dar hrtniške 111 aro » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 6. januarja 1869. Oospodarske stvari. tepah v dalj nih gorah Sola in koristni ticl. V * ■- Poslovenjeno po spisu Fr. Sollmajerjevem. nic premenilo, kar svet stojí gozdarstvo in obrtnijstvo ondi se Kj življenje narave ni pa je poljedelstvo, e človeška roka predrugačila veliko v narocje narave omi -.w«—.—j—- — — —----j—j----------ivuii ^ginili, zjgiiiin ou luui nui, j»c /jí vi j u u u ui rc esa, Nobena človeška modrost in nobena človeška roka ker niso dobili živeža več, in tudi pripravnega mesta Kj y ondi ginili so tudi tiči, ki se živijo od so gozdi in mrcesa ni dosihmal mogla odvrniti škodo, ki si jo človek sam s tem delà, pa pokončuje tiče, ki se živijo od gosenic, črvov in druzega mrčesa. To so najveći dobrot-niki, ki nam jih je Bog vstvaril ravno zato, da davijo po vrtu in polji naše najveće sovražnike. Neumen clo- ne. kjer bi mlade valili y Kj se je gozd premenil Polj in velike planjave vek pa misli, da so tiči samo zato, da jih lovi ; • » Je ali so njive se žitom, ondi vsa žival, ktera se živi od rastlin, ima veliko bogato pokrito mizo; tù je tedaj na mi- bolh, muh, pol gosenic, črvov, kebrov itd wv^Y, a.uiwy, metuljev, USl, uuiii, ili u u Tički pa, ki zobljejo ta mrčes in ga po tički ne naj dej o več drevesa ali grmovja, kjer bi gnjezdo delali in mlade imeli; oni zapustijo tak sicer pokončuje. Od kod pa izvira ta nevednost? Odtod, da ljudjé končujej premalo poznajo prirodo (naturo) sploh, in naturo kraj ali saj jih le malo ostane. Ce vrh tega pa še človek tičev, ki žro mrčes; drugo je to, da jih dobičkarija grabež lovi in pokončuje te največe dobrotnike kmetij- , da sadno drevje do golega oberó gose- žene y y da jih lové, in še drugo je tudi to, da tiči ni- stva čuda majo zavetja, kadar imajo mlade. Ako prevdarimo škodo, ktera deželam izvira iz nice, da nam vse zelje pokončajo itd In da se ne tega, da se pokončujejo ti veliki dobrotniki kmetijstva, ljudsk misliti bi vendar bilo, da bi vlade v okom stopile tej like koristi so t godi y v tem more največ koristiti ktera cepi znanost v mlada srca p e val ko naše domače tičice y uiioiiu ui » vjuuai uiiv , uct u i viauc v vjxw LU o uujjiju kvj "»v« avaaovjl ou v a v a v v» ^ u v a i i u vj, lic^oc« u U 1X1 d U C u škodi, po kteri vsako leto na milijone gold, gospodar- In ne samo ta korist je, ki kmetu izvira iz tega stvu pod zlo gré Neobhodno treba bi bilo, da države in narodi se v tem porazumejo, deželnih postavah se v varstvo vzamejo tiči, ki da po se se varujejo tici, vsako pošteno src< ali v celih zborih temuč tudi da lje, ki ga občuti y ----' ~ « ~ * J V/ , ako sliši prepevati tičice — posamno preselujejo proti zimi in konec zime iz dežele v deželo, in da izpeljevanju postav s podukom in opomi-nom pripomorejo. poduku pa more šola največ storiti, in to dokazati je namen teh vrstic. dina To je dvojna podlaga nauku, ki naj jo dobi mla- v šoli. Obsega naj le domače tiče, in če se y Za poduk v natoroznanstvu se v šolah pre- men temu tudi ne razprostira čez vsa plemena, lahko objema vse ki so si ene in druge vrste. Tu ni treba popisa prav na drobno, kakor ga učenjak zahteva, — saj to ni na- nauku, poglavitna znamenja so zadosti nji- malo storí, pa še to, kar se stori, ne koristi toliko, ko- hovo življenje, njihova korist, njihova potreba. Otrok tega ki .. ' ne čuti, kadar pred tičjim gnjezdom likor bi imelo. Posebno z ozirom na ljudske šole je treba vse druge poti. Tù ne gré za to, da bi mladež mučili z učenimi natoroznanstvenimi stvarmi, da bi na svojega1 bratca ali svoje sestrice liv »«UMI ^ »4VJi4U gujuauvm Stoji , kar čuti takrat, kader stoji pred zibelko spavajočega y y drobno popisovali tiče, v ktero vrsto po sistemi spada itd. To vse je gledé na djansko korist prazna slama. Prav lahko bi se nauk natoroznanstva tudi otrokom y tak otrok celó nic ne pozná onega, kar je Bog vstvaril, in čudežev obdaî o, kamor pogleda v naravi. y ki ga prav korišten in mikaven naredil kaj je mladini treba, in da y posebno tiči, kteri pojó > to so oni tiči, ki se vedeti je treba, vzlasti živijo od mrčesa. Pa tudi tisti, ki se živijo od se pravi čas obrne za vsako zrna stvar. Poleti naj se seznavajo otroci z rastlinami pozimi sè živalmi. y 7 , redijo svoje mlade, dokler ne izletijo, z mrčesi, razun teh spadajo v to vrsto: kavka, orehar (lešnikar) Škorec ----—— # # —, drozeg, „«o*^, xu«u ^ut^iv^iv, Noben umen človek ne more zahtevati od ljudskega srakoper, penica, črnoglavka, povodni kos, pastaričica, kos, tašica, slavček, mali muharček učitelja, da je učenjak v forscher". Zahtevati se mora od njega natoroznanstvu, da je y> Natur- cipa, škrjanec, m srce za naravo y da y mu je mar za da ima um to, kar je Bog vstvaril in zakaj je vstvaril. Ako potem le nekoliko stržek, strnad, šinkovec, vrabec, kobilar, kralj iček, muhec, lastovica, kukovica čudež, udod (smrdokavra) itd. senica > detal y Ako bi se otroci v šoli podučevali v koristi tičic vednosti ima o živalstvu in rastlinstvu, dosti mu je, da in se jim vcepila ljubezen do njih, ne lovile bi se more mladini prav dober učitelj biti. dobrotljive živalice m^ m ■■ y pp ktere niso vstvarjene za to, da ' UJiWUini J/ 1 M» * U V W U 1 UVI VV1J Ultlt UUU1 Vtljl V U £Jl V All W y IV LV>1 \J JLliOV T y W f €%& j UUU JLA C* VV y VtC• Vsaka stvar božja ima svoj modri namen v veliki bi se v tičnikih zaprte držale. Imejte kanarčke v Kjer naravi; vse se vjerna tako, da se ohrani celota. èlovek s svojo roko ni segel v naravo, kakor jo je Bog vstvaril, kakor na priliko, v lomih ali prvotnih gozdih hišah y to je prav, kajti kanarček se v naših krajih rodi v hiši in ni vajen živeti pod prostim nebom ? na ; šim domaćim pevalicam je tićnik jeca, huda jeca. poduk vsaka vas po svojem učitelju lahko dá i to že v kaj davni dobi. Večkrat se ponavlj otrokom, in konec bode tičjemu lovu na lima- med v prilikah izraelskega jezika toice in v tičnike. tako gati stih Al šola more še ve da se tiči pod milim nebom lože množij je méd simbol nebeške modrosti. Mozes imenuj beseda na primer, bil č storiti. Ona more tudi poma- stino rodovitno deželo, v ktero hoče Bog Go mej in grmovja je čedalj prizadeva širiti polje in vrte maní Al i 7 ker si kmetovalec poslati svoj Pale-lj ud stvo 7 t se ikj lovj itd ne da se hrani sè sadom poljá i srka méd iz ska Al ne samo pri izraelskem ljudstvu nahajajo se čbele omenjene, temuč pri vsakem narodu, kakor manjka, in tiči jih iščejo, da zobljejo z drevia gosenice hitro je prestopil iz mitične dobe v zgodovinsko m drug mrčese in da si delaj ondi g res- tem naj je pa človek na pomoč, in tudi otrok lahko pomaga Val ___ to-le podob (ali tružice ; tiči mlade alijo) 7 imajo Postavljajo se na drevesih, ali med vejami v gr- m o vj i 7 ali na kolih in na stenah. Tiči jih bodo kmalu našli in jih veseli, ker jim olajšujejo gnezdo napraviti si, in so jim tudi zavetje, ki jih roparske živali bolje varuje kakor gnezdo pod prostim nebom. Na Ceskem, Moravském , na Bavarskem in druzih deželah je tacih Za- valivnic vse polno, v naših krajih jih ne vidiš. cnimo tedaj tudi mi ž njimi; vsak učitelj naj si v čast šteje, da je po svojih šolskih otročičih veliko teh tružic osnoval. Kmalu bodo polně šinkovcev, rdečo- repek, udodov, kukovic, senic, škorcev, detel itd. Med vsemi pa je škorec (Staar) najkoristniša tica, zato naj se jim posebno střeže z vaiivnicami. (Kon. prih.) nicnost Cbeloreja pa je bila v svojem pričetku zeló pri- pnmitivna, i brž ko ne se je na prví stopmji prosta stoječa od naravnega oropanja divjih čbel le v tem* odlikovala, da jim je človek na primernih krajih v hosti ali pa kje drugod drevesa sam izdolbel, ali jim kako drugači primerno zakotje osnoval. S tem si je toliko pripomogel, da mu ni bilo treba še le divjih rojev si iskati, ako se je kak roj po naključbi v njegovo izdoi-beno drevó zaletel. Pri tem pa ni moglo dolgo obstati, kajti ljudstvo se je vedno množilo, s tem pa bilo tudi nepravično polastavanje skritega medů i voska mogoče. Primoran Je bil volj tega še vedno bolj naravni čbelo reji 7 da je umetna dupla lastnemu svojemu stanovanj 7 da Je blizo doma, morda na vrtu, dre s tem približal vesa izdolboval. Sčasoma zdelo se mu je tudi priležno x a hrat- kejših Čokov, ali pa še celó samo iz lubada sešitih, sir- ne več celih dreves dolbsti, ampak poslužil se nicam podobnih, stoječih panjev. tem popravkom dosegel je že tačas preneslj stanovanja, brez kterih bi današnja cbeloreja zeló picla bila 7 kajti nemogoče bi bilo čbele na pašo voziti Na tej stopinji obotavljala se je cbeloreja gotovo toliko časa, dokler je čbelorejec čbele iz ocitne lastne potrebe si g°jil Pri tem se ni dosti brigal za veči pridelek 9 še manj pa mu je mar bilo za priložnejša stanovanj to je, za panj ove 7 lorej Sme se tedaj reči, da do te višine přispěla je čbe o p dôbi prvotni v pravem pomenu, ki druzega hasna ni poznala, nego samo gospodarj trebo Da se sčasoma, ko se je ljudstvo razun pro 1 stega pastirstva i kmetijstva tudi rokodelstva i obrtn štva poprijemati začelo, z eno besedo, ko je omika pri-čela, vse predrugačilo, to je gotovo. Začel je čbelorejec pred vsem si več medů pridobivati; saj ga je lahko dobro oddal. V ta namen se je poprijel tudi boljših stanovanj, iz slame ali pa vrbja spletenih košev. Tudi ni več Čakal, da bi čebelam naključba nova stanovanj edila, ampak lovil si roje sam, ter jih v koše spravljal Do tega časa sega čebeloreje p doba , naj stare j (Dal. prih.) hišni najemšcini v Cbelorejcem. Spisal R. Dolenec v ogerskem Starem gradu Med živali, ki spadaj o k „mali živinoreji « 7 š tej e Hišuim lastnikom in oskrbnikom v poduk. Večkrat je pogovor, da ta ali uni nedolžno plačuje davek od hišne najemščine (od gostačev). hišni gospodarji! tega ste večidel sami krivi, Al j iiioux gvopuuaiji i tv/^ci v iv t wiuvi ker ne ravnate po dotičnih postavah in predpisih 7 da se tudi nežna i zeló marljiva čbelica. Njej je odločen izselovanja gostačev ali prazno ostale prostore z dav- poseben oddelek, ki se cbeloreja zove. Dovolite mi kom od hišne najemščine obloženega poslopja o pra- čbelerejci! da o njej z vami spregovorim nekoliko besed, vem času dotični gosposki ne napoveste, ali pa napo- Čbeloreja ni tako stara, kakor je raba sadů čbelne vedbo celó opustite, pridnosti, kajti dobro je znano, da se je človek strdí Po postavi se mora ta napovedba najdalje v 14 ali medů za svojo hrano posluževal že v starodavnih dneh po tem, ko se stanovanje ali drug obstojní del časih, a ni se kaj več .Ie staknil divje čbele, ki so potrudil, kakor ravno toliko, da po duplah i med skalov- va 11 \j x jl ^/v/ vvu1 j uk v u v kj vmu v w m uj^ m** © w ^ ^ w ^j — — poslopja izprazni, in nobene najemščine ne donaša, kmetih pri c. kr. okrajni gosposki, sicer na in v jein bivale, ter jih njihovih zakladov obropal. Priča Ljubljani pa pri c. kr. da čni lokalni komisiji temu so nam, na primer, besede svetega pisma, ktere z besedo ali pa pismeno storiti. Kdor pozneje praznoto pravijo, da se je izraelsko ljudstvo medů posluževalo, napové, odpustí se mu davek le od dneva napovedbe. tem naziianilom pa ni že vse opravlj ? mora ob če tk ke pol let marveč ga vlečemo A akaj bi in to vse- vaški sosed ; mi zastopimo Hrvata m on nas ; Jaz sem blizo na meji br kup mi v 14 dneh, tako dolgo ponavljati, dokler ima ka- čujemo ž njim, tam se že davnej uraduje v domačem košne hišne prostore prazne, če hoče odpust davka do seci To se ima godit za prvo pol leta do 14 jeziku Al mislite ? da Je H in srajco, kaj manj, kakor t, ki nosi le breguše Nimamo mi vsi le enega prosinca (januarja), za drugo polovico pa do 14. malega cesarja, pred kterim smo vsi enaki? (Gromoviti dobro nemir na desni.) Jaz bi da če kdo pi na- srpana (julija). Opomni se pa še vadnem vsakoletnem splošnem napovedovanju gostačev klici na levici in med poslušalci želei da bi bil gosp. Kromer tudi en kos Hrvata kak hišni prostor za prazno naznani, se na to pri na- (Dobro! veselost na levici in med poslušalci.) kladanj davka ne ozira. Naj se tedaj s tem nihče ne moti, in naj ravná, kakor smo ravno povedali y da dpust davka doseže »jake Poglejmo nekoliko v zgodovino nazaj. Kdo daj y krv za domovino kdo pošilja v vojsko svoje sinove, da prelivaj ali Ker smo ravno novo leto nastopili, opomnimo tega kmet? Kdo ali ploh žlahta ali pa hišne lastnike in oskrbnike ; kteri branil Avstrijo proti mnogoletnim na- naj se podvizajo z padom krvoločnih Turkov? Niso to bili sinovi prostih naznanili, da odločenega časa ne zamudé in za tega del Hrvatov in Slovencev? Kdo je rešil leta 1848. Avstrij škode ne trpe Pomniti je pa tudi še to: Oe v kak za prazno na- Zato, gospoda moja, ozrimo se na slovenskeg povedan del hiše pozneje gostač pride, se mora tisti kmeta, na njegove potrebe, dajmo mu slovenske urad gotovega pogina? (Pohvala.) moja z najemščino vred brez odlog y po prihodu, dotični gosposki naznaniti ) »V/ LUV1U «ovi auioic»^ ua uJc5y vo ^UWOUCj UajLUU LLIU ňiUVCUĎJiC UI rtU" jdalje pa v 14 dneh nije in šole. Saj mi znamo tudi drugih jezikov, znamo tištim, ko na novo gostače v hišo prostore, ki so jih sami popred vživali To vzamejo v take hišne Kdor to za- ljá tudi tudi nemški, in radi pošiljamo svoje sinove v nemške šole krat y ali P šole prosim y dajt morajo biti slovenske, zato še en-nam slovenskih šol in slovenskih nemari, in ga kdo ovadi (zatoži), ali da se pri pregle- uradnij!" (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.) dovanju stanovanj kak povedan gostač v hiši dobi pride v preiskavo, in če se za krivega spozná, zapade ves zamolčani zakup (čimž) za kazen, y tedaj în vrh tega se mu še od zamolčane najemščine dvakrat toliko davka naloži, kakor ga po navadi gré. Tudi poslanec dr. Toman je poprijel besedo in tako-le govoril: „Gospoda moja! nisem prosil besede, da bi obširno govoril. Odgovoriti pa moram gosp. K r o m e r j u, ker me je njegov izrek, da se nemštvo mora razširiti do jadranskoga morja y v srce spekel y Spomini na deželni zbor kranjski. kakor mora speČi a brez če Razprave vpeljanji slovenskega jezika šolah in urađnijah. Po obljubi v poslednjem listu lanskega leta nadalju- tudi tisti velikán v srce vsakega poštenega Slovenca, ker je ta želj patriotizma, brez ljubezni do prestola in države, je treba, bodem to dokazal. Nisem se namenil obširno o narodnem jeziku govoriti; ta reč je rešena na svetu, kaj veljá narodnost so řešili drugi možje, kakor g. Kromer. Rešil je to jemo govore o zadevah narodne ravnopravnosti, val > kteri je skoro celi Evropi zapovedo y in začnemo z govorom poslanca g. Kramari Ča. Tako-le tistemu bod * • i v TT • y y ki je oči zatisnil na št. Helenskem otoku rekoč je govoril za poslancem g. Kromerjem : di pristali, kt bod z yy Prosim besede. Ko bi jaz mislil, da je gosp. Kro- teh di držal", in dokler se bode potomec njegov mer uici prerok, ui ujc6vyu ucouuv i&o * ^mw u«i, c.**, gospoda moja, mi po deželi ga poznamo kot velikega za njegovo besedo res veliko dal, ali, y misli držal, bo mogočen vladar , oziralo, ravnalo bode } - zatiralca slovenskega jezika. Naše soseske, da! vsa de- za izda- žela pozná gosp. Kromerja za odpadnika, jalca naše narodnosti. (Pohvala med poslušalci; veselost y nemir na desni.) En poslanec, gospoda moja, je včeraj zeló razbijal po kmetih in jim očital, da ne znajo z boršti in ho-stami ravnati ; naj pogleda tisti poslanec, kako oni sami hoste posekavajo, in po tem naj pride k nam na kmete gledat, kako znajo sode šparati v kletih napolnjene, med tem, ko so po grajščinah večidel prazni sodovi. (Veselost.) Strašno me je kot kmeckega poslanca raz-žalil gosp. baron Apfaltrern včeraj ko Je kmet neumen. Ali misli on, da je Je rekel, da se po njegovih mislih, pa ugasnil bode blišč njegov, kadar bo popustil to misel. Nobena država pa nima tolike potrebe oziroma na svoj obstoj in mnogovrstne narode, kakor ravno Avstrija, da se prime misli, biti vsakemu narodu v postavi enako pravična. Avstrija mora biti vsem narodom, deželam pravična, ako hoče obstati, saj „kdor bode z narodi držal, ta bode zmagal!" (Živa pohvala na levici in med poslušalci.) Te besede vodijo danes v Evropi in Avstriji vso politiko, bodi si centralizem, dvalizem ali federalizem imenujejo; vse, verujte meni goni, kakor ali kakor se te oblike spôda y vse nič druzega narodna politika. res kmet V se tako malo prebrisan? Mislite, da ne vé, da je tlaka že nehala. da smo vsi enaki; naj bode grof, baron ali da imamo 7) furšt", ali Bog vé kaj, našega ljudstva ne bodete več zapírali v svoje ječe. (Nemir na desnici; veselost.) Gospoda moja! jaz zastopam tukaj kmete in po- Nemec zahteva po stari navadi čez nasimeti vlado in mi drugi narodi čutimo, samostalni ostati pravico, — in za to je boj. Jaz vpričo prečastitega gospoda vladinega zastop-nika radostno izrečem, da Slovenci, da večina kranj da in znam dobro njih želje; zatoraj vam rečem, vpelje slovenski jezik po naših urađnijah (Gromovita pohvala na levici in med poslušalci.) Jaz prosim, da se vpelje slovenski jezik. Naj gospoda nemškutarja Kromer in Dežman še tako kričita tù v našem zboru, naj še tako našega slovenskega kmeta in duhov-ščino grdita, mi vendar smo in ostanemo Slovenci in hočemo živeti na naši slovenski materni zemlji po po- skega zbora z veseljem pozdravlja, kar je danes izustil gospod deželni predsednik o §. 19. decemberske ustave stavah, ki daj ej o vsem enake pravice naj se šolah. kterega sem jaz nasvetoval in kteri je potrjen bil. Mise radujemo, da vlada hoče naše pravice v življenje sklicati, in to nam je zagotovil vladni gospod namestnik ter pričakujemo izpeljave te obljube. (Dobro, dobroí na levici in med poslušalci.) Vladi treba ni, nas za sovražnike držati, če nam dá to, kar nam gré. Najimenitnejša vprašanja, na kte- (Dobro y Gosp. Kromer nam je očital, da mi na Hrvaško dobro!) rih rešenji sloni obstoj njeni vsi nenemški narodi! Avstrije, so ta, v tem so zedi- yy Avstrija naj delà na to v 7 da naroda vsakemu izkaže enake pravice, brez tega date, in Nemčija vzraste nad miru ni. u Tišti mir, ki ga gosp. Krom misli takeg njima." Gospoda moja, kaj se nobeden Slovan govoril ni; kar v tem leží, HM! ■■■■do tako rečem, kar , je mir ne- to je tišti pomen kakor v besedah, „da Nemčij mora razširiti" pravičnosti, nepostavnosti, tišti mir je mir birokratične jadranskega morj«, a«v,a« a«.««»«^* , iU i-cucm, Avstrije. Avstrija pa mora drugača biti, kakor taka, sem enkrat že drugod rekel, Germanija ljubi Avstrijo bjema tako, ter se prijema obal jadranskega dajo bode zadusila na svojih ljubeznipolnih Slovani temu ne bodo branili. (Dobro, dobro! ona se mora presukati v novo > kajt zná tudi drugače obstati, kakor tako, da samo tišti veljá, kteri nemški jezik govori m jo mori í . guvun. grudlh, uxuvaui lomu uc Ali vsi po materi nemški govoré? Naj manjši del! na levici.) Toliko in nič več. i V ce Angleži y od Nemcev italijanska ; Francozi, Italijani ne pravijo, kultura, omika angleška kakor se sliši 7 da je > mik t pi blag francoska, daje post Al še eno. Gospod zastopnik c. k. vlade je rekel h nar o- vladino stališče; veselim sein radujem UU V V Evrop*, wiví^t. o » v VM ««^v • J j w v v/ rujte meni, da si jo bode slovenski narod gotovo pri leg v tem, da je vlada to spoznala in da nam v vseh po % * 1 . # 1 . ft . * • a a _ X ta (dobro, dobro!); to ve- trebah narodnosti zadostiti hoče in prosim da roči IAA UH1 V/^iAVUWA UUUVUVXV1 UVV/Q AU J-H UOiUi , ua naj po- vladi na Dunaju, ako bode spolnila svojo besedo, dobil tako, kakor nemški narod začel si jo pridobivati ne bode tejih podpornikov za Avstrijo kakor mi! od druzih narodov in osobito od italijanskega naroda Al gosp. Kromer je rekel, da on zarad pravic do (Dežman: Oho!) Niso li od tod prišle vse umetnosti? Ni narodnega jezika na postavnem stališču stati ne more pravoslovj prišlo vsi narodi iz knjig Grko v in Rimlj Bolonije? Kakor zajemajo še danes kdor pa ni na tem, ta je na nepostavnem si vednosti in tavném stališču y 7 7 i ne- ta se pa ne more „verfassung bi rekel neko posebno omiko in modrost, pa nimajo freundlich" imenovati, kar se vendar gospod Krom nobene zveze z Rimlj m Grki ki niso več polit gospodarj tudi in tudi ne bodo nikdar več ; tako bodemo zmiraj imenuje!" (Dobro!) mi Slavjani, če treba, zajemali narodov vednost in omiko biti za to. iz zakladov druzih sužni jim nečemo Slovensko slovstvo. In verujte meni, Bog je vstvaril slovenski narod Besednik." da naj sledi po času, v omikanju človeštva 7 9 mi znamo doseči, da, Slavjanstvo bode po najvišo stopinjo omike kazalo omiko, kakor jo ves svet videl nikdar ni. n.c*AJc»«vs , ---~ ' ~ ~ *--— ........V-- vahna pohvala na levici in med poslušalci.) In del slovan Naznanilo in vabilo. V družbinem „Koledarčku" oglašeni kratkočasni in podučni list za slovensko ljudstvo „B es ednik" prične skeg naroda smo mi Slovenci 7 zahtevamo tedaj, da se z mesecem februarjem (prej ni bilo mogoče) na svitlo pol zacnemo vsestransko izobraževati, da naš narod zadobi vse pravice do svojega jezika, po kterem le si zamore zadobiti omiko. Kar je gosp. Kromer o tem govoril, je kakor Nemec pravi, za vsacega pametnega in poštenega Slovenca in člověka „iiberwundener Standpunkt." O tem se mi ne pričkamo več izhajati. Celoletna cena bode listu 2 gold. 50 kr., letna 1 gold. 30 kr. (izbrala se mu je nekaj veča ob lika, kakor se je izprva mislilo, toraj tudi veča tiskarina); dijaki pa ga morejo, ako se jih vsaj kakih deset 7 to še odbija starinska biro naročnikov vkup oglasi, za pol leta po 1 gold, dobi vati, ako z narocilom tudi naročnino pošljejo. Prvi pomoćnik pri vredovanji bode tajniku gosp. Ant. Umek, zač. gimn. profesor v Celovcu. „Ogledni list" ona ne kracija, s to se pa ne zgovarjamo več danes; more věkovitá biti, temveč se mora odkriti in podat ^nv w # se. prinesó prihodnje „Novice". Vabimo vse Slovence na Dve Kromer je rekel, da reči na dalje pa moram še ogovoriti arodnjaki zapelj Gosp da mla obilno naročbo! Pri tej priložnosti moramo g. naročnike 77 Cvetj iz ker dina zarad njih trpi, da stariši iz višine gotovo osveto kličej zoper te, ki so jo peljali, in ko bi bil on še naprej govoril, bi bil še gotovo imena zapelj noval. Na to bi jaz lahko veliko tel ici, rajsi rečem a^ ^aa^^^ uu&»jM ..... — —— - -—^-----— r.—j-. svoje otroke po vodilih „nemškutarstva", in P° vodilih Spisal J. Marn. VI. leto. V Ljubljani natisnil in za- eno. 7 ime odgovoril, ako bi ho Naj noben oče, ki odgaja domačih in tujih logov" še za potrpljenje prositi, nam gosp. pisatelj še zmiraj ni poslal nadaljevanja in konca romana Celovcu 77 Cvet in sad januarja 1869 Vredništ i n IV • V J oznist * Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanji K r o m e r j a, bi se tako malo bati imel osvete, kakor ložil R. Milic. Spet je jako zanimiv ta^ snopič, v več. kterem nam učeni jezikoslovec razkazuje ozko zvezo Kar pa zadene drugo besedo, kakor da bi se pri med staro in novo slovenščino, pa tako kaže pot, kako odoljubi, ki budijo narod. Le toliko rečem nas gojila misel jugoslovanskega kraljestva, gospoda naj se naš sedanji jezik moja, ■■■i ■ ■ um. nismo nikdar kaj tacega zahtevali, nismo nikdar množi in lika po starem. Razgovori v 6. tem zvezku na 7 pôlah segajo do črke L. kaj tacega storili ali očitali v deželnem zboru. In rečem Kakor smo iz popolnega prepričanja o veliki koristi ceiemu svetu, da se radujemo, da ljubimo vsakega slo- „Jezičnika" priporočali prejšnje zvezke „mladim in sta- dujemo, da ljubimo vsakeg slo vanskega brata, da bodemo ž njimi v dušni zvezi stali Jezičnika" priporočali prejšnje zvezke 77 nm Slovencem", tako zivo mladim in sta-priporočamo tudi ta zvezek, drug drugega podpíraje, da bomo popred omiko dostignili, kteri jim zopet mnogo lučić prižiga, zakaj je pisanje ktera omika bode naše nasprotnike razjasnila in razve- tako ali tako bolje. V bukvarnici Gerberjevi je na- drila. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.) To je dušna zveza ; ona nima nic nevarnega v sebi, da bi prodaj. države podirala; mi nismo nikdar kaj tacega govorili nismo nikdar kaj tacega Čuli, kakor smo slišali danes po predgovorniku, „da se mora nemŠtvo razširiti do . - Statistika našega carstva. Vsakemu, ki se pečá s politiko našega cesarstva jadranskega morja" in kakor je slišati bilo pri nekem utegnejo zanimive biti naslednje številke:, > godu v sijajni^ veselici na Dunaju. ko so nemški střelci vkup lete Čudili smo se 7 dišču Avstrije in vpričo cesarskih pomočkov in na ušesa govoriti sledeče besede: „Avstrija in Prusij historičen pomen; ako niste, tudi državi Avstrija in Prusij deželah, ki imajo svoje zastopnike v državnem da je mogoče bilo v sre- zboru na Dunaji,*) živi ,na prostoru 54.528 štirjaških jit ste kmalu morate biti, kakor milj 19 milijonov in 602.736 ljudi, toraj na eni štirjaški *) Žalostno je, da zdaj še pravega imena nimamo za te v histoi kamro spa- dežele mil 3595 jas ih 9 a v deželah ogerske krone na 11.306 štir- večo pumpo pričakujejo ta mesec. Zavoljo solí ne bo mi • • 1 14 milij 2534 in 830.154, toraj na eni štir- zadrege, ker bote solini v Velički in Bohniji do konca Od 1808. leta se je vsako leto sušca tega leta imele v svoji zalogi 600.000 centov solí. jaski milj namnožilo za 0.7 odstotkov ljudstva. Pri nas pride na 121.9, tam na 118.7 ljudi ena poroka; pri nas na 24.3, tam na 23.9 ljudi eno °J Se vé, da vse to ni še sè žebljem přibito. * Francoz Pasteur je iznajdel mašino vina v sodcih in steklenicah z gr ej ej o, da se potem y po kteri se t pri nas je med 100 rojenimi 15.1, tam 6.9 ne- dajo ohraniti več let. Stvar je —— ? —— ««j« vxAxcuxvx »w ivi. važna, ce je res to, konskih; pri nas jih je izmed 100 umrlo 33.5., kar se obeta. Zato je minister kmetijstva po general- tam 28.9 konsulatu v Parizu naročil tako mašino, in še ta mesec Pri nas pride eno mesto na 7.6, en trg na 4.4 in se začnó na Dunaji skušnje s to mašino, ena vas na 0.1 štirjaških milj; tam mesto na 46.1, trg * V vasi Wsy na Ćeskem se je o b na 6.8 vas pa na 0.3 štirj jaški milji 495, tam 285 hiš. Zanimive so številke po vilke kažejo: milj trg vasi Wsy na Českem se je o božiču přiměřila pri nas stoji na stir- strašna nesreča. Zena kmeta Fr. Sedlačka je malo dni pred Božičem kupila zaklano gos, in da bi za praznike dnos t In te šte- frišna ostala, djala jo je v klet (kelder). ljudi, ki je Nemcev..... Čehov, Moravanovin Slovakov . . . Polj ako v . . . . Rusinov .... Slovencev .... Hrvatov in Srbov . Magjarov .... Lahov, Fnrlanov in Ladincev . . . Rumunov . . . . Bulgarov . . . . Albanezov . . . . Grkov in mac. Vlahov Židov (juđov) . . Ciganov . . . . Drugih..... v deželah v deželah vse avstrijskih: ogerskih : vojakov : carstvo : 6,963.000 1,670.000 150.000 8,783.000 4,638.000 1,763.500 110.000 6,512.400 2,340.000 40.000 2,380.007 2,490.000 450.500 45.000 2,985.000 1,130.000 57.600 15.000 1,203.600 548.800 2,321.000 47.000 2,916.000 13.000 5,312.800 75.000 5,400.800 580.600 1.500 7.000 589.000 201.900 2,635.100 47.000 2,884.000 —— 26.000 500 26.500 1.500 2.000 - 2.500 2.100 1.000 3.100 682.600 428.500 10.000 1,121.000 _ 149.800 3.000 152.800 3.060 100 —— 3.700 na sveti dan pečeno gos jedio, je umrlo čez malo ur po strašnih bolečinah v trebuhu. Sodniška komisija, ki • 1 w • w 1 • 1 t Je brž prišla preiskavat vzrok te nesreče, ni našla niS druzega sumljivega, kakor to, da na onem mestu, kjer Je ležala gos ) so še sta bila dva škorpijo na. Preiskavali ostali kos gosi in našli so v njem še enega škor-pijona, ki je bil z gosjó vred pečen. Sum letí zdaj na to, daje bila gos po škorpijonih ostrupenena. Na svetu je marsikaj mogoče; al nam se ta vzrok ne zdi verjeten; morebiti je gos za strupnim črmom (an-traksom) crknila in po brezvestnih ljudéh potem prodana bila. Dopisi. Skupaj 19,603.000 14,830.000 550.000 34,983.000 Izmed 1000 duš je toraj 254 Nemcev, 186 Cehov, Iz Maribora. Čitalnica si je volila v svojem zadnjem Je tn em zboru g. dr. Prelo ga za predsednika prof. Šumana za tajnika in g. prof. Šinko-ta za y Moravanov in Slovakov, 154 Magjarov, 85 Rusinov, Hrvatov in Srbov vencev, 16 Lahov y 83 82 Rumunov, 68 Poljakov, 34 Slo- in Furlanov, 32 judov y drugih. denarničarja, odborniki so gg. dr. Srnec, dr. Radey, Majciger in Berdajs. Iz Sevnice. V tukajšni čitalnici bote pred pustom Po veri je pri nas 18 miiijonov in 72.600, tam moj", beseda, ples; 2. februarja: čveterospev „Himnus miiijonov in 627.350 katoličanov, pri nas 490.000, na Vodnika", beseda v spomin Vodniku, deklamacija, tam dve veselici: 10. januarja: čveterospev j) Kd e stan a k pa moj beseda ples; februarja: čveterospev „Himnus tam 3,630.500 grkov vzhodnj. obreda, pri nas 351.000, potem ples. tam 2,088.000 protestantov, pri nas 100, tam 54.000 unitarcev, pri nas 682.600, tam 428.500 Židov (judov) itd., družbenike toraj je katoličanov 77.6 odstotkov vseh prebivalcev. obema veselicama, ki se bote začeli ob zvečer vabi prav uljudno vse tukajšnje in unanje odbor. Iz Trsta. Na Sveti v naših deželah je izmed 1000 oralov zemlje ne nica To kar poročilo takem ni dosti upanja za p o laj š an je davkov, sosebno opravlja v Wurtembergu centralni urad zemljiščinega ne, za ktero se naš deželni zbor hvale- posebno povdarja potrebo obrtnijskih vredno že več let poganja, in je tudi temeljito dokazal, naj ministerstvo kupčijstva po izgledu ministerstva kme da je naša dežela ž njim proti drugim v primeri pre- tijskega zboroicam denarne podpore podeluje v ta na , in prav^ obložena. Ako vladi za državne potrebe denarja při- měn manj kuje primeri y naj našej pa tisti nekoliko primaknili, ki deželi dosihmal premalo plačevali so v sednika Zbornica enogl Zup y da sprejme nasvet gosp. pred se v poročilu zarad naj bi nam pretežkega bremena nekoliko prevzeli ga že vec let nosimo, da nas popolnoma ne potare! in ki tarif kupčijske in brodarstvene pogodbe revi- ki jo ima Avstrija s Turčijo skleniti, vzame tudi to, da vsemu blagu, Ako se nam silna bremena kmalu ne preložé, bode po st ---- < „V, bodi si domače ali tuje, ktero se Turćij večem vse onemoglo; to pa gotovo ne bo koristilo dr- nekterih mizarj y dovoli enaka olaj peljá iz Pro šnj naj se zbornica obrne do magi v _ zavi. novo postavo oznanjeno merilo za nakladanje strata in deželnega odbora, da ne bi jim delavci škode izvanrednega (nenavadnega) poviška od pri- delali, kteri ne plačujejo davka dob nine (od patentov ali Erwerbsteuer) in dohod- se to stori, česar želijo prosilci y se řešila s tem da nine (Einkommensteuer) se nam pa zdi pravičnejše od • y • i • 1 • Jl dalj c. jo i^.ia o ^ui, ^ Sklenila je zbornica y ker se opira na znesek o boj ega davka. za živino Brezovčanom deželni vladi svetovati, naj dovoli 3 sejme prejšnjega Po tem merilu se bo do 30 goldinarjev rednega davka odobrila zbornica p io » od izvanredni povišek nakladal s tremi desetkami viših zneskov pa s tremi petinkami (3/5). Preteklo leto seji 28. decembra je za 1869. leto, po kterem bilo je pa to tako-le vpeljano: Kdor je 4 gold. 20 kr. bi znašali njeni stroški blizo 3000 gold., od kterih je starega za dolg odločenih 450 gold.; za poplačevanj nad 800 gold pridobnine (Erwerbsteuer) plačal, se mu je tri desetke tudi sklenilo skrbeti za to (7 ....................----- Po dolgem razgovarjanju se je da se o ujiiic ^ui ïïox uot^uviy i^imuhu , o\j uju jv« ki i «vuvnttu vuui ouivuuv oai ut-n ack iv , ua oo u ocj izvanrednega poviška naložilo, ako je njegova do- poroča v „Laib. Ztg/' in pa v „Novicah jah zborničnih Sklenilo bodnina (Einkommensteuer) tudi 26 gold, znašala. Letos se je v tej seji tudi, da se po c. k. deželni vladi podá bo ta v enakih okoliščinah tri petinke (%) izvanred- c. nega poviška plačal. Ce je pa kdo na dva patenta davka tak ministerstvu sporočilo zarad tega, koliko naj plača ki sme lit in tudi gold. 30 kr. pridobnine, in tretji del y to je gold. U biti V zbor 10 kr. dohodnine, skup tedaj 8 gold. 40 kr. rednega kdor plača davka od svoje obrtnije plačal, naložile so se mu izvan- obrtnij rednega poviška tri petinke (3/a); letos g§ bo pa tremi desetkami (3/t0) odrajtoval. nični odbor; izreklo se je, da to pravico naj ima vsak gold ? 10 kr. davka od svoje kupčij ali s Kakor se kaže Ce se že po- st 7 viško v ne moremo znebiti, naj se le-ti saj po pravični meri nakladajo, da ne zadenejo od več tistih jena ? ki Češ ? postava o lskem d je zdělal deželni naš zbor, ne bode potr ? ) tudi manjši skupni davek, kakor ki imajo kakor naša, pa sega da sega čez meje vladnega načrta še dalj y manjše prihodke, toraj pa tište, ki več pridobijo in tudi več skupnega davka duj ej o kakor vladni časniki pripove Ker postava tirolskega deželnega zbora bližaj nove volitve za mestni odb J/tf WIWVU J * f V V J^llVI V www w A*. w Q » ^^ -»-»•V* w W V» V 4-1 V » V » VJLA u T v iXI V/UOli od obrtnij in rokodelstva plačujejo. Pravična mera in torej od 24. grudna skoz 4 tedne v mestni hiši vaga tudiv državi v nebesa pomaga eks peditu) leži zapisnik volilcev v pregled, da se vsak za Iz Črnomlja. Čitalnica naša praznuje v nedeljo voljenje opravičen lahko prepriča, ali ni izpuščen 10. prosenca obletnico, pri kteri se bo volil tudi novi odbor. Predstavljala se bo Vilharjeva šaloigra: „ To dne t m stavi Do veljajo oglasi za popravo. Po novi po y da vsak ima pravico voliti, kdor primeren davek se sem bil jaz", potem sledi petje in ples. Vljudno se va- plačuje, če tudi nima domovinske pravice v Ljubij bijo vsi častiti družbeniki domači in drugih čitalnic. Odbor. Iz Ljubljane. Postava deželnega zbora za pasj število volilcev pomnožilo v 1. razredu za 28 y V za 115 in v za 114 davek na Kranjskem je potrj Po tej postavi ima kacij Gosp. dr. Costa odpré po novi postavi ad v k bč pravico, da od Kj< psi, č (srenja) v mestih, trgih ali na kmetih predp Ljubljani še ta mesec. Da za to opravilstvo ho č Pelj pasj do se ki gold, na leto, v Ljubljani sme biti do 4 gld davek in sicer je včeraj podal v Gradec prisego storí pri c. k. deželni nadsodnij y se 31 decembra u. vpelj so za pasji davek, so tega davka prosti umrl gosp. Gašp Vel taki kavrh, častni korar, konzist. světová in dosluženi t hodno potrebni. Kar se tega davka nabere, se steka v \J IV/gUl UÍ4) V UU Jjl V/WVA AV/ VW1X4 « M ▼ * 7 VI MI J U ¥ VtV F M4VV VAVUAVI motnih posestev neob- knezoškofijski kancelar. Njegovo 281etno delovanj v knezoškofijski pisarnici ki pasji duhovšči obcinsko blagajnico (kaso). Vsaka občina davek vpelj e, mora to naznaniti deželnemu odboru v domoljub Ljubljano. povemo y da dobro znano manj znano utegne biti to naši da prečastiti bil vrl naznanimo da prav on bil tisti Nikolaj uc uiti iu, ^ J^ " eno blagih njegovih djanj y y ki (Kupčijska in obrtnijska zbornica) je v seji dne dvema letoina naši Matici v dar izročil 200 gold 17. u. m. dovršila sporočilo do c. kr. deželne vlade o zaželenih premembah obrtnij skega reda, ktere zade pred Bog mu plati vaj< tem posebno obrtnijska društ poročilu: naj vlada postavo dá za svobodna obrt Zbornica želí v Grad ljubij Kuhinja na m era va dopisniku v za Ijudst u y ktero po izgledu v Slov. y daj tukajšnje „konst. društvo Nar." povod, da obžaluj íjska društva in naj tako pospešuje ustanovitev tacih „društvo za brambo narodnih pravic u y da ni ono pre društev Sklenila je tudi sporočilo o náčrtu postave stregl o tem ,,konst. društva" itd. itd. Mi ne zavidamo zarad društev na delnice (akcije) y zarad obrtnijskih in „konst. društva" za to po Gradcu posoeto napravo y in gospodarstvenih društev, ktera bi koristila kupčij 7 obrt ker narodno društvo (čitalnica) obi ubog otroke y niji in tudi kmetovanj u ^ — iu uaijo JO uiuvuju ljaj--»aivui „kjivsv. i'aiuu « » i izrekla o tem: ali bi bilo dobro v Avstriji ustanoviti za dajo jesti ubogim, da lože dosežejo „svoje politične in dalj SVOJ mnenje naj kakor ..Slov. Narod pravi tudi nemškutarji namene u Ce ie to nagib tej napravi, prosit Mahlzeit! bila srečna po dohodku, pa tudi, in to posebno w A m # m ^ A f # • «k A A li ^ A ...... A m ^ —». A ^^ _ ._ To pa je tudi gotovo y da je yy konst. društvo vzmalo" ljubij 7) mene katoliškemu društ pada taka naprava) kajt to id ej čegar po u brž v drugi njegovi -----r ~ ---v*. , , VV ^"OUUUU , prav lepo izpeljani glediščini igri „Servus petelinček. Drugi pot pričakujemo obširnejšega popisa. Kakor smo nemškim bralcem unidan priporo- časnik „Triglav naš a y seji bila je beseda o tej kuhinji. Al ker je dopisniku čali živo nam potrebni nemški ljublj. ta naprava toliko presunila pobožno srce njegovo, tako priporočamo zopet veliki dunajski časnik ,,Zu-da celó v oblikah sv. pisma govori, se čudimo le temu, kunft", edini, zgolj slovanskim interesom posvećeni du- da ni domoljubni dopisnik posrednje aii neposrednje najski časnik, ki se je letos v vsacem listu za pol pole Sloveniji" te inšpiracije dal!! pomnožil in ga izvrstno vreduje slavnoznani dr. Jordan. (,Silvestrov večer v čitalnici) je presegel vse Kdor rodoljubov s peresom ne delà za domovino -- ^UC&l/^O&l W VV/VVI v vvvvww.ww^wy ----" ~ XVUVIJUMV? Kf J/V& VUVIJU HV VAUAUi £JfAt UUliiV V 1UU y HBJ veselice, ki jih je to društvo dosihmal napravilo svojim podpira saj z naročilom časnike, ki zastopajo narod naš ! udom _____ Veliko smo pričakovali po tem, kar smo že po prej slišali o operi „Vondra", al še veliko več smo do bili skega to delo če skladatelja J. Illnerja res „non plus ultra' Že v dobro poslovjeni besed í aljami y V bistroumni sestaví samo-, dvo- in trispe Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Vladni list „Wien. Ztg." je zadnji dan preteklega leta oznanil oklic denarstvenega ministerstva da se izdajo nove državne obligacije po 50, 100, 1000 zdravega humora, osoljenega s pikantn muziki pa po ... , - ..... vov in pa zborov iz najmičnejših oper prekosi cele in 10.000 gold., v ktere se morejo zamenjati druge kupe druzih izvirnih komičnih oper. Tako izvrstno je stare. Od novih obligacij po 50 gold, se plačujejo ob- 1 «à i á i i • I 1 v i 1 • O - • 1 1 i 1 1 • v • 1 11« če tudi opera v ziožen ta muzikalni quodlibet, da aktih traja skor dve uri — poslušalec zamaknj« in to zato, ker sestava resti za celo leto y slu jih skupaj, od viših pa vsacega pol leta. m niz glasbenih biserov brez namisleka: ona ni mehaničen kaleidoškop, ampak Zbornica gosposka, v kteri je većina po ko-lovodji svojem grofu Antonu Auerspergu na vrat na obotavlja s sklepom nos sklenila medverske postave, se vse je dobro prevdarjeno in postavljeno na pravo mesto. o porotnih sodbah zarad tiska (časnikov in knjig) že Zato pa tudi izpeljava te res velike opere ni lahka reč, tako dolgo, da je neki sveta jeza zgrabila ministra pra- tako mojstersko vr- vosodja dr. Herbsta in da žuga z odstopom, ako zbor- in prav to » da Je v čit šila, nam je ponos Prvi venec o njej gre gospe Od i, nica ne reši že dolgo zavlecene osnove. oni 'pevki, ki ie v prejšnjih letih že večkrat & * rv i á • ť M 1 • w 1 u ^ Sliši se seli zdaj y vala občinstvo naše. Zdaj iz Zagreba přišedši prijazno je prevzela rolo „Cimfrline" ter jo v petji s čistim in pi jetnim svojim glasom in pa vrlo izurjenim igranjem tako izvrstno dovršila, da je vsem pričujočim srce igralo radosti; tako gromovit, da ni bilo miru da 20. dne t. m. se zbornica vendar loti te postave! Časniki pruske vlade tako zabavljivo pišejo o avstrijski vladi, kakor 1866. leta pred začetkom vojske. in še smo se odpravi Česko. Iz Prage. Leto je preteklo tam, kjer smo bili. Cenčalo se je y veliko, da krat pela v dvospevu z gosp. Filapičem pa je bil plosk obsedni stan, da se prične sprava z nami, da je ta bil za-prazne dokler ga ništa èe en- posel državni kancelar Beust na-se vzel Gosp ili UUU JLU11 U. , »-IVlVl^l UlOl« o\j Filapič, čitalnici zeló priijublj y da Je pevec (tenor) kot ^icuuii, jc aut „Eldorado" res, kakor kritikipra- govorice, to pa je ^«iv/om«, i^omo«, v*« ^uaj y ta večer sam sebe prekosil; pel pa tudi igral je zapirajo vrednike in jih kaznujejo z visocimi globami ! tega del dr. Rieger v Beču itd.; al vse to so le žalostna resnica, da V se zmiraj v je co V1J° y - - - . - tako drastično a zraven elegantno, da je zaslužil hvalo y ki mu j donela od vseh strani Ka šeni pevski prvaki? (kralj Vondra) peli in igra pa so naši že sku Valent Ogersko. „Slovenske Noviny" pripravljajo Slovake Coloretto (Hassan) (Pakan) in g. Drahsler (Cavalari) tako na volitve v novi deželni zbor naj ogerski. Volilce opomin- se ne dajo motiti z vinom, medenimi besedami y da Nolli in bankovci desetaki. Crno naj jim bode lice ljevalo navdušeno veselje od naš čitalničin pevski zbor? prv do zadnje note kra In pravi kdor se dá po tacih zvijačah zapeljati, da voli sov- ražnike slovenskega naroda! Deakova stranka že na odru bilo je tako izvrstno y da gospodov v zboru voljo malega prostora delà na vso moč, da bi si spet ohranila večino v zboru ) y ti so peli prav yy zlat dež" pravi imenovanih tako gromovito hvalo doseglo posebno finale v združbi gori se podkupijo glasovi za to stranko. se že zliva po deželi y da y da rana tresla, in so ga morali ponoviti. Po taki vršitbi izvrstnega glasbineg delà ni čuda y je dvo sijajn da vse hre peni po tem, da še krat slišimo veliko romantično Francozko. Iz Pariza. Ob novem letu je po navadi sprejel cesar Napoleon poročnike druzih vlad in bode 1869. leto vkljub vsem te- svet po- jím upanje žavam tako razodel, da y kakor 1868. mirno preteklo , ker heroično-tragicno opero „Kralj Vondra XXVI." Al še trebuje mirú. Napoleon je tedaj miroljuben ali se nekdo zasluži očitno hvalo — in to pevovodja čitalničin saj tacega svetu kaže. Al kteri vladar danes vé y kaj Forst y spremljal z igro na klavirj ki je bil duša učenju in je celo opero bode jutri? Res se je s tem, da pridejo turško-grške dukcij uuawji, ki je trajala blizo 10. uic, m unu istupu »c uza- viti posebne pozornosti, gotovo je; vendar je obveljalo Da po taki sijaj pro homatije pred vladarski zbor v Pariz, oblačno politično ni bilo lahko še oži- nebó nekoliko zvedrilo; al zbor ni še mir. Al bode pevcem Lisinskovega Čveterosp lt y Valent y Dr enik (gospodom zbor tudi kaj kmalu, se še ne vé, ker ruska vlada za- hteva , da v tem zboru tudi grške vlade glas toliko občinstvo; med krasnimi gl in Ko bil ci) navdušiti veljá kakor vsake druge y a ne y da samo svete sebno simpatični tenor g. Kuralta se je odlikoval še po Gosp Al daj ala. Srbija. Iz Novega Sada. Srbi na Ogerskem o Brencelj" je bil poln jedrenega humora in pikavne šale, grško-turškem razporu vse drugače mislijo kakor Ma- kakor je tudi dvopisk na trobenticah prava muzikalna burkica bila. V resni besedi pa je gospodičina B gjan. General Stratimirovič v „Napredaku" v na- o polnoči „slovo v j^urnuw „oiuvu dala" umrlému letu z deklamaciju, v via»uu m wruc ua pumuu uu^m v uuji ůu^oí imaa, kteri je mlada gospica zopet lepo pokazala svoj nena- ter med drugim govori tako-le : Po številu majhen, gledé v .. vdušenem članku, ki delà veliko senzacijo, kliče srbsko vlado in Srbe na pomoč Grkom v boji zoper Turka vadni talent. In tako je šlo z Bogom staro leto zato preveselo pokopana, via, skemu narodu poštenejše vojnih sredstev siromašen grški narod nima ničesar od J^ «.y OLC41V i OlU, £A uu j Spredej je petek, zadej bo petek 9 Petkov na sredi 9 število strašné! Kar druga leta se je izdajalo Le za klobáse 9 za bôh in meso 9 Letos bo vsaj mi za fronke ostalo; Pa če tud' stradam, kdo vedel bo to? Torej pa tudi se tacega leta Tolsti in tolste lahkó veselé; Tud je tolažba za revnega kmeta Ki nezabeljen sok vsaki dan jé. 9 Glovek na svetu za to ne stanuje 9 Da bi se pasel in basai le v-se; Nego da delà, da štibro plačuje, In če tud5 lačen — da bóga molčé! Mene pa petek tud prav nič ne straši Saj mi dozdaj še ni skodval madrón 9 Kadar sedim pri fižolu alj kaši, Mislim, primojkokoš! da sem baron. Torej v dosego prelep'ga namena Kumerni petek kakor nalašč j Al ta začetek tuď ni brez poména Morda „vék zlati" začenja se naš. 9 9 Potlej se bodo še rajnci jokali Srečnih da niso dočakali dní Ki jih mi bomo to leto vživali Ktere oi! nova nam dôba rodi! 9 9 Odgovorni vrednik: Janez fflumik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj