GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1938-39
OPERA
UREDNIK: M. BRAVNIČAR
17 P. GOLOVIN:
BALETNI VEČER
Din 2-50
Izhaja za vsako premijero
Priporoča se Vam
SLAVNA"
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicab, avtomobilih kol tudi na lastnem telesu in življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ul. 12
Telefon Štev. «71 In »7«
Ljudska posojilnica v Ljubljani
registr. zadr. z neom. Jamstvom
Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%
lanenega olja in firneža
HROVAT & Komp.
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1938/39 ŠTEV. 17	OPERA	urednik: m. Bravničar
P. GOLOV1N:
PLESNI VEČER
PREMIERA 14. JUNIJA 1939
Plesi, korcografirani na skladbe slovenskih skladateljev — a^vtor te izvirne zamisli je ravnatelj M. Pplič, njen ostvaritelj pa plesni mojster ing. P. Golovin. Naloga je bila izredno težka, posebno upoštevajoč dejstvo, da. je bil prav za prav I. Ipavčev »Mo-žiček« edina naša skladba, ki je bila napisana v koreografske svrhe. V spored so bile odbrane simfonične in druge skladbe, ki vsebujejo izra'zite ritmične prvine, skladbe, ki so prepojene 's plesnim bistvom in take, ki vsebinsko nudijo možnost za koreografijo. Sestaviti spored ni bilo lahko delo, ker naša glasbena literatura še nima take obilice orkestrskih del, da bi bila mogoča lahka in velika izbira. V vseh primerih pa je bilo treba ustvariti koreografsko sliko ter-takšno vsebino in dejanje, ki bi se čimbolj organično vklenila v glasbo. Za to delo je bila potrebna velika mera fantazije in tvornih zmožnosti. Na podoben način sta n. pr. koreograf M. Fokin in in-scenator Bakst sestavila sujet in koreografijo na glasbo »Šeherazadc« Rimski-Korsakovega.
Deset skladb domačih avtorjev za orkester je našlo tu tolmačenje ' s plesnimi izraznimi sredstvi. Glasba je dobila vizuelno sliko ter konkretno vsebino in ravno zaradi tega bo morda marsikatera teh skladb šele v zvezi z odrom prišla do polne veljave. Koreograf je pri svojem delu .upošteval klasično, pa tudi moderno disciplino, kakor mu je pač narekovala glasbena nujnost poedinih skladb. Pestrost in raznolikost glasbenih domislekov sta rodili pestrost koreografskih
117
slik. V sporedu so v večini mlajši skladatelji, z malo izpopolnitvijo sporeda pa bi celo dobili popolno in zaokroženo revijo- vseh slovenskih instrumentalnih skladateljev. Za manifestacijo izvirne slovenske glasbene tvorbe so takšne prireditve izrednega pomena. Po-memebne so iz kulturnega in vzgojnega vidika; široki krog občinstva bo namreč spoznal nekatere simfonične skladbe šele s posredovanjem odra.
Vzporedno s to slovensko orkestrsko tvorbo prikazuje ob tej priliki svoje sposobnosti plesni ansambl naše opere. Njegovi samostojni nastopi so zelo redki. Čeprav maloštevilen, vendar vzdržuje pri Nar. gledališču to umetnostno vrsto vztrajno pri življenju in v nadpovprečni višini. Nastopi plesnega ansambla popularizirajo plesno umetnost med gledališkim občinstvom, obenem pa prinašajo v spored našega odra prijetno spremembo.	M. Bravničar
Dr. Josip Ipavec — Možiček
(Usodna napaka doktorja Bartola.)
Josip Ipavec je zložil enodejansko pantonino »Možiček« v Gradcu, ko je študiral na tamkajšnjem vseučilišču medicino. Tu je tudi bil »Možiček« uprizorjen sedemkrat, dvakrat celo v mestnem gledališču ob priliki dobrodelne akademije, ki so jo priredili graški aristokratje. Pozneje so »Možička« uprizorili tudi v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Celovcu in 29. decembra 1906. ponovno v Gradcu; to uprizoritev je vodil pri dirigentskem pultu skladatelj sam. Dne 12. decembra 1908. je Ipavčeva pantonina prispela do Olomuca, kjer so jo izvajali z velikim uspehom. »Možiček« je užival veliko priljubljenost in je žel lepe uspehe povsod, kjer je bil uprizorjen. Do prevrata je dosegel med slovenskimi odrskimi deli največje število uprizoritev. Na naš operni oder je zopet prišel kmalu po prevratu in zadnjič novo naštudiran 1. 1930. v inštru-mentaciji skladatelja Viktorja Parme.
L. Schwentner je založil in izdal njegov klavirski izvleček žc leta 1901.
Dr. Josip Ipavec, sin skladatelja Gustava in nečak skladatelja Benjanina Ipavca, se je rodil v Šentjurju ob Južni železnici dne 21. decembra 1873. Glasbo je študiral v Celju, v Gradcu in na Dunaju (pri Aleksandru Zemlinskem).
Njegova glasbena tvornost se je izživljala večinoma v pesmih, toda med najbolj znane njegove skladbe spada vsekakor »Možiček«, k' je bilo prvo slovensko koreograsko delo. Izvirno dejanje »Mo-žička« je naivno in premalo dinamično, da bi moglo še danes zanimati, zato je sedanja uprizoritev tvegala poizkus nove vsebine, ki jo je koreografiral baletni mojster ing. P. Golovin. Njeno novo ime je:
Usodna napaka doktorja Bartola.
Morda se ta zgodba dogaja v Sevilji — nekatere osebe so »iste«, kakor v znameniti Rossinijevi operi. Čeprav v našem primeru ne nastopa brivec Figaro, doleti doktorja Bartola ista usoda kakor njegovega prototipa.
Mladost išče mladost.
Lepa Rozina sc kljub Pepitinim in Končitinim spletkam sestaja z lepim mladeničem. Doktor Bartolo, njen varuh, pa se tudi poteguje za njeno ljubezen, zato budno pazi, da bi kdo drugi ne osvojil njenega srca. Ker sluti nevarnost, zasleduje in končno tudi zasači mlada zaljubljenca. To odkritje ga silno razburi. Mladenič ve, da ne bo nikoli dobil od zaljubljenega varuha privoljenja v poroko, zato zasnuje učinkovito maškarado, ki do smrti prestrašenega Bar tola kmalu pripravi do tega, da podpiše ženitno pogodbo in s tem napravi križ čez svoje prejšnje namere.
Demetrij Žebre — Vizija
Atematično skladbo »Vizijo« je D. Žebre zložil po idejni zamisli plesalke L. Wisiakove nalašč za njen solistični nastop na Plesnem večeru. Plesna kompozicija, ki jo je zamislila izvajalka sama, je napravljena v obliki improvizacije. Ples je tolmač glasbenih vtisov.
119
Dr. Danilo Švara — Valse interrompue (Hudič se zabava)
Ta skladba je nastala ob priliki prvega gostovanja plesne dvojice Mlakarjevih v našem gledališču. Mlakarjeva sta jo koreografirala in prvič izvajala na »Plesnem večeru« v ljubljanski operi n. februarja 1933. Valček prekine meditativna glasba, ki se kakor klin zarije v sredino živahnega in plesnega ritma — odtod naziv interrompue. Tudi koreografski zamislek je izšel iz pomena te besede.
Hudič se zabava.
»Valse interrompue«, po naše »Pretrgani valček«. Če bi ne bilo besede interrompue, bi ljudje v življenju kar naprej plesali. Beseda pa . je napisana in zaradi nekakega usodinega hudomušja nastanejo v tej zgodbi nenadne zmešnjave, ki jih ne povzroča nihče drugi kakor sam hudič.
Dame in gospodje se zabavajo. Tudi neka koketa in njen oboževalec — bonvivant se veselita v njihovi družbi. Hudič, ki je bil ta čas na sprehodu in ni imel važnejših opravkov, v jame za trenutek vse navzoče v svoje mreže in se z njimi pozabava. Parčke tako pomeša med seboj, da se fantje hipoma odtujijo svojim izvoljenkam in narobe. Ko se hudič poslovi, se vsi zopet znajdejo in iztreznijo. Da iz tega ni nastal družabni škandal, se je zahvaliti samo peklen-ščekovi dobri volji, ki je vse to napravil le mimogrede v svojo zabavo.
Slavko Osterc — Trije plesi
(Močnejše od smrti.)
Plesi so bili zloženi po naročilu dr. H. Scherchena za njegovo edicijo »Ars viva«. Skladatelj jih jč dovršil 20. decembra 1935. Pisani so za mali orkester v enostavnih oblikah (rondo in pesemska oblika) z mestoma folklorno melodiko. V tretjem plesu je kot glavna tema uporabljena hrvaška narodna »Mara ima crne oči«. V vseh treh plesih«, pravi skladatelj, »sem posvetil pozornost melodični zve-
120
čani sekundi, da bi s tem poudaril orientalsko bizarnost. Prvi ples je nekaka fox-koračnica ,drugi valček, tretji kolo. Vsebino, odnosno koreografijo je oskrbel na že gotovo skladbo baletni mojster Go-lovin.«
Močnejše od smrti
V tej zgodbi se nam v obliki groteske pokaže zmaga ljubezni nad smrtjo. Dejanje se godi na Kitajskem.
Kralj se dolgočasi, niti šale dvornega norca ga ne pripravijo iz melanholije v dobro voljo. Nenadoma se kot privid prikaže »Cvetka ljubezni« in osvoji kraljevo srce. Kralj je srečen. Nepopisno veselje zavlada na dvoru, toda sreča je opoteča, »Cvetka ljubezni« izgine tako nenadoma, kakor je prišla. Kralj zopet zboli in nič ga ne more razveseliti. Dvorni čarovik mu pripelje lutko, ki je na las podobna »Cvetki ljubezni«, toda srca ni mogoče prevariti in bolnemu kralju vidno pešajo moči. Na pragu se prikaže celo že Smrt. Dvorni čarovnik se brez uspeha trudi pomagati kralju. Smrt postane gospodar položaja, vzame kralju krono in žezlo ter od veselja pleše in skače. V zadnjem trenutku se zopet pojavi »Cvetka ljubezni«. Smrti je njen ples tako všeč, da začne še sama plesati in pri tem pozabi na kralja in njegovo krono. Kralju se vračajo moči, ko pa mu dvorni norec izroči krono in žezlo, ki je nanju Smrt že kar pozabila, skoči zdrav in poln ljubezni k čarobnemu dekletu.
Smrt je premagana in vse se srečno konča.
L. M. Škerjanc — Plesni motiv
L. M. Škerjanc je leta 1927. zložil skladbo za klavir »Pro memo-ria 13. II.; Tema con 4. variazioni«, ki jo je priobčil v »Novi muziki« (II. letnik, št. 4.). Tema in prva variacija te skladbe vsebujeta vse prvine »Plesnega motiva«, ki ga je skladatelj obdelal najprej za pihalni, pozneje pa za godalni orkester v nekoliko razširjeni koncepciji.
Koreografska kompozicija je rezultat utisov, ki jih je skladba sama prožila. »Plesni motiv« je plastičen moment brez otipljive vsebine, ki se izživlja v absolutnem plesu.
I 2 T
Emil Adamič — Tatarska suita
( Snubitev )
Adamičeva »Tatarska suita« je edina slovenska orkestrska skladba, ki obravnava tujo folkloro. Skladatelj je bil med vojno ujetnik v Rusiji in tam je po nalogu prosvetnega komisarja v Taškentu zložil leta 1920. »Tatarsko suito« za Orientalski večer. Skladba ima štiri odstavke: 1. V stepi. 2. Dekle iz Batkana. 3. Črna voda. 4. Tatarski ples. Njena prva izvedba je bila leta 1920. v Taškentu, sledile so ji izvedbe v Ljubljani, Mariboru, Trbovljah in Beogradu.
Snubitev
Lirična, orientalska slika, prežeta s poezijo širnih in zagonetnih srednjeazijskih pustinj.
Nevesta pričakuje z družicami ženina. Veselje in otožnost, ki je tako lastna vzhodnemu človeku, se jasno izraža v njihovih plesih. Končno pride ženin, poln ljubezni in spoštovanja, do svoje bodoče življenjske družice. Splošno veselje in ples zaključita njuno združitev.
Demetrij Žebre — Suita
(Cesta)
Suita obsega štiri sodobne modne plese, ki so pisani v preprosti pesemski (a-b-a) obliki. Sledijo si 1.) Koračnica, 2.) Valček, 3.) Tango, 4.) Blues. Srednji del v Tangu je štiriglasen Canon, drzen v peljavi glasov. Suita je bila prvič izvajana 16. decembra 1932. pod skladateljevim vodstvom na proslavi 20 letnice Preporoda.
Cesta.
Dejanje se godi v velemestnem predmestju. Na cesto prideta fant in skromno dekle. Nezdravo ponočno ozračje tega kraja vpliva tako na fanta, da pusti svojo prijateljico in gre za Bivšo damo. Dekle je zaradi tega silno potrto in se v obupu zgrudi na tla. Bohem, ki je
122
nekaj časa opazoval njeno duševno borbo, ji priskoči na pomoč. Dekletovo, hvaležnosti polno srce, pa se obrne k njemu, kjer najde vso oporo. Kmalu pa se povrne njen prejšnji fant, ki ju zaloti v prisrčnem objemu. V divji ljubosumnosti potegne nož, da bi obračunaval z nenadnim tekmecem. Dekle v zadnjem hipu ugane njegovo namero in, hoteč zaščititi bohema, se samo nastavi pod mo-
•IV	V
rilccv mec.
Matija Bravničar — Divertissements
(Terpsihorin praznik.)
»Divertissementi« za godalni orkester in klavir, so samostojne skladbe, vendar napisane tako, da tvorijo vse skupaj zaokroženo celoto. Zloženi so bili za Glasbeno šolo v Kranju; prvič izvajani 14. marca 1936. na proslavi 50 letnega jubileja Šentpeterske podružnice CMD v Ljubljani pod taktirko A. Fakina. Leto kasneje, 8. III. 1937. leta jih je vzel v spored VI. simfoničnega koncerta Ljubljanske Filharmonije dirigent Rhene Baton. V skladbah prevladuje ritmični element, ki je v prvi plesnega, v drugi elegičnega in v tretji dinamično motoričnega značaja.
T erpsihorin praznik.
Občutek manjvrednosti je pri človeku mnogokrat vzrok, da se ne more dokopati do samozavesti in da podcenjuje svoje zmožnosti.
Pred kipom muze plesa, Terpsihore, mladina raja in veselo pleše. Ubožno dekle po imenu Laja, bi rado prosilo boginjo za tisto lahkotno samozavest, s kakršno stopajo skozi življenje druga dekleta, toda plešoča dekleta je ne puste k sohi, temveč se posmehujejo njeni revni in preprosti obleki. Bogatemu mladeniču pa ugaja njena preprostost, smili se mu, zato ji pokloni s svoje glave rožnat venec. Laja ostane sama. Goreče prosi Terpsihoro za pomoč in ji pokloni venec, ki ga je od mladeniča dobila v dar. Boginjina soha oživi, stopi k dekletu, ji vdahne radost življenja, jo nauči plesa in ji pokloni bleščeč plašč.
I23
Terpsihorai stoji zopet na svojem visokem podstavku kot kip. Ubožno dekle sloni ob njenih nogah, toda sedaj je popolnoma spremenjeno. Bogati mladenič se vrne in se zaljubi v njo. Vsa mladina je začudena nad čudežno spremembo in veselo zaraja okrog srečne dvojice.
L. M. Škerjanc — Arabski ples
Arabski ples je ena izmed točk odrske glasbe k Molierovemu »Žlahtnemu meščanu«, ki jo je Škerjanc zložil leta 1922. po naročilu Narodnega gledališča v Ljubljani. Oblikovno lepo zaokrožena skladba verno podaja orientalski kolorit.
Koreograf je na to glasbo ustvaril plastično stilizacijo arabskega plesa.
Matija Bravničar — Slovenska plesna burleska
(Nabor)
»Slovenska plesna burleska« je bila prvi poizkus koncertne obdelave naše folklore. Poleg samostojno koncipiranih motivov v narodnem duhu je v tej skladbi obdelana motivična snov znane pesmi »Regiment po cesti gre«. Skladba je nastala proti koncu leta 1931. in je bila prvič izvajana na II. simfoničnem koncertu Narodnega gledališča, pod taktirko ravnatelja M. Poliča dne 19. februarja 1932. Doslej je ta skladba doživela 15 izvedb, med njimi v Beogradu, Sofiji, Karlovih Varih, Rotterdamu i. dr. V Rotterdamu jo je kore-ografirala plesna skupina Maletič iz Zagreba.
Nabor.
Slika v slovenskem narodnem slogu. Predstavlja odhod fantov na nabor. Tu je neizogibna harmonika in v pesmih toliko opevani poslovilni pušeljc.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik:	Matija Bravničar. Za upravo:	Karel Mahkota
Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
124
'Hfi sfe že pokusiti 6on6one,
čokolado in kekse od tvrdke
!Bon - "Bon
Če še niste, oglasite se na
Miklošičevi c. 30. Tel. 44-42
in ostali boste naš stalni odjemalec.
NAUMANN
Jdefo+i H. 22-68
7MeKexCa.
PiilPJioisA (fauUšee st. 10
Dirigent: D. Žebre
baletne scene ing. P. Golovin* ^[glasbo slovenskih skladateljev Scenograf1 '»g. E. Franz
Koreograf in režiser: ing. P. Golovin
I.	DEL
i.	/. Ipavec (Moiiček): Usodna napaka doktorja Bartola. Doktor Bartolo................................P.	Golovin
E. Moharjeva R. Brcarjeva L. Zelenikova
F. Čarman
Rozina, njegova varovanka Pcpita	I	dr. Bartolovi	)
Končita /	sestri	\
Dijak .......................
Dijaki in Rozinine prijateljice.
2. D. Žebre: Vizija.
Izvaja L. Wisiakova k. g.
3. Dr. D. Švara (Valse interrompue): Hudič se zabava
Hudič ......................................M.	Remškarjeva
Zapeljivka..................................G.	Bravničarjeva
Lahkoživec .................................P.	Golovin
Dame in gospodje.
II.	DEL
1.	S. Osterc: (Trije plesi): Močnejše od smrti.
P. Golovin E. Moharjeva A. Brcarjeva R. Brcarjeva M. Remškarjeva A. Bedračeva
Kitajski cesar .
Cvetka ljubezni Norec .	.	.
Čarovnik .	.
Lutka . . .
Smrt ....
Plesalke in dvorjani.
2. L. Al. Škerjanc: Plesni motiv.
Izvaja G Bravničarjeva.
Obleke so izdelek gledališke krojačnice pod vodstvom I’. Remškarja '|1 ^ Staničeve.
3. E. Adamič (Tatarska suita): Snubitev.
Ženin .....................................S.	Japljeva
Nevesta ...................................F.	Čarman
Družice A. Brcarjeva, R. Brcarjeva,
A. Bedračova, F. Barešova.
4. D. Žebre (Suita): Cesta.
Dekle .....................................L.	Wisiakova	k. g.
Fant.......................................F.	Čarman
Bohem .....................................P.	Golovin
Bivša dama.................................A.	Brcarjeva
,	(M.	Petanova,
Zenske s ceste .	.	...	.	.	.	^ L	Zelenikova
Potepuhi, apašinje, prodajalke rož in časopisov, dama, oficir i. t. d
III.	DEL
1 M. Bravničar (Divertissement):	Terpsihorin	praznik.
Terpsihora ................................G.	Bravničarjeva
Bedno dekle................................L.	Wisiakova	k. g.
Bogati mladenič............................P.	Golovin
c v ... -r 1	■ •	/M.	Remškarjeva
bluzabmci 1 erpsihorim	....	^ .j-	j^;n;jcva
T. Riniševa.
Dekleta in mladeniči.
2. L. M. Škerjanc: Arabski ples.
Izvaja E. Moharjeva.
3. M. Bravničar (Slovenska plesna burleska): Nabor.
Dekle .....................................G.	Bravničarjeva
Fant.......................................P.	Golovin
Dekleta in fantje.
Obleke L. Wisiakove so izdelane v modnem salonu Sever.
Kostumi E. Mohar jeve s° ^delani po lastnem načrtu.
Blagajna se odpre ob pol 20.
0*ttek ob 20.
   ■
Konec ob 7*23.
Z najfep širni modefi in naj60 f j sim defom I
se priporoča
DAMSKA KONFEKCIJA
A. PAULIN
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 1
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih
*
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16
VoktaHUtuje?
da!
Je moderno, lepo, praktično in trajno?
Ampak le, če je »trokovno in solidno izvršeno 1
„Unitas“ m. z o. z.. Slika poleg st. mitnice
Najnovejše modne novosti za gospode prinaša novootvorjena trgovina
Joško Olup ml.
Ljubljana, Stari trg St 1
Velika izbira domačih, čeSkih in angleških tkanin
L & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Mestni trg lO
tkanim
Modne, galanterijske, šolske, pisarniške in knjigov. potrebščine najugodneje samo pri
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA
FLORJANSKA ULICA 12-14
*
Lastna knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov In črtalnica vseh poslovnih knjig
RUDOLF ZALOKER
tvorniška proizvodnja plinov ZABOR$T - DOL PRI LJUBLJANI
se priporoča za odjem prvovrstnega kisika