Številka ?06. Trst. v soboto 28. julija 1906. Tečaj XXXI. Tzhr.ja • sa^i daa . .: Li it: h is sramili ? 5 ju a imrhiUH ca 9 an Mali FoPiiffilčse številke ?e i-ro«.i:ojo po 3 (6 j-t.-tink) . mnogih tobatarnrii v Tr tu -u okolici, Ljubljani, Gorici, - ra;u. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, .*jdov3čint, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. ; t e i-jriaeov pe računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke . -1 Binl; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; • b V, fe rt niče. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov "(» gtdt. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-vljT;:- \rsta K Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave liinc.st'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". iinos Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti Je moč! 2?aro8Blr.a sna?** za vse leto 2-1 K, pol leta 12 K. 3 ne=eee »J K. — Na naročbe brez tioposlane naročnine «e uprava npski klic tako neposredno pod orijentalsko otrplost ekzistenc v veri, jeziku in narodnosti. Prastare so tu v teh krajih Tracije naselbine narodov in ver brez primesi, ali pa tudi spremembe narodnosti in vere pod pritiskom in silo brez notranjega sodelovanja. Že v državi Ha^arov, že v glavi sv. Štefana se je vzbujalo politično načelo, da bi se tu veram in narodnostim dovolilo jednako položenje in gojenje. Kako bi moralo delovati še le na plemena v tej, skozi stoletja tlačeni deželi, ako bi se to načelo upctrebljalo — ne radi potrebe kakor v Turčiji — ampak iz prepričanja, ako bi lastna ekzistenca ne bila odvisna od milosti kakega despota, ampak bi prihajala od svobodnih principov humanne vlade. Kdor bi kedaj z delovanjem takega klasičnega duha — kakor nekdaj makedonsko kraljevo pleme — še enkrat prodrl ta traciska in ilirska plemena, njemu bi bila odprta pot v Orijent, danes kakor tedaj, in zagotovljeno bi mu bilo gospodstvo na spodnji Donavi. — Vse to, kar omenjamo tu, niso morda le muhe kakih sanjajočih možganov, to so marveč politični načrti, ki so bili že enkrat tu v velikih časih, ali le v Avstriji. Že v letu 1805. je bila misel Tal-leyranda, da bi Avstrija dobila Moldavo in Valaliijo, Besarabijo in Bolgarsko, da se kakor masa ohrani blagor civiliziranemu svetu in kakor nasip proti Rusiji. To je bilo — piše on — odklonjeno vzlic tisočem dobrih razlogov. V letu 1890. nasvetoval je nekdo državnem kancelarju velikansko politiko: Avstrija naj bi ▼ družbi z Francijo zaposela Donavo do Besarabije, Bosno in Bolgarsko, a Turčijo naj bi odškodovala z novo Rusijo. Rusijo pa naj bi premagala in popolnoma odtisnila od vsega vpliva v Evropi. Vspostavili naj bi Pdljsko in v to svrho izročila Galici jo. To so bili drzni projekti onih drznih časov : za MettcrniGha prodrzni, za te dneve morda ne predrzni, če tudi bi se pred nekoliko meseci še pomišljali, predno bi se s takimi projekti dozdevali smešni. Ce bi se našli v Avstriji možje, ki bi hoteli zapričeti takovo politiko, navstalo bi v obdonavskili deželah vse drugačno življenje in radovali bi se na sreči pomlajene Avstrije. In če bi bil postavljen le prvi temelj za regeneracijo ogrskega in jugoslovanskega življenja, pripadla bi — čim pride dan pada Turčije — bodočnost v Orijentu njemu, ki je na kopnem najbližji mejaš". Tako so umevali položaj in nalogo Avstrije v letu 1848 !! III. Shod „Katoliškega političnega in gospodar« skega društva za Slovence na Koroškem4', ki se je vršil v četrtek v Celovcu v namen, da izrečejo zaupniki slovenskega naroda na Koroškem svoje mnenje v stvari volilne reforme, je bil dobro obiskovan. Udeležilo se ga je 120 zaupnih mož s Koroškega, med j njimi 28 duhovnikov. Po poročilu društvenega predsednika dra. : Brejca in mons. Podgorca so bile vsprejete na predlog nastopne resolucije: I. Shod zaupnikov z globokim obžalovanjem in trpkim ogorčenjem konstatuje, da se je v odseku za volilno reformo sprejel načrt, ki glede Koroške pomenja popolno zmago naj-gorjega nemško-nacijonalnega šovinizma in je tako s stališča slovenske narodne, kakor tudi s stališča katoliške in socijalne politike absolutno in brezpogojno nesprejemljiv; II. izreka zahvalo za njegov osebni (!) trud v zadevi volilne reforme referentu za Koroško, dvornemu svetniku dr. Ploju ter obžaluje, da je v tej kritični zadevi manjkalo sporazumnega enotnega in odločnega postopanja slovanskih poslancev. Slovanski državnozbor-ski delegaciji, ki je za svoje zastopanje v zadevi volilne reforme vsemu slovanskemu narodu, ne pa samo svojim volilcem odgovorna, izraža nezaupnico ter zahteva od nje, da z najradikalnejšimi sredstvi, eventuelno z ob-strukcijo v odseku za volilno reformo in v zbornici izvojuje popravo razdeljenja volilnih okrajev na Koroškem v tem smislu, da se koroškim Slovencem zagotovita vsaj dva mandata ; prekašajo v konkurenci. Vsi ti se sedaj nahajajo v dobi debelih krav, in mnogo več zaslužijo in prigoljufajo, nego pa v dobah, ko se Vezuv samo malce kadi. Naval tujcev se je vsaj potrojil, a to pomenja za Neapolj mnogo. Po statistiki nekega italijanskega poslanca, predloženi pred 2 leti v državni zbornici, živi v Neapolju preko enkrat sto tisoč ljudi brez podstrešja. Življenje, kakoršno se kaže tu v najnižjih vrstah prebivalstva, je za nas tujince naravnost neumevno. Do druge in tretje ure po polunoči hrupi in kriči neapo-litanska golota po ulicah in nikdo — ne izvzemši stražnikov — si ne sme dovoliti protesta. Po dve, tri ure prespavaj o nekoliko na hodnikih, stopnicah, in po raznih luknjah; potem pa začenja življenje iznova. Vse to omogoča seveda samo tamošnje nebeškomilo podnebje. V poludanskih urah, ko solnce neusmiljeno praži, praznuje vsa Italija svojo siesto in ljudstvo brez podstrešja polega, meni tebi nič, po ulicah. Videl sem na naj-živahnejšili ulicah razcapance ležati pred trgovinami in tu je dolžnost vsakega poštenega občana, da se jim izogne. Italijanska vlada je postavila na ulice neapolske pešce in jezdeče karabinijerje, razven tega državno policijo (mesto ima istotako svojo policijo) — ali vse to ne zadostuje, ker občinstvo samo podpira ta živelj, ali pa se vede indiferentno nasproti nastopajoči policiji. Vsled teh neznosnih razmer so primorani tujci tudi na neznatnih izletih posluževati se povozov. Ker se s tem načinom potovanja nisem mogel sprijateljiti, moral sem stalno prenašati vsiljivost teh prosjakov po poklicu, delomržcev in podobnih; in neprestano sem jih moral odganjati kakor muhe. Neprijetnosti teh okolnosti vendar bogato nagraja slikoviti pogled na mesto, razpoloženo ob morju. Pogledamo-li na Neapelj s par-nika, razklada se manjši njega del po levi strani k navršju San Elmo, v pozadju pa se dviga pogorje abruško, po pravi strani gospoduje vsej okolici večno kadeči se Vezuv, a pod njim na pobrežju vlečejo se mesta in gela, spojena tesno z Neapeljem ; južneje pa vidimo poluotok se skalnatimi pečinami na njem; kakor prilepeno gnezdo leži mesto Sorrento, oddaljeno morjem od otoka Capri, znamenitega po svoji svetovnoznani modri jami in prebivanju (raribaldija. Ako pa se po železnici vozimo pobrež- prosi vso slovensko javnost, naj na shodih in v časopisju z vso dolžno odločnostjo podpira naše zahteve, ki niso samo lokalno koroškega pomena, temveč v interesu celega naroda; IV. je mnenja, da koroškim Slovencem v sedanjih razmerah ne kaže se udeležiti tretjega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani in sklene: da se prekliče že napovedana udeležba. Nemška politika iii gospodarska povzdiga Trsta. Berolinska „Kreuzzeitung** je priobčila članek o Avstro-Ogrski kakor srednjemorski velesili, v katerem piše med drugim : V Hamburgu in Bremenu ne slede ljubosumno stremljenjem avstrijske vlade Trstu v korist. Konkurenčna zmožnost tega pristanišča ob Adriji nasproti nemškim severnim pristaniščem ostane vedno ozko omejena. V krogih državne vlade, kakor povsodi na Nemškem, kjer polagajo vrednost na zvezo z Avstro-Ogrsko, obstoji resnična želja, da bi mogla avstrijska monarhija biti in ostati čim močneja zaveznica Avstrijski vladi naj bi se posrečilo, da gospodarski in politični razvoj Trsta tesneje in ne-posredneje, nego je bilo to doslej, zveže z razvojem Avstrije, da jej bo tvoril Trst zanesljivo in neodstopno podporo in središče avstrijskih pomorskih interesov. Lepo se glase zatrdila, ali težko je verovati vanje. To že verujemo, da hočejo v Nemčiji, naj bo Avstrija močna zaveznica Nemčije, da bo v slučaju komplikacij mogla tem izdatneje pomagati na brambi — interesov Nemčije. V to željo Nemčije verujemo, ker je naravna. Da Nemčija želi za sedaj, da bodi Avstro-Ogrska militarično čim močneja, o tem smo uverjeni, saj občutijo to žepi avstrijskih davkoplačevalcev dan na dan huje. Pa ne le avstrijski, ampak žepi malone vse Evrope. Odkar obstoji trozveza, se vrši pravo tekmovanje v oboroževanju po Evropi. Nemčija pritiska na svoji zaveznici in ju sili v vedno pomnoževanje vojnih sredstev, a posledica temu je, da oborožujejo tudi drugi, ki se imaio bati, da bi trozveza kedaj proti njim nastopila. Umljivo je torej, da Nemčija hoče za sedaj militarično močno Avstrijo. Da-li pa je pripravljena kaj žrtvovati na svojih gospod arskih interesih svoji avstrijski zaveznici na korist — to je vprašanje, ki je ne more nikdo potrditi, ker govore proti temu dejstu izskušnje. Dejstvo je, da je ravno Bis-mark postavil trditev, da moreta biti dve državi politični zaveznici in vendar v gospodarskem boju med seboj. Dejstvo je, da je Bis-marek tudi v časih najtesnejega zavezništva jem iz Neapelja pod Vezuvom, vidimo često vlak voziti preko lave izvržene pred stoletji, ki se je todi že uekolikokrat valila in konečno zapadla v morje. Ciljem našega dopoludanskega izleta je zanimivo, skoro že popolnoma izkopano mesto Pompeji, ki je ob katastroii leta 79. po Kristu bilo zasuto s pepelom. Prebivalci so — po vseh znamenjih — umrli vsled za-dušenja in bili potem se svojimi prebivališči vred zaliti od lave. Današnji Pompeji naprav-lja utis mesta, k so mu bile strehe odvzete in s katerega štrli samo prizemno zidanje brez oken in vrat z ulicami, gledališči, cerkvami itd. Po malem okrepčanju v gostilni, stoječi ob cesti na samoti pri razvalinah, sel »em po poldnevu v voz in sem se po cesti, nenavadno zaprašeni vozil v selo T o r r e d e 1' A n n u n z i a t a, ki mu danes jako grozi katastrofa. Pol ure dalje v pravo, na mirnem plato-u Vezuva, leži Boscotre-c a s e. Poročila o tej občini zvene najbolj resno. Ta občina leži skoro na istej črti, po kateri se je valila lava že ob poginu Pompej. S Torre Annunziata preko B o s c o -trecase se vrše obiski Vezuva : bodi na konju, bodi na mezgu. (Zvršetek pride). Stran II. »EDINOST« St 206. V soboto, dne 28. julija 10OS skušal zadajati naši državi krvavih udarcev v obrambo komercijelnih interesov Nemčije in da je bilo opetovano že sklepanje trgovinskih pogodeb med Nemčijo in Avstro-Ogrsko spremljano od najhujih bojev in težkoč. Zato tudi ne verujemo v zgornja zatrdila nemškega lista glede „ dobrohotnosti" Nemčije za razvoj avstrijskih interesov v našem Trstu. Notorično in neutajljivo ie, da je Bismarck tudi Trst pritegnil v sfero gospodarskih interesov Nemčije; znano je. da se tudi sedanji državniki, izlasti pa javno mnenje Velikonemčije drži Bismarekovega koncepta trgovinske politike Nemčije; in znano je, da je Nemčija določila Trst kakor svoj južni Hamburg. Vspričo teh dejstev nimajo trditve nemškega lista drugega namena, nego. da razkrivajo resnične cilje velikonemške politike. Ogrska poslanska zborni ca. (Brzojavno poročilo). B u d i m p e š t a 27. Poročevalec Hoitsv je porofcal o finančnem zakonu za 1906 ter priporočal, da ga zbornica v sprejme. Istodobno je stavil sklepni predlog, naj zbornica z vsprejetjem predloge ne podeli absolutorija za poslovanje v prvih mesecih tega leta. to je preden je bilo imenovano sedanje miui-sterstvo. Posl. Manju (Romun) je izjavil, da njegova stranka odklanja predlogo, ker nima do vlade zaupanja. Narodnosti nikakor ne zaostajajo za Madjari. kar se tiče patrijotizma, pripravljene so za vse žrtve v interesu monarhije in Ogrske, toda niti Avstrija, niti Ogrska ne zamorejo biti narodna država. (Živahni ugovor.) Potem ko sta še govorila poslanca Vizv (neodvisna st?-anka) in Hodža (Slovak) je govoril minister*ki predsednik dr. \Vekerle ter polemiziral proti izvajanjem nemadjarskih poslancev. Rekel je: Mi stojimo na temelju zgodovinskega razvoja in na tem temeljuhočemo uresničiti moderne ideje in socijalne zahteve. Mi hočemo zavarovati neodvisnost države, nje narodni značaj in njeno razdeljeno jednot-nost. (Živahna pohvala). Z zastopniki narodnosti ni možno priti do sporazuma, pač pa z romunskim, srbskim in slovaškim narodom. noi iinUbiu^ . ininmtoi'hki |>r^clbodnilc izjavil : Mi priznavamo, da je socijalistično vprašanje opravičeno, toda le v toliko, v kolikor se hoče zboljšati položaj delavcev. Mi priznavamo dve zahtevi socijalistov, ki se tičejo zahtev demokracije, izlasti zboljšanja življenskih razmer delavcev ; ne bomo priznali pa onih naukov, ki hočejo izven postopnega zboljšanja položaj le uničiti. Takim socijalist, str« mnenjem se hočemo postaviti po robu, pri pričani, da ovirajo prava in resnična načela socijalizma. (Pohvala). Finančni zakon je bil potem vsprejet. Na to je zbornica razpravljala o predlogi glede koncesije električne lokalne železnice Požun do državne meje. Prihodnja seja jutri. na Francoskem mnogo trpela. Zato se smejo komaj nadejati, da bi cerkev odobrila ta korak. Dogodki na Ruskem. Razdelitev kronskih zemljišč med kmete. Kakor poročajo rPoI. Corresp." iz Pe-trograda. je car naložil resortu domen, da izdela predlog glede onih kronskih zemljišč, ki so pripravna, da se jih zamore razdeliti med siromašne kmete. S to velikodušno odredbo je car otvoril pot za praktično pomoč v agrarnem vprašanju. Pričakovati je v kratkem, da izda vlada enake odredbe. Iz Hrvatske. Kakor poročajo iz Budimpešte, se je ban Pejačevie povrnil iz Išla. Ban je bil z vspehom svoje avdijence pred cesarjem zelo zadovoljen. Sodi se, da je ban Pejačevie šel na cesarski dvor v Išl se svojimi predlogi glede toliko pričakovanega in toliko zatezanega imenovanja nove vlade. Po zatrjanem zadovoljstvu bana je soditi, da se to kočljivo in za nadaljnji razvoj v Hrvatski toli važno vprašanje slednjič vendar bliža rešitvi. To nado podkrepija tudi vest, da se tudi ogrski mini-sterski predsednik odpravlja na cesarski dvor v Išl, da povspeši imenovanje nove hrvatske vlade. Seveda se ni smeti prenagliti z veseljem. Nasprotno, dosedanja izskustva ob tem vprašanju silijo prej v skepticizem. Posebno še zopet ne, ker je ban Pejačevie igral doslej s precej zakritimi kartami in se ne more vedeti, da li ni tudi v Išlu igral — Khuenovo iffro ? ! ! Sestanek francoskih škofov, ki se je vršil zadnje dni meseca maja, je pro-vzročil nepričakovanih posledic. Škofje so namreč sklenili, da izberejo iz svoje srede stalno komisijo, ki bo organizirala perijodične sestanke francoskih škofov. K temu pripomi-nia „Gaulois^, da so škofje s tem, morda tudi proti svoji volji, izstopili iz hierarskega reda, ki pozna samo primacijalne in provincijalne koncilje, ter so se tako približali „ga-likanski cerkvi", pod katero je katoliška stvar Drobne politične vesti. — Ravnateljem srbskega tiskovnega urada je postal pisatelj i Branislav Nušić, namesto dosedanjega rav-I natelju Ivanića. ki prevzame konzulski) ' službo. Češki Sokoli v Budimpešti? Iz Budimpešte brzojavljajo „Hrvatski", da so i Madjari povabili češke Sokole, naj se na svo-Ijem potovanju na sokolski zlet v Zagrebu za-i ustavijo v Budimpešti za en dpn. ! Domače vesti. Seja mestnega sveta. Pričenši o po-iudne se je včeraj vršila javna seja mestnega sveta pod predsedstvom 1. podpredsednika dra. Veneziana. Po daljši razpravi je bil vsprejet predlog šolskega odseka za nakup prostora za zidanje ljudske šole na Belve-deru; zatem je bil vsprejet predlog glede ! portala v predor pod Montuzzo in novih stopnjic v ulici Silvio Pellico nad istim portalom. Vsprejet i so bili tudi predlogi: za vkopanje v predoru glavne cevi za razsvetljavo predora in ulic, vodečih k skladiščem nove železniške postaje na Campo Marzio; za povišanje plače postrežnicam uslužbenim v operacijskih dvoranah, ter za naknadni kredit ' grani „Javna pomoč". Po javni, je imel mestni svet tajno sejo. „Slovencu*1 v pouk. „Slovenec4* je posnel po našem listu simpatične opazke, ki 'jih je prinesel dunajski list ?.Die Zeitu o uti- ! Sili, ki jill je napravil utruritveiii vlak novo železnice na slavnostne goste. Proti temu nimamo seveda nič četudi „Slovenec" nij smatral za potrebno, da bi bil omenil naš list. Molčati pa ne moremo k dejstvu, da je „Slovenec" v našo konkluzijo podtaknil nekaj, česar mi nismo rekli. Mi smo rekli namreč : „In če moremo še zatrditi — kar smo doznali od najzanesljiveje strani — Jcla je nastop našega naroda ob tej priliki zelo imponirah visoki gospodi v vlaku, potem si morejo bratje na Krasu lahko razlagati, da ravno tam gori ni bilo tako, da bi bila slovenska slika naše domovine še popolnejša". „Slovenec« je kakor rečeno, doslovno ponatisnil to našo apostrofo. samo da je k besedam: „bratom na Krasu« dodal še besede rin v tržaški okolici", kar bi pome-njalo. da smo tudi mi na tržaškem ozemlju jednako grešili in dali povoda za ogorčenje. Po „Slovenčevi" verziji bi moral namreč misliti svet, da tu nismo nič skrbeli za organizacijo in orijentacijo ljudstva ob železniški progi na tržaškem ozemlju. Temu podtikanju se moramo upreti, ker je v nasprotju z resnico. Vedenje ljudstva tu je bilo določeno v sporazumljenju z veljaki v Rocolu in pri sv. Ivanu. A to s posebnim ozirom na tukajšnji položaj. Izlasti pri Sv. Ivanu so sami zahtevali tako vedenje, in če „Slovenec" ne umeje razlike med položajem našega naroda na Krasu in v tržaški okolici, in če ne umeje razlike v stadiju vprašanja napisov, je to žalostno za „Slovenca" in ne za tržaške Slovence ! Naše ljudstvo je sledilo dani paroli in da se ni vzlic vsem poskusom od izvestne strani dalo zavesti v kake prijave veselja : to je gotovo znak discipline in organizacije, nikakor pa ne znak desorganizacije, kakor smo jo, žal — obžalovali na Krasu. Kakor je bil na Krasu velik greh, da ni bilo tamkaj nastopanje v soglasju z onim bratov po vipavski soški dolini, tako bi bil na tržaškem ozemlju velik taktičen pogrešek. ako bi se bili vedli tako, kakor menda ».Slovenec" želi. Razmere j in razvoj vprašanja železniških napisov so imperativno zahtevale drugačno taktiko nego j na Krasu — taktiko za katero bi bržkone ne pridobili ljudstva — na Kranjskem! A glavnega razloga, da ljudstvo na Kranjskem nima smisla za tako taktiko, bi morda smeli iskati — pri „Slovencu" ! Nadejamo se, da nas gospoda razumejo ! Spričevalo — nerodnosti je izdal včerajšnji — ..Piccolo" — italijanski delegaciji na Dunaju. Pripoveduje namreč z neverjetno najivnostjo, da so glede volilne reforme Nemci Italijane pošteno nasamarili. In na to so prišli še le sedaj. Prevara pa da se je zgodila na ta način, da se je v tisti glasoviti seji odseka za volilno reformo glasovanje o razdelitvi volilnih okrajev v Trentinu vršilo tako naglo in konfuzno, da italijanski poslanci niti opazili niso. kako je več pretvezno nemških, v resnici italijanskih občin v dolinah Valsina in Fiemme prišlo v nemški volilni okraj Egra-Lana. Se-le pozneje iz oficijelnoga protokola so izvedeli, kako so jih nasamarili. „Piccolo" jadikuje, tla je to zavratno izvršena nemška invazija. In to ga boli, zelo boli, a bržkone ne le radi tistih v „naglici" in ..konfuziji" izgubljenih italijanskih občin, ampak tudi radi dejstva, da tisti ravno od „Piccola" toliko proslavljeni italijanski po-slanci niso vedeli : zakaj so g 1 a s o -v a 1 i. O občinskih volitvah v Veprincu prinaša „Naša Sloga" kaj poučen dopis Podatki, ki jih podaja pulski list, so tipični v postopanju italijanaške stranke ter karakteristični za nesramnost naših narodnih izdajic, ob enem pa priraša ,.Xaša Sloga"' tolaž-ljivo blagovestje, da se je tam, kjer je oligarhija tisi a1a narod naš v okove, jela svitati zora narodne samozavesti. Prešla sreda in četrtek sta bila za nas — pravi „Naša Sloga" — ki hrvatski čutimo in mislimo, dneva sreče in veselja. V teh dneh je spregovorilo staro veprinaško srce, a spregovorilo lepo milo, kakor more bratsko srce spregovoriti bratskemu srcu. Minoli so za vedno tisti grdi črni časi, ko naši dobri in vredni domorodci niso smeli priti niti pred oči našim Veprinčanom. Minoli so tisti strašni časi, ko so bili naši rodoljubi e z nožem in kamenjem proganjani z veprinaških tal. med tem, ko je tista pest ljudij. ki so se še upali priznavati se k našim, bila izpostavljena vsakoja-kim napadom na svoje življenje, imetje in poštenje. Vse to je bila posledica nezaslišanega terora plaćenih, črnili duš, ki so hotele na ta način za vedno gospodovati nad to našo občino. Mržnjo, jezo, strup, zavist, kjubovanje, zlobo — vse to se je sejalo med narod — in ta narod, poprej tako blag in dobrohoten se je spremenil hkratu v zver, ki preži, davi, mori...! Kaj naj bi bili storili naši tamošnjih rodoljubi ob takih razmerah? Ali naj bi se bili s silo usiljevali narodu ? Naj bi bili izzivali mrcvarjenje in prelivanje krvi ? Ne, vse njihovo delo seje moralo omejiti na poučevanje, ne vetih skupin zavedencev, ampak pojedinčev in jih ne zapuščati popred, nego so jih popolnoma pridobili za sveto stvar te naše narodne borbe. Mučno delo in nehvaležno, ker mu drugi Hrvatje Istre niso videli vsjeha, radi česar so često krivično napadali naše tamošnje prvake, češ, da se ne zanimajo zadostno za stvar. Volitve minolega tedna pa so dale prav tej taktiki naših ljudij, Lep v speli, ki se je pokazal ob tej priliki, ni sad hipnega na -dušenja množice, ampak let in let skrbnega obdelovanja narodne duše. Čitatelj bo gotovo vpraševal: Pa kaj nam govori to ? Kakov vspeli je to, ko vedo vrabci na strehah, da so na volitvah italija-naši zmagali v\seh treh razredih ? Ali ljudje božji: to niti niso bile volitve! To je bilo besnenje in še nekaj hujega, o čemer bo govorilo sodišče. Tu ni govora o nezakonitostih, ampak o takih zlodelih, ki so kažnjiva, ako se dokaže da so bili oni, ki so jih storili, pri zdravi pameti ! Čim se je kateri volilcev pokazal pri vratih, že so členi tiste famozne komisije počeli mahati z glavo in govoriti: „Ma, jaz mislim, da bi se tega človeka ne smelo pustiti voliti!" Na to se je oglašal tisti glasoviti bo-ritelj za — svobodo, Marki : „ Nikakor bi ga ne smeli pustiti voliti !" Volilec je protestiral ali zastonj. V listinah so bili izpustili poljanskega kapelana Mandića. Oblasti so prisilile, da so ga potem uvrstili, ali ko je kapelan prišel na volitve, s j mu rekli: „Mi vas ne poznamo, pojte proč !" Prišel je neki go-■pod. da bi glasoval za soprogo. — „To ni vaša žena I*4 je rekel neki člen komisije. „Ali kako, da ni — se je začudil dotični gospod. „Saj me dobro poznate. Bili ste celo na svatbi, ko sem se ženil!" — „Zastonj vam je, pojte proč !" — Gospod Peter Jur-kovič je sedel žnjimi tri leta v obč. zastopstvu, a ko je prišel to pot volit, so ga lepo odpravili, češ: rda to ni on! Tako so jih odpravili kacih 60: „To niste vi „Vi niste mož te žene". To so bile njihove motivacije. Naš svet se je smejal; kaj druzega naj bi bil storil ? In eden druzega so \ pra-ševali naši ljudje : „Ali sem to jaz ?" „Ste-li to vi ?" — „Žena, poglejme samo malo: sem-ii jaz to ?" „Sem-li tvoj mož ?" V Opatiji in Vasanski se sami Nemci smejejo in se vprašujejo : „AVer bin ick ?" — rBin ich niclit ein anderer?" Tako so postopali izdajice zato. ker so vedeli, da je večina naša, gotova večina v vseh treh razredih ! Ko je bila „volitev" dovršena, so ostali naši mirni. V prvo zat<>. ker jih je veselil veliki napredek narodne misli v Veprincu; v drugo zato, k?r so se do solz smejal neumnostim in bedarijam tiste italijanaške komisije. In vedeli so tudi tla bo ta karikatura volitev zavržena in da bodo politični banditi za vedno iztirani iz te občine ! Umrljivost v Trstu. Od 15. do 21. t. m. je umrlo 52 moških in 44 ženskih, skupno 96 oseb nasproti 106 v istem tednu minolega leta. Povprečna umrljivost v tem tednu je znašala 28'2 pro mile. Telefonskim naročnikom ! Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli: Povodom zdaj vršeče se preureditve tukajšnje medmestne centrale so ob največjem prizadevanju v to poklicanih organov ne-rednosti tudi v lokalni centrali neizogibne. Na to se opozarjajo g. telefonski naročniki ter prosijo ob enem, da potrpe ta čas (t. j. kacih 14 dnij). Dalje trajajoče nerednosti naj so blagovolijo naznaniti tukajšnji c. kr. sekciji za te-lefonične zveze (št. tel. 18—16). Novi razprodaji „Edinosti". Kupo-valce našega lista opozarjamo, da se ».Edinost" prodaja odslej tudi v tobakarnah Spr<>-der v ulici Barriera vecchia in \Veisman v ulici Rossetti. V znamenju slovanske pesmi. Jutri hoče pokazati naše vrlo ..Slovansko p društvo", koliko se da doseči z železno žijo na polju slovanske pesmi in kal lahko premagajo vse ovirajoče sile, ako trdne volje. Mi, ki poznamo dobro poz valnost našega občinstva napram naroetnun društvom, smo gotovi, da se isto odzove mnogobrojno pozivu imenovanega društva. Vrt, napolnjen s poslušalci bo požrtvovalnim pevcem, ki po večkrat na teden in iz liajodda-ljenejili okrajev mesta zahajajajo k pevskim vajam, in njihovemu spretnemu pevodji go>p. H. O. Vogriću v dokaz, da njihov trmi ni zaman in to jih bo vspodbudilo k vztrajnej-šemu delovanju na tem polju. Zanimanje z;t ta koncert je tem veče, ker imenovani pevski zbor nastopi prvikrat pod vodstvom novega kapelnika g. H. O. Vogriča. Na vsporedu so tri slovenske pesmi, med katerimi nova H. O. Vogričeva skladba : „Povejte ve planine....", poklonjena ob tej priliki ..Slovanskemu pevskemu društvu", divna V. Novakova ..Hrvatskoj" in melodična češka pesem „Odvedenv". Po razporedu bodo dodali naši pevci še druge skladbe in naša pesem bo mogočno in daleč na okolo donela, priča, da tukaj živi zavedni Slovenec, ki hoče varovati svojo indivivuvalnost in biti spoštovan na svojih tleli tudi od strani c. kr. državne železnice. OMKGA. Esplozija smodnišnice v Ljubljani. Glede te eksplozije — o kateri smo dobili tudi brzojavno poročilo, ki pa je nepopolno — smo izvedeli iz pozno sinoči nam došlili ljubljanskih listov, da je eksplozijo provzro-čila strela, ki je malo pred poludne vdarila v neko poslopje, ki pripada smodnišnici. V tem poslopju je začelo goreti in ker ni bilo mogoče ognja — radi velike nevarnosti — pogasiti, se je ogenj razširil na ostala poslopja. Ob 1. uri in tri četrt popoludne je eksplodirala najmanja zaloga smodnika, v kateri je bilo 2000 kg smodnika in nekaj patron. Detonacija je bila taka, da se je vsa Ljubljana stresla in so ljudje bežali iz hiš na ulice, misleči, da je potres! Zadušen konj. Iz Komna nam pišejo: Te dni so pri tukajšnjem kovaču Matiju Jazbecu kovali konja nekega posestnika iz Mav-hinj. Stavili so žival v takoimenovani „štant" za voli. Ker pa je bila žival mlada in Cilu. in je delala zapreke pri kovanju, jej je dejal kovač vrv okolu vratu. A to je postalo usodno. Žival se je branila, upirala in s tem natezala vrv ter slednjič tako zadrgnila vrv. da se je zadušila in crknila na mestu. Vse se čudi, kako je mogel kovač dopustiti. da je prišlo tako daleč, ker škoda V eoboto. dne 28. julija 190(5 »EDINOST« štev. 206. Stran III precejšnja, kajti vrednost konja so cenili na 600 K. V morskem kopališču. Rozalija Gia-comini, stanujoča v ulici della Barriera vec- chia št. 18. se je bila šla predvčerajšnjem popoludne kopat v ljudsko morsko kopališče pri svetilniku. Ko je pa ob 7. uri in pol zvečer prišla iz morja in se začela oblačit, je zapazila, da so jej izginili čevlji. Brez nadalj-nih pomislekov je o tem obvestila tam službujočega redarja ter mu tudi povedala, da sumi, da je njene čevlje vzela 14-letna Romana C., stanujoča v ulici del Pozzo bianeo, ki je sedela uprav blizu Rozaiijine obleke. Redar je 14-letno Romano preiskal in res našel pri njej ukradene čevlje, ki so bili vredni S kron. Vzel je naslov dolgo prstne dekline in jo potem pustil. Za 20-kronski zlat. Santa Perigo, stanujoča v ulici del Sapone št. 5, je bila pred-sinočnjim v kavarni r Alla Costanza". ki je v ulici del Torrente Št. 3G. Za neko svoje opravilo. je morala preko kuhinje, a. ko je Šla preko kuhinje, jej je padel iz mošnjička 20-kronski zlat. katerega je skrivaj pobral kuhar kavarne, 7» »-letni Ivan B., doma iz Treviža v Italiji. Ko je pa potem ženska zahtevala, naj jej da denar nazaj, je trdii. da on ni ničesar pobral. Žena pa. ki je bila gotova, da ni denarja pobral nihče drugi, kakor ravno on, je pozvala redarja in dala 70-letnega starca are-tovati. No. ko so ga na policiji preiskali, so res našli pri njem oni 20-kronski zlat in ga dali nazaj ženski. Starca so pa vzeli na zapisnik in ga potem izpustili na svobodo. , i Koledar In vT«aie. Danea: Vikior, papež in mučenec; Svetomir; L>a'ira. -- Jutri: Marra. devica: Klonimir; Dobriia. — Temperatura vččrjj: ob 2. ur [>opoludne 30® Ceisius. — Vreme : lepo, vroče. Društvene vesti in zabave. „Slovansko pevsko društvo" opozarja pevce r.a zadnjo glavno vajo za nedeljski vrtni koncert, ki se vrši danes zvečer.ob navadni uri. Omenjeno večerno Šolo je pohajalo ukupno 19 učencev, trgovskih vajencev, pomočnikov, uradnikov, mlajših in starejših trgovcev in obrtnikov. Predavalo se je troje neobhodno potrebnih predmetov: knjigovodstvo (prosto — dvojno ameriško), računstvo in dopisovanje. Obiskovanje je bilo tekom vsega leta povsem zadovoljivo ter je svedočilo, da se današnji trgovski naraščaj zaveda, v koliki meri mu je potrebna strokovna izobrazba v svrlio vspešnega tekmovanja v bodočnosti. Skušnje, ki so se vršile letos prvikrat, so izpadle nepričakovano povoljno ter so pokazale. koliko koristnega znanja se da prido-niti z marljivostjo in dobro voljo v moderni večerni šoli. Vsa hvala predsedniku »Trgovskega" izobraževalnega društva", neumornemu pov-spešvatelju njega vsesestranske strokovne izobrazbe, g. Josipu Ulčakarju in trudoljubivemu učitelju večerne trgovske šole, gospodu Rudolfu G u 1 i č u, trg. akademiku in uradniku Jadranske banke, kakor tudi vsem ostalim sočiniteljem. ki so pripomogli k toli lepim vspehom. Le tako naprej ! Trgovec. Pevsko društvo rSlava" pri sv. M. Magdaleni spodnji nazranja, da se veselica, napovedana za prihodnjo nedeljo, ne bo vršila in je odložena na nedoločen čas. Društvo črevljarjev v Trstu sklicuje za nedeljo dne 29. t. m. ob 11. uri predpo-ludne v veliko dvorano delavskega doma v ulici Bosclietto 5, velik javen shod z dnevnim redom : strokovna organizacija in tržaški črevljarji. Ker je ta shod velike važnosti za razmere tržaških črevljarjev. pričakuje se velika udeležba od strani slovenskih črev-liariev. privesti Rusijo na pot pravega razvoia brez državne dume in najti mirne rešitve iz zmešnjav, v katerih se nahaja ruski narod, ker sedaj se do zopetnega sestanka nove dume nahaja zakonodajstvo le v rokah eksekutivne oblasti. PETROGRAD 27. Sinoči so bili v stanovanju mestnega svetovalca Boradina zbrani mnogi odlični profesorji in književniki. Na-krat je prišla policija, preiskala hišo in vsakega navzočih. Nekoliko oseb je bilo areto-vanih. Bivši členi dume so bili pa puščeni na svobodo. Na ulici se je pa med tem zbralo mnogo ljudstva, ki ie policijo in vojake obmetavalo s kamenjem. Na obeh straneh je bilo več oseb ranjenih. KUBAN 27. Tukaj so odkrili tovarno za bombe. Aretovani sta bili dve osebi. PETROGRAD 27. Metropolit Flavijan v Kijevu je zaukazal, da se radi razpusta dume vrše po cerkvah slovesne zahvalne službe božje. anja s!, občinstvu, da priredi il}o, Jitri 29. julija :906 ki vrtni koncert na vrtu ,.Narodnega doma*' pri sv. Ivanu. Pod ToJntTt.ai »L-uitvecegn kapelnika p. II. o. VO'.lUĆA te 6o>I > izrajale »Ijđt-Oe p T»k3 : H. Vo- lj-:č : ,,Na plej", K. S. Viliiar : rvezila". Zo- ti.enela: ,.Odvir.lcar", V. No ak: „Hrrateki.i" In II. O. V grič : ..Povejte ve planine ....". Rassne vesti. * Književni proizvodi na Francoskem. rGaulois" je izračunih da je 1. 1905. na Francoskem izšlo lu25 zvezkov boljih knjig. Od teh je bilo 266 romanov, 232 kritičnih, 131 zgodovinskih del. 81 zvezkov pesmi in 325 del razne vsebine. Svira Svetoivanska narodna godba. Začetak točno ob 5. uri pop — Vsiop 50 »tO*. Odbor. Brzojavne vesti. >~ovi hrvatski sekcijski načelniki. BUDIMPEŠTA 27. Jutri bo objavljeno imenovanje novih hrvatskih sekcijskili načelnikov. Dr. Vladimir N i k o 1 i ć postane pod-jban in sekcijski načelnik za notranje stvari, Aleksander Badaj sekcijski načelnik za pravosodje in dr. Milan Roje sekcijski načelnik za uk in bogočastj e. Zaloga smodnika eksplodirala. Društvo „Narodni dom- v Trstu na-;, , LJUBLJANA 27. Okolu 2. ure popo- i • t -i TT j , . ludne ie iz doslei neznanega vzroka začelo znanja, da je bil na II. rednem obenem- J J ° zboru dne 21. t. m. izvoljen predsednikom Soretl v erarični smodnika na ljubljan- tega društva g. d r. E d v a r d Slav,'k; v skem Polju Kmido Votem Je eksplodiralo 20 društveni odbor pa gospodje: dr. G. Grego- sodov smodnika in zaloga lovskih patron, ki rin. dr. O. Rvbaf, Ante * Bogdanovie. Ivan so se tamJkai nahaJalu Zaloša -1C bUa Kokalj, Vlad. Trnovec, Ivan Novak. jemej , »orna razdejana. rintar in Josip Rože. \ društveno nadzor-! stvo so izvoljeni : dr. Simon Pertot. dr. Mat. • Pretner, Graeijan Stepančič, Ant. Kalister in Gjuro Vučković. V I. odborori seji dne 25. t. m. se je pa odbor konstituiral kakor sledi: podpred- Državnozborska nadomestna volitev, sednik : Iv. Kokalj ; tajnik : Iv. Novak ; bla- BUDIMPEŠTA 27. Izid državnozborske gaj n i k : Vladimir Trnovec ; gospodar: Jernej volitve v 7. budimpeštanske m volilnem okraju Pintar. je bil proglašen ob 6. in pol uri zjutraj. Po- Opozarja se ob tej priliki deležnike tega slancem je bil s 3518 glasovi izvoljen Eiitvos; društva, da se bodo od danes naprej izplače- nasprotni kandidat je dobil 2562 glasov, vale obresti deležev za leto 1905. Oglasiti se Zaloga žita zgorela. BUDIMPEŠTA 27. T Kološvaru so da- Druge vojaške zaloge, ki se nahajajo v bližini, so bile več ali manj vsled zračnega pritiska poškodovane. V Ljubljani ni eksplozija provzročila nobene škode. Poškodovan ni bil nihče. ie vsak dan od 11.—12. ure predpoludne v društveni pisarni, ulica Geppa št. 21, nadstropje. polu- nes zjutraj zgorela skladišča tvrdke Ludvika Baleka. Razun lesenega materijala lastnika so „Tržaško podporno in bralno dru- zgore\e zaloge pšenice tvrdke bratov Sclnvarz štvou bo praznovalo v nedeljo, dne 5. avgu-!iz Maros-Vasarhelya, cenjene na 100.000 kron, sta t. 1. svojo 25-letnico društvenega obstanka j £n zaj0ge tresla dunajske tvrdke Fischl & na vrtu r Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Ob fSin škode je 200.000 kron, kije pa z zava-tej priliki razvije tudi svojo novo modro za-|rovanji potita. Gasiti je pomagalo tudi vo-stavo. Kumovala bo blagorodna gospa Ema j jajtvo. Bartelj. Mnoga slovenska društva so že pri javiln svojo udeležbo, oziroma svoje sodelovanje. Obširni program se objavi skoro. Slovenci! Slovenke! Take slavnosti so redke. Pokažite še enkrat, da smo složni na tej lepi zemlji, da bodo naše zastave zopet ponosno vihrale na tržaških tleh ! Vodstvo. Večerna trgovska šola „Trgovskega izobraževalnega društva" v Trstu. Dne 23 t. m. so se izvršili izpiti večerne trgovin šole tuk. „Trgovskega izobraževalnega -ruštva" pod predsedstvom g. Josipa Ulča-Wja ravnatelja „Tržaške posojilnice in hranilnice-44 Požar. LVOV 27. Dve tretjini mesta Ležajsk (okraj Vavčenk) sta pogoreli. Upepeljenih je bilo okolu 200 hiš in približno 2000 prebivalcev iz nižjih slojev je brez strehe. Name-stništvo je nakazalo 4000 kron začasne podpore. R u s i j a. PETROGRAD 27. (Petr. brz. agent.). Šest členov državnega sveta, ki so položili svoje mandate, med temi akademika Vernacki in Lapodanilowski, so pripadali kadetni stranki. Utemeljili so svoj čin s tem, da ni možno Trgovina. Borzna poročila dne 27. julija. Tržaška borza. Napoleoni £ 19.12—19.15, angiežse iire K —.— dj —.—. London kratek termin K 240.32—240.C0 Francija K 95 5"i-95.75, Italija K 95.50—.—95.70— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.37—117 £5. nemški bankovci K —.—•— — avstrijska eanotaa renta K 99.-40 — 9!'.70. ograka kronaka renta K 95.70—95.—, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 6o-i.— — 66'i.—. držane železnice K 670.00 -«572.00_— Lombardi K 15S 5J5—164 25 LIovđove akeiie xx 735— 745.— d r e ć k o Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredii 1SS0 K 302.— 310.—. Bo-deckredit 1989 K 302.— 310.—. IurSke K 163.00 do 16 .00 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papiru 100.30 100.35 _ „ arebru 100.30 100.35 Avstrijska renta v zlata 117.55 117.85 v kronah 99.60 99-fi0 A-vatr. investicijska raata , 89.G0 89.60 Ogrska renta v z!atu 113.20 113 05 kronah 4» , 95.— 94.80 . 3l;g 84 85 84 85 Akcije nacijona;ne banka 1696.— 1717.— Kreditne ax-šj? 66175 667 25 London. 10 Lstt. 240.20 240.25 državnih aiari 117.37 117.32 23 maic V3.45 23.45 franko* 19.12 19.12 l«X; itai. lir 95.55 95.50 Oeaars-ki cekini 11.31 1131 Parižka in londo*nska borza. Pariz: (Sklep.) — Fraucozka renta 96.92» italijanska renta 102.27, španski esterieur 95.60? akcije otomanake banke 646 Menjice na London 251 č.0. Pariz: (rjklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 173.— unificirana turSka renta 95.20 avstrijska zlata renta 100.—, ogrska 4°/0 zlata renta 95.—, L&nderbank —.—, turške srečke 146.75, parižka banka 15.2n, italijanske meridijonalne akcije 8.33, akcije Rio Tinto 16.55 Trdna London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.5/v srebro 33.llla, Lombardi 7.—, Španska renta 95.— italijanska renta 101.V* tržni diskont 31/«, menjice na Dunaju —.—. Stalna. Tržna poročila 26. julija. Budimpešta. Pšenica za okt K 14.94 do K 14 96, rž za okt K 12 70 do 12-72, oves za okt. od K 12.92 do 12*94, koruza za julij 12-60 do K 12.62 Pšenica: ponudbe in povpraševanj« srednje, tendenca ugodneja. Prodaja: 18.000 met. stot., nespremenjeno, druga žita nespremenjeno. — Vreme: vroče. Hamburg. (Sklap pop.) Kava Santo? gooi average za september 39—, za december 40—, za marec 40 za maj 403/«. Stalno. — Kava Rio navadna loco 33—40 navadna reelna 41—43 navadna dobra 44—46. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 17.20, za avgust 17*25, za september 17*35, za oktober 17*35, za november 17*;K), za dec. 17.40. Vzdržano. — Vreme: deloma oblačno. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 48.5 j, za sept. 48*50. Mirno. N e w • Y o r k. (Otvoijenje.) Kava Hio za bodoče dobave. Stalno, za 10 do 20 stotink višje. — Prodaja: 31.000 vreč. London. Sladkor iz repe surov 89/l4 Sh ; Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, za avgu t 15*75, za sept.-okt. 16.—, za sept.-dec. 16.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.10, za avgust 2*2*90. z« sept.-oktober 22.50, za aeptemb^r-dec. 22.25 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 31.70, za avgust 30.85, za sept-oktober 30.30, za september-dec. 30.05 (mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 64.za avgust 64.*/,. za sept.-dec. 66.—, za januvar-april 66.— (mlačno).; — Špirit za tekoči mesc 4 V/,, za avgu-t 45.'/4, za september-dec. 42.— , za januvar-april 40.s/4 (mlačno) — Sladkor surov S3° uso uov 22.—22.*/4 (mirno), bel za tekoči mesec 25.*/,, za avgust 25.5/., za ok\-januvar 26.t/>t za januvpr-april 273 fmirno). rafiniran 56.1,0—57.— Vreme: lepo. Tujci v hotelu „BALKAN". N3 novo so došli: Orlk, trgovec. LONY; Jaugotovic. uradnik. ZAGREB ; Radicevič, c. kr. nadčastnik. ZAGRE« ; Vitorin, trgovec, ZADAR ; Meaič, zaseb., DUNAJ : Farqurou, zaaeb, PARIZ ; Tanaek, 5ol-ki nadzornik. PRAGA; Krcan, trgovec, ZADAR; Kililer, nik, PRAGA: Zapletal, po*., ŽD\REC: Pitast. uradnik, PRAGA ; Šuštar, trg , LJUBLJANA ; Hu-dlič, zaseb., OPATIJA: I.aurentinu9. frančiškan. JERUZALEM; Ritter. učitelj. BENETKE Ne citat samo, ampak, prepričaj se, da iiiiiča ne mere tekmovati s narodno zalogo olja Il/flN MILLONIG TRST, Plazza Sarrlera it. 3, TKST FILIJALKO Caiiipo S. Giacomo št IG. Prodaja in raz-po&iljanj e na debelo in na drobno. Ceniki na razpolago. 1 Zaloga tu* in inozemski Tin, špirita in i^erje) in razprodaja na debelo In drobna TRST. — JAKOB PERHAUC — T^Š?, Via dell'Acque 5tv. 6. (MSurOti MŠ CSUtrSlI}. Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avdtro-ograkih vin Bordeaus, Bur * gunder, renskih vin, Moselia in Ciiianti. — Rus. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino*ar, slivovec in briajevec. — Izdelki I. vrate, došii iz dotičnih kiajev. Vsak* naročja se takoj izvrši. Razpošilja 33 po povzetju. — Ceniki na zahtevo iu franko. — Razprodaja od pol litra naprej. - IO • ■ O M OI ■ O 110 ■ I OH OiiOiiOllOllOI O,—------ i| 6 mr Tovarna pohištva in Aleksander fevi JCuizi ulica Trn Stv. 52. n (Ustna hiša). ZALOGA: PMZZ* ROS ARI 0 (5 olska poslopji- j? Osn«, it m nI bati n*b«nt k«nkur«no*. Sprejemajo M vsakovrstna deb tudi po posobnlk uMh. «eccoooo» ••mik bratpUlM I« teakt K impozantnemu spomeniku Andreja ba^a Čehovina ===== v Branici ===== postavljen leta 1898 pred nje#a rojstno hišo, v kateri se tudi vid Jo njegove insigrnije.se dospe s postaje Štanjel-Kobdilj nove železnice peš v 1. uri. Velika razstava pohištva je otvorjena le zam&lo Saša v Dvorani Tersicore (uL Chlozza •o ob enem na prodaj Vabi se P. N. občinstvo, 7). - Razstavljeni predmeti po najugodnejših cenab. naj polnoštevilno poaeti to razstavo. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. »EDINOSTc štev. 206 V soboto, dne 28. julija 10 K Odhajanje in prihajanje vlakou Q ti h o d s po3ta]e juž-.c železnica v Trstu'1.) 5-5: rretJp-„ B via Červinjan v Benetke, Rim, Milan Videm, Poctebo, Četlad O č.o Gorice, preko Nsbrežine, se zvezo na Ajdovščino. E na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Kormin, Videm, Milan. Rim. O v „ Benetke, zveza na < >rvitij:in. O na Panai. Budimpešto, Zagreb. O preko Červinjana v Videm, C^dad. Benetke. Milan, Ala. O v Koonin in via Červinjan v Videm in Benetke. O v Itnlijo preko Kormina, zveza na Ajdovščino. B via Červinjan v Benetke, Milan, Rim in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B ua. Dunaj, Ostende, Reko. B na Dan.:;, B ilimpcšto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto. postaja južne železnice v Trstu O 7, Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. O iz Kormina prekoBivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. O z Dunaja in Reka B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza * Ajdovščino. 4.j5 popol. O iz Kormina in Červinjana pr. NabreZine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine. zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj- duščino pr. Nabrezini B z Dunaja, Bulimpešte in Reke. B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina. 8-55 i.— poncl. 4=5 6.— „ 6-35 » 8.30 9.05 11-3° tt Prihod ra 6.30 predp. 7--° » 7 4° »» 9,— m 10.25 „ IO.38 11.28 „ 3'JJ 7-15 7.46 8,35 «55 »3-45 sar POZOR! Podpisani si usoja naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo filijalko jestvin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vso na novo, s svežim blagfom : sladkor, kava, testenine, sveče, olje in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in nemško. Nadejajoč se obilnega obiska bilježi se udani JOSIP GSEGORIČ Zaloga olja, kisa 111 mila, Trst, ti!:oa Burriera veechia 4 ftlla citta di Trieste ulica Torrente TRST 1 prodajalnica izgotovljenih oblek 2 lastno krojučnloo. Priporoča se cenjenim odjemalccm radi konkurenčnih cen in radi točno izvršenega dela izkušenega krojača. Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. 5. Veiik i:bor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moška in ženske. ===== teSZT Brez konkurenčno cene. tf DROGERIJA. J ni. Časoma 8 Izbor drog, barv, Seplćov, poio^tl parfumov, fln. milo. — Zaloga min oralna vode, voaka za parkete, ni mrzla pripravljenoga sirupa tamarlndo, zu&Unovca ttl. itd. Tovarna cementnih plošč ARISTIDE GUALCO Tf?ST, ulica S. Servolo 2. Vrlika zaloga dobro vležanih cementnih plorej.-„Iuseratni oudelek" v ulici Giorgio Ga* .tli >t. \< (Naroilr.i dura) polanadstropje, lev.-. Ur;; i odprt cd o. zjutraj do 12. in od 3. dn ?. ^Sf Po noči se sprejema v „Tiskarni K Kn.-: Grand hotel „Union" v Sjubljani. 3(omfort prve vrste. GL3 ETB Kad 100 sob. Javni ples nabrežinska godoa. ▼ Povirju pri Gregorju Perhauc bo dne 5. uvgueta. Svirala bo 821 Za goldinarjev 14 se proda Šivalni stroj. Ulica Farneto 31, I. nad. 81?» domaći, najfinejši ired v zaprtih posodah iz kovine Kraški klg ponuja por zmernih cenah posestnik Ž i b e r n a, £?torje pri Sežani. hermetično po V« in 1 Pavel Mala družina obstoječa iz treh oseb, išče malo s'anovanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Se vero, Ro-mngna. Commerciale, aH v Škorklji blizu mesta. Podpisala bi se pogodba za več iet in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajeru. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „M ala družina". 888 i« -Via Nuova Gostilna „Alla Costanza St. 13). Toči se vsakovrstna vina, posebn i pa kraški teran. Priporoča Be si. občinstvu Henrik E o s i č lll*QI° Giov- p lis k a, Corso St. 13, izvrši vsa-Urdr kor;njo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) VSe In 7p|io repa 8 KranJ*8ke' J*e v V8eh let- IVIolU &CIJC nih dobah v zalogi J o b i p a Svoji k svojini ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga »Croatla^ stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, nv sta Zagreb sprejemlje vsako vrsto ne-premičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd ) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Crst --CORSO štev. 1-- Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227) Novi modni salon goFpe. cenah. Parižki in dunajski (Corso št 13, L n.) Zaloga klobukov za uzo ci, po najzmernejih 455 Veletrgovina Luigi T r e v i s a n, Trst razpošilja kavo, riž, olja Gostilna „Stadt Laibach" (ulica GiuJi« St. 15) Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. (295) Prva slovenska zaloga in tovarna "pohištva ANDREJ JUG — Trst. ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim! Mtfiorisefl Stal of Lainaies uči moderne živeče jezike od profesorjev dotiČnega materinega jezika. Trgovin-ka korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vstua šola za učenje jezikov za odraščene iu otroke v Tretu, ulica Nuovs št. 11, II. nadstr. pnrpptp obzirnega zemljišča, nahajaječega se ■ClI LCIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu t-o ta prodaj. Zemlji'če je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni urad Edinosti11. 661 Išče se zmožen delavec za voziti s konjem. Več se izve pri , Inseratnem oddelku toni". Edi-S14 Qftho in sobica s prostom uhodom v I. napstropju Oulld 0dda se v najem. Ulica Aelvedere šL 57, Pekama. 807 Mladeniči v Avberju !;ira plee na dvor ščn gosp. Maksa 20 stot. riredijo v nede t. m. javni Ukmar. Vsak komad 815 Kdor ISee službo ali kakoršao-kolt zapo> blecje ; kdor Išče uradnike ali službeno esobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. taj se posluži M Alti H OGLASOV v „Edinost i", ki so naj cenej i, najveć čitani iu najbolj pripravni v dosego namena. O ▼ C T())T o-Tu ▼ CTL TO/OA t ^ ▼o P. T. Naznanja se častitim odjemalcem in P. T. občinstvu, da zaloga obleke ulica Arcata Štev. 1 odpre Novo tržaško krojaonioo (Nuova Sartoria Triestina) za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, I. nadstropje, pod ravnateljstvom občeznanega krojaškega mojstra gos. 0. MARCOLINI. — Toliko zaloga, kakor tudi krojačnica bodo preskrbljene v veliki meri z domačimi in ino-; Zaloga ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko zemskimi izdelki, za inožke, kolikor za otroke, po najnižjih m konkurenčnih cenah. 'TžJt VIKTOR PIŠKUR. Garlo Vitez Trat, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. dei Arsenale. A U r O KI Z O V A N A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov i:i električne razsvetljave. MU mm pripra? za žarne loči na jlla. iHISKi LJUDSKA POSOJILNI vpisana zadruga z omsjenifn jiT»!v>ii t Gorfei Gosposka ulica hšt. 7., II. nn ; tr. V l&atut hifli. ----- Načelstvo in nadzorstvo je sklen:lo v skupni seji dne 28. nov. 19^2. t iko Hranilne vloge se obrestujejo j »412 Stalne vloge od 10.000 kron dalje: z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentii d t ve': plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po '/-.% ni varščino :ili zastavo in na menic; po 6"/,. Glavni deleži koncem leta 51/s!—. Stanje 31. dec. 11X34 (v kronah): Članov lTfil z deleži K = 113.382. — Hranilne v 1 o £ e l,f,54.089 13. — Po s o j i 1 a 1,57-1.810. Vrednost hiš I 10.07-"».— (v rosniei >o vredne več). — Rezervni zalog 73.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Te le Ton Ste v. 7». FILIP IVASUIŠEtfiĆ zaloga dalmatinskega \/ine lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Torre blano& 11 (Teloron 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AirA-iria* ulica >Tu>va 5t. 11 in „Al fraLcll d-ilutati,, ulii-a Zudeeelse St. S v katerih, toči svoja vini I. vrsto. SŠls&&&&&Z f ranceseo Slovsstseky železnina TRST — ulica Torrente 45 — TRST 3zbera želsznine za stavbinsko uporabo. SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, štedilr/c ogn^išea in železne peci. Ivanka Doreghini TRST- - UL Madonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, maiiufaktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu i i tudi na obroke. Podpisani priporoča si. občinstrn svjij zalogo dalmatinskega vina nahajajoče se v ulici Torre bianca št. in gostilne ul. Romagna št. 4 in ul. Giulia št. 71 v katerih toei dalmatinska vi mi najbolje vrste £nte Dvornik m trgovec z vinom. Tržaška »• glavnih Hranlln* ul*«* nnjnu vMkaga, 6» tudi al wA sadmg« iu jih utevtuj« F® RMitnl Mvtk ud hnuUuih vlog piueuj« m vod mm. Vlagu m lahko po 1 krono »Jlla daju mmn audruiuikoa iu mr uu ukujiibo po 6»;,*/., uu mnjko po ••/., uu llrKiii urti od dopoluduo iu od I.—4. popoluduu. ^ uradnih urah. — Ob nodoljuh in prumikih jo urad stprL ooHuo au ■hrust« vrednostnih papirjev, liitia Itd. hruullaltei rudu I1MI4. » -f ..... if^lEI Zaloga c o Izvozno-marčne (C^cport-Marzen) In vležane (Lager) ZZH pi¥6 ZZZH v aodSekib in v boteljkah, kakor tudi = kvasa = Is tovarne Bratov Reinlnghauc Steinfeld pri Gradcu, zaloga IfCattonijeve giesshiibUr vedno sveže kisle vode 90 umornih oonuh pri ANTONU DEJAK junior ^ TRST Vil iogli Artisti žtev.