205. {levimo.
■ lhhhhl t nt*. S. sotarini isit
niu. leto.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta...... .   . 12*—
četrt leta na mesec
6 — 2*—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto....... k 22*—
pol leta , 11*—
četrt leta...... „ 5*50
na mesec    ...... . 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnailova ulica it 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Iihn|a vsak dan zvečer Izvzemal nedelfe la praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. -to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 05.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta ....*.. . 13 —
četrt leta...... ,   6 50
na mesec    .       •   •   •   . , 2*30
za Nemčijo:
celo leto
k 28 —
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30--
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Rnaflova nliea tt. S spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85
Zgodovinslii teden. •
Ta teden pride do odločitve v razporu med Francijo in m ed Nemčijo zaradi Maroka. Resnobo m pori len pogajanj, ki se zdaj vrše v Berolinu, ilustriraj ujjbo.je eVjftva; angleške zavarovalnice so močno zvišale premije za zavarovanje ladij, mala Belgija mobilizira svojo armado, da bi i oboroženo silo branila svojo nevtralnost proti Nemčiji, in minoli teden se je vršila v Toulonu revizija francoskega vojnega bro-dovja in je izrekel minister morna-riceDelcasse pomenljive besede: .Naša mornarica je popolnoma pripravljena«, kar se lepo vjema z besedami, ki jih je pred tremi tedni izrekel francoski vojni minister, da se francoski narod »lahko zanese na svojo armado.«
Iz teb dejstev se spozna velikanski pomen pogajanj, ki so se začela v ponedeljek v Berolinu med francoskim poslanikom Cambonom in med nemškim ministrom zunanjih del Ki-derlen-Wachterjem.
Nemčija je napela vse sile, da bi spravila Francijo v zadrego. Nemške spletke so spravile Špansko pokonci in tudi Italijo. Ali spoznanje, da st' Nemčija igra z ognjem in da nemški nacijonalei na brezvesten način senjejo na vojno, je prodrlo tudi že med Nemci. To se je pokazalo v nedeljo v Berolinu, ko je na stotisoče ljudi v Treptovskem parku zagrmelo proti vojni in obsodilo početje pan-germanov in pa tistih špekulantov, ki bi s preli t jem človeške krvi radi zaslužili milijone.
Francija stoji trdno na svojem stališču in je pripravljena na vse. Kompenzacije, ki jih hoče ponuditi Nemčiji, niso velike, a zadostne so, če se uvažuje, da dela Nemčija izsi-Ijevalno politiko. Ob mizo tolče, je zadnjič se izrazil neki angleški diplomat, a če so doslej udarci ob mizo Nemčiji koristili v gotovih slučajih, ->edaj ni položaj zanjo ugoden. Zadovoljiti se bo morala s kompenzacijami, ki so majhnega pomena in naj le služijo kot zlat most za njeno re-t i rad o ali pa bo morala potegniti meč.
Toda upanje je, da Nemčija, ki svoj položaj dobro pozna, ne pojde • Jo skrajnosti in da bo mir ohranjen; upanje je, da bo ta zgodovinski teden rodil rezultat, ki bo evropskim narodom prihranil pretečo velikansko vojno.
Delitev deželnega Solftesa svetu no StaiersRem.
Celje, 4. sept.
V »Narodnem Dnevniku« št. 230 z dne 17. oktobra 1910 čitamo sledeče: »Vsled mnogostranskih pozivov je vodstvo Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic, poslušav-ši mnenje zastopnikov iz vseh okrajev Spodnje Štajerske, v seji dne ib\ oktobra t. 1. v Celju soglasno sklenilo zavzeti sledeče stališče glede predlaganih sprememb deželne šolske nad-zorovalne oblasti:
Organizirano slovensko štajersko učiteljstvo izraža prepričanje, da slovensko šolstvo v deželnem šolskem svetu ni primemo zastopano. Zato z ozirom na namerovano preustrojitev deželnega šolskega nadzorstva zahtevamo take izpremembe v sestavitvi istega, da se slovenskemu Šolstvu zagotovi   vsestranski svoboden razvoj.
Kljub temu pa združeno slovensko štajersko učiteljstvo zasleduje tozadevno postopanje slovenskih klerikalnih poslancev v Gradcu z največjim nezaupanjem in to iz mnogih tehtnih razlogov. Glavni vzrok našega nezaupanja je dejstvo, da so slovenski klerikalni poslanci stavili predlog na delitev deželnega Šolskega sveta in da so se (pri lanskih septem-berskih pogajanjih za delozmožnost štajerskega deželnega zbora. Opomba ur.) pogajali o zastopstvu Slovencev v skupnem deželnem šolskem svetu z vlado in nemškimi strankami, ne da bi bili stopili poprej v dotiku i zastopstvom slovenskega učitelistva, in ne da bi bili v tako eminentno narodnem vprašanju poslušali poprej nazorov in predlogov onega dela štajerske slovenske javnosti, ki je šoli naklonjena, namreč starih konservativnih politikov in napredne narodne sti anke.
Z največjim obžalovanjem smo slišali izjavo vodje klerike.'re stranke dr. Korošca, češ, da vidi primerno podlago za rešite\ tega vprašanja v predlogu nemškega klerik ilca Ha-genhoferja, po katerem bi se naj preustrojitev deželnega Šolskega sveta izvršila s poklican jem po enega klerikalnega zastopnika nemških in slovenskih občin v deželni šolski svet. (Tako so slovenski klerikalci * a rovali v odločilnem trenotku »zgodovinsko upravičeno zahtevo«, kakor piše »Straža«, Spodnještajerskih Slo-
vencev. Op. ur.) Nesprejemljiv je potem tudi predlog c. kr. vlade, vsled katerega bi imeli odločevati o usodi šolstva novi člani deželnega šolskega sveta, katere bi določile obstoječe vladajoče politične strank«*, tako da bi se nadzorstvo slovenskega šolstva poverilo zaupnikom klerikalne stranke, ki je moderni šoli in naprednemu slovenskemu učiteljstvu naravnost sovražna. Ta predlog je tem manj sprejemljiv, ker si z ozirom na preganjanje učiteljev na Kranjskem tolmači štajersko slovensko učiteljstvo predloge štajerske klerikalne stranke le kot sredstvo za zasužnjenje slovenskega šolstva in učiteljstva klerikalni stranki, kar bi pomenilo pogin moderne šote na Slovenskem in s tem neizmerno škodo našemu narodu. Ne z ozirom na naše osebne učiteljske koristi, ampak z ozirom na koristi šoIj in naroda, protestiramo torej organizirani slovensko-štajerski učitelji zoper poskuse rešiti važno vprašanje šolskega nadzorstva brez nas in proti nam ter brez soglasja s šoli prijazno javnostjo. Obžalujemo pa zlasti kot Slovenci netočnost in nejasnost slovenskega klerikalnega predloga o delitvi deželnega šolskega sveta, ker isti ne zastopa teritorijalne enote slovenske Spodnje Štajerske in zalitei a le zastopstvo kmečkih občin. S tem odtegne slovensko šolstvo v spodnještajerskih trgih in mestih in ziasti v dvojezičnih krajih narodnemu vplivu. Kakor ob vsaki priliki, bode šlo slovensko-štajersko učiteljstvo z navdušenjem in nesebično v boj za slovenske narodne šole tudi glede Slovencem ugodne rešitve vprašanja šolskega nadzorstva. Odločno se bode uprlo slovensko učiteljstvo vsaki nameri zasužnjiti šolo in učiteljstvo katerikoli politični stranki, zlasti pa sedaj vladajočim s podil jesta jers kini klerikalnim mogotcem. — Končno zahteva organizirano slovensko štajersko učiteljstvo povodom prenstrojitve deželnega šolskega nadzorstva pri tej oblasti svojega strokovnega zastopnika, predlaganega od slovenske delegacije deželne učiteljske konference.
Deželni in državni poslanec dr. Kani Verstovšek piše v koncu članka »Resna beseda« v zadevi delitve deželnega šolskega sveta sledeče (glej »Stražo« št. 103, z dne 1. septembra 1011): »O načelnih vprašanjih te za štajerske Slovence tako važne zadeve sem pisal v uvodnikih »Straže« in že tedaj pozival učiteljska društva, da izrazijo svoje mnenje
in označijo svoje stališče. Do sedaj (to jc 1. septembra 1911) šc slovensko učiteljstvo n! storilo koraka, da bi javno dokumentiralo svoje soglasje s to že tudi staro zahtevo štajerskih Slovencev.«
Priobčili smo nalašč zgoraj stoječo izjavo Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic z dne 16. oktobra 1910, ker izvrstno ilustrira mnenje, ki vlada med slovenskim učiteljstvom na Štajerskem glede klerikalnih predlogov za spremeni'no deželne šolske nadzorovalne oblasti na Štajerskem. Klerikalci, ki so lani vodili enako kampanjo proti učiteljstvo in naprednjakom zaradi *<-ga vprašanja« so na to izjavo popolnoma umolknili. Precizirati bi bili morali svoje stališče glede teritorijalne ue-litve in pokazati, da res upoštevajo učiteljstvo — a hoteli niso ne enega ne drugega, zato so umolknili.
Obenem pa kaže ta izjava, ki je biia priobčena skoro pred letom dni, kako drzno si je upal »politik in šolnik« Verstovšek lagati o narodnem učitelist*iu na Štajerskem. S tem laktom je postavljena tudi cela nje gova plitva in lažnjiva polemika proti .Slov. Narodu« v pravo luč. Umevno je, da se v interesu dostojnosti in — snažnosti ne moremo več baviti z Verstovškom in nadaljnimi izvajanji »Resne besede«.
»Brezimnik.«
Politično Kroniko.
Deželne »bore namerava vlada še pred jesenskim zasedanjem državnega zbora sklicati. Zdaj se bavijo s tem vprašanjem deželni odbori. Šest deželnih zberov je zaradi obstrukcije odgođenih, in sicer razen češkega ga-liški. štajerski, moravski, istrski in goriški. Povsod so to povzročile narodnostne diference. Vprašanje je, če se bodo deželni odbori pri teh razmerah izrekli za sklicanje. Do zdaj je edinole nižjeavstrijski deželni odbor odgovoril v pozitivnem zmislu, tirolski in gališki deželni odbor sta se izrekla zoper sklicanje.
Avstrijski in ogrski ministrski predsednik sta imela včeraj dve konferenci. V informiranih krogih se govori, da ste se posvetovala o vseh onih vprašanjih, ki skupno interesi-rajo avstrijsko in ogrsko vlado. Najvažnejše je bilo seveda vprašanje uvoza argentinskega mesa. Pripravila sta se za pogajanja, ki se naj za-
čno po povratku finančnega ministra Lukacsa in i>oljedeljskega ministra. Pogajanja se bodo \ r>i!a }w>polnouia na novi podlagi. Ogrski informirani krogi upajo, da s«' bo zdaj dosegel sporazum. k*-r bodo o\w stranki nekoliko odnehali. Kakor se zatrjuje. Avstrija ne bo eni reflektirala na uvoz argentinskega mesa, pač pa bo Ogrska dovolila uvoz mesa iz balkanskih držav.
*
Odbor nemške delavske organi* zarije je izdal včeraj na svojem k on gresu proklamacijo na delavstvo, v kateri označuje vsako izrabljanje kritičnega j*>iožaja Nemčije v socijalno revolucijonnrne svrhe kot iz dajo naroda in domovine.
Glasilo združenih bosanskih mu hainedanskih organizacij     /• -m ui
prinaša članek, ki je na]>erjen proti trializmu. Ideal muhamedanske stranke je avtonomija Bosne, tcer more svoje dosedanje ^tališč*- ohra niti samo v avtonomni Bosni. Avtonomija Bosne torej popolnoma »a ključuje združitev anektiranih dežel s Hrvatsko, kakor tudi združiie\ z Ogrsko.
*
V Južni Albaniji M je zopet pav javilo vsta^ko gibanje. Muhaineiian ski Albanci zahtevajo ravno i>te prostosti, kakor so se dovolile katoliškim Malisorjem. V okoliei Djakovie«-organiziraj«, l»aje že nov«- <Vt**, ki s<i dobro oborožene in s strelivom založene. Kakor poročajo iz Soluna, ao v mladoturških krogih mnenja, da je bila velika politična napaka, dovolili Malisorjem izjemno stališče. Turška vlada je poslala v hitoljski vilajet vojaštvo.
*
V Madridu je že par dni razbit jena vest, da so odkrili zaroto. uaper jeno proti kralju Alfonzu. Detektivi španske policije v Parizu so t. len-obvestili madridsko policijo, ki zdaj strogo pazi na v*e tujce, ki prihajajo na Špansko. V to svrho je zdaj v vsakem vlaku, ki prihaja iz Francije, španski detektiv.
*
Portugalska vlada je sklenila razve!javiti izjemno stanje t republiki, odstraniti obstoječa vojna sodišča in izdati splošno amnestijo.
O vsebini i rancosko-nemskih pogajanj glede maroškega vprašanja
se ne izve nič konkretnega. Le neki
LISTEK.
LjuHejeii la sovraštvo.
Povest.
(Spi6al Anton Antonov.)
(Dalje.)
Še kakih deset minut je tako hodil s tira na tir, od signala do signala, od menjalnika do menjalnika, potem pa se je postavil pred postajno poslopje, priČakovaje brzovlaka, ki je v eni minuti potem brez postanka smuknil mimo njega.
»In če bi sedaj-le po istem tiru od nasprotne strani prišel tudi brzo-vlak,« si je mislil Griva takrat, »pa bi s tisto strašansko silo trčila drug ob drugega. Vsega bi bilo konec. Ljndje bi bili usmrćeni, vozovi bi se ]>a poboma razbili. In če bi bila moja Zorka tndi na enem teh dveh vlakov I Kaj bi bilol Umrla bi ona, mene bi zaprli, prostost, domovina, ljubica pa zbogom! Pojdimo, pojdimo v pisarno, to so strašne misli,« zgovori zadnji stavek, ko se je se prav malo vide»o tri rdeče luči na zadnjem vozu brzečega brzovlaka.
Tiho je bilo v pisarni. Le tikata-kanje velike in stare stenske ure in drobno tipkanje na brzojavnem aparatu se je slišalo. Iz čakalnice je tudi
motilo nenavadno bučno smrčanje spečega Janeza ob z njim koketujoči svetilki to vsesplošno tihoto. Grive ni vse to prav nič motilo, ker je bil že vsega tega navajen. Hitro in zanesljivo mu je drsalo pero po papirju.
»Seveda, uradnik, ki se je mučil vso svojo nežnejšo mladost po Šolskih klopeh, naj dela celo noč brez prestanka in počitka,« spregovori Griva, ko je dogotovi 1 še ostala dnevna naznanila ter ji*h vtaknil v zavitek k drugim, že prej dokončanim poročilom. *>Naš Janez pa, kateremu se niti ne sanja, kakšne so učilnice od znotraj, ima v vsaki nočni službi nalogo, da me zabava s svojim hrešče-čim smrčanjem. No, pa mu ne zavidam,« skonča svoj samogovor ter od-pro vratica nad blagajno. »Hej, Janez,« zakliee potem v čakalnico. »Nehajte, nehajte! Pokonci, skoraj bo polnoči! Še dvajset minut manjka!«
»Ali sem dolgo spal, gospod,« vpraša Janez, planivši raz klop.
»Precej pojdite in prižgite luči!«
Janez se je takoj odpravil izvršit uradnikov ukaz.
Tedaj je prišlo četvero ljudi na postajo. Trije so bili tujci, četrti pa je bil kovač Železnik, ki je prišel čakat svojo ženo.
Tujci so si kupili vozne listke ter posedli po klopi v čakalnici tretjega razreda, kovač pa je vstopil v pisarno ter prav prisrčno pozdravil Grivo.
»Kako se imate, gospod Železnike vpraša uradnik došlega kovača.
»Hvala vam za prijazno vprašanje,« odgovori kovač. »Nič se ne morem pritoževati. Dela je dosti, zaslužka pa vsaj toliko, da shajamo, in dobrih prijateljev imam tudi zadosti. Ženo sem prišel čakat. V mesto je sla z jutranjim vlakom k zdravniku. Veste, žensko boli glava, če se ji le en las izpuli iz nje.«
»Vem, da je šla,« de Griva prijazno. »Govoril sem z njo pred vlakom. Prosim, gospod Železnik, izvolite sesti na divan!«
»Prosim, prosim, gospod asistent,« se zahvaljuje kovač ter sede.
Anton Železnik je bil lepega in zelo inteligentnega obraza. Zdravje in zadovoljnost se je brala na njegovih licih, iz oči pa mu je sijala sama dobrodušnost in prijaznost. Na njegovi, lepo urejeni obleki in na njegovem snažnem perilu je bilo videti, da ima zelo skrbno žensko za ženo.
Njegovo gospodarstvo je kazalo, da jc on umen in dober gospodar. Kajti razen svoje cvetoče kovaške obrti, pri kateri mu jo pomagalo osem pomočnikov in trije vajenci, je imel še zelo obsežno kmetijo.
Njegova vešča roka in skrbno oko njegove petintrideset let stare žene je bila ona sila, da je oboje napredovalo, kovaštvo in kmetija. Zato je bil ta zakon zelo srečen. Ujemali
sta se njuni duši v ljubezni in v gospodarstvu. Kot blagoslov i neba pa je napolnjevala celo Zeleznikovo hišo lepa sedemnajstletna hčerka Mila s svojo ljubo milino.
Tako je bila kovačeva hiša izmed najbogatejših in najsrečnejših v trgu in daleč naokoli. Železnik in njegova družina pa so uživali velik ugled povsod in pri vsakomur. Vsakdo, ki je Zeleznika poznal, ga je nehote zaljubil.
Zlasti se je razvilo veliko prijateljstvo med njim in med tamošnjimi železniškimi uradniki. Rad je hodil kovač Anton Železnik z njimi na trške in mestne zabave, še rajše pa jih je videl na svojem elegantno, a vendar priprosto urejenem domu, kjer se je najmanj po dvakrat na teden veselil z njimi do pozne ponočne are.
»Kako pa se počuti gospodična Mila,« vpraša Griva kovača.
»Prav dobro, gospod Griva; samo nekam zamišljena je že nekaj dni sem,« mu odgovori Železnik, kateremu se je v očeh bralo, da mu je bilo zelo všeč to vprašanje.
»Ana, skoraj gotovo se njena duša nagiba k sorodni duši,« se hoče pošaliti Griva.
»Mislite,« do resno Železnik ter vprašujoč zre Grivo.
»Ne vem nič natančnega. Rekel sem to samo zato> ker so taka dekleta zamišljena, kadar ae zaljubijo,« reče Griva.
:>Vse je mogoče. \a vsak način pa povem te misli svoji ženi,« de kovač ter vstane. Seveda ni vedel, da je njegovi ženi že znana hčerkina src na skrivnost. Vstal je, kakor že om« njeno, ker je električni zvonec na znanjal šezdesetminut ni vlakov prihod. Izvrši vsi uradnikov ukaz se je Janez vrnil v pisarno. ^Sj>oštljivo po zdravi Zeleznika ter se prijazno nasmehne Grivi.
»Ste pa oobre volje, Janez,« ga nagovori Griva.
;>Kaj hi ne bil, ko sem imel tako lepe sanje nocoj,« de Janez.
»Kakšne pa,« vpraša Grrva.
»He, he,« se nasmehne Janez hudomušno; »gospod, pa ne smete biti hudi. Sanjal sem, da sta bila vi in go spod Zgovoren oženjena. V eni hiši sta stanovala. In oba sta imela r*» eno lepo kuharico. Jaz sem pa ljubi! obe. Enkrat eno. drugikrat drugo«
»A, zate flte prej-le tako neznansko smrčali, kakor kak bivol,« reče Griva ter se glasno zasmeje.
»Ne, ne, gospod! Takrat sem bil najbrže jezen, ker sta bile obe naenkrat spodeni iz vajine službe,« meni Janez.
»Janez, vi ostanete vedno stari Janez! Kako morete vendar kot petdesetleten možakar še misliti na take mladostne neumnosti*!«
»Gospod, saj so bile to le sanje. Pa po pravici vam povem, če bi bile te sanje resničen dogodek, bi ne imel prav; nič zoper njega. Rad bi imel
bruseljski list pravi, da ponuja Francija Nemčiji polovico ozemlja Gabun in pa celo ozadje Konga. Ce bi Nemčija več zahtevala, tedaj se bodo pogajanja brezdvomno razbila, ker francoski zunanji minister noče več dovoliti. Razumljivo je, da je javnost v vseh prizadetih državah precej razburjena. V Stettinu se je raznesla vest o izbruhu francosko-nemške vojne. Prebivalstva se je polastilo veliko razburjenje in je napravilo mn na mestno hranilnico. Tudi na Francoskem, posebno v Parizu, se polašča prebivalstva vedno večja nerv oznost Mornariški minister Delcasse je hotel nekoliko potolažiti francosko prebivalstvo in je imel v Toulonu govor, v katerem je dajal Francozom pogum. Ko so mu namreč po paradi mornarice nekateri parlamentarci čestitali, je pokazal na ladje ter rekel, da so vse popolnoma pripravljene za vojno. Nemška javnost je ta govor seveda takoj smatrala za izzivanje. In posebno »Berli-ner Tagblatt« smatra ta govor za nekak pritisk na Nemčijo. Angleško časopisje se jako obširno bavi z mornariškimi manevri, ki se vrše v Toulonu in v Kielu, in spravlja to y zvezo z maroškim vprašanjem.
Iz Teherana poročajo, da se je pri Khain začel odločilni boj med vladnimi četami in med pristaši bivšega saba.
Jinlersko.
Iz Celja. »Straža« in »Slovenec-« sta minule tedne na vsa usta vpila, da se v nedeljo dne 10. septembra zbere vesoljna j>osadka, kranjska in štajerska čukarija pri »Belem volu« t Celjn in koraka potem skozi mesto peš v Petrovce. Veselili smo se tega poguma in kljubovanja celjskemu magistratu — a doživeli smo hudo presenečenje. »Straža«, »Slovenec« in »Slov. Gospodar« pravijo, da je ek>šio poročilo o korakanju čukov bko-zi Celje »pomotoma« v časopisje! To je junaštvo!
Iz Maribora. Pred kratkim smo konstatirali v »Slov. Narodu« »uho dejstvo, da je bila Ciril-Metodova družba pripravljena prispevati za slovensko šc!o v Ciršaku 600 K, ako bi isto toliko prispevala tudi »Slovenska Straža«. Rekli smo. da ta tega ni obljubila. Naravno je, da smo vprašali vodstvo »Slov. Straže« po računih, ker se pri nas v Mariboru veliko čudnega o tem društvu govori. —■ Na to nam je »Straža« odgovorila s celim leksikonom psovk — povedala ]>a ni ničesar o prispevku »Slov. Straže« za šolo v Ciršaku in o letnih računih tega društva. In raArno za to se nam gre! Ljuba »Straža«, »Slovenec« te je v petek tako lepo poučii: Zmerjanje in psovanje kaže slabo vest. Čim bolj kdo zmerja, tem manj ima prav . . .« Vposteva j ta modri nauk:
Iz Vojnika nam pišejo: Kakor ste že večkrat poročali v »Slov. Narodu«, pada število otrok na trški, sedaj še trirazredni ljudski šoli, tako zelo, da bi bil obisk sčasoma minimalen in bi moral deželni šolski svet koncem koncev vendar misliti na skrčenje razredov. Pomanjkanju domačih »nemških« otrok hoče »Siid-marka« s tem otlpomoči, da je poslala v trg letos 20 otrok z Dunaja, ki bi naj hodili v nemško šolo in pomnožili število otrok. Vsak, kdor vzame takega otroka na stanovanje in hrano, dobi mesečno 16 K; obleko kupi ^Siidmarkav posebej. Otroci morajo povrh y>omagati pri domačem delu. Zanimivo in tragično obenem je, da
ob«' kuharici, kakor v sanjah. Go-s|>od, kaj ne, da mi ne zamerite?!«
»Urez skrbi bodite,« ga potolaži Griva ter gre k telefonu, da povpraša- bližnjo postajo, kako je z osebnim vlakom. »Samo eno minuto ima zamude. Pripravite tiste tri zabojčke brzo voznega blaga!«
Janez odhiti v skladišče, Griva si pa ogrne črno pelerino, vzame dnevna poročila in nekaj uradnih pisani ter odide s kovačem iz pisarne.
Nekaj časa je hodil z njim pred ■icstajniru poslopjem, potem pa se je ihrslovtl ter šel na raztirje.
Izvanredno dobrovoljcu je bil nocoj. Veselo in zadovoljno je korakal po železničnih tirih in si ogledoval zdaj signale, zdaj menjalnike. Nocoj se ni u je zdelo vse tako lepo in prijazno, kakor malokdaj prej. A sam ni vedel, zakaj. Zavriskal bi bil, da ni bil v službi, in poljubil vse tiste nagajive zvezdice, ki so mu z nedosegljive višine tako ljubko pome-/ikovale; luno pa bi prav prisrčno objel, da ui bila tako visoko nad njim. Tedaj, v onem veselem in dobrem razpoloženju, se je spet nehote si>oninil ljubezni do domovine in zaročenke.
Lep je naš kraj, in krasna so n;i>a dekleta,« mu zadrhti mladostno srce. Vlak pa je žc počasno, skoraj korakoma vozil v postajo« (Dalje prinotlaJMU
so ti otroci ponajveč čeike sirote ls Dunaja,   ki sami ne znajo nemški.
Dostaviti je, da »Siidmarka« zahteva od bodočih gospodarjev teh fcesfcih »Siidmar kinih« pastirjev, da morajo tudi domači otroci pohajati v nemško solo. »Sadmarka« namerava one otroke, ki bi se izkazali za porabne, dati v uk pri obrtnikih in jih kasneje na Spod. Štajerskem naseliti. Tako bi se a — Češkimi renegati uničevalo Slovence! Pride tu vmes se neko drugo vprašanje: Kako pridejo štajerski davkoplačevalci do tega, da bi vzdrževali javne šole za deco, ki ne spada v našo deželo t
K volitvam v mariborski mas top nam pišejo iz Maribora: Razumemo, zakaj je »Slov. Narod« tako mirno pisal in poročal o teh voliltvah. Veu-dar pa je v interesu dobre stvari potrebno, da se odločno graja to, kar ni bilo v redu. Resne priprave za volitve so se začele šele zadnji teden, kakor se nam zdi, šele na drezanje »SI. Ndrdda.«.'Razposlal se je posameznim volilcem v veleposestvu nek cirku-lar, v katerem naroča »Slovenska katoliška kmetska stranka«, naj se voli v okrajni zastop te in te može. Nekatere, kakor Peklarja pri Sv. Jakobu, se niti vprašalo ni, ali se jih naj sploh kandidira ali ne. Vrh tega je bil med kandidati v okraju neznani dr. Le-skovar. Kdor pa ga je poznal, ga ni volil. Omenjeni Peklar, ki je bil od klerikalne strani izvoljen za župana pri Sv. Jakobu, je že mesece in mesece poprej pobral pooblastila za — Nemce in ti so ga tudi kandidirali. Pri Sv. Jakobu je cela vrsta žensk velepesestnic; te so dale pooblastila Nemcem, ker slovenski zaupnik ni ničesar storil. »Slovenska katoliška kmeiska stranka«, ki je tako imenitno vodila priprave za volitve, še najnovejšega popolnega imenika volil-cev imela ni. Mnocri takozvani »slo-vetiski« veleposestniki so sploh ostali doma. Tako se je Ban man iz Št. II ja odpeljal v Marijino Celje, menda majke božje prosit za zmago, kakor svoj čas opat Ogradi v Celju. Pa to Še ni vse. Želimo, da bi bilo pri prihodnjih volitvah bolje.
Iz Zgornje Radgone nani pišejo: Bračkijanci so torej zmagali in naš okrajni zastop bo štel v bodoče dve-tretjinsko nemškutarsko večino. Za načelnika bo že prihodnje dni zopet izvoljen glasoviti »večni kandidat« Franc Bračko v Orehovi vasi. Slovenci so se pokazali tako slabotne in malomarne, da se volitev v veleposestvu še udeležili niso. Z udeležbo bi vsaj ugotovili Število svojih glasov. Sicer pa, če že govorimo o sloveu-stvu, kaj smo imeli od sedanjega »slovenskega« okraj, zastopa? Sedela je v njem cela vrsta starih, skopih, strogo konservatvnih kmetov z enim župnikom na čelu. Razumela ni večina teh ljudi ničesar, najmanj tri četrtine se jih sploh nikoli ni oglasilo k besedi. Ceste so zanemarili, storili niso pa na drugi strani prav ničesar, kar bi kazalo, da imajo Slovenci moč v okraju. Liberalne inteligence niso marali, živeli in vegetirali so tako dolgo, da jih je zadela usoda, ki, kar se njihovega stvarnega dela tiče, ni nezaslužena. Usoda tega zastopa je kričeč dokaz za to, kako zelo potrebujemo med kmečkim ljudstvom več izobrazbe, samostojnosti, zavednosti. Ali ni bilo žalostno, da so v dosedanjem okrajnem zastop u govorili in debatirali o čisto slovenskih zadevah le Nemei Slovenski zastopniki so kakor klade molčali in koncem koncev glasovali ponižno kot ovca z enim ali drugim delom — Nemcev. Tudi duhovništvo se je — morda namenoma in iz gotovi h ozirov — pokazalo v okraju popolnoma nezmožno za vsako javno deio. Obu pno je — ali za obupati ni. Pouemeil se okraj zaradi tega poraza ne bode. Zidati bo treba — znova, da ostane okraj končno vendar za vedno v slovenskih rokah. Ali župniki in roškarijanski kmetje brez trdnega, odločno narodnega vodstva ue bodo tega nikoli dosegli. (V tem okraju je doma »general« dr. Korošec. Ali se ni nič jjobrigal za te volitve i dičnim orjakom Roškarjem? Sumljivo je, da »Slraža» tako — previdno molči. Op. ur.)
> Republika vlada v »Kmečki zvezi«, piše »Sloga«. Kajti njen »kmečki; vodja se bori proti prekiip-eem, ki res hočejo na škodo hmeljarjev napraviti preveliko kupčijo; »gosposki« župan Cukala iz Gouiil-ske, ki je bil nekoč izvoljen za odbornika kmečke zveze, pa noče ničesar vedeti o odstopu od predprodaje. Tako prideta vsak do svojega cilja, Korošec in — Cukala. — K temu pripomnimo mi, da doslej ni niti eden klerikalni hmeljski prekupee storil kaj za hmeljarje, dočiiu so mnogi liberalni prekupci odstopili na veiiko lastno škodo od predprodajnih pogodb. Boljše je vedno počakati, kaj store bližnjemu v korist klerikalci; poten je še vedno čas, da dobrim vzgledom sledimo ...
Kmetijska šola bi bila nujno potrebna za Slovenske gorice, bodisi v Ljutomeru ali pri Sv. Lenartu. Posebno bi se moralo v njej ozir jemati
na vinorejo in kletarstvo. Viničarski tečaji v Ptuju, Mariboru in Zg. Radgoni absolutno ne zadostujejo. Mladina prihaja iz njih tndi mnogokrat pokvarjena domu. No — dični orjak, zgaid sel Treba je te, da za obilne svoje dijete kaj storiš!
Mariborska Ciril-Metodova podružnica je poslala meseca avgusta v Ljubljane sledeče prispevke: Narodni davek (nabr. g. Majec) 18, nabiralnik v Narodnem domu 18, v Me d eno vi gostilni 4, pri g. Rapocu 5, v Amrovi gostilni pri Sv. Martinu 3, v Mursečovi gostilni pri Sv. Petru 2 in oni gimnazijskih dijakov 9, skupaj 59 kron. Hvala prisrčna vsem nabiralcem, posebno pa našim dijakom, ki vkljnb skromnim razmeram ne zabijo naše družbe!
Požar. V soboto zvečer je začelo iz neznanega vzroka goreti gospodarsko poslopje posestnika Lenci-gerja na Topolem, in ker ni v bližini vode, se je požar hitro širil in preskočil tudi na gospodarsko poslopje Ogrizka. »Feuerwehr« iz Slatine je sicer dospel polnoštevilno, a gasil ta ko, da je bilo čuti glasno godrnjanje in klicanje, da bi bilo bolje, če bi »Feuervvehr« ostal doma in meglo pumpal. Škode je f» do 7000 kron. Zavarovalnina je neznatna.
Koroško.
Čebelarski shod v Brnci na Koroškem se vrši 8. t. m. ob 4. uri popoldne pri čebelnjaku g. Petru Kofler. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva g. nadučitelj A. Li kozar iz Ljubljane o naprednem čebelarstvu in o organizaciji čebelarjev.
Ponesrečeni pod žig. V Feld-kirehnu je dobil lOletni posestnikov sin Franc Tschekl na skednju škat-ljico od vžigalic. Škatljica je ležala na nekem tramu med senom. Napolnjena je bila s smodnikom, na njej pa je bila ugasnjena kresilna goba. Goba je pregorela namreč samo do škatljice jo nekoliko ožgala in ugasnila. Jasno je, da je hotela tu zanetiti zločinska roka požar. Skedenj je napolnjen s senom. V senu pa so ležali štirje otroci posestnika, ki bi bili brezdvoma pogoreli, če bi se bil užgal smodnik. Storilca še niso našli.
Radi nenravnosti so aretirali včeraj pri Mariji na Zilji pletarja Alojzija Rusa in ga odpeljali v zapore deželnega sodišča v Celovcu. Pregrešil se je nad nekim 91etnim otrokom.
Tramvajske nesreče v Celovcu. V Celovcu se ponavlja kot običajno, kjer se uvede električna cestna železnica večje in manjše nesreče. Včeraj je zadel v Schillerparku tramvaj v voz nekega izvoščeka V vozu sta sedela dva gospoda, ki sta se v zadnjem trenotku rešila. Sunek je bil tako silen, da se je voz, ki je bil še nov popolnoma polomil. Konj in ko-oijaž sta dobila maniše poškodbe. Na Radeckijevi cesti pa je zadel tramvaj v voz puntigamske pivovarne. S pivom obloženi voz se je umaknil nekomu izvoščekn med tem pa je pri-drvil tramvaj. Voznika je vrglo par metrov daleč v cestni graben, voz pa je znatno poškodovan. O nesrečah posameznih pasantov pa dohajajo mino skoro vsak dan nova poročila.
Sumljiva bolezen. Pod tem na-I ovnm prinaša celovški »Karntner Tagblntt« jako reservirano vest, da je obolel v Celovcu na cesti proti Ve-likovcu prodajalec in prevoznik premoga Ivan Korenter za neko sumljivo infekcijsko boleznijo. Koren-terja so oddali v infekcijski oddelek bolnice.
Požari. V nedeljo so zažgali otroci skedenj posestnika Ogerčnik v Karnberini pri Sv. Petru. Ogenj se ie razširil tndi na tršo in gospodarsko poslopje. Pogorelo je vse. — Dne 3. t. m. ob 10. uri zvečer pa se je viselo posestvo Singerjevo v Trebhcih. Domači so že vsi spali in le z največjo težavo so jih rešili iz goreče hise. Singerjevo posestvo je zavarovano za 4000 K, škoda pa znaša gotovo se enkrat toliko. Vzrok ognja ni znan.
_ Dne 20. t. m. je izrbrubml požar
pri posestniku Jožefu Alsacherjn na Jezeru. Pogorelo je celo posestvo, škoda znala nad 10.000 K, zavarovalnina pa le 4000 K. Ogenj je podtaknila domača dekla Frančiška Brunner iz Mlinega na Gorniem Koroškem. Ko jc začelo goreti je Brun-nerjeva pobegnila k svojim staršem.
Primorko
Velika procesija «a de* v Gorici.
Včeraj zjutraj je bila v Gorici velik« procesija za de*. Okoli 4000 je bilo u deležnikov, skoro sami Slovenci in Slovenke, Lanov in Lahinj med temi je bilo mogoče kakih 800 največ, drugi so rajši spali- Procesije se je udeležil tndi nadškof. Peklo je solnce, ko je pričela procesija, peklo j« bolj, ko je končala,
Poštni avtomobil iz Gorice do Postojne. Kakor čujemo, začne v kratkem voziti namesto dosedanjega postnega voza avtomobil iz Gorice do Vipave in v Postojno.
Sokolstvo na Goriškem napreduje počasi pa dobro. V tolminskem glavarstvu je bila doslej sokolsko društvo le v Cerknem, pred časom pa se je ustanovil Sokol tndi v Kobaridu. Vsak začetek je težak. Težkoče so bile tudi v Kobarida ali so premagano in v nedeljo 10. t. m. bo imel Sokol svoj prvi nastop. Pričakovati je, da se ustanovijo Sokolska društva tudi v Tolminu, Kanalu in Bovcu.
Klerikalci in delavstvo v Gorici. Dolgo let se že trudijo klerikalci v Gorici dobiti delavce na svojo stran, ali dobili so le nekaj starih dninarjev. Kar je delavec v pravem pomenu besede, jim ne pride blizu. V nedeljo je bil shod v »Centralu«. Dr. Pavlica sc je branil proti bridki resnice, da obljubljajo goriški klerikalci delavcem plačilo onkraj groba, pa je vendar t* res. Govoril je tudi zastopnik N. d. o. Dr. Pavlica se boji, da mu kmalu utečejo vsi oni, katere še sedaj tišči v svojem katoliškem društvu.
Nesreča pri goriškem ženskem učiteljišču. Včeraj popoldne ob 3. se je utrgal pri dozida vanju ženskega učiteljišča velik oder. Na njem so bili slučajno samo 4 delavci. Pri padcu je obležal eden delavcev mrtev, trije pa so težko ranjeni. Pod odrom je stal en delavec, ki pa se jc toliko pravočasno umaknil, da je dobil le lahke poškodbe. Mrtev je lSletni Iv. Klan-čič iz Ločnika, težko ranjeni pa so: Anton Bizjak, Andrej Komel in E. Gril. Lahko ranjen je Avgust Mar-kič. Vzrok nesreče je še neznan. Delo je prevzel zidarski mojster Mrach.
Kolera. V Trstu in okolici je torej, kakor poročajo listi, kolera prenehala Vsi, ki so bili pod zdravniškim nadzorstvom, so odpuščeni, bolniki so okrevali in že več dni ni nihče obolel. Nasprotno temu pa se razširja kolera v Dalmaciji. Včeraj je proglasil zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve dva slučaja kolere v Supetarski Dragi, danes pa objavlja že zopet nov slučaj. Tržaško pristanišče je prosto. Stroge odredbe pa so v veljavi za ladjo in blago raznih laških pristanišč. K temu je prišel tudi Tunis, kjer sc je pojavili kolera. Odpravljene pa so vse zdravstveno varstvene odredbe glede ladi in blaga, ki pridejo iz Mar-selja, kajti pokazalo se je, da je Mar-selj prost kolere.
Nenavadna smrt v pisarni. Včeraj dopoldne se je nenadoma onesvestil v pisarni med delom proku-rist tvrdke Grioni v Trstu 731etni Franc De jak. Omahnil je s stola, padel na tla in bil v par minutah mrtev. Došli zdravnik je konstatiral le še smrt. De jaka je zadela bržkone srčna kap.
Usodna tatvina. Ko se je vrnila včeraj iz kratkega sprehoda v svoje stanovanje v Trstu Marija Karis, je našla vlomljena vrata. Pri preiskavi so dognali, da so tatovi odnesli iz stanovanja eno zlato verižico, vredno 60 K, srebrno nro. vredno 20 K, in 60 kron gotovine. Žena se je tatvine tako prestrašila, da je dobila močan živčni pretres. Odpeljali so jo v bolnico, kjer bo sicer okrevala, vendar pa ji bodo ostale trajne posledice te bolezni.
Napad s samokresom. Včeraj so aretirali v Trstu 271etnega dninarja Ivana Ravtoika. Napadel je s samokresom na cesti kovača J. Godina in ga težko ranil. Ravtnik napad pripo-zna, hoče pa ga ublažiti z dejstvom, da ga je Godina dražil, kar pa je neverjetno.
Izmišljen napad. Brezposelna dekla Dora Debeljak se je zglasila včeraj na policiji. Napravila je ovadbo, da sta jo napadla v minoli noči dva neznanca in izsilila od nje pod pretnjo smrti 40 kron. Ta ovadba je bržkone izmišljena in si je navihana dekla hotela pomagati s tem le iz zadrege radi denarja.
Iz srednješolske službe. Profesor deželne realke v Trstu Josip Schiller je prestavljen na Ludvikovo gimnazijo na Dunaju. Suplent na državni gimnaziji na Dunaju Julij Vetornik pa je imenovan za provizoričnega učitelja na tržaški realki.
Pomanjkanje mesa v Trstu. Mestni magistrat tržaški je odposlal na ministrskega predsednika brzojavko, v katerej zahteva ponovno kvantitativno in časovno neomejeni uvoz argentinskega mesa. V brzojavki posebno poudarja nezadovoljnost in obče razburjenje prebivalstva radi redno naraščajoče draginje živil. Podobno brzojavko je poslalo baronn Gautsehu tudi predsedstvo trgovske in obrtne zbornice.
Samomor radi oslepljenja. Radi neke bolezni je popolnoma oslepela 141etna deklica Joeipina Bartoli v Trstu. Ker ni upala* da bi še kdaj ozdravela, se je hotela umoriti. Izpila je čašo terpentina, ker drugega strupa ni mogla dobiti. Odpeljali so jo v bolnico. — Na cesti v Bošketu pa je našel včeraj neki gospod v mla-1 ki krvi elegantno oblečeno damo. Po-
leg nje je ležal revolver. Spoznali so jo za 291etno Alioo Božičevo, ki je iz neke boljše rodbine iz Dalmacije. Ustrelila se je radi nesrečne ljubez-ni. Zadela se je v leve prsi. Težko ranjeno so odpeljali v splošno bolnišnico.
Goreči parnik. Parnik lesne tvrdke Feltrinelli, ki je bil obložen z lesom, se je vnel med vožnjo na višini Marta di Lueca. Parnik je sicer pogasil ogenj z lastnimi sredstvi, vendar je precej poškodovan in za daljno vožnjo neraben. Kako je nastal ogenj, še niso izvedeli.
Napad na bega. Iz Sarajeva poročajo, da je napadel na Visokem nek kmet na veselici, ki so jo priredili domačini po\odom žetve, nekega bega. Predno pa je mogel izvršiti napadalec svoj zločin, je pritekel očetu na pomoč njegov sin, ki je usmrtil napadalca s koso.
Robo le prlilo do umora srnshesa Kralia Aleksandra in hraliice Drate?
'Konec)
n.
Bivši minister Genčič je bil toro j obsojen v sedemletno težko ječo radi razžaljenja veličanstva, ker je pisal kralju Aleksandru iz inozemstva več pisem, v katerih se je prav prostodušno izrazil o Dragi.
Genčič jc sedel sedem mesecev v ječi v Požarcvcu. Končno se je Novakov iču, cigar zet je bil Genčič, in Ljubi Kraljeviču posrečilo posredovati, da je bil Genčič pomilošeon. Poče tek zarote. — Prvi sestanek zarotnikov v hiši Slovenca Sebastijana Roša. — ZakJetev.
Nova kovic piše o početku zarote tako-lc:
Po vrnitvi Genčičevi smo bili m kaj časa povsem mirni. In prav jaz sem bil tisti, ki sem hrepenel po miru, ker mi jc bilo že preveč razburjenja, trpljenja in muk.
Toda pregovor pra\ i, kar je uso jeno, je usojeno. Usojeno mi je toro bilo, da se zapletem še v večji muk« in nadloge in da deneni na kocko ne samo svoje življenje, na katerem mi itak ni bilo bogve koliko ležeče, marveč tudi eksistenco svoje žene, svojega deteta in vnuka   in   vse svoje imetje.
Genčič ni mogel mirovati, a to je tudi umljivo, ker je mnogo pretrpel
On je imel sestrica Antonija An tiča, ki je bil takrat konjeniški nad-poročnik na višjem kurzu.
Ta mladi častnik je bil i»o povratku Genčićevem kakoT sj pravi, kuhan in pečen v naši hiši, bil je pri nas celo na obedu in večerji.
Po mojem   mnenju je to precej omejen človek, a prav to je bilo, kar je zagotovilo uspeh: on ni absolu'n«-imel prav nobenega svojega miš! nja, zato je slepo sprejemal in točno izvrševal vse ono, kar mu je naroči I in zaukazaJ Genčič.   Ker je bil tud1 sicer dobrodušen   človek,   je bil j-svojih tovariših,   zlasti pri onih višjem kurzu,    izredno    priljubi je l. Ker so ga imeli radi, so mu verovali vse, kar jim je, nagovorjen po Genčič u, pravil.
In tako je, malo po malo, prid bivajoč drugega za drugim od svojih tovarišev, sestavil deseterico, ter jih nekega večera povabil na svoje stanovanje na razgovor.
To pa se je zgodilo tako - le:
Na večerji v »Oficirskem doni u -je bilo večje število častnikov, zlasti onih z višjega kurza. Antonije Ai:' je povabil nekatere izmed njih, kate rim je zaupal, naj pridejo po več« k njemu na čaj.
Ker so čakali, da se ostali nezvani jen i častniki raziđe jo, so se nekoliko zakasneli. Nato pa so otišli po dva in trije v Antićevo stanovanji.
Antič je takrat stanoval naspn-ti hiši g. Velkoviča, v hiši nekega in ženirja, če se ne motim, v hiši gosp. Koga.
(Inženir Sebastijan Roš je Slo ven doma iz  Hrastnika na Štajt ▼*skcui. V Belgradu že živi okrog 30 let in uživa eplošcn ugled.)
Ko so stopili v sobo, ho opazili, da so bile zavese spuščene in da je bilo v«ako okno še zastrto s posebnim prt i čem.
S tem se je hotelo zavarovati, da se od zunaj ni absolutno moglo vid« -ti, kdo je v sobi in kaj se v nji godi.
Na sredi sobe je stala ni i za, na njej pa je puhtel velik samovar.
Za mizo je sedel Genčič resnega obraza, odet v erno obleko.
Antič je jel predstavljati častnike, s katerimi se Genčič še ni poznal; bili so to ti - le ofieirji: stotnik Ra-domir Arangjelovie, Dragomir Ni kolajevič in Dušan Glišie ter nadporočniki Milan Petrovič, Milan Milj korvič, Dragotin Dulič, Nikodij* Po-povič in Jevrem Ponovio.
Ko je bilo predstavljanje končano, je iz pregovoril Genčič: »Prišel sem k svojemu sestricu radi nekega posla in zelo mi je drago, da sem se
pri tej priliki seznanil z njegovimi dobrimi prijatelji in tovariši, o katerih mi je že često govoril.« Ko so st> končali pri takih prilikah običajni pogovori, se je Genčič obrnil na častnike z vprašanjem: »Prosim Vas, gospodje, kakšno je razpoloženje nasproti današnjemu sistemu?«
Nekateri izmed oficirjev so odgovorili: »Obupno.«
Nato jc Genčič nadaljeval:
»Vedno bo hujše in hujše, dokler se ne najdejo dobri Srbi in junaški možje, ki bodo nastopili proti t o ni u zlu ter napravili konec zlu iti neznosnemu sedanjemu stanju. Vsi pošteni ljudje, vsi, ki to zemljo ljubijo in vidijo, kaj se v nji godi, obupava jo in se nadejajo edino v srbsko vojsko, odnosno v častnike, ki so edini danes v položaju, da rešijo zemljo iz bede in nevolje, v katero sta jo spravila kralj Aleksander in njegova Draga. Gospodje, dolgo sem si želel, da se mi ponudi prilika, govoriti i nekaterimi inteligentnimi .mladimi oficirji.
Ker vidim pred sabo same dobre in odlične častnike, može, ki jih boli srce radi domovine, mislim, da lahko svo bedno govorim i vami o onom, kar danes teži vsakega Srba, ki 1 juhi svojo rodno grudo.«
Nato je Genčič obširno govoril o zunanji j>o!itiki, kako na slabem glasu je Srbija v Evropi, kako je Srbija in njen vladar v namen vsem, kako je v armadi nered, kako se preganjajo tisti, ki ne ploskajo vsaki hudalnsti itd.
Ko je Genčič zapazil, da so ti mladi ljudje pripravljeni na vse, jih je pozval, naj se zakolnejo na svoji oficirski časti in na svojem orožju, da bodo z vsemi silami delovali na to, da se država spasi od takega vladarja in če tudi za ceno njegove glave. Nato je eden izmed častnikov potegnil sabljo, jo položil na mizo in držeč rolne na tej sablji, so se vsi navzoči Častniki zakleli.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti«
4- Klerikalci delajo dobičke. V
starih časih so imeli v Ljubljani lepo navado: Kdor je goljufal pri meri ali pri vagi ali kdor je krivično dražil ži-viia, tega so položili na frančiškanskem mostu v nekako košaro in ga spuščali v Ljubljanico. Spustili so ga po trikrat in štirikrat, da je v vodi gagal in prestal smrtni strah. Sem in tja se je tudi zgodilo, da so kakega goljufa ali oderuha z živili potegnili iz vode, ko je bil že mrtev. Sedaj, v času strahovite draginje, je res obžalovanja vredno, da to spuščanje v Ljubljanico ni več dovoljeno. Če bi bilo še v navadi, bi zaslužili nekateri klerikalci, da bi jih pustili gagati v Ljubljanici kar mogoče dolgo, kajti njih početje presega vse meje. Ne samo, da se z ljuto silo upirajo vsaki pomoči zoper draginjo, še sami store kar jc le mogoče, da bi draginjo povečali, pa ne zato, da bi imel kmetovalec korist, ampak da bi sami delali dobičke. Nakupovanje in izvažanje sena, ki bo imelo najhujše posledice za živinorejo in vsled katerega bo nastala huda draginja, nam to najbolje kaže. Kako delajo klerikalci s kmetom, priča naslednje dejstvo: Vrhniška senska zadruga, ki ni drugega, kakor organ „Gospodarske zveze", je posestnike grozovito odrla. Od ižanskih kmetov, ki itak nimajo dosti izgubiti, je vrhniška senska zadruga pokupila kakih deset vagonov <em še po dve kronistaricent. To je že nečloveško oderuštvo. Tudi taščo bivšega vrhniškega župana dr. Ma-rolta, ki je vendar vneta klerikalka, so njeni somišljeniki enako odrli. Ujeli so jo, da je vrhniški senski zadrugi prodala vse svoje seno po 2 K 10 v stari cent. Tako derejo klerikalci kmetsko ljudstvo in delajo zraven velike dobičke. V vrhniški senski zadrugi se sploh gode zanimive stvari. _ Načelnik, dober kmet Sernerl p. d. Želodec, je odstopil, ker mu je začelo odlično delovanje zadruge malo dišati. Zadruga je dobila sedaj v osebi velikega, skušenoga kmeta Ciglerja načelnika prve vrste in že danes lahko prorokujemo, da ji bo prav tako vzlic odiranju pri senu pomagal na oni svet, kot je pomagal nedavno nekemu senskemu prekupcu, da je danes zelo na slabili nogah. Kot krono vsega tega pa moramo smatrati pravila enske zadruge, ki določajo, da v slučaju razida zadruge, razpolaga s premoženjem vrhniški — tehant, dočim se kmet lahko obriše. Pa ne samo pri senu, tudi pri krompirju in pri zelju derejo klerikalci kmeta in polnijo svoje žepe. Na Posavju kupujejo krompir in zelje in ker ljudje nič ne vedo, kakšne so cene v Trstu in drugje in kakšne Se bodo, so se dali ujeti. Tako bomo imeli doma velikansko draginjo, par klerikalcev, zbranih okrog Gospodarske zveze pa ogromne profite. In tako organizacijo še podpira država in ji daje na tisoče in tisoče subvencij. Oh, res škoda, da so odpravili lepo staro navado in da oderuhov in goljufov z živili več ne
spuščajo v Ljubljanico. Gotovi klerikalci bi zaslužili, da se jih vsak dan spušča v vodo in pusti gagati.
+ »Gospodarska zveza1* in senska kupčija. „Gospodarska zveza* se vedno ni pokopala nade, da se ji bo končno vendarle posrečilo nakupiti toliko sena, da bo mogla izpolniti pogodbo, ki jo je sklenila z neko tvrdko glede izvoza 1000 vagonov krme. Njeni agentje so preplavili vso deželo in skušajo dobiti kmete na svoj mlin. Toda kmetje so postali previdni in nečejo prodati sena, to tem manj, ker jim »Gospodarska zveza" ponuja nižje cene kakor so na trgu. Te dni je bil v Kropi zastopnik »Gospodarske zveze*
— rejen, majhen, okrogel, bradat mo-žiček, če se ne motimo, čuje na ime Pele — in kupoval seno. Ponujal je za meterski stot 4 krone. Toda napravil ni nobene kupčije, ker so kmetje odklonili vsako prodajo, češ, da bi bili tepci, ako bi dali seno po 4 krone, ko se že sedaj na trgu plačuje po 5 kron 50 v in po 6 K. Pele ali kakor se že imenuje je odšel z dolgim nosom iz Krope. Z enakimi uspehi se vračajo s kmetov tudi drugi agentje. Zato je jela „Gospodarska zveza" razmišljati, ako bi se ne dalo poskusiti s kupčijo na Spodnjem Štajerskem. Razpela je že tudi tamkaj svoje mreže ter stoji v zvezi z nekim K. v Celju glede dobave 100 vagonov sena. Smatrali smo za svojo dolžnost, da smo zabeležili tudi to, ker je nam blagor slovenskega ljudstva na Štajerskem prav tako ni srcu, kakor so nam pri srcu koristi našega kmeta na Kranjskem. Pri tem pa smo prepričani, d a bodo oblasti na Štajerskem znale prav tako varovati kmetijske interese, kakor jih ne znajo varovati kranjske oblasti. Uverjeni smo, da bodo na Štajerskem brez velikih ceremonij napravili konec protiljudskemu in pogubnemu delovanju „Gospodarske zveze".
-j~ Korupcija    in neinškutarstvo
prav bujno cvete v deželni bolnici, odkar gospodarijo doli klerikalci. Pred par dnevi je bil imenovan brez razpisa službe, kakor je predpisano, za sekundarija dr. Primšar, ki je šele nedavno tega promovira 1. Seveda je dr. Primsar klerikalec, zdravniki-volontarji, ki že dlje časa službujejo na zavodu, pa najbrže niso. Da ima tudi Nemec prednost pred domačinom, ako ta ni klerikalnega mišljenja, dokazuje dejstvo, da je bil vkljub temu, da je v zadnjem času absolvi-ralo svoje studije vse polno slovenskih medicincev, ki iščejo sedaj mesta, nastavljen v deželni holnici — nemskutar dr. Tratnig! Klerikalci pač ostanejo vodno dosledni: Baje Nemca kakor pa slovenskega naprednjaka!
-f- V prisilni delavnici se posebno dobro spozna delovanje in neha-nje našega prešlavnega deželnega odbora. Zopet se pritožujejo prisil-nični pazniki, zlasti Pran Putrle, zaradi popravljanja stanovanj. Vojski med pazniki in med ravnateljstvom je vzrok ta-Ie: Pazuiki, ki stanujejo v hišah prisilne delavnice, morajo plačevati stanarino ravno tako, kakor če bi stanovali v privatnih hišah, a da bi se jim stanovanja kaj popravila in prenovila, to ne pride na misel deželnem u odboru, še manj pa seveda direkciji, ki ima od klerikalnega deželnega odbora vezane roke in se nr» moro ganiti. Pazniki prosijo in zahtevajo neprenehoma popravila, k^r je vse razdrapano in razbito, a ne dosežejo ničesar. Kar pa dela posebno hudo kri, je pa to, da morajo pazniki pri svoji skrajno naporni službi plačevati stanarino, dočim je Anton .Jeglič, ki ima veliko boljšo plačo kot drugi pazniki, stanarine oproščen. Ta Jeglič je uetjak ljubljanskega Škofa. Lahko bi stanoval v svoji hiši, pa je svojo hišo raje v najem dal. ker so mu dali v deželni hiši zastonj stanovanje, med tem, ko morajo drugi pazniki stanovanje plačati. A ne samo to. Oiui je stopi! v službo, mu je deželni odlior daroval nekaj triletnie, tako da je takoj imel tako plačo, kakor da bi služil že deset ali več let. Vse za to, ker je uetjak ljubljanskega škofa. Ali ni to korupcija najgrše vrste, ali ni to nezaslišano protežiranje žlahte? Tako si tolmačijo sedanji klerikalni gospodarji nesrečne Kranjske dežele načelo: :>Enaka pravica za vse!« Pri nasprotnikih vidijo vsak pezdirček, ki ga, če le morejo, ra/kriče z najgr-šimi lažmi in huronskim vpitjem, da bi s tem nevedne ljudi preslepili in zbegali, brunov v lastnem očesu pa ne vidijo. Prisilna delavnica je tudi en dokaz, da je klerikalno gospodarstvo pristransko, krivično in korupt-no. Klerikalci delajo samo na to, da bi vse spravili pod svojo oblast in si povsod ustanovili korita in zato je neizprosen boj proti klerikalcem najsvetejša naloga vseh poštenih ljudi v deželi.
+ Dr. Zaje nam je danes telefo-nično sporočil, da Rontgenov aparat v deželni bolnišnici ni pokvarjen in da dobro funkcijonira. Dr. Zaje je pa
— seveda namenoma — pozabil povedati, da aparata vendar ne morejo
rabiti, ker nI plošče za presveiljenje
Ta je namreč potrta in čakajo, da dobe novo.
-h Nemška temeljitost. V drugem zvezku za mesec avgust je pri-občila »Deutsche Alpenzeitung«, ki izhaja v M on ako vem, članek »Veldes in Krain«. ČlančiČ je spisal neki Th. Girm Hoehberg. Ne trdimo, da bi člančič ne bil simpatično pisan, da pravimo celo, da je napisan z gorkoto in z vidnim navdušenjem za ta najlepši košček zemlje slovenske, toda nekaj je, kar nas moti, to je proslavljena — nemška temeljitost. Pisec sicer ve, da je Bled na Kranjskem, tod-i njegovo zemljepisno znanje je tako veliko, da piše, kakor da bi naša dežela pripadala — Hrvaški. V uvoda namreč vzklika: »Veldes! Vor der Eroffnung der Tauern- und Ka-raAvankenbahn das Baden - Baden Kroatiens und Istrieus.« — In če Kranjska pripada državnopravno HrvaŠki, je povsem naravno, da se na Bledu govori — jezik hrvaški. »Vor dem Bahnhof stehen die netten, kleiuf-n \Vagcn in grosser A uzak I. und ihre kroatisehen Kuteeher ver-suehen mit Hilfe der so verponten deutschen Sprache den Reisenden die Vorziige ihres Gefahrtes auseinan-der zu setzen.« Ker Girm - Hoehberg ni v geografiji posebno dobro podkovan, mu ni zameriti, ako se na Bledu tudi težko orijentira, zato pravi: »Sich durch Fragen bei den Land-bewohnern orientieren, ist mehr fiir Kenner der kroatisehen Sprache moglich, da die freundlich gogebene Ant\vort stets slaviseh erfolgt (aber (aber deutseh reehnen und ziihlon kbnnen Tast alle.« Pisec torej mora priznati, da so Blejci izredno vljudni ljudje, samo to jim zameri, da pač znajo nemško računati in šteti, sicer pa dajejo prednost rodnemu svojemu — slovenskemu jeziku. Da bi le bilo res tako! Blejci so v občevanju prav vljudni in prijazni, sicer pa so naravnost strašni ljudje, saj kaže vse njihovo dejanje in uehanje na to, da so najmanj vsestranski zarotniki. Pomislite, ta strahota, mali dečki nosijo baje rdeče fese! »Die kleinen Blondkopfe. die mit ihren blauen und grauen Augen so nordiseh an-niuten, bekoinmen sicher die vieh-n netten roten Feze, die sie stolz tra-gen, von einen allslavischen Vercin gratis geliefert als Demonstrations-material gegen den invasionsliister-nen deutschen Touristen seharen.« Kakor razvidijo čitatelji, je Giriu-Hochberg nanizal v svojem članku o Bledu dokaj gluposti in precejšnjo porcijo zlobnosti, toda vse to nas niti malo ne razburja: pisatelja, ki je na Bledu videl rasti — cedre (»dort ver-stecken sich die altmodisehen, rosen-umrankten Vil len hinter drei Stock h oh en Zedern und Eichen«), pač ni moči smatrati za resnega. Sicer pa ima članek »Veldes in Krain« eno dobro stran, to namreč, da sta. slovenski in hrvatski jezik tako- slična, da nepoučeni tujec ne more razločevati drugega od drugega.
4- Praktični nasveti Kobilear-jevega .J ur čet a. »Slovenec« piše, da je v nedeljo pri jK>litičnem shodu na Vačah litijski župan Kobilčarjev durče |M>dal možem dokaj praktičnih nasvetov glede volitve. Radovedni smo, če je možem tudi povedal, kako se po vol i t vi zliva gnojnica skozi okno na mirno mimo idoče ljudi. — Radovedni smo tudi, če je praktični mož povedal, kako je svojo mater pregovoril, da naj ona vse nase vzame, kar je tudi storila in jc bila obsojena na dva meseca strogega zapora s postom in trdim ležiščem. Radovedni smo dalje, če jim je praktični noš povedal, kako mati joka, ker je morala v zapor. Radovedni smo tudi, če praktičnega moža ni prav nič sram. Najbolj pa smo radovedni, če bo kdaj pri kaki občinski seji kaj o tem omenil in predlagal: Občinski zastop skleni, da naj župan ali toži, ali pa odstopi, ker mož s takim madežem vendar ne more biti župan.
r Volitve v Spodnji Šiški so razpisane, in sicer za nedeljo, dne 24. septembra t. 1. Volitev se bo vršila v občinski ]K>svetovalnici od 10. dopoldne do 4. popoldne. Tozadevni razglas, na katerem so označene tudi vse določbe, je javuo nabit.
4- Imenovanje. Višji davčni upravitelj Anton Orehek v Kranja je imenovan povodom svoje vpokojit-ve za cesarskega svetnika.
— Pripravite se za cvetlični dan! Vest o prireditvi cvetličnega dne 24. septembra, prodira v vse vrste Slovencev. Skoro brez izjeme je navdušeno sprejeta. Treba pa je sedaj, da se to navdušenje »praktično pokaže. »Odbor za cvetlični dan« v Ljubljani prosi vse rodoljubne Slovenke, da se brez odloga obvezno prijavijo za doposlanje svežih ali umetnih cvetlic za razprodajo v prid dijaškemu podpornemu društvu »Raci ogoj«. Narodne dame iz dežele prosimo dalje, da pridejo dne 24. septembra tudi v Ljubljano osebno sodelovat, ali pa v svojem kraju napravijo poseben cvetlični dan. Vse naj tekmuje v olajšanju dijaške bede! V vseh zadevah za cvetlični dan se je
obrniti na »odbor za cvetlični dan v Ljubljaui
Kako se skrbi za vojake. Poročajo nam ta - le škandalozen dogodek: Na vrtu »Kranjske stavbiuske družina leži kakšnih 20 bolnih vojakov ."». domobranskega polka iz Pu-Ija. Mnogi izmed njih se komaj gibljejo, a nimajo niti skorjiee kruha. Vojaki niso že dlje časa ničesar jedli in so gladni, da se bogu smilijo. Ker nima nobeden izmed njih niti novčića, prosijo mimo idoče ljudi, naj jim za božjo voljo dado kaj jesti, da ne poginejo od glada. In usmiljeni ljudje, sami reveži, ki so vsled draginje večkrat lačni kakor siti, so si opoldue pritrgali od svojih ust, da so ubožce nahranili. A tam v bližini bolnih in lačnih se nahaja palača deželne vlade in stanovanje vojaškega poveljnika. Ali ni to ironija? Ali se tako postopa z avstrijskimi državljani?
— Kaj pa je to? Na šentjakobskem zvoniku vihra še sedaj vrhu stolpnega križa zastava, ki je bila obešena že 23. julija t. 1. v proslavo cerkvenega proščenja. Kakor se pripoveduje, je menda le resnično, da je prišlo med šentjakobskimi mežnarji do razdora in nevoščljivosti zaradi tistih 10 K, ki jih je dotični vsakokrat zaslužil, ko je nesel ter privezal zastavo vrh stolpa. Kakor ljudje pripovedujejo, je preje opravljal to delo neki mladi mežnar, katerega pa sedaj ni več tu. Ta je bil radi 10 K silno nevoščljiv tesarju Martinetu, ki se je prvi splazil na tihem na zvonik in privezal zastavo ter ga je pre-hiiel in mu odjedel tisti zaslužek. — Sedaj pa tega mladega mežnarja ni več; odšel je s tistimi 10 K in zdaj ni nikogar, ki bi zastavo snel, kajti g. župnik Barle, ki je bolj skop človek, pa ni pri volji, da bi dal še 10 K prvemu praporščaku tesarju Martinetu, ki je to stvar upeljal. Iz tega je razvidno, kako da so si cerkvene miši nevoščljive. — G. župnik, poučite nekoliko svoje ljudi o Kristusovih zgledih, ki pravijo: ne bodi nevoščljiv in ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!
— Imeniki volilcev, ki so preostali od letošnje občinske volitve in ki obsegajo nad 1)000 ljubljanskih naslovov v alfabetskem redu ter torej izvrstno služijo za naslovnik, so, kolikor jih je še na razpolago, pri eks-peditu magistrata za ceno 10 K /a kompleten eksemplar na prodaj.
— Kontrolni zbori. Vojno ministrstvo je odredilo, da se letos ne vrše kontrolni zbori.
— Iz ljudskošolsko službe. V Ljubljani ustanove letos I. i*>možni razred za vzgoji iostopne pa slaboumne otroke, eventualno ustanove tudi paralelko k temu razredu. Ta pomožni razred se bo nahajal v prostorih IV. mestne deske ljudske šole in bo tej šoli tudi podrejen.
— Redni občni zbor »Slovenske Filharmonije« se vrši v četrtek, dne 14. septembra t. 1. oh 8. zvečer v restavraciji »pri Rimljanu« (Valentin Mrak) na Rimski cesti št. 4 s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov; 5. bodoči proračun; f>. volitev* novega odbora; 7. slučajnosti. — Želimo mnogobrojne udeležbe.
F>ovratek domobranskih alpinov v Ljubljano. Na praznik, dne 8. septembra se po pol letu zopet povrne iz svojih letnih štacij ob italijanski meji naš čil 27. alpinski polk. Kakor znano, je to slovenski polk in se je zunaj prav častno obnesel. Vsak dan po skalovju naporne vaje, vročina, pomanjkanje vode, kakor pri glavnih vajah in to celega pol leta, in vsi zdravi, čili, sveži, kakor bi bili doma, pa nič sleparskih bolnikov, vse to je uvidelo častnistvo pri naših fantih in tudi vpoštevalo. I. bataljon sv pripelje na državni kolodvor ob 3. uri 44 minut, drugi pa ob 4. uri 49 minut zjutraj in bo vsak imel svojo godbo. III. bataljon ostane čez zimo v Gorici, ta dva pa v Ljubljani. Naši fantje, pozdravljeni!
Vojaške vaje v ljubljanski okoli-eL Koliko napora mora prenesti na vajah vojak, je splošno znano. Je truden, zaspan, žejen, lačen, prepoten, premočen itd. Srečen je, ko pride do kake vasi ali mesta, da se nekoliko odpočije in si privošči, ako si more, kak grižljaj kruha in pozi rek vina. In češee pride do ptic roparic. Brez razlike narodnosti, so bili včeraj v odmoru vojaki v Ljubljani povsod dobro postreženi. V taboriščih so jim prinašali otroci in ženske, kar so poželeli. Siromaki so se pritoževali, kako drago so jim med potjo zaračunavali. In celo tukaj se je pojavila pijavka, ki je, vsaj tako se nam iz zelo zanesljivega vira poroča, tem utrujenim revežem prodajali zemlje po 6 vin. To je za nase mesto nekaj tako nezaslišanega, da se mora javno grajati.
Kamniške planine. Pot na Planjavo nad Kamniškim sedlom, ki jo je dalo napraviti »Slovensko planinsko društvo,« je sedaj dokončana. Omenjena nova planinska steza je zanimivo izpeljana in izborno zgra-
jena ter se drži smeri prejšnje poti, izogne se pa znanemu strmemu in zelo nevarnemu snežišču, vdelana je namreč v trdo skalovje nad navedeni m snežiščein. Pot je docela varna, tako da jo lahko prištevamo najlepšim piton: v Kamniških planinah sploh. Dohod na vrh Planjave je sedaj lažji kot na Brano. Popravljena je bila. med tem tudi pot na Kamniško sedlo in od tu čez Kot liče na Turško goro, najkrajša zveza z Grintov-cem in s Češko kočo. Turiste opozarjamo, da se Kamniška koča zaključi ž - dne 17. septembra, nadalje da je vsled lovskih ozirov prepovedana pot Dolga Njiva - Kalce - Greben.
Na >,bob« v Kamniški Bistrici dne 8 septembra vabi vse svoje čla-ne in prijatelje prave planinske zabave kamniška podružnica »Slovenskega planinskega društva«.
Na c. kr. gimnaziji v Kranju sta razpisani dve suplenturi, in sicer za klasično filologijo in pa za nemščino (glavni predmeti v zvezi s klasično filologijo (stranski predmet). Prošnja se mora vložiti pri ravnateljstvu c. kr. gimnazije v Kranju uaj-kasneje do 12. septembra.
Mladinsko podrobno delo na deželi. Iz Toplic na Dolenjskem nam pišejo: V torek, dne 20. m. m. je predaval mladi absolvirani eksportni akademik g. Danilo Deve-tak iz Tolmina, baveč se tukaj nekaj dni, pred izbranim občinstvom v nemškem in slovenskem jeziku na korist pogorelcem v Mokronogu, kar je doseglo po prostovoljnih prispevkih 100 K čistega dohodka. Vsota se je poslala v Ljubljano »Slov. Narodu«. Lep in posnemanja vreden vzgled, kako delaj akademična mladina vzgojevalno za nadarjeno, a še dale«- zaostalo priprosto ljudstvo na deželi. Vivant seo,uontes!
S puško po nosu jo je dobil Jože Vidmar. Prišel je na velike maše dan. dne 15. avgusta I več drugimi možmi že )>ozno zvečer v Kapsevo gostilno. Vsi so bili že nekoliko vinjeni in zelo glasni. To pa ni bilo prav dvema, dozdaj neznanima fantoma, ki sta sedela prod krčmo. Eden ki je imel puško v rokah, je takoj rekel, da bosta pijance zapodila domov, čt* drugače ne pa s strelom. Nato so stavili Vidmarjevi tovariši oba fanta na odgovor, kaj da hočeta in če bi bila rada tej>ena. To je bilo pa enemu fantu odveč ter je udaril s puškinim kopitom Vidmarja pri nosu, da mu je ubil nosno kost in so ga morali prebijati v lK>lnišnico.
Drzna tatvina. Die 20. avgusta t. 1. je bilo opoldne vzetih Ivanu Sitarju, županu na Toplicah iz zaklenjene blagajne v t>ankovcih B00 K. Storilec je moral porabiti opol danski čas, ko so bili ljudje pri kosilu, go-stilničarsko oso bje pa je streglo top-liškim gostom, da se je splazil neopazen v sobo. kjer je šiloma ali pa * kij u če oi o<lprl leseno zaklenjeno omaro *n iz nje listnieo, v kateri jo bila večja vsota papirnatega denarja. Vzel je iz listnice le dva bankovca po 100 K in 12 bankovcev po 50 kron, morda tudi kak bankovec pet 20 K, iz predala za vsakdanji skupi -ček pa ni ničesar vzel, ker bi se lila utegnilo to preje zaznati. Tatvino sumljiv je komaj petnajstleten l*V. Mikec iz Meniške vasi, ki je služil \wl Ivanu Sitarju za hlapca. Le-ta j« namreč že par dni preje prišel dvakrat zbirat v trgovino Načeta Sitarja ključe, ki jih je pa obakrat prinesel nazaj, trdeč, da niso prave velikosti. Ko so ga orožniki radi te tatvine ostro prijeli, jo je priznal in šel kazat v seno, kamor je bil baje skril denar. No, denarja niso našli tam, deček pa se je spustil v tajbo, nakar sa ga aretirali in oddali sodišču v Novem mestu.
Skozi požiralnik Pivke v Postojnsko jamo. ?je leta so se zaman j trudili priti skozi j>ožiraInik Pivke vj Postonjsko jamo. Žrtev takega ]*>-skuša jc postal pred leti tudi postojn«
meščan Baraga in to vsled tega, ker je bilo mogoče po strugi, ki je polna nevarnih skal, priti le na taf način v jamo, če je dotični plaval pod vodo. V soboto je poskusil to nevarno ekspedicijo g. Božidar Dekleva iz Postojne. Najprej se je pripeljal na nizkem plavu v prvo votlino, tam pa mu je s stropa viseč* skalovju zaprlo nadaljno pot in pustilo odprto nad vodo le kaka dva prsta široko špranjo. Skozi to špranjo je zagledal g. Dekleva luč acetilenke, ki jo jo vihtel sluga Mejak v »Velikem domu«. Hitro se je odločil g. Dekleva in skočil v 20 m globoki požiralnik ter dospel kakih 41/* m pod vodo plavajoč v Veliki dom«. Voda je bila turala kakor led in zelo nevarno je bilo, da dobi srčni krč, kar bi bilo za gospoda Dekle vo brez dvoma usode pol*, no. Umevno je, da vzbuja ta čin gospoda Dekle ve, ki je prvi prišel po Pivki v jamo, splošno ponornost.
Tujski promet v Ljubljani. Meseca avgusta je prišlo v Ljubljano 7691 tujcev — 811 več kakor prejšnji mesec in 218 manj kakor lani meseca avgusta. Nastanilo pa ae jih je v hotelu Union 1421, Slon 1908, Uoyd 830, Cesar avstrijski 404, Hi-
rija 418, Južni kolodvor 338, Štrukelj 293, Malic 249, Tivoli 238, Tratnik 199, Bavarski dvor 141 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1783 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskega 1756, z Dunaja 1213, iz slovenskih dežel 1601, iz dežel češke kronovine 567, iz drugih avstrijskih dežel 1518, iz Ogrskega 163, s Hrvaškega in Slavonije 360, iz Bosne in Hercegovine 66, iz Nemčije 116, iz Italije 118, iz Rusije 8, iz Anglije 7, iz Francije 9, iz balkanskih držav 60, iz Rumunske 7, iz drugih evropskih dežel 50, iz Severne Amerike 59, iz ostale Amerike 9 in iz Azije, Afrike in Avstralije 4 tujci.
„Crni sentt, krasna senzacijska mimodrama v 3. dejanjih z zvezdo kinematografije Asto Nielsen v glavni vlogi, se predvaja še tri dni v Elektroradiografu „Idea 1". Slika nam predočuje doživljaje in konec slavljene umetne jahalke „Stelle", njenega ljubimca grofa Waldberga in zaljubljenega a zavrnjenega draguljarja Hirscha. — Slika je dolga 1200 metrov in polna pretresljivih dogodkov. Predvajanje traja 1 in pol ure. Slika se vidi pri poldanskih in pri večernih predstavah. — Ker je slika res vredna, da si jo človek ogleda in ker si jo je ravnateljstvo z velikimi stroški zasi-guralo, samo da ima si. občinstvo res kaj umetniško-dovršenega, se priporoča v obilen poset.
V spanju je bil okraden delavec Ivan Japolj. Mož je na Mirju nekoliko v travi zaspal in ko se je prebudil jc pogrešil S K 54 vin. Storilec je policiji znan.
Krepko klofuto je dal snoči na Dunajski cesti nek prevozniški hlapec svojemu tovarišu, s katerim se je b"l spri. Udaril ga je s tako močjo, da se mu je iz ustnic polila kri.
Aretiran je bil včeraj zaradi prepovedanega povratka Ivan Mrak. rojen 1652. na Brezovici pri Ljubljani.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 22 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 40.
Izgubljeno in najdem*. Neka gospa je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela dva ključa in par črnih rokavic. — Pismonoša Franc Dežman je izgubil kolesarsko napi-haeo. — Amalija Babinova je izgubila črno ogrinjačo. — Fina Bežkova je izgubila črn svilnat solnčnik. — Mestni delavec Ivan Peklenk je našel neko tehtnico.
Izgubila je neka dama dva ključ-ka, izmed katerih je imel eden napis: »Vorzimmer.« Najditelj naj ju odda pri policiji, ali pa v Gledališki uliej sL 3, I. nadstropje.
»' lovenska Filharmonija« kon-oertira danes ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »Tratnik« pri »Zlati kaplji« na Sv. Petra cesti. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 50 vin.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkura v Ljubljani. Sprejme se: 2 korespon-denta, 2 kontorLsta. 3 poslovodje, 2 potnika, S pomočnikov mešane stroke, 1 ix>močnik železninske stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 3 kontoristi, 1 blagajničar, 8 prodajalk. 7 učencev in 3 učenke. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 korespon-denta. 4 kontoristi. 6 poslovodij, 3 potniki, 7 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 15 pomočnikov manufakturne stroke. 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 konto-ristinj, 17 blagajničark, 14 prodajalk, 5 učencev in 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
narodni! obrsmDa.
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. O priliki velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki bo dne 10. t. m. v Tržiču, je zagotovljen za nazaj poseben vlak, ki bo odšel iz Tržiča okrog devete ure zvečer in bo imel zvezo z vlakoma proti Ljubljani in proti Jesenicam. Skupščinarji naj kupijo v Kranju listke za Tržič in nazaj. Ob pol 4. bo v sokolski telovadnici veselica. Pri tej sodeluje mešani zbor narodne čitalnice v Kranju in orkester „Sloga". Na sporedu je dalje prosta zabava šaljiva pošta itd. Vstopnina 20 v. Skupščinarji naj se radi kosil prijavijo pri tržiški podružnici.
Šentjakobsko - trnovska moška podružnica C, M. družbe. Naše poročilo od ponedeljka moramo dopolniti oziroma popraviti v sledečih točkah: Paviljonu za vino je načelovala ga. Zajčeva, paviljonu za jestvine ga. Sterkova in paviljonu za cvetlice ga. Pibernikova.
Z Viča. Veselica podružnice Ciril-Metodove družbe je uspela veliko bolje kot smo pričakovali. Dasi je bilo ta dan v Ljubljani in v okolici več veselic, vendar je bilo toliko posetnikov, da je bil sicer prostoren vrt kmalu premajhen ; treba pripomniti, da so bili to sami
domačini, kar kaže, da ima podružnica
v Vičanih močno oporo. K moralnnmu uspehu veselice je največ pripomoglo telovadno društvo »Sokol* na Viču in pevsko društvo .Zarja" iz Rožne doline. Odbor izreka imenovanim društvom najiskrenejso zahvalo, nadalje se zahvaljujemo blagorodni gospe Gre-gorinovi, načelnici paviljona za pecivo in vsem gospodičnam, ki so pri veselici sodelovale. Hvala iskrena tudi vsem darovalcem! Glavno družbo je zastopal g. potovalni učitelj Ante Beg, ki je v krasnem govoru bodril navzoče k delu za obmejne brate, v imenu podružnice je spregovoril g. učitelj Josip Gregorin in v vznesenih besedah poživljal k slogi.
Društvena naznanila.
„Žensko telovadno društvo v Ljubljani44 vljudno naznanja, da je redna telovadba ob torkih in sobotah
od 6.—8. ure zvečer. Telovadke se sprejemalo v navedenih urah v Sokolovi telovadnici v Narodnem domu. Starejšinski večer in občni zbor
akad. fer. društva „Sava* se vrši jutri zvečer ob 8 v restavraciji Narodnega doma. Posebno vabimo gg. starejšine in sploh vse nar. napr. dijaštvo.
Skupščina „Organizacije svob. nar. napr. dijaštva** se prične v petek ob pol 10 dop. v dvorani „Narodne Čitalnice." Ker se vrši po § 2. zbor. zakona, dobe vsi udeleženci pred skup. potrebne in enake legitimacije.
Solsbo poročilo.
„Mladika." Na zasebni dekliški petrazrednici društva »Mladike" se bo vršilo vpisavanje še v petek, dne 15 septembra t. I. od 8—12 dopo-ludne v vodstveni pisarni v pritličju mestnega dekliškega liceja.
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bode vpisovalo v I. razred dne 15. septembra od 9—12 ure dopoldne, vzprejemne skušnje pa se vrše dne 16. septembra od polu 9 ure dopoldne naprej.
Razne stvari,
■ Draginja. Na Dunaju so se vršila predvčerajšnem v 9 okrajih so-rijalno-demokratična zborovanja kot protest proti draginji. Vsi referenti so naznanili, da bodo takoj prišli s predlogom, da naj se skliče parlament in da bodo inscenirali poulične demonstracije. Poulične demonstracije so se tudi že vršile v nekaterih mestnih delih, do neljubih prizorov pa ni prišlo. Na vseh shodih so bile sprejete ostre resolucije proti oderuški politiki agrarcev in klerikalnih strank. V pogovoru z nekim ruskim žurnalistom se je izrazil srbski zunanji minister tudi o neugodnem stanju Avstrije in je pripomnil: Srbija je edina dežela, ki bi mogla kriti potrebo živine v Avstriji. Morda pride kmalu do pogajanj, v tem trenotku pa Avstrija še ni storila nobenih korakov. V Charleroiu v Belgiji je prišlo predvčerajšnem do velikih nemirov. Več tisoč delavskih žen je udrlo na trg in uničilo vsa živila. Kljub temu, da je takoj posredovala policija in orožništvo, ni bilo mogoče napraviti miru. Župan je dal nato razburjene žene poškropiti z vodo iz brizgalnic. Do pozne noči je razgrajalo ljudstvo in zahtevalo da izpuste one, ki so bile aretirane. Kakih 5000 žen iz 15 občin je priredilo velike poulične demonstracije. Prišle so tudi pred hišo delavskega poslanca ter zahtevale, da se takoj zavzame pri vladi za znižanje cen živilom. V Monsu stavka nad 600 mesarjev in pomočnikov. Ženske so uapadle mesarje s kamni.
• Kolera. „Narodni Listv" poročajo iz Benešova, da je zbolela v nedeljo blagajničarka Roza Bieknv, ko se je vračala iz Trsta s sumljivimi znaki. Prenesli so jo takoj na posebni oddelek v bolnišnici in kmalu tudi konstatirali, da je zbolela za pravo kolero. — Do predvčerajšnem je zbolelo v Budimpešti in v Novi Pešti 7 oseb za kolero, 4 bolniki so umrli. Predvčerajšnem sta zboleli še dve osebi in sicer, kakor smo že poročali, krmilar Riegler in prodajalka Elizabeta Margulič, ki se je bila že bolna pripeljala z električno železnico v Budimpešto. Včeraj je umrla v infekcijski bolnišnici. Kakor poročajo listi v Belgradu, so konstatirali v Raski več slučajev kolere. — Turški ministrski svet je zavrnil zahtevo carigradskega župana, da naj razpusti občinski svet in razpiše nove volitve. Župan, ki vztraja zaradi nepravilnega postopanja občinskega sveta v vprašanjih, zadevajoČih kolere, na tem, da se razpusti občinski svet, je podal svojo demisijo. Iz francoskega in angleškega poslaništva je mogoče z daljnogledi videti kako pokopujejo vojaki onstran Bospora mrliče. — Tudi na topničarki „Nevšehir" in na torpedni križarki „Berk i Satvet" ki ležita v carigradskem pristanišču se je zgodil po en slučaj kolere. Iz Soluna poročajo, da se je pripetilo v nedeljo in ponedeljek v vojaški bolnišnici in v bljižnjih vojašnicah 5 slučajev kolere. — V No-
vem Pazara so pokopali včeraj 27 oseb, ki so umrle za kolero, število skrivno in ponoči pokopanih pa je Se veliko večje. — V Skopljn je zbolelo na novo 42 oseb, umrlo pa 25, v Bi-tolju je umrlo za kolero 48, v Beratu 4 in v Gumendjih 2 osebi.
* Richter še vedno fantlzlra. Nekemu poročevalcu .Frankfurter Zei-tung" je Richter baje povedal, da so roparji takoj zahtevali višjo odkupnino, ko so izvedeli, da je Richter iz Raj ha. Prej so mislili, da je Avstrijec. Avstrijci so tedaj pri balkanskih roparjih manj vredno blago. Tudi lep kompliment. Roparji so pravili tud^ vedno, da je njegova žena na Grškem in v njihovi oblasti.
* Ladja se potopila. Iz Lime poročajo, da se je tam potopila ladja „Tucabel4*. 81 oseb je utonilo.
* Požar. V Vliesingenu je požar uničil med drugim tudi cerkev sv. Jakoba in veliki stolp.
* Tovarne za vžigalice. V upanju, da bo erar za drag denar odkupil tovarne za izdelovanje vžigalic, katerih izdelovanje namerava država monopolizirati, so zlasti na Ogrskem v zadnjem času ustanovili več takih tovaren. Tudi v Losonezu so ustanovili tako tovarno s kapitalom 5000 K. Obrtni urad pa je po naročilu trgovinskega ministrstva odrekel koncesijo, tako da je morala tovarna, pređno je mogla začeti z delom, likvidirati.
■ Dunajska dvorna opera. Med ravnateljem dunajske dvorne opere Ivanom Gregorjem in operno pevko gdč. Forst je prišlo do konflikta in je Gregor pisal gdč. Forst zelo nelaskavo pismo. Kakor izve sedaj dunajski ko-respondent lista »Vossische Zeitung-Leopold Mana', je dobil ravnatelj Gregor od intendance ukor, v katerem mu intendanca nalaga, da naj v pismenem in ustmenem občevanju s člani dvorne opere nastopa pri vsej strogosti dostojno. Gregor je po zanesljivih informacijah vezan na dunajsko dvorno opero samo za 2 leti.
■ Na Francoskem kradejo naprej. Iz Verduna poročajo, da so ukradli predvčerajšnem neznani tatovi v cerkvi Saint Sauveur pri belem dnevu, med tem ko je župnik imel ravno krst, slike velike vrednosti.
* Zrakoplovstvo. Zrakoplovec Maro, ki se je dvignil v Chartresu, da preleti velik del dežele, je padel s svojim zrakoplovom na neko polje. Zrakoplov se je popolnoma porušil in Maro je zgorel, tako da so našli samo še popolnoma zgorelo truplo.
* Nova drama Leva Tolstega. Ravnateljstvo dvornega gledališča na Dunaju je kupilo prestavo drame »Živi mrlič« iz zapuščine Leva Tolstega. Prvič bodo vprizorili to dramo v nemškem jeziku na dunajskem dvornem gledališču, v ruskem jeziku pa jo vprizore že sredi tega meseca v Moskvi.
* Zabito ljudstvo. Ruska grofica M ura v je v iz Moskve, ki se leči v Pištjanu, je izgubila na izprehodn ročno torbico s 30.000 franki. Denar je našel neki ubožni Slovak in je dobil od grofice 5000 K nagrade. Tega denarja pa ni obdržal zase, marveč je tekel k sitemu župniku in oddal denar nenasitni cerkvi.
* Poroke ruskih velikih knezov. Glasom izpremenjenih statutov carske rodbine določa § 188, da se odslej naprej ne sme poročiti noben veliki knez in nobena velika kneginja s kako osebo, ki ni član kake vladajoče rodbine ali take rodbine, ki je z vladarskimi hišami enakovredna. Fevdalno!
* Zadnji pozdrav. V nekem ribniku pri Bremenu je našel neki učenec steklenico, ki jo je Severno morje zaneslo tja in ki je imela sledečo pošto-: »Zadnje pozdrave vsem sorodnikom in znancem pošilja Rdm-ler, poročnik 70. pešpolka, ki je vodil balon »Saarbriicken«. Gotovo je, da je to res zadnji pozdrav spomladi ponesrečenega zrakoplovca.
* »Nobene vojne, ali dinamit!« Iz Bruslja poročajo o značilni dogodki Neki neznanec je napisal z velikimi rdečimi črkami iz barvila minija na nemški in francoski konzulat besede: »Nobene vojne, ali dinamit!« Vsi poskusi odstraniti napis so ostali do sedaj brezuspešni. Tudi storilca niso mogli dobiti. Zunanji minister je izrazil obema poslanikoma svoje obžalovanje.
* Vlomilec, ki krade poljube. Eina Morgan, mlada in lepa deklica iz New Yorka je bila na posetu v mesto Detrat. Ponoči pri čitanju zaspi, kar jo vzbudi šum vlomilca, ki je prilezel skozi okno. Ema je skušala upiti, toda bala se jc, da je vlomilec ne zadavi, kakor ji je obljubil. Po kratkem parlamentariziranju je sedel vlomilec na posteljo in je začel lepi Krni krasti poljube. S tem plenom je bil vlomilec zadovoljen in je odšel, kakor je prišel, skozi okno.
* Dijaki kot natakarji. Iz Budimpešte poročajo: Začetkom poletja so v nekem restavrantu v Keszthe-lvju ob Blatnem jezeru angažirali dijake kot natakarje. Zdaj, ko je se-zija končana, poroča o njihovem de-
1 lovanju »Neues Pester Journal«: Bi-
lo je petnajst natakarjev nastavljenih kot natakarji. Vsak je dobil 300 kron honorarja. Nekega dne je bil v restavrantu grof Ernst Zichy, kateremu je stregel neki tehnik. Grof mu jc dal 20 K napitnine, ga vprašal po njegovih razmerah ter mu obljubil službo v Budimpešti. Mladi mož, ki mora vzdrževati svoje starše, brate in sestre, je bil s tem rešen velike skrbi. Tudi drugi gostje so bogato obdarovali te dijake - natakarje. Večina njih je dobila dragocene spomine, posebno ženske so bile zelo radodarne.
* Peter Maček. Prihodnji mesec se vrši v Petrokovu na ruskem Poljskem obravnava proti znanemu morilcu patru Mačohu iz čenstohovske-ga samostana. Vsem je še znano, da je ta vredni pater preteklo leto v samostanu v Censtohovi umoril nekega Krvzunovskega s sekiro v sporazumu z njegovo ženo, ki je bila patrova ljubica. Truplo ubitega je skril Maeoh v zofi, ki jo je dal vreči v neki ribnik. Razen tega dolže Maooha, da je bil soudeležen pri cerkvenem ropu, pri katerem je izginilo za več milijonov dragocenosti. Mačoha so ujeli v Kra-kovu in ga izročili ruskim sodiščem, j Mačoh, njegova ljubica in neki pater Starzevski se bodo morali skupno za govarjati; obravnava pa bo tajna, to pa zaradi tega, ker jf* preiskava dognala, da so ruske oblasti trpele n<>-postavnosti v čenstohovskem samostanu, dasiravno so za nje vedele.
Telefonska m brzoiavn
mm1
•volera na Dunaju.
Dunaj, 6. septembra. Sanitetni departement notranjega ministrstva razglaša, da je bakteriologična preiskava dejektov žene krmilarja Ja-gerja, ki je prišla dne 28. avgusta iz Budimpešte na Dunaj in zbolela dne 2. septembra, dognala pravo kolero.
Basist Saljapin.
Dunaj, 6. septembra. Ruski basist Saljapin bo gostoval na »Ljudski operi« od 7. do 18. marca in bo nastopil v treh operah.
Češki klub.
Praga, 6. septembra. Danes popoldne ima prezidij državnozborske skupine češkega kluba posvetovanje o taktiki, ki jo bodo izvajali člani češkega kluba v državnem zboru. Ob enem pa se bodo tudi posvetovali o spravnih pogajanjih. Gotovo je, da bodo vsi za to, da se začno spravna pogajanja. Kneza Thuna pričakujejo jutri v Pragi in bo stopil v stik z najvplivnejšimi politiki koncem tega tedna.
Češki nemški deželni poslanci.
Praga, 6. septembra. Načelnik nemških deželnih poslancev na Češkem je sklical za 9. septembra zvečer vse nemške deželne poslance na Češkem na skupno posvetovanje. Hmeljska kupčija.
Žatec. 6. septembra. 450. Kupčija 438*65. Zadnje cene so se popolnoma vzdržale.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 6. septembra. V današnji seji ogrskega državnega zbora je bila na dnevnem redu tudi interpelacija zaradi uvoza argentinskega mesa, ki je zahtevala, da ministrski predsednik precizira stališče vlade v tem vprašanju. Predno je prešla zbornica na dnevni red, se je vršila še debata zaradi včerajšnjih dogodkov v parlamentu. — V opoldanskih urah je bila debata tako burna, da je moral predsednik sejo preložiti. Justični minister je namreč označil nastop opozicije kot sramoto za parlament, kar je izzvalo velik vihar v zbornici.
Ogri in argentinsko meso. Budimpešta, 6. septembra. Danes je izdala zveza ogrskih poljedelcev uradni razglas proti (navideznemu) memorandumu dunajskega župana Neunieyerja. V tem razglasu pravijo ogrski agrarci: »Ce bo Dunaj nadaljeval pod pretvezo pomanjkanja mesa svoj bojkot proti Ogrski, bo Ogrska primorana posvetiti svojo pozornost železnim in tekstilnim carinskim tarifom in se odločiti tudi za samostojno carinsko ozemlje.
Kolera.
Budimpešta, 6. septembra. Včeraj sta se dogodila v Budimpešti dva nova slučaja kolere.
Požar.
Bukarešta, 6. septembra. V nekem kinematografskem gledališču v Sinaji je izbruhnil danes o polnoči med privatno predstavo vsled defekta na električni napravi, požar. Ljudem se je posrečilo, da so se rešili, garderoba pa je zgorela. Škoda je velika.
Francosko - nemška pogajanja.
Pariz, 6. septembra. Včeraj popoldne ob 4. je prišla iz Berolina pošta, ki je prinesla poročila poslanika Cambona na ministra des Selvesa o njegovem razgovoru z nemškim dr-
žavnim tajnikom Kiderlen - Wach-terjem. V zunanjem ministrstvu hočejo za v leč i objavo rezultata tega pogovora še za 24 ur. V Parizu sodijo o situaciji zelo optimistično.
Samostojna  španska  politika v Maroku.
Madrid, 6. septembra. Španska vlada se pripravlja na popolnoma samostojno politiko v maroškem vprašanju. V Ifuis bo odposlala španska vlada 2000 vojakov. V Ka-dixu je pripravljenih več velikih bojnih ladij, ki bodo prepeljale špansko vojaštvo v Maroko.
Protirevolucija na Portugalskem. Lisabona, 6. septembra. Rojali-stične Čete zarotnikov so iz vseh koncev dežele na pohodu proti glavnemu mestu ter imajo mnogo orožja in municije. Garnizija v Lisaboni je alarmirana in polki na deželi so dobili povelje, da naj bodo pripravljeni. — Rojalisti so vdrli v Chaves.
Lisabona, 0. septembra. Zunanji minister se je izrazil proti zastopnikom časopisov: »Monarhistične čete *o v tem trenutku že prekoračile državne meje in bodo v kratkem napadli naša mesta. Vlada je odredila obsežne varnostne odredbe in je popolnoma pripravljena.
Eks - šah tepen. Teheran, G. septembra- Nekaj milj od Teherana je bila vojska bivšega šaha ntlloeilno bitko z vladnimi četami. Vojska eks - šaha je bila poražena in je hilo 300 njegovih pristašev ujetih. Poveljnik Serdar As->ad je bil ranjen in vjet ter ga bodo -urtili.
Revolta  na Kitajskem. Peking, 0. septembra. V provinci Kansu so uprizorili Mohamedanei velike nemire. Revolucijouarji so za-, zeli tudi že več mest.
MOMI/O,
— Konkurs hranilnice. Hranilnica v Abrudbanji na Ogrskem je prišla v konkurs.
— Srečke. Glavni dobitek 3*/© zemljiškokreditnih srečk druge emisije iz leta 1889. v znesku 60.000 K je zadela serija 4929, št. 25, 4000 K pa serija 4928 št. 43.
— Srečke. Glavni dobitek srečk ogrskega rdečega križa v zneskn 3lMI0(J K jc zadela serija 7o81 št. 13, glavni dobitek budimpeštanskih srečk za zgradbo bazilike v znesku 2U.000 K pa serija 15M št. 84.
— Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava za svoje postaje v Gradcu, Mariboru, Beljaku, Ljubljani, Gori-i i in Pulju večje množine sena in -lame. Pismene ponudbe je poslati do i), septembra 1911, do 9. dopoldne e. in kr. vojaškemu oskrbovalnemu skladišču v Gradcu. Dobavni razpis
v pisarili trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali: Za „Ciril - Metodovo družbo*: Amalija Kocmur, gostilničarka, Št. Peter na Krasu 10 K, v počeščenje spomina mesto venca umrlemu dolgoletnemu gostu Matevžu Medica; Josip Kovačič, telegrafist na N. V. ladji Franc Ferdinand v Pulju 6*08 K, nabral v gostilni pri „RakuM v Pulju (darovali gospa Rak in vesela družba slovenskih mornarjev); Fran Premru, Gradec, Laza-rettgasse 136, K 3, (nabral v veseli družbi v narodni gostilni g. Barbiča) in A. R. Tržič, Gorenjsko 20 K (rodoljub iz Bleda v zahvalo, da se jc od miljenke odvrnila nesreča). Skupaj 39 K 8 vin.
Odboru za podpore potrebne pogorelce v Mokronogu. Josip Ko-stanjšek, trg. poslovodja, Letuš, Savinjska dolina 33 K 40 vin., nabral deloma od blagih dobrotnikov, deloma pa na dražbi za najdeno in prodano podkev, ki jo je izgubil neki Ribničan na potu od Letuša do Mozirja; Josip Milavec, c. in kr. podpolkovnik v Toplicah 100 K, kot čisti donesek, nabran ob priliki zanimivega predavanja mladega absolv. akad. g. Danilo Devetaka, od odličnega občinstva v Toplicah; Matija Zidanik, Brioni, K 1"30; T. Š. v Ljubljani 2 K; pri igri .Županov sin" nabrali otroci v narodni gostilni g. Novaka na Rimski cesti (Marčan) 15 K; g. inžener Gajšek v Znojmu po gospej Ani Štrukelj (hotel Štrukelj) ▼ Ljubljani K 100 in omizje pri g. Jož. Hafnerju na Trati je darovalo na opomin g. Hafnerjeve K 38 (in sicer so darovali ga. Flora Caleari 2 K, ga. Hafnerjeva 11 K, g. Fr. Caleari 10*10 K, I. Molan 5 K, R. Kislinger 2 K, Fr. Prešern 2 K,   Komp 1 K,   Št. Križaj
1 K, Fr. Alič 50 v., Jož. Volčič 40 v., Jož. Starman 40 vin., Fr. Langerholz 60 vin. in  še  naš  .Josko* posebej
2 K). Skupaj 289 K 70 vin. Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik; Kasto Pustoalemfek,
Strasne vest! o koleri ' na Laiken.
Da je ognjišče kolere na Laškem in da se je od tod zanesla tudi v Avstrijo, je splošno znano in dokazano. Prav tako pa tudi ve ve« svet, da store na Laškem vse, da 1 se ne izvedelo, kako naravnost strasno je razširjena ta bolezen po vseh italijanskih mestih skoro brez izjeme. Dočim pri nas v Avstriji javnosti ne prikriva niti eden sumljiv slučaj, molče italijanske oblasti in listi kakor nemi, čeprav se je kolera v po-samnih mestih že tako razširila, da grozi deeiinirati vse mestno prebivalstvo. Dobili smo vpogled v pismo, ki ga je pisal nekemu našemu somišljeniku prijatelj iz Livorna. V tem pismu stoji med drugim: »V našem mestu razsaja kolera, da je prava strahota. Danes je obolelo na koleri 84 oseb, dočim je še par dni preje obolelo na tej bolezni samo 9 do 24 ljudi na dan. Kolera se je pojavila celo v tukajšnjem otroškem zavodu: kar 20 otrok je obolelo na enkrat in ni dvoma, da bodo vsi postali žrtev strašne morilke.
V mestu vlada med prebivalstvom nepopisna panika; ljudje beže trumoma iz mesta, oblasti so popolnoma brez moči in avtoritete. «
Priobčujemo vsebino tega pisma v ravnanje našemu občinstvu, naj bo nasproti osebam, ki prihajajo iz Italije in nasproti blagu, ki se uvaža z Laškega, do skrajnosti previdno, predvsem pa naj opusti vsako potovanje v sosedno kraljevino.
izpred sodišča.
Kazenske   razprave  pred okrajnim sodiščem.
Ne tepite tujih otrok. Marši kak
posestnik ima navado, da tuje otroke, ki ho iijo vasovat na njegovo sadno drevje, neusmiljeno pretepa, brez nzira na to, da je ravno sadje za otroka silno zapeljivo in se le težko upre otrok skušnjavi, pogledati na tujo jablano, če tudi ima morda doma sadje. Spodi tujega otroka z vrta in si išči zadoščenja pri starših, če to ne pomaga z lepa, zahtevaš lahko od staršev eventualno odškodnino tudi na sodišču. Podobno se je godilo nekemu posestniku z Dolenjske ceste. Hodili so otroci k njemu na vrt. Za-sačil je prilično 91etnega sosedinega dečka, potegnil ga z ograje, pretepel in vrgel na neke prazne sodove. Dečkova mati je posestnika tožila. Ta se je zagovarjal, da je bil otrok na je-blani, ko je on prišel domov. Za v pil je nad njim, in otrok se je spustil preplašen po vejah raz jablano. Pri tem pravi on, se je morda otrok poškodoval toliko, kolikor pove zdravniško spričevalo. Mati in dečko sam, kateremu se bere verodostojnost iz obraza, potrdita, da fant ni bil na ja-1 »lani, marveč na ograji. Torej ni rao-irel raz jablano skočiti ali pasti. Mati je navedla še dve priči za resnico >;voje in otrokove izpovedi, toda sodišče se je že z izpovedjo matere in sina, ki je v obče povsem verjetna, prepričalo o krivdi posestnika in ga obhodilo na 30 K g'lobe ali 3 dni zapora. Odškodnino za otrokove bolečine in -pričevalo je mati zavrnila.
Prošnjo do Nagih jrc!
Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, dne 19. avg. v Mokronogu ljuto razsajal, ter spravil v par urah skoraj cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje.
Beda je nepopisna!
Prosimo torej vsa blaga srea, da priskočijo obupanim revežem blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi •tip osuše solze onim, ki z obupom zro v pogorišča svojih domovanj. Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hvaležna srca nesrečnih pogorelcev,
Pošiljatve    hvaležno sprejema:
Ohbor za podpore potrebne pogorel-cc v Mokronogu.
Za odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik. Ivan Hutter m. p., sodn;k. Fr. Arh m. p., davčni predstojnik. Franc Žitnik m. p., kaplan. Ivan Pirnat m. p., nadučitelj. Josip Tratar m. p., učitelj. Ivan Zicherl m. p., trgovec. Peter Strel m. p., trgovec.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. septembra: Aleksander Ohmig, zasebnik, 62 let, Konjnina ulica 1.
Dne 2. septembra: Peter Weber, železniški nadsprevodnik, 50 let, Dunajska cesta 11. — Karel Zupančič, drvarjev sin, 10 mesecev, Tržaška cesta 31. — Mihaela Pogačnik, hči mizarskega pomočnika, 3 tedne, Štu-dentovska ulica 9.
Dne 3. septembra: Bogomila Matilda Dolar, hči orožniskega štraž-mojstra, 3 mesece, Rimska cesta 20.
— Alojzija Benedik, hči trgovskega sluge, 3 mesece, Turjaški trg 1. — Friderik Kiiritz, rejenec, 3 mesece in pol. Pred prulami 23. — Simon Treo, stavbenik in posestnik, 56 let, Sv. Petra cesta 23. — Jožefa Dobrota, hiralka, 33 let, Radeckega cesta 11. — Pavlina Škafar, rejenka, 8 mesecev,    Karolinška     zemlja, 55.
— Vinko Zupan, posestnikov sin, 6 tednov, Rožna ulica 35. — Amalija Hieng, zasebnica, 79 let, Mestni trg štev. 17.
Dne   4.   septembra: Štefanija
Zabkar. gostilničarjeva hči, 2 meseca, Dunajska cesta 52. — Fran Kna-pič. bivši mizarski pomočnik, 33 let, Radeckega cesta 11. — Martin Grda-dolnik. posestnikov sin, 11 mesecev, Karolinška zemlja 46.
Dne 5. septembra: Ivan Gorjup, bivši mesar in gostilničar, 74 let, Radeckega cesta 11. — Stanislav Kopri vec, sin mesarja in posestnika, 2 meseca, Sv. Martina cesta 22.
Vdežel-** ;ci:
Dne 30. avgusta: Neža Sever, žagarjeva žena, 26 let. — Viktorija Smolnik, hči delavke, 2 leti in pol.
Dne 31. avgusta: Janez Petelin, dninar, 16 let.
Dne 1. septembra: Josip Slabe, rejenec, 2 meseca. — Feliks Smole, delavčev sin, 6 let.
Dohodki in stisJB .MM sv. Orila in Metoda*.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jc imela meseca avgusta 1911. sledeči promet:
I. Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov     777 K 27 v
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska 1031 K 53 v *) Štajerska 1088 „ 68 „ c) Koroška — „ — „ đ) Primorska 189 „20,,
Skupaj ....
3. ) Razni prispevki ....
Skupaj .... b   Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad.
c) Iz druž. glav. se je dvignilo Skupaj   .   .   . ."
2309 K 41 v 283-: K 44 v
5923K 12 v
2672 K 63 v 3240 K — v 11835 K 75 v
n. Izdatki:
(7) Redni izdatki:
plače, remunc-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd.
b) Izredni izdatki:
naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad
13904 K 38 V
2672 K 63 v
Skupaj   .    16577 K 01 _y torej primanjkljaja   . 4741 K 26 v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko Časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200 000 kron.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1911.
m porodila«
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 6. septembra 1911. Termin.
Pšenica zaoktober 1911. Rž za oktober 1911  . . Koruza za maj 1912 Oves za oktober 1911
za SO kg 11 77 za 50 kg 10 27 za 50 kg 8 30 za 50 kc   9 25
MeteoroloSično poreko.
Višina n m morjem 306*2.
Srednji tračni tlak Stalna
5 12. pop - 9.zv.
738 3
739 9
262 ! si. jvzh 19 71 si. szah.
jasno del oblač.
6.; 7. zj.   7398    13*9 j si. jjvzh.
Štednja včerajšnja temperatura 20*7 , norm. 16*3* Padavina v 24 urah 00 mm.
v LJabljaol
•« ttpteakra lili
4«/. majeva renta ....
srebrna renta . . . . *•/• ivttr. kronska renti . . *•/• ogr.      ||      « < 4% kranjsko deželno poaojffo 4*/. ko. češke del. banke .
Srečke Is 1.1M0 V.   - -
ttakc.....
ce I. Uda)«
H-
ogrske hlpotečae . don. komunalne avstr. kreditne . • ljubljanske . . . avstr. rdeč. krila . Ogr.
•i u m» •»
M M M
M
ii H
ttarike
Ljubljanske kreditne banke Avatr. kreditnega zavodi . Dunajske bančne dražbe . Južne Iclesnlce f . . . Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Celke sladkorne družbe . Zivnosrenske banke.  . .
Vatlato.
Cekini Marke Franki Lire . Rabi jI.
92*10 95-85 9210 91 — 9410 93-65
419-
606-
309 —
297 — 27950 248-507 — 499-— 85 — 69-25 46-80 36 25 24795
475 — 650 75 545S0 '.18 25
739 — 830*£0 323 — 280*50
11*37 117-55 95-40 94 65 25425
•CariCPfB^Rfi IIFUWrrrPR/\£/V
431-618-
321 — 303 — 28550 254-519 -511 —
91 — 75 25 52 80 4025 250 95
476 50 651 75 546 50 119 25 740 — 831-50 326-281*50
11-41
117-75 95-50 94 85
25525
Avstrijska speclallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-prasta*, ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo
vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagat« Ij, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18
Za otroke .
Odlično živilo za dra-ve slabotne, v razvitku
zaostale otroke vsa-in odraslev ke starosti.
Pospešuje tvontev mišic in kosti, zabranjuje in odstranja kakor nič drugega drisko, blevanje, Črevesni katar itd
In ? mali nam ie dano velika.
SVjai Ali ni zrn biti  neka) velikega, ako 22 Pravilne mod naših vrelcev nosimo I tekorekoč v telovniSkem žepu seboj SjSjna in vsak hip na najpripravnetšt način
22 lahko rabimo? Pristne sodenske mi-B neralne pastihe (samo Faveve) obse-m   m gaj o učinkovite vretske soli, že ti-—bo:krat preizkušene proti vsem obo-H lelostim sopil. kašlju, hripavosti. za-■ slezenju itd Treba je rabiti Faveve 22 Pristne sodenice, ako bolehamo na ■ ■ taki bolezni   Škatljica stane K 1*25. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvomi založnik, Dunaj !V1. Grosse Neugasse 17.
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
r!ijthfineji9 jmsrra lltrtrifim etafti tirczvlaCno.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Špecial. trgoTiia i kiluiin mm. lili.
Izposojevanje koles.
Zlate smttnla
Berolin, Pariz, Rim itd.
lajfeftihza. /
Izit^jC: O. SSTOL
Stfitirjm sike 7.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostro**. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Seydlin-«.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje n«Jbf»1Jiae priznana
TaMC-cliiB tinta
katera   okreooujo   laslftće, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 ateklrnlraz na«odom t krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot
dve steklenici.
Zalega vseh  preizkušenih zdravil, medic. mM, medicinah vin, špeoljaH tet, najfinejših parfumov, kirurgiških obva?, svežih m eralnih vod itd.
Dež, lekarna MIlana Leustek*
»Liubi|an! Risleva cesta št I.
* poleg novoagrajenega Fran Jožefovega
inbli. mostu 169 V tei lekarni dobivajo  zdravila tudi člani bolniških blagajn jnine železnice, e« kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubliani.
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan; Kdor vživa
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost     „   „ 4*80.
Naslov za naročila: ..FLORJAN". Ljubljana.
Postavno varovano.
Zahvala.
Za premnoge izraze totažilnega sočutja in sožalja ob smrti na&e iskreno ljubljene matere, ozir. hčere,
sestre in tete, gospe
jKlarije £ogonder
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se se zahvaljujemo gg, dr. K. Zakrajfičku
in dr. Hubadu za nujno hitro in požrtvovalno pomoč, vsem, ki so ob času nesreče stali s svojo pomočjo tolaiilno na strani, častiti duhovščini, gg. uradnikom, gg. orožnikom, gg. pevcem za ganljivo petje, si. požarni brambi v Stari Loki, si. godbi požarne brambe v Škofji Lold in vsem, ki so blizu in daleč prihiteli spremit predrago pokojnico k večnem počitku
BtkffJj pri Stin Laki S. stfltemlrra lltt
Žalujoči ostali.
Stanovanje
i 2 sobama in pritiklinami se odda takoj ali % novembrom
mirni stranki. — Prisojna ulica št 5.
Več sto
ispodhud za nakup porabruh predmetov in prikitfHMt-nih daril vseh vrst obsega moj glavni katalog i okoli
iUuO slikami, ki jih na zahtevo po&ijem vsikrmii gratis
in franko — C. in kr. dvomi dobavitalj
Jan Konrad, Most st 1167 (Češko).
s posebnim vhodom, pripravni za kako pisarno, na najlepšem prostoru mesta,
se oddane takoj ali za novembrov termiti
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Dl fekte
iz bolite hiše
dobi popolno oskrbo pri gimnaz. profesorju. — Naslov pove upravm-štvo »Slov. Naroda.« 3031
Lepo   meblovana  in  zračna mesečna
se odda takoj ali s i. oktobrom
me>ečno najemnina 10 K. — Poizve se? pri A. Gabrovšku, Dolenjska oesta 50, pritličje. 3023
Dobro izšolana
mladenka
z dobrimi izpričevali želi stopiti kot pisarka v službo pri kakem notarju. — Več pove uprav niš t vu »Slovenskega Naroda« 3025
Pozor!    3034 Pozor!
V četrtek in soboto se bodo Pred škofijo št. 3.
t trgovini Josipa Oblaka
^ prodale
lidtacijskim potom sledeče stvari:
nova registrirna blagajna (stala je 4000 K), najmodernejše vrste, stojalo za kavo, prodajalniška oprava in različno špecerijsko blago.
bprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstne jši h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt 2 manjSajočimi se 94 vplačili.
44
99
•". - vzajemno za varovan Ina banka v Pragi. - ."o Besermi fondi X 53,758.285-24. — Izplačane odškodnina in kapitali}« K 115,300.603-tl.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■ Vm pojasnilo dojot —————
taraloo lasttpttn i liiAliani
laf?nePb?n^        f CtSPKlD Dllti !tW. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Skrb za lase.
Z lasmi je
navadno tako: v mladosti malo
pazimo nanje, jim damo rasti kakor hočejo, samo jezimo se
včasih, ker jih moramo česati. Ko pa pozneje opazimo, da se prično redčiti, se pa silno prestrašimo in bi bili veseli, da bi imeli kaj dosti česati. To je stara pesem: vsako stvar pričnemo ceniti šele ko je več nimamo. Sedaj se pa prične poizkušanje z vsemi mogočimi sredstvi in čim bolj nejasno, tajinstveno in nespametno nam kažejo učinek teh pomočkov^ tem ljubši so občinstvu. Sele ko smo z vsemi mogočimi metodami rasti las še bolj škodovali in naposled prišli na dobro
misel, povprašati specialnega zdravnika za svet, dobimo neglede na redke bolezni, ki same povzročajo izpad, odgovor, da je vzrok izpadanja las čisto priprost in da je sredstvo, ohraniti lase in pospeševati njih rast prav preprosto. Treba ni namreč nič drugega nego glavo imeti čisto, to se pravi, jo izmivati s kotranovim milom. Dandanes pa ne rabimo več neblago-dišečih mil s surovim katranom, nego na nov patentovan način nedražljiv katranov izdelek brez duha Pixavon.
Pixavon z lahkoto odpravi prhljaj in nesnago z glave, se prekrasno peni in se da rad z glave zmiti. Ima prav prijeten duh in zaradi katrana, ki ga obsega, deluje proti parazitarnemu izpadanju las.
Zlasti je poudariti, da imamo v Pixavonu izdelek, ki se vkljub svoji večji vrednosti oddaja po prav zmerni ceni. Steklenica za poltretjo krono, traja ob tedenski rabi skoro pol leta. Dobiva se povsod. Ta izredno nizka cena dovoljuje tudi manj premožnim,
da izvajajo to prirodno in pametno negovanje las. Že po nekaj umivanjih s Pixavonom bo vsak začutil dobrodejni učinek in zatorej Pixavon
lahko smatramo za ideal- ^ no sredstvo za negovanje las. ^b
14
JContoristinja
s prakso ▼ knjigovodstvu in 'blagaj-m&urstvn   ioU   prinsOVM shUta.
Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „atoatortstimla." 2964
•
Sprejme SO tako] marljiv in pripraven
učenec
»vino s mešanim blagom
reč  pove   uprav niš t vo   »Slov en. skega Naroda«. 293
3009 Spod. Stika pri Ljubljani
se takoj odda v najem ali pa na račun
Vpraša se osebno pri lastniku
Antonu Maver v hotela ali Metelkovi ulici štev. 19 v Ujubljani.
V bližini mest dekliškega liceja, nršulinske in Šentjakobske in novo zgrajene državne obrtne šole stanujoča obitelj sprejme za prihodnje šolsko leto
deklico na stanovanje in brano.
Naslov pove iz prijaznosti modna trgovina Just Maschke, Židovska ulica.
MH zrni Ju. A. Hna
priporoča svojo bosato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov In vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
Trpki jiiiT
slovenskega in nemškega jezika zmožen in dober manufakturist so sprejme pri Kristiann Starki, trg z mešanim
blagom, lovnloa ob lavL 3001
Učenka
se sprejme na »rano ii staiavaijc.
Vprašati je: T.1»waka ali«, it 9. H. nadstropje. 2981
V najem se da f
prodajalno
mešane stroke. Nahaja se na najlepšem kraju v mestu na Gorenjskem, obstoječa že čez 40 let in je izvrstno vpeljana. S prodajalno se odda tudi vsa zaloga in po dogovoru cela hiša Oziralo se bo le na resne ponudbe, ki se naj pošiljajo pod „Letovišto" na uprav. »Slov. Naroda«.
Umno stavbništvo.
Kdor hoče hitro in GODO zidati, uporablja le
3026
Skagliol plošče
S lam S cm debele yf za napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani orostor, torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |     nI treba nikakih traverz.
Samoaaseže i trpežne Efijj stene (železno armirane stene Žj epeke.)
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Hdnlgsberg & Deutscb, ^a&ffi" Zagreb.
AlpimA
ure
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani. Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bi«*lu
:-: on toiei lahko po originalno tvomlSkiS cenab :-:
garantirano zanesljive, ■ vseh legah in temperaturah po njegovem astronom ičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, niklju  in   jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
JOosner*C2
: Rltitfria satana fiuia:
Ljubljani
priporoča t lastil žgaojaral kuhano ^ 2544 SlivOVkO
Tropinovec Brinjevec Hružovec Vinsko žganje a.
zanesljivih kakovosti. ■ g
€nostropna hiša
blizu fanie cerkve, za penzionista ali trgovca, 6 sob, 2 kuhinji z majhnim vrtom in 2 oraloma zemljišča, sredi lepega trga v Savinjski dolini na Spod. Štaj., se proda za 20.000 kron
nova hiša
v Gaberju pri Celju s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, lepim vrtom, pripravna za penzijonista ali rokodelca, za 12.000 K in
lepo posestvo
20 min. od Celja, z novo hišo, urejeno za gostilniško obrt, novo, veliko gospodarsko poslopje s sušilnico za hmelj, njivo, 5 oralov travnika in sadonosnika pri večji vasi. Vse se pod prav ugodnimi pogoji proda. Več pove: Ivan Kranjc, Glavni trg 10 v Celju.
Važno za vinske trgovce
U!
l«l
III 15!
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400   800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545
pri tvrdki
JI Rosner & 62
v Ljubljani, s:
Važno za vinske trgovce
iN; j»|
! m • ! —
Ul
• ar*
Cl
!!!
v©
Najboljša in najzdravejša —
barva zo lose in i^do
je dr. Drallea „NE HI L", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMOLl
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Dva dijaka
se sprejmeta aa stanovanje in hrana v sredini mesta. — Kje pove upravmštvo »Slov Naroda.« 2926 _*_
- Vila -
za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom se po nizki oenl proda.
Natančne   podatke    da TomaŽ
Gek, L nlica, Pot v Hotno dolino itov. 237. 2702
in za napravo
popolnoma dozorela
jabolka
so ceno na prodaj.
Več p ve Andrej Uršič, Ilirska Bistrica« Notranjsko. 3C06
Prodajalko
izurjena v špecerijski stroki, z daljšo prakso, želi vstopiti v večjo trgovino ali v filijalko. 2989 Naslov, pove uprav, »SI. Nar.«
Iščem
vzgojiteliico
svojima hčerkama. — Pogoj je znanje laščine. Absolvirane učiteljske kandida-tinje, zmožne poučevati klavir, imajo prednost! Plača in vse drugo po dogovoru.
Dr. Anton Schlfirer,
Ribnica, Kranjsko.
Podni cleuatorll
(črepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zracne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
J. K. Rudolf
c kr. dvorni dobavitelj v Plznji.
Tehnična  pisarna   in  stavbno podjetje
Ineenieur H. UHLlft
3801
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. .Stfokovna ftrriitn raH vrst riMn in aroratonov. strokovni vmtom izvidi. wm\\i miti
\m\
Kavarna Leon stan *
Cenjenim p. n. gostom in slav. občinstvu iz Ljubljane in z dežele naznanjam, da sem svojo kavarno popolnoma na novo preuredil in opremil.    Točna postrežba.
Karambolistont na Kranjskem sem na razpolago vsak čas
na karambol -mateh.
Odprto celo noč.
Z velespoštovanjem
Odprto celo noč
F. L. Pogačnik.
If5|i=lf=
n4
D2TJI
ITI
Slavnemu občinstvu, slavnim uradom ter šolskim vodstvom, si usojam najvljudneje naznaniti, da je moja
tipi s papirjem, pisalnimi m risalnimi poliiiioami
po preselitvi zopet otvorjena.
Preselil sem trgovino iz vogala Marijinega trga in Sv. Petra ceste, v drugi lokali n sicer v ravno isti hiši nekoliko naprej od prejšnjega prostora, kier je bila prH prodajalna z usnjem, torej 2998
Sv. Petra cesta štev. 2.
Ker sem s preselitvijo v novi lokal trgovino docela popolnoma preuredil in obenem spopolnil, lahko zagotavljam in se bom potrudil častitim odjemalcem v vsakem oziru popolnoma in točno ustreči.
Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje, se i v nadalje najvljudneje priporočam, da se mi isto tudi v naprej ohrani
Ivan Gajšek, nasl. J. Bahovca.
spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to priznano najboljši izdelek ob nedosežno nizkih cenah!
ALFRED FRANKEL, komanditna družba.
Prodaja I išče: LJUBLJANA, Stritarjeva ulica št. 9.
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«.
773533
96
205. itevimo.
f LfiMinL t s&tfc t ntoAri m
XUV. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta   ......  . 6 —
na mesec......, 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto....... K 22 —
pol le^......                         . , 11*—
četrt leta...... , 5*50
na mesec...... \ 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica si- 5 v v pritličju levo), telefon Si. 34.
Ixna|a vsak dan sveder lzvssaUl nedelfe la
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naiočnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Posamezna številka vališ 10 vinarja*.
Na pismena naročila brez istodobne \ poslat ve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarn*9* tslolon »t SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . pol leta . četi leta ?.a mesec
25 — 13-
2-30
za Nemčijo:
celo leto
K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30* ■
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Knaflova a lic a it. 5 spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85
aj jj
Zgodovlnshi teden.
Ta teden pride do odločitve v razporu med Francijo in ■ ed .Nemčijo zaradi Maroka. Resnobo m pometi pogajanj, ki se zdaj vrše v Boro-linu, ilustriraj ua}bo.je «Vj«*va; an-gleške zavarovalnice so močno zvišale premije za zavarovanje ladij, mala Belgija mobilizira svojo armado, da bi z oboroženo silo branila svojo nevtralnost proti Nemčiji, in minoli teden se je vršila v Toulouu revizija francoskega vojnega bro-dovja in je izrekel minister niorna-riceDelcasse pomenljive besede: »Naša mornarica je popolnoma pripravljena«, kar se lepo vjema z besedami, ki jih je pred tremi tedni izrekel francoski vojni minister, da se francoski narod »lahko zanese na svojo armado.«
Iz teh dejstev se spozna velikanski pomen pogajanj, ki so se začela v ponedeljek v Berolinu med francoskim poslanikom Ca m bonom in med nemškim ministrom zunanjih del Ki-derlen-Wachterjem.
Nemčija je napela vse sile, da bi spravila Francijo v zadrego. Nem->kc spletke so spravile Špansko pokonci in tudi Italijo. Ali spoznanje, da se Nemčija igra z ognjem in da nemški nacijonalci na brezvesten način ščujejo na vojno, je prodrlo tudi že med Nemci. To se je pokazalo v nedeljo v Berolinu, ko je na >totisočt> ljudi v Treptovskem parku zagrmelo proti vojni in obsodilo početje pan-germanov in pa tistih špekulantov, ki bi s prelit jem človeške krvi radi zaslužili milijone.
Francija stoji trdno na svojem stališču in je pripravljena na vse. Kompenzacije, ki jih hoče ponuditi Nemčiji, niso velike, a zadostne so, če se uvažuje, da dela Nemčija izsi-ljevalno politiko. Ob mizo tolče, je zadnjič se izrazil neki angleški diplomat, a če so doslej udarci ob mizo Nemčiji koristili v gotovih slučajih, sedaj ni položaj zanjo ugoden. Zadovoljiti se bo morala s kompenzacijami, ki so majhnega pomena in naj le služijo kot zlat most za njeno re-tirado ah pa bo morala potegniti meč.
Toda upanje je. da Nemčija, ki svoj položaj dobro pozna, ne pojde do skrajnosti in da bo mir ohranjen; upanje je, da bo ta zgodovinski teden rodil rezultat, ki bo evropskim narodom prihranil pretečo velikansko vojno.
Delitev deželnega Joljlieja sveta na Štajerskim.
Celje, 4. sept.
V »Narodnem Dnevniku« št. -36 z dne 17. oktobra 1910 čitamo sledeče: »Vsled mnogostranskih pozivov je vodstvo Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic, poslusav-ši mnenje zastopnikov iz vseh okrajev Spodnje Štajerske, v seji dne il>. oktobra t. I. v Celju soglasno sklenilo zavzeti sledeče stališče glede predlagani!) sprememb deželne šolske nad-zorovalne oblasti:
Organizirano slovensko štajersko učiteljstvo izraža prepričanje, da slovensko šolstvo v deželnem šolskem svetu ni primerno zastopano. Zato z ozirom na namero vano preustrojite v deželnega šolskega nadzorstva zahtevamo take izpremembe v sestavitvi istega, da se slovenskemu šolstvu zagotovi   vsestranski svoboden razvoj.
Kljub temu pa združeno slovensko štajersko učiteljstvo zasleduje tozadevno postopanje slovenskih klerikalnih poslancev v Gradcu I največjim nezaupanjem in to iz mnogih tehtnih razlogov. Glavni vzrok našega nezaupanja je dejstvo, da so slovenski klerikalni poslanci stavili predlog na delitev deželnega šolskega sveta in da so se (pri lanskih soptein-berskio pogajanjih za delozmožuost štajerskega deželnega zbora. Opomba ur.) pogajali o zastopstvu Slovencev v skupnem deželnem šolskem svetu z vlado in nemškimi strankami, ne da bi bili stopili poprej v riotiko z zastopstvom slovenskega učiteljstva, in ne da bi bili v tako eminentno narodnem vprašanju poslušali poprej nazorov in predlogov onega dela štajerske slovenske javnosti, ki je šoli naklonjena, namreč starih konservativnih politikov in napredne narodne stianke.
Z največjim obžalovanjem smo slišali izjavo vodje klerike.Ve stranke dr. Korošca, češ, da vidi primerno podlago za rešitev tega vprašanja v predlogu nemškega klerik ilca Ha-gen ho terja, po katerem bi se naj pre-ustrojitev deželnega šolskega sveta izvršila s poklicanjem po enega klerikalnega zastopnika nemških in slovenskih občin v deželni šolski svet. (Tako so slovenski klerikalci varovali v o-dločilnem trenolku »zgodovinsko upravičeno zahtevo«, kakor piše »Straža«, Spodnješt gorskih Slo-
vencev. Op. ur.) Nesprejemljiv je potem tudi predlog c. kr. vlade, vsled katerega bi imeli odločevati o usodi šolstva novi člani deželnega šolskega sveta, katere bi določile obstoječe vladajoče politične stranki*, tako da bi se nadzorstvo slovenskega šolstva poverilo zaupnikom klerikalne stranke, ki je moderni šoii in naprednemu slovenskemu učiteljstvu naravnost sovražna. Ta predlog je tem manj sprejemljiv, ker si z ozirom na preganjanje učiteljev na Kranjske.11 tolmači štajersko sloveisko učiteljstvo predloge štajerske klerikalno granke le kot sredstvo za zasužnjenie slovenskega šolstva in tčiteljstva klerikalni stranki, kar bi pomenilo pogin moderno šole na Slovenskem it s tem neizmerno škodo našemu narodu. Ne z ozirom na naše osebne učiteljske koristi, ampak z ozirom na koristi šol* in naroda, protestiramo torej organizirani slovenskc-štejerski učitelji zoper poskuse rešiti važno vprašanje šoiskega uadzoistva brez nas in proti nam ter brez soglasja s šoli prijazno javnostjo. C'bžalujemo pa zlasti kot Slovenci neočnost in nejasnost slovenskega klerikalnega predloga o delitvi deželnega šolskega sveta, ker isti nepistopa teritorijalne enote slovenskJSpodnje Štajerske in zahteva le zaJopstvo kmečkih občin. S tem odUgr slovensko šolstvo v spodnještajerkih trgih in mestih in zlasti v dvoifeičiuh krajih narodnemu vplivu. K*or ob vsaki priliki, bode slo siovenjtko-štajersko učiteljstvo z navdušenem in nesebično v boj za siovenske jarodne šole tudi glede Slovencem ugodne rešitve vprašanja šoiskegajnadzorstva. Odločno se hode uprioflovcnsko učiteljstvo vsaki nameri zasužnjiti šolo in učiteljstvo katerikci politični stranki, zlasti pa sedaj ladajočiin spod-njestajerskim k i01 kalnim mogotcem. — Končno zslteva organizirano slovensko štajeitio učiteljstvo povodom preustrojilvt deželnega šolskega nadzorstva Ari tej oblasti svojega strokovnega psiopnika, predlaganega od clovenss1: delegacije deželne učiteljske konference.
Deželni in draivni poslanec dr. Karel Verstovšek ">iše v koncu članka »Resna beseda* v zadevi delitve deželnega šolskera sveta sledeče (glej »Stražo« št. 103, 4 dne 1. septembra 1911) : »O načelnih vprašanjih te za štajerske Slovence tako važne zadeve sem pisal v uvodnikih »Straže« in že tedaj i>o:ival učiteljska društva, da izrazijo svoje mnenje
in označijo svoje stališče. Do sedaj (to je 1. septembra 1911) še slovensko učiteljstvo ni storilo koraka, da bi javno dokumentiralo svoje soglasje s to že tudi staro zahtevo štajerskih Slovencev.«
Priobčili smo nalašč zgoraj stoječo izjavo Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic z dne lb\ oktobra 1910, ker izvrstno ilustrira mnenje, ki vlada med slovenskim učiteljstvom na Štajerskem glede klerikalnih predlogov za spremembo deželne šolske nadzorovalne oblasti na Štajerskem. Klerikalci, ki so lani vodili enako kampanjo proti učitelj-stvu in naprednjakom zaradi t*'ga vprašanja, so na to izjavo popolnem-1 umolknili. Precizirati bi bili morali svoje stališče glede teritorijalne ue-litve in pokazati, da res upoštevajo učiteljstvo — a hoteli niso ne enega ne drugega, zato so umolknili.
Obenem pa kaže ta izjava, ki j" bila priobčena skoro pred letom dni, kako drzno si je upal »politik in šolnik« Verstovšek lagati o narodnem učiteljstvu na Štajerskem. S tem fak-tom je postavljena tudi cela njegova plitva in lažnjiva polemika proti »Slov. Narodu« v pravo luč. Umevno je, da se v interesu dostojnosti in — suažnosti ne moremo več baviti z Verstovškom in nadaljnimi izvajanji »Resne besede«.
»Brezimnik.«
Politični! kronika.
Deželne zbore namerava vlada še pred jesenskim zasedanjem državnega zbora sklicati. Zidaj se bavi jo s tem vprašanjem deželni odbori. Šest deželnih zbrrov je zaradi obstrukcijc odgođenih, in sicer razen češkega ga-liški, štajerski, moravski, istrski in goriški. Povsod so to povzročile narodnostne diference. Vprašanje je, če se bodo deželni odbori pri teh razmerah izrekli za sklicanje. Do zdaj je edinole nižjeavstrijski deželni odbor odgovoril v pozitivnem zmislu, tirolski in gališki deželni odbor sta
se izrekla zoper sklicanje.
* *
Avstrijski in ogrski ministrski predsednik sta imela včeraj dve konferenci. V informiranih krogih se govori, da sta se posvetovala o vseh onih vprašanjih, ki skupno interesira jo avstrijsko in ogrsko vlado. Najvažnejše je bilo seveda vprašanje uvozil argentinskega mesa. Pripravila sta se za pogajanja, ki se naj za-
čno po povratku finančnega ministru Lukacsa in poljedoljskegu ministra. Pogajanja se bodo vršila po)M>lnoma na novi podlagi. Ogrski informirani krogi upajo, da SS SO Sanj dosegel s porazu 111. ker hod«, nfct stranki ne koliko odnehali. Kakor se zatrjuje, Avstrija ne bo već reflektirala na uvoz arjreniinhkcga mesa, pač pa bo Ogrska dovolila uvoz mesa iz balkanskih dr/a v.
m
Odbor nemške delavske organizacije ,]': izdal včeraj nu ovojem k<n» gresu proklamacijo mi tlelavstvo, v kateri označuje vsako izrabljanja kri-.ičnega položaja Nemčije v socijalno re\oluci jorrarne svrhe kot is dajo naroda in domovine.
*
Glasilo združenih bosanskih muhamedanskih  organizacij »Zeman<
prfnani članek, ki je naperjen proti triaJizmu. ideal muhamedan*kc stranke je HttlSSOIIliJB Bosne, tSSf more svoje dosedanje stališče ohra niti saano ' avtonomni Bosni. Avtonomija Bosne torej oopolnoma i ključuje ziiružhev anektiranih dežel s Hrvatsko, kakor tudi sdlSdUtS* z Ogrsko.
V Južni Albaniji se je zopet izjavilo vsta-ko gibanje. M uha medan -ski Albanei zahtevajo ravno pro stosti, kakor so so dovolile katoliškim Malisorjem. V okolici Djasvoviefe organizirajo rmj<* /(» nove cele. ki 90 dobro oborožene in s strelivu m SOls žene. Kakor poročajo iz Soluna, m> v mladoturških krogih mnenja, da .to bila velika politi ena napaka, dovoliti Malisorjem izjemno stališče. Turšk,-« vlada ie i>oslala v lntoljski vilajet vojaštvo.
*
V Madridu .je že par dni razšir jena vest. m. so odkrili zaroto, naper-jeno proti kralja Alfonzu. Delčki i v španske i>olicije v Par iz u so s SSSS obvestili madrhUko jK>licijo. ki /daj strogo pazi na v>e tujce, ki prihajajo na Špansko. V U> svrho je zdaj v vsakem vlaku, ki pri SISja iz Franci.!«-, španski detektiv.
Portugalska vlada je lkftssn\la razveljaviti izjemno stanje v republiki, odstraniti obstoječa vojna sodi->ea in izdati splošno amnestijo.
*
O vsebini francosko-nemški h pogajanj aiede maroškega vprašanjs
se ne izve nič konkretnega. Le neki
LISTEK.
Uličen m sovraštvo.
Povest.
(Spisal Anton Antonov.)
(Dalje.)
Še kakih deset minut je tako hodil s tira na tir, od signala do signala, od menjalnika do menjalnika, potem pa se je postavil pred postajno poslopje, pričakovaje brzovlaka, ki je v eni minuti potem brez postanka smuknil mimo njega.
»In če bi sedaj-le po istem tiru od nasprotne strani prišel tudi brzo-vlak,« si je mislil Griva takrat, »pa bi s tisto strašansko silo trčila drug ob drugega. Vsega bi bilo konec. Ljudje bi bili usmrčeni, vozovi bi se pa polnoma razbili. In če bi bila moja Zorka tudi na enem teh dveh vlakov ? Kaj bi bilo t Umrla bi ona, mene bi zaprli, prostost, domovina, ljubica pa zbogom! Pojdimo, pojdimo v pisarno, to so strašne misli,« zgovori zadnji stavek, ko se je se prav malo vide«o tri rdeče luei na zadnjem vozu brze če ga brzovlaka.
Tiho je bilo v pisarni. Le tikata-kanje velike in stare stenske ure in drobno tipkanje na brzojavnem aparata se je slišalo. Iz čakalnice je tndi
motilo nenavadno bučno smrčanje spečega Janeza ob z njim koketujoči svetilki to vsesplošno tihoto. Grive ni vse to prav nič motilo, ker je bil že vsega tega navajen. Hitro in zanesljivo mu je drsalo pero po papirju.
»Seveda, uradnik, ki se je mučil vso svojo nežnejšo mladost po šolskih klopeh, naj dela celo noč brez prestanka in počitka,« spregovori Griva, ko je dogotovil še ostala dnevna naznanila ter jih vtaknil v zavitek k drugim, že prej dokončanim poročilom. »Naš Janez pa, kateremu se niti ne sanja, kakšne so učilnice od znotraj, ima v vsaki nočni službi nalogo, da me zabava s svojim hrešee-čim smrčanjem. No, pa mu ne zavidam,« skonča svoj samogovor ter odpre vratica nad blagajno. »Hej, Janez,« zakliče potem v čakalnico. »Nehajte, nehajte! Pokonci, skoraj bo IK>lnoči! Še dvajset minut manjka!«
»Ali sem dolgo spal, gospod,« vpraša Janez, planivši raz klop.
»Precej pojdite in prižgite luči!« Janez se je takoj odpravil izvršit uradnikov ukaz.
Tedaj je prišlo retvero ljudi na postajo. Trije so bili tujci, četrti pa je bil kovač Zeleznik, ki je prišel čakat svojo ženo.
Tujci bo si kupili vozne listke ter posedli po klopi v čakalnici tretjega razreda, kovač pa je vstopil v pisarno  ter  prav  prisrčno pozdravil . Grivo.
»Kako se inu te, gospod Zeleznik,« vpraša uradnik došlega kovača.
»Hvala vam za prijazno vprašanje,« odgovori kovač. »Nič se ne morem pritoževati. Dela je dosti, zaslužka pa vsaj toliko, da shajamo, in dobrih prijateljev imam tudi zadosti. Ženo sem prišel čakat. V mesto je šla z jutranjim vlakom k ^ravnrku^Ve-ste, žensko boli glava, če se ji le en las izpuli iz nje.«
»Vem, da je šla,« de Griva prijazno. »Govoril sem z njo pred vlakom. Prosim, gospod Zeleznik, izvolite sesti na divan!«
»Prosim, prosim, gospod asistent,« se zahvaljuje kovač ter sede.
Anton Zeleznik je bil lepega in zelo inteligentnega obraza. Zdravje i 11 zadovoljnost se je brala na njegovih licih, iz oči pa siu je sijala sama dobrodušnost in prijaznost. Na njegovi, lepo urejeni »bleki in na njegovem snažnem perilu je bilo videti, da ima zelo skrbno rensko za ženo.
Njegovo gospodarstvo je kazalo, da je on umen in dober gospodar. Kajti razen svoje cvetoče kovaške obrti, pri kateri Su ^ je pomagalo osem pomočnikov iS trije vajenci, je imel še zelo obsežrO kmetijo.
Njegova vešč* roka in skrbno oko njegove petintrideset let stare žene je bila ona sia, da je oboje napredovalo, kovašt^) in kmetija. Zato je bil ta zakon zalo srečen. Ujemali
sta se njuni duši v ljubezni in v gospodarstvu. Kot blagoslov z neba pa je napolnjevala celo Zeleznikovo hišo lepa sedemnajstletna hčerka Mila s svojo ljubo milino.
Tako je bila kovačeva hiša izmed najbogatejših in najsrečnejših v trgu in daleč naokoli. Zeleznik in njegova družina pa so uživali velik ugled povsod in pri vsakomur. Vsakdo, ki je Zeleznika poznal, ga je nehote zaljubil.
Zlasti se je razvilo veliko prijateljstvo ih?d njim in med taniosnjimi železniškimi uradniki. Rad je hodil kovač Anton Zeleznik I njimi m trške in mestne zabave, še rajše pa jih je videl na svojem elegantno, a vendar priprosto urejenem domu, kjer se je najmanj po dvakrat na teden veselil z njimi do pozne ix>nočne ure.
»Kako pa se počuti gospodična Mila,« vpraša Griva kovača.
»Prav dobro, gospod Griva; samo nekam zamišljena je že nekaj dni sem,« mu odgovori Zeleznik, kateremu se je v očeh bralo, da mu je bilo zelo všeč to vprašanje.
»Aha, skoraj gotovo se njena duša nagiba k sorodni duši,« se hoče pošaliti Griva.
»Mislite,« de resno Zeleznik ter vprašujoč zre Grivo.
»Ne vem nič natančnega. Rekel sem to samo zato, ker so taka dekleta zamišljena, kadar se zaljubijo,« reče Griva.
»Vso je mogoče. Na vsak način pa povem te mlaji svoji ženi,« de kovač ter vstane. Seveda ni vedel, da je njegovi ženi že znana hčerkina srčna skrivnost. Vstal je, kakor že orne njeno, ker j*» električni  zvonec na znanjal eezdeset minut ni vlakov prihod. Izvršivši uradnikov ukaz se jo Janez vrnil v pisarno. Spoštljivo no zdravi Zeleznika ter se prijazno na smehne Grivi.
»Ste pa dobre volje, Janez,« ga nagovori Griva.
»Kaj bi ne bil, ko sem imel tako lejv sanje nocoj,« de Janez.
»Kakšne pa,« vpraša Grrva.
»He, he,« se nasmehne Janez h 11 dom uši 10: »gospod, pa ne smete biti hudi. Sanjal sem. da sta bila vi in go spod Zgovoren oženjena. V eni hiši sta stauovala. In oba sta imela po eno lepo kuharico. Jaz sem pa ljubil obe. Enkrat eno. drugikrat drugo
»A, zato ste prej-le tako neznansko smrčali, kakor kak bivoi,« reče Griva ter se glasno zasmeje.
»Xe, ne, gospod! Takrat sem bil najbrže jezen, ker sta bile obe naenkrat spodeni iz vajine službe,« meni Ja».iez.
»Janez, vi ostanete vedno stari Janez! Kako morete vendar kot petdesetleten možakar še misliti na take mladostne neumnosti t«
»Gospod, saj so bile to le sanje. Pa po pravici vam povem, de bi bil« te sanje resničen dogodek, bi ne imel prav; nič zoper njega. Rad bi imel
bruseljski list pravi, da ponuja Francija Nemčiji polovico ozemlja Gabun m pa celo ozadje Konga. Će bi Nemčija več zahtevala, tedaj se bodo pogajanja brezdvomno razbila, ker francoski zunanji minister noče več dovoliti. Razumljivo je, da je javnost v vseh prizadetih državah precej razburjena. V Stettinu se je raznesla vest o izbruhu francosko-nem-ške vojne. Prebivalstva se je polastilo veliko razburjenje in je napravilo run na mestno hranilnico. Tudi ua Francoskem, posebno v Parizu, se polašča prebivalstva vedno večja nervoznost. Mornariški minister Delcasse je hotel nekoliko potolažiti francosko prebivalstvo in je imel v Toni onn govor, v katerem je dajal Francozom pogum. Ko so mu namreč po paradi mornarice nekateri parlamentarci čestitali, je pokazal na ladje ter rekel, da so vse popolnoma pripravljene za vojno. Nemška javnost je ta govor seveda takoj smatrala za izzivanje. In posebuo »Berli-ner TagblatU smatra ta govor za n kak pritisk na Nemčijo. Angleško nasopisje se jako obširno bavi z mornariškimi manevri, ki se vrše v Tou-Totiti in v Kielu. in spravlja    to v
ajassb z maroškim vprašanjem.
* * i
Iz Teherana poročajo, da se je pri Khain začel odločilni boj med vladnimi četami in med pristaši bivšega >aha.
Štajersko.
Iz Celja. »Straža« in Slovenec sta minulo tedne na vsa usta vpila, da ss v nedeljo dne 10. septembra /bere vesoljna posadka, kranjska in štajerska čukarija pri »Belem volu« v Celja in koraka porem skozi mesto peš v Petrovce. Veselili smo se tega poguma in kljubovanja celjskemu magistratu — a doživeli smo hudo presenečenje. »Straža^. »Slovenec« i ii »Slov. Gospodar« pravijo. da je došlo poročilo o korakanju čukov skozi Celje ;>pomotoma« v časopisje! To je junaštvo!
Iz Maribora. Pred kratkim >mo konstatirali v »Slov. Narodu- suho dejstvo. da je bila Ciril-Metodova družba pripravljena prispevati za slovensko šolo v Ciršaku 000 K. ako bi isto toliko prispevala tudi »Slovenska Straža«. Rekli smo. da ta tega ni obljubila. Naravno je, da smo vprašali vodstvo »Slov. Straže« po računih, ker se pri na^ v Mariboru veliko čudnega o tem društvu govori. - Na to nuni je »Straža« odgovorila g celi m leksikonom psovk — povedala pa ni ničesar o prispevku »Slov. Straže« za šolo v Ciršaku in o letnih računih tega drnštva. In ravno za to se nam gre! Ljuba »Straža«, »Slov* noc<: te je v petek tako lepo poučil: Zmerjanje in psovanje kaže slabo vest. Čim bolj kdo zmerja, tem manj ima prav ...« Vpoštevaj ta modri nauk!
Iz Vojnika nam pišejo: Kakor ste že večkrat poročali v »Slov. Narodu«, pada število otrok na trški, sedaj Še trirazredni ljudski šoli, tako zelo, da bi bil obisk sčasoma minimalen in bi moral deželni šolski svet koncem koncev vendar misliti na skrčenja razredov. Pomanjkanju domačih »nemških« otrok hoče . Siid-rnarka« s tem od pomoči, da je poslala v trg letos 20 otrok z Dunaja, ki bi naj hodili v nemško šolo in pomnožili število otrok. Vsak, kdor vzame takega otroka na stanovanje in hrano, »lobi mesečno 16 K; obleko kupi »Siidmarkav posebej. Otroci morajo jK>vrh pomagati pri domačem delu. Zanimivo in tragično obenem je, da
obe kuharici, kakor v sanjah. Gospod, kaj ne, da mi ne zamerite?!«
Urez skrbi hodite.« ga potolaži trriva tor gre k telefonu, da povpra-ia, bližnjo postajo, kako je z osebnim vlakom. »Samo eno minuto ima zamude. Pripravite tiste tri zal>ojčk* brzo voznega blaga!«
Janez odhiti v skladišče. Griva si pa >gme črno pelerino, vzame dnevna poročila in nekaj uradnih pisem ter odide > kovačem iz pisarne.
Nekaj Gtu>u je hodil z njim pred postajnim poslopjem, potem pa SS je poslov»l ter šel na raztirje.
izvanredno dobrovoljen je bil nocoj. Veselo in zadovoljno je korakal ir> železničnih tirih in si ogledoval zdaj signale, zdaj menjalnike. Nocoj se mu je zdelo vse tako lepo in prijazno, kakor malokdaj prej. A sam ni vedel, zakaj. Zavriskal bi bil, da ni bil v službi, in )>oljubil vse tiste nagajive zvezdice, ki so mu z nedosegljive višine tako ljubko pome-zikovale; luno pa bi prav prisrčno objel, da ni bila tako visoko nad njim. Tedaj, v onem veselem in dobrem razpoloženju, se je spet nehote spomnil ljubezni do domovine in zaročenke.
»Lep je naš kraj, in krasna so naša dekleta,« mu zadrhti mladostno srce. Vlak pa je že počasno, skoraj korakoma vozil v postajo.
(Dalje prluodaJttJt
so ti otroci ponajveč češke sirote is Dunaja,   ki sami ne znajo nemški.
Dostaviti je, da »Sudmarka« zahteva od bodočih gospodarjev teh čeških »Sudmarkinih«' pastirjev, da morajo tudi domači otroci pohajati v nemško Solo. »Sudmarka« namerava one otroke, ki bi se izkazali za porabne, dati v uk pri obrtnikih in jih kasneje na Spod. Štajerskem naseliti. Tako bi se s — Češkimi renegati uničevalo Slavene*! Pride tu vmes še neko drugo vprašanje: Kako pridejo štajerski davkoplačevalci do tega, da bi vzdrževali javne šole za deco, ki ne spada v našo deželo!
K volitvam v mariborski sastop nam pišejo iz Maribora: Razumemo, zakaj je »Slov. Narod« tako mirno pisal in poročal o teh voliltvah. Vendar pa je v interesu dobre stvari potrebno, da se odločno graja to, kar ni bilo v redu. Resne priprave za volitve so se začele šele zadnji teden, ka-• kor t>f T.mir zd\ šele na drezanje »SI. Narod*«. Razposlal s> je posameznim volilčem v veleposestv i nek eirku-lar, v katerem naroča »Slovenska katoliška kmetska stranka«, naj^*^ vol: v okrajni za stop te in te može. Nekatere, kakor Peklacja pri Sv. Jakobu, se niti vprašalo ni ali ee jih naj sploh kandidira ali ne. Vrb tega je bil med kandidati v okraju <i znani dr. Le-skovar. Kdor pa ga je poznal, ga ni volil. Omenjeni Peklar, ki je bil od klerikalne strani izvoljen za župana pri Sv. Jakobu, je že mesece in mesece poprej pobral pooblastila za — Nemce in ti so ga tudi kandidirali. Pri Sv. Jakobu je cela vrsta žensk veleposestnie; te so dale pooblastila Nemcem, ker slovenski zaupnik ni ničesar storil. »Slovenska katoliška kmetska stranka«, ki je tako imenitno vodila priprave za volitve, še najnovejšega popolnega imenika volil-cev imela ni. Mnopri takozvani »slovenski veleposestniki so sploh ostali doma, Tako se je Bauman iz St. Ilja odpeljal v Marijino Celje, menda majke božje prosit za zmago, kakor svoj čas opat Ogradi v Celju. Pa to še ni vse. Želimo, da bi bilo pri prihodnjih volitvah bolje.
Iz Zgornje Radgone nam pišejo: liračkijanci so torej zmagali in naš okrajni zastop bo štel v bodoče dvotretjinsko nemškutarsko večino. Za načelnika bo že prihodnje dni zopet izvoljen glasoviti »večni kandidat« Frane Bračko v Orehovi vasi. Slovenci so se j>okazali tako slabotne in malomarne, da se volitev v velepose-stvu še udeležili niso. Z udeležbo bi vsaj ugotovili število svojih glasov. Sicer pa. če že govorimo o sloven-i stvu, kaj smo imeli od sedanjega i ^slovenskega« okraj, zastopa? Sedela je v njem cela vrsta starih, skopih, strogo konservatvnih kmetov z enim župnikom na čelu. Razumela ni večina teh ljudi ničesar, najmanj tri četrtine se jih sploh nikoli ni oglasilo k besedi. Ceste so zanemarili, storili niso pa na drugi strani prav ničesar, kar bi kazalo, da imajo Slovenci moč v okraju. Liberalne inteligence niso marali, živeli in vegetirali so tako dolgo, da jih je zadela usoda, ki. kar se njihovega stvarnega dela tiče, ni nezaslužena. Usoda tega zastopa je kričeč dokaz za to, kako zelo potrebujemo med kmečkim ljudstvom več izobrazbe, samostojnosti, zavednosti. Ali ni bilo žalostno, da so v dosedanjem okrajnem zastopa govorili in debatirali o čisto slovenskih zadevah le Nemci 1 Slovenski zastopniki so kakor klade molčali in koncem koncev gi sovali ponižno kot ovca z enim ali drugim delom — Nemcev. Tudi duhov ništvo se je morda namenoma in iz gotovih ozirov — pokazalo v okraja popolnoma nezmožno za vsako javno delo. Obupno je — ali za obupati ni. Ponemčil se okraj zaradi tega poraza ne bode. Zidati bo treba — znova, da ostane okraj končno vendar za vedno v slovenskih rokah. Ali župniki in roškarijanski kmetje brez trdnega, odločno narodnega vodstva ue bodo tega nikoli dosegli. (V tem okraju jc doma »general« dr. Korošec. Ali se ni nič pobrigal za te vol't ve l dičnim orjakom Roška rjem? Su ral j ivo je, da »Straža» tako — previdno molči. Op. ur.)
> Republika vlada v > Kmečki zvezi«, piše »Sloga«. Kajti njen »kiteirkie vodja se r>ori proti prekup-cem, ki res hočejo na škodo hmeljarjev napraviti preveliko kupčijo; »gosposki« župan Cukala iz Gomil-ske, ki je bil nekoč izvoljen za odbornika kmečke zveze, pa noče ničesar vedeti o odstopu od predprodaje. Tako prideta vsak do svojega cilja, Korošec in — Cukala. — K temu pri-poin limo mi, da doslej ni niti eden klerikalni hmeljski prekupee storil kaj za hmeljarje, dočim so mnogi liberalni prekupci odstopili na veliko lastno škodo od predprodajnih pogodb. Boljše je vedno počakati, kaj store bližnjemu v korist klerikalci; potem je še vedno čas, da dobrim vzgledom sledimo ...
Kmetijska šola bi bila nujno potrebna za Slovenske gorice, bodisi v Ljutomeru ali pri Sv. Lenartu. Posebno bi se moralo v njej ozir jemati
na vinordo in kletarstvo. Vinica rski tečaji v Btuju, Mariboru in Zg. Radgoni absc utno ne zadostujejo. Mladina prih ja iz njih tudi mnogokrat pokvarjei i domu. No — dični orjak, zgani as! Treba je is, da za obilne svoje diji o kaj storil!
Mart orska Cirll-lietodova podružnica e poslala meseca avgusta v Ljnbljaio sledeče prispevke: Narodni davjk (nabr. g. Majec) 18, nabiralnik i Narodnem domu 18, v Medeuovi gostilni 4, pri g. Rapocu 5, v Amrovi gostilni pri Sv. Martinu 3, v Mur&ečovi gostilni pri Sv. Petru 2 in oni gimnazijskih dijakov 9, skupaj 59 kron. Hvala prisrčna vsem nabiralcem, posebno pa našim dijakom, ki vkljub skromnim razmeram ne zabijo naše družbe!
Požar. V soboto zvečer je začelo iz neznanega vzroka goreti gospodarsko poslopje posestnika Lenei gerja na Topolom, in ker ni v bližini vode, se je požar hitro širil in preskočil tudi na gospodarsko poslopje Ogrizka. »Fenerwehr« iz Slatine je sicer dospel prd^ostevilno, a gasil ta ko, d- je bilo čuti glasno godrnjanje in klicanje, da bi bilo baU'*, če bi »Feuerwehr« ostal doma in meglo pum pa 1 Škode je 6 do 7000 kron. Zavarovan lni na je neznatna.
Koroiko.
na Ko-
čebelarski shod v Brnci rosktm se vrši 8. t. m. ob 4. uri popoldne pri čebelnjaku g. Petru Kofljr. Na shodu bo predaval zastop? ik osrednjega čebelarskega društva g. nadučitdj A. Likozar iz Ljubljane O naprednem čebelarstvu in o organizaciji čebelarjev.
Ponesrečeii pod žig. V Feld-kirchiu je dolil lOletni posestnikov sin Franc Tselekl na skednju škat-ljieo xl vžigal e. Škatljica je ležahi na nekem traiau med senom. Napolnjena je bila ■ smodnikom, na njej pa je bila ugasnjena kresilna goba. Goba je pregorela namreč samo do škatljice jo tekoliko ožgala in ugasnila. Jasno j\ da je hotela tu zanetiti zločinska roka požar. Skedenj je napolnjen s jenom. V senu pa so ležali štirje otror-i posestnika, ki bi bili hrezdvona nogoreli, če bi se bil užgal smodnk. Storilca še niso našli.
Radi neirivnosti so aretirali včeraj pti Marij na Zilji pletarja Alojzija Rnsa h ga odpeljali v zapore deželnega sodišča v Celovcu. Pregrešil se je ad nekim kletnim otrokom.
Tramvajski nesreče v Celovcu. V Celovcu se pnavlja kot običajno, kjer se uvede cektrična cestna železnica večje ir manjše nesreče. Včeraj je zadel v fchillerparkn tramvaj v voz nekega ivoščeka V vozu sta sedela dva gospda, ki sta se v zadnjem trenotku rešila. Sunek je bil tako silen, da f> je voz, ki je bil še nov popolnoma polomil. Konj in koči jaz sta dobila lranjše poškodbe. Na Radeokijevi cefti pa je zadel tramvaj v voz punfipjjnske pivovarne. S pivom obloženi \yt se je umaknil nekemu izvoščekn med tem pa je pri-drvil tramvaj Voznika je vrglo par metrov daleč v cvstni graben, voz pa je znatno povkoenvan. O nesrečah posameznih pas: n to v pa dohajajo redno skoro vsak dan nova poročila.
Sumljivi hoezen. Pod tem naslovom prinaša <elovški »Karntner Taerblatt« jsko nservirano vest, da je obolel v Celovcu na cesti proti Ve-iikovcu pro lajale* in prevoznik premoga Ivan Korenter za neko sumljivo infekcijsko boleznijo. Koren-terja so oddali v infekcijski oddelek bolnice.
Požari. V nedeljo so zažgali otroci skedenj posestnika Ogerčnik v Karnbergo pri Sv. Petru. Ogenj se ie razširil tudi na h;šo in gospodarsko poslopie. Pogorelo je vse. — Trne 3. t. m. ob 10. uri zvečer pa se je vnelo posestvo Singerjevo v Trebhcih. OoiCaei so že vsi spali in le z največjo težavo so "jih rešili iz goreče hiše. Singerjevo posestvo je zavarovano za 4000 K, škoda pa znaša gotovo še enkrat toliko. Vzrok ognja ni znan. _ Dne *>9 t m. je izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Alsacherju na Jezeru Pogorelo je celo posestvo. Škoda znaša nad 10.000 K, zavarovalnina pa le 4000 K. Ogenj je Podtaknila domača dekla Frančiška Brunncr iz Mlinega ua Gormem Koroškem. Ko jc začelo goreti je Brun-nerjeva pobegnil* k svojih staram.
Primork
Velika proceija sa dei ▼ Gorici. Včeraj zjutraj je bila v Gonm^lA« procesija za dež. Okoli 4000 je bvlo udeležnikov, skori sami Slovenci in Slovenke, Lahov ip Lshinj med temi je bilo mogoče kalin 300 največ, drugi so rajSi spali, trooesije se je udeležil tudi nadikof.Psklo je solnce, ko je pričela procesij^ P*Uo j« W>U* ko je končala.
Poštni avtomobil k Gorice do Postajne. Kakor čujemoT začne v kratkem voziti namesto dosedanjega postnega voza avtomobil iz Gorice do Vipave in v Postojno.
Bokolatvo na Goriškem napreduje počasi pa dobro. V tolminskem glavarstvu je bila dosej sokolsko društvo le v Cerknem, pr«d časom pa se jc ustanovil Sokol tuli v Kobaridu. Vsak začetek je težak. Težkoče so bile tudi v Kobaridu ali so premagane in v nedeljo 10. t. ta. ho imel Sokol svoj prvi nastop. Pričakovati je, da se ustanovijo Sokolska društva tudi v Tolminu, Kanala in Bovcu.
Klerikalci in delavstvo v Gorici. Dolgo let se že trudijo klerikalci v Gorici dobiti delavce na svojo stran, ali dobili so le nekaj starih dninarjev. Kar je delavec v pravem pomenu besede, jim ne pride blizu. V nedeljo je bil shod v »Centralu«. Dr. Pavlica sc je branil proti bridki resnice, da obljubljajo goriški kleriKaici delavcem plačilo onkraj groba, pa je vendar to rc&. Govoril je tudi zastopnik N. d. o. lir. Pavlica s*o boji, da mn kmalu n'.ečejo vsi oni, katere še sedaj tišči v svojem katoliškem drošt\
Nesreča pri goriškem ženskem učiteljišč u. Včeraj popoldne ob %. se je utrgal pri dozida vanju ženskega učiteljišča velik oder. Na njem so bili slučajno samo 4 delavci. Pri padeu je obležal eden delavcev mrtev, trije pa so težko ranjeni. Pod odrom je stal en delavec, ki pa se je toliko pravočasno umaknil, da je dobil le lahke poškodbe. Mrtev je 181etni Iv. Klan-čič iz Ločnika, težko ranjeni pa so: Anton Bizjak, Andrej Komel in E. Gril. Lahko ranjen je Avgust Mar-kič. VTzrok nesreče je še neznan. Delo je prevzel zidarski mojster Mrach.
Kolera, v Trstu in okolici je torej, kakor poročajo listi, kolera prenehala Vsi. ki so bili pod zdravniškim nadzorstvom! so odpuščeni, bolniki so okrevali in že več dni ni nihče oholel. Nasprotno temu pa se razširja kolera v Dalmaciji. Včeraj je proglasil zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve dva slučaja kolere v Supetarski Dragi, danes pa objavlja že zopet nov slučaj. Tržaško pristanišče je prosto. Stroge odredbe pa so v veljavi za ladje in blago raznih laških pristanišč. K temu je prišel tudi Tunis, kjer se je pojavila kolera. Odpravljene pa so vso zdravstveno varstvene odredbe glede ladi in blaga, ki pridejo iz Mar-selja, kajti pokazalo se je, da je Mar-selj prost kolero.
Nenavadna smrt v pisarni. Včeraj dopoldne se je nenadoma onesvestil v pisarni med delom proku-rist tvrdke Grioni v Tr*tu 73lerai Franc Dejak. Omahnil je 6 stola, padel na tla in bil v par minutah mrtev. Došli zdravnik je konstatiral le Še smrt. Dejaka je zadela bržkone srčna kap.
1'sodna tatvina. Ko se je vrnila včeraj iz kratkega sprehoda v svoje stanovanje v- Trstu Marija Karis, je našla vlomljena vrata. Pri preiskavi so dognali, da so tatovi odnesli iz stanovanja eno zlato verižico, vredno 60 K, srebrno uro, vredno 20 K, in (y() kron gotovine. 2ena se je tatvine tako prestrašila, da je dobila močan živčni pretres. Odpeljali so jo v bolnico, kjer bo sicer okrevala, vendar pa ji bodo ostale trajne posledice te bolezni.
Napad s samokresom. Včeraj so aretirali v Trstu 271etnega dninarja Ivana Ravtnika. Napadel je s samokresom na cesti kovača J. Godina in ga težko ranil. Ravtnik napad pripo-zna, hoče pa ga ublažiti z dejstvom, da ga je Godina dražil, kar pa je neverjetno.
Izmišljen napad. Brezposelna dekla Dora Debeljak se je zglasila včeraj na policiji. Napravila je ovadbo, da sta jo napadla v minoli noči dva neznanca in izsilila od nje pod pretnjo smrti 40 kron. Ta ovadba je bržkone izmišljena in si je navihana dekla hotela pomagati s tem le iz zadrege radi denarja.
Iz srednješolske službe. Profesor deželne realke v Trstu Josip Schiller je prestavljen na Ludvikovo gimnazijo na Dunaju. Suplent na državni gimnaziji na Dunaju Julij Veternik pa je imenovan za provizoričnega učitelja na tržaški reaiki.
Pomanjkanje mesa v Trstu. Mestni magistrat tržaški je odposlal na ministrskega predsednika brzojavko, v katerej zahteva ponovno kvantitativno in časovno neomejeni uvoz argentinskega mesa. V brzojavki posebno poudarja nezadovoljnost in obče razburjenje prebivalstva radi redno naraščajoče draginje živil. Podobno brzojavko je poslalo baronu G&utsehu tudi predsedstvo trgovske in obrtne zbornice.
Samomor radi osi ep ljenja. Rad; neke bolezni jc popolnoma oslepela 141etna deklica Josipina Bartoli v Trstu. Ker ni upala, da bi še kdaj ozdravela, se j« hotela umoriti. Izpila je časo terpentina, ker drugega strupa ni mogla dobiti. Odpeljali so jo v bolnico. — Na cesti v Bošketn pa je našel včeraj neki gospod v mlaki krvi elegantno oblečeno damo. Po-
leg nje je ležal revolver. Spoznali so jo za 291etno Alico BoŽičevo, ki je iz neke boljše rodbine iz Dalmacije. Ustrelila se je radi nesrečne ljubezni. Zadela se je v leve prsi. Težko ranjeno so odpeljali v splošno bolnišnico.
Goreči parnik. Parnik lesne tvrdke Feltrinelli, ki je bil obložen z lesom, se je vnel med vožnjo na višini Maria di Lueca. Parnik je sicer pogasil ogenj i lastnimi sredstvi, vendar je precej poškodovan in za daljno vožnjo neraben. Kako je nastal ogenj, še niso izvedeli.
Napad na bega. Iz Sarajeva porc-čajo, da je napadel na Visokem nek kmet na veselici, ki so jo priredili domačini povodom žetve, nekega bega. Preduo pu je mogel izvršiti napadalec svoj zločin, je pritekel očetu na pomoč njegov -in, ki je usmrtil napadalca s koso.
Robo le prUlo do umora srnsketa kralia Aleksandro In nralllce Droie?
'Konec)
IX
Bivši minister Genčio je bil torej obsojen v sedemletno težko ječo radi razžaljenja veličanstva, ker je pisal kralju Aleksandru iz inozemstvu več pisem, v katerih se je prav prostodušno izrazil o Dragi.
Genčič je sedel sedem mesecev v ječi v Požarovcu. Končno se je Novakov iču, cigar zet je bil Genčič, in Ljubi Kraljeviču posrečilo posredovati, da je bil Genčič pomiloščen. Pove tek zarote — Prvi sestanek zarotnikov v hiši Slovenca Sebastijana Rosa. — Zakletev.
Novakov ič piše o početku zarote tako-lc:
Po vrnitvi Genčieev i ^>ie«> bili m -kaj časa povsem mirni. In prav jaz sem bil tisti, ki sem hrepenel po mini, ker mi ja bilo že preveč razburjenja, trpljenja in muk.
Toda pregovor pravi, kar je usojeno, je usojeno. Usojeno mi je torej bilo, da se zapletem še v večje muk« in nadloere m da denem na kocko u« saiii.j svoje življenje, na katerem mi itak ni bilo bogve koliko ležeče, marveč tudi eksistenco svoje žene, svojega deteta in vnuka in vso svoje imetje.
Genčič ni mogel mirovati, a to k tudi uniljivo, ker je mnogo pretrpel.
On je imel sestrica Antonija An-tiča, ki je bil takrat konjeniški uad-
Ta mladi ča&tnik je bil po povratku Genčičevem kakor se pravi, kuhan in pečen v naši hiši, bil je pri nas celo na obedu in večerji.
Po mojem mnenju je to precej omejen človek, a prav to je bilo, kar je zagotovilo uspeh: on ui absolutno imel prav nobenega svojega mišljenja, zato je slepo sprejemal in toen<» izvrševal vse ono, kar mu je naročil in za ukazal Genčič. Ker je bil tudi sicer dobrodušen ch.vek, je bil pri svojih tovariših, zlasti pri onih na višjem kurzu, izredno priljubljen. Ker so ga imeli radi, so mu verovali vse. kar jim je, nagovorjen po Gen-čiču, pravil.
In tako je, malo po malo, pridobivajoč drugega za drugim od svojih tovarišev, sestavil desetorioo, ter jih nekega večera povabil na svoje stanovanje na razgovor.
To pa se je zgodilo tako - le:
Na večerji v »Oficirskem doni u« je bilo večje število častnikov, zlasti onih z višjega kurza. Antonije Antič je povabil nekatere izmed njih, katerim ie zaupal, naj pridejo po večerji k njemu na čaj.
Ker so čakali, da se ostali nepovabljeni častniki razidejo, so se nekoliko zakasneli. Nato pa so odšli po dva in trije v Antieevo stanovanje.
Antič je takrat stanoval nasproti hiši g. Velkovića, v hiši nekega inženirja, če se ne motim, v hiši gosp. Rosa.
(Inženir Sebastijan Roš je Slovenec, doma iz Hrastnika na Štajerskem. V Belgradu že živi okrog 30 let in nživa splošen ugled.)
Ko so stopili v sobo, so opazili, d« so bile zavese spuščene in da je bilo vsako okno še zastrto s posebnim prti čem.
S tem se je hotelo zavarovati, da se od znnaj ni absolutno moglo videti, kdo je v sobi in kaj se v nji godi.
Na sredi sobe je stala miza, na njej pa je puhtel velik samovar.
Za mizo je sedel Genčič resnega obraza, odet v črno obleko.
Antie je jel predstavljati častnike, s katerimi se Genčič še ni poznal-bili so to ti - le oficirji: stotnik Ra-domir Arangjelovio, Dragomir Nikolajevi* in Dušan Glišie ter nadpo-ročniki Milan Petrovič, Milan Mili-kovič, Dragotin Dulič, Nikodije Po-povič in Jevrem Popovič.
Ko je bilo predstavljanje končano, je izpregovoril Genčič: »Prišel sem k svojemu sestricu radi nekega posla in zelo mi je drago, da sem se
pri tej priliki seznanil z njegovimi dobrimi prijatelji in tovariši, o katerih mi je že često govoril.« Ko so se končali pri takih prilikah običajni pogovori, £e je Genčič obrnil na častnike z vprašanjem: »Prosim Vas, go-s|x>dje, kakšno je razpoloženje nasproti današnjemu sistemu?«
Nekateri izmed oficirjev so odgovorili : »Obupno.«
Nato jc Genčič nadaljeval:
»Vedno bo hujše in hujše, dokler se ne najdejo dobri Srbi in junaški možje, ki bodo nastopili proti temu zlu ter napravili konec zlu in neznosnemu sedanjemu stanju. Vsi pošteni ljudje, vsi, ki to zemljo ljubijo in vidijo, kaj so v nji godi, obupava jo in se. nadejajo edino v srbsko vojsko, odnosno v častnike, ki so edini danes v položaju, da rešijo zemljo iz bede in nevolje, v katero sta jo spravila kralj Aleksander in njegova Draga. Gospodje, dolgo >em si želel, da se mi ponudi prilika, govoriti i nekaterimi inteligentnimi mladimi oficirji.
Ker vidim pred sabo same dobre jn odlične častnike, može, ki jih ludi srce radi domovine, mislim, da lahko svobodno govorim z vami o onem, kar danes teži vsakega Srba, ki ljubi svojo rodno grudo.«
Nato je Genčič obširno govoril o zunanji politiki, kako na slabem glasu je Srbija v Bvropi, kako je Srbija in njen vladar v nasmeh vsem, kako je a7 armadi nered, kako se preganjajo tisi i,   ki ne ploskajo vsaki
huda 1 ost i itd.
Ko je Genčič zapazil, da so ti ndadi ljudje pripravljeni na vse, jih pozval, naj se zakolnejo na svoji oficirski časti in na svojem orožju, da bodo z vsemi silami dr lovu H na to, da se država spasi od takega vladarja in če tudi za ceno njegove glave.
ito je eden izmed rastnikov potegnil sabljo, jo j>oložil na mizo in držeč ^olne na tej sablji, so se vsi navzoči častniki zakleli.
(Dalje prihodnjič-)
Dnevne vesti.
4- Klerikalci delajo dobičke. V
starih časih so imeli v Ljubljani lepo navado: Kdor je goljufal pri meri ali pri vagi ali kdor je krivično dražil ži-viia, tega so položili na frančiškanskem mostu v nekako košaro in ga spuščali v Ljubljanico. Spustili so ga po trikrat in štirikrat, da je v vodi gagal in prestal smrtni strah. Sem in ria se je tudi zgodilo, da so kakega goljufa ah oderuha z živil: potegnili iz vode, ko je bil že mrtev. Sedaj, v časn strahovite draginje, je res obžalovanja vredno, da to spuščanje v Ljubljanico ni več dovoljeno. Če bi bilo še v navadi, bi zaslužili nekateri klerikalci, da bi jih pustili gagati v Ljubljanici kar mogoče dolgo, kajti njih početje presega vse meje. Ne samo, da se z ljuto silo upirajo vsaki oomoči zoper draginjo, še sami store kar je le mogoče, da bi draginjo povečali, pa ne zato, da bi imel kmetovalec korist, ampak da bi sami delali dobičke. Nakupovanje in izvažanje sena, ki bo imelo najhujše posledice za živinorejo in vsled katerega bo nastala huda draginja, nam io najbolje kaže. Kako delajo klerikalci s kmetom, priča naslednje dejstvo: Vrhniška senska zadruga, ki ni drugega, kakor organ „Gospodarske zveze", je posestnike grozovito odrla. Od ižanskih kmetov, ki itak nimajo dosti izgubiti, je vrhniška senska :adruga pokupila kakih dese* vagonov sena še po dve kronistaricent. To je že nečloveško oderuštvo. Tudi aščo bivšega vrhniškega župana dr. Maroka, ki je vendar vneta klerikalka, so njeni somišljeniki enako odrli. Ujeli so io, da je vrhniški senski zadrugi prodala vse svoje seno po 2 K 10 v stari cent. Tako derejo klerikalci kmetsko ljudstvo in iclajo zraven velike dobičke. V vrhniški senski zadrugi se sploh gode zanimive stvari. Načelnik, dober kmet Šemerl p. d. Želodec, je odstopil, ker mu je začelo odlično delovanje zadruge malo dišati. Zadruga je dobila sedaj v osebi velikega, skušenoga kmeta Ciglerja načelnika prve vrste in že danes lahko prorokujemo, da ji bo prav tako vzlic odiranju pri senu pomagal na oni svet, kot je pomagal nedavno nekemu senskemu prekupcu, da je danes zelo na slabih nogah. Kot krono vsega tega pa moramo smatrati pravila enske zadruge, ki določajo, da V slučaju razida zadruge, razpolaga s premoženjem vrhniški — tehant, dočim ^e kmet lahko obriše. Pa ne samo pri senu, tudi pri krompirju in pri zelju derejo klerikalci kmeta in polnijo svoje žepe. Na Posavju kupujejo krompir in zelje in ker ljudje nič ne vedo, kakšne so cene v Trstu in drugje in kakšne &e bodo, so se dali ujeti. Tako bomo imeli doma velikansko draginjo, par klerikalcev, zbranih okrog Gospodarske zveze pa ogromne profite. In tako organizacijo še podpira država in ji daje na tisoče in tisoče subvencij. Oh, res škoda, da so odpravili lepo staro navado in da oderuhov in goljufov z živili več ne
spuščajo v Ljubljanica. Gotovi klerikalci bi zaslužili, da se jh vsak dan spušča v vodo in pusti garati.
4- „Gospodarska zveza** in senska kupčija. „Gospodarska zveza" še vedno ni pokopala nade, da se ji bo končno vendarle posrečilo nakupiti toliko sena, da bo mogla izpolniti pogodbo, ki jo je sklenila z neko tvrdko glede izvoza 1000 vagonov krme. Njeni agentje so preplavili vso deželo in skušajo dobiti kmete na svoj mlin. Toda kmetje so postali previdni in nečejo prodati sena, to tem manj, ker jim »Gospodarska zveza" ponuja nižje cene kakor so na trgu. Te dni je bil v Kropi zastopnik „Gospodarske zveze" — rejen, majhen, okrogel, bradat mo-žiček, če se ne motimo, čuje na ime Pc*lc — in kupoval seno. Ponujal je za meterski stot 4 krone. Toda napravil ni nobene kupčije, ker so kmetje odklonili vsako prodajo, češ, da bi bili tepci, ako bi dali seno po 4 krone, ko se že sedaj na trgu plačuje po 5 kron oO v in po 6 K. Pele ali kakor se že imenuje je odšel z dolgim nosom iz Krope. Z enakimi uspehi se vračajo s kmetov tudi drugi agentje. Zato je jela »Gospodarska zveza" razmišljati, ako bi se ne dalo poskusiti s kupčijo na Spodnjem Štajerskem. Razpela je že tudi tamkaj svoje mreže ter stoji v zvezi z nekim K. v Celju glede dobave lOOvagonovsena. Smatrali smo za svojo dolžnost, da smo zabeležili tudi to, ker je nam blagor slovenskega ljudstva na Štajerskem prav tako na S'-cu, kakor so nam pri srcu koristi našega kmeta na Kranjskem. Pri tem pa smo prepričani, d a bodo oblasti na Štajerskem znale prav tako varovati kmetijske interese, kakor jih ne znajo varovati kranjske oblasti. Uverjeni smo, da bodo na Štajerskem brez velikih ceremonij napravili konec protiljudskemu in pogubnemu delovaniu „Gospodarske zveze".
Korupcija    in liemškutarsivo
prav bujno evete v deželni l>olniei, odkar gospodarijo doli klerikalci. Pred par dnevi je bil imenovan brez razpisa službe, kakor je predpisano, /a >ekundarija dr. Primsar, ki je šele nedavno tega promovirah Seveda je dr. Primsar klerikalec, zdravniki-voloutarji, ki že dlje časa službujejo na zavodu, pa najbrže niso. Da ima tudi Nemec prednost pred domačinom, ako ta nI klerikalnega mišljenja, dokazuje dejstvo, da je bil vkljub temu, da je v zadnjem času absolvi-ralo svoje študije vse polno slovenski!' medicin cev, ki iščejo sedaj mesta, nastavljen v deželni bolnici — neniškutar dr. Tratnig! Klerikalci pač ostanejo vedno dosledni: Kaje Nemca kakor pa slovenskega naprednjaka!
-f- V prisilni delavnici se posebno dobro spozna delovanje in nehali j.s našega prestavnega deželnega odbora. Zopet se pritožujejo prisil-nični pazniki, zlasti Fran Putrle, zaradi popravljanja stanovanj. Vojski med pazniki in med ravnateljstvom j«4 vzrok ta-le: Pazniki, ki stanujejo v hišah prisilile delavnice, morajo plačevati stanarino ravno tako, kakor če bi stanovali v privatnih hišah, a da bi se jim stanovanja kaj popravila in prenovila, to nc pride na misel deželnemu odboru, Se manj pa seveda direkciji, ki ima od klerikalnega deželnega odbora vezane roke in se ne more ganiti. Pazniki prosijo in zahtevajo neprenehoma popravila, k *r je vse razdrapano in razbito* a ne dosežejo ničesar. Kar pa dela posebno hudo kri. je pa to, da morajo pazniki pri svoji skrajno naporni službi plačevati stanarino, dočim je Anton Jeglič, ki ima veliko »oljšo plačo kot drugi pazniki, stanarine oproščen. Ta Jeglič je netjak ljubljanskega škofa. Lahko bi stanoval v svoji hiši. pa je svojo hišo raje v najem dal, kor so mu dali v deželni hiši zastonj stanovanje, med tem, ko moraj) drugi pazniki stanovanje plačati. A ne samo to. čim je stopil v službo, mu je deželni odlior daroval nekaj triletnic, tako da je takoj imel tako plačo, kakor da bi služil že deset aii več let. Vse za to, ker je netjak ljubljanskega škofa. Ali ni to korupcija najgrše vrste, ali ni to nezaslišano protežiranje žlahte? Tako si tolmačijo sedanji klerikalni gospodarji nesrečne Kranjske dežele načelo: »Enaka pravica za vse!« Pri nasprotnikih vidijo vsak pezdirček, ki ga, če le morejo, razkriče i najgr-šimi lažmi in huronskim vpitjem, da bi s tem nevedne ljudi preslepili in zbegali, bronov v lastnem očesu pa ne vidijo. Prisilna delavniea jc tudi en dokaz, da je klerikalna gospodarstvo pristransko, krivično iu korupt-no. Klerikalci delajo samo na to, da bi vso spravili pod svojo oblast in si povsod ustanovili korita ha zato je neizprosen boj proti klerikalcem najsvetejša naloga vseh poštenih ljudi v deželi.
-f Ur. Zaje nam je danes telefo-nično sporočil, da Rontgeiov aparat v deželni bolnišnici ni pokvarjen iu da dobro funkcijonira. Dr. Zaje je pa j — seveda namenoma — Pozabil po- ! vedati, da aparata vendar n« morejo I
rabiti, ker ni plošče sa presvetjenje
Ta je namreč potrta in čakajo, ca dobe novo.
-i- Nemška temeljitost. V dru-geni zvezku za mesec avgust j« priobčila »Deutsche Alpeuzeitung<, ki izhaja at Monako vem, članek »Veldes i u Krain«. Clančič je spisal pefci Th. Girm Hochberg. Ne trdimo, da bi članČič ne bil simpatično pisan, da pravimo celo, da je napisan a gor koto in i vidnim navdušenjem za ta uaj-lepši košček zemlje slovenske, toda m kaj je, kar nas moti, to je proslavljena — nemška temeljitost. Pisec sicer ve, da je Bled na Kranjskem, tod-i njegovo zemljepisno znanje je tako veliko, da piše, kakor da bi naša dežela pripadala — HrvaŠki. V uvodu namreč vzklika: »Veldes! Vor der Erofinung der Tauern- und Ka-l-«4\vankeuhahir das Baden - Baden Kroatiens und Istriens.« — In če Kranjska pripada državnopravno HrvaŠki, je povsem naravno, da se na Bledu   govori — jezik hrvaški.
Vor dem Bahnhof stehen die netteu, kleinen \Vagen i u grosser Anzahl. und ilire kroatisehen Kutscher ver-suehen mit HiKe^* Jer so verrponteu deiitsehen Sprache den Reisenden die Vorziige i h res Gefabrtes auseinan-der zu setzen.« Ker Girm - Hochberg ni v geografiji posebno dobro podkovan, mu ni zameriti, ako se na Bledu tudi težko   orijeutira,   zato pravi:
Sich dureh Fragon bei den Land-be\vohnern orienfieren, ist mehr fiir Kenner der kroatisehen Sprache moglich, da die freundlicb gegeben1 Antvvort stota slaviseh erfolgt (abe* (aber detitsch reehnen ind zahlcp konueii fast alle.« Pisec torej mori priznati, da so Blejci izredno vljudri ljudje, samo to jim zameri, da pač znajo nemško računati in šteti, sicer pa dajejo prednost rodnemu svojemu — slovenskemu jeziku. D* bi le bio res tako! Blejci so v obče/anju pr*v vljudni in prijazni, sicer pa so m-ravnost strašni ljudje, s<g kaže vse njihovo dejanje in nehan.ie na to, <ia so najmanj vsestranski zarotniki. Pomislite, ta strahota, mali cečki rosi jo baje rdeče Teše! »Die kleinen Blondkopfe. die mit ihrei blauen und grauen Augen so norfcisch an-luuten, bekom m en sicher de vielen neuen roten Feze, die sie dolz tra-gen, von einen allslaviscbm Verein gratis geliefert als Denoistrations-material gegen den imasonsluster-nen deiitsehen Tonristtn scharen.« Kakor raz vidijo čitaHji, je Girm-Hoehberg nanizal v sv<jeri članku o Bledu <lokaj gluposti in precejšnjo porcijo zlobnosti, toda *^e to nas niti malo ne razburja: ;>i*ahija, ki je na Bledu videl rasti — eecre (»dort ver-steeken sich die altmooAsmen. rosen-umrankten Villen hinterdrei Stock noben Zedern und Eicaei«), pač ni moči smatrati za resneg* Sicer pa ima članek »Veldes in Irain« eno dobre* stran, to namreč, la sta slovenski in hrvatski jezik ako slična, da nepoučeni tujec ne mre razločevati drugega od drugega.
+ Praktični nasveti Kobilear-jevega Jurčeta. »Sloveno« piše. da je v nedeljo pri političien shodu na Vačah litijski župan lobilčarjev Jurče podal možem dokaj praktičnih nasvetov glede volitve Radovedni si no, če je možem tudi lovedal, kako se po vol i t vi zliva gmjnha skozi okno na mirno mimo iojče ljudi. — Radovedni smo tudi, če je praktični mož povedal, kako je *vojt mater pregovoril, da naj ona *se nase vzame, kar je tudi storila in je bila obsojena na dva meseca strogera zapora s poslom in trdim leiiščen. Radovedni smo dalje, če jim je praktični mož povedal, kako mati joka ker jo morala v zapor. Radovedni smo tudi, če praktičnega moža ni prav nič sram. Najbolj pa smo radovedni, če bo kdaj pri kaki občinski seji kaj o tem omenil in predlagal: Občinski zastop skleni, da naj župan ali toži, ali pa odstopi, ker mož s takim madežem vendar ne more biti župan.
r Volitve v Spodnji Šiški so raapiasfle; n sicer ?a nedeljo, dne 24. septembra t. 1. Volitev se ho vršila v občinski i*)svetovalnici od 10. dopoldne do 4. jiopoldne. Tozadevni razglas, na katerem so označene tudi vse določbe, je javno nabit.
-f- Imenovanje. Višji davčni upravitelj Anton Orehek v Kranju je imenovan povodom svoje vpokojit-ve za cesarskega svetnika.
— Pripravite se za cvetlični dan! Vest o prireditvi cvetličnega dne 24. septembra, prodira v vse vrste Slovencev. Skoro brez izjeme je navdušeno sprejeta. Treba pa je sedaj, da se to navdušenje »praktično pokaže. »Odbor za cvetlični dan« v Ljubljani prosi vse rotoljubne Slovenke, da se brez odloga Obvezno prijavijo za doposlanje svežih ali umetnih cvetlic za razprodaja v prid dijaškemu podpornemu dmštvu »Raci ogoj«. Narodne dame s dežele prosimo dalje, da pridejo dne 24. septembra tudi v Ljubljano osebno sodelovat, ali pa v svojem Juraju napravijo poseben cvetlični dan. Vse naj tekmuje v olajšanju dijaške bede! V vseh zadevah za c ve tli ni dan se je
obrniti na »odbor za cvetlični dan v Ljubljani.«
— Kako se skrbi za vojake. Poročajo nam ta - le škandalozen dogodek: Na vrtu »Kraujske stavbinske družbe« leži kakšnih 2U bolnih vojakov 5. domobranskega polka iz Polja. Mnogi izmed njih se komaj gibljejo, a nimajo niti skorjice kruha. Vojaki niso že dlje časa ničesar jedli in so gladni, da se bogu smilijo. Ker nima nobeden izmed njih niti novčića, prosijo mimo idoče ljudi, naj jim za božjo voljo dado kaj jesti, da ne iM)ginejo od glada. In usmiljeni ljudje, sami reveži, ki so vsled draginje večkrat lačni kakor siti, so si opoldne pritrgali od svojih ust, da so ubožec nahranili. A tam v bližini bolnih iu lačnih se nahaja palača deželne vlade i u stanovanje vojaškega poveljnika. Ali ni to ironija? Ali se tako postopa z avstrijskimi državljani !
— Kaj pa je to? Xa šentjakobskem zvoniku vihra še sedaj vrhu stolpnega križa z«»stava, ki je bila obešena že 23. julija t. I. v proslavo cerkvenega proščenja. Kakor se pri-povednjo, je menda le resnično, da je prišlo men šentjakobskimi mežnarji do razdora in nevoščljivosti zaradi tistih 10 K, ki jih je dotični vsakokrat zaslužil, ko je nesel ter privezal zastavo vrh stolpa. Kakor ljudje pripovedujejo, je preje opravljal to delo neki mladi mežnar, katerega pa sedaj ni več tu. Ta je bil radi 10 K silno nevoščljiv tesarju Martinetu, ki se je prvi splazil na tihem na zvonik in privezal zastavo ter ga je prehitel in mu otljedel tisti zaslužek. — Sedaj pa tega mladega uiežnarja ni več; odšel je s tistimi 10 K in zdaj ni nikogar, ki bi zastavo snel, kajti g. župnik Barle, ki je bolj skop človek, pa ni pri volji, da bi dal še 10 K prvemu praporščaku tesarju Martinetu, ki je t*> stvar upeljal. Iz tega je razvidno, kako da so si cerkvena nii-ši nevoščljive. — G. župnik, poučite nekoliko svoje ljudi o Kristusovih zgledih, ki pravijo: ne bodi nevoščljiv in ljubi svojega bližnjega kot samega sel>e!
— Imeniki volSIcev, ki so preostali od letošnje občinske volitve in ki obsegajo nad 9000 ljubljanskih naslovov v nlfabotskem redu ter torej izvrstno služijo za naslovnik, so, kolikor jih je še na razpolago, pri eks-peditu magistrata za ceno 10 K za kompleten eksemplar na prodaj.
— Kontrolni zbori. Vojno ministrstvo je odredilo, da se letos ne vrše kontrolni zbori.
— Iz IjudskošoUke službe. V Ljubljani ustanove letos 1. pomožni razred za vzgoji iostopne pa slaboumne otroke, eventualno ustanove tudi paralelko k temu razredu. Ta pomožni razred se bo nahajal v prostorih IV. mestne deške ljudske šole in bo tej šoli tudi pod rejen.
— Redni občni zbor »Slovenske Filharmonije« se vrši v četrtek, dne 14. septembra t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji »pri Rimljanu« (Valentin Mrak) na Rimski cesti št. 4 s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 1 poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov; 5. bodoči proračun; 6. volitev novega odbora; 7. slučajnosti. — Želimo mnogobrojne udeležb«*.
Povratek domobranskih alpinov v Ljubljano. Na praznik, dne 8. septembra se po pol letu zopet povrne iz svojih letnih štacij ob italijanski meji naš čil 27. alpinski polk. Kakor znano, je to slovenski polk in se je zunaj prav ča«*tno ob nesel. Vsak dan po skalovju naporne vaje, vročina, pomanjkanje vode, kakor pri glavnih vajah in to celega pol leta, in vsi zdravi, čili, sveži, kakor bi bili doma, pa nič sleparskih bolnikov, vse to je uvidelo častništvo pri naših fantih in tndi vpoštevalo. I. bataljon se pripelje na državni kolodvor ob 3. uri 44 minut, drugi pa ob 4. uri 49 minut zjutraj in bo vsak imel svojo godbo. III. bataljon ostane čez zimo v Gorici, ta dva pa v Ljubljani. Naši fantje, pozdravljeni!
Vojaške vaje v ljubljanski okolici. Koliko napora mora prenesti na vajah vojak, je splošno znano. Je truden, zaspan, žejen, lačen, prepoten, premočen itd. Srečen je, ko pride do kake vasi ali mesta, da se nekoliko odpočije in si privošči, ako si morct kak grižljaj kruha in požirek vina. In češče pride do ptic roparic. Brez razlike narodnosti, so bili včeraj v odmoru vojaki v Ljubljani povsod dobro postrežem. V tal>oriščih so jim prinašali otroci in ženske, kar so poželeli. Siromaki so se pritoževali, kako drago so jim med potjo zaračunavali. In celo tukaj se je pojavila pijavka, ki je, vsaj tako se nam iz zelo zanesljivega vira poroča, tem utrujenim revežem prodajali žemlje po 6 vin. To je za naše mesto nekaj tako nezaslišanega, da se mora javno grajati.
Kamniške planine. Pot na Planjavo nad Kamniškim sedlom, ki jo je dalo napraviti »Slovensko planinsko društvo,« je sedaj dokončana. Omenjena nova planinska steza je zanimivo izpeljana in izborno zgra-
jena ter se drži smeri prejšnje poti, izogne se pa znanemu strmemu in zelo nevarnemu snežišču, vdelana je namreč v trdo skalovje nad navedenim snežiščem. Pot je docela varna, tako da jo lahko prištevamo najlepšim potom v Kamniških planinah sploh. Dohod na vrh Planjave je sedaj lažji kot na Brano. Popravljena je bila med tem tudi pot na Kamniško sedlo i u od tu čez Kotliće na Turško goro, najkrajša zveza z Grintov-e»mu in s češko kočo. Turiste opozarjamo, da se Kamniška koča zaključi fo dne 17. septembra, nadalje da je vsled lovskih ozirov pre|>ovodana pot Dolga Njiva - Kalee - Greben.
i^ a » bol, « v Kamniški Bistrici dne 8 septembra vabi vse svoje člane is prijatelje prav*- nlauiuske zabave kamaiftka podružnica »Slovenskega phininskegn drust ra«.
Na e. kr. gimnaziji *- Kranju sta razpisani dve ^upienturi, i u sicer /&. Klasično filologijo ;n i>;s /a m-m>eino (glavni predmet) v zvezi s klasično filclogijo (stranski predmet). Prošnja <c mora vložiti pri ravnateljstvu c. kr. gimnazije v Kranju najkasneje do 12. septembra.
Mladinsko podrobne delo na de. želi. iz T o p l i e n a D o 1 e a j -skem nam pišejo: V torek, dne 29. m m. jc predaval mladi absolviraui ekspertni akademik g. Danilo Deve-tak iz Tolmina, bavee se tukaj nekaj dni, pred izbranim občinstvom v. nemškem in slovenskem jeziku na korist pogorelcem v Mokronogu, kar je doseglo po prostovoljnih prispev -kih 100 K čistega dohodka, Vsoti >e
je poslala v Ljubljano >>Slov. Narodu«. Lep in posnemanja vreden vzgled, kako delaj akadeiniena mladina vzgojevalno za nadarjeno, a še daleč zaostalo priprosto ljudstvo na deželi. Vivant senuentes!
S puško po nosu je« je dobil Jože Vidmar. Prišel je na velike mašo dan, dne 15. avgusta z več drugimi možmi že j>ozno zvečer v Kapšcvo gostilno. Vsi so bili že nekoliko vinjeni in Balo glasni. To pa ni bilo prav dvema, dozdaj neznanima fantoma, ki sta sedela prod krčmo. Kdor* ki je imel puško v rokah, je takoj rekel, da !>osta pijance zapodila domov, če drugače ne pa s strelom. Nato so stavili Vidmarjevi tovariši oba fanta as odgovor, kaj da hočeta in če bi bila rada tepena. To je bilo pa enemu fantu odveč ter je udaril s puškinim kopitom Vidmarja po nosu, da mu je ubil nosno kost in *o ga morali prepeljati v bolnišni<*o.
Drzna tatvina. l)m- *_M). avgusta t. I. je bilo opoldne vzetih Ivanu Sitarju, županu na Toplieah iz zaklenjene blagajne v hankoveih 800 K. Storilec je moral )*>rabiti opoldanski čas, ko so bili ljudje pri kosilu, gosti Iničarsko osobje pa je streglo top-liškim gostom, da se jo splazil neopazen v sobo, kjer je šiloma ali pa s ključem odprl leseno zaklenjeno omaro ;n iz nje listnico, v kateri je bila večja vsota papirnatega denarja. Vzel je iz listnice le dva hauko\-ca po 100 K in 12 bankovcev po 50 kron, morda tudi kak bankovec po 20 K, iz predala za vsakdanji skupi-ček pa ni ničesar vzel, ker bi se hilo uteguiio to preje zaznati. Tatvino sumljiv je komaj petnajstleten Fr. Mikec iz Meniške vasi, ki je služil pri Ivanu Sitarju za hlapca. Le-ta je namreč že par dni preje prišel dvakrat zbirat v trgovino Načeta Sitarja ključe, ki jih je pa obakrat- prinesel nazaj, trdeč, da niso prave velikosti. Ko so ga orožniki radi te tat-viue ostro prijeli, jo je priznal in š*d kazat v seno. kamor je bil baje skril denar. No, denarja niso našli tam, deček pa se je spustil v tajbo, nakar so ga aretirali in oddali sodišču v Novem mestn.
Skozi požiralnik Pivke v Po-stojnsko jamo. /e leta so se za man j trudili priti skozi požiralnik Pivke t; Postonjsko jamo. Žrtev takega poskusa je postal pred leti tudi postojnski meščan Baraga in to vsled tega, ker je bilo mogoče po strugi, ki je polna nevarnih skal, priti le na ta način v jamo, če je dotični plaval pod vodo. V soboto je poskusil to nevarno ekspedicijo g. Božidar Dekle-va iz Postojne. Najprej se je pripeljal na nizkem plavu v prvo votlino, tam pa mu je s stropa viseče skalovjo zaprlo nadaljno pot in pustilo odprto nad vodo le kaka dva prsta široko špranjo. Skozi to špranjo je zagledal g. Dekleva luč. acetilenke, ki jo je vihtel sluga Mejak v »Velikem do-mu<. Hitro se je odločil g. Dekleva in skočil v 20 m globoki požiralnik ter dospel kakih 41/; m pod vodo plava« joč v ^Veliki dom«. Voda je bila mrzla kakor led in zelo nevarno je bilOf da dobi srčni krč, kar bi bilo za gospoda Deklevo brex dvoma usodepoJ-do. Umevno je, da vzbuja ta čin gospoda Dekle ve, ki je prvi prišel po Pivki v jamo, splošno pozornost.
Tujski promet v LjaMjaaU. Meseca avgusta jc prišlo ▼ Ljubljano 7G91 tujcev - 811 več kakor prejšnji mesec in 218 manj kakor lani meseca avgusta. Nastanilo pa se jih je v hotelu Union 1421, Slon 1900, L)oyd 839, Cesar avstrijski 404, Ih>
rija 418, Južni kolodvor 338, Štrukelj 293, Malic 249, Tivoli 238, Tratnik 199, Bavarski dvor 141 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1783 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskega 1756, z Dunaja 1213, iz slovenskih dežel 1601, iz dežel češke kronovine 567, iz dragih avstrijskih dežel 1518, iz Oarrskega 163, s Hrvaškega in Slavonije 360, iz Bosne in Hercegovine 66, iz Nemčije 116, iz Italije 118, iz Rusije 8, iz Anglije 7, iz Francije 9, iz balkanskih držav 60, iz Rumunske 7, iz drugih evropskih dežel 50, iz Severne Amerike 59, iz ostale Amerike 9 in iz Azije, Afrike in Avstralije 4 tujci.
„Crnl sen", krasna senzacijska mimodrama v 3. dejanjih z zvezdo kinematografije Asto Nielsen v glavni vlogi, se predvaja še tri dni v Elektroradiografu „Idea 1". Slika nam predočuje doživljaje in konec slavljene umetne jahalke „Stelle", njenega ljubimca grofa Waldberga in zaljubljenega a zavrnjenega draguljarja Hirscha. — Slika je dolga 1200 metrov in. polna pretresljivih dogodkov. Predvajanje traja 1 in pol ure. Slika se vidi pri poldanskih in pri večernih predstavah. — Ker je slika res vredna, da si jo človek ogleda in ker si jo je ravnateljstvo z velikimi stroški zasi-guralo, samo da ima si. občinstvo res kaj umetniško-dovršenega, se priporoča v obilen poset.
V spanju je bil okraden delavec Ivan Japelj. Mož jc na Mirju nekoliko v travi zaspal in ko se je prebudil jc pogrešil S K 54 vin. Storilec je policiji znan.
Krepko klofuto fe dal suoči ua Dunajski cesti nek prevozniški hlapec svojemu tovarišu, s katerim se je b*I spri. Udaril ga je s tako močjo, da se mu je iz ustnic polila kri.
Aretiran je bil včeraj zaradi prepovedanega povratka Ivan Mrak, rojen 1852. na Brezovici pri Ljubljani.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z jnžnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 22 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 40.
Izgubljeno in najdeno. Neka. gospa je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela dva kljnea in par črnih rokavic. — Pismonoša Frane Bežman je izgubil kolesarsko napi-hačo. — Amalija Babinova je izgubila črno ogrinjačo. — Ema Bežkova. je izgubila črn svilnat solnčuik. — Mestni delavec Ivan Peklenk je našel neko tehtnico.
Izgubila je neka dama »Iva kljue-ka, izmed katerili je imel eden napis: »Vorzimmer.« Najditelj naj ju odda pri policiji, ali pa v Gledališki ulici WL 3, I. nadstropje.
»Movenska Filharmonija« kon-certira danes ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »Tratnik« pri j Zlati kaplji< na Sv. Petra cesti. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 50 vin.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se; - korespon-denta, 2 kontorista. 3 poslovodjo. 2 7>otnika, S pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 3 kontoristi, 1 blagajničar, 8 prodajalk, 7 učencev in 3 učenke. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 korespon-denta, 4 kontoristi, 6 poslovodij, 3 potniki. 7 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke. 15 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 konto-ristinj, 17 blagajnieark, 14 prodajalk, 5 učencev in 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajnlce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. O priliki velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki bo dne 10. t. m. v Tržiču, je zagotovljen za nazaj poseben vlak, ki bo odšel iz Tržiča okrog devete ure zvečer in bo imel zvezo jz vlakoma proti Ljubljani in proti Jeser nicam. Skupščinarji naj kupijo v Kranju listke za Tržič in nazaj. Ob pol 4. bo V sokolski telovadnici veselica. Pri- tej sodeluje mešani zbor narodne čitalnice v Kranju in orkester „Sloga". Na sporedu je dalje prosta zabava šaljiva pošta itd. Vstopnina 20 v. Skupščinarji naj se radi kosil prijavijo pri tržiški podružnici.
Šentjakobsko - trnovska moška podružnica C. M. družbe. Naše poročilo od ponedeljka moramo dopolniti oziroma popraviti v sledečih točkah : Paviljonu za vino je načelovala ga. Zajčeva, paviljonu za jestvine ga. Sterkova in paviljonu za cvetlice ga. Pibernikova.
Z Viča. Veselica podružnice Ciril-Metodove družbe je uspela veliko bolje kot smo pričakovali. Dasi je bilo ta dan v Ljubljani in v okolici več veselic, vendar je bilo toliko posetnikov, da je bil sicer prostoren vrt kmalu premajhen; treba pripomniti, da so bdi to sami
domaČim, kar kaže, da ima podružnica
v Vičanih močno oporo. K moralnnmu uspehu veselice je največ pripomoglo telovadno društvo .Sokol* na Viču in pevsko društvo »Zarja* iz Rožne doline. Odbor izreka imenovanim društvom najiskrenejšo zahvalo, nadalje se zahvaljujemo blagorodni gospe Gre-gorinovi, načelnici paviljona za pecivo in vsem gospodičnam, ici so pri veselici sodelovale. Hvala iskrena tudi vsem darovalcem! Glavno družbo je zastopal g. potovalni učitelj Ante Beg, ki je v krasnem govoru bodril navzoče k delu za obmejne brate, v imenu podružnice je spregovoril g. učitelj Josip Gregorin in v vznesenih besedah poživljal k slogi.
Društveno naznanilo.
„Žensko telovadno društvo v
Ljubljani41 vljudno naznanja, da je redoa telovadba ob torkih in sobotah od 6.—8. ure zvečer. Telovadke se sprejemalo v navedenih urah v Sokolovi telovadnici v Narodnem domu.
Starejšinski več<r in občni zbor akad. fer. društva „Sav«ifc se vrši jutri zvečer ob 8 v restavraciji Narodnega doma. Posebno vabimo gg. starejšine in sploh vse nar. napr. dijaštvo.
Skupščina „Organizacije svob. nar. napr. dijaštva" se prične v petek ob pol 10 dop. v dvorani „Narodne Čitalnice." Ker se vrši po § 2. zbor. zakona, dobe vsi udeleženci pred skup. potrebne in enake legitimacije.
foljlio porafllo.
„Mladika." Na zasebni dekliški petrazrednici društva »Mladike* se bo vršilo vpisavanje Še v petek, dne 15 septembra t. 1. od 8—12 dopo-ludne v vodstveni pisarni v pritličju mestnega dekliškega liceja.
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bode vpisovalo v I. razred dne 15. septembra od 9—12 ure dopoldne, vzprejemne skušnje pa se vrše dne 16. septembra od polu 9 ure dopoldne naprej.
Razne stvari.
* Draginja. Na Dunaju so se vršila predvčerajšnem v 9 okrajih so-cijalno-demokratična zborovanja kot protest proti draginji. Vsi referenti so naznanili, da bodo takoj prišli s predlogom, da naj se skliče parlament in da bodo inscenirali poulične demonstracije. Poulične demonstracije so se tudi že vršile v nekaterih mestnih delih, do neljubih prizorov pa ni prišlo. Na vseh shodih so bile sprejete ostre resolucije proti oderuški politiki agrarcev in klerikalnih strank. V pogovoru z nekim ruskim žurnalistom se je izrazil srbski zunanji minister tudi o neugodnem stanju Avstrije in je pripomnil: Srbija je edina dežela, ki bi mogla kriti potrebo živine v Avstriji. Morda pride kmalu do pogajanj, v tem trenotku pa Avstrija še ni storila nobenih korakov. V Charleroiu v Belgiji je prišlo predvčerajšnem do velikih nemirov. Več tisoč delavskih žen je udrlo na trg in uničilo vsa živila. Kljub temu, da je takoj posredovala policija in orožništvo, ni bilo mogoče napraviti miru. Župan je dal nato razburjene žene poškropiti z vodo iz brizgalnic. Do pozne noči je razgrajalo ljudstvo in zahtevalo da izpuste one, ki so bile aretirane. Kakih 5000 žen iz 15 občin je priredilo velike poulične demonstracije. Prišle so tudi pred hišo delavskega poslanca ter zahtevale, da se takoj zavzame pri vladi za znižanje cen živilom. V Monsu stavka nad 600 mesarjev in pomočnikov. Ženske so uapadle mesarje s kamni.
• Kolera. „Narodni Listy" poročajo iz Benešova, da je zbolela v nedeljo blagajničarka Roza Bieknv, ko se je vračala iz Trsta s sumljivimi znaki. Prenesli sb jo takoj na posebni oddelek v bolnišnici in kmalu tudi konstatirali, da je zbolela za pravo kolero. — Do predvčerajšnem je zbolelo v Budimpešti in v Novi Pešti 7 oseb za kolero, 4 bolniki so umrli. Predvčerajšnem sta zboleli še dve osebi in sicer, kakor smo že poročali, krmilar Rieglerin prodajalka Llizabeta Margulič, ki se je bila že bolna pripeljala z električno železnico v Budimpešto. Včeraj je umrla v infekcijski bolnišnici. Kakor poročajo listi v Bclgradu, so konstatirali v Raski več slučajev kolere. — Turški ministrski svet je zavrnil zahtevo carigradskega župana, da naj razpusti občinski svet in razpiše nove volitve. Župan, ki vztraja zaradi nepravilnega postopanja občinskega sveta v vprašanjih, zadevajočih kolere, na tem, da se razpusti občinski svet, je podal svojo demisijo. Iz francoskega in angleškega poslaništva je mogoče z daljnogledi videti kako pokopujejo vojaki onstran Bospora mrliče. — Tudi na topničarki „Nevšehir" in na torpedni križarki „Berk i Satvet" ki ležita v carigradskem pristanišču se je zgodil po en slučaj kolere. Iz Soluna poročajo, da se je pripetilo v nedeljo in ponedeljek v vojaški bolnišnici in v bljižnjih vojašnicah 5 slučajev kolere. — V No-
F
vem Pazara so pokopali včeraj 27 oseb,) ki so umrle za kolero, število skrivno in ponoči pokopanih pa je še velikoj večje. — V Skoplju je zbolelo na nsvo 42 oseb, umrlo pa 25, v Bi-tolju Je umrlo za kolero 48, v Bera t u 4 in r Gumendjih 2 osebi.
* Richter še vedno fantizira. Nekerju poročevalcu .Frankfurter Zei-tung* je Richter baje povedal, da so roparj) takoj zahtevali višjo odkupnino, ko so izvedeli, da je Richter iz Rajha. Prej so mislili, da je Avstrijec. Avstrijci so tedaj pri balkanskih roparjih manj vredno blago. Tudi lep kompliment. Roparji so pravili tudi vedno, da je njegova žena na Grškem in v njihovi oblasti.
* Ladja se potopila« Iz Lime poročajo, da se je tam potopila ladja »Tucabel*. 81 oseb je utonilo.
* Požar. V Vliesingenu je požar uničil med drugim tudi cerkev sv. Jakoba in veliki stolp.
* Tovarne za vžigalice. V upanju, da bo erar za drag denar odkupil tovarne za izdelovanje vžigalic, katerih izdelovanje namerava država monopolizirati, so* ziasd na Ogrskem v zad-' njem" času ustanoVf?« več takih tovaren. Tudi v Losonezu so ustanovili tako tovarno s kapitalom 5000 K. Obrtni urad pa je po naročilu trgovinskega ministrstva odrekel koncesijo, tako da je morala tovarna, predno je mogla začeti z delom, likvidirati.
* Dunajska dvorna opera. Med ravnateljem dunajske dvorne opere Ivanom Gregorjem in operno pevko gdč. Forst je prišlo do konflikta in je Gregor pisal gdč. Forst zelo nelaskavo pismo. Kakor izve sedaj dunajski ko-espondent lista „Vossische Zeitung" ..eopold ftand-, je dobil ravnatelj Gregor od jntendance ukor, v katerem mu intendmea nalaga, da naj v pis-nenem in nstmenem občevanju s č'ani čvorne opere nastopa pri vsej strogosti dostojno. Gregor je po zanesljivih internacijah vezan na dunajsko evorno opero samo za 2 leti.
* Na Francoskem kradejo naprej. Iz Verduna poročajo, da so ukradli predvčerajšnem neznani tatovi v cerkvi Saint Sauveur pri belem dnevu, med ten ko je župnik imel ravno krst, slike velike vrednosti.
* Zrakoplovstvo. Zrakoplovec Maro, ti se je dvignil v Chartresu, da preleti velik del dežele, je padel s svojim :ratoplovom na neko polje. ZrakoploT sb je popolnoma porušil in Maro je igorel, tako da so našli samo še popdnoina zgorelo truplo.
* Nova trama Leva Tolstega. Ravnateljstvc dvornega giedališča na Dunaju je kupilo prestavo drame »Živi mrl i'« z zapuščine Leva Tolstega. Prvič ho.lo vprizorili to dramo v nemšken jeziku na dunajskem dvornem gledališču, v ruskem jeziku pa jo vpriore že sredi tega meseca v Moskvi.
* Zabio ljudstvo. Ruska firrofica Muravjevz Moskve, ki se leči v Pištjanu, p izgubila na izprehodn ročno t orlico s 30.000 franki. Denar je našel nki ubožni Slovak in je dobil od groice 5000 K nagrade. Tega denarja p* ni obdržal zase, marveč je tekel k atomu župniku in oddal denar nenasitni cerkvi.
* Poroke ruskih velikih knezov. Glasom :zpiemenjenih statutov carske rodbne loloča § 188, da se odslej naprej re sne poročiti noben veliki knez in nob>na velika kneginja s kake osebo, H ni član kake vladajoče rodbine ali ake rodbine, ki je z vladarskimi hišami enakovredna. Fevdalno!
* Zarinj: pozdrav. V nekem ribniku pri Bremenu je našel neki učenec steklenico, ki jo je Severno morje zaneslo tja in ki je imela sledečo pošto: »Zadnje pozdrave vsem sorodnikom in znancem pošilja Roin-ler, poročnik 70. pešpolka, ki je vodil balon »Saarbrucken«. Gotovo je, da je to res zadnji pozdrav spomladi ponesrečenega zrakoplovca.
* »Nobene vojne, ali dinamit!« Iz Bruslja poročajo o značilni dogod-bi. Neki neznanec je napisal z velikimi rdečimi črkami iz barvila minija na nemški in francoski konzulat besede: »Nobene vojne, ali dinamit!« Vsi poskusi odstraniti napis so ostali do sedaj brezuspešni. Tudi storilca niso mogli dobiti. Zunanji minister je izrazil obema poslanikoma svoje obžalovanje.
* Vlomilce, ki krade poljube. Ema Morgan, mlada in lepa deklica is New Yorka je bila na posetu v mestu Det rat. Ponoči pri čitanju zaspi, kar jo vzbudi šum vlomilca, ki je prilezel skozi okno. Ema je skušala upiti, toda btla se je, da je vlomilec ne zadavi, kakor ji je obljubil. Po kratkem pari amen tariziran ju je sedel vlomilec jna posteljo in je začel lepi Krni krJsti poljube. S tem plenom je bil vfcmilec zadovoljen in je odšel, kakor le prišel, skozi okno.
* Dijaki jkot natakarji. Iz Budimpešte poročajo:1 Začetkom poletja so v nekem restavrantu v Keszthe-Ivju ob Blatiem jezeru angažirali dijake kot natakarje. Zdaj, ko je se-zija končana, poroča o njihovem delovanju »Neu«s Pester Journal«: Bi-
lo je petnajst natakarjev nastavljenih kot natakarji Vsak je dobil 300 kron honorarja. Jfekega dne je bil v restavrantu grof \Ernst Zichy, kateremu je stregel neki tehnik. Grof mu jc dal 20 K napitnin«*, ga vprašal po njegovih razmerah Ur mu obljubil službo v Budimpešti Mladi mož, ki mora vzdrževati svo.e starše, brate in sestre, je bil s ten rešen velike skrbi. Tudi drugi rostje so bogato obdarovali te dijake - natakarje. VeČina njih je dobila dragocene spomine, posebno ženske so bile zelo radodarne.
* Peter Maček. Prihodnji mesec se vrši v Petrokovu na ruskem Poljskem obravnava proti znanemu morilcu patru Mačohu iz eenstohovske-ga samostana. Vsem je še znano, da je ta vredni pater preteklo leto v samostanu v Censtohovi umoril nekega Krvzanovskega s sekiro v sporazumu z njegovo ženo, ki je bila patrova ljubica. Truplo ubitega je skril Mačeh v zori, ki jo je dal vreči v neki rbnik. Razen tega dolže Maooha, da je bil soudeležen pri cerkvenem ropu, pri katerem je izginilo za več milijom >v dragocenosti. Maeoha so ujeli v Kra-kovu in ga izročili ruskim sodiščem. Mačoh, njegova Ijnbiea in neki pater Starzevski se bodo morali skupno za govarjati; obravnavo pa bo tajna, to pa zaradi tega, ker je preiskava dognala, da so ruske oblasti trpele ne-postavnosti v čenstohovskem samostanu, dasiravno so za nje vedele.
Telefonska in Drzojavna MIK
jColera na Dunaju. Dunaj, 6. septembra. San i t ■ departement notranjega ministrstva razglasa, da je bakterioloprična preiskava dejektov zene krmilarja Ja-gerja, ki je prišla dne 28. avgusta iz Budimpešte na Dunaj in zbolela dne 2. septembra, dognala pravo kolero. Basist Saljapin.
Dunaj, 6. septembra. Ruski basist Saljapin bo gostoval na »Ljudski operi« od 7. do 18. marca in bo nastopil v treh operah.
Češki klub.
Praga, 0. septembra. Danes popoldne ima prezidij državnozborske skupine češkega kluba posvetovanje o taktiki, ki jo bodo izvajali člani češkega kluba v državnem zboru. Obenem pa se bodo tudi posvetovali o spravnih pogajanjih. Gotovo je, da bodo vsi za to, da se začno spravna pogajanja. Kneza Thuna pričakujejo jutri v Pragi in bo stopil v stik z najvplivnejšimi politiki koncem tegu tedna.
Češki nemški deželni poslanci.
Praga, 6. septembra. Načelnik nemških deželnih poslancev na Češkem je sklical za 9. septembra zvečer vse nemške deželne poslance na Ue&kem na skupno posvetovanje.
Hmeljska kupčija. Zater, 6. septembra. 450. Kupčija 438*65. Zadnje cene so se popolnoma vzdržale.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 6. septembra. V današnji seji ogrskega državnega zbora je bila na dnevnem redu tudi interpelacija zaradi uvoza argentinskega mesa, ki je zahtevala, da ministrski predsednik precizira stališče vlade v tem vprašanju. Predno je prešla zbornica na dnevni red, *e je vršila še debata zaradi včerajšnjih dogvjdkov v parlamentu. — V opoldanskih urah je bila debata tako burna, da je moral predsednik sejo preložiti. Justični minister je namreč označil nastop opozicije kot sramoto za parlament, kar je izzvalo velik vihar v zbornici.
Ogjri in argentinsko meso. Budimpešta, 6. septembra. Danes je izdala zveza ogrskih poljedelcev uradni razglas proti (navideznemu) memorandumu dunajskega župana Neumeverja. V tem razglasu pravijo ogrski agrarci: »Ce bo Dii-unj nadaljeval pod pretvezo pomanjkanja mesa stoj bojkot proti Ogrski, bo Ogrska primorana posvetiti svojo pozornost železnim in tekstilnim carinskim tarifom in se odločiti tudi za samostojno carinsko ozemlje.
Kolera.
Budimpešta, 6. septembra. Včeraj sta se dogodila v Budimpešti dya uova slučaja kolere.
Požar.
Bukarešta, 6. septembra. V nekem kinematografskem gledališču v Sinaji je izbruhnil danes o polnoči med privatno predstavo vsled defekta na električni napravi, požar. Ljudem se je posrečilo, da so se rešili, garderoba pa je zgorela. Škoda je velika.
Francosko - nemška pogajanja. Pariz, 6. septembra. Včeraj popoldne ob 4. je prišla iz Berolina pošta, ki je prinesla poročila poslanika Cambona na ministra des Selvesa o njegovem razgovoru z nemškim dr-
žavnim tajnikom Kiderlen - Wacht-terjem. V zunanjem ministrstvu hočejo zavleči objavo rezultata tega pogovora še za 24 ur. V Parizu sodijo o situaeiji zelo optimistično.
Samostojna   španska   politika v Maroku.
Madrid, 6. septembra. Španska vlada se pripravlja na popolnoma samostojno politiko v maroškem vprašanju. V Ifuis bo odposlala španska vlada 2000 vojakov. V Ka-dixu je pripravljenih več velikih bojnih ladij, ki bodo prepeljale špansko vojaštvo v Maroko.
Protirevolucija na Portugalskem.
Lisa bona, 6. septembra. Rojali-stične čete zarotnikov so iz vseh koncev dežele na pohodu proti glavnemu mestu ter imajo mnogo orožja in municije. Garnizija v Lisal>oni je alarmirana in polki na deželi so dobili povelje, da naj bodo pripravljeni. — Kojalisti so vdrli v Chaves.
Lisaii'inH, f>. septembra. Zunanji minister se je izrazil proti zastopnikom časopisov: »Monarh isti ene čete j *o v tem trenutku že prekoračile dr-J žavne meje in l>odo v kratkem napadli naša mesta. Vlada je od redila obsežne varnostne odredbe in je popolnoma pripravljena.
Kks - šah tepen.
Teheran, (j. septembra. Nekaj milj od Teherana je bila vojska bivšega šaha odločilno bitko z vladnimi četami. Vojska eks - šaha je bila poražena in je bilo 300 njegovih pristašev n.ietih. Poveljnik Serdar As--nd je bil ranjen in vjet ter ga bodo nsmrtili.
Revolta  na Kitajskem.
Peking, 0. septembra. V provinci Kan&u so uprizorili Mohamedanei v like nemire. Revolucijonarji so za \>:eli tudi že več mest.
— Konkurs hranilnice. Hranilnica v Abrudbanji na Ogrskem je prišla v konkurs.
— Srečke. Glavni dobitek 3% zemljiskokreditnih srečk druge emisije iz leta 1889. v znesku 60.000 K je zadela serija 4929, št. 25, 4000 K pa serija 4928 št. 43.
— Šreeke. Glavni dobitek srečk ogrskecra rdečega križn v znesku 2U.000 K je zadela serija 7b>l št. 11, Grhiviii dobitek budimpeštanskih -rečk /a zgradbo bazilike v znesku 20.000 K pa serija lo26 št. 84.
— Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljub-lijini naznanja trgovski in obrtn-zbornici v Ljubljani, da kupi vojna
sprava za svoje i>ostaje v Graden, Mariboru, Beljaku, Ljubljani, Gori-e: in Pulju večje množine sena in slame. Pismene ponudbe je poslati do U. septembra 1911, do 9. dopoldne a in kr. vojaškemu oskrbovalnemu skladišču v Gradcu. Dobavni razpi> ;b v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali* Za „Ciril - Metodovo družbo": Amalija Kocmur, gostiiničarka, Št. Peter na Krasu 10 K, v počeščenje spomina mesto venca umrlemu dolgoletnemu gostu Matevžu Medica; Josip Kovačič, telegrafist na N. V. ladji Franc Ferdinand v Pulju 608 K, nabral v gostilni pri „Rakuu v Pulju (darovali gospa Rak in vesela družba slovenskih mornarjev); Fran Premru, Gradec, Laza-rettgasse 136, K 3, (nabral v veseli družbi v narodni gostilni g. Barbiča) in A. R. Tržič, Gorenjsko 20 K (rodoljub iz Bleda v zahvalo, da se je od miljenke odvrnila nesreča). Skupaj 39 K 8 vin.
Odboru za podpore potrebne pogorelce v Mokronogu. Josip Ko-stanjšek, trg. poslovodja, Letuš, Savinjska dolina 33 K 40 vin., nabral deloma od MagUi dobrotnikov, deloma pa na dražbi za najdeno in prodano podkev, ki jo je izgubil neki Ribničan na potu od Letuša do Mozirja; Josip *Milavec, c. in kr. podpolkovnik v Toplicah 100 K, boj čisti donesek, nabran ob priliki zanimivega predavanja mladega absoiv. akad. g. Danilo Devetaka, od odličnega občinstva v Toplicah; Matija Zidanik, Brioni, K P30; T. Š. v Ljubljani 2 K; pri igri »Županov sin" nabrali otroci v narodni gostilni g. Novaka na Rimski cesti (Marčan) 15 K; g. inžener Gajšek v Znojmu po gospej Ani Štrukelj (hotel Štrukelj) f Ljubljani K 100 in omizje pri g. Jož. Hafnerju na Trati je darovalo na opomin g. Hafnerjeve K 38 (in sicer so darovali ga. Flora Caleari 2 K, ga. Hafnerjeva 11 K, g. Fr. Caleari 10* 10 K, I. Molan 5 K, R. Kislinger 2 K, Fr. Prešern 2 K,   Komp 1 K,   Št. Križaj
1 K, Fr. Alič 50 v., Jož. Volčič 40 v., Jož. Starman 40 vin., Fr. Langerholz 60 vin. in  še  naš   „Joško* posebej
2 K). Skupaj 289 K 70 vin. Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemfek.
Strafne vesti o koleri no Loikem.
Da je ognjiš&e kolero na Laškem in da se je od tod zanesla tudi v Avstrijo, je splošno znano in dokazano. prav tako pa tudi ve ves svet, da store na Laškem vse, da 1 se ne izvedelo, kako naravnost strašno je razširjena ta bolezen po vseh italijanskih mestih skoro brez izjeme. Doeim pri nas v Avstriji javnosti ne prikriva niti eden sumljiv slučaj, molče italijanske oblasti in listi kakor nemi, čeprav se je kolera v potamnili mestih že tako razširila, da crrozi decimirati vse mestno prebivalstvo. Dobili smo vpogled v pismo, ki ga je pisal nekemu našemu somišljeniku prijatelj iz Livorna. V tem pismu stoji med drugim: »V našem mestu razsaja kolera, da je prava strahota. Danes je obolelo na koleri 84 oseh, dočim je še par dni preje obolelo na tej bolezni samo D do 24 ljudi na dau. Kobra se je pojavila celo v tukajšnjem otroškem zavodu: kar 20 otrok je c »bolelo na enkrat in ni dvoma, da bodo vsi posrali žrtev strašne morilke.
A' mestu vlada med prebivalstvom nepopisna panika; ljudje beže trumoma iz mesta, oblasti so popolnoma brez moči in avtoritete. «
Priobčujemo vsebino tega pisma v ravnanje našemu občinstvu, naj bo nasproti osebam, ki prihajajo iz Italije in nasproti blagu, ki se uvaža z Laškega, do skrajnosti previdno, predvsem pa naj opusti vsako potovanje v sosedno kraljevino.
izpred tmi
Kazenske  razprave  pred okrajnim sodiščem. Ne tepite tujih otrok. Marši kak
posestnik ima navado, da tuje otroke, ki ho lijo vasovat na njegovo sadno drevje,   neusmiljeno   pretepa, brez ozira na to, da je ravno sadje za otroka silno zapeljivo in se le težko upre otrok skušnjavi.    pogledati na tujo jablano,    ee tudi ima morda doma sadje. Spodi tujega otroka z vrta in si išči zadoščenja pri starših. 0e to vtaera z lepa, zahtevah lahko od \   eventualno odškodnino tudi na sodišča. Podobno se je godilo ne-i ]M}sestuiku z Dolenjske ceste. Hodi1! 60 otroci k njemu na vrt. Zasačil jo prilično 91etnega sosedinega dečka, potegnil gra z ograje, pretepel n vrgel na neke prazne sodove. Dečkova mati je posestnika tožila. Ta se .ial. da jo bil otrok na je-u- ou prišel domov. Zavpil 1 nš I njim, in otrok   se jo spustil preplašen po vejah raz jablano. Pri tem pravi on, se je morda otrok poškodoval toliko, kolikor pove zdravniško spričevalo. Mati in dečko sam, noremu se bere   verodostojnost iz za, potrdita, da fant ni bil na ja-blani, marveč na ograji. Torej ni rao-th7 jablano skočiti ali pasti. Mati navedla še dve    priči   za resnico <voje in otrokove izpovedi, toda sodi-e je že z izpovedjo matere   in sina, ki je v obče povsem verjetna, pre-alo o krivdi posestnika in ga obsodilo oa 30 K globe ali 3 dni zapora. Odškodnino za otrokove bolečine in •n*a!o je mati zavrnila.
Prošnjo do Moaih src!
Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, dne 10. avtr. v Mokronogu ljuto razsajal, pravil v par urah skoraj cel trg pel. Zgorela so stanovanjska po-pja, hlevi, kozolci, živina, obleka, trma,    žito,    denar    in poljedelsko •rodje.
B^da je nepopisna! Prosimo torej vsa    blaga srca, Oa priskočijo obupanim revežem blatno na pomoč, da fe« vsaj za prvi lip osuše solze onim, ki   z obupom zrn v pogorišča    svojih domovanj.
dar, bodisi v   obleki, denarju, ita ali hrani bode našel hvaležna nesrečnih pogoreleev. Pošiljatve    hvaležno sprejema:
Obbor za podpore potrebne pogorcl-ee v Mokronogu.
Za odbor:
•f'jsip Tekavčič m. p., sodni predstoj-Ivan Hutter m. p., sodnik. Fr. *rh m. p., davčni predstojnik. Franc Žitnik m. p., kaplan. Ivan Pirnat m. P-j aadučitelj. Josip Tratar m. p., učitelj. Ivan Zicherl m. p., trgovec. Peter Strel m. p., trgovec.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. septembra: Aleksander Ohmig, zasebnik, f2 let, Konjusna ulica 1.
Dne 2. septembra: Peter Weber, železniški nadsprevodnik, 50 let, Dunajska cesta 11. — Karel Zupančič, drvarjev sin, 10 aiesecev, Tržaška cesta 31. — Mihama Pogačnik, hei mizarskega pomočnika, 3 tedne, Štu-dentovska ulica 9.
Dne 3. septembra: Bogomila Matilda Dolar, liči orožniskega štraž-mojstra, 3 mesece, Rimska cesta 20.
— Alojzija Benedik, hči trgovskega sluge, 3 mesece, Turjaški trg L — Friderik Kiiritz, rejenee, 3 mesece in pol. Pred prnlami 23. — Simon Treo, stavbenik in posestnik, 56 let, Sv. Petra cesta 23. — Jožeta Dobrota, hiralka, 33 let, Radeckega cesta 11. — Pavlina Škafar, rejenka, 8 mesecev.   Karolinška    zemlja, 55.
— Vinko Zupan, posestnikov sin, 6 tednov. Rožna ulica 35. — Amalija Hieng, zasebnica, 79 let, Mestni trg sfc v. 17.
Dne 4. septembra: Štefanija Zabkar, gostilničarjeva hči, 2 meseca, Dunajska cesta 52. — Fran Kna-pie, bivši mizarski pomočnik, 33 let, Radeckega cesta 11. — Martin Grda-dolnik, posestnikov sin, 11 mesecev, Karolinška zemlja 46.
Dne 5. septembra: Ivan Gorjup, bivši mesar in gostilničar, 74 let, Radeckega cesta 11. — Stanislav Ko-privec, sin nu\sarja in posestnika, 2 meseca. Sv. Martina cesta 22. V dežel*-"* * e i :
Dne 30. avgusta: Neža Sever, žngarjeva žena, 26 let. — Viktorija Smolnik, hči delavke, 2 leti in pol.
Dne 31. avgusta: Janez Petelin, dninar, 16 let.
Dne 1. septembra: Josip Slabo, rejenee, 2 meseca. — Feliks Smole, delavcev sin. 6 let.
Dohodki i» jtrs!vi Jroioe sv. Cirila in Metoda'.
Drnžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca avgusta 1911. sledeči promet:
1. Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov     777 K 27 v
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska 1031 K 53 v
b) Štajerska 1088 „68,,
c) Koroškn     — „ — „
d) Primorska 189 „ 20 „
Skupaj ....    2309 K 41 v
3. ) Razni prispevki   .   .   .   ._283-K 44 v
Skupaj  .... 5923KT2~v
b  Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad. 2672 K 63 v c) Iz druž. glav. se je dvignilo 3240 K — v
Skupaj   .... 11835 K 75 v
H. Izdatki;
a) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu osobju,
razni računi itd.   13904 K 36 V
b) Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir.
obrambni sklad  2672 K 63 v
Skupaj  .   16577 K 01 v torej primanjkljaja  . 4741 K 26 v
Opomba: Pri obrambnem skladu naloženi
zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200 000 kron.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1911.
ne cene v Budimpešti.
Dne 6 septembra 1911. Termin.
Pšenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911   . . Koruza za ma< 1912 Oves za oktober 1911
za 50 kg 11 77 za 50 kg 10 27 za 50 kg 8 30 za 50 ke   9 25
Heteorolosieno nornšiso
v .-i:, nad Moricn 3S<f*2.
Srednji zračni tU* 1 ; ■, »
S '    Čas   S,!afn'c 2^
« 1         i baro- « >
3-l%P«j« 51
as          J       v in in »— "-
>
Nebo
jasno del oblač
5 S.pop.l 738 3 26 2 j si. jvzh ,   9. iv.   739 9    19 7 sL szah.
6. j 7.ij.   7398    13*9 j si. j jvzh.
Štednja včerajšnja temperatura 20*7 , norm. 16*3' Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Borana porodila.
»Kreditu tanki ? Ljubljttl*
Uraos! tam amaajatt »trte t stoteatra mi
4«/, majeva imata 4TU trebma ranil. . . . 4*/, avttr. kroaaka renta . .
f*£ pa***      M • -
4#/# krantsko deželno poaoJHo 4*/i k. o. Ceike del. banka .
Tasr<
• PARIŠ* |HM5TUArUA IHIfl
•PRACA.
Srečke la 1.1800 •/,   . .
M     f» 1804 a
tlaka . • .
icneljike l.tadajc
« II-ogrske Mpotcčac . dan. komunalne avttr. kreditne . • l)ubl|antke . . . avitr. rdeč. krila . op.
•i
M
M
Ljubljanske kreditne banke Avttr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne Ossasjaaaa Državne Železnice . . . JUpIne-Montan .... Ct"kc sladkorne družbe , Zfvnostcnifce V>« ikt    . .
Valut«
Cekini Marke Franki Lire . RublJI.
419 — 606-309-297-27950 248-507 — 499-— 85 — 69 25 46 80 36 25 247 95
475 -650 75 545 50 118 25
739*-83050 ■ lo — 280*50
11*37 117*55 95*40 9465 25425
411-618 —
321 -303 — 285 50 254-519 -511 ~ 91 -75 25 52 80 4025 250 95
47650 651 75 546 50 11925 740 — 831 50 326 — 281*50
11-41
117*75 95-50 94 85
255*25
Avstrijska specialiteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-praška*. ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Skrtljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja o zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. ii kr. dvorni zalagate Ij, DUNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MCLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18
Za otroke ^L.
Odlično zi-
vio za dra-ve slabotne, v razvitku
zaestale otrole vsa-in odraslev ke starosti.
Pospeluje tvontev mizic in kosti, zabranjuje in odstranja kakor ri£ drugega drisko, blevanje, črevesni kitar itd.
In v malem nam je dao veliko.
Manj Ali  ni znabiti  nekaj -ehkega. ako z?^™ zdravilne moči naših velcev nosimo I tekorekoč v telovnišken Žepu seboj m in vsak hip na najpripavneiši način lahko rabimo? Pristnesodenske mineralne pastilie (samoFayeve) obsegajo učinkovite vrelce sol.-, že tisočkrat preizkušene aioti vsem obolelostim sopil. kašlju, iiripivosti. za-slezenju itd Treba je rabti Faveve pristne sodenice, ako bo?hamo na ■ taki bolezni   Skatljica stane K 1*25. eralno zastopstvo za Avstrc-Ogrsko: W. Guntzert, c. kr. dvorni založik, Dunaj IV 1. Grosse Neugasse V.
Priznano močna, lahko tekoč* solidna in aeprekosfjiva so
KUVTA kolesa.
lajtlfinej!« jmtra Ihrtrmn coitj btojiilrn.
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Špitial. Iriif ha t tolBiii ntni ali.
Izposojevanj« koles.
Sala aratiaja
'Berolin, Pariz, Rim itd.
bjMjiikia. BJtlliia
zm
O. SIT9L
Stntirjm nki 7.
Ur. J. Z., zob** cdr m mik, Moravska
_________ Natančne in temeljito sem preiz-
kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolnici.. z?to Vam z veseljem izražam l mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: 3eydlin".
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje najboljše priznan«
& laso
katera   okroočuje   laslSče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. f stekleni«* ac navodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zalega vseh  pre zkušenlh zdravil, medic, trii, medicinal. vlnv Špecljali tet, najfinejših parfumov, kirurgiiklh obve?.. svsžih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteko
r LJubljani Rineva testa st I.
poleg novozgraj enega Fran Joiefovega
iubli. mosta 169
V  tef  lekarni  dobivajo  zdravila tudi Člani bolniških blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljnbl|ani.
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan; Kdor vživa
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost      liter K 2*40.
Kabinetna kakovost
480.
Nisi©* zi earoeiU: „FL0R1AN". IjnbUaaa.
^-------- ----- -■■
Postavno varovano.
Zahvala.
Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob smrti nase iskreno ljubljene matere, ozir. hčere,
sestre in  tete, gospe
Jfarije logonder
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se Se zahvaljujemo gg. dr. K. ZakrajSčku in dr. Hubadu za nujno hitro in požrtvovalno pomoč, vsem, ki so ob času nesreče stali s svojo pomočjo tolažitno na strani, Častiti duhovščini, gg. uradnikom, gg orožnikom, gg. pevcem za ganljivo petje, si. požarni brambi v Stari Loki, si. godbi požarne hrambe v Škofji Loki in vsem, ki so blizu in daleč prihiteli spremit predrago pokojnico k večnem počitku
sstjfi sn ksn ust S. snfesta i§H.
tainjofti ostali.
Stanovanje
z 2 sobama na pntik'inami
se odđa takoj ali % novembrom
mirni stranki. — Prisojna ulica Št 5.
Več sto
izpodbud ta nakup porabsih   predmetov ui prilotaoai-nih daril vseh vrst olse^a moj  glavni katalog z okoii 1000 slikami, ki jih na zahtevo pošljem vsakemu gratis in franko. — C   tn kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most it. 1167 (češko).
s posebnim vhodom, pripravni za kako pisarno, na najlepšem prostoru mesta,
se oddasle lakoj ali za novembrov termin.
Kje, pove upravni&tvo »Slov. Naroda«.
Dijak
ia boljše bise
dobi popolno oskrbo pri gimnaz. proiesor-u. — Naslov pove upravni-štvo »Slov. Naroda.« 3031
Lepo meblovana in zračna mesečna
se odda takoj ali s 1. oktobrom
mesečno naiemnina 10 K. — Poizve se pri A. Gabrovsku, Dolenjska oosta
3023
50, pritličje.
Dobro izšolana
mladenka
z dobrimi izpričevali želi stopiti kot pisarka v službo pri kakem notarju.. — Več pove upravništvu »Slovenskega Naroda« 3025
Pozor!    3034 Pozor!
V četrtek in soboto se bodo
Pred škofijo si. 3.
▼ trgovini Josipa Oblaka
prodale
lidtarijskim pote« sledeče stvari:
nova registrirna blagajna (stala je 4000 K), najmodernejše vrste, stojalo za kavo, prodajalniška oprava in različno špecerijsko blago.
i
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejšth kombinacijah pod tako Ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 04 vplačili.
99
vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .
Rezervni fondi K $3,758.285*24. — liplacans odskodause in kapitali!« B 115,300.008-81.
Po velikosti draga vzajemsa zavarovalnica nase države z vseskozi slovanskonarodno opravo.
———-•    *•« p«jMaila Me« -■
Generalno zastojitn i liiUiani
čigar pisarne so v lastne i bančne j hisi
f fioiBiRkl uliti itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti poŽa*T.iui ^kolam po najnižjih cenah. Škode cenjute takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Skrb za lase.
Z lasmi je
navadno tako: v mladosti malo
pazimo nanje, jim damo rasti kakor hočejo, samo jezimo se
včasih, ker jih moramo česati. Ko pa pozneje opazimo, da se prično redčiti, se pa silno prestrašimo in b: bili veseli, da bi imeli kaj dosti česati. To je stara pesem: vsako stvar pričnemo ceniti šele ko je več nimamo. Sedaj se pa prične poizkušanje z vsemi mogočimi sredstvi in čim bolj nejasno, tajinstveno in nespametno nam kažejo učinek teh pomočkov, tem ljubši so občinstvu. Sele ko smo z vsemi mogočimi metodami rasti las še bolj škodovali in naposled prišli na dobro
misel, povprašati specialnega zdravnika za svet, dobimo negled£ na redke bolezni, ki same povzročajo izpad, odgovor, da je vzrok izpidanja las cisto priprost in da je sredstvo, ohraniti lase in pospeševati njia rast prav preprosto. Treba ni namreč nič drugega nego glavo imeti čšto, to se pravi, jo izmivati s kotranoHm milom. Dandanes pa ne rabimo vrf neblago-dišečih mil s surovim katrafiom, nego na nov patentovan način nedražljiv
katranov izdelek brez dulf Pntavon.
I 1 -
Pixavon z lahkoto odpravi prhljaj in nesnago z glave, se prekrasno peni in se da rad i glave ziniti. Ima prav prijeten duh in zaradi katrana, ki ga obsega, deluje proti parazitarnemu izpadanju las.
Zlasti je poudariti, da imamo v Pixavonu izdelek, ki se vkljub svoji večji vrednosti oddaja po prav zmerni ceni. Steklenica za poltretjo krono, traja ob tedenski rabi skoro pol leta. Dobiva se povsod. Ta izredno nizka cena dovoljuje tudi manj premožnim,
da izvajajo to prirodno in pametno negovanje las. Že po nekaj umivanjih s Pixavonom
bo vsak začutil dobrodejni učinek in zatorej Pixavon lahko smatramo za idealno sredstvo za negovanje las.
C7$^B
Eontoristinja
s prakso ▼ knjigovodstvu in blagaj-ničarstvu   ioli   frbavfll ntaita.
Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Kontoriatilila." 2984
Sprejme se takol marljiv in pripraven
učenec
v trgovino s ■tesanim blagem
#       Vec  pove  upravništvo   »Slo ven. skega Naroda«. 293
3009 Spod. Šiška pri Ljubljani
se takoj odda v najem ali pa na račun
Vpraša se osebno pri lastniku
Antonu Maver v hotelu ali Metelkovi Ulici itev. 19 v Lljubljanl.
V bližini mest. dekliškega liceja, nršulinske in šentjakobske in novo Zgrajene državne obrtne Šole stanujoča obitelj sprejme za prihodnje šolsko leto
deklice na stanovanje in hrano.
Naslov pove iz prijaznosti modna trgovina Just Mascbke, Židovska ulica.
Ojfloi zari Jhl h wm
mvhljaaa-, M tranoo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko *  spadajoče predmete. 1893
slovenskega* in nemškega jezika zmožen in dober manufakturist se Sprejme pri Krfstlana Starki, trg z mešanim blagom, Sevnica ob Savi. 3001
Učenka
se sprejme m brano ii stanovanje.
Vprašati je: Taborska nlica it 5. II. nadstropje. 2981
V najem se da §
prodajalno
mešane stroke. Nahaja se na najlepšem kraju v mestu na Gorenjakem, obstoječa že čez 40 let in je izvrstno vpeljana. S prodajalno se odda tudi vsa zaloga in po dogovoru cela hiša Oziralo se bo le na resne ponudbe, ki se naj pošiljajo pod „Lotovisčo" na uprav. »Slov. Naroda«.
Umno sfairbništvo.
Kdor hoče hitro in ceno zidati, uoorablja le
3026
Skaoitoi-piošče
gngr~ za napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor, torej zvoka in jako trdno drži žreblje. J     ni treba nikakih traverz.
I Samanoseže in trpežne Kesslerlevg strne (železno armirane sleče iz opeke.) \
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Honlgsberg & Beutsch, n^V^T" Zagreb.
AlpinA
Priznano največja, resnično domača, ie 25 let obstoječa ekspertna tvrdka.
i Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
ie delničar
največjih  tovarn  švicarskih   ur »UNION« v Genovi in Bielu
;-: on torej lahko po originalno tvomiikih cenah :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:       tula, srebru, niktju in  jeklu :-:
prodaja.
Vedosežno velika izbira. — Većietno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
JtRosner*C2
: nltiiiliita uditga žsaija
mi
priperota v lastni žganjirni kuhano
2544 siiwowko Tropinovec Brinjevec Hrušovec ^ Vinsko žganje §. unesl|lv1b kakovosti, i W
€nostropna hiša
blizu farne cerkve, za penzionista ali trgovca. 6 sob, 2 kuhinji z majhnim vrtom in 2 oraloma zemljišča, sredi lepega trga v Savinjski dolini na Spod. Štaj., se proda za 20.000 kron
nova hiša
v Gaberju pri Celju s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, lepim vrtom, pripravna za penzijonista ali rokodelca, za 12.000 K in
lepo posestvo
20 min. od Celja, z novo hišo, urejeno za gostilniško obrt, novo, veliko gospodarsko poslopje s sušilnico za hmelj, njivo, 5 oralov travnika in sadonosnika pri večji /asi. Vse se pod prav ugodnimi poboji  proda. Več pove: Ivan
Kranj:, Glavni trg 10 v Celju. annnaMMBHnaaananBn
Vajno za vinske trgovce
več sto komadov, prav močni in zdrtvi iz hrastovega lesa, od 400 -800 I
se dobvajo po prav nizki ceni
2545       pri tvrdki
L Sosner S 62
v Ljubljani.
<
(0 I
:i
t :
s!
V;žao za vinske trgovce
S N.jboljŠa in najzdravejša
barva
ZfliCS
f
je dr. Dnllea „NERIL", ki daje sivim ;n nordečelim lasem njih prvotno naravoo in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temiorjava in črna v steklenicah z navodilon po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMO Ll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Dvo dlioko
se sprejmeta na stanivanje is hrano v sredini mesta. — Kje pove upravn*Štvo »Slov Naroda.« 2926
Enonadatropna
- Vila -
za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom se pO nizki COtti proda.
Natančne    podatke     Ha ToaitŽ
Ceh, L ulica, Pot v Bolno dolino
StOV. 237. 2702
popolnemu dozorela
jabolka
so ceno na prodaj.
Več p ve Andrei Uršič, ilirska Bistrica, Notranjsko. o.
Prodajalka
izurjena v špecerijski stroki, z daljše prakso, želi vstopiti v večjo trgovino ali v filijalko. 2989 Naslov, pove uprav. »SI. Nar.«
Iščem
vzgojiteljico
svojima hčerkama. — Pogoj je znanje laščine. Absolvirane učiteljske kandida-tinje, zmožne poučevati klavir, imajo prednost! Plača in vse drugo po dogovoru.
Dr. Anton Schlffrer,
Ribnica. Kranjsko.
Dođnl elenntorll
(ćrepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter ČTe-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-
zracne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
J. K. Rudolf
e. kr. dvorni dobavitelj v Plznji.
Tehnična  pisarna   in  stavbno podjetje
Ingenieur H. UHLlR
3801
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
s Strokovna izvršitev vseli vrst načrtov in Bioračonov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradeb.,
Itsll
Ijubljana
Kavarna Leon •**»
Cenjenim p. n. gostom in slav. občinstva iz Ljubljane in z dežele naznanjam, da sem svojo kavarno popolnoma ca novo preuredil In opremil.    Točna postrežba.
Karambolistom na Kranjskem sem na razpolago vsak čas
na karambol - mateh.
Odprto celo noč. Odprto celo noč
Z velespoštovanjem   F«  L. POffSČllilK
-EH3E
JL
Slavnemu občinstvu, slavnim uradom ter šolskim vodstvom, si usojarn najvljudneje naznaniti, da je moja
trgovina s papim. pisalnimi in risalnimi potrebščinami
po preselitvi zopet otvorjena.
Preselil sem trgovino iz vogala Marijinega trga in Sv. Petra ceste, v drugi lokaly »n sicer v ravno isti hiši nekoliko naprej od prejšnjega prostora, kier je bila prH prodajalna z usnjem, torej 2998
Sv. Petra cesta štev. 2.
Ker sem s preselitvijo v novi lokal trgovino docela popolnoma preuredil in obenem spopolnil, lahko zagotavljam in se bom potrudil častitim odjemalcem v vsakem oziru popolnoma in točno ustreči.
zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje, se i v nadalje najvljudneje priporočam, da se mi isto tudi v naprej ohrani
Ivan Gajšek, nasl. J. Banovca
spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to
anannnHHMnnHnMnMnenenMnnnMnnBnnB«eflncn^n«am«nmannm«|^
priznano najboljši izdelek ob nedosežno nizkih cenah!
!
ALFRED FRANKEL, komanditna družba.
Prodajali&če: LJUBLJANA, Stritarjeva ulica št. 9.
ISO t llalk tatica*f, mam w flameass
Lastnina in
tisk »Narodne tiskarne«.
aasi
L-^^
MLI
33