenem dobe strokovno podlago za udeistvovanie v vseh drugih strokah socijalne in higiienske zaščite dece- Pogoj za spreiem ie med drugim z dobrim uspehom dovršena nižia srednja aii meščanska šola ali tej ustrezna izobrazba; zažeijena pa ie celotna sredniešolska izobrazba Prvi triie meseci po vstopu se štejejo za poizkusno dobo Po tem času sklepa ravnatelj šole o dokončnem sprejemu. Petnajst gojenk se spreime oh državnin stroških Te goienke bodo dobivale v zavodskem internatu brezplačno stanovanje in hrano, službene predpasnike in pokrivala poleg tega mesečno 2(10 Din Razen teh bo moglo biti sprejetih nekaj gojenk ki žele dovršiti šolo ob lastnih stroških Kolikor bo prostvora, bodo mogle stanovati v zavodu Interesenrke se opozarjajo na razpis v 117. številki .Uradnega lista«.
*	Soprogi! Svojim ženam napravite največje veselie. če jim kot novoletno darilo poklonite »Gospodinjski koledar« Jugoslo-venske Matice, ki vsebuje mnogo poučnih čiankov in razprav o domačem gospodini-stvu. nove kuhinjske recepte ter troškov-nik za vse dni v letu. Naprodaj je pri vseh podružnicah lugoslovenske Matice in v vseh trgovinah. Dobi se ga tudi v pisarni Jugoslovenske Matice, Selenburgova ulica št 7-11 Cena Din 20. za člane Din 15.
*	Lepe knllge nudijo dobitki III književne tombole Jugoslovenske Matice koie žrebanje se prične 4. februarja 1927 hi bo tralalo do 25. marca. Dobitki — same slovenske leposlovne knjige — so sledeči: 150 amb k 6 knjig, 130 tem k 10 knjig, 80 kvatero k 14 knjig, 50 fiakvinov k 17 knjig
ter 5 tombol k 17 lutjlg In poleg tega še knjige po prosti Izberi za 600—1200 Din Skupna vrednost vseh dobitkov znaša 134.000 Din. Glavni dobitek tvori zbirka vseh 46 letnikov »Ljubljanskega Zvona«, ki ima vsled svoje redkosti tudi veliko denarno vrednost- Tablice k Din 3.— so naprodaj pri vseh Šolah in pri vseh podružnicah Jugoslovenski Matice v Sloveniji, dalje v Tiskovni zadrugi. Novi založbi in v pisarn' Jugoslovenske Matice, Selenburgova ulica štev 7-iI
♦	Zasačen pri tatvinL Dne 27. t m Je na
postajališču v Radečah orožniška patrulja iz Zidanega mosta zalotila nekega Jeana iz Zagreba ravno v trenotku. ko je izmaknil nekemu kmetu denarnico, v kateri ie bilo 9500 Din V Radečah ie bil ta dan se-icm in ie bila pri vlaku velika gneča. 2epar ie bii izročen sodišču v Celju-
♦	Smrt vsled stekline. V bosenskem selu Mokro je pred tedni stekel pes ogrizel tamkajšnjega seljaka Ziko Dolaša. Mož si iz tega m dosti storil in tudi ni iskal zdravniške pomoči. Nedavno pa je izbruhnila steklina in Dolaš je v groznih mukah umrl.
♦	Defravdant obsojen na pet let Ječe. V Novem Sadu se je pri tamkajšnjem okrožnem sodišču vršila prošli pondeljek glavna razprava proti bivšemu inšpektorju svilar-stva Stevanu Drinakoviču, ki je poneveril 180.000 dinarjev državnega denarja Zagovarjal se je, da je kroničen alkoholik m da se ni zavedel kaj dela. Obsojen je bil na 5 let ječe
♦	Odmev komltske akcije leta 1922. Leto 1922 ie bilo najstrašnejše glede komitske akcije- Na levem bregu Vardarja je akcila zahtevala mnogo človeških žrtev, med drugimi tudi popa Atanazija Janeviča, znanega nacijonalnega delavca. Umor Janeviča je bi! izvršen že leta 1922., a šele pretekli pon deljek ie padla razsodba. Djosa Veljkovič. ki je izvršil umor. le bil obsojen na 20 let teče S tem ie izza procesa proti Ferad begu tudi ta kriminalni politični proces defi-nitivno končan.
♦	Umor žene sredi beograjske ulice. Natakar Radomir Markovič v Beogradu ie ži-vel s svojo ženo v večnem prepiru. Kakor pogosto, se je Markovič tudi v pondeljek vrnil pijan domov ter začel razgrajati pred svojo ženo Nič dobrega sluteč ie žena pobegnila iz stanovanja na ulico; tamkaj pa to je dohitel njen mož ter ii dolg kuhinjski nož zabodel v srce. Žena se je zgrudila mrtva na tla. pijanega moža pa je policija aretirala in ga izročila upravi mesta.
♦	Smrt vsled mraza. V Visokem v Bosni ie našla tamkajšnja policija v pondeljek zjutraj na ulici mrtvega Mujo Karabaloviča Zdravnik ie ugotovil smrt vsled mraza.
♦	Tragedija nesrečnega zakona. V Novem Sadu se je preteklo nedeljo pripetila težka rodbinska tragedija. Tamkajšnjega po sestnika J. Wertheima ie zapustila žena Hilda zaradi pogostih prepirov med zakoncema Mož je želel, da se žena zopet vrne k njemu- V nedeljo jo je obiskal v prostorih sanatorija, kjer Je bila uslužbena. ter io vprašal, ali se hoče vrniti k njemu, kar pa je ona odklonila. Wertheim le nato potegnil iz žepa revolver ter streljal najprej na ženo, potem pa sprožil revolver še proti sebi. Oba sta bila težko ranjena. Atentator •.e bori s smrtjo.
♦	Požar v Stolen. V Stolcu je te dni po-gotela klavnica in dve sosedni hiši. Žrtev požara ie postalo tudi osem goved in pel konjev Skoda je znatna. Klavnica ni bila zavarovana ,
♦	Slovenski pevski praznik 6. Januarja 1927. Na velikem koncertu v Unionu bo sodelovalo 10 pevskih zborov z izbranimi točkami, združeni moški zbori zapoio v spomin pok skladatelja Fčrsterja niegovo nagrobmeo. »Umrl ie mož» Ker bo — kot <e vsako leto — tucli sedaj naval občinstva velik, opozarjamo, nai si posetniki pravočasno preskrbe vstopnice, ki se dobe v Matični kniigarni na Kongresnem trgu. Zunanji udeleženci naj si iih Rezervirajo 00 dopisnic' Udcieženci pevskega praznika irajo od 4. do 8. ianuaria po vseh železnicah polovično vožnjo!
♦	Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ljubljana prodaja srečke državne razredne loterije	1639
♦	Zadnji dnevi meseca potekajo. Skrbna iospodinja razmišlja, kaj mora za kuhinjo kupiti pri svojem trgovcu Pri tem naj pač ne pozabi na Žiko. kajti otroci io piiejo rad' ter je ne morejo več pogrešati. 215
♦	CaJanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijin sladkor Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk
♦	Čevlje za male noge št. 35. 36. in 37 več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih prodaia tovarna Peter Kozina & Comp Tržič, v svojih lastnih trgovinah. Ljubliana. Breg 20. in Aleksandrova cesta L. po pov-orečni ceni Din 145 dokler traja ta zaloga
1554
♦	Mali risar. Izdala In založila tiskovna založba v Mariboru. Tiskala Mariborska tiskarna - Knjig, ki bi bile namement našemi; naimlaišemu naraščaiu Slovenci nimamo veliko Take kakršna 'e »Mali risar«, katero nam ie poklonilo za ietošnii Božič novo mariborsko založništvo »Tiskov na založba, kot svojo prvo publikacijo, pa sploh še nismo imeli Izdata tega dela ie tako po svoji dunoviti zasnovi, kakor po izvedbi in opremi naravnost epohalen do-gedek v naši mladinski literaturi Aiitoria. iitstrator in pesnik, oba Mariborčana sta rešila svojo nalogo na načm. ki se temeljito razlikuje od šablonske banalnosti slič-nega inozemskega blaga Delo vsehuie na 32 straneh naifineišega m izredno močnega papirja formata velike četrtinke 90 original nih risb. 202 verza ter uvodno in sklepno pesmico in zasluži, da si ga nabavi vsak kdor hoče svoji deci napraviti res pravo in trajno veselje Cena 25 Din le v primeri z drugimi stičnimi, toda neprimerno manj vrednimi inozemskimi izdajami, izredno nizka. Naroča se pri: »Tiskovni založbi, o. r. z. z o. z. v Mariboru«. Jurčičeva ulica št. 4; dobi se pa tudi v vseh večjih knjigarnah.
Danes zadnii dan Drezkonkurenčni d v o i n t šport d
„Bonjour Pariš"
razkošna panška revija ln lepa ruska drama iz višjib Krogov
Ji i srč^ano Lee Pany in pruiubljtnm Allon,-f J' tUUilH Frie andom. Pri vseh predstavah oikesier.
Prt-dstave '2 uri in scer ob 3., 5. '/. in '/« 10. Kino IDEAL.
*	Najboljše čevlje «Karo» dobite v Mariboru. Koroška cesta 19 od 1 oktobra tud Aleksandrova cesta 23. v trgovini St Cer netič.
*	Zdrave živce In mirno spanje dosežeu z uživanjem zdravilnega »Nervosal« čaja Izdeluje lekarna Ph Mr Bahovec Ljublia na. »Zvezda« Kongresni trg 12	1594
*	Silvester: Recept za izvrsten liker 40 dkg sladkorja skuhaj v 40 dkg vode Ko se je to shiadilo. prideni Vk litra najfinejšega špirita in steklenico original TrifoNum esence Špirit m esence v 24 okusih ž A Dir dobiš v drogeriii Sanitas Celie in Ltublia na, Prešern va ulica 5	1644
*	Vrednostne papirje predvoine tu in inozemske vseh vrst kot državna deželna mestna, železniška posojila, obligacije, prioritete. srečke itd kupuje in plačuje naj-kulantneje Yerc, komercijalna družba. Ljub liana. Kongresni trg 9 (na vogalu Kina Matice).	1643
Iz li«M?ane
u— Občni zbor »Akademskega kolegija«, stavbne in konzumne zadruge v Ljubljani, ki se je včeraj vršil v Akademskem kolegiju (domu) te po izčrpnih tajniških in blagajniških referatih odobril bilanco za preteklo ter proračun za prihodme poslovno leto. V Akademskem kolegiju (domu) v Kolodvorski ulici ie nastanienih 134 akademikov. s pomočio Akademskega kolegija stavbne in konzumne zadruge ter »Gospodarske zadruge ladrana. pa se v Akademskem kolegiju (domu) vzdržuje akademska menza za kolegijaše in druge akademike Pri volitvah so bili za dobo 5 let izvoiieni v načelstvo ln nadzorstvo »Akademskega kolegija« (zadruge) naslednji gospodje Za predsednika Adolf R i b n i k a r. načelnik v pok., za podpredsednika dr Josip PI e-melj. vseučilišni profesor, za blagajnika dr Pavel Pestotnik pTof. za tajnika prof. Fran J e r a n. ravnateli A K za odbornike pa inž Anton K 11 n a r. gradbeni direktor v p., dr Otmar Krajec, šef zdravstva v p., dr Albert K r a m e r. bivši trinister. Gustav NebenfOhrer. nad-upraviteli v P., dr lanko Pretnar, prof dr. Stane R a p e. general tajnik V nadzorstvo so bil' izvoiieni gg. Za predsednika dr. Daniio M a i a r o n odvetnik, proi Josip B r e z n i k. dr Fran Kidrič vseučilišni profesor Robert K o 11 m a n. veletrg Ivan Li 11 e g veletrg.. dr Ignacij R u t a r direktor poštne hranilnice in inž Milan Su kije. gen tainik Zveze industrijcev
u— Predavanje Slovenskega planinskega društva Dne 4. tanuarja ob osmih zvečer bo v dvorani .Mestnega doma« drugo ski-»ptično predavanje o naših planinah Predavatelj P Kunaver nas bo peljal najpreje v Kamniške planine, kjer si bomo ogledali tudi severno stran te veličastne gorske skupine, posebno dolino bistre Savinie, še premalo poznano in ne zadosti cemeno Solčavo in divno Jezersko Iz skalovitih. mogočnih Kamniških planin se bomo nato pov-speii na Karavanke, ki ne nudijo toliko veleplaninskih prizorov, zato pa je umerjenemu planincu njihova milina tem ljubša. Pohod bomo končali na pobočiih Golice, kjer nas bodo razveselile velikanske mno-ž ce nežnih narcis
u— Pevsko društvo «Slavec» otvori dne 7 ianuaria v svojih društvenih prostorih v Narodnem domu pevsko šolo Vpisovanje se vrši vsak dan razen nedelj in praznikov r>d 7.30—8-30 zvečer v Narodnem domu I nadstr levo Sprejemajo se oni. ki imajo posluh in veselje do petia v starosti od 16. leta dalie Pouk ie brezplačen
u— Popis živine, perutnine lo čebelnfh
panje* V času <xl i lo 15 lauuarj« 1 92i « bo i ljubljanskem mestnem okrožju vr Silo popisov>»nie živine, perutnine in čebei iih pamev po magi»tratnih organih <wi liiftf in htSe Zbrani podatki služili bodo zgol' v statistične «vrhp ter se jih v kak -true na meu op bo uporablialo Občinstvo se op«i tarja. 4a prt popisu ne dela ovir in ne na vaja napačnih podatkov, ker bi se moralr ■iicer proti vsem prestopnikom v zmielu ob -tojefih predpisov kazensko p«>stopaH
u— Dobava čevljev. Mestni magistrat ijublianskt bo potreboval ia leto 1927 večjo množino čevljev razne velikosti ia inestop ■ tboge Dobava se izvrši v«lno le po naka «ilu magistrata od slučaja do slučaja C"ev Ijarji in trgovci « čevlji, ki se tanimajo za to dobavo, dobe potrebne informacije na npstnem magistratu (sociialm rpfpratl P n irobtip pisniPne ponudbe |e poslati na me stni magistrat do 15 januarja 192" do 1 irp popoldne
o— Občni zbor »Društva za zgrfdbo In vzdrževanje Sokolskega doma na Viču« bo v soboto 8 ianuarja ob 8. zvečer v Sokoiskem domu.
Pleši Baiaco f
e ime najlepšega in največjega <NORDISK» velefilma Prekrasne •eklamne fotografije so že raz-;tavljene v naših izložbah pri kavarni <Zvezda».
ELITNI KINO MATICA
i
u— Policijske prijave uu puuiieljka na turek so bil. prijavljeni policiji sledeči slučaji: I izgred. 7 prestopkov kahenia n<>C~ nega miru, I prestopek pijanosti. 2 prestopka nedostojnega vedenja 2 prestopka pa->je m kontumaca, I prestopek hoje po železniški progi. 1 tatvina ter 5 prestopkov cestnega policijskega reda Aretacije so bile izvršene 4 in sicer radi vlačugarstva
a— Nedogotovljeno suknjo Je ukradel. Iz konfekcijske tovarne Derer.da na Emon-ski cesti ie dne 27 t. m. neznan tat odnesel še nedogotovljeno suknjo vredno okrog 1000 Din Suknia ie bila temnorujave barve.
u— Izgnan vlačugar. Iz okoliša Ijubijan-^Ke polic:jske oblasti ie radi številnih tatvin izgnan za nedoločen čas 23 ietn Uabri-lel Megnč. doma iz Predoseli na<j Kranjem.
u_ Ukradeno tele Ke je prišel mesarski pomočnik Jože Aubelj. uslužben pri mesarju Ivanu Košenini v torek ziutraj na klavnico, je opazii. da ie zmanjkalo s kltuke niegovemu gospodarju 60 kg iežko zaklano tele, vredno 85o Din Uvedena preiskava dosedaj ni imela uspeha
u— Pravljice za deca Atena prired; danes dne 29 t. m ob 5. pop v mali dvora-ai Narodnega doma večer božičnih pr»vljic in starih slovenskih narodnih božičnih pesmi Te pesmi bodo posebno zanimive za mladino. ki ima tako priliko, da spozna naš najstarejši narodni zaklad Božične pesmi poje priljubljeni operni pevec g Suhelj. pravljice pa bosta pripovedovali ga. Vanda Gorčeva in gdč Manica Komanova.	1645
u— Kam naj greš na Silvestrov večer in kje se boš najbolje gostil, ti pove današnji iglas restavraterja Mikliča	1642
u— Društvo za zgradbo In vzdrževanje Sokolskega doma na Viču priredi 31 decembra »Silvestrov večer« v Sokoiskem domu na Viču. Na sporedu, petje, godba, šaljiva pošta, srečolov in ples. Začetek ob 8 zvečer Vstopnina 5 Din.
u— Silvestrov večer. Ljublj. Zvona v zgornjih prostorih Narodnega doma bo nudil posetnikom lep koncert, nato pa obilo zabave. Član Narodnega gledališča g J. Plut bo z novimi kupleti in komičnimi nastopi poskrbel za smeh. plesaželjna mladina — tudi stari se bomo vrieli — bo imela za rajanje priliko ves večer! Paviljoni bodo po nizki ceni delili izboren prigrizek in ruj-no vince iz Gradove kleti Letos bo naša parola. Na Silvestrovo noč Ljublj Zvona!
u— Plesna vaja ljublj. srednješolskih maturantov se vrši danes dne 29. t. m- v Narodnem domu
u— Silvestrov večer poln zabave bo letos pri Načelu na Martinovi cesti v novem salonu. Dramatični odsek udruženja invalidov bo skrbel za mnogo razvedrila z izbranim sporedom šaiiivih slik in spevov. O polnoči bo krasna alegorija, cel večer pa mično plesanje Brez vstopnine
o— Silvestrov večer priredi pevsko društvo »Slavec« v prostorih hotela Lloyd z vtlezabavnim sporedom godba, petje, kupleti, komični nastopi, ples Vsi prijatelji petja in zabave prisrčno vabljeni. Vstopnina 5 Din.
Iz Maribora
l
a— Somišljenikom SDS v Mariboru. Danes ob 2Q se vrši v dv,,ram hotela Kosovo družabni večer na časi udeležencem tretje politične šole SDS. ki «.e te dn vrši \ Mariboru m se ie udeležujt 2* kmetskih mož in mladeničev Pr jatem in somišljenik' SHS v Mar.boru so vabljeni, da <e po'noštev Lio udeleže tega družabnega večera
a— Bančna vesi V prostore podružnice Slavenske banke na Aleksandrovi cesti se preseli z novim letom podružnea celjske podružnice dd d v Celju.
a— Smuškl prazniki pri Mariborski koči. Letošnji Božič ie bilo zope' izredno ž vah-no na zasneženem Pohorju Smušk tečaj, ki ga prireja pod vodstvom t Badjurc mariborska podružnica "VD je pnvahi1 p> :cg smučarjev še toliko drugih prijateljev Pohorja da je bilo .i Božiču pri Mariborski koči nad 50 gostov med temi 25 -.mučar-jev iz Ljubljane. Ceija. Zaareba. celo iz Po-žege v Slavonij in Prekmurja. Tečaj bi še trajal do 9 januarja ir se sprejemajo še naprej udeleženci, k n.si časovni prav nič vezan. Tudi vvo car,ka!išče zborno uspeva in je tudi tam vedi« živahni, okrog koče. kjer igra tudi harmonika Snežne razmere so prav ugodne, temperatura —5. nai-priporočljivejšs pot dobto shojena pa je sedaj iz H ni kamor se lahko vozij" planinci sedaj tud: r cestnim avtobusom, medtem ko severna poi n prikladna V čast udeležencem smuškeaa tečaja pa priredi podružnica SPD pri Mariborski koči tudi vesei planinski S Ivestrov večer
a— Porast luksuznih avtov Maribor je postal letos v Slovenij prvo središče av-tobusovih zvez. ki vežejo mesto sedaj te na vse stran i okolice p> državnih in okrajnih ;estah Rjvtv> tak" zadovoljivi pa se dviga tudi število luksuznih avtov v Mariboru Leta 1023 jir i' bilo še sami 12. letos pa i h ie že 75 Magistrat p> bira od teh avtov občinske naklad* pi 500 d< 750 dinarjev od avomrNIa Pred kolodvorom že tudi stoj prav lepa vrsta avtotak^ pri prihi du vlakov ln je konkurenca v tem oziru že znatne --»nviiia cenike Število iz-vnščkov pa se naravn > vsled tega krči
a— Delavska čitalnica. Ekspozitura Delavske zbornice ie pravkar otvorila v svo-iih prostorih na Rotovškem trgu posebno čitalnico, ki je orvorjena vsak dan od 6. ure ziutrai do 21 ure zvečer in ie vstop vsakomur prost V čitalnici, ki io priporočamo tudi drugemu občinstvu, zlasti tud!
upokojencem, so ua razpolago slovenski, srbohrvatski, nemški in inozemski Časopisi, kot tudi številne jugoslovenske in inozemske soeijalno-politične revije. Maribor Ima seda) že fri lavne čitalnice
a— Prve vožnje avtobusov. Po uspelih po^kušnih vožnjah iz Celja in v Dravograd so na božični večer promemrali skozi ulct novi mestm avtobusi i' dela' reklamo za otvoritev prometa ■> Bo ž ču Radi vseob čega počitka na božični dan pa so spustih lepa avtobusa, t"iik > «.d*e'jena in dolge mei sece nestrpno pricak-ivana v svei šele na Štefani »vo Kljub sneženim cestam sta se oba avtobusa dvakrai sem n tja srečno vrnila na večer iz Celja "n Dravograda Vozm red se le izkazal pravilno nastavljen tako da sta se avtobusa kreiala natančno po določenem urmku samo celjskemu ie med potom zvečer zmanjkilo iuči in ie moral zato previdneje voz ti Pa to so malenkostne porodne bolečine in že naslednji dan je promet vzorn funkcijoniral Avtobusa odhaja ta z edmega postajališča pred magistratom na Glavnem treu. kar je zelo umestno, ker imajo ljudje v slučaju snega al dežja že primerno čakalnico v obokani veži mestne hiše Prome' je v vodstvu gradbenega ura da kjer se lahko eventualni tudi rezervira jo vozni Hstk Vozni red je določen šele za časno m se bo akornodirai gospodarskim potrebam Za stalne potnike i i okolice, kot za uradništvo, delavce in djake nameravaji uvesti znižane cenike, kot tudi za otroke. Če bo pokazala potreba, b' se eventualno opustila vožnia proti Dravogradu, ako bi b la preslabo uporalvjena. in bosta vozila oba avtobusa na progi proti Celju Tu bi. seve potrebna predvsem jutranja zveza v Maribor, ker Delje pol skozi obljudene kraje. ki so deloma daleč od železnice, deloma pa z neredno zvezu Vsekakor je toplo pozdraviti ti novo nestno podjetje, ki Do gotovo znatno oživ lo zvezo Maribora t deželo
a— Zastoj pri stanovanjskem sodišču. Ka
kor doznavamo. je popolnoma zastalo reševanje pritožb pri višjem stanovanjskem sodišču v Zagrebu čeprav določa čl. 68 za-kcna o stanovanjih, da mora višje stanovanjsko sodišče pregledati spise v 3 dneh in izreči svojo odločbo ter v nadalinih 24 urah spise vrniti. Pa mariborsko stanovanjsko sodišče že več kot en mesec ni prejelo iz Zagreba nobene rešitve, čeprav leži tam okrog 33 pritožb Urgence nič ne zaležeio in več stanovani stoji radi tega že dolge tedne in mesece praznih Potem ni čudno, da tudi diugi liudje prav nič več ne spoštujejo zakonov
a— Prosta stanovanja. 1.) Radvanjska ce
sta štev 8-1.. I soba kuhinja in pritikline od stranke Terezije Viher; 2.) Mlinska ul št. 11. pritličje, dvorišče. 1 soba. kuhinja in pritikline od stranke Ivana Trglec- 3.) Linhartova ulica štev. 16, pritličje. 1 soba kuhinja in pritikline od stranke Jurij Košar 4.) Pobrežie. Drevoredna ulica št. 12, podstrešje. 1 soba s štedilnikom od stranke Ignaca Kunčič Prošnje do 29. decembra
a— O novem paviljonu pri Treh ribnikih
smo dobili danes glede na zadnjo notico še sledečo informacijo. ki jo rade volje objavljamo: Mestni gradben urad je mogel glede na financiranje cele zadeve začeti z zidanjem novega paviljona pri Treh ribnikih žal šele v iesen- ob najhujšem deževju ko ie bil 'eren :zredno globoko razmočen Pri podiranju stavbe se ]e moral gradbeni nrad boriti z nenavadno velikimi terenskimi težkočami. ker je bilo mogoče postaviti ves z dan pavilion samo na 4—6 m dolgih pilotih m na 'eh beioniramh, 4 m visokih že-iezobetonskih stebril- Prejšnja nasip na ob ribniku ni bila zmožna nositi predvidene težke stavbe Na te žeiezobetonske stebre in nosilce pa niso smeli takoj pričeti z na-daljno zidavo opečnega zidovja, ampak je bilo treba čakati da se beton v predpisanem času primerno utrdi Pod temi pogoji bi stalo mestno občno zidamje gotovo še znatneje več, če b* Jr imelo v rokah zasebno stavbno podietje Baš neumornemu prizadevanju mestnega gradbenega urada, njegovemu šefu nadsvetniku ing Černetu in ing Savšku, ki jt nadzcrovai zid.Mije, gre pr znanje občinstva da je bilo mogoče z velike požrtvovalnostjo tak< poceni zgraditi to stavbo, ki Je velika pridobitev za olepšavo mesta in razvoj zimskega športa »Jutro« je zato uprav čeno že ponovno priznalo Inlcijativo In velikopotezne delovanje mestnega gradbenega urada v prospeh modernega razvoja Mar.hora
a_ Nesreče na lovu. Anton Šunko iz Bre-strnice pri Mariboru je dne 27 t m na lovu v gozdu p<> nesreč padel, pri čemer se mu je sprožila puška m se je obstrelil v desno stegno Pitpeliali so ga v mariborsko bolnico, kjer pa le že izven nevarnosti
a— Žrtev strupenih plinov Neki Marčič Je zbiral staro železo za tvrdke Sluga na Tržaški cesti Po opravljenem delu In zaužiti pijači pa ie še ua znani železnškl trl-kotn k na dednem bregu Drave kjer odlaga železnica premogovne ugaske lokomotiv Ker Je t3m toplo, hodijo večkrat reveži tja kaj počiva' Masledir« dan so našli Marčiča mrtvega Zdravnik Je ugotovil da Je revež umrl na zastruplienju i dušliivimi plini ki prihajajo iz ogorkov Prepeljal' so ga v mrtvašnico To je že drugi slučaj smrti na tem mestu.
!z Celja
e— Celjski okrajni zastop V sredo, dne Z2 t m >r ie vršila proračunska seja za 1. 1927 Pri tel priliki >e Je ugotovilo, da so letošnje povodnj povzročile v celjskem okraju na razn'h komunikacijah, ki jih upravlja celj>k' okrajni zastop. naravnost ogromno škodo Ker bi se morale doklade v slučaju da b se v«a popravla Izvršila (z Izrednih dohodkov. zel< visoko zvišati je sosvet okrajnega zastopa sklenil najeti za nuina izredna popravila raznih cest posojilo v znesku okroglo Din .350 000 Dkrajnt doklade so se iz navedenega razloga zvišale samo od 220 na £40 odstotkov: poleg tega pobira okraini zastop še SOodstotno naJmarino M"d novimi cestn mi napravam' se nahaja tudi razširlenje Benjamin Ipav-čeve ulice. Pozdravljamo ta projekt v ime-
nu celjsldb meščanov, ki plačujejo precejšnji del okrajnih dok'ad bol) na korist celjskega okraja, kako mesta samega.
e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje-okolica se u teden ae vrfc Po novem letu se bodo vrSili pogost' za upniški sestanki, katere bJtno še obiavlV> e— Razstava krojev la vezenin. V me secu novembru m decembru se je vršil v Celju tečaj za prikroievanje in strojno vezenje katerega sta priredila g Bizjak In ga Gabrenja-Pavšerjeva Po zaključku tečaja sta priredila razstavo krojev in vezenin v I nadstropju Narodnega doma Razstava Je zelo poučna m io Je vredno pogledati Pri tej prilik se 'f pokazalo, kako potreben b' bil Obrtm dnm v Ce'ju k. naj bi b!* za vetšče za enake tečaje in kurze. kakor tu d* za prireian'e vsakovrstnih razstav
e— Mestna elektrarna v Celjn Mestni iu pan je nastavil kot pomožno pisarniško moč v knjigovodstvu mestne elektrarne izborno kvalificiranega bančnega uradnika Z. k' ima večjo rodbino in je bil ie več mesecev vsled redukcije brez službe Da ne bo zar« di tega nepotrebnega razburjenja, pojasnimo zadevo v toliko, da se ie to zgodilo n« izrečno iu več mesecev se ponavljajočo za ntevo vodstva mestne elektranie Delokrog 'ega podietja je že itali prej postajal od dne do dne večji: tudi okoliška občina se je bila v zadnjem Času priključila Po odpustu neke uradnice je vodila blagajniške in knji govodslvene posle ena in 'sta oseba, kar je bilo že iz tehničnih. 5e boli pa iz stvarnih •»zirov za delj časa nevzdržno Reš je, la se ie v občinskem svetu, odnosuo v tozadevnem odseku govorilo o tem, da se naj o priliki reorganizacije občinskih podietij gleda na to. da izvršijo hkrati nekatere premestitve uredništva, v kolikor bi bil" to iz službenih interesov na mestnem magistratu in pri me stnih podjetjih potrebno Res je tudi 1» je opozicija premestitev ii> event redukci jo uredništva najbolj forsirala in tagnvarja ia Kako malo I je pa bilo za reorganizacij« občinske uprave in mestnih podjetij. >e pn kazala s tem. da odseka za reformo občin ske uprave že več tednov sploh ni sklical* in »udi končno nič novega ni predložila ple numu občinskega sveta Mestni župan im.i v smislu člena 4 službene oraematike za mestne uslužbence pravico da nastavlja po možno pisarniško osebje bfez naknadne odobritve občinskega sveta tem bolj je bi' upravičen in naravnost poklican v to v zgor njem slučaju, ker je pretila podjetju ibčutna zguba. kar je ravno vodstvo elektrarn« vedno naglašalo in pravočasno 'udi mestn' magistrat odnosno župana opozarjalo na tn Mestno fiodietje vzdržuje. uredništvo iz lasi nih dohodkov Občinstvo je lahko v tem ■•lučaju mirno in prepričano, ta bre2 »kraj ne potrebe županstvo ne bo nastavljali uredništva in ta tudi ne bo lahkomiselni Talilo občinskega premoženja Nai bi bil' nekateri gospodje pri opoziciji nekolik* bolj tankočutni pri sebi ter naj bi razmišlja 'i. kako občutno škodo bo trpela mestna ob čina celjska ako se z novim letom po nii hovi krivdi ne bo več redno gospodarilo
e— Silvestrov večer celjskega Sokola bi
v peiek. dne 31 decembra v velik« dvora ni Celjskega domi Ce'jsk> S-«ko. zbira "bi čajno vsako leto na ta večet okroe sebt svoje članstvo ir vse pr jatelje sokolskt deje Tudi letošnji Silvestrov večer bo nu dil zan miv in prijeten program: med dru gim nastop rudi članstvo
e— Silvestrovanje « Celju Tudi letošnj Silvester obeta v Celju mnogo zabave Ra zen manjših prireditev priredi Silvestrov večer tamburašk zbor »Danica« v restav raciji Narodnega doma Največji užiiek pa bo sigurno na Sokolovf prired tvi v vel ki dvorani Celjskega do-na Predpriprave so v polnem teku Poleg igre burke In šali vlh deklamacij ter nas'opa telovadcev se ie od zval vabilu in zagotovi sodelovanje zna meniti arabski čamde' Ben C bik ibn Zajfa ki bo kazal pristno orijentalske čudeže Se veda ne bo tud' b-ez plesa Treba ie sami. priti in si vse ogledat:
e— Kino v Celju Mestni kino v Celju ima zopet zelo ep film v osmih dejanjih •Oozdarjeva hči« Predvaja ga samo še da nes in jutri Je to ftlm iz časov Jožefa II — Kmo Gaberle nudi senzacijo .Strašen dogodek v svetilniku« ?. zelo napetim de lanjem
e— Posipajte hodnike! Po celjskih cestah iežii precejšnja plast inega Otroci imajo s sankanjem obilo veselja Vse tr Je prav Prav pa ni. da se ne posipijeji hodniki pred hišam) povsod s peskom Zlasti tam. kier so sneg očistili, je nevarnost velika, da se kdo ne ponesreči
Zahvala
Vsem številnim prijateljem ln znan« cem. ki so -.e me -.pomnili >h priliki mojega jubileja 251ernega vodstva kniigarne Kleinmayei & F Bamherg izrekam tem potom svojo najprisrč« nejšo zahvalo
HERMAN HROVAT
ravnatelj
kniigarne Kleinmavet & P. Bamherg 1641	Ljubiiana
Iz Kranja
r— Silvestrova noi v Narodnem doma. Narodna Čitalnic« pripravil« i Gledališkim >drotn pester jrogiam za Silvestrovo noč v kranjskem Narodnem domu. ki bo pre« kosil vse dosedanje prireditve Po polnoči bo ples v veliki ii gledališki dvorani So« dclujet« dve godbi.
r— Pred občnim zborom kranjskega So» Kola Nocoj ob 2030 bo v restavracijskih prostorih Narodnega doma »estanek do« niačega Sokola Na sestanku se bo razprav IjhIo o kandidatni listi, proračunu za leto 1927, o družabnem večeru na dar občne, g- zbora < ^ni zboi ho 5 januaria 1927 r«— It programa Gledališkega odra Do« inači gledališki odei Narodne Čitalnice lah ki štejemo v prve vrste naših diletantskih gledaliških družin Preteklo nedeljo je prl> redil že dvanajsto predstavo Za januar •r febr ar se nrinravljaio Nušičev »Narod« ti poslanec® »Bratje sv Bernarda«. »OIim< pijske iere». «Rokovniač'» -Legi iona r i i» •e' ena o»ro$lc» pr* ds'ava
Gospodarstvo
Vinske razstave in sejmi
Prvi reore7enianč"i ples slu atel ev ljubljanske univerze.
V fetrtek se vrS v damsk sobi kavarne Emona ob 18. ur' zvečer iTva sca vodil.iega
dam kega komiteja. qnex]DDCXP3ix3aacrinuuujuiJLOJtJL»
Šport
Službene objave LNP.
(Iz seje posl odbora 27 XII 1926.) Pričetek pokalnih tekem za fond za po« škodovanc igrače se odgodi do nadaijncga radi nepovobnega vremena. Dodatno k sii žbeni objavi r dni- 24 XII. se določi 5 pnuar kot rok za prostovoljne prijave kiu= Sov. katerih odelovanie v teh tekmah ni »hvezno Žreb in ie protivnikov se izvedi liubliansko >krožic na prvi seji poslov, nega odbora po 5 januarju
Cita se za TSK Merkur (Maribor) igr š Hardinka Fra.ic (nrei SD Rapid) * pra* vom nastopa dne 24 VI 1927 (čitanie po-, "lotoma izostalo ohiavi z dne 24 XII.)
Tajnik II
SK Jadran. Danes ob 20 seja poslov* nega odbora pri Mraku
ASK Primorje Prihodnja plesna vaja »t vrši v nedelio dne 2 ianuarja 1927 ob 15 uri
ASK Primorje Prihodnja odborova se> U za plesne vaie v četrtek 30 t. m. ob 18.30 v damski sobi Emone. Udeležba ob* vezna Točnost!
ŽSK Hermes Plenarna seja u. o. se vrši danes v sredo oh 19.30 v lokalu. Po. zivam vse gospode da se Iste radi izrednt važnost) -deorno udeleže — Predsednik /4SK PHmnrle f Šopom sekcija) Dh. nes, v sredo, ob 20 seja sekciiskcga od* bora v damski sohi kavarne Emona N ■»io se vabi g. Dramičanin. — Načelnik • SK Ilirija (Smuika sekcija) vabi vse ime svote člane in članice, ki se namera* vajo udeležiti ene ali druge lavne tekme at to lavi jo sekciji na klubov naslov (ka* varna Evropa) da dobe potrebna navodila ir« da se jim dodeli poseben čIan«stix>kov= njak. ki bo vodil potrebni tren ng Zadeva le radi bližajočih se tekem zelo nujna in se prosi takojšniega obvestila.
SK Ilirija (smuška sekcija) priredi za iNovo leto dva izleta eno« ali dvodnevna in s cer v Sodražico in v Kranjsko goro. Od* hod v soboto zjutraj Prijaviti se je pri cvrdki Goreč do petka opoldne Skupina za Kranisko goro se v slučaju velike udeležbi porazdeli iz Kranjske gore.
SK Ilirija (smuika sekcija) opozarja ■»voie članstvo, da se bodo počenši z novim letom prireiali skupni izleti v nedeljah in praznikih pod strokovnim vodstvom Pri Izberi kra lev se bo oziralo na snežne raz* mere. razpoložljivi čas in tehnično izveiba* 'tost članstva, 'ako da bo vsakemu članu dana prilika, udeležiti se v družbi enig« -.1' drugeg.. izleta Kraj se bo obiavljal že sredi tedna v športni rubriki «Jutra». a pri 'vrdki Goreč se bo mogel vsakdo naiKa* sneie do vsake sobote zjutraj prijaviti v posebni v ta namen določeni kniigi. kate« remu izletu pridruži Prosimo točnosti in discipline
Delavski nogometni turnir se bo vrši) 1 in 2 ianuarja v Zagrebu, pri katerem bodo med drugimi nastopli delavski klu« 'm Zelezničarii. Grsfičar Amater« in Sloga Končno stanje I b zagrebškega razre> da i jesenski sezoni ie sledeče: 1 Vikto. rija (8 točk) 2 Ilirija (7), 3 Tipografija (7) 4 Uskok f4) 5 Makahi (2). 6 Sparta (2)
Olimpijada gluhonemih Po amster. damski olimpiiadi se bodo vršile v istem nr.estu olimpiiske igre gluhonemih Na pro= gramu so lahkaatietjka kolesarstvo, plava, nje in vodni skoki nogomet, tenis in stre. f:nnie
Češkoslovaška Belgija V nedeljo se *-rši v Llege nogometna tekma med čeiko. slovaško in belgijsKO reprezentanco Češko .lovaški savezni kapetan ie določil ^ledečt i oštvo: Plinička (Slav)ja) Perner Stei. it>i • Kolenatv KiSdž (vsi Sparta) Cipera '<".AFK) Podražil Svoboda (oba Slaviia). Sl'r.y (Sparta) Ptič (Slaviia). lelinek (Vik. oriia Žižkov)
Vremensko oopoč>Io
1iti*'ro'o?lf '»vo.
Kra		Ca-	litrom.	Tamoei	(c ■*• «* v	»mei »eUf 1 '»rzm* . T	Ij.c u> i'	Vislf- ,	aiiavitu
								.0 'U«rfl •	um t •«■»
ona Z"	vanj«								
		/.	6	-2	80	NE 05	10	imgla. sodra	7.0
Liubljani	-(	&	763-7	-2-2	s.-	NNE 0J>	10	•lieela	
dvorec*		14.	itiOO	-0-4	tft)	nlrm	to	megleno	
	l	21.	/59 3	-0 4	9*;	SW 03	10	rirvla	
Mar boi .		\	1 47	-hO	i0)	NW 3	K	•neela	
Zagreb .		8.	763 9	-30	99	NNE 13	10	megla	
Br ograd .		8	62 3	—2'	98	N 13	10	'neela	
-araievo .		8.	76 <-9	-40	96	mirno	10	po dežju	
•kaplje .		*	760*	2(	97	rlrno	10		
Dubrovnik			54 7	14 0	8»	S 7	9	dež	80
Sp|li . .		J.	57«	100	97	ENE 9	K	dež	720
?raha . .	• •	7	6J-4	-5-0	-	mirno	10		
Solnce vzha«» ob '*-H9 tahma ob io '25 una vzhals o>i 0139 '.ahaja ob 12 44 Naivlli* 'emperaturt danes t Liuhliani '> 0 nainlžia -2 8 C
Dnnajska vremenska napoved ta «r«4o: Večinoma nejasno, padavine, temperatura bo
padla, nevarnost plazov. TrtaSka vremenska napoved m treiio: Lahni in umirjeni vetrovi z vzhoda, nebo spremenljivo; temperatura od 6 do 10 stopinj; morje razburkano.
Odkar smu zgubiti vinogradniki viuski trg na sever zaradi novih mej, ne moremo več prodati našega vinskega pridelka, zlasli ue mi v mariborski oblasti, kalerih vino se je prej izvažalo največ v Gradec, na Dunaj pa tudi v Prago in dalje. Vina Slovenskih goric, ljutomerskih gričev in Haloz ■» imela že svetoven sloves, tudi pikeičan, bizelj&ni in doleujski cviček so bili znani širom sveta in mnogo zahtevani Malo se je poprej p«v pilo v Sloveniji dalmatinca iu baniiičana
Danes, ko naša vina nimajo mnogo odje malcev na seveu. pa se še uvaža k nam ved no več dalmatinca in b.inal&ina in se s tem našim vinogradnikom zapira še zadnji izh »t da bi vsaj na domačem trgu mogli vinu pro dati Vinopivci izgubljajo ikus za naša to bra vina in se navaja.o na druj vinski okus zaradi česar naše vino v konzumu pada. in to kljub temu. da se dovožena tuja vina »zlasti banatčan) ne morejo primerjati naSe mu vinu Teli fines. aroma in bukeja, kakor jih posedujejo naŠ8 vina, nima nobeno izmed dovoženih vin. Četudi se ta vina reže jo, oziroma izboljšujejo z našimi, ne doseže nikoli tistega kar daje prednost našemu pristnemu ljutomerčanu in haložanu.
Da pridemo zopet v prejšnji stari tir in pokažemo našim vinskim konzumentom razliko med dovuženimi in križanimi vini ter našim pristnim domačim bl;'gom in da do vedemo vinopivce zopet k uživanju vina naših vinskih goric, je potrebno, da prirejamo vinske razstave, vinske poskušnje in se.inu-Te pa je pripraviti le v kakšnem večiem mestu na sredini vinskih goric, da se nudijo kupcu vse ugodnosti dobre železniške zveze, urehrane in prenočišča
Iz teb razlogov je tedaj prireditev vinskih -azstav iu vinskih seinov umestna in jjo-'rebna. Toda v malih krajih, ki so svetu za >rti, težko dostopni in malo znani, uaj se vinske razstave ne prirejajo, ker ne morejo lobiti tistega razmaha, ki gx ie želeti Isto 'ako ni dobro, da se v enem letu v več vin--kih okoliših prirejajo vinske razstave, ker 'e ubijajo enotnnsl med vinogradniki, po trhu pa še povzročajo mnogo izilalkov in ne iiidijo največjega us|>ehn ker večji vinski kupci takih malih prireditev ne posečajo, emveč si želijo le večje vinske sejme V em pogledu si vzemimo za vzgled druge ua-rode, kaj se pravi prirejati razstave in sej ■ne. Mi smo šele v povojih glede takšnih pri-•editev in smo preveč samoljubni Ne varaj-mo se in spreglejmo, dokler ,e čas! Kaj si bomo delali vinogradniki \ Vli ležkih ča ■<ih z malimi gostimi prireditvami vinskih -azstav medsebojno konkurenco! sjrninio se '•aje skupaj, pa priredimo nekaj večjega, lčinkovileua. kar bo dalo ne«|vomen uspeli!
Prireditev, kakor bo ptujska viusk« razsta va, združena z vinskim sejmom Ut '-.elo mariborsko oblast, pozdravljamo Ven-lai s« uvideli vinogradniki, d« mule vinske prire-i i t ve niso učinkovite, četudi sam.>liubju ugajajo Le takšne prireditve. Ki oblegajo, "•e ne vse. pa vsaj največ vinorodnih okoli Sev, in to bo ptujska razsiiva obsegajoč:: .se vinske gorice mariborske oblasti, služi f> pravemu namenu Te vabijo in privlaču ejo kupce ter interesente v največjem ste vilu.
Ptuj je ie od nekdaj znan kol vinski cen rum, saj je skoro ves podminiran z globokimi velikanskimi vinskimi kletmi, ki pričajo o ickdanji cvetoči vinski trgovini Ptuj naj bo 'udi za bo«loč«i vinsko trgovino središče, kjet ^e naj prirejajo vinski sejmi, če ne vsako, oa vsaj vsako drugo leto
Ker sem prepričan, da n' razumnega vi iogra<lnika. ki ne bi hotel delovali v *vo e ■astno blagostanje ter jirnsjieh vsega vino •iradniSIva. upa. da bodo vsi viriogratnik' z vseh vinskih okolišev na ozemlju mari Dorske oblasti, pa tudi Hizeljčani in Dolenj •i, razstavili svoja vina na oblastni vinski razstavi v Ptuju, osobito ker je že sedai '.nano da pridejo vinski ku|>ci nd blizu in laleč na vinski seiem v Ptuj. Pričakovali ie večjih vinskih kur«či| ter ugodnih trgo vinskih z»e? za boilofa leta
V našo korisl je. da se palnoštevilno in Dre« razlike udeležimo vinske razstave in vinskeg« sejma v Ptuju Kdor ni i nami. škoduje sebi in drugim Prirediteljem pa tober nasvet: Skrbno pripravile prireditev. In hnmo imeli vsi od nje veselje in lob' ček.	8.
Tržna ooročila
Novosadska blagovna borta (28. t. m ) Zaradi (x>kvarjene telefonske zveze nimamo oornčila
Dunajski goveji sejem (27 t m.) Dogmi ^»28 glav; od tega 359 iz Jugoslavije Cenp so poskočile za 5 do t5 grošev pri kg žive teže Nntiraj" za kg žive leže voli I - 1 fl<> (izjemno 2 10). biki 110 - t 50. krave O.tfn lo 1 40. slaba živina OfiO _ 0 95 Šilinga
Dunajska borza za kmerij-kr produk««* '27 I m 1 Zelo miren promet Od zuimi ne spremenjena poročila Turičica ie bila malo prijaznejŠH Oves čvrst In «e «e podražil w čelrtinko šilinga Votirajo vključno blagov nopromelnl davek brez carine za 10(1 ke 1 5ilingih pšenica domača tO 75 - 41 ?f, Tisa (79. 80 kg) 4«—47: rž 31 50 - 34 25: • u r š f i c a: 23.25 — 24 25; oves: domači 25 _ 25.75.
= Ljubljanska kreditna banka in Trsov ska banka, d i) • Ljubljani Kakor n»m poročajo. 4» se logovorili mericlajni lelni čarski «kupini Ljubi lanske kreditne bank«-in Trgovske banke, d d v L>uh!iani m /družitev obeh zavodov na ta način, da pre vzame Liublianska kreditna banka že « 1 ja nuarjem 1927 vse poslovanje Trgovsl.-p bar« ke. d d v Ljuhljant In ntenih podružnic V tn svrho potrebne zakonite formalnosti v bodo izvršile v najkrajšem času V upravo Ljubljan-»ke kreditne banke bo jirišlo nek*i' novih Izkušenih domačih stmkovniaknv zl* sti lesne in splošne trgovske stroke, 'ako d* ostanejo interesi dosedanjih slrank Trgov <ke banke v polni meri varovani V dann Snjih ležVIb gospodarskih razmerah mora mo lo »družitev dveh domačih zavodov aame pozdravljati ker le v združevsniu takih na šlh ei»«prvljir«kih edinir pridemo k potreb nemu razmahu, do poglobitve fn rarijonali ziranja gospodarskega udefstvovanja
r= Nadaljno (manjšanje obtoka nnvfanit Tudi izka* Narodne b»nke za tretji ted»n t. m od 22 » m likar.me zmanjšanje obtoka novčanlr. In sirer za 81 04 mili) na 5R4R milijona dinarjev V Istem ča«u se je okrepila banklna kov1n«lra podloga za 2.4fl mili iona na 485 78 mllitona dinariev v zl"lu in ner.nal vrednosti ^tan-e poso;)l se (e znižalo za 14.82 milijona na 1890.91 milijona dinarjev.
= P&tlaDje drža > uiti iioh»dko». Naša gi>-spolarska kriz.« se vidi tali v pešanju državnih dohodkov tSlužbeiie Noviue, od 18. 1. m. objavljajo (x«*latke u liiuvuih lohod-kih in izdalkih za prve štiri mesece lega proračunskegu leta iapril iulij|. iz katerih je razvidno, da so sku|>ni tiž-ivni lohixlki v tem času znašali okrog 8323 milijonov dinarjev. dočim je bilo v proračunu predvideno 41(ia milijonov dinarjev Dohodki so lorej znašali z:i S45 milijonov dinarjev ali 20 odstotkov manj. kakor ie bilo pre«ivi.leno. Po službenih podatkih niso losegli pre.lvi-tenih vsot monojHilski loho*lki. dohiKiki prometa (za 4t 57 odstotka nuinj). nep«»sre'i-ni davki (za 333 odstotka mani) in posredni • lavki (takse, carine, trošarina iM I Dohodki državnega gospo<larslva razen proniftal so bili v tem fasu za 39 odstotkov manjši, kakor so bili predvideni 1'akn so 1i«h.«*lki ir-žavnih kmetijskih po-*slev in kmetijskih šol odpoverlali za blizu 53 odstotkov, a industrijskih ustanov celo za 99fi <xlst«>tka
= Zastopstvo madžarskih gospodarskih krogo> ho posetilo našo državo Iz Keo>.'rada javljajo, da bodo v začetku marca 1927 poselili našo Iržavo zastopniki madžarskih trgovcev in iniuslrijcev. ki si nameravajo ogledali vse naše važnejše gosprvlarske centre »er proučili naš gospodarski položaj Tajnik gospodarskih organizacij v Hudim|>ešt) je prispel v Beograd, da se posvetuje glede poseta z našimi gosjiodarskimi korporari-iami.
— Dotiava soli za našo državo » Rtimu-niji Uprava državnih monopolov v Beogradu je prejela iz Bukarešte odgovor, da je romunski finančni minister 'Hiobril kuofijski zakljufek za dobavo rununske soli .lugosla-viji Kakor jioričajo bo zakliuček odobril te dni tudi n::š finančni minis*^r ^"as bi Ml, da se pri nas uredi vpraianje zadostne produkcije soli doma v državi, ker so lani pogoji. da bi nam ne bilo treba za drag denar uvažali tuje soli
= Likvidacija denarnega zavoda Jugoslovenskl kreditni zavod v Ljubljani, r z. z
0.	z., ie jirešel v likvidacijo 1'pniki naj prijavijo tf-rialve tekom treh mesecev od 23.
1.	m dalje
= Kunkiirz denarnega zavoda O imovini Jugoslovanske zavarovalne hranilnice, r z z n z. v Ljubljani, je razglašen konkurz Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani bo 4 januarja	ob 10 *lo|>oldne. Oglasitveni rok do 31 januarja 1927. ugotovitveni narok jiri omenjenem sodišču dne 17. februarja 1927 ob Id. dopoldne.
Bor^e
29. decembra
LJUBLJANA (Frve številke povpraševanja. druge |K)iiudbe in v oklepajih kujičij--ski zaključki.) V r » d r« o t e: investicijsko 80 — 82. Vojna škoda 354 - 0, zastavni in Komunalne Kirurške 21) 22. Celjska posojilnica 195 — 198. Ljubljanska kreditna 148—0 Merkuntilna 98-0. Prašle-tiona 895 _ 0, Kreditni zavod 170 _ 190. Stiojne 105 — 0, Trbovlje 345 - 0. Vevče !20 - 0. ^lavbna 55 _ 65. ^ešir 104 — 0 — Blago: Zaključek: trami merkanlilni 21 X 27. 7 m, 21 X 27 fi m. fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon HoO _ 300 (30>)| Povpraševalo se je še po bukovih suhih drveh Ponudbe običajne.
ZAGREB Bančne in industrijske vrednote niso zabeležile večph tečajnih sprememb Vojna škodil se je gibala na včerajšnji višini: pi-omptna se je trgovala po 357; enako kasa: v terminih ni bilo prometa V investicijskem je manjkalo bl.«ga — Deviza ua Italijo ie bila danes malo *vrslejša V Curihu je začela s 23 40. jnilem pa je dalie poskočila Na zagrebški borz' sp je začela rgovali 257. a končala je na 257 75 Pariz se ie trgoval jx> 228 Druge devize brez spre-memb Skupni promet v devizah je znašal 115 miliiona dinarjev Notiralp so de vite: Amsterdam izplačilo 22fi7 5 - 2273.5, Dunaj izplačilo 798.5 — 801 5 Rerlin izplačilo 134975 - 1352.72. Rruseli (beleai 787 1o 790. Budimpešta 0.07935 - 0 079fi5. Italija izplačilo 25fi.fi9 — 258 09. London izjila-čiio 274.85 - '275.25 NVvv York kabel 5fl(i3 to 56.83. Pariz izplačilo 227 - 229. Praga izplačilo 167 7 _ 1685 Švica ,zpl čilo l'»915 do 1(97 5: valule: lire 252 625- 254 625; efekti: bančni Eskom|>tna 101 — 1015, Kreditna Zagreb 102 - 105. Hipo 59 _ 0. Jugo 97 5 - 98. Obrtna 48.6 - 50. Pra&<e-diona 990 - 900. Ljubljanska kreditna I4K - 0; industrijski- Dubri vačka zaključek 380. ftutmann °30 - 290 tsis 48 _ 50. slavoniia 32 - 33. Trbovlje 345 — 3T>0. Vevče 120 _ 0. Sečerana Osijek 430 _ 435. Drava zakliuček 375: državni investicijsko 91 5 _ 0. agrarne 48 _ 49 Vojna škoda ,«romptna 356.5 - 357. kasa 356.5 _ 357. za rpbruar 322 - 324
(TRIU Rpogrid 9.12. Rerlin 123.20. New Vork 516 in 15 ipstnaislink. I^ondon 25 08 in 7 osmink Pariz 20 50 Milan 23.55. Praga 15 315 Budimpešta 0 0072425. RukareSt? 2 75 -JofiiT 3 75. Dunaj 73
TRST Devize Reorrad 3975 _ 39 50. Dunaj 310 -325 Praga 64 75 - 75. Pariz ><7-88 London ta5 75 _ 106 50. Ne\v Ynrk 21 75 - 22 Curih 420 _ 430. RudimpeMa 'i0300 - 0 0315. Bukarešta II - 12; v a t u-'e dinarji 38.25 — 39 25. dolarji 2150 do 21 80
DUNAJ Devize- Beograd 12.475 do 12 515 Rerlin 168 53 - 169 03 Rudimpešla <19 04 _ 99 34 Bukarešta 3685 3 705 1 o:i lori 34 33 - 34 43. Milan 32 15 - 32 25. New Yorl< 707 _ 709 50 Pariz 28 09-28 19 Praga 2" 94 - 21.02. S,.fjjn 5093 _ 5135 Varšava 7829 _ 78.79 Curih I36S5-137 35: valute: dinarji 12.455 — 12 515 dolarji 705 20 - 709 20
Deviza Bei-erad na ostalih horrah: v ura-ei 59 30. v Berlinu 7 392. v Londonu (popoldne) 275. v Neu Yorku (27 t m po borzi) 1 76 in 'r« čplrtir.ke
nogavice
JK UUi
najboljše.najirpežne/se, zoto najcenejša
Smrt ukrajinskega politika
Na Božič 28. t. m. je v Lvovu umrl v visoki starosti 80 let bivši državni poslanec v avstrijskem parlamentu Aleksander Barvinski. Kot načelnik ru-sinskega ali ukrajinskega kluba je igral dolga leta v avstrijskem parlamentu veliko vlogo. Po poklicu je bil profesor. Bil je med onimi maloruskimi kulturnimi delavci, ki so forsirali odcepitev Malorusov od enotnega ruskega književnega jezika. Avstrija je to stremljenje iz razumljivih razlogov z vsemi silami podpirala in zdelo se je. da so bili Barvinski in njegovj tovariši samo slepo in poslušno orodje v njenih rokah. Sploh je zlasti v ruskih krogih razširjeno mnenje, da je bil takozvani rusinski ali ukrajinski pokret. ki je pred več kakor 50 leti nastal v Galiciji in kasneje prešel tudi v Rusijo, delo Nemčije in Avstrije, ki sta z maloruskim separatizmom hoteli oslabiti Rusijo. Ta kalkulacija je, kakor so dogodki pokazali, uspela. Dasi je ta pokret z vsemi sredstvi podpirala avstrijska vlada, vendar je bila med maloruskim prebivalstvom v Galiciji še močna struja. ki je zastopala načelo narodnega edinstva z Ve-iikorusi in se energično borila proti idejam prof. Barvinskega in njegovih pristašev. Ta struja. ki sta jo vodila doktor Markov in dr. HIjebovickij, je bila znana pod imenom »staroruska stranka«. Kot taka je smatrala Barvinskega in njegove ljudi za narodne izdajalce. Barvinskemu samemu so v parlamentu ne samo njegovi ožji rojaki, marveč tudi ostali Slovani često očitali narodno izdajstvo. Med vojno so Barvinskega ideje seveda zmagale, ker so avstrijske oblasti med maloruskim prebivalstvom iztrebile z ognjem in mečem vse. ki so bili samo na sumu, da so rusko orijentirani. Oni. ki jih je med vojno usoda zanesla v Galicijo, bi o tem vedeli povedati strašne z ,jdbe. Barvinski je bil toliko narodnjak, da pač ni ostal ravnodušen vzpričo tega divjanja avstrijske soldateske. Kakor je bil razočaran takrat, ko je ruska armada zavzela LVov in so Rusi ogrožali Krakov, tako ie bil zadet v živo tistikrat. ko je Vzhodna Galicija definitivno pripadla Poljski. Sedaj je starec, prevaran v svojih upih. legel v grob v grenki zavesti. da je živel zaman, ker je bilo njegovo živl.iensko delo ne samo brezplodno. marveč njegovemu narodu naravnost pogubno.
Francoska polarna ekspedicija
Kratko smo poročali, da je francoska ekspedicija, namenjena na severni tečaj, nastopila pot pod vodstvom poročnika Darcisa. Dospela je na Spitzberge, kjer bo prezimila, spomladi pa krene preko tečaja do rta Barova in Alaske.
Ekspedicija šteje 14 oseb. S seboi vodi 4 posebno zgrajene avtomobile s po 50 konjskimi silami. Avtomobili so urejeni tako. da se bodo lahko premikali po kopnem in po ledu. razen tega pa se dajo preurediti tudi za plavanje po vodi. Nadalje ima ekspedicija s seboj mala letala, s katerimi bo prevzemala polete na 200 km razdalje od svojega vsakokratnega bivaka. Razume se. da je ekspedicija opremljena tudi z brezžično oddajno postajo za oddajanje na daljavo 1500 km. a živeža ima za tri leta in bencina za motorje kar 15.000 litrov.
itaiiške plemiške obitelji.
Zgodilo se je nekaj čudnega. Mussoiini, ki ie sicer strašansko ponosen in ošaben, a pri tem vendar ne more tajiti, da je sin vaškega kovača, ki je bil zaveden socijalist. je fascikel nevoljno odrinil, rekoč:
»Vzemite to bedarijo zopet s seboj! Moje pokolenje se pričenja z menoj samim!«
Mnssolinijevo pokolenje
Našli so se v Italiji štirje profesorji, fašistovski privrženci, ki so začeli raziskovati Mussolinijevo pokolenje. Dognali so, da je med njegovimi predniki bilo tudi nekaj nemških vitezov, in celo neki komponist, ki je živel v 18. stoletju, je bil po stranskem kolenu davni sorodnik današnjega fašistovskega vojvode.
Pred par dnevi so se omenjeni štirje učenjaki znašli v avdijenci pri Mussoliniju. Prinesli so mu debel fascikel z vsemi mogočimi dokumenti, v katerih so natanko popisani rezultati njihovih dolgotrajnih in skrajno vestnih raziskovanj. katerih glavni dokaz pa tiči v tem. da Mussoiini izvira iz prastare severno-
Siezevscms predsednik bivše litovske vlade.
Najvišja stavba na svetu
Ne\vyorškemu mestnemu stavbnemu uradu so biii pred kratkim predloženi načrti za stavbo, ki bo po svojih bajnih dimenzijah zatemnila tudi največje zgradbe, kar jih je doslej ustvarila i Evropa i Amerika. Ta železobetonski velikan bo stal v 42. ulici med osmo in deveto avenijo, bo za polnih 60 metrov višji od Eiffelovega stolpa ter bo za 152 metrov presega! «Barcla.v-Vessey-Buil-ding,», ki slovi točasno za najvišjo stavbo v Zedinjenih državah. Visok bo namreč 360 metrov ter bo štel 110 nadstropij,
Najvišja stavba sveta bo. kakor kažejo načrti, nekoliko nalikovala pravljičnemu babilonskemu stolpu. Zgrajena bo namreč v blokih kojili osnovne ploskve se bodo v višino postopoma manjšale. tako da bo v celoti spominjala na piramido.
Spodnji, največji blok bo segal do 16. nadstropja; počenši z 19. nadstropjem se bo začel vzpenjati 92-nadstropni stolp, ki bo dajal celi stavbi posebno obeležje. Že stolp sam na sebi bo tako visok, da. ga bo na vsem svetu prekašal edinole Eiffelov stolp v Parizu.
V nebotičniku bo funkcijoniralo 60 ekspresnih vzpenjač. od teh bosta dve vozili od pritličja direktno do 82. nadstropja. dve drugi pa od tal do 110. nadstropja.
Načrte za ta nebotičnik so napravili arhitekti A. Larkin, Edward Larkin in Alexander D. Stark. Imenoval se bo «Larkinov stolp» Stroški so preraču-nieni na 18 milijonov dolarjev (l milijardo Din). Temelji bodo zavzemali 50 tisoč kvadratnih čevljev: fasada na 42. ulico bo merila 68. na osmo avenijo pa 90 metrov. Zemljišče je staio 4.5 milijona dolarjev, letni najemninski dohodki pa so preračunjeni na 3 milijone. Stavba bo predvidoma dograjena tekom leta 1928.
Ogrodje nebotičnika bo povsem iz jekla ter bo ležalo na temelju iz granita, apnenca in opeke Prvo nadstropje bo zidano v vermontovem marmorju, drugo in tretje pa v apnencu iz Indiane. Železobetonski temelji. 5.4 metra debeli, bodo segali dvanajst metrov pod terenski nivo.
DAN ESI
Prvič v Ljubljani!
Senzacija!
DANES!
Carica Elizabeta
duševno osamljena vladarica
Franc Jožef I.
avstrijski cesar
LJUDEVIT II, KNEZ BISMARK, RICHARD WAGNER, BARONESA TIRNAU, prekrasna dvorna dama in še druge znane osebe vidimo v razkošnem monumeniamem filmu
rfraina mmia kralja
• • •
v g a.nh vlogah Thea von A.iersperg. Grofica Esterhazy, Eugen von Preis. Olaf FiOrd itd
Reklamne fotografij; niso razstavljene, ker so vse v Avs:riii /aplen;ene.
Preis ave ob 4., pol 6. pol 8. 9. Preskrbite si pravočasno vstopnice
-ELITNI KINO MATICA«.
najuglednejši kino v Ljubljan Pel !24
llffffm

£.14 '
Geaesai iimetoai;
bivši predsednik litovske republike, je bil po fašistovskem puču ki ga je uprizorilo vojaštvo v Litvi, imenovan za predsednika nove revolucijonarne vlade.


se je za stvar zainteresirala tudi ameriška vlada, ki je sklenila, da omili priseljeniške zakone v toliko, da dovoli onim izseljencem, ki so se priselili že pred letom 1924. in ki so že zaprosili za ameriško državljanstvo, da smejo izven določene prisilieniške kvote pripeljati v Ameriko tudi svoie družine Tozadevni zakonski predlog ie že izdelan ter bo bržčas že nred novim letom sprejet.
To omiljenje bo prišlo v korist tudi mnogim našim izseljencem ki že leta in leta zaman čakaio. da bi lahko vzeii v Ameriko tudi Svoie družine, ki s skromnimi prihranki svoiih družinskih
4 o*i>tnv i(« tp^ko <7hn;aio
Dostojni ljudj«
OBLEK!
'HUm -> itrff
I« n»m«t»»<»«i iiij
listnega izdelkn Vam .-ud
m 'CENEJE
Jos. Roiina, Liubl<ana, Aleksandrova S.
Nemški listi beležijo da je neka tovarna žepnih robcev pred Božičem razposlala 10.000 uglednim ljudem ši-rom Nemčije po en ducat svojih robcev z naslednjim pisemcem:
«Radi reklame Vam pošiljamo ta ducat finih robcev za skrajno nizko ceno 2 mark Videli bomo. ali ste tudi Vi dostojen človek in ali nam pošljete dve marki.»
Uspeh te reklame je bil porazen, ne toliko za tvrdko ki je bila itak pripravljena žrtvovati robce, pač pa za dostojnost onih ljudi, ki so robce prejeli in jih lepo spravili v omaro, ne da bi poslali zahtevani dve marki. Izmed 10 tisoč sta edino dva imela toliko poštenosti. da sta Došiljko kvitirala z vpla-čanjem zahtevane vsotice. ki ie tudi v naši valuti (27 Din) malenkostna. Po tej žalostni preizkušnji bodo nemške tovarne žepnih robčkov v bodoče omislile omenjeni način reklame.
Omiljenje ameriških
poselitvenih zakonov
Vlada Zedinjenih držav pripravlja za izseljence, odnosno priseljence lepo novoletno darilo, ki bo zelo razveselilo marsikaterega družinskega očeta, ki se peha v Ameriki, da si prihrani par dolarjev in jih pošilja svoji družini v staro domovino, pa tudi marsikako ženo in mater, ki z otroci vred komaj čaka. da se vrne oče iz tujine, oziroma da pride po nje in jih popelje v svoio novo domovino, da zopet skupno dele vse \ esele in žalostne trenutke zemeljskega življema.
Doslej je bilo namreč število priseljencev omejeno. Za vsako državo je bilo določeno gotovo število, ki se v nobenem slučaiu ni smelo prekoračiti. Zato je bilo izseljencem, ki so si v Ameriki ustanovili novo eksistenco, onemogočeno, da bi pripeljali v svojo novo domovino tudi svoje družine. Dokler so bile valutne prilike pri nas še v znamenju inflacije, ie bilo lahko skrbeti za družine v stari domovini. Zadostovalo ie par dolarjev in družina si je lahko pomagala. Dandanes pa. ko so se valutne prilike že stabilizirale, to ni več tako lahko. Zato so začeli izseljenci tarnati ker iih ie morila skrb. •kaj bo z družinami, ako ne bodo več mogli za nje dostomo skrbeti Končno
M. Bontempelli:
Prvi vzlet
Prijateljeval sem z mladim, a blazno smelim aviatikom. Ime mu .ie bilo Ma-horo. Mahoro ie pr.šei v to mesto, da bi vse pripravil za drzen polet, prvi od poznejših velikih letov: pol Evrope je bilo preiti s strogem, ln vsa Evropa, ves svet naj bi z napetostjo spremljal ta let.
Posečal sem Mahora vsak večer v njegovem hotelu, in vsak večer mi je navdušeno pravil o pripravath. ki j h je ta dan izvršil. Štel je dneve, kakor to delajo zaljubljenci. 21. maja je moral stanovati Mahoro je bil ves bled v obraz, a imel je modre, svetle oči.
Hotel ie sam leteti. Slava, ki se bo spojila z njegovim imenom, ga je delala srečnega in obenem nestrpnega. Mahoro mi ie bil iako pri srcu: dan za dnem sem postaja! žalostnejši. Zakaj moi čas je potekal brez koristi, brez smotra, in n: pušča! nobenega sledu za seboj. Tedaj nisem več vedel, česa naj se nadejam. A sedaj na 21. mora oditi še Mahoro Njegove oduševljene besede so mi vzele spanec. Ali jaz sem bil otožen od zavisti.
Nekega jutra, sedem dni pred odhodom. mi je rekel Mahoro nepričakovano: »Veš, da sem sklenil leteti sam. A
nrnogo se jih ie ponudilo, da bi potovali z menoj Vse sem odbil. Dopustiti bi mogel samo. da me spremi zelo blizek človek. Spustim se torej sam v zrak.«
»Vedel sem.« sem odgovoril Pri tem pa gledal v tla. Dolgo sem čutil, kako Mahorov pogled leži na meni; čita! mi je iz srca. Takrat pa reče mirno:
»Hočeš li odriniti z menoj?« *
Moji radosti ni bilo mej. Pozabil sem turobnih dni pred to živl.iensko pre-skušnjo, ki nai bi bila napravila konec moji neplodni mhdosti. D.omi so me razjedali — kakor vse mladeniče, s katerimi se usodj posebno igra — in obolel sem od brezdelice in prisiljenega čakanja. Toda letanje z Mahorom me je pretvorilo v moža. Sedaj se prebudi moje prave sile!
Moja karijtra se je pričela. Mahora objavi svoi odlok, da me povede kot spremljevalca Takoj so me obvezali en italijanski ter dva inostrana lista, da bi jim pisal poročila o poletu. V trenutku sem se dvignil :z teme; početek je bil storjen. Kakšna prilika! Ako iz nje ne potegnem ne slave ne blaga, bom sam kriv. In o tem se je razgovaria! Mahoro slednji večer z enakim veseljem, s kakršnim ie opsoval svoje pripreme. Duša mi je bila v mrzlici od nestrpno-
sti, a sedai sem že mogel spati ponoči.
Napočil je večer 20. maja.
*
Kakor vselei sem odše! k Mahoru Pomenkoval se ni kot druge večere; deja! ie samo- »lutri ziutrai. točno ob šestih, na vzletišču.«
Dolgo mi je stiskal roko. Medtem ko jo je drža! in gledat,v, oči, ie rekei samo: »Spi!«
Čuti! sen1 zapoved v tem nasvetu in jo sprejel z vso dušo. Doma sem poklical služkinjo. Settimia ie bila bedno bitje: z redkimi tankim: lasmi na po-doigasti glavi, z velikimi, črnimi svetlimi očmi na sivem obličju. Ena rama ji je bila višja od druge.
»Slušaj. Sett:mia!«
Imela je zvest obraz koristnih domaČih živali.
»Spat grem. Spal bom vso noč. Ali me moreš prebuditi ob štirih zarana? Zanesljivo?«
»Ob štirih.«
»A niti minute kasneje!«
»Natanko ob štirih.«
»Za življenje mi gre pri tem. Ali slišiš: za življenje!«
»Ob štirih.«
Na večer 20. majnika je bilo soparno. Slekel sem se, se okoipal in se nato zo-
pet skoro popoiiicma oblekel, da bom naslednje jutro prej na redu Tak sem se zavalil na posteljo Srce mi ie burno udarjalo ba' sem se da ne bom mogel zaspati Ali spomin na Mahorovo zapoved »Spi!« me je umiril. Upokojil sem se in skora: globoko zaspal. Noč ie minila brez sanj
Naslednje iutro sem ime! bolesten občutek- kakor da me kosoma trgajo iz nekega daljnega življenja kamor se je moje bitje že ukorenin lo. Zadnji sunek me je vrgel v nekakšno katalep-tično otopelost. Moji možgani so morali tako rekoč dregniti moje telo in ga predramiti. Naposled sem bil buden. Rana zora je sijala. Nenadoma se stresem zaradi bližnjega odhoda.
Sedel sem na postelj tako. da sem skozi okno videl osvetljeno nebo. Začul sem neko šuškanje pred durmi. Za-trdno prihaja Settimia. da me prebudi, sem pomislil A nihče ni potrkal Teda.i sem zaslišal oddaleč zateglo bučanie. Posluhnii sem Mahoma sem sam ne znam zakaj, okrenil pogled na stran proti uri na omarici: pol sedmih.
S krikom sem plani! iz postelje ter odbrzel na ploščad pred hišo. Pomoli, okna, strehe in ograde so mrgolele ljudi, ki so gledali na travnike. Tudi travniki so črneli od množice. Na drugr
strani travnikov je ležal z vrbami ograjen prostor, polje, vzletišče, kjer je Ma.horo...
Obrnil sem se. da oddirjam, da ga dohitim. Ali er sam edini krik navdušene množice me je zadržal: izza vrste vrb opazim jasno, kako se stroj dviga, vse više. sedai že v višini streh. Gonili so ga vzh!čeni klici mesta, ki ga ie pozdravljalo.
Zaslišal sem za seboi težko hropenje, kakor od zasoplega psa. Okrenil sem se:
Settimia se je zgrudila na tla. preplašena, izgubljena, kol nem kup. in me drhte gledala z velikimi očmi. črnimi. ko nebo ponoči med zvezdami. Zastokala je.
»Nesramna ženščina!» sem zatulil še enkrat ir se pripognil. da se zaženem nanjo, da io zadavim z rokami, iadno zalego, ki mi j'e uničila življenje. Ona pa se ie stegnila oo tleh in zaprla oči. Bilo m' ie kot da gori grmada ood nogami: zvezan, negiben in pokonci stojim. a plamen mi pali čelo. Mukoma sem obrnil glavo ven. proti odprtemu nebu.
Mahoro se ie v velikih zavojicah dvigal kvišku Letalo se ie blestelo ko zlato v solnčnem sijaiu...
Preko lica so mi polzele velike, vrele
Sokol
<l«jubijan»ki ?«jkol» je priredi? ciklut-
predavanj, Predaval j« savezui cačelnik br dr. Muraik o ,sokoiski	Predavatelj je
j*vd?.i 'f snovi v izrazito filmolokem stilu; toansiVi-.no jo j* utemeljil, a dosedanje uie-uo utemeljevanje tudi podvrgel kritiki na rtrogo znanstveni podlagi Izredno globokemu, a na zanimiv mičin po-ianemu predava nju je napeto sledilo članstvo Posebno nas veseli, da se je zlasii miajšp članstvo in na raščaj udeieiil v tako lepem Številu predava nja o temeljnem vprašanju našega Sokolstva.
*»' jim ie tudi po!, ki jo naj hodijo kol dobri Sokoli, jamo pokazala. — Predavanje je z.-ikliučil br. dr. Murnik z apelom ua va (lito!j»tvn. ki aa označuje [ki pravici za naj »ečiefca dobrotnika vsega človeštva, če in ka dar pravilu*, vrši svoje naloge
^Ljubljanski Sokol > vabi svoje članstvo na društveni redni občni zbor. ki bo v nedo Ijo. due 6. jsnnarja ob pol f). dopoldne v društveni teiova<lnici v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. V torek, 4. januarja ob 8. i^ečer pa je v sejni dvorani i«, »tanek članstva v svrho sestave kandidatne liste. Zdravo! — Odbor.
flopfsi
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Tambura
Sk: zi>jr takajSajeja Sokola prirodi pr ►Slepem Janezu« v Zapužah pester Silvestrov večer. Vsi, ki so priiatelji tamburaške giasbs m pic»» ter žele zadnje urice starega leta prtživeti v smehu ta zabavi, so vabljeni v obilnem Številu. Začetek točno ob 5. url. — Zdravo!
ZALOG PRI LJUBLJANI. Dolgo se ie nismo oglasili iz našega kraja Vzlic temu pa :'ho in vztrajno deluje čitalnica. Po nasprotnikih tako zaželjena smrt noče priti, nasprotno, društvo vedno boij napreduje Sedaj ie pridobila po zaslugi našega požrtvovalnega člana g. Cirla Požarja nove prostore. kjer se bo mogla še bolj razviti Naš občinski svei z znano klero - komunistično večinr ie komaj čaka, da bi poslai svoje somišljenike v krajni šolski svet, ki bi postavil Čitalnico iz šole na cesto Toda odbot je s pomočjo g. Požarja pravočasno ukrepi?, aa se ro ne bc zgodilo Na Sllvestrovo 3oči namreč Čitalnica prostorno dvorano, kamor je prenesla svcj oder iz šole Taku srr.r. se zavaroval: proti naskoku naših nasprotnikov, ker se bo nadalje razvijalo vse društveno življenje v novih prostorih N'a Sllvestrovo se bo vršil v novih prostorih pri društveni nastop Godbo oatrbi društveni orkester, nove naštudirane pesmi za-ooje povečani društven' pevski zbor, dramatični odsek nam poda veseloigre «Kape-tanova ljubezen«, k: bo vzbudila salve smeha. O polnoči se poslovi staro leto s pri-tr?erno alegorijo in govorom. Nato pa bo mladina lahko zarajala. Upamo, da bodo tnali naši prijatelji cemlti trud odbora ter poinoštevilno poselili prireditev.
PRESfRJE PRI LJUBLJANI. Sokol priredi svoi Stivestrov večer. Na vsporedu Ima poieg burke »En<~ uro doktor« že kup lete, petje, alegorijo ta ples Iz vsporeda Je rSzvv&jG, Aa bo nudil Sokol za ta večfr? obilo zabave. Zato pa vsi na Sllvestrovo v Sokolski dom v Preserle. Naslednica dne se bo vršil Istotam ustanovni shod Strelja-čke družine
LITIJA Sokol Litija - Šmartno priredi Sšlvesirov večer v Sokoiskem domu v Litiji Spored je zelo pester in zabaven Igra. živ? marmornat' kipi. komične senčne slike Šaljivi prizori, polnočna alegorija ples, šaljiva pošta itd. Sodeluje prvovrstni akademik orkester «jazz - band« iz Ljubljane Prireditev pn pogrnjenih mizah. Začetek točno ob 30. uri Vstopnina 10 Din Zdravo!
SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPU CAH. V soboto dne I. januarja, na novega leta dan. se vrši Javen shod SDS s prčet-kom ob pol 9 dopoldne, takoj po prvi maši v prostorih g. Gregorja Pušnika pri SveU Marjeti Isti dan ob 11. uri se vrši javen shod v prostorih g. Bratomlla Stokavnlka pri Sv. Jedertl nad Laškem Na obeh shodih bo poroča! g- dr. Jože Bohinjec, kand -dat v Oblastno skupščino. Vabijo se pristaši vseh strank. — K. O. SDS Sv. Krištof
ZAGORJE OB SAVI. Dne 6. januarja ob 2. popoldne bo v kinodvoraui javno zdravstveno predavanje o spolnih boleznih. Mladini pod 18 let vstop ni dovoljen. —- Odbor Kola jugoslov. sester.
ST. JURIJ OB J. Ž. Mesec december Je oršicsel tudi v St. Jurij malo več življenja Narodnočutečl sloj! pač v polni mer! Izvršujejo nalogo k> jo i'm narekuje idealno srce Tako se je oživelo petle v št Jurju
ki J« že nekdaj slovelo daleč naokoli in k! Je bilo — odkar nas je zapustil g Culek precej pojenjalo Zc zdaj vab mo »a zabavo, ki Jo priredi Sokol na Silvestrov večer pri bratu Klajnšafcu, vse bližnje ln daljne okoličane. posebno pa Dramsljčane Zdaj bomo iahko že skupno zapeli v nadi, ia v letu 192? dosežem« najlepše uspehe v napredku započetega de'a
ŽALEC Sokolsko društvo v Žalcu priredi ua starega !e:a dan zopet svoj običajni Silvestrov večer z zelo bogatim sporedom Točno ob 8 zvečer bo gledališka predstava. Uprizor' sc dvodelanska šaloigra »Častni 'ibčan-j. ki sliko razmere- malega mesta ali trga v velezabavnih prizorih Nato slede telovadne točke. !l po številu, ki bodo zelo učinkovale ter govore c inienzivnem delu v sokolski telovadnici. Po telovadb! alego-
rija Spored se bo vrši) pri pogrnjenih mizah, zato si naj posamezne družine pravočasno preskrbe mize. ker bo povpraševanje veliko Vstopntaa pri tpizah po 10 Da Ln 8 Din, stojišče 5 Din. Za prosto zabavo ia pred posamezn rrf točkami Igra prvovrstni orkester.
HAJDINA PRI PTUJU. Da je mogla tu-kajšnja osnovna Š0I3 prirediti svojo vzgojno šolsko prireditev z obdarovanjem Miklavževim dne 4 decembra, je zashiga sledeč h dobrotnikov H'anilnice ia posojilnice na fiajdini. Kmečke hranilnice ia posojilnice v Ptuju. CMD v Ljubljani. Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju ter prispevkov Ptujčanov, ki so bili poslani po gospe] učitelj ei Rudolfovi Vsem zrekam ob skiepu leta najlepšr. z?hvilo i/> želim mnogo sreče v novem letu! — Šolski upravitelj: Lešnik
Naši onstran grame
Učiteljsko vprašanje na Ooriškem
Videm jo z obnovo goriške province iz« gubil ves svoj vpliv na slovensko Goriško, vendar pa si še vedno prisvaja neki vzvi« šenejšd položaj nud njo in daje navodila zlasti kako naj ravna z otdrugoro(Jci», da bo čim prej in čim popolneje dosežen končni čili: asimilacija »drugorodneg-a® pre bivalstva. Te dni kroži tak pouk i« Vidma skoraj po vsem italijanskem časopisiu
Kakor se pravi, gre za šolo ob meji. "e i-čiteljstvo ki je poklicano, da «it»liiansld v?gaia drugorodno mlad'no» ob novih me, lah Tekom osmih let po premirju se ie storilo mnogo ali še danes se kaže v prvi vrsti n'i'na potreba, da bi «e na obmejne šole poslalo precejšnje število izbranih ita» Hjanskih učiteljev.
i- \ .Jma ' aja ta*le pou. «So!o ob n.."' jc treba smatrati za kar najvažnejše p< .lansivo, ki se n. more misliti brez glo« bokega čuta i.dgovoenosti in zavesti, da rrvo: učitelj vrš'ti dalo velikeca nacijo*
n.....ga int u. Učitelji z najslabšo kva>
Hfikacijo. ki jih pogostoma nameščajo v drugorodnih krajih, ker jih drugje nih* če nočetl). gobovo niso najprin' ne.iši za tabo težko nalogo, in še tem manj. če se še čutijo užaljeni, češ Ker so »kaznovani«, kc so Sili .rpregnan:« v tuio negost ljub* no deželo. Doda naj se Se da ne razumejo m i . lit"te Tebivalstvp in šolske dece. ki iirr je preieč tuja. kar le še pomaga, da Sf ocipre med niimi in prebivalstvom glo.
prepad v obojestransko škodo Posle« d' je. da se r>— rna izjalovi poslan^ stvo, v katerem bi moral kar najvneteje delovati vsak vestni učitelj.«
So seveda izjeme in zelo častne, ki Se znaio priljubiti prebivalstvu in potem dr,-, segnio naravnost presenetljive uspehe Le škoda, da vldemslci viri ne navaiajo teh »zelo ^a«tn'h iz,jem» boli podrobno!
Predlaga se nadalje Vidma, da naj se iralilanskemu učitelistvu. ki se namešča v dnigorodnih krajih prizna neka doklada. oziroma zviša plača kar bi privabilo tudi boljše moči ln ne samo to. temveč naj bi se izvrševanje učiteljskec-a poklica ob meji smatralo za posebno zaslugo, ki naj bi se upoštevala pri imenovanju z« didaktične ravnatelje (okrain šolske nadzornike), ali kat drugega.
Kar se tiče edtugorodnega* učitelj« stva. ki še posluje na »drugorodnem« ozero lju. je srvar zelo težki} in kočljiva, ali ven, dar ne več tako, kakor je bila preišnie čase. in bo še mani v bodočnosti. Izločili -K) se oni slovenski ečitelji. ki so bili naiboli m-sprotni. in razpuščena ie bila «lTčiteIj» ska zveza«, ki ie «mod imenom učite! jske? gr društva vzdrževala med iičiteli«fvom ži= vahno propagando proti Italiii». dočim se ie lepo ravnalo z učite!jstvom. ki ie bilo iskreno in dobre volie se ie položaj znat« no zholišal Danes fe nekako notm-ica slo* venskega >j<<itplhi\>a po predidoči triov* 'ojalnnsfi včlanlenih v vVscilonalnem dru, Stvo faši*to«'<iIce«a učitelfcfvau ki ie tedaj, 'co ie bila Goriška še pod Vidmom, v vi» demsV- rr-ovinci iirelo ho sekcij z 2770 čla« ni Vorašante se bo ciaio v celoti rešiti le tedai. če pride dovoli dobrin italiianskib učiteljev na meio »Dnigorodni« ti^ftelii. ki so se v zsdni'h letih izkazali vredni za« 'ipania. moreio ostati v službi poleg ita» !!;9nskih, (io6'm os «z ostalimi ni kai na< U'aviti- femi) greti t<ada v nedrih«. Slo« venski učite!ii. ki ostanejo, nai gredo v "Ofraniosf države da se oriuče italiian« ščine ..
Položaj ie torei ta«le: Dočim se pošllia« >0 v slovenske kraje z zelo redkim' izie« tnsmi le slahi italijanski učitelii, pravi iz« meček. ki ea dnigie nikjer nočeio. ie slo« ven^ketfa učitcli«»v« po do^eri.in lom «izči-ščeniu« še	200. ki so 7 redkimi tzie«
nami vcf ooda!: izjavo ioialnosti in vsto. rili v faš!stovcko učit<>!isko organizacijo Tisti maloštevilni »nasprotniki« ki so še Ostali v službi. «e v krs*Vem izloeiio Os se zboliša kvaliteta ita!iian«V»«s uJiteli, s»va. «e zahteva io tvKebne doVlsd^ ti,
solze in padale na pod .. Ali tedaj me pograbi in potrese strahovit bes Osu-Širfi solze in se ponovno okrenem k Settimiji. ki ie kot uničena ležala na tlaku. Da se zakadim nanjo ter jo zadušim ...
Od zunaj udari silen vik ln krik. Zdelo se mi je, da čutim, kako se mi kri ledeni, ko sem se ozrl venkaj Med eiarimi solnčnimi prameni so se krila aeroDlana dva- trikrat zamajala, potem so se zvila in Mahorov stroj sune strmoglavo v globino. Dozdevalo se mi je. da padec traja večno Krik množice je bil grozen, še v višavi je iz aparata buknil ogenj. In končno je vse izginilo onstran vrbika.
Teiebil sem se na tla. se previjal ln krčil kričal od boli in ponižanja. Hotel sem se pri te i priči ubiti zboz silne sramote. Hrum liudstva mi ie odzva-»njal v ušfesih liki črn, zamolkel šum. Ne vem. kako dolgo sem takisto ležal.
Ko sem se zopet zavedel, sem na mestu odskočil. kakor od gada pičen: pobegniti!
Pred vrati, ki vodijo proti ploščadi je ležala Setiimia. Dva koraka pred njo Sfem obstal od studa.
Ona se. dvigne na kolena Razširjene roke oroži nrot! meni. Oči so se ji iž-buljile ir zorele v neki svetlobi, ki je še nikdar uscsi videl v očeh živih
stvorov. Njen glas. se je zdelo, da prihaja z dtugega sveta: »Signore. signore...« Mržn'a me it premagala Vržem sc nanjo in jo udarim dva. trikrat v obraz, ramena. Preskočivši njene ttlo pobeg nem, oddiriam ne oziraie se, daleč daleč od nje. od hiše. <z mesta...
Crez dan sem se vlači! okoli, ne vem. kako doleo niti kod Bil sem kakor blazen Nikoli se nisem povrnil. Setti-tnije nisem več videl
Leta so potekla. Take bolečine nisem nikdar več v življenju pretrpel. A kadar se še danes z grozo domislim vseh poedinosti onega strašneea jutra, vidim podobo Settlmije docela drugačno: svetlo in lepo, kako kleči, z razpetima rokama . ..'	(K)
u mm
ČOKOLADA KAKAO
ste dobre italijanske učitelje, ki bi hoteli sKžbovati v adrugorodnem pregnanstvu« in ta služba naj se jim šteje v posebno za» lugo, ki naj se upošteva pri napredovanju. Slovensko učitelistvo naj se premesti v no. trsnjost države, kakor hitro se v tem <mi> sb iz prem en i zakon, kar se lahko zgodi z enostavnim ^kraljevim zakonskim odlo« kcm» (vladno naredbo), a da se ohrani za« nje videz potrebe temeljitejše priučitve italijanščine, n»j se dotlej vzdržujejo tt*« lijanski tečaji j a slovensko učiteljstvo
Stvar je namreč v resnici taka, da se najboljši italijanski učitelj, ki je prišel iz starih pokrajin na Gorsko, niti odda leč ne more vzporejatl v znanju z najslabšim slovenskim učiteljem od katerih so starej« š' itak že vsi dovršili poseben tečaj za ita« iijanščino. dočim pa so mlajši tako in tako dovršili nauke pod Italijo na italijanski šoli in imajo o toskanščinj več pojma kot vsak južnoitalijanski. sicilski ali sardinski učitelj. V bistvu gre pač edino le za to, de bo tjudska šola na Goriškem čimprej tKiitalijančena .lopolnoma, ne samo v po« uku. temveč tudi po učitelistvu!
p— Vlomi lz Moščenic poročajo, da so neznani malopridneži vlomili v tri trgovi« ne in v štin šolska poslopja Pobrali ^o ln odnesli, kar jim je prijalo, in odšli. Po šoi« •>kih sobah so vse premetali in razbili. Do« n.ačini pravijo, da so se tatovi pripeljali lz Opatije v avtomobilu brez luči.
p— V Bistrici so priredili božično drevo za tamošnje vojaštvo Darov je bilo ogrom no in prireditev je uspela sijajna. V «Ve» detti d' Italia« čitamo. da imajo posebne zasluge za božičnico Slovenke Tonči L i« čan, Erika Danev in Slava Znidaršič To v času, ko fašistovsko glasilo «11 Popolo di Triestea označa slovensko ljudstvo za idijotsko, bestijalno in ostudno ..
p— Italijanski kuhar s Svete gore. I*o» ročali smo, da je tsrn poleti odšel frančb škanski kuhar Natale Righetto b Svete go« ic v Gorico z večjo vsoto denarja ter se ni več vrnil v -.amostar,. Orožniki so ne« kaj časa iskali <tbrafa» Lz svetogorske ku» hmje pa ga niso tpogli najti Z denarjem, bilo je 3781 lir, se je odpeljal Nutale v stare province potem, ko ie seveda svojo kuto zamenjal s prosvetno obleko Brata Nataleia ne morejo dobiti na noben na« čin in tako sc ie v-ršila v Gorici kazenska razprava proti njemu brez njega. Obsojen je i?! contumaciam na 2 'eti zapora in ti« soč lir globe
p— V Logu pod Mangartom je imeno, van za podeštata dosedanji dolgoletni žu» pati Anton Ouder njegov namestnik je do« sedanji podžupan Andrej Cernuta
p— V Klancu v Istri ie umrl g. Ivan Pe« trmja. ki je bii vse svoie življenje vrl na« rodni delavec Ustanovil ;e v Klancu dru« št\o -tSlavnik».
p— V Kanalu in okolici so podpisali do« siej liktorskega posojila 67.000 lh- Propa« Rpndo vodi kanalski podeštat Geromett v družbi z notarjem Berdoriom '» K. Bavda« žem. Pritisk na prebivalstvo je velik na Kanalskem kakor drugodi povsod
p— V Gorici ie sedaj živahnejše in ve« selejšh lic se pogovarjajo med seboj vo« ditelji o bodočnosti mesta Senator Glor« gio sedi na municipiju in ugiba, kaj bi se dalo vse storiti, da bo Gorica sijajni itali« ianski branik ob meii Podešta misli na ko« rr-unikaciie. zgradbo stanovanj, nastanitev
Za pravo vsebino in kakovost
aspirinovih
tablet
jamči tamo orimnalm nt roj f plošč na ti kationi s H a0 20 table-1 tamij « modro-belo-rdečo varit- J , veno znamko. V lastnem, interesu odklanjajte t i« druge tsvoje
novih uradov itd Posebna potreba za gori« ško mesto je vodovod Bornbig prsvi. d« se prihodnje leto dovede do konca pogajanje za ekspropriaci 10 izvirkov Hublja, da se mesto preskrbi z vodo Vodovodno vprm« šanjc, to je črna točka » goriškem mest« uem gospodarstvu Pol stoletja je že. k« študirajo na goriškem municipiju vodovod« tK vprašanje pa ga še do dano niso rešili S»oj čas je bii s ospredju Mrztek, razprs»» Ijali so o njem in včasih v občinskih sejah svečano napovedovali, da dobi mesto v kratkem iz Mrzleka vodovod Ps ga še ved, nt: ni Sedai se pečajo s Hubljem in 13 pri« hodnjega mesec« bo komisijonalnl ogled. Vodovodnih komisij tekom pol stoletja je bilo toliko, da ie mesto izdalo za me tako vsoto, ki bi morda skoro zadoščala s« 00* vodovod I
p— Za Prosek • Kontovel so o tvorili v
nedeljo na slovesen način azil m ponavljal« no šolo «Lege» V azilu ie % otrok, v ŽoH gojencev okoli 70 Poslopje je pred otvtv ritviio blagoslovil don Tamaro. ki ie imel na to nagovor, v katerem je rekel, da pri« r.aša vsem navzočim učencem v «Lcgi« ha njihovim ste rišem blagoslov in potdrav tn žaškega škofa.
]QQQQ0Q0Q13O0[IF
za novoletno številko .Jutra" sprejema oglasni oddelek v Prešernov ulic štev. 4. le do
ono?®
Prosimo, da se z naročiii ne odlaša ter da se oglasi po možnosti naroče čim preje.
«s

lijIDEEiHHirlEISBSiDHEIHEBEBSElIL'
Pred nakupom
kuhinjske posode
opreme in raznega jedilnega orodja vprašajte za cene pri
JEKLO", Ljubljana. Stari trg.
Jltvater-Gessler-JagerndorT
iikerska znam ta svetovnega aloveea
se v Jugoslaviji zopet dobiva povsod Generalno zastopstvo:
Parca dsrti ariia „KELICD* JaSa Trak. Bnti.
Ki je s prilikami našega Primorja «nan. Sče ob povoljnih pogojih večje domače podjetje Prosilci iz kulomjalne sttoke in z znan jem Italijanskega jezika 'tnajo prednost -Ponudbe pod oznako .Putnik 28—11* na mterreklam d. d.. Zagieb, Strossmayerova
Pogubo vsaki družini
irmašaio iiiezipvt bo-ezni ^sko se jih obranite 'zvest, i knjige: Op. Jaelp TMan
: Ml :
Cen* s poštnino wed D to IU-SC • sretUa o« ka|i-t ar so rukavne ». ira«« « liienltani.
Kdor oolašuje. ta napreduje1
Zahvala.
&9anstvo občine Rakek se v imen11 ohcine najtopleje zahvaljuje za zadnje ppzdrave in izkazano sočutje ob priliki pogreba svojega župana: prečastiti duhovščini, vsem društvom, pevcem za ganljivo petje ter ostalemu občinstvu za obilno udeležbo na pogrebu.
Rakek, dne 26. decembra 1926.
na Zff mesečni obrob
šivalni stroj
Rast la OaMtr
pri
Alojz Ussar,
Maribor. Gmooska al 20A.
suchr
ijtlritso oslttotoolfn obrazi
"v ari Om 24 —
'■»»io«« .t pn
nslCTII «flD5
> Ljubljani.
"^•e»«niov» ulic.
M. Zevaco	4o
Papežinja Favsta
Romao
Od notranje muke se mu Je začelo blesti. Skrivnostne luči so se užigaie v temi. Po kotih kapelice se je oglašal nerazločen šum in tajinstveno šepetanje...
Jacques Clement je pomislil, da je sam. Bližala se je polnočna ura... Neopredeljena groza mu je legla na srce.
Jacques Cldment je bil v tistem bednem stanju duha, ko ne zaleže več ne misel ne volja in ko razpada vse naše notranje bitje na kose.
Ura se je sprožila. Sredi strašne tišine, ki je obdajala nesrečnega meniha, je kladivo dvanajstkrat udarilo ob zvon. Mrzel znoj je drl po licih brata Klementa. Lasje so se mu ježili... Z naporom vseh sil je hotel vstati s tal; a spet se je zgrudil na kolena... Zakaj točno ob dvanajstem udarcu je zasijala v ozadju kapelice nadze-meljska luč, podobna rahli gloriji, kakršna obdaja prikazni z onega sveta...
Vzkrik mu je obtičal v grlu ... Vrata so se odpirala... v kapelico je stopila prikazen... oh, že je stala pred njim!...
Toda namestu pošasti katere se je bal Jacques Cldment, je zagledal pred seboj krasno obličje mlade žene z zlatimi lasmi raz-česanimi po ramah... prikazen žene v beli halji, ki je držala v roki ostro nabrušeno bodalo...
Jacques Clement je vzneseno iztegnil roke... Ta prikazen je bila podobna Mariji de Montpensier... bila je enaka njegovi obo-ževanki!...
*Kdo si?« j^ vprašal z zamirajočim, komaj še razumljivim glasom. »Ali si sT:.,ta nje, ki jo ljubim?... Ali si božansko bitje ali peklenski duh. Ki me prihajaš mučit z novimi izkušnjavami?...«
In prikazen je izpregovorila.
»Ne boj se, Jacques Cement!« je rekla z milim, blagozvenečim glasom. »Evo ti dokaza, da nisem peklenski duh!...«
To rekši je pomočila vso roko v škropilnik z blagoslovljeno vodo.
»Kdo si tedaj?« je goreče vpraševal menih.
»Tudi božanstvo nisem... Bitje sem izmed tistih, ki jih ima Gospod za poslance, da nosijo sporočila ljudem, katere je izbral za izvršitelje svoje volje... Zemljani imenujete taka bitja angele...«
»Toda čemu,« je zajecljal vzhičeni menih, »čemu si izposojaš ta obraz?...«
»Zato, ker je to obraz žene, ki jo ljubiš. Vsemogočni se te je usmilil; uslišal je tvoje molitve in ti dovoljuje, da jo smeš ljubiti... V znak svojega dovoljenja mi je dal njen obraz...*
Jacques Clement je hripavo vzkriknil.
»Dovoljuje mi, da jo smem ljubiti!...»
»Dovoljuje ti, a s pogojem, da zvesto opraviš naročilo, ki ti ga prinašam.. .<
Jacques Clement je iztegnil roke proti prikazni. Vsa groza je izginila iz njegovih črt.
»Govori!« ie dejal z zamaknjenim glasom. »Daj, da te čujem! Daj, da se te radujejo moje oči! ...<
Angel je komaj utajil hudomušen nasmeh.
»Poslanec vsemogočnega Boga ti sporočim njegov ukaz. Poslušaj me, Jacques... V nebesih spletajo zate venec mučeništva... a tukaj, v dolini solz, ti je namenjen venec ljubezni!...«
»Kaj moram storiti?« je strastno vzkliknil mladi menih.
»Izvršiti moraš dejanje, ki osvobodi francosko ljudstvo, izvoljeni narod božji. Valoiški trinog mora poginiti od tvoje roke...«
Tako je rekla bela prikazen in se ie utrnila v temo, še preden se je Jacques Clčment utegnil ganiti.
Mladi menih je pa! z obrazom na kameni tlak. Groza, ki ga je davila pred prividom, se je vrnila. Hotel je zbežati, a ni se mogel ganiti z mesta; vsi udje so mu drgetali, lasje so se mu ježili, od čela mu je curljal mrzel znoj...
Ura je minila, preden se je toliko osvestil, da je mukoma vstal. Vpraševal se je, ali ni morda sanjal. Okoli njega je vladala globoka tišina, predmeti v kapelici so bili na svojih mestih, vrata v grobnico so bila zaklenjena; vse to je kazalo, da se mu je bledlo. Grenka žalost ga je obšla.
»Preveč lepo bi bilo,« je zamrmral potrto, »in prevelika sreča zame, če bi jo resnično smel ljubiti...«
Ko pa je krenil proti izhodu, mu je trdo zažvcnketalo pod nogo. Pripognil se je... potipal... in z vzklikom radosti in neizmerne groze pobral bodalo, ki ga je imel angel v roki, ko je govoril z njim!... To bodalo je bilo dokaz, da je bil božji sel res pri njem in mu je res prinesel naročilo!...
»Oh!« je zahropel menih, stiskaje orožje v skrčeni desnici, »tedaj nisem sanjal in ni se mi bledlo! Vse, kar sem videl in slišal, je res!... Smem jo ljubiti! Evo noža, s katerim mi je ubiti trinoga!..
Opotekaie se kakor pijan je ostavil kapelo, stekel v svojo celico, pal na trdo ležišče in obležal, še v nezavesti držeč bodalo za ročnik.
XVIII.
Malin na griču Sv, Roka.
Picouic in Croasse sta uspela v svojem častihlepnem prizadevanju in sta bila imenovana za iakeja vojvode Angoulemskega. Res jima to ni bilo čisto po godu: veliko rajša bi bila služila vitezu Pardaillanu, ki sta ga občudovala da nikoli tega. Ker pa sta živela vitez in vojvoda skupno življenje, sta se bivša Belgoderova orjaka potolažila z mislijo, da bosta kot Karlova lakeja itak največkrat opravljala posle Pardaillanovih oprod.
Karel Angoulemski ju je najel z večjim veseljem, ker sta poznala Violetto; upal je. da mu bosta pomagala najti njeno sled. Se tisti dan. ko je sprejel raztrganca v svojo službo, jima je odkazai stanovanje v svoji hiši in ju je preoblekel od glave do petži.
»Kar sežgiva te glumaške cape.« je predlagal Croasse.
»Nikariva, shraniva jih. Človek nikoli ne ve, kaj utegne priti. Tebi leze najin novi družabni položaj v glavo, a meni ne. Dolg no$ imam in bistro oko, ki vidi v bodočnost.«
»To pa, to,« je pritrdil Croasse, čeprav se ie na tihem čudil.
Drugi dan sta šla vitez de Pardaillan in mladi vojvoda z doma; hotela sta se oglasiti v montmartrskem samostanu, da bi tam kaj izvedela od ciganke Saizume. Picouic in Croasse sta jo mahala v svojih novih oblekah deset korakov za gospodarjema, oborožena do zob in ponosna kakor dva kralja.
Tovarna trikotaže
Gaspari & Faninger,
MARIBOR
ima za takojšnjo dobavo vse vrste zimskega blaga še v zalogi.
Mali oglasi, ki slutijo • posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši t n e s e k Din 5'—,
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - — Najmanjši snetek Din 19*—.
Ondulacija. vodna. Ondulacija. striženje. barvanje las. ■nanikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu
*KELSIN» Kopitarjeva ulica L
Slike za legitimacije
t»lelnji> najhitreje fotoeral Hnson H i biti t Ljubljani, Vaivaror;=-c trg	266
Galoše popravlja
naroi ^Tjlkaaiaarija t iiafa2. Ljablj&na. Rimska ce*ta 11	270
T. RABIČ
Vb, Ljubljana A
1-OkSKK '
Snežne čevlje
in galoše
popravlja Avgust S k o t,
Borštnikov trg 1 (ia tiramo) 89440
Snežne čevlje
sprejema v popravilo tvrd-fca H Trehar Ljubljana. 8v Petra cesta 6 39158
Izurjena šlvlja
M priporoča cenj. damam na -dom sa plesne obleke, kostume in plašče — Po-nndbe na oglasni oddelek «Jutra> pod .Izurjena 90».
£9510
Ljubljančani!
Cena za ipecijalno templa-nje vseh vrst tvomilkih
čevljev: moški tempi jand . S5 Din fenski templjancl . 28 » lenske pete ... 6 » obavlja b r t o in solidno čevljar Rudolf T o b i a s, Star! Vodmat, Za mmi — Ljubljana.	39486

dobe
Šiviljo za krpanje perila
iščem ia enkrat tedensko na dom Naslov , oglasnem oddelku «Jntra» pod šifro .Perilo*.	SP536
Služkinjo
mlado in zdravo, Sprejme takoj boljša družina Vpra-Sati- v pisarni Vere. £on grešni trg 9 (na .vogalu kino Matica).	89514
Blagajničarko
s potrebno Šolsko Izotrraz bo. • eventuelno tudi prakso, sprejmem v večjo trgovino v mestu na Štajerskem — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod cStev 1000»
5948*
Učenca
močnega in zdravega, 15 do 16 let starega, sina pridnih in poštenih staršev — najraje železničar le v. sprejme z vso oskrbo v hiši Franjo Golič. trgovina — Šmarje pri Jelšah- 394T8
Mesarski pomočnik
mlad, zdrav in zelo krepak, vajen vseh mesarskih del-klanja govedine, telet, prašičev in izdelovanja klobas.
teli premeni ti službo Gre najraje v večji kraj na deželo, kjer bi bil zaposlen Dri vseh navedenih delih Ponudbe z navedbo plače itd pod »Mesarski pomočnik 106» Da oglasni oddelek »Jutra*	S9513
Dobra šivilja
(Steparica) z večletno prakso. dobi stalno mesto. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	89470
Mesar, pomočnika
sprejmem. Naslov v ocrlas oddelku »Jutra*. 39487
Brivski pomočnik
ki je le kondicijoniral v Ljubljani, hiter v britju in rez&nju las, dobi službo z dobrim zaslužkom. Bukov-čan Matija.	89480
Rudar, inženjerja
80—40 let starega, t dobro prakso, sprejmemo za Dal macijo Zahteva se znanje francoskega jezika — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rudar*
Velik dobiček
Hčejo k ienske tn molki
v vset meatib. sa prodajo novega patenta Ponudbe pod *Rapid» na oglasni oddelek .Jotrav	35428
Dobra pletilja
M nogavice na stroj, dobi delo takoj. — Naslov pove oglasni oddedek .Jutr&v
S8525
Učenko
.prejme takoj modna trgovina Srečko Vršič. Ljubljana. Selenburgova S Hrana tn stanovanje v hiii. 39328
Izurjeno pletiljo
Iščem Hrana in stanovanje - hiši. Naslov v oglasnem oddelku «Jntre». S9540
Praktikantlnjo
•prejme tovarna «Mana» v Ljubljani ia takoj Pismene ponudbe oa poitnl predal 149.	89541
Šiviljo
sa popravljanje oblek in perila sprejme J Celegnik. Barvarska steia štev 5,1.
SP496
Kavarn, vajenca
sprejmem. Ponudbe na kavarno «SIon» v Ljubljani 39477
iščeio
Ekonom
išče duibo oskrbnika ali kaj illčnega Ponudbe na oelasni oddelek «Jutr»» pod < Ekonom..	89151
Mlad, intellg. fant
19 let star, samski, izučen fotograf in šofer. Išče stalne službe Cenjene ponudbe na naslov: Maks Led nik, fotogr. pomočnik tn šofer, G Radgona.	9508
Odvetn. uradnica
z naji z vrstne jšo kvalifika cijo p mnogoletni odvetniški praksi, popolnoma vešča in spretna slov srbohrvaška in nemška steno grafi nja. ,-pretna strojepiska zmožna vseh pisarniških poslov v slov , nemškem in Hrvaškem jeziku vešča v k jigo vodstvu. korespondenci, dobra računarica išče primerne služb*- kjerkoli, v kakršnemkoli podjetju v Sloveniji ali na Hrvatskem Nastojril* bt * 1 jan , ev pozneje Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra moč 73*. 89473
Kuharica
ža gostilno in kavarno želi •lu?be s 1 januarjem — Ponudbe na ogla= oddelek »Jutra* pod značko ■<Samostojna 74»	59474
Prodajalka
srednje starosti dobro ver-zlrana v vseh strokah, želi premeniti mesto — najraje na deželo Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Marljiva*	89479
Izurjena pletilja
išče službe — Dopise pod »Neimenovana* na oglasni oddelek * Jutra*. 89505
Knjigovodja
in korespondent, vešč slovenskega srbohrv . italijanskega in nemškega jezika- ičče stalne JuŽbe — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »S. 6 C.*'
89504
Mizarski pomočnik
star 29 let. samski z večletno prakso, išče mesta za takoj Ponudbe pod značko »Zanesljiv 2* na oglasni oddelek »Jutra* 39502

Lastni <tdelkii Nitke cene;
Smučarske obleke
Kompletne pa 78(1 dinarjev
telovadne oblačilne potrebščine in modni salon
&a gMjtode naroča r or-iinstvu ln društvom tvrdka
Brata Capuder
prej Pero Capuder LJubljana Vegova ulica 2.
24*
Deložlrancem
prodaja po lastni ceni dam .ke in dekliške klobuke Minka Horvat, modistka -Ljubljana. Jurčičev trg 8 pri Čevljarskem mostu -preje lekarna	S9450
Več stelaž
sa manufakturo — ugodno prodam. Vpraša se v Sodni ulici št. 6.	39471
a Ford» avto
v breshihnem «taajn. le do bro ohranjen ugodno proda Golob & Ko V ič 86837
Osebne sani
lepe. skoraj nove. 8eede!ne, po niski ceni proda Slo-gTad». Sp Šiška. 3952«
Fotoaparat
dobro ohranjen — format 10 X IS, s prvovrstnim oh iektivom. dvojni ana<tlg mat f: 4*5. s 10 kasetami poceni naprodaj Na offled v dr ogenj i Kane 2idovska ulica	89206
Raglan - plašč
rimski moški skoraj nov tn rjav zimski ženski plašč
poceni prodam Na ogled v trgovini .Pri Korošici, na Poljanski cesti. 39534-a
Vrata 'n okna
ie rabljena m nekaj klop: p r o d a 8ever & Korap v Ljubljani Gosposvetska c št 5. dvorišče	S928S
2 postelji
z vložki ln nočni omarici poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.,
Znamke
Slovenija. 800 komadov — (razne napake) — tn malo sbirko boljših prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jntra>.	.
Opravo za trgovino
2 meš blagom takoi ugod no prodam Ponudbe pod .Dobro ohranjeno 82» na oglasni oddelek .Jutra*
39482
Moške obleke
star; čevlji, nove majhne sanke, drsalke št 38. kov. čeg. otroška klopica. 3 fini stoli boa muf bel klobuk in moško blago ceno prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 89492
Nar. enciklopedijo
15 rverkov • prodam Naslov v c-lasnem oddelku Jutra 39507
Briljantne uhane
prodam Zelo primerno novoletno darilo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*
39501
"jr-jpror^ir OIVANE
otomane zimniae ži-ne vloge garniture v največji iz-b'f in najcenejšem nakupu dobile pri 'vrdk'
ftudolf Sever
Marijin trg St. 2 (nasproti frančišk. cerkve)
«Odol» prazne steklenice
kupuje drogerlja Anton Kane stnova. "Židovska nI
it L
282
Zlatnike kupujem
io plafiam dobro F Čuden — Ljubljana Prešernova 1 838
Trte
Vse amerikanske podloge, ključi in korenjaki, originalne Telekijeve selekrije. cepiči na Berlandieri »Prvi Jueoslav*>n*ki Loznjari* — Daruvar Rrv — Zahtevajte cenomik!	86840

Zidano hišo
pritlično, s 400 m2 vrta, pri cesti, pripravno za vsako obrt, prodam v Zagorju ob Savi. — Pojasnila <iaj* g. Flis v Zagorju. 89475
Hišo z gostilno
v Ljubljani prodam polovico ali vso. V najboljšem 6tanju, s krasnim vrtom. Potrebni denar 60.000 Din. Prevzame se lahko v 3 mesecih — Resni kupec naj pusti naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod značko »St 80*.	39494
Trgovska hiša
z dobro idočo gostilno, velikimi kletmi, gospodar, poslopji in nadaljnim svetom za eventuei. adaptacije naprodaj v ljubljanski okolici. Elektrika in voda v hiši; — veliko in moderno stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Nizka cena».	39303
Hišo s trgovino
kupim na deželi .— Cena okrog 75.000 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Treovina
39498
Lokal
pripraven za delavnico, oddam Poizve Za gradom št 9	89524
Lepo sobo
zračno in Čisto v blitini pošte s prvovrstno firano eventuei samo z zajtrkom, išč»-m za dijaka-gimnaziica Ponudbe na oglas- oddelek »Jutra* pod značk«. «P*-vo vrstno -ta no vanje* 39407
Zračno sobo
o<i<iam na p*»rif»riji Elektr razsvetljava m po? vhod Nat«lov v oglasnem oddelku «Jutra*	39376
Opremljeno sobo
lepo veliko in solnčno od dam 2 g o-podoma r 1 jan Poseben vhod iz predsobe električna razsvetljava in parket Event tud; kopal ui^a na razpolago Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 39365
Opremljeno sobico
o<id&m gospodični > 1 ja nnarjem na Konsrrepn^m tr ju
39319
Preprosto .sobico
iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39517
Sobico
čedno opremljeno oddam na Resljevi ce>ti" poceni mirni gospodični Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* S9800-«
Mlad gospod
išče sobo s posebnim vhodom v mestu. — Nepoznan išče na ta način poznanstvo vesele in mlade gospodične. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod silr( »Samac*.
39535
Za sostanovalca
s hrano sprejmem gospoda v sredini mesta — Prost vhod, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
89539
Na domačo hrano
dobro, sprejmem S—4 osebe v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
39538
Sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39531
Lepo, prazno sobo
v sredini mesta oddam takoj ali pozneje le bolišemu, solidnemu go?podu a-i gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra* pod £iiro »Prazna 84*.	89534
2500 Din posodim
brez obresti tistemu, ki bi mi dal stanovanje 1 sobe in kuhinje. — Ponudbe na
oglasni oddelek »Jutra* pod »Dve osebi*.	39485
Prijazno sobo
oddam takoj 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 89491
Lepo sobo
opremljeno — s posebnim vhodom, oddam s 1. januarjem stalnemu gospouu ali gospodični. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 39o00
Lepo, solnčno sobo
i električno razsvetljavo oddam solidnemu go>j>odu na Bleiweisovi cesti 16.11, desno	39499
Opremljeno sobo
s potebnim vhodom takoj oddam 2 solidnima osebama. Na zahtevo tudi
jatrkom Naslov oddelku »Jutra*.
ogla« 39497
20—30.000 Din
iščem za dobo 2 let, proti dobri garanciji in popolni varnosti ter dobrim obre-stim Ponudbe na ogla?ni oddelek »Jutra* pod šifro »Posojilo za trgovino*.
39519
Tiho družabnico
' kapitalom 20.000 Din sprejmem v dobro idočo trgovino Ponudbe pod šifro »Družabnica* na oglasni oddelek »Jutra*	39518
Družabnico
ki ima od 75—100.000 Din gotovine, potrebuje trgovec, lastnik 3 hiš. Jamči ? premoženjem Biti mora poštena in lepega značaja Nastop takojšen Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Trgovec 1205*.	39527
Podružnico trgovine
z mešanim blagom, na deželi pri farni cerkvi oddam z vsem inventarjem in zalogo, oziroma brez zaloge. Za obrat treba najmanj Din 25.000 gotovine. Naslov v oela-vDem oddelku «Jutra* 39488
7000 Din posojila
iščem za dobo 6 mesecev protj dobri garanciji in visokim ohrestim vnaprei — Ponudbe ca oglas, odnel^k »Jutra* pod značko <20%*.
89512
□□□□□□□mr^GuuLjmi^	ir ouuuanDmnmnc
□
AUTO
□
znamke „RENAULT" 22/36 HP 4-5 sedežen odprt malo rabljen v izbornem stanju se radi nakupa zaprtega vozaugodto proda. Poraba benc na majhna, voz pripraven tudi za autotakse. Poiasnila da tvrdka A. Lsmoret. Ljubljana, Duna.ska cesta 22.
□
□ □□□□□□□□□□□□□□□ajaDnnnDDaaaaDuuoumDaaamDanDnnnnnDnnnnr .□

Orehi
is Bačke prispeli, pričakujejo prijetnega odgovora
39532
Ona visoka dama
v črnem, ? belo pentljo okrog vratu, ki je bila v nedeljo- 26 decembra sve-čer pred 7 uro v kolodvor ski restavraciji v družbi neke lame in gospoda in je zbudila pozornost pri prostovoljen. s katerim je menjala poglede in se potem bržkone odpeljala na Gorenjsko. se profil, da pošlje svoj naslov na oglaani od delek «Jutra> pod snačko .Kolodvor*, kar bo le v njenem interesu. SS537
«Blondlnka»!
Zakaj mi ne pišete? — .Lojze.	39484
Ljuba Ines
Čakam vesel Razumeva se. Poljube Tvoj.	39509
Neznancu
vis p. se zahvaljujem sa prijazne vrctice — Želim tstotako veliko sreče na potu življenja. Neznanka s Pr.	39508
Pletiljo
ki bi hotela v prostem času učiti plesti na mojem stroju, iščem za takoj — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	39506
Poštenega dečka
inteligentnega ?prejmem ra pomožnega slugo (Laufbur srhe) Pismene ponudbe t zahtevkom plače in dosedanjih zaposlitev na ost oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj I*.	39221
Trgovec
-.amostojen :šč»- družico i večjim premoženjem, v sta ro»t od 18 -28 let Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ideal 01»	39367


Klavir
dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 39520
Mlad pes
dobermanske pasme, se je zatekel. Dobi se pri gosp. Franc Windisch. tu. Dunajska cesta S5	39515
Kajenja se odvadiš!
Piši na ogl oddelek »Jutra* pod »Nekadilec* in prilož; 10 Din za navodila S9215
Oslabeli gospodje
.nevra^teniki dobijo važn«. pojasnilo Dopis"; ua ogla^n-oddelek »Jutra* t-od S:frt> •Ozdravljeni«**	36?6!
Zastopstvo
avtomobilov
avtomobilov dveh prvovrst no vpelianib znamk oddam za Maribor in Celje Dopi>e jod šifro «Podzastop*tvo» na »Apollo* Ljubijana -Stan trg 19	89370
Perilo
sprejmem v pranje ln likanje. na zahtevo tudi zašl-jem Zadostuje dopisnica, da pridem na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
89516
Veletrgovina vina
(posebno dalmatinskega) na drobno in debelo, s točilnico, v večjem mestu Slovenije se proda po zelo nizki ceni Samo resni reflektanti s potrebnim kapitalom naj se obrnejo na oglasni zavod Kovačič, Maribor.
39533
Rjava nerc-boa
je bila izgubljena te dni oa 20 do 20 15 na poti od Marijinega trga Štev 8 do gledališča Najditelj naj jo izroči: Marijin trp št 81 89444
Srebrno damsko uro
sem izgubila od Kette-Murnove ceste do konca Zg Šiške Najditelj naj jo on da v oglasnem oddelku »Jutra* proti nagradi
S9511
IDA CEBRONOVA IVO BUKAVEC
poročena PIHEMBERK - LJUBLJANA
29. decembra 1926
□
n
n □
□ □
goljša gospodična
z znanjem nemščine se išče k 7 ietni deklici. Ponudbe z refeien-cami in sliko je poslati na gospo Vida Jankovič. Pančevo, Banat.
Protia;m urad Portiacti cementa tovarne Dovje-Mo strana,
Ljubljana, Dunajska cesta 33
v poslo.iju javnih sradiif
prodaga prvovrstni
cement
na veliko m malo pg najugodnejših
cenah. — Stama zaloga blaga v javnih skladiščih.	a
innnnnnnncnnnnnnnnnnGODnn:
Na SILVESTROV VEČER
VESELICA z godbo in plesom
v vseh prostorih restavracije MIKLif, n?sproti glavnega kolodvora, s sodelovanjem salonsKe kapele m jazzbanda pod vodstvom kaptln:ka gospoda R\neša. — Za izredno dobro pijačo — izrecno za S lvesuov
večer — ;e preskrbljeno, ravno tako za izl-orna jedila tfizke cere	Vstopmna prosta.
i .............mi..........................................T.............
F. Wertheim & Comp.
t-ornlca biasalnlt in dvigal WiEN, IV/2., Mommsengasse fcr 6.
Dobavlja:
Biaga;nice: jeklene oklo. ne blaga;n;ce, blaga n;ce za vzidanje, varnostne ključab ice, domače hranilnike, švigala: za osebe, bremena, jfdla m akte.
dvigalapaternostie, dugaia za bo nike, pregledovan|e in popravila dvigal.
Za dvigala:
Generalno zastopstvo za Slovenijo tn Hrvatsko. Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana. Gledališka 4/ill.
Stalna poslovalnica za montiranje in vid ranje: Višji monter Viilm Trager, čegreb eundmie^a 23. Generalno zastopstvo za Bosno:
Montanla" tehnlčko komercialno poduzece,
SARAJEVO. Kralja Petra ul. 9.
i
L
Urejuje Franc Puc. Izdsja f Konzorcij «Jutr»» Adoli R<Knilr«r Z* Narodne tiskarno dd k.ot ti&tarnarja Fran Jezer šek. Z« tnseratm deJ j« odgovoren Alojzij Nof«Jl Vsi » Ljublj »ni.