fcftum* plačana t gotovini. ŠTEV. 213. Posamezna številka Din 1.—. leto m f | | mth daa «jpo$ds«, isvautsM aattelje praznik*. imročnlna O is 20 — V Ljubljeni bo po pošti: Din 80--V neodvisen političen list UREDNIŠTVO: m&OM GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 18. TELEFON STBV. 652. e mUUnKTO! KONGRESNI TRG ŠTEV. 8, RakopM m o« vračajo. _ Oglasi po Urffa Pt»m«at* TpraSsnjenj naj s« prilcit ammkm sa odgovor. Kaču* pri poštnem Ček. uradu štev. J bm» Kombinacije. Ne mine dneva, da ne bi iz Beograda ali pa Zagreba slišali kako novo kombinacijo o bližnjih izpremembah v vladi. Enkrat se nam obeta vlada obeh šefov kcaliranih vladnih strank, drugič se grozi z vlado PP., tretjič se govori zopet o veliki* koncentracijski vladi, četrtič o vladi rentnima, petič o čisto pašičevski votivni vladi in tako dalje, kakor da bi bila naša notranja politika povest* o jati kači. Čeprav pa je vseh teh kombinacij — v normalnih časih bi tudi rekli intrig — toliko k*o peska v morju, pa vendar niti enkrat ne čujemo ene kombinacije, ki bi ..bila najbolj potrebna in ki jo vse že željno pričakuje. To je kombinacija, kako bi dobiti na vlado res sposo bne ali clelavolj-ne ljuditer bi prišli že enkrat iz neznos-16 gospodarske krize. Same kombinacije 0 Podelitvi oblasti čujemo, nikdar pa se he sliši o kombinaciji za redno in pravil-|u> *Unkeionirajije oblastev. A to kombinacijo rabimo. Li vendar bi bila ta kombinacija prav ahko dosegljiva, samo če bi bilo le malo dobre volje in ee bi znale opozicionalne stranke malo bolj energično opozarjati na svojo prisotnost. Ampak tudi naše opozicionalne stranke raje kombinirajo, kakor pa delajo in tudi naše' opozicionalne stranke mislijo, da se z izjavami o političnem položaju doseže kaka izpre-meipba. Ampak to je grda znrota, ker izpre-membe se dosežejo le z delom, le z akcijami. In zato treba ustvariti tako kombinacijo, ki bo združila čim več naroda v borbi za pogažene ljudske ]«-avice in končala parlamentarno igračkanje, ki razjeda vse naše javno življenje. Zato rebo poklicati v življenje kombinacijo, kl bo pomenila tako učinkovito organizacijo naroda, da bodo vsi čutili, da je heba z intrigami za oblast prenehati ali Pa. bo vihar ljudskega ogorčenja odnesel vse povzročitelje teli spletk in intrig s površja. Zakaj samo spletke ‘in intrige so vse te kombinacije, s katerimi se dan ha dan pita jugoslovenska javnost. Za narod je končno presneto vseeno, če Pride na krmilo Peter ali Pavel, če se pa obenem tudi ne izpremeni sistem . laoanja m ce bo večno kombiniranje še nadalje onemogočalo vsako delo. Narod prav nič ne briga, kako si misli vlada podaljšati življenje in premagati svoje nasprotnike, te svoje skrbi naj si vlada Prihrani lepo za sebe. Narodu pa naj po-ye, kaj o svojem delu in o zakonih, ki jih pripravlja. Pove naj, kako misli dvigniti naša produkcijo, kako bo odpravila stanovanjsko bedo, kako pomagala kmetu in delavcu, kako bo zboljšala promet, kako bo že enkrat odpravila vsaj ve'1 Prh S ,andalozne napake naše upravo' 1 'i 3 m*sl* pričeti z izvedbo usta-(’ 1 dobi ljudstvo ustavno zajamčeno samoupravno pravico itd. — O vsem tem naj govori vlada, ker vse te stvari so njena naloga in da te stvari izvede ji je izročena od naroda oblast. Rabimo kombinacijo dela, ne pa kombinacije boja za vlado. Rabimo tako kombinirano delovanje vseh ministrov, m da se bodo zmanjšali državni izdatki, a da |).<) kljub temu več storjeno za naše gospodarstvo, kulturo in socialne pridobitve ko dosedaj. lako kombinacijo rabimo in samo tistemu. Iti to kombinacijo izvede, pripa- j de pravica do vladanja! j Nikakor pa ne onim, ki žive od seda- j njih praznili in samo škodljivih kombinacij. Zasedanje Zveze narodov. SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV MALE ANTANTE. Ženeva, 23. 9. (Izvirno.) Včeraj je kon-iiral zunanji minister dr. Ninčič najprej z grškim zunanjim ministrom. Nato se je vršila konferenca zunanjih ministrov Male antante in je bilo o sestanku izdano tole oficielno poročilo: Zunanji ministri Male antante so imeli v pondeljek in v sredo popoldne sestanek, na katerem so preučili vsa vprašanja, ki se tičejo držav Male antante, s posebnim ozirom pa na volitve v asam-bleji in Svetu Zveze narodov. Z zadovoljstvom so konstatirali dobre uspehe, DEBATA O RADIČEVIH 'iZJAVAH. j Ženeva, 23. septembra. »Journal des j Debats« prinaša razgovor »vojega poro- S čevalea s Stjepanom Radičem glede na i dozdevne Radičeve izjave, da odobrava priključitev Avstrije k Nemčiji, kakor sta to objavila lista Neue Freie Presse« in »Pester Lloyd«. Radič je poročevalcem rekel tole: Po logiki dogodkov bomo morali nekoč računati s priključitvijo Avstrije Nemčiji, ker za to govore gospodarski in politični razlogi. Toda sedaj, ko sla dali Francija in Nemčija tako sijajen primer svoje iskrenosti in novega razumevanja medsebojnih odnošajev, bi bilo neprimerno govoriti o tem vprašanju, ker bi to bilo tudi nasprotno taktu in dobremu okusu. Vendar pa se že sedaj lahko reče: Ako bi Nemci napravili to napako, bi napravili mi še večjo, ako bi to smatrali za »casus belli«. To ni samo moje osebno mnenje, temveč mnenje vseh naših političnih krogov. Dr. Ninčič je danes opozoril novinarje na izkrivljene izjave Stjepana Radiča v »Neue Freie Presse« in v Pester Llov-du«, češ da sta ta dva lista preobrnila te izjave po svoiih željah. Danes popoldne bo druga seja Male antante. Dr. Ninčiča bo posetii grški minister zunanjih poslov Argiropulos, ki je že prispel v Ženevo. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vprašanju zvezne pogodbe in o konvencijah glede naše cone v Solunu. Danes odpotuje izženeve nemški minister zunanjih poslov Stresemann. Berlin, 23. septembra. Javlja se, da ki so jih dosegle države Male antante. Aktivnost Zveze narodov je vedno večja garancija za mir ter mednarodno sodelovanje. Nato so razpravljali zunanji ministri Male antante tudi o problemih splošne mednarodne situacije, kolikor se nanašajo na Malo antanto. Konstatirali so splošno soglasje vseh držav Male antante in sklenili, da se vrši prihodnji sestanek Male antante junija meseca 1927 na Češkoslovaškem. — M. L. se bo v začetku prihodnjega tedua sestal zunanji odbor »Reichstaga«, kateremu bo podal Stresemann poročilo o svojih razgovorih z Rriandom. Stresemann je včeraj odpotoval iz Ženeve v Berlin. Ostali člani nemške delegacije ostanejo j v Ženevi do konca. GOVOR STRESEMANNA. Ženeva, 23. septembra. Na večerji, ki jo je priredila nemškemu ministru zunanjih poslov na čast tukajšnja nemška kolonija, je imel Stresemann večji govor, v katerem je povdarjal, da je s sprejemom Nemčije v Ligo narodov indirektno neseno tudi vprašanje krivde za svetovno vojno, vsaj s strani onih držav, ki so glasovale za sprejem Nemčije v Ligo narodov. Stresemann je nato omenjal pravico Nemčije do kolonij in razentega je označil glavne zahteve na področju zunanje politike, da se vzpostavi suvereni teta Nemčije nad nemško zemljo in pravica samoodločbe. Razgovori, ki jih je vodil z Briandom, so se nanašali ne samo na zmanjšanje efektivne okupacijske vojske na Renu, ampak tudi na popolno evakuacijo, ker je Nemčija postala enakopraven član Lige narodov. Tudi se nadeja, da bo saarsko področje, ki je nemško, vrnjeno Nemčiji. Stresemann je nadalje izjavil, da se bo Nemčija v bodoče zavzela za interese iti usodo Memela in Danziga v Svetu Lige narodov. »Čeprav moramo za našo politično svobodo doprinašati velike fi-nancielne žrtve,« je končal Stresemann svoj govor, pa bo zato prihodnja generacija rešena teh bremen.« DEMOKRATI o UZUNOVIČEVI IZJAVI Beograd, 23. septembra. Neki demokratski prvak je formuliral svoje mnenje o stališču demokratov napram izjavam predsednika vlade Uzuuoviča takole: Ta izjava Uzunovida je izjava o njegovih željah in namerah. Mi smo mu hvaležni tudi za to, ker je bflo potrebno za nas politike iz opozicije, da tudi to vemo. Mi ne verujemo Uzunovičevi trditvi, da je sedanja vlada stabilna Dalje je važno to, da želi Uzunovič konsolidirati politične razmere popolnoma brez nas iz opozicije. Dobro je, da nam je to povedal, ker smatram, da bo s tem samo streznil vse opozicionalne s lupine. Treba je vzpostaviti tesno so-i e ovanje s skupino dr. Korošca. Mislim, da to ne bo težko po tej Uzunovi-cevi izjavi. Priporočilo Uzunovida, - čeprav je cinično — da naj sodelujemo na politiki sporazuma tudi mi iz opozicije, sprejemamo in bomo to politiko izvajali tako, kakor jo mi umevamo. Ko je Uzunovič obeležil pravec svoje politike, je obenem obeležil pravec tudi naše politike' Ker je njegova politika ostala ista, je ostala ista tudi naša politika napram sedanji vladi. PROMETNI MINISTER ZAVRAČA XE-OSNOVANE OČITKE. Beograd, 23. septembra. Ob odhodu iz predsedniška vlade je podal minister za promet dr. Vasa Jovanovič novinarjem izjavo, v kateri opozarja na clo-nek beograjske Politike«. V tem članku se napada vlada, da„v šestih mesecih, odkar je prevzela upravo države, ni ugotovila krivcev in jih ni tožila zaradi škod, ki so nastale in sicer: 1. da se je porušila struga Mala Krsna; 2. da se je vžgal premog pri zagrebški železniški direkciji in 3. da se je zrušila obala v Bakru že tri mesece pozneje, odkar je bila zgrajena. Minister je rekel, da ni prav, če se delajo vladi kakršnikoli očitki za stvari, ki jih omenja Politika«. On ni obvestil vlade o navedenih stvareh edino zato, ker se komisije, ki so bile odposlane, da izvedejo preiskavo, niso izvršile svojega dela. Krivci se ne morejo prej izročiti sedisču, preden se jim ne dokaže krivda. To bo mogoče še le, ko bo odposlana komisija dovršila svoje delo. Zaradi procedure, ki jo zahteva zakon, pa še to ne bo tako kmalu. A kako se potem postopa s krivci, je minister opozoril na slučaj ‘ v subetiški direkciji, kjer je bila cela desetina osebja izročena sodišču. 1 Volitve v Zbornico zaključene. Včeraj so bile zaključene volitve v Zbornico. Udeležba je bila izredno dobra in je dosegla, če upoštevamo 1300 nedosta vi jenih glasovnic 78 odstotkov. Rezultat volitev pa še ne bo takoj znan, ker bo volivna komisija najprej razporedila Vse glasovnice po kategorijah. Zato ni pričakovati pred koncem lega, oziroma začetkom prihodnjega tedna objave rezultatov. Kakor je esdeesarsko časopisje priče- lo in vodilo boj z glupostmi, tako ga je tudi dokončalo in sedaj piše, da je zmaga SDS zasigurana tudi zato, ker proti-esdeesarsko časopisje ne piše več o zmagi. Mislimo, da je sedaj, ko se vrši skrutinj, vsako ugibanje o rezultatu volitev odveč. Zlasti za nas, ki vemo, da je na podlagi podatkov volivne pisarne Združenih stanovskih list zmaga JeJa-čin-Ogrinove liste zasigurana. Ugibanje, koliko mandatov bo rešila esdeesarska lista zato prav radi prepustimo »Jutru« in konstatiramo samo to, da je Jutro« v votivnem boju dalo Jelačin-Ogrinovi listi sigurnih sani o 8 mandatov, sedaj jih daje že 12 sigurnih in ko bodo objavljeni rezultati jih bo dalo tudi 20. Počasi prihaja pač vedno resnica na dan. KONČNO ŠTEVILO DOŠLIH GLASOVNIC. Predvčerajšnjim popoldne in včeraj je prejela, volilna komisija 121 industrijskih, 587 trgovskih in 1193 obrtniških glasovnic. Skupno je glasovalo 379 indu-strijcev (93%), 7234 trgovcev (75%) in 17.124 obrtnikov (74%), skupno je glasovalo 24.737 volilcev (povprečno 75%). V te številke so všteti tudi vsi nepravilno oddani glasovi, v kolikor za enkrat volilna komisija njihove nepravilnosti ni mogla ugotoviti ter vsi oni glasovi, ki so na podlagi duplikatov dvakrat glasovali. PAŠIČ V CAVTATU. Dubrovnik, 23. septembra. V Cavtatu zagotavlja neposredna Pašičeva okolica neprestano; da se Pašič počuti prav dobro iu da je popolnoma zdrav. Toda do-znava se, da je moral ostati Pašič poldrugi dan v postelji in da vobče ni zapustil sobe. Ko pa je vstal in šel ven, se je naslanjal na palico. Pri Pašiču se mudi Ljubiš« Lazarevič, bivši sef političnega oddelka beograjske mestne uprave. Lazarevič je izjavil, da je prišel sem na izrecen poziv Pašičeve rodbine. Kdaj pojde Pašič v Beograd, se se ne more* povedati, najbrž ostane še dalje časa v Cavtatu. To se sklepa tudi lahko iz tega, ker je prinesel Pašič s seboj zelo veliko prtljage. Prebivalci Cavtata trde, da izgleda Pašič mnogo slabše od takrat, ko ie prišel v Cavtat. NASIPI V VOJVODINI SE PRIČNO TAKOJ GRADITI. Beograd, 23. septembra. Sinoči je bila v predsedništvu vlade konferenca med Uzunovičem, Mišo Trifunovičem in ministrom za poljedelstvo Pucljem. Konferenca se je bavila z vprašanjem, kako naj se izsuše poplavljeni kraji v Vojvodini. Bilo je doseženo soglasje v tem, da se takoj začno popravljati porušeni nasipi. Za to bo dovoljena vsota 10 in pol milijona dinarjev. Ta dela se morajo takoj pričeti, ker preti sicer pogibel za 120 tisoč oralov obdelane zemlje, ki bi ostala pod podo. Da se pri teh delih doseže čim večji efekt, se.prepusti vodnim zadrugam ona vsota denarja, ki je bila nabrana o priliki poplav. r’ Albin Prepeluh za zašfito delavstva TPD. Naš sotrudnik je obiskal g. A. Prepeluha, da poizve c,d njega to in eno o Trboveljski družbi. G. Prepeluh mu je izjavil: Za enkrat Vam ne morem povedati še ničesar, ker je odločitev o potrebnih spremembah pri tej družbi odvisna od vlade in ne od mene. Razumem, da me TPI) ne vidi rada poleg sebe in da ne more- soglašati z mojim naziranjeni o potrebi raznih reform pri njej. Naziranje TPD o mojih pravicah kot mandate rju državne uprave pri njej, ni tudi moje naziranje in bo morala šele vlada odločiti, katere pravice ;n v kakšnem obsegu mi gredo kot njenemu mandatarju. Če bo obveljalo naziranje TPD, potem je seveda vsak državni nadzor iluzoren.« Naš sotrudnik: Javnost je N as prvi nastop pozdravila in odobravala. Vendar se mi zdi. da je potrebno, da ji daste kakšna natančnejša pojasnila. ' G. Prepeluh: Danes še ne morem, kakor rečeno!« Naš sotrudnik: Kaj je na govoricah, ki se širijo med rudarskim delavstvom po revirjih, da bo skušala TPD prevaliti 15-edstotne znižanje cen premoga na delavstvo s podaljšanjem delovnega časa? Ali ste se za to stvar zanimali?« G. Prepeluh: Semit: Naš sotrudnik: Ali mi morete v tem pogledu dati kakšna pojasnila? G. Prepeluh: V tem pogledu sem v lastnosti drž. komisarja dostavil TPD poseben dopis. Če Vam je ž njim kaj pomaganega, tu imate prepis! Nas sotrudnik: Ali ga smem porabiti za naš list?« G. Prepeluh: Vlada je javna, njeno delo je tudi javno, ali vsaj biti bi mora- lo. Kot mandatar drž. uprave pri . TPD sem zastopnik javnosti. Zato je tudi moje delovanje javno. Če hočete lahko objavite ta dopis ali pa tudi ne! Z Bogom! Dopis g. A. Prepeluha TPD se glasi: Dodatno k razgovoru z. Vašim gospo- 107, morajo rudarska podjetja obračunavati in izplačevati delavske mezde štirinajstdnevno. Na pritožbo • delavstva je rudarsko glavarstvo v - Ljubljani s svojim odlokom z dne 19. aprila 1926, št. 978, skladno z zakonom naložilo naslovu, da se izplačujejo mezde vsakih 14 dni. Kljub temu naslov obračunava in iz-1 lačuje delavske mezde še vedno mesečno, s čimer krši veljavni zakon in ignorira odlok pristojne državne oblasti. Priziv, ki ga je vložila TPD proti temu odloku rudarskega glavarstva v Ljubljani z dne 19. aprila 192(5, št. 978 ni imel odložilne moči! Zahtevam upoštevanje zakona in v smislu njegovih določil, da začne naslov takoj s štirinajstdnevnim obračunavanjem in izplačevanjem delavskih mezd v vseh svojih rudnikih. 2. Ker namerava naslov iz sporazuma z državnimi železnicami z dne 13. septembra t. 1. glede znižanja ceu premoga izvajati posledice z novo ureditvijo delovnega časa v tem smislu, da se odhod v jamo ne bo več štel v postavno določeni delovni čas ter se bo izmenjava delavcev morala izvršiti na licu dela (am Ort) ter bi se dalo tako defaeto 8-urui delovni čas rudarskega delavca podaljšati skov-> na 9 ur dnevno opozarjam, da je sedanje štetje rudarskega delovnega časa tradiei-jonalno po vsem rudarskem svetu, a da je judikatura že v predvojni dobi izrekla, da se ima dohod v jamo šteti v postavno določeni delovni čas. Toda ne glede na to smatram, da bi se s takšno odredbo kršil tudi § 6. zakona z dne 28. februarja 1922, razglašen v Službenih novinah«, št. 128., z dne 14. junija 1922. Ako je ali pa šele bo upravni svet ali njegov eksekutivni odbor ali ravnateljski kolegij TPD hotel tolmačiti štetje delovnega časa v goraj omenjenem smislu , vlagam v smislu § 40 Vaših družbenih statutov, a na podlagi § 56 akcijskega regulativa z dne 20. septembra 1. ka vladna kombinacija, ki bi izključevala enega od teh dveh razredov, bi morala privesti do težke krize, do bojev vseh proti vsem, k bojem strank in k nastanku klik. Nevarno bi bilo za kmete tirati delavce v boljševizem, enako pa bi bilo opasno za delavce gnati kmete med politične ia socialne reakcionarje. Zato treba gledati, da si vrat do sodelovanja z drugimi ne zapremo. Nato govori dr. Beneš o oni škandalozni kampanji, ki se je vodila proti njemu in strankinemu načelstvu. Ta kampanja je ogrožala narodno morala in s tem tudi njegovo svobodo. Naloga stranke je, da da dokonča našo narodno revolucijo, predvsem pa duhovno in nravstveno. Končno apelira dr. Beneš na vse, da so disciplinirani strankarji, ker samo tako more stranka zadostiti svojim velikim nalogam. Nato je pričel kongres s svojim rednim deli in. Sklepi strankinega načelstva o izključitvi poslanca Stfibrnega in tovarišev so bili sprejeti /. velikansko večino, skoraj soglasno. Sledili so razne referati. Zlasti veliko zanimanja so vzbudila odkritja posl. Davida o razmerjih Gajde do Stfibrnega. j Gajda je namreč po neki avdienci pri Stribrnemu izjavil njemu, da je Stfibrni sijajen človek in da bo Gajda izvedel s pomočjo Strirnega drugo revolucijo na Češkoslovaškem. Kongres je tudi sklenil, da se .stranka imenuje zopet tako ko pred vojno, narodno - socialistična stranka. Po sprejemu raznih resolucic, novega organizacijskega reda so sledile volitve. \ osrednji odbor so bili izvoljeni: Klofač predsednik, za podpredsednike pa: posl. I umij, senator Klonda, posl. Jeminova in podžupan Plzna Berkovec, za člane pa dr. Beneš in cela vrsta poslancev ter strankinih delavcev, t Nato so bile izvoljene še razne komisije, med drugimi tudi komisija za revizijo strankinega programa, v katero je bil izvoljen tudi dr. Mihajlo Rostohar. V zavesti, da ni premagancev in ne zmagovalcev, temveč da je na kongresu zmagala samo stranka in njen program, je. bil kongres ob splošnem navdušenju •prisotnih zaključen. Težko notranjo »krizo je preživela če-lioslovaška stranka narodnih socialistov, toda prebolela jo je dobro in zmagovito. Resolucija. V politični resoluciji povdarja kongres, da je nujna koncentracija vseh naprednih in državotvornih strank in zalo kliče stranka vse dobromisleče ljudi k skupnemu delu. Brezpogojno stoji stranka za Masarykom. Brez krivde je'bila stranka potisnjena v opozicijo in naravnost vprašanje časti je, da nasprotuje stranka sedanji nedemokratični vladi. Nato se resolucija ostro obrača proti vsem fašistevskim poizkusom ter se zahteva, da se vlada v Češkoslovaški v zmislu zahtev demokracije, socializma in pravega napredka. Madžarska. 1899, drž. zakon ter § 22 ces. pat. dom generalnim ravnateljem sporočam i z dne 26. novembra 1852, drž. zak. 253, uljudno: 1 svoj ugovor in prosim, da se i/.vedba 1. Glasom jasnega besedila rudarskega i takšnega eventuelnesra sklepa sistira. zakona z dne 17. maja 1912, drž. zak. j dokler ne izide višja odločba.« Nova pota češkoslovaških narodnih socialistov. Proti pričakovanju češke javnosti je končal kongres češk. nar. socialistov s popolno zmago vodstva. Na sobotni seji načelstva stranke je bila opozicija proli izključitve posl. Stribfnega in tovarišev še precej velika, na strankinem kongresu pa je ta opozicija popolnoma izginila in vsi sklepi načelstva stranke so bili potrjeni z enodušnostjo, ki je presenetila. Kongres sam je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je: 239 okrajnih zaupnikov, 309 od župnih zborov voljenih delegatov, 33 zaupnic ženskih komisij, 169 članov zastopstva stranke, 28 odgovornih urednikov stranke, 66 političnih tajnikov stranke in 103 zastopniki strokovnih central. Glasovalno pravico je imelo 855 delegatov, posvetovalno pa 59. Poleg delegatov pa se je udeležilo kongresa tudi veliko število drugih pristašev, da je bila velika dvoVana nabito polna. Kongres je otvoril senator Klofač s kratkim nagovorom. Kongres se je sestal v interesu republike, socializma in stranke. Bolj ko kdaj rabi stranka mir in zato je treba notranje spore končati, ker samo tako bo mogla stranka rešiti strašno gospodarsko krizo in brezposelnost. Ni šlo drugače, toda stranka se je morala očistiti onih, ki so povzročali spore in afere. Nato se je Klofač spomnil umrlih za stranko zaslužnih ljudi, predlagal brzojavni pozdrav Masarvku in nato prečital veliko pismo dr. Beneša. V tem pismu pojasnjuje dr. Beneš, zakaj je položil poslanski mandat in svoje razmerje do poslanca Stfibrnega. Končno pravi dr. Beneš: Bodočnost naroda in države leži na skupnem delu, ne pa brezkompromisnem boju obeh najštevilnejših razredov naroda, delavcev in kmetov. Pri tem ne misli na kako rdečezeleno koalicijo.Toda vsa- Zadne čase kažejo vsa znamenja, da popušča napetost med našo državo in Madžarske. Nihče ne pričakuje, da bo naenkrat, sledilo zboljšanemu medsebojnemu razmerju prijateljstvo, ali celo kaka politična ali vojaška zveza, kajti zapreke so zaenkrat, vsaj zdi se tako, prevelike. Predvsem so mirovne pogodbe potisnile Madžarsko v njene etične meje. 'I o bo Madžarska pri svojem notoričnem ini- perijalizriiu prebolela težko in le po-rasi. Dokler pa se to ne zgodi, ni upati na kakšne tesnejše zveze. Drugo je problem Uabsbiužaiiov. Ni sicer brez komike dandanes pogled na razne čakalce na prestole, ki računajo svoje dede in pradede do klativitezov in pokolenja tja do preseljevanja narodov in si s tem krajšajo čas in ne store nikomur nič žalega, ker ne morejo. Ampak Habsburžani so vendarle danes se nekoliko bolj nevarni. Na Madžarskem se ji!i namreč ne spominjajo samo pri sentimentalnih napitnicah, ampak obstoja tam liabsburžanska stranka, ki ima zaslombo v narodu. In Madžarska pomeni danes drugim ostanek nekdanje Avstrije, Madžarska pomeni pa pričetek sanjane bodeče Avstrije. Kajti vsi vemo, da ni bilo tržišče avstrijske politike, pred in med vojno, na Dunaju ampak v Budimpešti, mož, ki so ga poznali zlasti med vojno po svetu in ga priznali za voditelja Avstro-ogrske ni bil Strugkh, ampak Stefan Tisza, £zernin in vsi drugi zunanji ministri so bili samo ponižni reporterji Budimpešte. Madžari to dobro vedo, zlasti voditelji, in upajo, da bo nekoč zopet tako, kati tudi na Madžarskem raje, da se jim godi dobro kot slaf*)-1 zlasti med priprostim narodom so a buržaui nekak simbol zlatih pi ec \ ojiii časov. Res je sicer, da je gospod na Madžarskem danes Horthv in da po nekaterih znakih ni izključeno, da ne bi raje postavil štefanske krone .sebi na glavo kot pa Habsburžanom. Ampak sam se dobro zaveda, da je danes eksponent aristokratov, ki po veliki večini pa« nimajo smisla’ /.a njegove ambicije in jih kot eks- panzivni Madžari tudi imeti ne morejo. Kajti ravno v tem tiči vsa razlika: če se okliče danes Hcrthy za kralja Madžarov, bo to več ali manj svečan akt, če pa se vrne Habsuržan, bi začelo vreti tudi v Nemški Avstriji in plemstvo po Češkem bi se začelo spominjati časov, ki so bili. Res da bi ostalo vse več ali manj pri razburjenju, a v teh časih je tudi to odveč. Madžarski legitimisti na ne mislijo, da bi bil vse skupaj samo udarec v vodo, oni upajo, da je s postavitvijo Habsburžana na prestol restavrirana tudi že nekdanja Avstro-ogrska in njih nekdanje gospodarstvo-, In ravno ker sc glavni vodje legitimistev aristokrati, ki imajo zveze z aristokracijo v Franciji in zlasti v Angliji in, od katere upajo podpore pri svojem podjetju, ravno v tein je težavnost celega vprašanja, kajti še danes vodijo politiko na Madžarskem aristokrati, oni s< j' /lasti vodili v preteklosti, in to v dobrobit madžarskega naroda, česar jim narod ui pozabil. Arbiter. Radi voj Rehar: Tiha zgodba. Vsaka božja stvar ima svoje norme, samo človeško srce jih ne pozna, kajti dogodi se včasih, da se odene v črno kopreno miru in se ne prebudi več, drugič pa pride nenapovedana in nepričakovana nova pomlad in nenadoma zagore v tajnem ognju hrepenenja vse lučke pred skritim tabernakeljnem ljubezni. Gospa Justina je bila nekoč lepo in živo dekle, polno sanj in polno vere v neumrljivost hrepenenja in ljubezni, pa je prišel on, mlad davčni praktikant in jo povedel mimo oltarja v zakonsko srečo. Justina je šla za njim vsa vesela in razigrana in kamorkoli so pogledale njene žive oči, povsod so cvetele same rdeče in duhteče rože. Vsa zasanjana bodočnost je bila polna tega mamečega cvetja in ona je bila mlada, tako mlada. Nekega dne, ko se še prav zavedela ni, pa je jelo odpadati rdeče cvetje in vedno več in več je bilo trnja in puščobe zeva nervoznost in tisoč in tisoč je prišlo stvari, ki jih Justina ni videla, dokler jih je krila duhteča lepota mladega cvetja in z vsem tem je prišlo počasno umiranje ljubezni, tisto strašno jetično umiranje, ko srce čuti in ve, da se približujejo bolj in bolj ledeni mrakovi, ki ga zagrebejo v mrzlo brezčutje, pa si ne more pomagati, ne more vbežatf. Prihajali so in prišli in gospa Justina je čutila kako jo objemajo kos po kosu in ko je bila pogašena zadnja lučka in je bil pokončan zadnji cvet ni imela več niti zdihljaja niti solz. Vse je bilo mrzlo, pusto, mrtvo in živela je kakor živijo milijoni zakonskih žen: za otroke, za skrbi, za tisoč in tisoč vsakdanjih malenkosti. V zapuščenem mestecu, kjer je živela, je bilo' sploh vse mrzlo, pusto in mrtvo. Meščani so pazili drug na drugega z ono škodoželjnostjo, ki je najizrazitejša lastnost malomeščanstva in gorje mu, ki bi se bil drznil grešiti proti zakonu njihove morale, ki je bila kakor pri vseh ta-1 kih moralistih samo lepo pregrinjalo v brez solz in smeha, brez ljubezni in sov- vstala je iz groba brezčutnosti ihliji raštva. Na zata.e i« .lifne prireditve ni »M* **«* * f* ^i" ! e "a hodila, kvečjemu no one, katerih po&et je . 1 ako iiemu.H in> j< ' 1 , „IU spadal med* nenapisane toda strogo vpo- j se niti zavedala ni, \aj m gu i \ števane dolžnosti malomeščanske elite, j srcu; ona je samo gorela, gorela Taka prireditev je bila tudi predavanje j ko je bilo predavanje, končano m je pisatelja Sečnika o skrivnostih človeške I predavatelj stopil z odra, ji je bilo ,j Justini ni bilo veliko do teh | ko da se je prebudila iz lepih, božan- skih sanj. ni mogoče, da je ta sen že kon-da je zopet vse tako vsakdanje, duše; gospej skrivnosti in še manj do znamenitega j škili si predavatelja, katerega je poznala komaj 1 Saj no imenu, kajti knjig ni t- ital a in k pr o- čan in po imenu, najti Knjig davanju je šla le ker se je tako spodobilo. Sedla je poleg gospe nadučiteljeve in mislila na vse drugo, le na ono ne, kar je govoril predavatelj; nakrat pa je postala pozorna in njeno zanimanje je naraščalo z vsako njegovo besedo. Nič več ni odmaknila oči od njegove lepe in simpatične pojave. Strmela je vanj vsa zaverovana in njej se je zdelo, da gleda le njo, da govori le njej. Njene oči so se \ srečavale z njegovimi in gospa Justina je i čutila njihovo moč in se ji vdajala z vse ; mi svojimi Čuti in ko da so se nenado- š ma zopet prižgale vse lučke na s in zapuščenem oltarju njenega sua « ' i„ .,,,nva no mlado>ti 111 iju- vedno več in več je bito trnja m Puscone. ( zajeliU duš, ki preganjajo "Venela znova po mladost, ,n l,u- j je pregovarjala m pregov ,, Oči so strmele od groze in du*a je krva- , ^ ^ ^ a|upa|. -u /avisti ; b‘ezui p0 3ttUjah in rdečih rožah pričaka- j ostali zadnji, a ludl tl ^ vela od bodljajev trpke m moreče vs,ak- j >- ^ _ i . o a justina ie zopet oživela, I iti. ko je-prišel poslednji danjosti. Prišli so otroci, prišla je mo- i Gospa Justina se je gibala med njim. vanja. Gospa pusto, mrzlo? To vprašanje začudenja in groze je spreletelo njeno dušo in ko da bi bil 011 ču 1 to bolno vprašanje, je izstopil prav k njeni mizi ter sedgygj^_ njej nasproti in ko mu jei£|n k„ pet_ Ijanju prožila roko, je [>rVem neposred-najstletno deklet« 0i,oževancem in nem !!i tTves večer, kadarkoli se je sklonil mV l3ubezniv(i pogledal. Mestne gospe in gospodične so tekmovale, katera niu napravi več poklonov in katera si pribori več njegove pažnje, on pa jo gledal samo gospo Justino in govoril le z njo. Mož je hotel domov, ona pa ga ! je pregovarjala m pregovorila, da m> - ■ 1 :i so morali molčeči ukaz Govor dr, Kukovca OB POSETU POLJEDELSKEGA MINISTRA. PUCLJA NA SESTANKU STROKOVNJAKOV V MARIBORU. KMETSKIH Danes mi je živo v spominu shod v Celju, ki sem ga imel leta 1922, prilično pol leta po demisiji vlade,, v kateri sem bil skoro dve leti aktiven. Želo odličen celjski Slovenec je takrat v razpravi izrekel svoje začudenje, zakaj se kljub očividnim nedostatkom takratne vlade, v kateri sploh več nisem, za vlado zavzemam in zahtevam, naj jo Slovenci podpirajo. Prilično enako se mi godi formalno danes in vendar sem kot svoboden Slovenec takrat bil prepričan kakor sem danes, da nas Slovencev, če nam je življenje drago, ne sme manjkati nikdar na pozornici pozitivnega dela za naš narod. Pred nekaj je slovenski časnikar v Ljubljani u 5?*» na prvi videz čudne, pa značilne m so ga iz Zagreba prosili, naj listom X »° P°f°Ča, kajti Slovenci so celo Zagrebčanom nekako inozemstvo. rJiii 1 misleCih Slovencev so danes brez laziike strank pod utisom današnjih razmer sv°]ih dušah prisiljeni izjavljati, da ne smemo biti v svoji domovini inozemstvo, am-Pak fuzemci po svojih pozitivnih delih. Ne vprašamo toliko, kako se imenuje stranka današnjega predstavnika Slovencev v vladi, Ivana Puclja, čutimo živo, da moramo biti njemu krepka opora, če hočemo da Slovenci kaj veljajo in kaj dosežejo. Četudi razumevamo dobo, ko se je reklo, da je geslo sloge pogubno, ker ne vspodbuja k podvzetnosti, ampak Je sposobno pospeševati duševno lenobo v narodu, vendar so dandanes le redki, ki bi jim čut ne veleval zateči se v težkih časih zopet k preizkušenemu staroznanemu političnemu geslu tukajšnjega naroda, da nas iača le sloga, danes složno delo z Ivanom Pucljem. Slovenska kmetska 9tranka je danes fak- tor, ki je sposoben približati med seboj tudi druge politične smeri. Danes je že daleč za nami doba, ko se je v medsebojni borbi moglo zgoditi, da je ena slovenska stranka drugo predstavljala kot v svojih političnih ciljih protinarodno, česar mora biti enkrat za vselej konec. Četudi ločeni po organizacijah, kmetski pristaši ljudske in kmetske stranke na mnogih podvpetjih tekmujejo zlasti v vprašanju samopomoči in zadrugarstva, ne da bi bilo sploh le opaziti ostro nekdanje nasprotje. Inteligenca, ki se je v nobenem narodu ne more pogrešati v sodelovanju za napredek celote, ne čuti se več ogrožena, ako je kmet organiziran po vidikih svojih socijal-nih interesov in slovenski minister, četudi kmet, obvladuje istotako v polni meri javna vprašanja ljudske vzgoje in naših prometnih odnošajev doma in z inozemstvom. Tako vidimo, da nas kmetski socijalni čut in pojem potrebne sloge čimdalje bolj dviga čez barbarsko dobo, ko je v slovenskem javnem življenju prevladovalo mnenje, da oškodovanje rojaka drugega mišljenja pomeni za koga kak dobiček po izreku: mors tua vita mea. Ivan Pucelj je s svojo politiko, s katero se je v z vezi z močno hrvatsko organizacijo naslonil na najmočnejšo srbsko stranko, kot predstavnik slovenskega kmetskega življa in kot poljedeljski minister srečno pregnal pesimistično razpoloženje naše javnosti in dvig-nih pogum Slovenca da prime za delo v gospodarstvu in kulturi, katero delo se nam na poljanah Jugoslavije povsod ponuja. Od dne do dne bode vidnejše kljub vsem grajam, da je pot, katero je v politiki nastopil minister Pucelj, namreč pot strpnosti in sloge in podjetnosti, za vse Slovence prava pot. Zakon a stabilizacijskih bilancah. Ko je po prevratu vrednost krone glo-°ko padla in ko so seveda, kakor vsi ^ niki tudi družbe ocenjale svojo v varno imovino s primerno povišano družb J?r?nskih denarnih edinic, one n- z 6’ ki «o zavezane javnemu polagali, ,UIlov> te preocenitve v svojih bi-aiican niso mogle izvesti; kajti če bi to ° e> se bila pokazala razlika med aro in novo bilančno vrednostjo stvar-nm imovinskih predmetov kot bilančni dobiček, ki bi ga bile davčne oblasti v smislu veljavnega zakona morale obdavčiti; ta davek bi bil in to še s posebnim 'ozirom na domnevno zvišano rentabilnost podjetij v primeri z efektivnim in dozdevnim dobičkom tako visok, da bi ga večina ne mogla prenesti. Ko je nato postala še dinarska veljava obligatorična, se je bilančna razvrednostitev investičnih bilančnih postavk znova in izdatno poostrila. Posledica tega je bila, da bilanca onih podjetij, ki so obstojala že pred 1. 1918, od tedaj ne dokazujejo nič istinitega pre-t„vZen a s*anja. To se sicer ne tiče v 9' 1 i^eri strojnih naprav, ki se v 5 do letih polagoma itak v celoti odpišejo, tembolj pa nepremičnin, ki predstavljajo pri večini tvomtSkih delniških podjetij glavni del investicij. Tako so še danes v bilancah tvorniška in druga (hotelska, tiskarniška itd.) . poslopja izkazana z zneski, ki ne tvorijo ponekod niti desetine, ponekod niti ne dvajsetine njih današnje prometne vrednosti. Iz takšnega stanja izvirajoče posledice so seveda tudi gospodarskega značaja in vplivajo kvarno ne le na produkcijske, kreditne in druge razmere posamezne družbe temveč tudi na celotno narodno gospodar- noč-i in zadnjič je utonil njen pogled v Njegovem iu zadnjič se je dotaknila njena roka njega, ki je prišel in odšel z nočjo... Doma je gospa Justina zaprla oči in sanjala, sanjala in te sanje so bile tako objeto* 8a i8 Vid6la P°leg Sebe iu ga ~ ■ j. 7';i^ moj dobri, kako te ljubim, 'O si Moj!« je šepetala kakor v vroči-C1 in ga mehko, strastno prižemala na svoje grudi. On je onemel od začudenja in mislil: > Ali je to ona moja 'žena, ki me že dolga leta ni osrečila s toliko ljubeznji-vostjo in nežnostjo; ali je to moja Justina?« in poln začudenja je boječe zajee-ljal:»Kaj ti je danes, Justina?« Takrat pa je gospa Justina spoznala, da to ni oni, da je to njen mož. >Ni on in ga ne bo, nikdar in nikoli ga ne bok je kriknila njena trpeča duša in skrila je obraz v blazine in zaihtela... Tedaj so ugasnile komaj zopet prižgane lučke pred skritim tabernakljem njenega srca in črna noč je padla nanj za vedno. Gospa Justina je završila svojo mladost ... i jenje, zlasti na njegovo oceno v inozemstvu. Odkar so druge države okoli nas uvedle, če ne že zlate, tedaj vsaj stabilizacijske bilance, naša država tudi v najlast-nejšem interesu ni več mogla oklevati z zakonske ureditvijo, kako naj se valozira bilančna vrednost investicij javnemu polaganju računov zavezanih družb, izmed katerih prihajajo v tem pogledu starejše družbe v poštev. Zadevni zakon z dne 8. avgusta, ki ga objavlja poslednja številka Uradnega lista, je kratek, obsega pet meritoričnih členov, poblastilui člen za predpis pravilnika in člen v pričetku veljavnosti, to je vse. Po prvem členu smejo družbe oni del svoje bilančne imovine, ki so jo izkazovale že koncem 1926 na novo oceniti in jo tej novi ocenitvi primerno v nadaljnih bilancah izkazati v novi vrednosti. V tem pogledu je dana družbam dosti prosta roka, zakon določa le maksimalno višino, t. j. dvajsetkrat višjo vsoto, ako so investicije prvotno vpisane v kronah. Investicije, ki so se izvršile v letih 1917 in 1918 v kronah, se smejo valorizirati le do petkratnega zneska. Katerihsibodi ralogov za to razlikovanje zakon ne navaja. Pa recimo, da so bili tehtni, dasi bi bilo še enostavnejše vzeti dan 31. dec. 1918, kot edino in skupno izhodišče; investi- I ralo se je v teh dveh letih itak bore ma- lo. Podstavo za valorizacijo tvori vrednost, kakor je izkazana v poslednji bilanci pred 1. decembrom 1921, torej po pretežni večini v bilanci z dne 31. decembra 1920. O uporabi razlike, ki se \ssled valorizacije pokaže v bilanci, določa zakon le to, da se ne sme razdeliti med delničarje v obliki dividende, tantijeme ali ka-korsmh bodi nagrad ter da se mora s 25% v vsakem primeru porabiti za ustanovitev bilančne rezerve za pokrivanje škod, ki bi utegnile nastati zaradi izpre-mem-be valutarne vrednosti. Dasi je ta rezerva specialna rezerva za pokrivanje določenih škod, jo zakon proglaša izrecno za del obratovalne (lastne) glavnice, ki jo je upoštevati ob davčnopravnem ugotavljanju rentabilitete. To pomeni pri večini podjetij, ki se bodo mogla okoristiti z zakonom, znatno davčno razbremenitev, posebno še, ako se ostalih 75% razlike porabi istotako za zvišanje delniške glavnice ali občega rezervnega fonda. V namenu in bistvu valorizacije leži seveda, da se pretiskane ali na liovo izdane delnice, ako se poviša glavnica, tudi pri delničarjih ne smatrajo za davku zavezan dohodek, ker realno sploh niso dohodek, temveč le dosedajna imovina, izražena v nižjem številu denarnih edinic. Zakon stavlja hvalevredno glavnim operacijam za izvršitev valorizacije določene termine. Družbe, ki se nameravajo teh ugodnosti poslužiti, morajo po pristojni trgovski zbornici vložiti zadevno prošnjo najkasneje do 7. avgusta 1927 pri ministrstvu trgovine in industrije, mini- strstvo pa mora najkasneje v treh mesecih po prejemu prošnje izdati svojo odločbo, zoper katero je v 30. dneh dopustna še pritožba na državni svet. Člen 5. pooblašča sicer ministra za trgovino in industrijo, da sme delniškim družbam dovoljevati, da postavijo v svoje bilance investicije po višji vrednosti od nabavne cene, kar utegne le malokdaj v sedanjih razmerah postati aktualno, ne pa tudi, da jih postavijo v nižji vrednosti. Kajti ugodnosti tega zakona se bo moglo poslužiti v Sloveniji le izredno malo družb; ki so leta 1918. obstojale in so sploh pretrpele inflacijsko burjo; večina za našo mlajšo industrijo in trgovino pomembnih družb se je ustanovila šele po prevratu. Znano pa je, da so ravno te nove družbe nabavile stroje, ki so bili večinoma iz dosti slabega materijala, za pretirano drage vsote iz inozemstva, ter si postavile poslopja, zlasti ob priliki stanovanjske akcije, za neprimerno visoke cene; ker finančne oblasti ne priznajo višjih odpisnih odstotkov na nepremičninah, nego 2% in od presežkov odmerijo davek, se vodijo tudi investicije za povojne stavbe in zemljišča zaradi znatnega padca cen nepremičninam, v bilančnih vsotah, ki ne odgovarjajo realnim prometnim cenam; zaradi tega je danes tež-j ko najti bilanco, ki bi že iz tega razloga ne bila fikitvna, ako ni fiktivna v drugih ozirih. V interesu bilančne zanesljivosti in istinitosti pa je, da se zakonskim potom odpomore tudi temu nedostatku. X. »■»■■■■■■■■■MBMBHMMMBMMMMMMMMMMMiiiMIMiMIlilfiirnM l linja** Politične vesti =; Kongres SSJ. V nedeljo se je vršil v Celju kongres Socialistične stranke Jugoslavije m Slovenijo. Kongres je otvoril Čohal, nakar so sledili razni pozdravi, med drugim tudi g. Topalovica iz Beograda. Nato so sledila razna poročila. Glasom tajniškega poročila šteje stranka 24 krajevnih organizacij, od katerih jih je 18 v mariborski oblasti. Po raznih referatih so bile sprejete resolucije. Prva povdarja važnost tiska in proglasa »Delavsko politiko« za glasilo SSJ. Precej obširna je bila tudi resolucija o ženskem vprašanju. Zahteva se popolna enakopravnost žene v političnem in družabnem oziru, enakopravnost zakonskih in nezakonskih žen, civilno poroko, zavarovanje proti bolezni, delanezmožnosti, starosti, brezposelnosti in za smrtne slučaje ter prepoved nočnega dela brez izjeme vsem ženam. Strankin zbor je vse te zahteve sprejel in jih izpopolnil še z nekaterimi drugimi, tako z zahtevo po omilitvi kazenskih paragrafov od 144. do 148. (odprava ploda). Nato je bilo sklenjeno, da je SSJ pripravljena združiti se s skupino »Zjedinjenje«. Ko je ibil še sprejet protest proti komisariatu in g-erentstvu v občinah, so se izvršile volitve v novi pokrajinski odbor. Izvoljeni so bili gg. Grčar, Ošlak, Balum, Eržen, Ajdiskova, Arh in Krušič in kot namestniki: Kristanova, Brezarjeva, Vodopivec in Svetek. Ker je bilo sklenjeno, da se stranka prilagodi ustavni razdelitvi Slovenije v mariborsko in ljubljansko oblast sta bila izvoljena tudi dva oblastna odbora, ki sta popolnoma, avtonomna. V ljubljanski oblastni odbor so bili izvoljeni: Mlinar, Aj-diškova, Kopač, Krušič, Čobal, Krišlofek in Svetek ter v kontrolo Arh, Bučan in dr. Jelenc. — V mariborski oblastni odbor pa: Dolkar, Gabriel, Srabotnik, Krištofova, Boršt-ner, Grčar, Eržen, v kontrolo: Bahun, Jeki in Ozmec. — Kongres ni prinesel torej nič novega, predvsem pa se ni dotaknil niti enega aktuelnega delavskega vprašanja. To kon-statiramo z ozirom na samodopadljivo pisavo »Delavske Politike«, ki lako rada deli lekcije drugim. .p ~ Politična situacija je neizpremenjena. v..° se zopet enkrat glasi stereotipno po-1™uo,lz Beograda. Obenem pa se lansirajo nove kombinacije, da se s tem poudari, da je vest o neizpremenjeni situaciji neresnična. .bna najnovejših kombinacij je, da pride na mesto Lzunovida g. Trifkovič, predsednik skupščine. Ni treba dosti ugibati, da ee spozna namen te vesti. G. Trifkovič je kot znano velik zaupnik g. Paši ca in ker pašičevoi uvidevajo, da je popolnoma izključeno, da bi mogel postati šel vlade g. Nikola Pašič, hočejo vsaj zboljšati svoj položaj z napovedjo o prihodu g. Trifkoviča na čelo vlade. Zato je ta najnovejša komibinacija le pobožna želja, ne pa posledica kake realne izpremem-be. Druga najnovejša komibinacija je, da sta 'Se g. Uzunovič in g. Maksimovič popolnoma sporazumela in da je Maksimovič žrtvoval- dr. Nikiča. S tem bi bila dana čvrsta podlaga za ohranitev sedanje radikalno-radicevske koalieje. Temu nasprotno pa se zopet lansirajo vesti, da se skuša pritegniti hrvatske federaliste v vlado in osnovati močno hrvatsko protiradičevsko skupino. Govori se celo o tozadevnih avdiencah dr. Trambiča na Bledu. Hrvatski federalisti te vesti zanikajo, a zato jih drugi tem odločnejše vzdržujejo. Po vsej priliki bi federalisti radi vstopili v vlado, a se boje, da bi bilo potem njih stališče med narodom še obupnejše. — Trezni opozicionalni krogi označujejo vse te kombinacije kot boj za volilni mandat, ker je jasno, da bo tisti zmagal v radikalni stranki, ki ee bo mogel izkazati z volilnim mandatom. Kajti ta bo odločeval o kandidatnih listah in ta bo podeljeval mandate. Mislimo pa, da so vse vesti o volivnem mandatu še prezgodnje, ker je gospodarski položaj države tako slab, da bi bila nepotrebna volivna borba samo v zgubo za državo. Zato ee bodo kombinacije še nadaljevale, skupščina pa izgubljala na delovni sili in na ugledu. — Rekonstrukcija vlade se izvrši po izjavi ministra Srskiča okoli 20. oktobra. Tedaj bo sprejet že zakon o centralni upravi, po katerem se bo število ministrstev reduciralo na 12 ali na 11. Pri tako obsežni redukciji je rekonstrukcija vlade seveda neizogibna in pričel se .bo silen boj za posamezna ministrstva. Dvomimo, da bi smeta radikalna stranka v sedanjem trenutku tvegati itak boj in tudi dvomimo, da se bo redukcija ministrstev še to jesen izvedla. Bili pa >bi nad vse zadovoljni, če -bi se izkazal naš pesimizem kot napačen, dasi žal v to ne moremo verovati. — Sprava med Ljubo Leontičem in Svetozarjem Pribičevieem. Kakor znano, je prišlo ob priliki zadnjega shoda Sv. Pribičeviča v Splitu do popolne sprave med njim in dr. Leontičem, direktorjem »Orjune«. Sedaj se poroča, da so bili vzroki te sprave čisto politični. Orjuna se je zopet pridružila samostojnim demokratom in naj bo tista udarna sila, ki bi omogočila Pribičeviču in njegovim radikalnim simpatizerjem do vlade. In zaradi tega se je sprijaznil Leoniič s Vribi-čevičem in pozabil, kako ga je svoj 'čas klical na dvoboj. = Nasprotujoče si vesti iz Albanije. Oii-cieino se sporoča, da je albanski parlament otvoril Ahmed beg Zogu s temperamentnim govorom, v katerem opozarja na potrebe Albanije. Treba popraviti ceste, osušiti močvirja, izvesti reformo justice in slične lepe stvari. Koncem svojega govora je Ahmed Zogu poudarjal, da vlada v Albaniji največji mir in red. — Temu nasprotno pa se javlja, da so izbruhnili v Severni Albaniji težki nemiri. Pod vodstvom vojvode Bine Kol so se uprli Kostrati, ki se pripravljajo, da zavzamejo Skader. Poslali so že poveljniku Skadra ultimat, da se takoj umakne s svojimi četami iz Skadra. Vlada je poslala proti upornikom močne čete. Do spopada pa še ni prišlo. Poulični poboji po Albaniji so na dnevnem redu. V Beratu je bil ubit poročnik iMučo Kikinov, pristaš Pan Nolija. V Tirani pa je bil sredi mesta ubit major Osman Bali. Ne v prvem in ne v drugem slučaju niso bili atentatorji prijeti. — Francoska vlada čestita Briandu. Pod predsedstvom predsednika republike Dou-merguea je bila v torek seja francoskega ministrskega sveta. Na seji je poročal Bri-and o delu francoske delegacije na zasedanju Zveze narodov. Vlada mu je k uspehom njegovega dela čestitala. Nato je poročal Bri-and o svojih pogajanjih s Stresemnaom. Soglasno je vlada izjavila, da so bila to pogaja-njanja (koristna in uspešna in naloženo je bilo Briandu, da jih nadaljuje. Danes bo nova seja francoske vlade, na kateri se bo podrobno proučaval sporazum z Nemčijo. Po seji je bil izjavil Briand novinarjem, da nima h oficijelnemu poročilu nič pripomnili. = Kitajski dogodki. Iz Urge se poroča, da je Mongolija priznala generala Fenga, če osvoji Peking, ga prizna kot zastopnika vse Kitajske in mu bo prožila vojaško pomoč. — Kantonska armada zmagovito prodira od Han-kova proti severu. — Protievropsko gibanje se v Kitajski vedno bolj širi in se opaža sedaj tudi zelo v šangaju. Številni Evropejci Kratke vesti. Vatikan demantira vest, da bi bil namen misije tfnsgra d’Herbignyja sklenitev konkordata s sovjetsko Rusijo. Gre samo za čisto religiozne stvari. Konferenco sovjetskih poslanikov je sklical čičerin v Moskvo. Vodilni španski politiki so zahtevali od španskega kralja, da prekliče dekret o sklicanju Primo de Riverine posvetovalne zbornice. Albanska vlada znova dementira vse vesti o nemirih v Albaniji. Chamberlain in Mussolini ee v kratkem sestaneta v nekem italijanskem kopališču. Pangalos je hotel, kakor sedaj sam izjavlja, napovedati Turčiji dne 25. avgusta vojno. Kot opravičilo za vojno napoved bi mu služile turške odredbe proti Grkom v Traciji. Kon-dilisev prevrat je te blazne načrte Pangalosa k sreči preprečil. Književnost. ZADNJA POT KAPITANA SCOTTA. Po Scottovem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kunaver. V Ljubljani 1926. Založila knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Strani 122 in 14 slik. Broširana 36 Din, vezana 44 Din, poštnina 2 Din več. Marsikomu so še pred očmi prekrasne slike iz veličastnega filma Scottovo potovanje na Južni tečaj, v katerem se je odkrivala grozna usoda tega d f zn ega junaka. Zdaj leži pred nami knjiga skrbno prirejena po njegovem dnevniku in najboljših virih, odgrinja nam tragedijo Scottovo, vmes pa kaže Čarobno krasne, a smrtnih nevarnosti polne pokrajin-ske prizore iz dežele večnega snega, ledu in ®"n|h viharjev ter popisuje dogodkov polno življenje ptic in živali na južni celini. Srce se trga človeku ko bere poslednje Scottove zapiske. Številne slike osvetljujejo tiste mogočne in strahotne pokrajine, kamor se je podal Scott, da bi zasadil na Južnem tečaju angleško zastavo. Mirne duše lahko trdimo, da lepšega potopisa dosedaj Slovenci še nismo imeli. Prireditelj se je oziral poleg tega tudi na to, da je knjiga pisana dramatično tako napeto, da je ne moreš odložiti, kakor hitro si se zaglobil v živahno pripovedovanje. V tem oziru prekaša slovenska izdaja marsikatero nemško, kjer brez potrebe utruja bravca dolgovezno razmotri vanje. Tiskovna zadruga je s to knjigo otvorila serijo med Slovenci najbolj pogrešanega čtiva: zanimivo za odrasle pa poučno za mladino. Knjiga je pridobitev za slovenski književni trg. Naroča se pri Tiskovni zadrugi. Stran 4. NARODNI DNEVNIK, dne 28. septembra 1926. ■xa*szwxwiMmm!Vi ■ mm&e&fmtpamas -ijs-js« k ^MCtimraric?uTiirtr . ■: Štev. 213. hMgw»e**AeamflawN-i' Hrae-vrte vesti, NAPREDNJAKI BREZ ŠKOFOVEGA BLA-GOSLOV A. Znano je, da se je ljubljanski škof poslu-žil svoje pravice in odsvetoval svojini vernikom čitanje esdeesarske »Domovine s. Človek bi mislil, da se bodo, esdeesarji škofovi prepovedi samo smejali, ker kot lii-pernaprednjaki vendar ne rabijo Škotovega blagoslova. Ampak naši esdeesarji razumejo svobodomiselstvo tudi v tem pogledu na čisto poseben način in zato so bili silno pobiti, da nima njih glasilo škofovega blagoslova. Kričali in kričali so zato po svojih listih proti škofovi prepovedi in dopovedovali, kako je »Domovina« verski list in ni dosti manjka- lo, pa bi prinesla »Domovina« slike svojih generalov kako pobožno molijo v cerkvi. Ampak vse esdeesarsko jadikovanje, ker so ostali brez škofovega blagoslova, je bilo zaman in škofova prepoved eitanja »Domovine« je ostala uepreklicana. Tedaj so. se esdeesarji ojunačili do novega koraka in zatožili škofa ministru ver, ker ne da' svojega blagoslova za esdeesarske liste. In sedaj objavljajo esdeesarji zmagonosno odločitev ministra, da bi zaslužili pravzaprav škofov blagoflov. , K temu veiesvob od »miselnemu uspehu es-deesarjev naše čestitke v nadD da jim prinese škofov blagoslov res pobožno srce. — BlagoslovIjeuje spomenika padlim borcem ob Bregalnici, ki je bilo napovedano za dan 26. t. m., je preloženo na nedoločen čas. Dan svečanosti bo pravočasno objavljen. — Na carinskem uradu v Kikindi se je nabralo vsled pomanjkanja uradnikov 15.000 še ne ocarinjenih paketov. Obmejna carinska direkcija je poslala v Kikindo kontrolorja in , dva uradnika. | — Številno izseljevanje Dalmatincev v i Ameriko. Zadnje čase so se začeli Dalmatinci izseljevati v Ameriko v nenavadno velikem številu. Te dni je odpotovala zopet velika skupina' dalmatinskih izseljencev v Ar-gentinijo. — Učni načrt za učiteljišča. V ministrstvu prosvete so se vršile te dni seje zaradi izdelave novega učnega grama za učiteljišča. Učni načrt je končan ter je bil predložen ministrstvu v odobritev. — Muslimansko žensko učiteljišče v Sarajevu Po odredbi ministra prosvete je muslimansko žensko učiteljišče v Sarajevu ukinjeno. Gojenke so bile sprejete v državno žensko učiteljišče v Sarajevu. — Praznovanje verskih praznikov od strani dijakov. Na vprašanje raznih šolskih ravnateljev je odločil minister prosvete, da je vsak dijak upravičen izostati radi verskega praznika od pouka. — Proslava petdesetletnice Jugoslovenske-ga gumarskega udruženja. Letos obhaja Jugo-slovensko šumarsko udruženje 50-lelnico svojega obstoja in dela na kulturnem in strokovnem polju, kakor tudi 50-letnico izhajanja svojega glasila »Šumarski list . To proslavo je združilo 7šU s svojo redno letno skupščino, ki se bo vršila dne 10., 11. in 12. oktobra 1926 v Zagrebu. Da se pravočasno uredi vse potrebno za sprejem članov, prosi JSU vse svoje člane in pošetnike skupščine, da takoj, a najkasneje do 4. oktobra prijavijo tajništvu Jugoslov, šumarskega udruženja, Zagreb, dan in uro prihoda, kakor tudi imena rodbinskih članov, ki jih bodo spremljali. — Javiti je tudi, ali 'žele sobo v hotelu in s ko- . liko posteljami, ali ležišče v skupnem stanovanju — Vsi oni, ki žele, da se jim preskrbi 1 soba v hotelu, morajo najkasneje do 4 oktobra poslati JŠU v Zagreb znesek 100 Din. v nasprotnem slučaju odbor ne more jamčiti z:y osiguranje prenočišč. _ — Inskripcije na poljedelski fakulteti ' Beogradu se vrše za dijake ki vstopijo na novo v prvi semester od 25. do inkl. 30. t. m. za višje semestre pa od 1. do inkl. 5. oktobra. Prijave za izpite sprejema od 25. do 28. t. m. dekanat, Studenička ul. broj 54. — Nov madjarski list. V soboto je izšla v Bečkeveku prva številka novega madjarskep lista »Rendkivuli Ujsag«. Urednik je dr. Ludvik Reiseri V nedeljo zjutraj je odredilo državno pravdništvo konfiskacijo vseh se ne prodanih izvodov liste ter obtožilo odgovornega urednika radi javnega pohujšanja, ker je priobčil list precej erotično povest izza časa Henrika TV. ,.«••• — številni policijski uradniki v Osijeku. Iz Osijeka poročajo: Zadnje čase nam pošilja notranje ministrstvo dan na dan nove policijske uradnike, katerih je sedaj že toliko, da nimajo niti prostora v policijskih pisarnah; zmanjkalo je že pisalnih miz in stolov po pisarnah. Osiješko prebivalstvo se temu novemu navalu policijskih uradnikov čudom čudi. , , _ ... —- Zgradba izseljeniškega doma v Splitu. V Splitu nameravajo v najkrajšem času zgradili velik izseljeniški dom, v katerem bodo imeli prenočišče naši izseljenski, lu morajo čakati po več dni v Splitu na parnik za potovanje v Ameriko. V to svrho se je mudi! te dni v Splitu šef izseljeniškega komisan- jatU- A^nLar-)>dna prometiuv konferenca h Sušaku. Dne 29. t. m. se vrši na Susalui mednarodna prometna konferenca. Koiitei so udeleže zastopniki naših, avstrijskih 1 tnad jurskih železniških direkcij in zastopniki paroplovnih društev, ki vrše prometno službo na Jadranu. Cilj konference je ureditev voznih redov na ta način, da se prihranijo potnikom iz ene države v drugo in po morju nepotrebne zamude na obmejnih po- S!^'^Kongres hotelirjev v Budimpešti. Dne op m bo otvorjen v Budimpešti mednarodni kongres hotelirjev. Dosedaj se je prijavilo že preko 480 udeležencev. Na kongresu bo re eriral švicarski hotelir August o napitnini, o katere ukinitvi bo kongres definitivno sklepal. — Izšla je letošnja 18. številka »Gajreta«, lista za kulturno in gospodarsko povzdigo muslimanov. — Slovenec — vseučiliški profesor na Portugalskem. Rudolf Knapič, sin upokojenega nadučitelja v Vidmu pri Krškem, je imenovan izrednim profesorjem za germansko filologijo na univerzi v Lisaboni. — Izpit za administrativno šolo v Beogradu so napravili sledeči Slovenci: ing. narednik Josip Ižep, ing. podnar. Karl Petrič, Silvij Čevnja, Karl Kaleček, Stane Burkeljca, Vi-lem Si ic, Albin Raka, Valter Ramšek, Jožko Weibl, Milan Kenobič, Venceslav Česnik, Ferdo Pavletič in gardni narednik Joško Ma-gole. — Telefonska zveza med Trstom in Reko. Otvorjen je telefonski promet med Karlovcem in Reko ter Trstom. — Zračna proga Berlin—Buenos Aires. Iz Madrida poročajo: Španski kabinet je sklenil da izda koncesijo za zračno progo Sevilla-Bueneos Aires ter odobril v to svrho kredit 30 milijonov peset. S S progo je vpostavljena zveza Berlin—Bueneos Aires via Sevilla. - Novi izbruhi antisemitizma v- Budimpešti. Po precej dolgem miru se je pojavila v Budimpešti zopet strastna mržnja proii Židom. Madjarska vlada je imenovala znanega kirurga dr. Julija Adama vseučiliškim profesorjem na medicinski fakulteti budimpe-štanske univerze. To imenovanje je izzvalo najprej protest pri profesorskem zboru, ker ni bil dr. Adam predlagan od univerzitetnega senata. Profesorskemu zboru so se pridružili tudi dijaki, ki so bili že itak razburjeni radi numerusa klavzusa. Po velikem zborovanju so odkorakali visokošolci pred stanovanje dr. Adama ter strgali raz njegovo hišo njegov napis. Policija je preprečila nadaljnje demonstracije ter aretirala nekaj visokošoleev, katere so pa njihovi tovariši zopet osvobodili. Vseučilišče je bilo obkoljeno s policijo. Rektor je izobesil proglas na dijake, v katerem jih poživlja, da ee ne vmešavajo v zadeve senata in da naj opuste demonstracije. Vsak demonstrat bo relegiran. — Ukrajinski znanstveniki v inozemstvu. Oddelek ukrajinskega prosvetnega komisa-rijata »Glavnauka-/, ki ima nalogo nadzirati višje šole v Ukrajini, je poslal letos 125 učenjakov in znanstvenih delavcev vseh strok v inozemstvo. Tako je bilo poslanih 55 najboljših ukrajinskih zdravnikov v Nemčijo, Francijo, Italijo in Anglijo, v svrho proučevanja najnovejšega načina zdravljenja raka, tuberkuloze in podobnih bolezni. V skupini se nahaja tudi zelo mnogo tehniških strokovnjakov ter 14 ukrajinskih književnikov in filologov, ki hočejo stopiti v stalne stike z aa-padnoevropsklmi znanstvenimi in umetniškimi delavci. — Ksliko umetnik«.v ima Dunaj. Po naj-novejši statistiki se nahaja na Dunaju 8738 glasbenikov, umetnikov, pisateljev, časnikarjev in 1434 slikarjev in kiparjev. — Kongres Svetovne pedagoške unije. V Lausanni se je vršil te dni kongres Svetovne pedagoške unije. Na kongresu ki mu je predsedoval baron de Courbetin, so bile zastopane skoraj vse kulturne države. Našo državo je zastopal dr. Dragoljub Petrovič, ravnatelj’ učiteljišča v Jagodini. Delegat bo o delu kongresa poročal ministrstvu prosvete. — Polet Pariz—Newyt;rk. Kot poroča »Malin., se grade v Franciji trije areoplani za polet v Ne\vyork. Eden od areoplanov bo pripravljen za odhod že dne 5. oktobra. — Vlak sk<: najnianj pa Belgradu. Ob ^rl 1V\' “P°^cjitve nekaterih zagrebških vseiuinskih profesorjev je izvestna javnost dvigniia vihar, ki je morda po ne-trebnem natresel malce peska v občutljive oči mlade organizacije. Take prigode sicer Sveta niso vrgle iz tira, vzele so Pa mnogo časa in sedmerico članov docela izčrpale. Vsaj se je samo radi na-Hieiavaue okrnitve ljubi j. univerze vršilo preko 10 sej in sestankov, par večjih zborovanj; vsaka seja ali sestanek pa je trpel tri do štiri ure. Ni čuda, da se je že takoj spočetka pokazalo, da je članstvo sedmerih odločno prešibko in bo treba število primerno razširiti. Koncentrirano delo so ovirale številne neugodne okolnosti. Svet še do danes >»ma .poslovnih prostorov. Z dobrohoten dovoljenjem g. prof. Jerana, ravna-te,j;i akad. kolegija, je gostačil vso poslovno dobo v prostorih kolegija, kjer je ‘imel tedenske seje. Tudi v prostore akad. društva Jadran in Akademske zveze« 8e je ponovno zatekel. Gotovo je predponi »motrenega dela, da dobi Svet lastne P>c>store. Začeli pa se bodo tudi sestan-'i iu konference z zastopniki ostalih jugoslovanskih ter inozemskih univerz; za i- 6 T ? potreben primerno opremljen lokal, kamor se povabi take goste. Manjka seveda tudi vsa oprava, omare in druga primerna oprema. Svet se seli" iz kraja v kraj, člani prenašajo poslovni ’ inventar po celem mestu, ga hranijo pri tujih osebah, kar gotovo ni v prid delovni vzajemnosti. Gotovo se bo našel mecen, ki bo pomogel Svetu iz teh zadreg! Z denarno podporo gerentskega sosveta ljubljanske občine , si je nabavil Svet običajne poslovne knjige in ostali mate- ?i?JLd^teovanje- Trkalo se je drugod, docela zaman tu ( • i praznili obljub IVM •' F 10 snremlini l,el'torat je s simpatijo ■' nase delovanje, prilično nam J{> nasvetoval to in ono. Tekom letnega semestra se je izdelal podrobni načrt za ustanovitev akad. bolniške blagajne. Z njo se bo skušalo odpo-moči še drugim materidnim težavam, ki tarejo akademike. Vršilo se je seveda neb roj sej in pripravljalnih razgovorov, sestankov in diskusij. Na žalost je treba povdariti, da se dijaštvo še vedno ni otreslo one raztresenosti in ni še zrelo za podrobno de- lo. lako je prišlo na neki tak sestanek od dvajsetih akad. društev, od katerih ima vsako povprečno preko 50 članov, samo troje zastopnikov! Pa Svet nikakor m obupal; danes je vloga glede bolniške blagajne rešena tako s strani rekbrata kakor ludi formalno od Belgrada, kjer bo pa potreba radi tamkajšnje površnosti še par intervencij, da se zainteresira prizadete činitelje. — Svet je hotel izdati almanah, kjer bi bila publicirana najboljša seminarska dela, svetosavske naloge iii diplomske ter doktorske razprave. 'Javnost je našo prošnjo s pozivom docela prezrla, le par podjetij se je odzvalo; gotovo pa še vedno tli iskra iniciative in načrt onega tovariša ne bo pal v vodo.. Hoteli smo organizirati več propagandnih predavanj o ljubljanski univerzi, kar se je pa zopet docela izjalovilo i radi nezanimanja tovarišev i radi prenapetega političnega kurza v javnosti, na katero hi v tem slučaju morali računati. Svet se je ponovno bavil z mislijo ustanoviti akad. pevski zbor; do realizacije načrta ni prišlo, bo pa gotovo edina ideja, ki bi se dala v kratkem času uresničiti. Imamo precej tovarišev, ki so že nvežbani kot dobri zborovodje, pevcev je tudi mnogo, le muzikalni arhiv in pa pevska soba bi delala težkoče. Šport. Naeijonalni tcmiis-turnir za prvenstvo Slovenije, ki se je vršil 11. in 12. septembra t. 1. na« lennis-prostoriii S. K. Ilirije je bil zaključen s sledečimi rezultati: 1. Gospodje 'posamezno: 1. g, Miron Bleivveis-Trsteniški (Ilirija), ki si je s tem priboril že drugič prvenstvo Slovenije, je zmagal nad It. g. Robert Dacarjem (11.) v finalu 6-4, 0:0, 6:3, 6:4. 2. Dame posamezno: L gdč. Ksenija Ravnihar jeva (Atena) zmagala s 6:3, 6:2, proti 11. gdč. Heli Florjančičevi (II.). 3. Igro dame in gospodje v dvoje sta dobila I. gdč. Frida Florjančičeva in g. Milan Kmet (oba Ilirija) proti II. gdč. Fedori Ravniharjev]' in g. Mironu Blei\veisu 6:3, 2:6, 6:4. 4. Gospodje-juniorji posamezno: I. g. Vaso Zajec (Atena) II. g. Boris Kristan (Atena) 6:1, 6:1. Iz isportnega stališča je graje vredno, da se sicer lepo uspelega turnirja ni udeležil niti eden tekmovalcev izvenljubljanskili klubov. Vsled te nezadostne udeležbe se niso mogle odigrati razpisane igre gospodje v dvoje in da.me-juniorke posamezno. * S. K, Ilirija, Tennis-sekcija. Revanša za Davisov pokal. Pri amerikan-skih moških mojstrstvih v Forest HilLsu so dosegli Francozi izvanredne uspehe. Najprej jo premagal Lacoste a meči kanskega Davis-cup-igralca VVilliamsa 6:4, 6:3, 4:6, 6:4. Borotra je porazit mladega Kalifomca Chan-dlerja 6 : 2, 6 : 3, 6 : 2, nato Daviscup-igral-ca Washburna 7 : 9, 6 : 4, 6 :. 3 in slednjič po silno srditem boju Ricliardsa 3:6,6 : 4, 4 - 6, 8 : 6, 6 : 3. Če so bili z \Villiamsom ■ Richardsom in Washburnom izločeni trije najboljši amerikanski mojstri, je naravnost senzacijo izval poraz amerikanskega svetovnega mojstra Tildena po Cochetu. Tilden, ki je svoje mojstrstvo uspešno branil nepretrgoma do 1. 1920 naprej je podlegel proti Caelietu 6 : 8, 6 : 3, 0 : 6, 6 : 3 in s tem izgubil svetovno prvenstvo. Par anekdot o Nurmiju. Nurmi je eden najbolj znanih ljudi na svetu, toda njegova skromnost nikakor ni v skladu s tem. V atletiki hoče veliko doseči, seznaniti hoče svojo malo domovino z vsem svetom, sem in tja teče tudi kako častno rundo, noče pa, da se ga poniža za sportsko »zvezdo« in se ogiblje vsake nepotrebne reklame. — Nurmi se ne pusti rad fotografirati. Izmika se fotografom, kolikor more in reči se mora, da to bravurozno razume. Zanimivo je gledati uboge fotografe, kako se trudijo, da bi ga dobili na ploščo in kako Nurmi pogosto te poskuse onemogoči. Na startu in med tekom takim poskusom seveda ne more izogniti kp, eksistira vendar le marsikatera lepa tekmo ~ ('e se Nurmi pripravlja 11:1 5 ; P lr ‘,Slr"?e dijete. Tako si nldav-no v nekem dunajskem hotelu ni pustil servirati, ces, da bo sam sestavil obeti In m je tudi, pa kakšnega. Prinesel je tri’steklenice mleka, kos prešičje gnjatj in nekaj surovega masla, zraven še nekak čudno dišeč sir in črn kruh. To kosilo je s slastjo pojedel. 5 ur pozneje je stal z lahkim želodcem na startu. — Sovraži vse interviewe. Ker se jih pa vendar le ne more ogniti, ima seboj nekega gospoda pl. Schrove, ki se pusti mesto Nurmija intervjuvati. Schrove to tudi zelo dobro razume in ve na vsako vprašanie >i imeren odgovor, mogoče celo boljšega, ka-■or bi ga mogel podati sam Nurmi. o Nur-veWLSe ,Tdi’. ',a i« sv°j' domovini izposloval ko amerikansko posojilo pod zelo ugod- liZriT Nurmi i* ,a pre- skromen ,H°Ve*I>a pravi' (la -ie Nurmi tilko 'i? ne*e tega priznali. Na vsak na- 1 •, *vlnr UrUli naPrfivil po vsem svetu veliko pi opagando za Finsko in ie finskim di plomatom najetje posojila gotovo zelo olajšal, ce prav ne direktno izposloval. Govori pa samo finski jezik m nekoliko ruski, kar je ludi vzrok da se zapadnoevropski in ameri-kanski reporterji ne morejo poglobiti V njegovo dušo. Nurmi prišel — tekel, zmagal. Na Dunaju je pokazal Murmi pred -4().V kratkem vstopi v hišo škorpijona, od 1. julija do 30. oktobra bo v veliki nevarnosti, da ga umore.« — >Kaj mu je storiti?« je vprašala kraljica. — >Kaj mu je storiti? ... Madame, jaz postavljam horoskope, državnik pa nisem, je odgovoril starec. Kraljica se je vrnila v Španijo in kmalu ste lahko opazili, da je postal režim diktatorja, generala Prime di Rivera milejši. Uporabljati so se, jele vse mogoče metode, da bi se dvignila kraljeva popularnost. Na ta način je bilo olajšano življenje celemu narodu in to vse radi malega starega možica v •mansardi stare hiše temnega londonskega predmestja, 2000 milj od Madrida. To vse mi je povedal mož sam in z zanimanjem sem čital nato od zadnjih dni meseca junija časopise: dne L julija sta bila aretirana v Parizu dva notorična anarhista. Tedaj je bil kralj vsaj /.a nekaj časa varen. Jel se je kazati javno, zahajal je v restavracijo hotela, v katerem je stanoval. S tem pridemo do drugega aspekta izpremenjenega Londona. Nakrat so jele oblegati hotel angleške žene. Zajutrkovale, obedovale so v restavraciji posamezno in v skupinah, samo da so- videle dobro voljni obraz kralja Alfonza. Niso pa bile mogoče dijakinje, temveč njihove matere in tete, ki so hrepenele po tem, da vidijo Alfonza tako, kot hrepene dijakinje po tem, da vidijo kakega filmskega stara. >Govorila bi rada z vami«, mi je dejala dama iz najboljše družbe enemu od mojih znancev. Videla sem, da vam je kralj prisrčno roko stiskal. Kdo ste vendar?« Mož’ je znan kot eden največjih londonskih snobov. Prišel je iz kolonij ter ni delal več tednov nič drugega kot zasledoval kralja in skušal priti ž njim v osebne stike. Mož je nekronani voditelj povojnih bogatašev, ki ne delajo drugega kot da letajo za knezi. Vabijo jih na lukulične gostije ter plačujejo novinarjem drag denar, da objavljajo kolone imen njihovih gostov. Angleška rezerviranost je doživela grozovit debac-le, kajti niso samo ti parveniji, ki hočejo citati svoja imena v listih. Knjiga se je razširila tudi na staro aristakracijo, ki je ohranila s vojo ekskluzivnost toliko stoletij. Bili so časi, ko je dal vreči aristokrat reporterja, če se je osmelil vdreti v njegovo hišo, da bi ga intervjuval, enostavno čez prag, dandanes pa živi na Angleškem komaj 500 oseb, ki so absolutno zoper to, da bi se čital o njih ime v časopisih. Sedaj, ko so prisilili težki davki toliko aristokratskih rodbin, da so se odpovedale svojini tajnikom in butlerjem, se šele vidi, kako so oropala stoletja, tekom katerih se je dala angleška aristokracija voditi v vseh zadevah cd svojih nastav-Ijencev, aristokrate vsake mentalne iniciative. Pač so aristokrati hrabri v vojni, prijazni v plesni dvorani, toda če gre zato, da bi storili tudi najmanjšo stvar zase, plačajo raje vsako ceno, da jo opravijo drugi zanje. Iz tega dejstva so se porodi- li posebni biroji, ki opravljajo vse mogoče posle za druge, posebno za aristokrate. Če hoče poleteti njegovo lordstvo X. iz Londona v Pariz, mu ne pride na um, da bi se obrnilo direktno na družbo, temveč telefonira biroju, ki stvar uredi; če rabi vstopnico za gledališko predstavo, stori isto; če rabi kopalne hlačice, mu jih preskrbi biro itd. Osebni komfort! Zanj žrtvuje dandanes na Angleškem vsak vse. Živimo v dobi razkošnosti, v dobi, ki odgovarja eri Rimljanov, v kateri so pričeli graditi svoje terme. Najbolj hcnetna deklica je dandanes prepričana, da ji pristoji ista erotična' svoboda kot njenemu bratu, da ji je dovoljeno prav tako kot njenemu bratu pred zakonom to shovv her vvild oats. Hočem dokazati, da X-a ne ljubim samo kot človeka, temveč da mi je ljuba tudi fizična združitev ž njim,c tako pravi, gre in napravi. Nočem trditi, da se je razpasla v angleški družbi amoralnost, to ni res. Vendar pa mislim, da lahko rečeni, da je med petimi mladimi dekleti komaj ena virgo intacta. Nikdar ni bilo v Londonu toliko bogatih deklet. Njihovi bratje so padli v vojni in premoženje je pripadlo njim. To je zanje zlo. Ko sede še v šolskih klopeh, jih pricno že nadlegovati moški, ki bi jih radi poročili. Pozneje narašča število lovcev za dotami bolj in bolj. Vsled tega postane dekle nezaupljivo ter misli, Uidi če pride kdo, ki jo ljubi res radi nje same, da ga mika samo denar. Nekatere se umaknejo radi tega na deželo ter koncentrirajo vsa svoja čuvstva za lov, druge postanejo automobilistinje, zopet kaka druga potuje po vsem svetu, vedno v nadi, da bo srečala moža, ki jo bo ljubil radi nje same ter ji ponudil roko in srce, ne da bi vedel kako veliko premoženje ima. Tragikomično pri tem je, da •mislijo dekleta, da na ta način ne bodo nasedle, dočim se pa v resnici to prav pogosto zgodi, zakaj lovci za dotami so virtuozi v svoji stroki... Uboge bogate deklice! KO MUSSOLINI ŠE NI BIL »DUCE«. Znani italijanski historik Salvemini objavlja v »Westminster Gazette« zanimive podatke o Mussolinijevi etiki začasa, ko je bil iduce« še socialističen urednik. Ko je bil izvršen leta 1910 v Argentiniji neki bombni atentat, je pisal Mussolini: »če tlači vlaka kake republike, kakega cesarja ali pa španskih Bourbonov svobodo, tako da so potisnjeni državljani pod človeški niveau, nasilja kot odgovor na nasilje ne moremo oo-sojati, pa čeprav izgube pri tem življenje tudi nedolžni ljudje. V nekem drugem članku o istem atentatu vsklika Mussolini: >Zakaj naj bi označevali atentatorje kot bojazljivec? Junaki so in niti ne prismojeni junaki!« V tem članku slavi Mussolini tudi morilca cesarice Elizabete in kralja Umberta. Ko je bil umorjen Mussoliniju po svojem bistvu podobni ruski minister Stoetin, je pisal novinar Mussolini: Pravična Nemesis ga je zgra- bila. Krvoločen individij je. Zaslužil je svojo usodo. Proletarska Rusija je navdušena in čaka na dinamit, s katerim bodo razstreljene kosti s krvjo omadeževanega carja. Ko je izvršil leta 1912 anarhist Alba svoj ponesrečeni atentat na sedanjega italijanskega kralja, je poslala soeialnodemokratična stranka kralju deputacijo pod vodstvom Bis-solatija da mu je čestitala. Mussolini je izposloval na strankinem občnem zboru izključitev teh socialistov iz stranke ter pisal: Neki zidar je streljal na Viktorija Savoyskega. Upati je, da socialisti ob priliki ponesrečenega atentata ne bodo izobesili zastav. Poizkusen atentat na kralja je nevarnost, ki je posledica njegovega poklica, kakor mora računati zidar z nevarnostjo, da lahko pade s stavbnega odra. Če naj že pretakamo solze, pietakajmo jih za zidarjem.« DEZERTACIJE IZ BOLJŠEVIŠKE ARMADE. Te dni se je prijavil pri rumunski obmejni straži v Tighini artiljerijski kapetan Stojanov, potem ko je bil preplaval Dnjester. Stojanov je izpovedal pred rumunskimi vojaškimi oblastmi senzacijonelne stvari o razmerah v ruski rdeči armadi. < Par dni nato se je pripetil v Tighini sličen slučaj. Oblastim se je prijavil ruski kapetan Vasilije Gavrilenko, ki je izpovedal, da je dezertiral iz boljševiške armade in preplaval Dnjester. Gavrtlenka so eskortirali v Ki-šinec, kjer je bil zaslišan na vojaški prefekturi. Izjavil je, da je doma iz Besarabije ter je bil prideljen ruskim obmejnim četam. Pobegnil je baje zato, ker so razmere v' rdeči armadi neznosne. »Čeka«, ki ima tudi v armadi svoje tajne špijone, razvija, odkar se je pričel takozvani »proces čiščenja« nepopisen teror, pod katerim trpe zlasti oficirji. Nikdo ni siguren, da ne bo že v prihodnji minuti na podlagi ovadbe kakega tajnega agenta »Čeke« aretovan in vržen v ječo, iz katere se ne vrne več. Gavrilenko pravi, da je nemogoče v takih razmerah živeti in vršiti službo. Oficirji, ki so izročeni na milost in nemilost špijcnom »Čeke«, se skušajo vedno bolj rešiti z begom. Dezertacije so prišle v rdeči armadi na dnevni red, zavzele so v zadnjem času tako velike dimenzije, da se lahko govori o nmožestvenem begu iz rdeče armiije. Odkar je bil odslovljen šef generalnega štaba Tuha-čevski, se vprizarja pravcata racija na njegove pristaše, vsled česar so postale itak težke razmere v rdeči armadi nevzdržljive. Gavrilenko je izjavil dalje, da se nahaja rdeča armada nedvomno v procesu razkrajanja, kor da mu bo sledil še marsikak tovariš na begu preko valov Dnjestra. : Gramofon, ki izdaja zločince. Profesor univerze v Leipzigu Sievver je iznašel gramofon, ki sprejema in reproducira glasove kriminalnih tipov na mestu zločina. Inicijativo' za iznajdbo je dalo profesorju dejstvo, da ima vsak človek svoj invidualni glais tako, da je vsaka zamenjava nemogoča. Kriminalistični kiogi upajo upravičeno da bo nova iznajdba važen suplement k daktiloskopiji. : Redovnica — šofer. Prednica ženskega samostana v Sasseni na Bavarskem je položila te dni šoferski izpit. Razvažala bo vsak dan /. avtomobilom mleko. Kakor vidimo, se tudi redovnice modernizirajo. JACK LONDON: MORSKI VRAG. Velezanimivi roman Jack Londona Morski vrag. ki je izhajal kot podlistek »Narodnega Dnevnika«, je- izšel sedaj v založbi Nove založbe . kot ponatiis.« .Popolnoma odveč je, da svojim bralcem pišemo o visoki kvaliteti tega romana, vsaj so se o tem vsi bralci našega podlistka že sami temeljito prepričali. Nad vse dobro pa je, da se je odločila »Nova založba za ponatis, ker bila bi večna , škoda, če bi tako odličen roman ne bil po-^. natisnjen. Knjigo toplo priporočamo vsem in pripominjamo, da je roman pri vsej svoji visoki umetniški vrednosti tako zanimiv, da ni ne inteligenta in ne preprostega človeka, ki g« ne bi čital z zanimanjem. Posebna vrlina knjige je. da je silno poceni in da velja knjiga kljub svojim 328 stranem samo 20 Din, po pošti 2 Din več. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Pisarniška moč. Bivši vodja pisarne, vešč knjigovodstva, slovenske, srbohrvatske, nemške, francoske in italijanske korespondence in strojepisja išf0 službe. — Cenjene ponudbe pod Marljtv< na uoravo -Narodnega Dnevnika«*. Sudjard Kipling: 48 Knjiga o džungli. Ko so po tedne dolgem, opreznem pogonu po brdih prignali (štirideset, petdeset orjakov v poslednjo stajo in so za njimi zapahnili velika, iz drevesnih debel narejena padalna vrata, se je podal Kala Nag na dano povelje v tisti divji, trobeči metež — to se je zgodilo navadno po noči, ko je migetanje bakelj otežkočalo ceniti razdalje — kjer si je izbral največjega in najbolj divjega orjaka, ga tolkel in butal toliko časa, da se je umiril; med tem pa so možje na hrbtu drugih slonov povezali manjše. Kar se tiče boja, ni bilo ničesar, kar ne bi bil vedel Kala Nag, stara, modra Črna Kača. Več kot enkrat je svojem življenju kljuboval napadu ranjenega tigra. Tedaj je zvil mehki rilec, da je, bil iz nevarnosti, in je udaril zver, ki je skočila nadenj, v zraku s srpastim zamahom z glavo po strani, da se je zvalila po tleh; nato je pokleknil z ogromnimi koleni na njo, dokler se ni umaknilo iz nje življenje in je na tleh obležala puhasta, progasta stvar, ki jo je Kala Nag vlekel za rep. »Resnica,« je dejal veliki Toomai, njegov gonjač, sin črnega Toomaia, ki ga je peljal v Abesinijo, in vnuk Toomaia, velikega lovca slonov, ki je bil videl, kako so ga ujeli, »nič ni stvari na svetu, katere se trna Kača boji, razen mene. Tri naše rodove je videl, ki so ga krmili in mu stregli, in učaka še četrtega«. »Mene se tudi boji,« je dejal mali Toomai, ki je meril cele štiri čevlje in imel samo eno capo na sebi, ter se vzravnal po konci. Bil je deset let star, najstarsi sin velikega Toomaia; po oadoTni šegi je imel zavzeti mesto svojega očeta na Kala Nagovem vratu, kedar bi dorastel; takrat bi tudi dobil težki železni ankus, drog za slona, čegar ročaj se je bil ogladil v rokah njegovega očeta, starega očeta in pradeda. Zavedal se je besedi, ki jih je izgovoril; saj "je bil rojen v Kala Nago vi senci, se igral s koncem njegovega rilca, še predno je znal hoditi in ga je vodil napajat, kakor hitro je shodil. Kala Nagu ne bi niti v sanjah prišlo na misel, da ne bi ubogal vreščečim .poveljem malega dečka, baš tako, kakor mu ni prišlo na misel,