V nedeljo 14. t.m. ob 9.30 bo v ul. Conti 11 Sindikalni plenum vseh strok. Obravnavali se bodo problemi v zvezi s kongresom Enotnih sindikatov I 'to 1F, št. 20. — Uredništvo ni. Monfort 3 - Trst Trst, 13. novembra 1948. Sjieil. in ahhon. poslali: II t‘ruppo - Cena: 10 Hit, 7 JL, 2.50 din KONGRES ENOTNIH SIN DIHAT 0 V BO V ZNAMENJU torbe proti uničenju industrije a sindikalno enotnost delavskega razreda Kongres Enotnih sindikatov bo in 5. decembra t. 1. Na njem bo-I 'sedanji vodilni organi naje raz-ane organizacije predložili pro-1 “tin vsega dosedanjega dela. Kaš kongres ima velikanski po-ker bo v trenutka, ko se 1 miruje splošni pritisk velekapi. na delavski razred in na nje-i .Ve razredne sindikalne organiza-, te- Od zadnjega kongresa Enotnih . ddikatov ------ se je marsikaj spreme- lo v svetu in še posebej na sin-'Slnem polju. V tem času se je 1 'azilo postopno prehajanje jmpe-: Jlizma v napad na vse pridobitve : lovnih ljudi, ki so jih izvojevali e obletnici sta prelomnici y >" v^ovini jugoslovanskih narodov, s ? Je II. zasedanje AVNOJ-a 29. e JJnnbra 1943. položilo temelje 11 v6 Jugoslavije, ki naj bi bila ye-r . izraz ljudstva in še posebej ju-t ^Vanskega delavskega razreda; [> i,] eth ko je bila proglasitev ju-i°Vanske republike 29. novembra ; likvidacija izdajalske in pro-3 Wske monarhije, ki je ob vpa-e »^cističnih osvajalcev nesramno iStila jugoslovanske narode in # I ttaknila v zavetje. 3 jflos bomo proslavili te dve ‘hicl, ki sta ogromnega pome-j jugoslovanske narode In za • (|?luvijo, x duhu globokega pri-'J3tva 2, našimi brati onstran C Tržaški Slovenci bodo ob tej 12*1 dokazali svojo ljubezen in *®nost na pridobitve narodno- osvobodilne borbe, bodo dokazali svojo ljubezen do jugoslovanskih bratov, ki so prelili toliko krvi, da bi dosegli boljše življenje zase in za svoje sinove y novi socialistični domovini. Obletnici AVNOJ-a in proglasitve jugoslovanske republike bosta našli jugoslovanske narode na braniku duha teh dveh obletnic proti izdajstvu sedanjih voditeljev, ki so pozabili pomen tega dne in so krenili na zelo nevarno pot. Jugoslovanski narodi, in mi skupno z njimi, se bodo spominjali z radostjo tega dne, ko se je še v borbi proti na-cifašizmu sklepalo o nadaljnji usodi Jugoslavije in ko se je takoj po osvoboditvi napravilo konec «le-gendi kraljevega veličanstva«. Mi, tržaški Slovenci bomo slavili 29. november kot praznik svobode jugoslovanskih narodov., kot zmago ljudstva in delavskega razreda nad starimi sovražniki. Bomo slavili ta (Nadaljevanje m IV, str.). izključili iz upravnih organov vsako podobo demokracije. Predobro so nam znani triki reakcionano-desničarskih strank na italijanskih volitvah IS. aprila in na nedeljskih volitvah za državni svet v Franciji. Zato nas ne morejo preslepiti z običajnimi triki, ki veljajo samo enkrat- Naša akcija pa se mora usmeriti v smislu, da zahtevamo čimprejšnje v ključen j e predstavnikov demokratičnih sil naše cone v organe civilne oblasti in v vse komisije za nadzorstvo in pripravljanje volitev. Kršitev začasnega in stalnega statuta Svobodnega tržaškega o-zemlja predstavlja točka, ki določuje, da bodo vjHsani v volilne imenike vsi listi, ki imajo stalno bivališče v Trstu pred 15. septembrom 1947. in vsi tisti, ki poleg stalnega bivališča imajo italijansko državljanstvo. Očitnejše kršitve statuta ne moremo najti v nobenem drugem slučaju. Statut Svobodnega tržaškega ozemlja določa, da imajo volilno pravico samo tisti, ki so imeli stalno bivališče na ozemlju dne 10. junija 1940. in da imajo volilno pravico tisti, ki so smatra-ni državljani STO. Kako naj razumemo torej to točko. Očitno je, da si hočejo tukajšnji imperialistični agenti zagotoviti pomoč vseh tistih ljudi, ki so zbežali po osvoboditvi iz lastne domovine, vseh tistih, ki morajo plačati račune pred si>ojim ljudstvom. In teh ni malo. Toda vse to ni dovolj za ukaz št. 345. F nefci točki so izključeni samo nekateri fašisti, vse druge vrste fašistov, naj bi torej imele volilno pravico in naj bi tako tvorile «u-damo« jedro najbolj nacionalističnih strank. Zato je nujno potrebno, da se oglasi ljudstvo in zahteva čimprejšnjo in čimvečjo demokratizacijo ukaza št. 345, da bodo prihodnje upravne volitve čimbolj demokratične. Po drugi strani pa vidimo, da se vse reakcionarne in nacionalistične stranke Trsta pospešeno priprav-lijajo na volitve. Ze takoj po objavi ukaza št. 345 so izjavile svoj namen, da prikrojijo te volitve v vplebiscitarnon manifestacijo italijanskega šovinizma. Mi dobro vemo, da bo De Gasperijeva vlada takole vložila vse svoje najboljše denarne in materialne sile za zmago nacionalističnih strgnk. Agenti ameriškega imperializma bodo tudi iz svoje strani skušali zagotoviti zmago svojim najtislužneišim hlapcem, ki jim bodo zagotovili še nadaljnje gospodarjenje v mestu. Na tretji strani ra stojijo še dru- gi nevarni sovražniki ljudstva, ko 'bi tudi želeli prikrojiti te volitve v manifestacijo slovenskega buržoaznega šovinizma. Slovenski buržoazni šovinisti so razdeljeni na dve skupim, ki zastopala isto stališče pod drugimi oblikami frazer-stva. Na eni strani stojijo ljudje okoli «Demokracije», ki so Že iz začetka pokazali svoj kleri-kalno-nacionalistični obraz; na drugi strani pa stoje ljudje okoli Primorskega dnevnika in Babiča, ki skušajo zavesti v zmoto slovenske demokratične množice z levimi frazami in z nekim navideznim levičarstvom. Nevarni sta obe skupini, toda je gotovo najnevarnejša tista, lei skriva svoje šovinistične namene in želje pod krinko levičarstva. Proti tej moramo napneti svoje sile v isti meri kot proti italijanskim šovinističnim strankam. Ba-bičevci skušajo pod geslom enotnosti svseh demokratičnih sil« spravili na led vse demokratične sile naše cone, Slovence in Italijane, da bi se poslužili ptarole enotnosti in da bi krivili frdkcionaštva resnično demokratično gibanje, ko bi (Nadaljevanje na IV. str.) demokratične fronte in od Sovjetske Zveze izdajalski voditelji. Ob tem velikem dnevu, ki je največji praznik demokratičnih sil v svetu, so tudi naši bratje v Jugoslaviji čutili, da morejo štetzi na svoje rojake izven domovine, ki so ostali zvesti internacionalizmu, Sovjetski Zvezi in Oktobrski revoluciji. Naše slovenske demokratične množice so v teh proslavah dokazale, da se zavedajo dejstva, da bi bilo brez Sovjetske Zveze mnogo bolj zavirano demokratično gibanje pri nas in v svetu. To pa zanikajo demagoški razbijači naših vrst, ki ne priznavajo Sovjetski Zvezi 'vodilne vloge v protiimperialistični /i onti. Tako zanikanje je privedlo do neznosnega položaja jugoslovanske narode in Jugoslavijo, jih je osamilo in tako omogočilo prehod Jugoslavije iz protiimperinlistične-ga tabora v objem imperializma, kar si želijo sedanji protiljudški voditelji Jugoslavije. Toda mi zaupamo, in z nami zaupajo vse demokratične sile sveta, v moč jugoslovanskih narodov, zaupano v njihovo ljubzen do Sovjetske Zveze in do njene dosledne borbe za mir, proti kapitali* stičnemu izkoriščevalnemu sistemu. Zato smo prepričani, da se bodo v kratkem naši bratje onstran znebili svojih voditeljev. Zaradi tega smo mi, tržaški Slot venci proslavili 31. obletnico Oktobrske revolucije tudi v njihovem imenu, zaradi tega smo se na ta veliki dan čutili bližnji njihovemu srcu, zaradi tega smo se zaobljubil li, da jim bomo vsestransko pomagali, da se čimprej vrnejo na svoje borbeno mesto skupno z nami, g vsemi demokratičnimi silami in še posebej skupno s Sovjetsko Zvezo. Naše delovne množice so proslavile obletnico Oktobrske revolucije s še večjim/navdušenjem kot druga leta, ker vidijo, da se kapitalistično in imperialistično suženjstvo maje po vsem svetu in da vsepovsod odmeva klic svobode delavskega razreda in vseh izkoriščanih ljudi. Se* danji suženjski režim je odslužil in ne nudi več nič dobrega delovnemu ljudstvu. Ostaja po konci samo z vojnimi avanturami, z lakoto drugih narodov in delavskega razreda. Nastopil je čas nove socialne ureditve, kjer ni izkoriščevalcev in izkoriščanih, kjer ni sužnjev in go. spodarjev. Nastopil je čas svobodnega delovnega človeka. meje N novembru vsi in vse za noi/i sloi/enski list «I)elo» V kratkem svetovni vojni to bo časopis, ki na čelu z ZSSR njegovih tukajšnjih izide glasilo OF, »Delo«, ki je že obstojalo v Tntu po prvi - -^dčnr?‘s'pok:So^ teHgence, kiP bo ‘'pTsai^o njihovih pofrebar^Vv"^ <‘e,aVne bo zastopal stališče svetovnega demokratičnega bloka m se bo odločno boril proti izdajstvu Titove klike in hlapcev. Ker se Je banda Babič-Kraigher polastila (Primorskega Dnevnika* in tako odvzela OF njen časopis, se bo po vseh organizacijah izvedla tekmovanje, da bo izšel čimpreje iasopis »Delo«. Tekmovanja se ude lezimo vsi demokrati ki nam svob3da ni prazna beseda in ki nam j« ohranitev miru in mirovne pogodbe res pri srcu. Pod parolo bratstva med Slovenci In Italijani, se bodo udeležile de-mokratične množice v celoti, brez ozira na narodnost, tega tekmovanj*, kot je bilo za časa N.O.B. ko so se borili ramo ob rami slovenski in italijanski in hrvaški partizani, tekmovanje naj združi in zbliža še bolj naše narode na tem ozemlju, v nasprotju z vsemi poskusi razbijanja obeh nacionalističnih taborov, kot nam kaže to primer volitev oa Goriškem. Tekmovanje se vrši tudi pod geslom: bratstvo in prijateljstvo do Jo-: goslovanskih narodov in posebno do Slovencev onstran meje. S tem bomo dokazali ,da naša navezanost do narodov Jugoslavije, ki ječijo pod terorjem Rankovlča, ni prazna beseda, nego da smo pripravljeni na žrtve in da izvajamo naše besede v dejanja. Iniciativni odbor za nabiralno akcijo za časopis «Delo» poziva zato vse demokratične množice Trsta na enomesečno temovanje v zbiranju prispevkov in organiziranju prireditev in akcij za novi slovenski časopi*. Na delo vsi pod geslom: ^ V novembru vse za novi časopK »Delo«! — živelo Slovansko-italijah-sko bratstvo! — živela OF in SIAU! Težak poležal naših kmetov zaradi oieii e penil cen povišanje cen najvažnejših živ-1 bi bilo za njihovo obratovanje in Ijenskih potrebščin, je brez dvoma prizadelo najširše ljudske sloje, ter se kot razumljivo, v zvezi s tem, dnevno in povsod obravnava ta pereči problem. Pri tem pa se ni dovolj objasnil težki položaj, v katerem se naši kmetje nahajajo y zvezi s povišanjem cen. Vznemirjenje, ki je vsled tega nastalo med našimi kmeti, je zato povsem razumljivo in logično, ker se 7. ene strani pojavlja tendenca k porastu cen industrijskih proizvodov, ki so nujno potrebni vsakemu kmetovalcu, medtem ko so cene kmečkega pridelka v zadnjem času padle in se še ne bo verjetno ustavil padec istih. Tako si lahko ustvarimo jasen pregled težav, ki jih ima naš kmet. Kmetovalcu je na ta način nemo. goče, da bi se dosledno posvetil svojim problemom in proizvodnji, ker mu zato primanjkuje jamstvo na ekonomskem polju. Stalno naraščanje cen živildm in drugim proizvodom, je brez dvoma eden izmed glavnih vzrokov zastoja našega kmetijstva. Veliko dobrih namenov in obljub je bilo že storjenih od strani odgovornih organov. Dejansko pa se našemu kmetu ne nudi nič konkretnega ter se na njegov položaj vse prehitro pozabi. Dejanska pomoč, to je danes nujno potrebno kmetovalcem, katerim nikakor niso dovolj razne obljube in prazne fraze o neki namišljeni pomoči. Vse te obljube pa se še niso do danes uresničile. Naši kmetje zaman čakajo že nekaj let, da bi se za njihove probleme v resnici zanimale tukajšnje oblasti. Zato je nujno potrebno, da se čimpreje sestavi določen program, v katerem naj bi bili ‘zapo-padeni vsi zdravi in tehtni predlogi, ki so bili že večkrat predlagani, za katere pa tukajšnje oblasti niso pokazale nikakega zanimanja ter so prepogostoma prešli v običajno pozabljenje. Značilno je kako proizvajalci večkrat zgrešeno tolmačijo težnje potrošnikov v kolikor se gre za cene tukajšnjih pridelkov. Dnevno nam prihajajo pritožbe, bodisi preko raznih delegacij ali posamezno. Razlika med ceno prodajalca na drobno in kupnino, ki jo prejme naš kmet od veletrgovca, kateremu je blago prodal, je brez dvoma zelo velika. Vprašati pa se moramo, kdo ima pri vsemu temu največji dobiček in še to z neznatnim trudom? Odgovor nam ne bo težak! Največji dobičkar je vedno veletrgovec. Pred časom so kmetje zaprosili, da bi svoje pridelke prodajali naravnost prodajalcem na drobno. Povsem logično je, da bi na la način imel potrošnik znatno korist, ker bi bila cena na drobno nižja. Veletrgovcem bi z druge strani še vedno preostajalo poslovanje in kupčije z uvoženimi pridelki, kar obstoj tudi dovolj. Potrebno je torej manj posrednikov. Dokler ne bodo oblasti vzele tega v obzir, bodo ostali brezuspešni vsi eventuelni drugi ukrepi. Taki in drugi bodoči problemi, so brez dvoma velike važnosti za naše kmetovalce, kateri se zavedajo koristi, ki bi jih od tega imeli vsi sloji. ’ Mir in ekonomska ustalitev, to so predpogoji za katere se danes, brez izjeme borijo vsi kmetje in delavci. B. R. Vsi kmetje, ki jim je civilna policija, pod pretvezo, da so kuhali žganje, zaplenila kotle, naj se za vsa potrebna pojasnila obrnejo na strokovno zvezo Enotnih Sindikatov (odsek za kmetijstvo), ulica Imbriani št. 5-1, nadstr. J* 1& I M O n H U 1 1» Jf E V Jf T K MO I 0 stanovski in politični časti. Ze preko deset dni je poteklo odkar je v listu «H Lavoratore« izšel poziv naslovljen na Primorski Dnevnik in na slovenske prosvetne delavce, ki so priznali (po pisanju Primorskega in na sindikalnih sestankih), da So podpisali tisto sramotno izjavo, da ne bodo stavkali, ki je ne bi podpisal nobeden delavec, poziv, da naj dotični učitelji objavijo to pogodbo, da se naj podpišejo vsi prizadeti, da naj objavi protest Primorski Dnevnik, protest na ZVU, na svetovno Zvezo sindikatov, na Organizacijo združenih narodov. Ta protest naj bi vseboval ogorčenje Slovencev proti pogojem, pod katerimi morajo delati prav slovenski prosvetni delavci, kar pomeni, da gre tu za narodno zatiranje, ker italijanski učitelji ne morajo podpisati takih sramotnih pogojev, protest pa naj bi razgalil suženjske načine dela, ki se uvajajo na našem ozemlju in bi torej pred- stavljal protest proti kršitvi najosnovnejših pravic delovnih ljudi, ki so zajamčeni tudi v ustanovni listini OZN. Pred desetimi dnevi je torej pozval «Lavoratore» Primorski Dnevnik in prosvetne delavce, da prič-no borbo proti kapitalističnemu izkoriščanju in tlačenju in izrecno pripomnil, da bodo Enotni Sindikati to pravično borbo brezpogojno podprli (saj to je vloga naših sindikatov, ki se je drže že od ustanovitve). Danes pa še dodajamo, ker vidimo, da do sedaj ni nobenega odgovora niti na Primorskem in nikjer drugje, da sprejemamo mi to borbo, le prizadeti učitelji naj se obrnejo do nas, pa bodo videli kako se bodo ES in «Lavoratore« ter naš list zainteresirali za pravice naših učiteljev. K pisanju Primorskega Dnevni-kapa moramo pripomniti sledeče: 28.10.1948 je izšel v časopisu Pri- zaposiaulianie slovenske šole Komaj je bila zaključena borba slovenskega ljudstva proti poskusom šovinističnih struj in časopisov ki so hoteli doseči postopno likvidacijo slovenskega šolstva, že nastopajo nove težave in ovire v naših šolah. Predvsem na več osnovih šolah zlasti v dolinskem okraju manjka zadostno število učnih moči. To seveda mnogo škoduje naši šolski de-ci. da ne more napredovati kot bi bilo želeti. Vojaška uprava se menda ne bo zopet skušala izgovarjati, da ni dovolj učnih moči na razpo-lagojsaj vemo, da je bilo prosilcev skoro točno toliko, koliko je bilo na razpolago učiteljskih mest. Toda V. tr. je odbila prošnjo 20 prosilcem brez navedbe razloga. Znano pa nam je, da odklonjeni prosilci niso bili sodno kaznovani, ni- V nabrežinskem okraju Volitve delegatov za Kongres ES V torek 16. t. m. ob 19.30 v Medji-vasi. V sredo 17. t. m. ob 13.30 v Devinu, za Devin in Sv. Ivan. V četrtek 18. t. m. ob 19.30 v Sem. polaju, za Sempoiaj, Prečnik in Prapetno. V petek 19. t. m. ob 20. url v Sv. Križu. V nedeljo 21. t. m. ob 10. uri v Nabrežini, za Nabrežino in Slivno. V nedeljo 21. t. m. ob 15. uri v Sa-ležu, za Zgonik, Gabrovco, Trnovco in Samatorco. V nedeljo 2». t.m, ob 10. uri v Vi-žovljab, za CerovIJe, Mavhinje in Se-sljan. Sestanke bodo vodili sindikalni funkcionarji, KAKO BOMO IZVOLILI DELE6ATE za kongres Enotnih sindikatov 1. Vsaka posamezna stroka ES v Vsaki občini voli svoje delegate. 2. Vsaka federacija lahko združi ceč ES, to se pravi več kot eno samo občino ter skupno izvoli svoje dele. fiate. 3. Volivce lahko pokličejo na volitve tudi v skupinah, ozirajoč se na kraj, ali pa na podjetje, kjer so u-službeni. 4. Za vsakih sto članov ES bo la-voijen en delegat: prav tako tudi vsak, ki šteje od 50 do 99 članov ES 5. Delegat je Iphko dlan ES z do. Vrženim 16. letom. G. Vsaka skupina, ki ima petkrat toliko članov v isti federaciji, kot je Izvoljenih delegatov, lahko postane volivni odbor ter predloži spisek kandidatov 7. Spiske z označbo enega ali veC RescI, podpise in številke sindikalnih izkaznic morajo oddati predstavniki v dveh izvodih Glavnemu odboru do 16. novembra 8. Volivci morajo napraviti na vo. livne spiske toliko križčev pri vseli imenih predlaganih delegatov, koli. kor mora biti izvoljenih delegatov. 9. Volivci lahko zamenjajo predlagana imena, ki pa ne smejo prese- ;fiati več kot tretjino števila predloženih delegatov. 10. Volivci lahko podčrtajo s križ. | cem tudi manjše število imen pred. laganih delegatov, kot je določeno. 11. Vsota vseh volivnih glasov po razdeljena s številom izvoljenih delegatov da volivni kvocient. Skupno število glasov iz vseh spiskov mora biti deljeno s kvocientom. Rezultati zaokroženi od 0.5 navzgor so števila delegatov, ki pripadajo vsakemu spisku. 12. Iz vsakega volilnega spiska bodo izvoljeni tisti delegati, ki bodo prejeli največje število glasov, seve. da tudi v primeru, če bi jih prejeli na različnih volivnih spiskih. 13. Glavni odbori bodo razdelili vodi vne glasovnice do 18. novembra. 14. Na volivnih felasovnicah bodo objavljeni vsi spiski imen predlaga, mih delegatov, ki so bili redno pred. loženi Glavnemu odboru ES. 15. Volitve so tajne ter se morajo Izvršiti v navzočnosti vsaj dveh čla, nov Glavnega odbora. 16. Glavni odbori morajo povabiti vse predložitelje volivnih spiskov, da prisostvujejo volitvam. 17. Tudi vsak član ES ima pravico prisostvovali celotnemu poteku volitev. 18. Vsak posamezni Glavni odbor bo javil do 30. novembra tajništvu zyeze ES v ul. Monfort 3 imena U voljenih delegatov, -•V ti. niso bili fašisti; nasprotno menda so vsi brez izjeme antifašisti in dobre učne moči z dolgoletno prakso. Ne moremo razumeti razloga te odklonitve zlasti, ko nam je znana širokogrudnost V. U. do mnogih učiteljev, ki so sodelovali z Nemci in ki so se iz strahu pred ljudsko sodbo zatekli v naše mesto. Ker ne morejo biti razredi celo leto brez lastnega učitelja, naj V. U. poskrbi tflmmbhi (klavci m Iumij el Čitajte, širite oen mm eitoinosi za takojšnjo namestitev potrebnega števila učnih moči. Težak udarec je za slovensko šolo tudi okrnitev pouka obveznih predmetov na korist neobvezne italijanščine. V tretjem, četrtem in petem razredu so v nasprotju s prejšnjimi leti, ko so poučevali italijanski jezik izven obveznih ur, letos odvzeli tri tedenske ure z.a pouk neobvezne italijanščine. Poleg tega morajo starši, ki ne žele, da bi njih otroci hodili k italijanščini, dati za. devno pismeno izjavo. V tem ukrepu vidimo novo podcenjevanje slo. venske šole ter namen okrniti pouk v slovenščini. Nič nimamo proti neobveznemu pouku italijanščine, toda pri tem ne sme trpeti ostali obvezni pouk. V. U. naj torej odredi, da se italijanščina poučuje v višjih razredih osnovne šole le izven obveznih 25 ur tedenskega pouka in to le na željo staršev. Za prekourni pouk naj učitelji dobe posebne nagrade! Nadaljnji problem, ki tare starše — zlasti brezposelne — so visoki stroški za knjige in šolske potrebščine. Doslej je V. U. razdeljevala vsaj abecednik brezplačno, le. tos pa morejo plačati zanj 120 lir. Ker je V. U. prav gotovo znano obupno stanje, v katerem se nahajajo brezposelni in drugi revni sloji, naj odredi, da se otrokom revnih staršev delijo učne knjige in šolske potrebščine brezplačno, ker bi sicer trpel uspeh otroka v šoli ali pa že itak bedno življenje družine. Prav isto naj ukrene tudi glede šolskih halj, ki so letos predpisane za vse učenke osnovnih šol. 1*0.® W.I.^- “JURAKOV,, Z bluflom najnižje vrste so si hoteli Ukmar, Stoka, Laurenti in Sorta pridobiti «slavo junakova ter so se zato javili tukajšnji policiji. S tem so ši hoteii obnoviti nedolžnost pred delavskimi množicami, da bi lahko nadaljevali razdiralno delo, ki so ga tako uspešno začeli v B coni. Toda ta njihova nova krinka ne bo preslepila nikogar, ker so že dovolj dobro poznani, med našim ljudstvom in vsi njihovi »junaški podvigi« nc bodo nič dosegli. Vsakdo ve, da so oni krivi, če sta tovariša Juraga In Semilli pred sodiščem, vsakdo pozna njihove »gestea proti internacionali, stom. Žanjejo in bodo želi samo pre. zir in gnus. Ko bo končana ta poslednja burka Krajgerjcvega kova, naj se zopet javijo svojim gospodarjem in naj povedo, da tržaško ljudstvo je že odpravilo z njimi. Pri ACEGAT-u E.S. podpisali sporazum odvigu mezdne vrednosti Dne 9. t. m. je bila sindikalna skupščina delavcev ACEGAT-a, na kateri je sindikalni predstavnik strokfe obrazložil in poročal o poteku pogajanj med obema sindikatoma glede dviga mezdne vrednosti. Ta pogajanja so potekala obenem z upravnim odborom ACEG AT-a,^ ki se je trmasto postavil na stališče, da naj bipogajanjain predlogi prišli v poštev edino 7.a višje kategorije delavcev in se tako izpustilo preostale. Po dolgi in živahni diskusji je bil sprejet sklep, s katerim se pooblašča Enotne Sindikate, c}a podpišejo predloženi sporazum. Ob tej priliki so delavci predlagali naj se izenačijo plače preostalih kategorij, katere so s tem sporazumom utrpele znatno škodo. Tov. Juraga, član Izvršnega odbora E. S. je prisotnim predočil V izrazitih obrisih vzroke, iz katerih izhaja današnji položaj v sindikalni borbi. Pozval je vse delavce na konkretno delovanje, da se čim preje doseže sindikalna enotnost, katera je predpogoj za sindikalno borbo. PROTESTIRAMO morski Dnevnik prvi članek o V' prašanju učiteljev (po daljšem razdobju tišine), ki je vseboval resolucijo, ki je predstavljala napad na ES in na linijo teh sindikatov, češ da so oportunistični, ker se ne bo* re tudi ga politične interese članov. Resolucija in članek se borita z® »stanovsko in politično čast« nasul prosvetnih delavcev in kar je najbolj čudno je, da je smatral Pri' morski in »organizatorji« dotične resolucije, da se pravi boriti se za , Čast, boriti se proti Enotnim sindi:; katom, ker to je v resoluciji pove- ; zano. Ni pa tam niti z besedico o- : menjena sramotna pogodba, ki.s0' jo podpisniki resolucije sklenili s šolsko upravo. Mi smo jim že takrat povedali da je »častna naloga«, borba proti sramotni pogodbi, kar pa gospodom iz Primorskega silno smrdi, ker niso tega v resoluciji niti z besedico omenili in celo poskušajo stvari postaviti u? glavo, da je častna borba proti ES. V dotičnem članku ugotavlja P»' morski Dnevnik tudi, da so: »naši slovenski učitelji, ki se niso ustrašili nikoli nobenih ovir in nevarnosti, temveč so bili vedno v prvi vrsti v borbi vsega tržaškega delavstva za uresničenje svojih zahtev in svojih pravic«. Tukaj moramo ugotoviti, da je gospoda iz Primorskega dnevnik3 in nekateri elementi Prosvetne zveze (ker oni so organizatorji vsega! spravila, kot bo to lahko presodil vsak človek pri zdravi pameti, učitelje ne na prvo mesto, nego za zadnje, ker niti italijanski učitelj* in noben delavec ne bo podpis?1 izjavo, da ne bo stavkal. Ti organi: zatorji pa hočejo doseči še več, <*« hočejo povesti učitelje v borbo pr?" ti Enotnim sindikatom za rušenj6 teh sindikatov. Veq kot deset dni že torej molče na naš poziv, da se prične s prav0 borbo za »stanovsko in politično čast« naših učiteljev in moramo z®' to smatrati, da oni menijo, da ne spada med častne naloge »borbe za narodne in delavske pravice«. Jn tega zaključujemo, da so oni P0* polnoma na strani reakcije, da 50 jo celo prekosili, ker se niti Cani«' ra di Lavoro ne upa boriti taK^ proti sindikalnemu pokretu in ?a' stopati tako očitno koristi delodajalcev. Molčali so pa tudi zato, kef niso mogli nič odgovoriti in ker ?* z vsako nadaljnjo besedo še glcije delajo na osnovi laži, kle-,rg in nasilja itd. Gospoda iz Bco-aKK 9da hoče nove odnose in ker so 3ij. jhove besede vzete iz slovarja go-Oda Churchilla imajo ti ljudje v r take odnose z deželami nove % lilokracije, kot jih hoče gospod idrchill. Besede in vsebina so ‘je-pje pri gospodu Churchillu s to nL: ?bko, da ne morejo gospodje iz 'je* Vseh gesel, ki jih uporablja go-V-fi Churchill, ker morajo paziti, te razdražijo svojega naroda, ,;3tW bi se sicer lahko stolček, ki se Vni- i.fhaje, zrušil. Celo o novem pa-lZ Chzmu so začeli govoriti. Tudi ta patriotizem ni usmerjen za n0v- Vbo proti imperialistom, nego tall' Mi deželam novega tipa (to je ..ja-fVetnikom). Oni se postavljajo, sjir, Ustvarjajo «nov» patriotizem. A ofet. Patriotizem ni nikakor nov. )!hego s tem, da združujemo vse 'Ce- polnitev, razširitev in poglobi-.‘emeljnega programa OF, v 7. * Dravi: Patriotizem novega. kova ne razdružuje demokratičnih ljudskih množic svobodoljubnih narodov«. Tako vidimo, da so »voditelji« v Jugoslaviji pozabili ne samo osnovne misli in gesla komunistov, nego da gredo tudi proti osnovnim točkam OF. Ce se torej ponovno vprašamo: »Kam jih je privedlo njihovo izdajstvo«? Odgovarjamo: Oni so že dejansko v taboru najbolj črne reakcije, le pred ljudstvom to skrivajo. Kar velja za »voditelje« v Beogradu velja ravno tako tudi za njihove agente v Trstu. I. D. Češki delavec BISIiISgSKI5 O V. BCOMCbMESU K59*T Poziv na enotnost v izdajstvu V svojem referatu na V. kongresu KPJ je Tito tako označil resolucijo Informacijskega urada: »To tovariši ni samo napad na vodstvo naše Partije, to je poziv na uničenje naše deželen. Moša Pijade, član Politbiroa KPJ pravi, govoreč o Resoluciji sledeče: »Ravno izgradnja socializma v naši deželi in .tempo izgradnje je tista stvar, ki je glavni vzrok kle- v . v 'TRŽAŠKI DELAVEC,, LUXA V JUGOSLAVIJI “Argumenti,, izdajalca delavskega razreda Kulaki, naj bi bili po njegovem mnenju največji Babičeva nacionalistična skupina, ki je poleg drugega skušala vnesti nacionalizem, v sindikalno organizacijo, pošilja neke domnevne »dele-gacijen v Jugoslavijo na kongrese in na obiske. Te delegacije so zelo ((.bistroumne)) in takoj, ko stopijo na jugoslovanska tla izjavljajo, da je v Jugoslaviji »vse v redu«. Vsekakor ni jim treba, da bi se člani teh delegacij preveč mudili med ljudstvom in pogledali <(brez angelov varuhov» resnično stanje v Jugo-slavjii. Čudno je, da te delegacije izjavljajo ob njihovem prihodu in odhodu, da bodo povedale tržaškemu delavskemu razredu Kresnico o Jugoslaviji)), med našim proletariatom jih sploh ni videti ali pa se oglašajo v gostoljubnem Primorskem dnevniku, tržaškem glasilu beograjske nacionalistične skupine. Eden izmed členov ((sindikalne delegacije STO)) na kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije, gospod Luxa Giordano ((tržaški delavec«, kakor ga imenuje Primorski dnevnik, si je v nekem članku zadal nalogo, da pove ((resnico o Titovi Jugoslaviji)). On najprej ugotavlja, da so neresnične trdive o razvoju kapitaliz. ma v Jugoslaviji, ter da je vsakdo, ki to pravi ((zapeljan po lažni propagandi«. Ta gospod hoče z enim mahom dokazati, da je resolucija Informacijskega urada popolnoma neutemeljena in gola laž, ter da so lažnjivci člani CK VKP(b) in vseh drugih Kompartij tega sveta, ki so ostro obsodile početje beograjskega CK. Toda Po drugi strani pa sam ugotavlja, »da je tov. Tito pripovedal ... da dobiva vedno več pisem državnega pravdnika, v katerih ga obvešča, da je mnogo kulakov, ki so imeli po 30 do 35 ha zemlje ...odstopilo zemljo državi in si obdržalo 5 do 7 ha zemlje. IZJAVILI SO, DA TAKO BOLJE ŽIVIJO«. To je torej poznavanje marksistične-leni- nistične linije, ki jo edino Luxa Giordano pozna medtem kointerna-cionalisti ((sploh pojma nimajo o njej«. Mi ne vemo, kako si bi razlagali to svojevrstno marksistično-leninistično teorijo. Kaj pa razredna borba? Po ugotovitvah Tita, ki jih prinaša gospod Luxa Giordano, naj bi bili kulaki najboljši prijatelji delavskega razreda v državi, ki are k socializmu. Naj žive torej nove teorije, naj pridejo iz Titovih ali Luxovih ust! S takimi ugotovitvami moremo še bolje razkrinkati protimarksistično linijo nacionalističnih voditeljev Jugoslavije, ki so se V. resnici podali po poti ((mirnega vraščanja ' v socializem)), kakor ugotavlja resolucija Informacijskega urada. To je buharinizem najči-siejšega kova. Druga zelo ((marksistična)) ugotovitev Ktržaškega delavca)) Giordana Luxa je, da »so sindikati... organi, ki immo v svojih rokah vse panoge javnega življenja v Jugoslaviji«. In Kompartija, kje jo je pustil gospod Giordano Luka? S tem je dokazana, da je tudi druga ugotovitev resolucije IU «o razblinjanju partije v masovnih organizacijah)) popolnoma pravilna. Potem se Tto čudi, ko mu Giordano Luxa pripoveduje, da je tržaško delavstvo zavzelo intemaciona-listično stališče, proti nacionalistični politiki beograjskih voditeljev in Babičeve skupine. Tito pa pravi, da »naj pridejo sem in si ogledajo, kaj se dogaja v Jugoslaviji, pa se bodo prepričali, da so njihove obtožbe in njihove kritike proti KPJ neresnične«. Veliki dar prepričevanja nacionalistične beograjske skupine! Kako pa naj si razlagamo dejstvo, da so morali tržiški delavci iz Beke ((prostovoljno oditi« na počitnice v Bosno? Nam ve kaj reči o tem gospod Lvxa Giordano in njegovi gospodarji? Kako naj si razlagamo zločinski umor Arse Jovanoviča, aretacije jugoslovanskih internacionalistov, grožnje, izsilje- 'prijatelji,, socializma Vanja, teror proti vsem tistim, ki so zavzeli stališče marksizma-leni-nizma? Zaradi tega nočemo biti prepričani, ker smo že prepričani, da je vse to kar si domišljajo gospodje v Beogradu gola laž, demagogija, bojazen pred razredno borbo in pred pritiskom imperializma. Na koncu želimo navesti še neko cvetko Luxovega članka »o resnici v Titovi Jugoslaviji«, Ko govori o kulaštvu si ta gospod domišlja, da je resolucija lU »le besedičenje tistih, ki hočejo razdeliti delavstvo, predvsem tu v Trstu«. Kaj naj rečemo temu samozavestnemu gospodu, ki klati take neumnosti in se potem trka po. prsih da je on »edini« marksist? Si morejo zamišljati tovariši či-talci, koko si prizadevajo CK VKP (b), s tovarišem Stalinom na čelu in vse druge Kompartije, članice IU, da bi s svojo resolucijo skušale »razdeliti delavstvo, predvsem... v Trstu?« Torej sestanek lU, naj bi potekel takole: Zdanov drugim: ((Sedaj pa moramo razdeliti delavski razred v Trstu. Kako naj to napravimo?« Drugi: kZ resoincijo proti Jugoslaviji« (Burno odobravanje) In tako, naj bi bila izšla resolucija IU, po zamisli gospoda Luxe. Mi mu ne bomo rekli, kakor se on boji, da se je prodal Titu, nego da ni bil nikdar, ni in ne bo marksist. Dalje mu bomo rekli, da ga ni treba nadalje razkrinkavati, ker se je s svojim člankom že dovolj razkrinkal. Dalje mu bomo rekli, naj si svoje (marksistične ugotovitve« obdrži za boljše dni, ko bo kot cmerav starček prelistaval vse svoje novinarske poskuse. če pa je količkaj razumen, naj se ne izpostavlja zasmehu tržaškega delavskega razreda, na katerega se tako rad sklucuje, kljub temu, da ga je z vso njegovo »novo marksistično« prtljago brcnilo v kotiček izdajstva. vetniške kampanje... proti naši Par-, tiji in naši deželi«. Vlado Popovič, član CK KPJ in jugoslovanski poslanik v Moskvi ne pojasnuje samo glavni vzrok nego tudi cilj tistih, ki podpirajo Reso* lucijo. On pravi: »Vsa ta kampanja je pokazala, da se gre naravnost proti hitremu in uspešnemu razvoju socializma v naši, deželi«. Blagoje Neškovič, član Politbiroa KPJ pa je menil, da to še ni dovolj je prekosil vse te nesmiselna klevete. Bratsko kritiko Komun« stičnih partij on označuje tako: »Današnja kampanja nekih ko* munističnih partij proti FLRJ je nesmiselna ker je na Uniji borbe imperialističnih dežel proti FLRJ«, Pozabavali se bomo prihodnjič z analizo teh citatov, ker so žela zanimivi iz različnih vidikov. Da* nes se ^omo držali samo tega kar iz njih jasno izhaja, to je da srna* tra vodstvo KPJ kritiko Informa* oljskega, urada kot kampanjo, ki je naperjena proti socializmu v Jugo* siaviji m ki stremi za uničenjem Jugoslavije. Ker je Jugoslavija ena od red* kih dežel, v kateri je prepovedano, in to policijsko, širjenje listov in časopisov Informacijskega urada komunističnih partij, člani KPJ ni* majo možnosti, da bi vedeli, da so vse komunistične partije sveta v celoti odobrile, bile soglasne ter podprle kritiko (v slovarju vodstva KPJ »kampanjo«) Informacijskega ui-ada. Ce pa to vemo, je dolžnost čla* nov KPJ, da »svojemu vodstvu^ postavimo to vprašanje: Vi trdite, da je vsa družina ko* munističnih partij začela križarska vojno proti izgradnji socializma v Jugoslaviji. Ce je res to kar vi trdite, kakšna upanja moremo imeti, da bo prišlo do zmage socializma v svetu? ’ce se vsa vojska socializma bori proti, katere so sile, ki se borijo za zmago socializma v Jugoslaviji? Na vso srečo je v Jugoslaviji dovolj zdravih sil, ki ne bodo nasedle zločinskim klevetam vodstva KPJ, ki so naperjene proti enotni fronti komunističnih partij v sve* tu. Oni vedo, da je jeziic današnje* ga vodstva, jezik izdajalcev, da so njihov.e klevete, klevete odpadni* kov. Zato ker dobro vedo, da se socializem v Jugoslaviji ne more izgraditi drugače nego v enotni fronti in s skupnimi napori vseh socialističnih in demokratskih sil v svetu, na čelu z ZSSR, zato ko* munisti Jugoslavije dobro vedo, da bi bilo tista enotnost, na katero jih poziva vodstvo KPJ enotnost izda* jalcev socializma. Topovi proti oblakom M. IUIN Meteorologi so poskusili stresti I okno in zagledam letalo, ki je plu- oblake, kakor na primer stresemo pri kemičnem poskusu epruveto z raztopino, kadar hočemo, da bi se majhne vodne kapljice združile v velike kaplje. Kapljice je treba zbiti na kup tako, kakor stolčemo maslo. A kako naj stresemo oblake? Pred kakimi štiridesetimi leti je bila v Texasu v Ameriki prava bitka. Streljali so iz možnarjev, rakete so sikale in pokale, na zračnih balonih in zmajih so se dvigale v zrak bombe z dinamitom in pokal, nim plinom in tam eksplodirale. Topniška baterija je obstreljevala oblake. Tokrat pa ji niso poveljeva. li častniki, marveč meteorologi. Ves dan so streljali topovi v oblake in proti večeru se je končno posrečilo stresti iz oblakov nekaj malega deževnih kapelj. Te kaplje dežja so bile hudo drage. Stale so 475 bomb, 68 zračnih balonov s pokalnim plinom, 6 in pol stota eksplozivnih snovi »rocca-rocca« in »rozalit«. Koliko je bilo izstreljenih topovskih nabojev, ni več znano. Ljudje so razumeli, da se obstreljevati oblaske s topovi ne splača. Morali so si izmisliti kako drugo sredstvo. »M * * »Nekoč me je zmotil pri 'delu šum letala V zraku, Eogledam skozi lo naravnost v oblak. Za nekaj sekund je popolnoma izginilo v oblaku, nato pa se pojavilo na njegovem drugem koncu. Letalo je vleklo za seboj rep lahkega dima. Ko pogledam dim natančneje, vidim, da je prah, ki ga razsipa letalo. Tedaj sem spoznal, da dela Warren z letalom svoje poskuse. Petkrat alt šeštkrat je letelo letalo skozi oblak. Ta se je začel redčiti in je po treh, štirih minutah popolnoma izginil. Isto se je zgodilo s sosednim oblakom potem, ko je letalo večkrat preletelo skozenj. Tretji oblak je izginil prav tako ka. kor drugi brez slehernega sledu«. Tako piše Orville Wright, eden izmed bratov Wrightov, izumiteljev letala. Leta 1903. sta zgradila z bratom pi-vo letalo. Bilo je še prav neokreten stroj, podoben ptičji kletki, ki se je s težavo odtrgal od zemlje in dvignil le za nekaj metrov. Dvajset let pozneje je bil Orville VVright priča prve bitke med zračno ladjo in oblaki. Zračna ladja se je moi-ala dotlej Varovati udarcev vremena. Končno pa je prišel čas, da je lahko prešla iz obrambe v napad. Kdo pa je bil tisti Warren, ki o njem piše Orville Wright? .Warren je univerzitetni profesor v mestu Itaki v Združenih državah. Poskuse je delal skupaj s profesorjem Bancroftom. Banci'oftu in Warrenu so dali za napad na oblake na razpolago vojaško letalo. Na to letalo sta pritrdila pripravo, ki je nabijala pesek z elektriko. Pesek pa je razsipal propeler. Zadostovalo je štirideset kilogramov peska, da sta uničila oblak, ki je bil dolg nekaj kilometrov in visok pol kilometra. Ni še pretekla minuta in že je nastala široka odprtina od vrha oblaka popolnoma izginil. Pri tem je včasih v okolici leta. lišča deževalo ali snežilo. Tako vsaj so takrat poročali Časniki. To je bil eden izmed prvih primerov, da so ljudje napadli oblake. * :|= Tri leta pozneje, leta 1926., so sporočili časniki neko novico prav tako iz Amerike, iz Los-Angelesa. Tokrat pa ni šlo za letalo, marveč za stolp. Poročali so o visokem stolpu, na katerem sta inženirja Hight in Davis uredila postajo za vplivanje na oblake. V opazovalnici na vrhu stolpa so bili aparati za proizvajanje posebnih električnih tokov, Teslovih tokov. Kadar so aparati delali, so bili vsi kovinski deli v strojnem oddelku nabiti z elektriko. Ce si se s prstom pribil* žal žeblju v steni, je že preskočila iskra. Hight in Davis trdita, da so •se tedaj z vseli strani zbirali obla* ki nad vrhom stolpa. Barometer je padal. In končno je začel rositi dež. Pogosto se je zgodilo, da oblakov sploh nikjer ni bilo. Pognali sd stroje in čez poldrugo uro se je vsd nebo okoli stolpa prekrilo z oblak« Tako trdita Hight in Davis. Toj da njuni poskusi doslej še nisci preiskani in potrjeni. Se mnogo drugih poročil je pri* šlo in prihaja iz raznih dežel — iz Amerike, iz Avstralije, iz Evrope. Med temi poročil so bila nekatera verjetna, nekatera pa taka, da jim ni bilo mogoče verjeti. Pojavilo se je tudi poročilo o nekem spretnem »rainsmakerju« — »proizvajalcu dežja«, ki je znal izbiti iz dežja obilo dena3-ja. Z lastniki plantaž je sklenil pogodbe o dobavi dežja in dobil za vsak milimeter padle vode toliko in toliko dolarjev. Na nje* goyo srečo je bilo poletje v tistem letu deževno in je zaslužil lep de* nar brez vsakršnega truda in ne da bi bil izdal za dež kak vinar. Kaj smo konec koncev že dosegli?! Ali lahko že rečemo, da so se ljudje naučili obvladati oblake in izzival* ti dež? Ne, stvar je zaenkrat šele y Stadij ju poskusov. jM. Iljirt Predkongresno obdobje Enotnih sindikatov S.T.O, Študijska in diskusijska snov Teza za I. točko dnevnega reda P V današnji dobi je najbolj znati, len mednarodni položaj, v katerem se kapitalizem z izredno težkimi napori skuša obdržati pri življenju ter tako podaljšati sistem izkoriščanja človeka po človeku. Ob koncu druge svetovne vojne se je znašel kapitalistični sistem ze-lo omajan: uničena nemški in italijanski imperializem, ošibljeni kapitalistični sistem po vsej Evropi, narodi vzhoda Evrope so se odločno napotili po poti drugega in bo. Ijšega sistema. Po vsem svetu so se narodi zbudili ter danes odločno postavljajo na dnevni red problem svoje politične in ekonomske osamosvojitve. Misel mednarodne solidarnosti se je utrdila, ustanovljene so bile velikanske mednarodne organizacije, prhko katerih imajo de. lavci, žene, mladina, i. t. d. v rokah mogočno borbeno orožje. Izkustva krvave druge svetovne vojne so ustvarila po vsem svetu zavest, da je neobhodno potrebno in tudi možno izogniti se vojni, boreč se do skrajnosti proti pokroviteljem norega konflikta. Predstavniki mednarodnega kapitalizma dobro razumejo, da konkretizirale teh ciljev, posebno še ohranitev miru, vodi neobhodno do naglega uničenja nečloveškega ekonomskega sistema, katerega predstavljajo. Zato skušajo preustrojiti svoje vrste in preiti v napad, da s tern postavijo in utrdijo svojo premoč. Svojo utrdbo so pri tem našli v Združenih državah Amerike, to je v edini deželi, ki je izšla iz vojne z lastno nedotaknjeno in učinkujočo ekonomijo ter s proizvajalnimi zmožnostmi, katerih še do danes nismo videli. Neenaki razvoj kapitalizma je ustvaril tak položaj, da zahteva ameriški monopol zase vlogo go-spodovalca sveta ter stremi za za-sužnjenjem vseh dežel, vštevši kapitalističnih. Zavedajoč se, da predstavlja e-notna borba demokratičnih delavnih množic največjo oviro dosego svojih barbarskih ciljev, so imperialisti planili v ofenzivo proti delavskim silam, bodisi v svojih državah, kakor tudi preko svojih gauleiterjev v državah, ki so padle pod njihov pliv. Nadalje so povzeli propagando sovraštva in klevet proti Sovjetski Zvezi in deželam nove demokracije, katere so deja-njski dokaz možnosti obstoja sveta brez izkoriščanja, krize, brezposelnosti in brez vojne. V ta nam so bile vse, slovesno sprejete obveznosti, pretrgane, mednarodno sodelovanje bojkotirano ter sabotirane mednarodne organizacije. Skušalo se je vnesti raz. dor povsod, bodisi z odstranitvijo iz vlade predstavnikov delavcev, s pospeševanjem sindikalnih razkolov, državljanskih vojn, skušajoč vzpostaviti na noge s silo stare eko. nomske in politične sisteme. Resnični nameni Marshallovega načrta V takem položaju je bil osnovan Marshallov plan. Z izvedbo istega si ameriški monopolisti predpostavljajo sledeče cilje: 1) razdelitev sveta v dva tabora in ustvaritev vojne psihoze; ' 2) podvrženost in ekonomsko ter politično zasužnjenje .podpiranih držav, z neposredno kontrolo eko. nomije in financ teh držav, od strani ameriških vodilnih organov; 3) odstranitev krize, ki preti Združenim državam, z založitvijo preostajajočega blaga ter preobrazbo ameriške ekonomije v vojno proizvodnjo; 4) priprava in sprožitev nove svetovne vojne z ustanovitvijo režimov fašističnega kova in središč mednarodnega intrigantstva ter provokaeji. Udejstvitev Marshallovega plana, nikakor ne more izogniti ameriške ekonomije pred usodno krizo,' temveč jo samo začasno odstrani in ta. ko pripravi še hujšo. Predstavlja za druge države in posebno za njihove delovne množice težke žrtve. Uničenje nacionalnega go- spodarstva kot posledico brezposelnost, lakoto, deklasificiranje delov, ne sile, moralno propast, izgubo nacionalne neodvisnosti, ogrožanje vojne. Borba delavskega razreda Proti tem resnim nevarnostim se delavski razred odločno zoperstavlja. Dokaže ponovno da je edini nacionalni razred in se bori na čelu vsega ljudstva v obrambi svojih pravic ter obstoja. V tej borbi, katera se v poedinih fazah izpremi-nja (borba za zvišanje plač, zaporo nad odpusti, obrambo demokratičnih svoboščin, solidarnost z drugimi narodi, itd.: katera pa je v bistvu povsod enaka, prikaže vedno bolj izrazito mednarodni značaj te bitke in potrebo utrditfenotnost. bodisi v notraniosti, kakor tudi v zunanjem svetu s silami delovnih množic drugih dežel. V poostritvi razredne borbe se prikaže njen enotni značaj, neglede na narodnostne razlike, izkoriščani in zatirani vseh dežel se postavijo v bran proti izkoriščevalcem in zatiralcem. V tej borbi za enotnost delavskega razreda vsega sveta, je namen da se ojači in zabrani pred vsemi napadi tisto mogočno Svetovno sindokalno zvezo, proti kateri se zaradi, njene izredne važnosti osredotoči ofenziva kapitalističnih skupin. Stanfe tržaških delavcev Z ozirom na posci-..i položaj tržaškega ozemlja (okupacijski režim vojaškega značaja), se čutijo tržaški delavci še bolj vključeni v borbo, ki jo vodijo delavci vsega sveta proti nasprotnemu razredu. Tudi v Trstu se že izvaja Marshallov plan ter se vsak dan občutijo njegove žalostne posledice. Proizvodnja se niža, industrija deluje z zastojem, ne da bi obstojali pozitivni izgledi izboljšanja. V nasprot. ju s potrebno zaposlitvijo delovnih moči, naraščajo odpusti; cene se višajo ne da bi se vzporedno s tem zvišale plače. Nadalje se o-brambna sredstva delavstva — sindikati — napadajo od vseh strani: s klevetami, lažmi, policijskimi ukrepi in nezaslišanimi obsodbami. Poslužujoč se fašističnih zakonov ter z nesmiselnimi obdolžitvami poštenih delavcev, ki so krivi edino ker zahtevajo boljše življenske po goje, se iste tira v zapore. V svoji ofenzivi proti delavcem uporablja oblast in gospodarji, sin-dakalno razdvojitev, ki je bila možna vsled posebnega položaja. Specifične naloge sindikatov V tem položaju morajo sindikati kljubovati številnim problemom življenske važnosti za vse delavce. V prvi vrsti morajo preprečiti uspeh ofenzive delodajalcev proti delavskim plačam, boriti se morajo obenem do skrajnosti, dg se plače povišajo in s tem dosežejo sorazmerje z visokim in nevzdržnim življenskim standardom; pregibna lestvica plač, važna pridobitev, proti kateri je naperjena besna ofenziva gospodarjev. To se mora bra-niti in izboljšati, bodisi tehnično kakor tudi v razširjenju. Dvig mez. dnih vrednosti in plač se postavlja kot skrajna potreba ter se morajo v tem smislu usmeriti vsi napori sindikatov. Za preprečitev neučinkovitosti ploda te trde borbe in to vsled povišanja cen, morajo sindi kati zahtevati strogo nadzorstvo nad cenami, ki naj se vrši preko organov, v katerih morajo biti široko zastopani sindikati, kot izraz delavstva, ki je pri tem najbolj zainteresirano. Sindikat sc mora nadalje boriti za izboljšanje normativnih pogodb in mora imeti v vidiku, da se priborjene pridobitve, vsled širokih vrzeli, nikakor ne morejo smatrati za dokončne. Pravila glede dopustov, odpravnina, odškodnina za nadure, ravnanje v slučaju bolezni ali nezgode, i. t. d., kakor tudi svojstveni problemi posameznih strok, potrebujejo izboljšanja, ki naj zavarujejo temeljne pravice delavcev. Tudi proti tem postavkam delovne pogodbe so gospodarji sprožili ofenzivo. Sindikat mora ofenzivo energično odbiti ter preiti v protinapad. Problem delavcev brez zaposlitve mora sindikalna organizacija upoš. tevati kot zelo tehtnega. Pravica do plačanega dela je temeljna podlaga človeškega življenja ter je potrjena v ustavodajnih listinah skoraj vseh držav. Potrebno je, da se sindikat bori do dna. ne samo da prepreči, da se novi delavci vržejo na cesto, temveč tudi. da se brezposelni čimpreje zaposlijo, da ta. Vedno in povsod je treba delav-eme prikazati kot njihovo nujno notrebo, da se ta enotnost doseže. Uspešno in dobro ravijajoče se enotno gibanje, ki aa opazimo na terenu in zavzema na raznih krajih dela različne oblike ter je v bistvu povsod enako, se mora nadaljevati in izvajali na vse načine. Neobhodni predpogoj za sindikalno enotnost je demokracija v sindikatih, ki naj bo široka in naj ima izraz v svobodni izvolitvi vodilnih se jim nudi delo do katerega imajo pravico, ker bili brez istega, skupno z družinami, izpostavljeni črni revščini in nevarnosti materialne in moralne propasti. Dokler se zaposlitev brezposelnih ne izvede do kraja, se morajo sindikati boriti, da se jim nudi primerno skrbstvo, ki naj olajša te delavce, ki se, ne po lastni krivdi, nahajajo v tem težkem položaju. Vprašanja socialnega skrbsta, vajenišlva, mladine in žena Po težkih in krvavih borbah so delavci dosegli zakonodajo, ki pred. videva mere pomoči, zavarovanja in skrbstva napram njim in družinam. Ta zakonodaja pa prikazuje še vedno resne pomanjkljivosti, katere so v merah skrbstva, zavarovanja in pomoči, nezadostne in ne ustrezajo dejanskim potrebam in pravicam delavcev. Sindikalna akcija mora biti usmerjena tudi v tem smislu. Izboljšanje in razširitev določb o skrbstvu, zavarovanju in pomoči, mora vedno ostati v Okviru ciljev ki so jih začrtali sindikati. Ena izmed glavnih točk tega problema je vprašanje dopolnitve mezd, ki je do sedaj predvidena edino v industrijski stroki. Jasno je, da znižanje dela se nikakor ne more pripisati delavcem, temveč je to izključna krivda podjetij. Krivično je vsled tega, da morajo delavci nošiti posledice. Sistem dopolnitev mezd mora biti izboljšan; zvišajo naj se prejemki, da ne bodo delavci trpeli škode ter naj se isti razširijo na druge stroke, v katerih imajo delavci iste pravice kakor njihovi tovariši iz industrije. Med najbolj resne probleme, katerim mora sindikat kljubovati, spada brez dvoma uveljavljenje pravic mladih delavcev na splošno, ter že posebno vprašanje vajeništ-va. Temeljna pravica vsakega državljana ni samo pravica do pla- čanega dela, temveč tudi, da se lahko izuči v nekem poklicu ali stroki. Danes lahko prisostvujemo žalostnemu pojavu deklasifikacije mladih delovnih moči, kar predstavlja resno nevarnost za sam obstoj kvalificiranih tržaških delavnih moči, katere so ponos in bo-gatstvo našega mesta. S tem, da prizadenejo mlade vajence, skušajo delodajalci zadati svoj udarec v koreniko delovnega razreda, povzročajoč široke množice nekvalificiranih in izkoreninjenih delavcev, katerim delodajalci na ta način lažje vsilijo svoje pogoje. Vsi delavci se morajo, preko svojih sindikatov, postaviti v bran proti tem manevrom, ter zahtevati, da se da mladim delavcem strokovno izobrazbo in to na stroške delodajalcev, ker imajo itak gospodarji pri tem svoje koristi... S tem problemom je tesno povezan problem šole za ponovno usposabljanje delavcev, ki so bili, vsled številnih ekonomskih preobratov, prisiljeni pogostofna menjati svoj poklic ter jim vsled tega ni bilo mogoče se temeljito strokovno usposobiti. Sindikat se mora obenem zanimati za svojstveni problem žen-de. lavk. Upoštevane morajo biti njihove posebne potrebe in zahteve, bodisi normativnega značaja (delovni urnik, lažja dela, skrb za zdravje, materinstvo, porodniška doba, i. t. d.), kakor tudi mezdnega značaja (za enako delo, enako plačilo). Vsi ti problemi morajo imeti v sindikatih svoje učinkovito obrambeno orožje. Sindikalna organizacija se mora tudi boriti in vztrajati, da se ji izroči v upravo urad za zaposlitev brezposelnih. Jasno je, da je vpra. šanje zaposlitve delavcev svojstveni problem sindikatov ter kot tak izključno sindikalnega značaja. Vsaka intervencija od strani vlade v tem pogledu, predstavlja resen pojav samovoljnosti. V Trstu se je ta temeljna pravica grobo prekršila iz strani vlade, ker so bili sindikati popolnoma izključeni iz urada za zaposlitve. Tudi temu problemu je treba kljubovati in ga čimpreje rešiti Sindikalna enotnost Katera sreustva mora sindikat uporabiti za dosego gornjih ciljev? V prvi vrsti je temeljne važnosti, da se doseže enotnost delavskega razreda, ki mora biti dejanska in delujoča v konkretni akcij za o-brambo njegovih pravic. Ta naj postane nato organizirana enotnost z vzpostavitvijo enotnega sindika-organov, od najnižjih pa do najvišjih, kar naj se izvede z diskusijo vseh problemov in povzame take sklepe, ki predstavljajo izraz in želje večine. Dosledno spoštovanje vsakega mnenja, postavlja sindikat izven vsake stranke, ter ga tako stori dostopnega vsakemu delavcu, ki ni ali je vpisan in sodeluje v kaki stranki oziroma političnim organi-zacji. Sindikat pa nikakor ne more bL ti apolitičen, če bi se za apolitičnost smatralo vsako popolno ne-pristranost za vse probleme, ki se direktno ne nanašajo na delovno pogodbo. Sindikat ima svojo posebno politično linijo. Ju temelji na razredni borbi vključno v borbi za mir, za izboljšanje življenskih pogojev delavcev, za obrambo demokratične in narodne svobode. Ta politična linija pa nikakor ne more in ne sme biti podvržena politični liniji nobenega gibanja ali stranke, ker je sindikat temeljna organizacija delavcev in kot tak prost vsakih političnih in verskih predsodkov, odprt vsem ročnim in umskim delavcem. Nestrankastvo in spoštovanje vsakega mnenja, kar je značilnost sindikatov, ne more torej ustvarjati pregrajo in težavo med raznimi na. rodnostmi. Nasprotno, bo še pospešil solidarnost in bratstvo vseh delavcev, ki so včlanjeni ali so izven sindikata in pripadajo eni ali drugi etnični skupini. Združil bo vse v enoten blok v borbi za izboljšanje svojih življenskih pogojev. Vsi delavci, neglede na pripadnost. se morajo boriti za ogroženo sindikalno svobodo. Treba preprečiti, da se ne ponovi nesindikalno sodno postopanje na podlagi fašističnih zakonov, proti delavcem, ki se krivi, da so branili svoje pravi- ce. Treba končati z vladnim in P®" sindikal* dosledno licijskim vmešavanjem v sindikat jr no delovanje, zahtevati dosledno | spoštovanje temeljne svobode ganiziranja, združevanja, sestankov ip, stavke, itd.; kar je zajamčeno 1 i1 zaščiteno po demokratičnih obi' stavke, itd.; kar je zajamčeno^ jj-jih in zakonih, ki so plod stoletne trde borbe delavcev vsega sveta- ^ Brezdvomno je, da -»,N; tržaški delavci izvajati v Pr „e , J načela, bodo dosegli postavi) . ^ cilje in se na ta način izognili nov ^ katastrofi. J N; '»v Ni Obiefnica A.V.N.OJ.-a g (Nadaljevanje s 1. dan, skupno z vsemi demokM ' _ tab mi Italijani, tudi v znaku z ^ < c: nad nacionalističnimi izdajale1 bletnice II. zasedanja AVNO '0^1 < proglasitve jugoslovanske veP ke. Vsekakor bomo z našimi 11 , festacijami ljubezni in brats v ^ (o jugoslovanskimi narodi dokaza i.,-p t odločeni pomagati jug03 narodom, ki vsakodnevno^ vsemu demo!«* nJjk se hočejo ut1'651.1. nvDditC',|i i n protisovjetskih u ,] S 'lo ;llll smo skim kazujejo vsemu svetu, da lističnih in Ijev. Proslava obletnice U- zas' edahi* AVNOJ-a in obletnice Progl!lS j0-i Federativne ljudske rep .ublike dab j SUOiavijC >J° ^ ju| s __ :ml)a N naškimi narodi JugoslavU iV znaku bratstva Spremeniti uk i. s*r'- (Nadaljevanje®, podeli to kar so POČel^, l skem ob upravnih - e » 0 ičevci ne priznavajo ča^ ., stva in pritiska izdala ukaz št. 345. Oh1 e lc®,rV