PRIMORSKI DNEVNIK Poštnima plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXII. St. 277 (6564) TRST, četrtek, 1. decembra 1966 POPOLN SPORAZUM O NOVI KOALICIJI V BONNU Kancler Erhard sporočil ostavko Danes bo imenovan nov kancler Erhardov govor po televiziji - Niso se še sporazumeli o vključitvi Straussa v novo vlado - Ulbricht kritizira Brandta - Demonstracije proti nacistom v Hamburgu Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke in zahodnober-1'nski župan Willy Brandt (levo), ki bo v novi'vladi podkancler in zunanji minister BONN, 30. — Kiesinger in Brandt sta sporočila, da sta dosegla »popoln sporazum tako o tehničnih problemih kakor o vladnem programu in o osebah« za sestavo koalicijske vlade hied krščansko demokracijo in socialnimi demokrati. To so sporočili davi ob 4 po še- —------- stih urah posvetovanja delegacij dveh strank. Kiesinger je sporočil, da se morata danes sestati še obe Parlamentarni skupini, ki bosta nedvomno odobrili sporazum. Kiesinger je sporočil, da bo v hovi vladi 19 ministrov, t. j.- trije Jhanj kakor v sedanji. Predsednik “avarske krščansko-socialne stranke Kranz Josef Strauss je izjavil, da je “e odprto vprašanje njegove udelež. v vladi kot finančnega ministra. °odal je, da bo odločitev o tem sPrejeta v 48 urah. Kakor je znano, je glavni spor ^hed obema strankama prav vprašanje navzočnosti Straussa v vladi. Strauss je podprl imenovanje Kie-singerja za kanclerskega kandidata in je v zameno dobil od njega zagotovilo, da se bo vrnil v vlado. Toda socialni demokrati odločno nasprotujejo njegovi udeležbi v vladi. Davi je bila seja vlade. Kancler Erhard se je poslovil od svojih ministrov. Na vladi je bil od leta 1963. Socialnodemokratska stranka pa je objavila uradni seznam ministrstev, ki jih bodo prevzeli socialni demokrati v novi vladi. Zunanje ministrstvo bo prevzel predsednik stranke Willy Brandt, nemške zadeve podpredsednik stranke Herbert Wehner, gospodarstvo Karl Včeraj je bil dokončno sklenjen i tično že sklenil ostati na svojem Jopoln sporazum o «veliki koali-1 mestu. Verjetno se bo v petek se- ®iji» v Bonnu V novi vladi bodo lr*je ministri manj kakor v dose-Niso se pa še sporazumeli, naj predsednik bavarske krščansko socialne stranke Strauss vstopov vlado ali ne; to vprašanje bo rešeno v 48 urah. Kancler Erhard se je na včerajš-ni* seji vlade poslovil od svojih Ptinistrov, zvečer pa je govoril po televiziji in sporočil svojo ostavko, jknes bo predsednik Luebke pred-•agal Bundestagu Kiesingerja za no-VeKa kanclerja Voditelj vzhodnonemške enotne socialistične stranke VValter Ul-hricht je izjavil, da je Brandta po-Svaril, da bi koalicijska vlada z demokristjani ustvarila še večje teža-J[e v odnosih med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Vzhodnonemški komunisti so podpirali sporazum med socialnimi demokrati in libe-mici. Vendar pa pravi Ulbricht, da Se bo dogovarjanje med vzhodnoalpsko komunistično stranko in *ahodnonemško socialdemokratsko shanko nadaljevalo. V Hamburgu so bile včeraj verne demonstracije proti novi naci-sh®ni stranki. Na raznih zborovanjih so govorili številni govorniki, k* so opozarjali na nevarnost obnovitve nacizma. V \ew Yorku je glavni tajnik t*ZN u Tant izjavil, da bi mogli tazlogi, zaradi katerih jc bilo do-•učeno božično in novoletno premirje v Vietnamu, pripeljati do ^Piošne ustavitve sovražnosti in s tem ustvariti ozračje, ki je potrebnih da se začnejo mirovna pogajala. u Tant je govoril tudi o stanju na Srednjem vzhodu in pozval Podpisnike premirja v Palestini, n!,j v večji meri sodelujejo z nadzorstveno komisijo OZN za premirje. » Kar se tiče morebitnega podalj- an,1a U Tantovega mandata, se v*trajno govori, da je U Tant prak- stal varnostni svet, ki bo priporočal podaljšanje mandata. Ni pa še znano, ali bo mandat obnovljen za pet let ali za manj časa. Vsekakor ni U Tant še povedal, ali so te govorice utemeljene ali ne. Britanska kolonija, otok Barbados v Karibskem morju, ki je bil 339 iet pod britanskim podložni-štvom, je od včeraj neodvisen. Vključil se bo kot 26. država v Commonwealt. V kongoški prestolnici Kinšasi so zloglasno belgijsko družbo «Union Miničre du Haut Katanga* spremenili v «Union Miniere du Gongo« s sedežem v Kinšasi. V novi družbi bo imela kongoška vlada 50 odstotkov delnic. Ta družba je imela glavno vlogo pri podpiranju Com-beja, ko je razglasil odcepitev Ka-tange od Konga. V zvezi z najemninskimi pogodbami je včeraj posebna komisija odobrila prvi člen načrta zakona, ki podaljšuje zaporo nad najemninami najmanj do 30. junija 1967 in največ do 31, decembra 1969. Verjetno pa bodo s posebnim zakonom začasno podaljšali zaporo do 30. junija prihodnjega leta, ker ne bodo mogli pravočasno izglasovati novega obširnega zakona. V Latisani je mestni medstrankarski odbor objavil izjavo, v kateri pravi, da je Latisana 25 dni po povodnji še vedno v stanju pripravljenosti, brez vsakega jamstva za prihodnost in brez vsake perspektive za ponoven dvig. Ceste v mestu so še neuporabne in več hiš je še poplavljenih, odtočni kanali pa so še zamašeni. Kljub temu pa so vojaki prekinili delo. Odbor je brzojavno opozoril predsednika vlade, ministrstvo za javna dela ter deželne in pokrajinske oblasti na težko stanje prebivalstva, ki še ni dobilo izredne podpore, ki so jo določili vladne m deželne oblasti. Schiller, zadružništvo Hans Juer-1 Govoril je tudi vzhodnim Nem-gen Wischnewski, pravosodje Gu- cem in jih pozval, «naj se ne dajo prevarati od propagande pankovskih voditeljev«. Poudaril je zvestobo Bonna zahodnemu zavezništvu in je dodal, da nemška politika ne sme biti prisiljena na izbiro med Washingtonom in Parizom, ker sta oba priznala pravilnost te teze, <;in jaz danes prav tako kakor v preteklosti zanikujem, da bi bilo potrebno odločiti se za eno ali drugo stran«. Na koncu je Erhard izjavil, da bo lojalno podpiral novega kanclerja In da zapustitev predsedstva vlade ne pomeni zanj slovo od politike. Pripomnil je: «Tudi v prihodnje me boste videli ob strani tistih, ki branijo interese našega ljudstva.« Jutri ob 10. uri bo predsednik republike Luebke predlagal Bundestagu novega kanclerja in ministri bodo popoldne prisegli. Bivši kancler Erhard ostane še dalje predsednik demokristjanske stranke. SALISBURY, 30. — Smith se je davi pogovarjal z britanskim podtajnikom v ministrstvu za odnose s Commonvvealthom Morricom Jamesom, ki je prišel včeraj v Salisbury. j "te pokrajine od Konga. Tito obišče Romunijo BEOGRAD, 30. — Na vabilo generalnega tajnika OK romunske komunistične partije Nikole Ceaucescuja bo predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito od 1. do 3. decembra neuradno obiskal Romunijo. Predsednika republike bodo na tej poti spremljali tajnik izvršnega komiteja ZKJ Mij alko Todorovič, državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič in zvezni tajnik za finance Kiro Gligorov. Union Miniere KINŠASA, 30. — Važna belgijska družba «Union Miničre du Haut Katanga« bo ustavila svoje operacije v Kongu pod tem Imenom 31. decembra in bo postala «Unton Miničre du Congo« s sedežem v kongoški prestolnici Kinšasi. Omenjena družba je bila ustanovljena leta 1906. Predstavniki družbe so izjavili, da je znašala letošnja njena proizvodnja približno 300 tisoč ton bakra in 9 tisoč ton kobalta. Kongoški radio Je sporočil, da bo kongoška vlada imela 50 odst. delnic nove družbe. Prej je imela kongoška vlada 24,25 odst. delnic stare družbe. Hkrati bo kongoška vlada imela 17 odst. delnic, ki jih je imela glede na lastnino in koristi stare družbe v Belgiji in v raznih drugih delih sveta. Stara družba je imela svoje glavne rudarske koncesije v bogati južni pokrajini Katangl, kjer je podpirala čombejev upor za odcepitev ......""a"...a""..............mm...mmmmmmmmmmitmmmiimmmimmmmmim...mmmmimm..mi..n POSEBNA KOMISIJA VLADE stav Heinemann, promet predsednik sindikata gradbincev Georg Le-ber, gradbeništvo sedanji notranji minister deželne vlade v Hessnu Laurltz Lauritzen, zvezne zadeve (odnosi z Bundesratom) Carl Schmid, zdravstvo poslanska Kaet-he Strobel. Voditelj bavarske krščanskosocialne stranke Strauss objavlja v listu Kolnische Rundschau« članek, v katerem nakazuje smernice politike nove vlade. V zunanji politiki se ne bo moglo rešiti ali načeti nobeno vprašanje brez Pariza ali proti Parizu. Potrebno je voditi politiko, ki naj temelji na skupnih interesih obeh držav, seveda upoštevajoč tudi sedanja nesoglasja. Glede atomskega oboroževanja in nemškega stališča s tem v zvezi pravi Strauss, da je ena sama dolgoročna rešitev, in sicer »evropsko atomsko orožje« pod neposrednim nadzorstvom evropske osrednje vlade. Glede gospodarskih in finančnih vprašanj pa bo potrebno sprejeti drakonske ukrepe in ozdraviti proračun, predvsem pa ukiniti številne dosedanje podpore. Voditelj vzhodnonemške enotne socialistične stranke Walter Ulbricht pravi v intervjuju glasilu stranke «Neues Deutscland«, da je na višku vladne krize v Bonnu pisal pismo Brandtu in ga posvaril, da bi koalicijska vlada z demokristjani še bolj otežkočila odnose med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Pismo je poudarjalo voljo vzhodnonemških komunistov, da dosežejo razumevanje s socialnodemokratsko - liberalno vlado. Zatem pravi, da je predlagal sodelovanje med vzhodnonemško komunistično stranko in socialdemokratsko stranko o ukrepih, da se odpravi neonacizem v Zahodni Nemčiji. Ulbricht dodaja, da je Brandt zavrnil pogajanja. Na koncu obtožuje Ulbricht Brandta in druge socialdemokratske voditelje, da so se z vstopom v veliko koalicijo izrekli za imperialistično 'Nemčijo. Nato pa pravi, da se bo kljub temu dogovarjanje med enotno socialistično in socialdemokratsko stranko nadaljevalo. V Hamburgu je danes več tisoč ljudi demonstriralo proti novi nacistični stranki. Hamburški senator Ruhnau, ki se je udeležil demonstracije, je izjavil med drugim: «Zbrali smo se, da izjavimo, da ne bomo dovolili nobenim političnim kričačem, da bi še enkrat uničili upe naše mladine in težnjo vsega naroda po miru in svobodi. V letu 1966 ni mesta za tiste, ki se niso nič naučili od koncentracijskih taborišč, od vojnega uničenja itd. Tako imenovane narodne sile so pravi sovražniki domovine, ki ponovno uporabljajo stara nacistična gesla.« Nocoj je Erhard govoril po televiziji m se poslovil od nemškega ljudstva. Sporočil je svojo ostavko. Omenil je težave, ki jih je treba sedaj premagati doma in v tujini, in poudaril, da je zaradi tega potrebno sodelovanje ne samo političnih voditeljev, temveč tudi prispevek vseh državljanov. Pripomnil je, da nihče ne more «v svobodni državi, kakor je zvezna Nemčija«, misliti, da je nenadomestljiv. Zato upa, da ho prenos njegovih oblasti na novega kanclerja «zgled trdnosti demokracije v Nemčiji«. Zatem je kancler izjavil, da so na svetu nastale take spremembe, zaradi katerih je še bolj težko u-resničenje temeljnega smotra nemške politike, t. j. združitve. «Prav zaradi tega, je dodal Erhard, hi bilo neprevidno in nevarno priti 0o zaključka, da je dovolj temeljito menjati dosedanjo politiko glede združitve, zato da se laže in hitreje doseže smoter. Predvsem je treba dati dokaz stabilnosti, vztrajnosti in potrpljenja.« .......................................min...u................................................... PETINDVAJSET DNI PO POVODNJI Latisana je še vedno brez vsakega jamstva za prihodnost Izjava mestnega medstrankarskega odbora - Ceste v mestu so še neuporabne in več hiš je še poplavljenih - Zaskrbljenost pre. bivalstva Karnije - V Firencah in Grosse tu je znova posijalo sonce Novo podaljšanje zapore nad najemninami V pričakovanju odobritve novega zakona se bodo verjetno podaljšale za pol leta ali za eno leto dosedanje določbe RIM, 30. — Posebna komisija za najemnine, ki se je sestala danes, je zavrnila vse predlagane spremembe in odobrila prvi člen, ki se glasi: »Najemnine in podnajem-nine pogodbe za nepremičnine v mestih, ki so določene za stanovanja in ki jih omenja člen 1 zakona od 17.12.1965 št. 1395 In ki so bile že podaljšane z zakonom 27. junija 1966 št. 453, se ponovno podaljšajo, kakor sledi: A) do 30. junija 1967 z običajno naslednjo zapadlostjo, če pade v drugo polletje 1967, za stanovanja s štirimi ali več prostori za bivanje z indeksom zasedbe, ki je manjši od eden. B) do 31. decembra 1967 za stanovanja s štirimi ali več prostori za bivanje z Indeksom zasedbe, ki ni Razdelili so 1.630 milijonov lir zbrane pomoči za poplavljence V poslanski zbornici razprava o spremembah petletnega načrta - Napovedana stavka na univerzah - Sodniki o primeru predsednika kasacije Tavolara RIM, 30. — Dopoldne se je v Vi-minalu sestala osrednja komisija, ki je prvikrat razdelila sredstva, ki so bila zbrana z vsedržavno nabiralno akcijo, za katero je dala pobudo vlada. Komisiji je predsedoval notranji minister Taviani, prisotni pa so bili ministri Pieraccini, Gui, Andreotti, Bosco in Mariotti, predsednik kasacijskega sodišča Ta-volaro, predsednik državnega sveta Bozzi, predsednik računskega dvora Carbone in predsednik vsedržavnega združenja novinarjev Missiroli. Razdelili so milijardo 630 milijonov lir, ki so jih nakazali pokrajinskim odborom, katerim predsedujejo prefekti in katerim so svetovali, da sredstva izkoristijo preko občinskih r odpornih ustanov ECA. Sredstva so ra:delili po ključu, ki temelji na številu poplavljen-cev, za katere so oblasti poskrbele v zbirnih centrih ali pri zasebnikih Na tej osnovi bodo prejeli pokrajinski odbori: v Firencah 500 milijonov, Benetkah 400 milijonov, Ro-vigu 200 milijonov, Bellunu 100 milijonov, Piši 100 milijonov, Vidmu 100 milijonov, Padovi 100 milijonov, Grossetu 50 milijonov, Trentu 50 milijonov in Trevisu 30 milijonov lir. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o petletnem gospodarskem načrtu, ki traja sicer že dalj časa, ki pa se je sedaj o-sredotočila okrog vprašanja preu- reditve načrta v zvezi s poplavami. Včeraj je namreč poročal minister za proračun Pieraccini, ki je v imenu vlade ugotovil, da je treba samo spremeniti odnosno zvišati ob-s^, sredstev, ki so bila predvidena za pogozdovanje in za režim voda, kar bodo krili z ukinitvijo fiskaliza-cije prispevkov za socialno zavarovanje, medtem ko ostanejo ostala določila načrta nespremenjena. Danes se je o tem nadaljevala razprava, med katero so predstavniki KP' in PSIUP ugotovili, da je škoda mnogo večja in da je treba bistveno spremeniti načrt, s čimer so z drugega zornega kota soglašali tudi liberalci. V senatu pa so razpravljali o nekaterih mednarodnih sporazumih in med njimi tudi o sporazumu, ki predvideva določeno ceno oljčnega olja. Popoldne so se pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za kovinarje zasebnih podjetij, ki se bodo jutri nadaljevala. Na današnjem zasedanju so samo okvirno govorili o stališču delodajalcev in predstavnikov delavcev. Univerzitetni odbor, v katerem sodelujejo združenja ANPUI, UNAU in UNURI, je potrdil stavko na italijanskih univerzah, ki bo od 1. do 3. decembra. S stavko hočejo opozoriti javnost na nerešena temeljna vprašanja univerz, ki jih ne bo mogoče rešiti z nekaterimi ločeni- NOVA NEODVISNA DRŽAVA Otok Barbados neodvisen po 339 letih podložništva Od leta 1954 je imel otok samoupravno vlado BRIDGETOWN, 30. — Otok Barbados, ki pripacL britanskim malim Antilskim otokom v Karibskem morju, je od danes neodvisen. Nekaj pred polnočjo s j ob navzočnosti Kentskega vojvode kot predstavnika kraljice Elizabete ter več tisoč ljudi sneli britansko zastavo in dvignili novo zastavo neodvisnega Barbadosa modre u. zlate barve. Kentski vojvoda je predal oblast ministrskemu predsedniku Errolu Barrowu ter razglasil neodvisnost otoka po 339 letih britanskega gospostva. Davi je Kentski vojvoda začel zasedanje parlamenta ter prebral kronski govor ob navzočnosti š‘.. ...lih povabljenih osebnosO. Barbados je postala 26. država Commonwealtha in je tretja bivša britanska kolonija, ki je letos postala neodvisna. Prvi dve sta Gvajana ter Trinidad in Tobago. Otok meri 431 kvadratnih kilometrov ter ima 332 tisoč prebivalcev (na podlagi popisa leta 1960). Večina je čmcev in mulatov ter približno 10 tisoč belcev. Glavno mesto je Bridgetown, ki Ima 11.300 prebivalcev. Uradni jezik je angleški. Njegovi glavni proizvodi so rum in sladkor. Angleži so otok zasedli leta 1627. Od leta 1954 je Imel otok avtonomno upravo, Velika Britanija pa Je obdržala v svoji pristojnosti obrambo in zunanje zadeve. ZDA sprejele ponudbo za premirje AUSTIN (Texsas), 30. — Bela hiša je potrdila, da bodo ZDA spo štovale trojno premirje (božič, novo leto in praznik »Tet«) v Vietnamu, ki ga je nekaj ur prej napovedalo južnovietnamska vlada. Predsednik sajgonske vlade general Ki je včeraj sporočil, da sajgonska vlada sprejema premirje, ki ga predlaga narodnoosvobodilna fron-ta. Ni pa še jasno, ali ZDA in Saj-gon sprejemajo predlog, naj premirje traja 48 ur za božič in prav toliko za novo leto, ker sajgonska vlada omenja tudi premirje za lunino novo leto (»Tet«) 8. februarja. Med premirjem bodo ZDA ustavile tudi bombardiranje nad Severnim Vietnamom. Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Fulbright je sinoči izrazil zadovoljstvo zaradi predlaganega premirja, obžaloval pa je, ker se niso odločili za trajno premirje. Pripomnil je: »Zagovarjam vsako ustavitev ognja, toda nisem slišal nič takega, kar bi dalo misliti, da ne bomo obnovili bombardiranja ob koncu napovedanega premirja. Nisem zadovoljen s tako kratkim premirjem. Upal sem. da bo premirje pomenilo ustavitev bombardiranje Severnega Vietnama, toda to je samo upanje.« mi zakonskimi ukrepi, ki se sedaj pripravljajo. Nadaljuje se val protestov, ker je predsednik kasacijskega sodišča prisostvoval fašistični proslavi znanega fašističnega jurista Rocca. Vloženih je bilo mnogo interpelacij in pričakujejo, da bo minister za sodstvo Reale v kratkem nanje odgovoril. V soboto bo sestal izvršni odbor vsedržavnega združenja italijanskih sodnikov, ki združuje okrog 90 odst. vseh sodnikov v Italiji in ki bo razpravljal o tem nezaslišanem primera. Sklicanje odbora je zahtevalo pet od devetih članov odbora. U Tant o premirju v Vietnamu NEW YORK, 30. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes izjavil, da bi razlogi, ki so pripeljali vojskujoče se v vietnamski vojni do tega, da dosežejo sporazum o božičnem in novoletnem premirju, «mogli pripeljati do splošne ustavitve sovražnosti in s tem ustvariti ozračje, ki je potrebno, da se spopad usmeri z bojišča h konferenčni mizi«. Glede stanja na Srednjem vzhodu je U Tant pozval podpisnike premirja v Palestini, naj v večji meri sodelujejo z nadzorstveno komisijo OZN nad premirjem, zato da bo ta komisija lahko bolj učinkovito skrbela za ohranitev miru, ne da bi bilo potrebno menjati njen sedanji mandat. U Tant zahteva v svoji izjavi, ki jo je objavil danes, naj se opazovalcem OZN zagotovi vsa svoboda gibanja, bodisi na področjih morebitnih incidentov kakor tudi na demarkacijskih črtah in na demilitariziranem področju. Predsedniki mešanih komisij za premirje bi morali prav tako imeti možnost stopiti v stik s pristojnimi oblastmi vsako uro podnevi in ponoči. Končno bi morale prizadete strani dovoliti ustanovitev premičnih opazovalnih postaj na »občutljivih« sektorjih in tam, kjer bi navzočnost nadzorstvene komisije mogla preprečiti vojaški spopad. Dalje se U Tant zavzema za navzočnost večjega števila opazovalcev in izvedencev nadzorstvene komisije ter priporoča uporabljanje policijskih psov, tolmače za arabščino in hebrejščino, uporabo helikopterja in hitrega motornega čolna na Galilejskem jezeru. V poučenih krogih pravijo, da je U Tant praktično sklenil, da bo ostal še dalje tajnik OZN zaradi soglasne zahteve držav članic varnostnega sveta. Sedaj se posvetujejo o postopku varnostnega sveta, da priporoči obnovitev U Tantovega mandata. Ni bilo še dokončno sklenjeno, ali se bo mandat obnovil za pet let tali za manj časa. Na vsak način se bo varnostni svet verjetno sestal v petek na tajni seji, da priporoča skupščini obnovitev mandata. Mogoče se bo v petek sestala tudi skupščina, da odobri priporočilo varnostnega sveta. višji od eden, ter za stanovanja s tremi prostori za bivanje z indeksom zasedbe, ki ni višji od eden. C) do 31. decembra 1968 za stanovanja s tremi prostori za bivanje z indeksom zasedbe, ki je višji od eden, ter za stanovanja z dve-’ ffla prostoroma za bivanje z lndek-son zasedbe, ki ni višji od eden. D) do 31. decembra 1969 za stanovanja z dvema prostoroma za bivanje z indeksom zasedbe, ki je višji od eden, ter za stanovanja z enim samim prostorom za bivanje, naj bo indeks zasedbe kakršenkoli. Vsekakor se podaljšajo do 31. decembra 1969 omenjene pogodbe za najemnike, ki so na dan, ko ta zakon stopi v veljavo, vpisani v občinski seznam revežev, ali pa so slepi, gluhi in mutasti, upokojeni, pohabljeni ali vojni invalidi ali invalidi dela ter civilni pohabljenci ali invalidi, kakor tudi pohabljenci ali invalidi zaradi službe, ali pa sorodniki padlih v vojni ali na delu, seveda če tl najemniki ln družinski člani, ki z njimi živijo, nimajo skupnih dohodkov, ki presegajo 100 tisoč lir mesečno. - Veljavni so sporazumi sklenjeni v nasprotju z gornjimi določbami, ki se sklenejo potem, ko stopi v veljavo ta zakon. Vinkulacija preneha na dan, ki je omenjen pod črko A tega člena, če je najemnik ali podnajemnik član anagrafske družine vpisan glede dopolnilnega davka za leto i 1966 s skupnim dohodkom, ki presega dva milijona lir. Kdor želi prekinitev pogodbe, mora sporočiti drugi strani pismeno štiri mesece prej datum, ko naj preneha podaljšanje. V nasprotnem primeru velja pogodba za podaljšano v skladu z določbami civilnega zakonika za nedoločen čas«. -Posebna komisija bo jutri nadaljevala proučevanje drugih členov zakona. Komunistični poslanec De Pa-squale in pslu-povski poslanec Cac-ciatore sta ugotovila, da parlament ne bo utegnil odobriti novega zakona o najemninah do 31. decembra letos in sta nocoj predložila v poslanski zbornici predlog zakona za enostavno podaljšanje sedanjih določb za eno leto. Predsednik komisije je sporočil časnikarjem, da so tudi skupine vladne koalicije napovedale predlog za podaljšanje sedanjih določb za šest mesecev. VIDEM, 30. — Mestni medstrankarski odbor je po današnjem sestanku, na katerem je razpravljal o stanju v zvezi s poplavami, objavil izjavo, v kateri pravi med drugim: »Petindvajset dni po povodnji je Latisana še vedno v stanju pripravljenosti brez vsakega jamstva za prihodnost in brez vsake perspektive za ponoven dvig.« V Latisani so namreč vojaki prekinili delo za odstranjevanje naplavin in za popravilo cest. Deževje v teh dneh pa je znova napolnilo ceste z vodo, ki se ne more odtekati, ker so vsi odtočni kanali še zamašeni. V LaMsani so ceste neuporabne in več hiš je še poplavljenih. Mestni odbor je poslal brzojavke predsedniku vlade, ministrstvu za javna dela ter deželnim in pokrajinskim oblastem in predočil težko stanje prebivalstva, ki ni še dobilo izredne podpore, ki so jo določili vladni in deželni organi. V Kamjl je stanje še bolj težavno zaradi snega: v Tolmeču je snežna plast debela šest centimetrov, v višjih cbčinah pa tudi 20 centimetrov. Prebivalstvo je zelo zaskrbljeno zaradi rušenja zemlje ob vodnih tokovih, zaradi česar se je dno njihovih strug dvignilo. V Tolmeču se Je dno struge But dvignilo za en meter In pol, ponekod pa še več. župani Karnije so opozorili gorsko skupnost na najnujnejša dela za ureditev strug 17 vodnih tokov, ki povzročajo največjo skrb v zvezi s pomladanskim deževjem. Nadaljuje pa se solidarnostna akcija privatnikov za pomoč prizadetemu furlanskemu prebivalstvu. Turinska štampa je do včeraj razdelila v Kamiji 30 milijonov. Na področju Padove delte Je po včerajšnjem neurju danes znova posijaio sonce. Včerajšnje neurje j« prizadejalo precej škode na ogrodju za utrjevanje velikega nasipa. Prefekt iz Roviga je danes preklical odlok o izpraznitvi nepoplavl jenih področij Ca' Zullani, Ca’ Venier in Boccassette; ostane pa v veljavi odlok 'o izpraznitvi krajev Casella. Santa Giulia in Gnocchetta, ker jih branil samo zelo razmajan nasip «Cerli-n». V Firencah Je danes znova lepo vreme po včerajšnjem neurju, ki je povzročilo nove delne poplave nekaterih ulic. Več skupin je znova na delu in čistijo ulice. V nekaterih predelih pa je stanje še zelo težavno, ker morajo poskrbeti za stanovanja mnogim družinam, ki so ga zgubile, s tem da skušajo popraviti poškodovane hiše, ali pa da najdejo nova stanovanja. Danes je obiskal Firence predsednik senata Merzagora ln sl ogledal nekatere bolj prizadete kraje. Tudi v Grossetu je danes sonc« ln nadaljuje se popravljanje škode, ki jo je prizadejala povoden]. lliiilliiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuntiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiillllimiilMiiiiiiiilliiiuuiiiiiimii« MED PRORAČUNSKO DEBATO V avstrijskem parlamentu razprava o Južni Tirolski Zunanji minister Tončič je poudaril, da vlada ne bo sprejela rešitve, v katero ne privolijo Tirolci DUNAJ, 30. — V poslanski zbornici so med razpravo o proračunu govorili tudi o vprašanju Južne Tirolske. Debato je pričel poslanec liberalno nacionalistične (desničarske) skupine Scrinzi, ki je dejal, da o tem vprašanju ni uspelo ustvariti enotne politike. Nato je dejal, da če ne bo v bližnji bodočnosti to vprašanje rešeno, bodo «liberalci zahtevali samoodločbo za Južno Tirolsko«. Zaključil je, da njegova stranka ne odobrava proračuna ministrstva za zunanje zadeve. Nato je spregovoril poslanec Leitner, ki pripada ljudski stranki (avstrijski demokristjani), ki je de. jal, da vlada ne bo sprejela nobenega sporazuma z Italijo brez privolitve južnih Tirolcev. Pravica do samoodločbe ni uresničljiva, vendar pa je moč doseči vsaj širšo avtonomijo. Nujno je treba zaključiti pogajanja tudi zato, ker bodo v Italiji leta 1968 politične volitve. Socialistični posianec Horejs je ugotovil, da bi zaključek pogajanj, ki jih je dobro pričel bivši minister Kreisky, privedel tudi do učinkovitih mednarodnih jamstev, da pa je Sttdtiroler Volkspartei to preprečila. Da bi dosegli boljše razpoloženje s strani Italijanov, je najboljša pot v tem, da se borijo proti terorizmu na avstrijskem o-zemlju. Nezaupanje Italijanov je upravičeno, dokler se bodo lahko na avstrijskem ozemlju avstrijski državljani bahali, da so izvršili zločine proti Italiji, dokler bo moč v Avstriji nekaznovano proglašati terorizem kot politično sredstvo, in dokler bodo sodne oblasti na za- htevo teroristov zaplenile demokratične liste. Razpravo je zaključil zunanji minister Tončič, ki je ugotovil, da Je v zunanji politiki potrebna tajnost, da pa so nekatera kočljiva vprašanja Južne Tirolske razoravljali na sejah komisije za zunanje zadeve in da je bila opozicija povsem obveščena o razvoju razgovorov. Minister je poudaril, da vlada ne bo nikoli sprejela pogodbe, v katero ne bodo privolili južni Tirolci. Na. to je tudi ugotovil, da ni povezave med Južno Tirolsko in vstopom Avstrije v evropsko skupno tržišče in da tudi Italija teh vprašanj ne povezuje. Za Tončičem Je spregovoril še bivši minister Kreisky, ki je bil zelo polemičen. Med drugim Je dejal, da je Tončič govoril, kot da bi bil v italijanskem parlamentu. Glasilo ljudske stranke »Volks-blatt« piše, da je avstrijski minlstr-r,ki svet sklenil pooblastiti avstrijskega poslanika v Italiji, da protestira pri italijanskem zunanjem ministrstvu, ker je v soboto neko Italijansko športno letalo kršilo zakon ter je trosilo letake nad Dunajem. KAIRO, 30. — Glavni tajnik arabske zveze Hasuna je sporočil, da bo 7. decembra v K±u izredno zasedanje arabskega sveta za obrambo, da prouči stanje na Srednjem vzhodu zaradi izraelskih napadov na jordanske vasi. Vabila na zasedanje so poslali danes. V arabskem obrambnem svetu so zunanji n 'nistri, ministri za obrambo in načelniki glavnih štabo/ držav članic arabske zveze. Borba med dvema družbenima sistemoma Kapitalizem in socializem v sodobnem življenju PARIZ, novembra. — Zahodnoevropski kapitalizem se, sodeč po ekonomskih in političnih znamenjih, danes sorazmerno dobro počuti. Lastna trdoživost, zdravila zdravnika in zaščitnika onstran oceana, privilegiran položaj v mednarodni delitvi dela in menjavi, nasprotnikove slabosti in napake ----- vse to mu je poma- galo. da se je po hudih krizah, ki jih je povzročila druga svetovna vojna, postavil na noge in se celo nekako pomladil. Podatki o ekonomskem napredku zahodne Evrope so dobro znani. Politično življenje zahodnoevropskih držav je večinoma «mirno», o-strejši spopadi so redki, konservativne in socialnodemokratske vlade se včasih izmenjajo tako brez bolečin, da je celo poučeni opazovalec v dvomih, če se mu zastavi vprašanje, ali je v tej ali oni skandinavski državi ali državi Beneluxa trenutno na oblasti taka ali drugačna vlada. In vendar je najpomembnejše dejstvo, da se je razviti kapitalizem izkazal za sposobnega obvladati vrtoglavi znanstveni in tehnični vzpon druge tretjine dvajsetega stoletja in se znašel v korenito spremenjeni tehnologiji in organizaciji proizvodnje. Res da kapitalistični način proizvodnje ne črpa do kraja rezultatov iz dosežkov znanosti (česar žal še ne dosegajo tudi socialistična gospodarstva), toda kar zadeva razvitejše industrijske države, zagotavlja razvoj znanosti in v nekih mejah njeno hitro uporabo v gospodarstvu. Fsevdomarksistične napovedi, da se bo kapitalizem sam ugonobil in da se mora socializem samo priglasiti za njegovega naslednika (sodobna kitajska teorija o imperializmu, ki da je papirnati zmaj, je samo ena izdaja takega lažnorevolucio-narnega fatalizma), so v zahodnoevropski praksi docela odpovedale. Rezerve kapitalizma še niso izčrpane, njegova sposobnost pri-laga ati se novim razmeram pa je zelo velika. Dobršen del te sposobnosti dolguje kapitalizem v zahodni Evropi »posojilom« od svojega nasprotnika — socializma, ali natančneje, temu, da popušča socializmu. Po dolgih in hudih bojih se je moral iz ekonomskih (slabo plačan delavec je v modernem gospodarstvu neproduktiven) in po-litičnih vzrokih (delavec, ki živi v revščini, se nagiba k uporu) odreči svojim starim težnjam, da bi bila delovna sila kar najcenejša. V posameznih primerih gre celo tako daleč, da skuša zainteresirati delavca za uspeh podjetja s tem, da mu daje udeležbo pri dobičku. Odločil se je za neko mero planiranja, ne samo v okviru podjetja — kar je delal zmeraj — pač pa tudi v nacionalnih in celo mednarodnih mejah (na primer prilagajanje pogojev gospodarjenja v okviru skupnega trga). Predsednik ali delničar kapitalistične korporacije ne poskoči več na sleherni predlog o nacionalizaciji kakor bik pred rdečo ruto. Dasiravno je načelno' ne mara jo vendarle včasih sprejme kot neizogibno ali celo koristno. Široke pristojnosti države v gospodarstvu, ki so bile svoje čase delodajalcem tako nesimpatične, se sedaj dopuščajo, sempatia celo zahtevajo Upira se le starokopitni kapitalist, češ da mu je že »preveč socializma«, toda njegovi sodobnejši in bolj dinamični kolegi dobro vedo, da drugače ne gre. Francija nam daje izreden primer, kako je razviti kapitalizem sposoben prilagajati se in spreminjati, da bi obvaroval in uveljavil svoje bistvene interese. Prav tukaj, pri državnem kapitalizmu, tiste nujne adaptacije, ki bi v več pogledih lahko olajšale socialistično preobrazbo, ki pa za zdaj ne ogrožajo kapitalizma. Državnokapitalistična negacija klasičnega kapitalizma je še zmeraj kapitalizem. Tu se v bistvu začenjajo tudi dileme zahodnoevropskega socializma, ki bi mora' ponuditi nekaj več, kot je državni kapitalizem, nekaj več od napredka, ki ga je tudi kapitalizem zmožen doseči. Pri tem naletimo na paradoks, ki pa je samo navidezen Navzlic delni stabilizaciji kapitalizma se zdi, da se nikoli ni več govorilo in pisalo o socializmu kakor danes, nikoli politiki niso manj želeli, da bi jih označili za desničarje, in nikoli bolj, da bi j:h imeli za nanredne za levičarje. Ta pojav ima več vzrokov. Utrd'tev in razvoj sedanjih socialističnih družb imata nekakšen vpliv, ki pa ga ne smemo precenjevati pa tudi ne podcenjevati. Dasiravno dosedanji »modeli« socializma ne morejo biti vsestransko privlačni za zahodnoevropskega delavca. postavimo za francoskega (življen'ski standard je niiii kot v razvitih kapitalističnih državah, Stalini -zem in stalinska praksa sta močno škodovala predstavam o socializmu itn.), se je v njem že utrdilo prepričanje, da celo do-kaj nepopolni socialistični sistemi zagotavliajo pravičnejšo delitev narodneca dohodka in več’o mero izravnave možnosti glede izobraževana pridobitve kvalifikacij, napredovanja v poklicu. Tehniki, inženirji, tako imeno. vani »kadri« — čedalje večja in pomembnejša družbena skunina v industrijskih državah — so večkrat zbegani snričn pomanjkljive organizacije dela v socalistič-nih podjetjih in njene neučinkovitosti, hkrati na priietno presenečeni nad organizacijo znanstvenega raziskovanja in i znanstve- nih dosežkov v Sovjetski zvezi. Notranje spremembe v večini socialističnih držav in to, da so se odprle svetu, je močno zmanjšalo učinkovitost protikomunistične propagande. Tudi vsi ma-lomeščani v komunizmu ne vidijo več strašila. Po drugi strani neokapitalizem v zahodni Evropi in tudi drugod ne dosega več tiste harmonizacije odnosov v družbi, ki jo razglašajo njegovi najbolj goreči zagovorniki. V današnji razmerah je učinkovitejši od klasičnega, viktorijanskega kapitalizma (ki sploh ne bi mogel več obstati), ne trudi pa se, da bi odpravil neenakosti in nasprotja v družbi, pač pa jih — če gledamo za dalj časa naprej — celo poglablja. V takšnih okoliščinah se težnja po socializmu oglaša ne le kot reakcija na razredne razlike in neenakomerno razdelitev bogastva, pač pa tudi kot odziv na postopno degradacijo demokracije. Poglavitna dilema socializma v zahodni Evropi pa je, kakor je podoba, v tem, da se ponudi alternativa, ki bi v gospodarstvu omogočila več učinkovitosti, v delitvi manj razločkov in pri sprejemanju odločitev več demokracije kot neokapitalizma. Stranke in gibanja, ki se v tem delu naše celine sklicujejo na socializem, se dele na dve veliki skupini. Eni so se pravzaprav odrekli slehernemu resnejšemu prizadevanju, da bi definirali socialistične smotre, in se zadovo-lje s tem, da bodisi z izpodbijanjem vladne politike bodisi z udeležbo v vladi skušajo popraviti položaj defavoriziranih stanov prebivalstva v okviru obstoječega sistema. To težnjo bi težko imenovali reformistično, zakaj dandanašnji se dobršen del njenih predstavnikov zadovoljuje s tako milimi modifikacijami, ki bi jih lahko prav lepo uvrstili v programe kakih meščanskih strank. Drugi vztrajno zahtevajo korenite, socialistične preobrazbe v družbi s komunizmom kot daljnim ciljem — trudeč se, zlasti v zadnjih desetih letih postaviti uporabne mostove med današnjim stanjem in temi velikimi cilji. Resnična iskanja, dileme in celo krize vesti se odigravajo predvsem v drugi skupini Bojevniki za socializem se morajo spričo tega — tako kakor tudi sam kapitalizem1 — neprenehoma prilagajati novemu času, venomer morajo modernizirati svoje ideje in metode, s v Kitajska: Otroci v otroškem vrtcu v delavskem predmestju Cao Jan v Šangaju immmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmhmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmummmmmmmmmmmmmmmmhmmmhmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi ZGODNJA ZIMA JE ZAJELA EVROPSKO CELINO Dež, sneg in poledica od juga do severa Evrope Ovire za avtomobilski promet v Jugoslaviji na področju Dalmacije in Like - Neurje v severnih državah BEOGRAD, 30. — Sneg in poledica sta tudi danes prizadejala mnoge težave v prometu posebno na cestah Reka-Zagreb, Reka Trst in Reka-Ljubljana. Na cesti Reka Zagreb je sinoči sneg zametel številne avtomobile, ki so šele danes zjutraj lahko nadaljevali pot. Cesta iz Dalmacije preko Velebita je še vedno neprehodna. Na železniški progi Zagreb-Split preko Like je bil zaradi velikih snežnih nanosov, ki so dosegali na nekaterih mestih 80 cm, in močne burje, deset ur prekinjen železniški promet. Promet je bil vzpostavljen šele danes m krog poldne, toda vlaki vozijo z veliko zamudo. Mesto Karlovac je bilo zaradi okvar, ki jih je povzročil sneg na daljnovodih, sedem ur brez električnega toka in štiri ure brez vode. Sneg je zapadel tudi na otokih Cres in Krk. V Bosni sta sneg in poledica prizadejala velike preglavice Sarajevčanom, ki so se danes vračali s prazničnih izletov. O nastopu slabega vremena poročajo tudi iz Anglije. V številnih pokrajinah Škotske so zabeležili hude snežne padavine. Pokrajino Kent pa je zajelo neurje z dežjem, ki je zelo oviral avtomobilski promet. Angleška vremenoslovska služba je napovedala splošno nevihto na vseh obalah Britanije. Iz Kopenha: i.a pa sporočajo, da so valobrani pri mestu El.sinore klonili pred navalom morskih valov, ki so zalili pomole. V mestu Es-bjerg (Jutland) so vetro.i polomili drogove električne napeljave ter potrgali vezi la d. j, ki so bile privezane ob pomolih. V notranjosti Danske pa sneži neprenehoma ter je zato cestni promet zelo otežkočen. Žara di neurja je zvečer zmanjkal električni tok v severnih delih Kopen-hagna. Okvaro so povzročili hudi \-trovi. Tudi na Švedskem je položaj precej resen. Sneži posebno v severnih pokrajinah. V južnih predelih države pa dežuje brez prestanka. Neurje je zajelo tudi Baltsko morje. Zaradi vetra sta se potopili dve nemški ladji. Roparski napad v južni Italiji BITONTO (Bari), 30. — Neznani tatovi so oddali več strelov proti nekaterim kmetom, ki so jih zasačili pri kraji v poštnem uradu vasi Mariotto. Tatovi so se nato odpeljali z avtom, ki je bil parkiran v neki bližnji ulici. Pozneje se je zvedelo, da so se neznanci polastili v uradu vsote 110.000 lir, ki so jo našli v nekem predalu. Ni pa se jim posrečilo, da bi vlomili v blagajno, ker so jih medtem kmetje presenetili. Zlikovci so tedaj zbežali r.a plan ter streljali na ljudi, ki so jih skušali zajeti. Letalo je trčilo v električne vode VIDEM, 30. — Neko reakcijsko letalo vrste «G. 91T», ki pripada vojaškemu oporišču v Amendoli, je pri izvajanju dnevnih vaj povzročilo precej nenavadno nezgodo. Potem, ko je letalo dalj časa krožilo nad naseljem Rivolto, se je spu- stilo na bližnje letališče. Pri spustu na tla pa je zadelo v vode visoke napetosti ter jih presekalo. Pilotu se je posrečilo, da je obdržal letalo v ravnotežju ter se je nato spustil na tla brez hujših okvar. Pri trčenju v vode visoke napetosti je nastal kratek stik, kateremu je sledil ogromen plamen. Trenutek nato so presekani vodi padli na niže ležečo električno napajalno omrežje nižje napetosti. Ponovni stik je povzročil drug kratek stik. K sreči so bile okvare na električnih vodih malenkostne ter so jih popravili v zelo. kratkem času.. Zastrupili so sc s pokvarjenim mesom CATANIA, 30. — V naselju Pater-nb se je zastrupilo s pokvarjenim mletim mesom 40 oseh, ki so jih prepeljali v bolnišnico. K sreči je njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Karabinjerji so zaplenili vse ostalo meso v mesnici ter uvedli strogo preiskavo. Velik razmah turističnih ustanov RIM, 30. — Podatki, ki jih je posredoval državni urad ISTAT, ob sodelovanju ministrstva za turizem ter pokrajinskih turističnih ustanov, kažejo, da je bilo stanje 30. septembra letošnjega leta na področju turizma naslednje: obratovalo je tedaj 37.864 hotelskih ustanov, in sicer 15.055 hotelov, 7694 penzionov ter 14.845 gostišč s prenočiščem. milllMMIIIIIIIIIIMMinilMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMMMMIIMMMIIIIMIIIIUIIIIHIIIIMIIMIIIIIIIIIMUlllMUlllUmMIMIIIIIMIMIMMlilMMIIMIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIMIHIIIIIMIIIIIIIMIII MNENJE STROKOVNJAKA 0 KAJENJU V primerjavi z istim dnem leta 1965 je kapaciteta hotelskih ustanov zrasla za 717 enot, za 38.162 postelj, za 22.669 sob ter za 21.149 kopalnic. Kar se tiče gibanja klientov do omenjenega meseca 1966, je treba pripomniti, da so zabeležili v hotelskih ustanovah 3.103.000 nočnin, kar je za 7.2 odst. več kot v ustreznem razdobju leta 1965. Odstotek tujih gostov je bil zelo visok, saj je znašal 42.1 odst. pri prihodih ter 48.9 odst. pri pre- II qtnbbr$ Ali ho milanski tednik «Euiopeo» upošteval? nočninah. Zvišanje prejšnjim letom je membno. v primerjavi torej zelo po- Pred dnevi je izšla novembrska številka «Bollettino d’lnformazio-nl degli Sloveni In Italia«. Spričo stoletnice priključitve Beneške Slovenije k Italiji, je vseh deset strani te številke posvečenih prav Slovencem videmske pokrajine, že oktobrska številka biltena je vsebovala Poslanico Slovencev videmske pokrajine, ki je bila poslana predsedniku republike Sa-ragatu med njegovim oktobrskim obiskom v Vidmu. V zadnji številki pa je objavljena Izjava solidarnosti s to spomenico. Kot je znano, so to izjavo podpisali predstavniki vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih organizacij iz Trsta in Gorice ne glede na njih politično opredeljenost. Poleg tega pa vsebuje novembrska številka Bollettina, ki jo brezplačno prejemajo vsi parlamentarci, vsa uredništva italijanskih dnevnikov in tedenskih mesečnih in drugih časopisov ter revij in dr., tudi italijanski prevod daljše razprave Draga Pahorja o vprašanju šole v Beneški Sloveniji, ki je bila objavljena v Jadranskem koledarju za leto 1966. Razprava je objavljena pod naslovom «Alcunl dati sul problema della scuola nella Slavia Veneta — Un saggio dl Drago Pahor« in je razdeljena na tri dele: 1. Esisto-no, perche: «Questi slavi bisogna eliminarliv; 2. Nel periodo della lotta di liberazione in 3. Nel se-condo dopoguerra. «Bollettino» prejema brezplačno tudi uredništvo milanskega, zelo branega ilustriranega tednika «Eu-ropeo«, fci je med diskusijo, v zadnjih tednih, o narodnih manjšinah, objavil tudi napad na beneške Slovence. Upati je, da bo uredništvo sedaj upoštevalo, kar so pisali beneški Slovenci Sara-gatu in kar so izjavile vse slovenske prosvetne organizacije kakor tudi vsebino Pahorjeve razprave, v kateri se med drugim bere, kako so še preijl petnajstimi leti slovenski otroci v trčmun-ski šoli morali plačevati za vsako slovensko besedo po eno liro globe, vajenci na tečaju v Spe-tru Slovenov pa po pet lir za vsako slovensko besedo, tako da se je nabralo če 2000 lir... IIIIMIIIMMMIMIMIIIIIMIIIMIMMMIimilMIIIIIirilllUIIIIIlIlMMIMMMIIIIIIIIIIMIMIIIIMIIIMIMIIIIMMIimiMMMmil PO TRIINTRIDESETIH LETIH Spet pred sodiščem požig Reichstaga Rerlinsko predstavniško zgradbo so zažgali nacisti in potem zvrnili krivdo na komuniste Najmanj je škodljivo zdravju kajenje cigar in s pipo Kaditi na tešče ne škoduje srcu in pljučem, temveč samo prebavnim organom ■ Absolutna prepoved kajenja velja nosečnicam in ženskam, ki dojijo MILAN, 30. — Na vprašanje, kaj je treba ukreniti, '’a se čimbolj zmanjšajo negativne posledice kajenja na človeški organizem, je vsaj deloma odgovoril predsednik prve sekcije višjega sveta za zdravstvo 1 -■ ožjega odbora, ki skrbi za zbiranje materiala o tem vprašanju, prof. Alessandro Seppilli. Po mnenju tega priznanega strokovnjaka, ne bi smeli kadilci nikoli inhalirati (vdihavati) cigaretnega d'ma. Nadalje bi morali vedno kaditi le cigarete s filtrom, ne pokaditi cigarete do filtra, temveč pustiti ogorek, ki je dolg vsaj en centimeter pred filtrom. Če pa kdo ne trpi cigarete s filtrom, potem pa bi moral pustiti ogorek, ki bi bil dolg vsaj 4'1 centimetre in pol. Četrtič: nikoli se ne sme ponovno prižgati cigareta, ki je bila že u-gašena. In petič: ne kadi polovičk. Prof. Seppilli trdi, da je ogorek cigarete najboljši filter. Vendar pa se njegove možnosti, da zadrži nikotin, nižajo z zvišanjem količine dima, ki gredo skozenj. Prof. Seppilli pristavlja: «To seveda zadeva le j tiste, ki kadijo cigarete. Moj na ! svet pa je ta: Če se ne morete od | reči kajenju, zatecite se k pipi ali 1 pa cigaram. V teh dveh primerih se dim skoraj nikoli ne inhalira ter so zato škodljive posledice za or ganizem skoraj nične.« Prof. Seppilli trdi nadalje, na po- dlagi kemijskih analiz, ki so jih izvršili v Italiji, v Angliji in v Ameriki, da imajo tisti kadilci, ki pokadijo na dan deset cigaret, desetkrat več možnosti, kot nekadilci, da podležejo raku na pljučih. Ta odstotek se dvigne za dvajsetkrat za tiste, ki kadijo več kot 20 cigaret na dan. »Filter — je pristavil prof. Seppilli - ni samo učinkovit, temveč je celo neobhodno potreben, da se omeji škodljivost kajenja. Zato je odbor prve sekcije višjega sveta za zdravstvo vključil v svoje poročilo predlog, da se prepove v Italiji prodaja cigaret brez filtra. V nadaljevanju svoje izjave je prof. Seppilli posredoval številne podatke o cigaretah, ki jih prodajajo na italijanskem trgu. Cigarete s filtrom, ki v najvišji meri zadržijo katran in nikotin, pripadajo vrsti »Stop King Size«, najslabše pa so tiste, ki pripadajo vrsti «Virginia», «Nazionali Esportazione Super« in zadržijo 58 odst. katrana in 51 odst. nikotina, »Nazionali EsDortnzione« pa 51 odst. katrana ter 47 odst. nikotina. Glede krvnega obtoka v ožilju In skozi srce, ali pa morebitne nevarnosti raka na pljučih, je čisto vseeno, če se kadi na prazen ali na poln želode,.. V tem primeru namreč dim vpliva samo na prebavne organe. Prof. Seppilli svetuje nadalje, naj ženske ne kadijo za časa nosečnosti in dojenja. V zadnjem delu svojega intervjuja je prof. Seppilli obravnaval vprašanje kajenja, ki je zadnje čase zajelo mladež in celo zelo mlade. Ugotovili so med drugim, da pri 15 letih kadi ze skoraj polovica dečkov in 14 odst. deklic. Pri 18 letih so ugotovili 66 odst. pri moških in 46 odst. pri dekletih. Veliko število dečko in deklic je začelo kaditi doma. En robec vsaka 4 leta? PARIZ, 30. — Francozi kupijo vsako leto dve srajci in dva para spodnjih hlač. Vsaki dve leti pa kupijo tri pare čevljev in eno kravato. Vsaka št!.i leta kupijo en žepni robec. En klobuk pride na vrsto vsakih pet let, a en par roka ic vsakih osem let. Zadevno anketo je izvršil vsedržavni statistični urad. To je seveda le povprečna stvarnost, kajti v posameznih primerih je položaj precej drugačen. Na primer kmet kupi eno obleko vsaka štiri leta, delavec vsaka tri leta, a pripadniki nekaterih drugih slojev (zdravniki, odvetniki itd. kupujejo povprečno tri obleke vsako leto). Bavarska pivnica po volitvah BERLIN, 30. — Zadevo provoka-torskega požiga nemškega Reichstaga, do katerega je prišlo 27. februarja 1933, bodo ponovno obravnavali pred sodiščem zahodnega Berlina. Vest je sporočil berlinski oddelek za pravosodje. Posebno pozornost bodo sodniki posvetili vlogi, ki jo je imel pri zadevi holandski komunist Marinus Van der Lubbe, ki so ga nacisti justificirali nekaj tednov potem, ko so prčvzeli oblast, pod obtožbo, da je zažgal Reichstag. Glasnik odseka za pravosodje je izjavil, da je obsojenčev brat Johann Van der Lubbe zahteval, naj sodniki prekličejo razsodbo. Johann Van der Lubbe živi sedaj v Amsterdamu. Glasnik je nadalje dejal, da je vsa zadeva požiga Reichstaga precej zavita v temo, ker leipziški sodniki niso utegnili dognati resnice. Nacisti so obtožili komuniste, da so oni povzročili požig, a komunisti so s svoje strani zvrgli krivdo za dogodek na naciste. Zgodovinska resnica je mnogo bližja tej zadnji tezi, ker je znano, da so se nacisti polastili oblasti uporabljajoč vsa sredstva in metode, ki so jim bile na razpolago. Pri tem se niso izogibali niti provokacij in niti naj-podlejših dejanj. Te svoje zločinske težnje so potem obilno dokazali med drugo svetovno vojno. Glasnik berlinskega pravosodnega oddelka je dejal nadalje, da ne bodo objavili rezultatov preiskave. Če bi se zgodilo, da bodo rehabi- litirali Marinusa Van der Lubbeja, bo pripadla njegovim sorodnikom pravica do odškodnine. O tem pa bi moralo sklepati posebno sodišče. Po dvainpetdesetih letih! «La Editoriale Librariav iz Trsta je izdala ponatis knjige znanega iredentista Ruggera Faura-Timeu-sa «Trieste», katere prva izdaja je izšla leta 1914 v Rimu, ko je bilo piscu komaj 22 let. Ruggero Fauro je bil skrajen nacionalist in ko beremo njegovo knjigo, vidimo v njej ie zarodek kasnejših fašističnih idej in metod, zlasti kar se raznarodovanja Slovencev tiče. Znano je, da je bil Fauro tudi idejni nasprotnik Scipia Sla-taperja, čeprav sta oba padla za svojo matično domovino saj sta oba zbežala čez mejo in se prostovoljno prijavila v vojsko. Sla-taper je bil namreč prepričan demokrat, medtem ko je Fauro upošteval samo interese italijanske buržoazije, za katere je tudi častno žrtvoval svoje življenje. Knjiga «Trieste» je torej nekak posreden odgovor na objektivne članke, ki jih je Scipio Slataper objavljal v florentinski reviji «Vo-ce» in s katerimi se je tako zameril tržaški liberalno - nacionalni «camorri». Vprav tako pa je knjiga tudi, kar se socialistov tiče, posreden odgovor na Vivan-tejevo knjigo slrredentismo Adriaticov. Kakor je bila takrat, ko je bilo treba opravičiti vstop Italije v vojno in krepiti interventizem, ki še ni dosegel v Italiji kasnejše moči, knjiga aktualna, tako pa je sedaj popolnoma anahronistična in se lahko vprašamo, zakaj so jo objavili. Ali zaradi volitev, zavoljo «caso Hreščaka? Ravno sedanje volitve so pokazale, da ni lanski nacionalistični, umetno ustvarjeni val, prav nič vplival na izbiro volivcev ob sedanjih volitvah, medtem ko so imele tako pomemben vpliv nanje znane nepriljubljene odločitve o ladje-delski industriji. To kaže tudi u-padanje misovskih glasov in desničarjev sploh, ki so bili pobudniki omenjene gonje. Nacionalizmu je že odklenkalo in je ostal le usedlina, ki včasih malce vzkipi, kot te dni voda iz florentinskih greznic, a se zopet poleže in se bo počasi iztrebila, malce tako kot pravi Zupančič v znani pesmi o zavrelici, ki jo je treba pač izpljuniti. Mi gledamo raje naprej in menimo, da ne more imeti pogrevanje takšne postane <' sebno v ustih, goltancu, sapnici, na pljučih in na prostati. Znižala pa se je umrljivost zaradi raka na želodcu. V letu 1965 pa se je zelo zvišala umrljivost zaradi alkoholizma, 5316 primerov proti 5209 v letu 1964. Ta ko na tem področju, kot tudi pr prometnih nesrečah, je zelo izrazi' delež moških. Pocenitev tarif družbe «Pan Amcrican» NEW YORK, 30. — Ameriška letalska družba «Pan American« bo v precejšnji meri spremenila tarife za potovanje z letalom čez Atlantski in Tihi ocean ter v Južno Ameriko. Nova tarifa bo znašala 235 dolarjev za potnike v skupinah po najmanj 10 oseb, in sicer na relaciji New York-Rim. Obsojen, ker ni hotel obleči vojaške suknje TURIN, 30. — Turinsko vojaško sodišče je obsod o pogojno na štiri mesece zapora Alberta Bottija, ker je ta izjavil, da je »socialistični svobodomislec« ter da zato noče služiti v vojski. Ker Botti še ni bil nikoli prej kaznovan, so ga pustili na začasni svobodi. Vojaško sodišče pa je obsodilo na 6 mesecev zapora Giuseppa Bruz-zo.icjr ki je prav tako odbil zahtevo, da služi v vojski. Bruzzone je bil že kaznovan nekaj časa prej na štiri mesece zapora zaradi istega prekrška. Ogoljufali so INPS AVELUNO, 30. - Karabinjerji in funkcionarji inšpektorata za delo v Avellinu so razkrinkali skupino, ki je zagrešila razne goljufije v znesku okoli 50 milijonov lir. Zdi se. da se je trem delodajalcem ter 126 delavcem posrečilo, da so prejel' od ustanove INPS ako'i 50 milijonov lir s pomočjo ponarejenih dokumentov. Goljufija je zadevala tu-| di ustanovi INAM in IFAIL. Kara-\ binjerji so prijavili prizadete ose-I be sodišču. Avtomobilski promet: največja zmešnjava v Rimu RIM, 30. — Po mnenju italijanske ilustrirane revije «Tribuna Illu-strata« je Rim eno izmed italijanskih mest, kjer vlada v avtomobilskem prometu največja zmešnjava-Avtomobilski promet pa teče najhitreje v Genovi. Osem kronistov omenjenega tedenskega lista je proučilo prometni položaj v najtežjih urah v Genovi, Neaplju, Turinu, Milanu, Bologni, Bariju in Rimu. Kronisti so točno zabeležili, koliko časa so potrebovali, da so prišli iz predmestja posameznih mest do središča. V Genovi so potrebovali 19 minut, v Rimu pa celo eno uro in 56 minut. Položaj je v posameznih mestih na; slednji: Genova 19 minut, Neapelj 37, Turin 38, alermo 46, Milan 55, Bologna 58, Bari 1 ura in 16 minut. Rim 1 ura in 56 minut, Zdi se, da povprečna hitrost avtomobilov v mestnem okolju znaša okoli 7 km na — 3 — 1. decembra 1966 mati?* vodstvom Oskarja Kjudra in moški pevski zbor Prosck-Kontovel pod vodstvom Ignacija Ote, ki bosta nastopila v nedeljo popoldne v Kulturnem domu na vokalno-inštrumentalnem koncertu. Sodelovala bosta tudi pianistka Fedora Ferluga in tenorist Viktor Stoka, Na ta koncert opozarjamo vso našo javnost. Program bomo pravočasno objavili. — Ben, Jakec, kaku si se kej zmazan pr volitvah. Uni bot si se lementau, de ne znaš, kej be volu, zatu ke so te na shodeh čisto zmešali. E, sm pole vselih dobu ta pravo stranko. Znaš, kadar sm vidu, de na shodeh ne zasto-pem neč, sm začeu brat pikolo. Tam nutre je blo vseh sort oglasov od vseh sort strank jn — se zna — vse so se hvalle, kaku so dobre. Ma jest sm jeskau samo tiste, ke jemajo res kej šoštance. Jn taku sm jo najdu. — Jn kej si volu? — Sm volu Topazio. — Topazio? Sej tu ni stranka. — Kaku, de ne? Sej je jemela oglas. Jn je bio tam rečeno, de Topazio ne pozna konfinov, de je znižala olje od petstu na štirstupedeset lir, de uani čejo, de bojo vsi jemeli dobro jn poceni olje. Jn taku sm zastopu de je tu nekej konkretnega jn jest sm volu njeh! — Ma sej uani niso jemeli kontrašenja na glasovnici! — Sm vidu, ja, de ga nimajo. Zatu sm ga pej jest napisau. Pej ti? Kej nisi nekej pravu, de si kandidat od dependetistov? Kaku je zdej? Si zvoljen? — E, znaš, zvoljen nisem, zatu ke jest sm na vrsti šele trinajsti! latu ke jest sm šou h njem šele ta zadne cajte. Jn si vidu, kolko je tu pomenlo. Ku so volivci zvedli, de kandidiran tudi jest, so preči šli jn volili dependetiste jn so šli gor kar na dopleh. — Bejži, bejži Mihec, kej se hvaleš, ke ni neč res. Za dependetiste, dragi moj, je ta glavno propagando naredu tisti minister Bo jn Ge-noveži. Če ni bilo njeh be, dragi moj, tudi de-pendetisti ostali pr starem. Ma so dobili zaveznike u Genovi. — Ben je, nekej je res tudi tu. Ma znaš kej je meni žou? De nisem kandidi-rau pr belčkeh. — Pr kašneh belčkeh? Sej belčkov ni več! — Kaku, de ne. Anajst taužent glasov so dobili. Kej nisi brou, de je blo tolko beleh glasovnic? Videš, uani be lahko dobili pr tržaške-mi komuni kar tri svetovauce. Jn be morbet lahko biu tudi jest med njimi. — Ja, dragi moj, je res, de so dobili dosti glasov. Ma za jemet kašnega zvoljenga, moreš jemet na glasovnici tudi kontrašenjo jn kandidata. Zdej, tudi če bi teli jem kej dat, se ne zna, koga dent, ke ni nobenga jemena. — E, buhvej, de ne bojo pr drugeh volitvah tudi uani postauli svojga kandidata. Ke volivci so vre tle, ke samo čakajo, de be jemeli koga zvolt. Jest se čudem, de se ni noben politik še zmislu, da be ponucau te glasove, ke j eh ni malo. Intanto be lahko kašen pršu naprej. — Ja znaš, ni rečeno, de politiki zmiram, vse jn preči zastopejo! Vidi — denmo reč — do zdej še niso zastopli, de se shodi po kanto-neh ne splačajo več zatu ke jeh nobeden ne posluša. Uani kar naprej špendavajo dnar jn zapraulajo čas ses tistmi diškoršami, ke jeh posluša samo veter al pej dež. Kej češ, tradicija je tradicija. — Ben, ma zdej, kadu je zmagau? — Kadu? Vsi, ku zmiri. Ani so zmagali zatu ke jemajo več glasov; ani so zmagali ke so obdržali glih tolko glasov, čeprou so se vsi ta drugi martrali, de be jem jeh vzeli; ani so pej zmagali, ke so_ zgebili mejn glasov, koker so drugi misleli jn želeli. Pr volitvah je zmiram taku. — E, je prnu taku, ja. modni kotiček S ...............................n...........................................................„„„............... NENAVADEN PRIMER PROTIFAŠISTIČNEGA BORCA 1111111111111111 81 ZacM ČETRTKOVA ČRTICA Pred petimi minutami Dnevna soba je bila prijetna topla. V enem kotu je tiho igral stereo gramofon sentimentalne balade Franka Sinatre in pokojnega Nata Kinga Cola — glasbo, ki sva jo z Lydio oboževala. Sedel sem pri mizi, si prižgal pipico in bral zadnjo izdajo večernika, Lydia pa se je naslanjala name in mi čez ramo gledala v časnik. Na sebi je imela tanko široko obleko in vsakič, ko je šla v kuhinjo, sem lahlco opazil malce izbočen trebuh, kar me je napolnjevalo s ponosom in vznemirjenjem. Lydia je bila v tretjem mesecu nosečnosti in pripravljal sem se, da bom postal očka. Ko je šla že četrtič v kuhinjo, nisem več vzdržal: -‘n- Večerjala sva pred dvema urama. Si še lačna, punčka? Obrnila se je in me pogledala * velikimi modrimi očmi. če jo je človek pogledal v obraz, ne bi nihče rekel, da bo čez pol leta postala mama. čeprav je imela triindvajset let, je bila kot kakšna deklica. — Nikoli nisem verjela, toda pri meni se točno pojavlja tisto, kar sem videla v kinu in brala, ~~ je začela. — Hudo žejo po šumečih pijačah čutim. Vem, da se ti bo to zdelo neumno, ko veš, da jih nikoli nisem marala. Sedaj pa si jih želim, pa ni niti ene steklenice pri hiši. — Pa kaj potem? — sem dejal in vstal od mize. — Sedaj je bilo deset. Mala trgovina na vogalu pa je odprta do polnoči. Vrnil se bom v petih minutah. —■ Boš, zares... Poljubil sem jo na lice. — Ti si Vendar mati mojega bodočega o-troka in res mi je ljubo, če ti niorem prinesti kaj, da boš popila. Kaj še želiš? — Nič, samo to, da se hitro vrneš, dragi, — je rekla veselo. Noč je bila temna in dišalo je Po snegu. Stari trgovec je za Prodajno mizo bral časopis. Ko sem zahteval kako šumečo pijačo, Se je stari malone razburil: ~ To je vendar poletna pijača in je sedaj ne prodajamo. — Vem, vendar bi vas prosil, Povejte mi kak kraj, kjer bi jo lahko dobil. — Seveda! Najemite si letalo! V Kaliforniji jo prodajajo na ulicah. Kej, — se je prekinil, — morda ie ostala kakšna steklenica v hladilniku. Saj veste, kako je. Nikoli ga ne čistim, samo napolnim Pa, ko vidim, da je steklenic zmanjkalo. Vidite, tam v kotu je, za kartonsko reklamo. Če nimate nič Proti, poglejte sami in se poslujte. Utrujen sem in komaj hodim. — Vi le sedite, — sem dejal veselo. Velika kovinska škatla je bila Polna raznih steklenic in konserv. Ze po nekaj trenutkih sem našel nekaj steklenic coca-cole. Bil sem Zadovoljen, kakor da bi bil našel diamante. in prav ko sem dvigal in držal eno steklenico za vrat, sem zaslišal globok moški glas: — Na noge, stari! To je rop! Držal sem steklenico in skrit za kartonsko reklamo enostavno ni-Sem mogel verjeti tega, kar sem shšal. Pogledal sem čez reklamo ln videl moškega v usnjeni kratki suknji z belo kapo. Obračal mi je hrbet. Videl sem tudi pištolo z izrazito kratko in debelo cevjo ter starčeve prestrašene oči. , ~~ Ne streljajte, prosim vas, — >e dejal starček proseče. . — Tiho! —- ga je prekinil ropar ” 2 eno roko pobiral denar iz registrirne blagajne. — Je to vse? — Posel gre slabo, — je odgovoril prestrašeni trgovec. — Meni to pripoveduješ, stari? Če želiš ostati živ, povej, kje imaš debelejši denar, — je dejal ropar, stopil korak nazaj in držal pištolo v višini starčevih prsi. Sedaj ni bil oddaljen od mene več kot pol metra. Z vso silo sem spustil steklenico na belo kapo. Čutil sem, kako je roka postala vlažna in hladna. Pogledal sem natančneje in videl, kako je razbojnik padel preko nekega zaboja, pištola pa se je skotalila proti starčevim nogam. Skočil sem izza kartonske reklame in sledil starčevemu pogledu, ki je bil boječe uperjen proti vhodu. Videl sem, kako je prihajal drugi ropar. Bil je bled, v roki pa se mu je v neonski svetlobi svetlikal nož. Hitro sem reagiral. Pokleknil sem poleg padlega roparja in u-strelil iz pištole, ki sem jo bliskovito zgrabil. Jakost poka me je osupnila in komaj sem opazil kako se je tisti pri vratih zasukal na mestu in padel z obrazom na tla. Osvestil sem se in dojel, kaj sem napravil, ko sem videl, kako se širi pod njim mlaka krvi. Da sem ubil človeka, mi je bilo jasno šele, ko sem slišal starca, ki je glasno klical na pomoč. Ne spominjam se, kako dolgo sem čakal. Čas je tekel počasi, dokler se ni pri vratih pojavil policaj. Tedaj sem spustil pištolo na prodajno mizo in odšel k vratom ter pobral ostale steklenice coca-cole. — Hej, vi! Kam pa? — me je vprašal policaj, ki je dvignil slušalko trgovčevega telefona. — Domov, moja žena je v dru... Čaka me. — Nikamor ne boste šli, gospod. Tehnično ste aretirani zaradi uboja. Morda celo dvojnega uboja. — Kaj? — se je vmešal prodajalec. — Ta človek je rešil moj denar, morda tudi moje življenje. Mar ne vidite noža v roki tistega tipa? Streljal je v samoobrambi. — Počasi, počasi, — je odvrnil policaj. — Vem samo to, da je vbil človeka. Ostalo bo odločilo sodišče. Ko bo prišel avto, boste šli z nami. Morda samo zaradi formalnosti... Prikimnil sem z glavo, te sem lahko videl časniške naslove: «Fa-kultetni asistent ubil roparja!» In to jaz, ki se že od otroških let nikoli nisem tepel. — Toda moja žena..., — sem začel. — Le brez skrbi. Jo bomo že obvestili. Sicer pa boste postali junak,, gospod. Junak! Jaz? Saj sem samo navaden človek, ki je šel kupit stekleničko šumeče pijače. Odšel sem za pet minut, doživel pa sem mnogo več, še preveč. Ugasil sem eno življenje. Gojenec ruskega inštituta vVatikanu pred katerim so Nemci trepetali Litvanec v meniški obleki, strokovnjak za pošiljanje nacističnih okupatorjev na drugi svet - Kaj sta doživela esesovska oficirja, ki sta ga legitimirala - Dva razstreljena tanka, namesto mostu Glavni bibliograf republiške knjižnice v Vilni Obdobje protifašističnega boja je bilo, to je znano, izpolnjeno s tako neštevilnimi primeri osebnega poguma in požrtvovalnosti, da je popolnoma utemeljeno govoriti o množičnem heroizmu mnogih evropskih narodov. V teku njegovega razvoja pa so še nekatera med temi dejanji osebnega poguma dogajala v okviru tako neverjetnih in bizarnih okoliščin, da se človeku zde kar neverjetna. Objavljamo enega od teh primerov, v prepričanju, da. bodo naši čitatelji zgodbo prečitali z zanimanjem. Pripoveduje jo oseha, ki je bila z njo neposredno seznanjena. Nekega novembrskega dne 1943. leta je šel že pozno ponoči po pusti ulici visok in nekoliko zgrbljen duhovnik. Nenadoma sta se izza vogala pokazala dva esesovska oficirja. Po njunih nezanesljivih korakih je bilo soditi, da sta ga morala v bližnji gostilni kar precej povleči. Kazalo je, da jima visoki duhovnik ni bil všeč in sta zahtevala, naj pokaže legitimacijo. Duhovnik pa je z obema rokama segel pod plašč in nekaj hipov kasneje je nočno tišino presekal kratek rafal iz brzostrelke. Oficirja sta se zgrudila na pločnik. Ko so na kraj «nesreče» prispeli esesovci iz ko-mandanture, so v neki veži našli trupli svojih tovarišev, vendar le v perilu ter brez škornjev in orožja. Le nekaj dni kasneje je nemško poveljstvo imelo spet podoben primer. Neki esesovec se je v gostilni seznanil z dvema nemškima oficirjema-. Po miiogiivztfttr-vieah za zmago nacistične Nemčije je esesovec predlagal, naj bi zabavo nadaljevali pri nekih dekletih. Tja pa niso nikoli prispeli, kajti naslednje jutro so trupli obeh nemških oficirjev našli v nekem jarku. Fašistični pro-tiobveščevalci so po tem dogodku sklepali, da sta duhovnik in esesovec ena in ista oseba. Kaj drugega pa niso mogli doseči, kajti neznanca v črnem oblačilu niso mogli ujeti... To zgodbo nam je prvi pripovedoval neki moskovski znanec, ki je bil lari v Rimu. Ko smo se sprehajali po najslikovitejši in najbolj zeleni rimski Ulici Nomentani, nam je prijatelj pokazal vilo Tai, v kateri ima sedaj prostore tajlandsko poslaništvo, in nam dejal: «Nekdaj se je v tej stavbi zadrževal glavni štab sovjetskega odporniškega gibanja v Rimu. Naši ljudje, ki so bili ušli iz ujetništva in se pridružili italijan- HOROSKOP Prizor iz otroške igre «Obuti maček», katere premiera je bila v torek v Kulturnem domu. Ponovili jo bodo še danes, jutri in v soboto ob 16. uri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiHiiniiimniumuiHiinimmmiiiiiuniiiiiiinHiHiiuiiiiuuniiiuuiHmmniHii več zadovoljni sami s seboj. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dan bo poln ugodnih priložnosti, ki jih vi skušajte ustrezno izkoristiti. Odločneje se spoprimite s svojo lenobo. KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Kar zadeva poslovno'' napredovanje ostane stanje nespremenjeno. Noben nasvet vam ne more koristiti, če ga ne upoštevate. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trdo se boste morali boriti, da bi obvarovali to, kar ste že dosegli. Prednost gre vsekakor družini, ne prijateljem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pomočjo dobrih kolegov boste uspešno zavrnili vse napade svojih nasprotnikov. Zavrnite nekatere pretirane zahteve najmlajših. OVEN (od_ 21.3. do 20.4.) Ugoden dan za kakršno si bodi denarno poslovanje. Bodite bolj zadržani v svojem vedenju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne obljubljajte tega, česar za gotovo ne boste mogli izpolniti. Razčistite nekatere zadeve v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Imeli boste posrečeno zamisel, ki jo ob prvi priložnosti skušajte uveljaviti. Nudite dragi osebi potrebno moralno podporo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite bolj objektivni v ocenjevanju položaja, ki ste se v njem znašli. Izvedbo nekega družinskega načrta odložite za kasneje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne navdušujte se za tvegana dejanja, s katerimi ne boste ničesar rešili. Po- trebni ste bolj duhovnega kot materialnega blagostanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste odlično razpoloženi in pripravljeni za delo. Dasiravno vam ugaja ukazovati, se tega, zaradi ljubega miru, skušajte ogniti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Sreča vam danes v poslih ne bo prav posebno naklonjena. S hvaležnostjo sprejmite vsak dober nasvet. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Najostreje nastopite proti nekaterim, ki bi vam hoteli omadeževati poslovni ugled. Danes ne boste pre- skim partizanom, so fašistom povzročali hude preglavice. Med njimi je bil najzanimivejši menih iz Russicuma (ruski inštitut v Vatikanu). Ko so me 1944. leta dodelili kot prevajalca sovjetskemu poslaništvu v Rimu, smo se nastanili v.,.tej vili. Nekega dne sem na dvorišču opazil nadvse nenavaden priibr:' sredi" dvorišča je stal visok in malce zgrbljen človek v meniški obleki, okrog vratu mu je visela brzostrelka, kadil ie mahorko in se izražal z besedami, ki v nobenem primeru ne morejo imeti svetopisemske vsebine. Ko sem povprašal, kdo je to, so mi odgovorili, da imam pred seboj nenavadno kombinacijo papeževega podložnika in strokovnjaka za pošiljanje na oni svet nacističnih funkcionarjev. Nato ga nisem videl nikoli več. Nekdo mi je rekel, da se je vrnil v Sovjetsko zvezo. Niti ne vem, kakšno je bilo njegovo pravo ime. Vem le to, da so ga klicali «padre Doroteo* *. To pa je tudi vse, kar vem o njem. Naš prijatelj je odpotoval iz Rima, mi pa smo še nadalje raziskovali, kdo naj bi bil skrivnostni »partigiano* v meniškem oblačilu. Ko pa smo se nekoč seznanili z borcem rimskega odporniškega gibanja Luigijem Gior-giom in nas je ta povabil v svoje stanovanje, nam je ob tej priložnosti pokazal tudi že obledele fotografije svojih prijateljev-par-tizanov. «Padra Dorotea je v vilo Tai pripeljal vodja našega odporniškega štaba Aleksej Flešer. Pojasnil nam je, da je Doroteo član ilegalne organizacije odporniškega gibanja v Vatikanu in da bo odslej pomagal naši skupini. Pred nami je stal visok fant, star kakih trideset let. Že na licu mu je bilo videti, da ne spada med strahopetce. Bil je izobražen, saj je tekoče govoril pet ali šest evropskih jezikov, italijanski pa je znal skoraj bolje od mene. V vilo Tai je prišel z nekim lepim dekletom. Ime ji je bilo Miločka in je bila hčerka nekega ruskega emigranta. Ne vem, če se ni morda z njo kazal tudi v Vatikanu, toda mi smo ju pogosto vide’i skupaj. Celo na akcije sta odhajala skupaj. Brez dvoma sta se imela rada. Nekega dne se je že pozno ponoči vrnil z zavitkom v roki: «Prinesel sem dve nemški uniformi,* je dejal. «Bedaka, sama sta kriva, zakaj pa sta me legitimirala.* Moja žena je nato eno izmed uniform prilagodi’ njegovi postavi. V črnem oblačilu je bil pravi hlapec božji, v esesovski uniformi čistokrven nacist, v civilni obleki pa don Juan. Najraje pa je hodil naokrog preoblečen v duhovnika, saj je pod črno haljo najlaže skrival svojo brzostrelko... I uigi nam je j ovedal še nekaj epizod iz življenja «padra Dorotea*. Tik pred osvoboditvijo Rima so mu ukazali, naj razstreli most v Ulici Nomentani, po kateri so se umikali Nemci. Menih je vzel razstrelivo in s svojim tovarišem krenil v akcijo. Spotoma ju j : zalotila nemška patrulja, toda Dorotec eksploziva ni hotel odvreči, čeprav je moral bežati. «Utegne se zgoditi, da mi bo še prav prišel,* je rekel tovarišu. In zares, na robu mesta sta zagledala dva nemška tanka, ki sta ju — medtem ko sta njuni posadki počivali v gostilni — pognala v zrak. Po osvoboditvi Rima je Doroteo zbral v vili Tai svoje partizane jn jih z rdečo zastavo na čelu popeljal v Vatikan. Na dvorišče je stop1*! papež Pij XII. Doroteo je papežu čestital k zmagi, ta pa jih je blagoslovil... Nato je Luigi nadaljeval: «Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Papež nas_ je blagoslovil, nato pa se je začel po rusko pogovarjati z našimi fanti in Do-roteom. Rusko ne razumem mno-g\ toda povsem jasno sem slišal, kako so vasi fantje papeža ogovarjali s 'tovariš papež’, pa tudi on je svoj nagovor začel z besedo 'tovariši'.* Naposled se nam je le nasmehnila sreča. Odpotovali smo v Vilno. V poslopju republiške knjižnice smo poiskali glavnega bibliografa Dorofeja Zaharoviča Bez-častnega. To je bil človek, ki so ga borci italijanskega odporniškega gibanja krstili za «padra Dorotea*. V čas” ko so ljudje litvanskega škofa Petra Bučisa iskali mlade fante, ki naj bi jih poslali na šolanje v Vatikan, je nekdo opazil tudi sposobnega in oc"očnega Doroteja. Tako je mla- di fant prišel v Russicum. Ko so Nemci napadli Sovjetsko zvezo, so večjo skupino gojencev poslali na okupirano ozemlje Ko so se nekateri izmed njih vrnili, so pripovedovali o zločinih hitlerjevskih krvnikov. Tedaj je mladi Dorotej začel iskati svojo pot. Sklenil je, da se bo pridružil borcem proti sovražnikom svoje dežele. Pri tem pa si je zastavil vprašanje, če ima kot duhovnik pravic, tudi ubijati? «Nisem dolgo okleval,* pripoveduje Dorofej. »Sicer pa je tudi v svetem pismu nič koliko ubojev po božjem ukazu. Razen tega pa se mi je upiralo, ko sem videl, kako moji tovariši odhajajo Nemcem gradit 'novi red'. Takrat sem dojel, da je mnogo pravičneje ubijati njihovo orožje.* Ko se je končala vojna, je Dorofej zaprosil, naj ga puste iz inštituta, ker ne veruje v boga. Začela se je preiskava. Zaprli so ga. Navsezadnje pa so mu le dovolili vrnitev v domovino. Tedaj pa je zanj nastalo hudo življenje. Brž ko je bil prišel v Moskvo, so pogumnega borca v odporniškem gibanju zaprli in ga obsodili kot vohuna. V taborišču je prebil sedem let. šele potem, ko so v Sovjetski zvezi obračunali s kultom osebnosti, se je spet lahko vrnil v svojo domačo Litvo. Nova moda ženskih pričesk Frizerji in lasuljarji nočejo zaostajati za modnimi ustvarjalci, ki so z raznimi «mini krili* in drugimi novostmi naravnost zre-volucionirali žensko modo. Zato so sklenili, da vnesejo tudi v modo ženskih pričesk čim več novosti, toda takšnih, da bo mogoče tudi o novih modnih pričeskah trditi, da so res nekaj novega, originalnega in domiselnega. Vesti o velikih spremembah v modi pričesk so seveda razburile modni svet, ki že računa na nove spremembe tudi na ostalih področjih ženske mode. Za kakšne novosti torej gre? Naj takoj poudarimo, da gre za zelo sprejemljive in okusne novosti, ki vračajo lasem in glavi tiste naravne oblike, lesk in lepoto, ki jih po toliko letih umetno »napihnjenih* pričesk že nismo bile več vajene videti. Predvsem torej ne bodo več v modi zelo bogate pričeske, kot tudi ne pričeske, ki zahtevajo nakodrane lase. Tudi franze ne bodo smele več prikrivati našega čela, ki bo moralo biti povsem prosto. Lase bomo morale pustiti rasti in to vsaj do ramen in sicer tako, da bodo približno vsi enako dolgi, česale jih bomo v glavnem gladko z navzgor, ali navznoter zavitimi konicami. Ušesa bodo pokrita, ali pa tudi ne. Le večerne pričeske bodo bolj bogate ter bodo dovoljevale razne kodre na vrhu glave, ali na tilniku. Z novo modo seveda se bo odklenkalo raznim vložkom umetnih las in lasuljam (ki se pri nas še niso niti udomačile). Nasprotno! Marsikatero bodo prav takšni u-metni vložki las in lasulje rešili ter ji omogočili, da se bo lahko že v kratkem času prilagodila novi modi. Kot vidimo gre za zelo pametno »revolucijo* v modi ženskih pričesk, mnogo bolj sprejemljivo od vseh sprememb v modi ženske garderobe zadnjih let, na katere se skušamo, ene prej, druge počasneje, prilagoditi. In kakšno korist bodo imeli od nove mode šele lasje, ki smo jih dolga leta »mučile* in uničevale z umetnim napihovanjem in z uporabo raznih lakov. Naravne pričeske takšnih pripomočkov ne bodo potrebovale in tako si bodo lasje do dolgem času odpočili ter se okrepili, kar vse bo pripomoglo, da bodo postali zopet zdravi in bleščeči, kar tudi predstavlja njih največji okras. Tudi glede barv so frizerji in lasuljarji sklenili, da se vrnejo k čim naravnejšim barvam ter da se odrečejo barvam, ki so kvarile naravni videz in tudi lase. V glavnem bodo prevladovale mehke kostanjeve in temnorujave barve, manj svetle, ali pa črne. V modi rahlo rdeči odsevi, še bolj pa rahlo srebrni in zlati odsevi, ki se bodo skladali z modo srebrnih in zlatih oblačil. Če se hočemo torej čimprej prilagoditi novi modi pričesk, potem se kar hitro posvetujmo s svojo frizerko, da se skupno odločimo za pravo pričesko. Nato pa nehajmo za nekaj časa s striženjem las — vse ostalo bo potem laže uresničiti. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Šopek slovenskih pesmi ČETRTEK, 1. DECEMBRA 1966 Nacionalni program .8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 9.00 Operetni motivi 9.20 Strani iz 11.45 Trije glasovi, trije slogi -12.00 albuma 9.55 Zdravnikovo mne Za smeh in dobro voljo -12.30 Za nje - 10.05 Operna antologija vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Igra skupina »Teen Agers* - 17.20 Italijanščina po radiu - 17.40 Glasba za vaš transi-stornik - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Giorgio Federico Ghedini - 19.00 Pisani balončki - 19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 šport - 20.35 »Sosed Luka*, napisal Ivan Cankar - 21.25 Vokalni terceti in kvarteti - 21.40 Jazzov kotiček - 22.00 Harmonija zvokov in glasov - 22.40 Slovenski solisti - 23.00 Glasba za lahko noč. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Mali ansambli iz naše dežele - 13.30 Solisti Carla Pacchio-rija - 13.45 Simfonični koncert. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.30 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Polke in valčki - 10.35 Glasbeni intermez-zo - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Alojz Srebotnjak: Amandus - 14.00 Clasba po željah - 15.00 Iz operetnega sveta - 15.45 Slovenske narodne pesmi - 16.20 Bertolt Brecht: »Dialoghi di profughi* - 17.40 Ital. narodne pesmi - 18.00 Prenos RL 19.00 Ansambel Leo Petit - 19.30 Prenos RL - 22.15 Orkester Woody Herman - 22.35 Nočni motivi - 23.00 Prenos RL. 10.30 šola - 11.00 Popevke - 11.30 Jazz - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Wolmer Beltrami - 16.00 Spored za najmlajše - 17.10 Jazz - 17.35 Orkester Michel Legrand - 18.50 Spored z onstran Atlantika - 19.20 Delovna Italija - 19.30 Vrtiljak pesmi - 20.20 Nove pesmi - 21.00 Koncert pianista Emila Ghileisa - 22.00 Politična tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 7.35 Jutranja glasba - 8.40 Poje Miranda Martino - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Nove pesmi - 9.55 Vesela glasba - 10.35 Glasbeno-govorni spored - 12.00 Romantično popotovanje -14.05 Pevci - 14.45 Nove plošče - 15.15 Kolesa in motorji - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 17.00 Neapeljski festival -17-25 Oddaja za avtomobiliste - 17.45 B. Cicognani: »Snaha* - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Filmske in gleda-Iiške_ novosti - 21.00 Nove nemške plošče - 21.40 Srečanje z opero. ///. program 18.30 Thomas Augustin Arne - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Revija revij - 21.25 «Peter, Paul and Mary» - 22.15 Znanstvena oddaja - 22.45 Glasba danes. matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 Slovenske narodne pesmi - 9.40 Pet minut za novo pesmico - 10.15 Z našimi pevci v francoskih operah • 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri - 12.10 Ansambli domačih napevov - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Zvoki iz Južne Amerike in s Pirenejskega polotoka 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Odmevi iz Poljske in Moravske Slovaške - 14.45 »Enajsta šola* 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Lahka orkestralna glasba - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistič na oddaja - 18.15 Negativni oper ni liki - 18.45 Jezikovni pogovori 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Domače pesmi in napevi - 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Johannes Brahms - 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za naj mlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Narodi in dežele: Kalahari - 19.45 športm vesti in ital kro nike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glas bena predstav’ «11 signore ha suo nato?* - 22.00 Politična tribuna 23.00 Dnevnik. 6.00, 19.30 - Slovenija 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, Poročila - 8.05 Glasbena II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 TV igra «Gli uomini della prateria* - 22.05 Kulturne aktualnosti. Jug. televizija 9.40 TV v šoli - 17.35 Poročila -17.40 Oddaja za otroke - 18.45 Lastnoročno - 19.10 Glasbena oddaja -19.54 Medigra 20.00 TV dnevnik -20.30 Rezerviran čas . 21.15 Zabavnoglasbena oddaja - 22.15 Poročila. Vreme včeraj: najvišja tempe ratu- ra 7,5, najnižja 3.5, ob 19. uri 6; vlaga 60 odst., zračni tlak 1007.9 pada, veter 5 km vzhodnik, nebo 3 desetinke pooblačeno. morje mir- no, temperatura nje. morja 13.6 Stopi- Tržaški dnevnik Danes, CETHTEK, 1. decembra Marijan Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 19,11 in zatone ob 10.54 jutri, PETEK, 2. decembra Blanka MINISTRSTVO ZA JAVNO VZGOJO ODOBRILO PROŠNJO Slovenska srednja šola na Opčinah nosi ime pesnika Srečka Kosovela Na šoli se že pripravljajo na svečanost, ki ko še pred božičem ■ Kaj pa druge slovenske šole v mestu in v okolici? Ravnatelj slovenske srednje šole na Opčinah je prejel od šolskega skrbnika uradno sporočilo, da se ta šola imenuje po Srečku Kosovelu. Sporočilo, odposlano iz Trsta 26. novembra, pravi: «V zvezi s sporočilom štev. 115/66 od dne 13. aprila 1966, prepišemo celotno besedilo sporočila štev. 15564/2-0 od 21. novembra 1966, ki Je prišlo od Ministrstva za šolstvo — glavna direkcija za srednje šole prve stopnje — Odd. 4, v zvezi s predmetom: Sporočamo, da je bila omenjena šola imenovana na ime „Srečko Kosovel”«. Ukrep, o katerem je govora,, bo v kratkem objavljen v Uradnem biltenu ministrstva (I. del). Tako se torej srednja šola na Opčinah odslej Imenuje: «Srednja šola s slovenskim učnim jezikom ..Srečko Kosovel”«. To je prva slovenska šola na Tržaškem in Goriškem, ki je uradno dobila svoje Ime in Je bila imenovana po pesniku našega Krasa. Vest, ki se je naglo razširila med profesorji in dijaki openske Sole ter slovenskim prebivalstvom na Opčinah in v bližnjih vaseh, nas je zelo razveselila. Z zadovoljstvom sprejemamo vsako tako vest in pričakujemo ter upamo, da si bodo druge dobre vesti glede naše šole in šolnikov še sledile. Kakor smo včeraj izvedeli, so se na srednji šoli «Srečko Kosovel« že lotili priprav na svečanost, ki bo približno čez dva tedna, vsekakor pred božičnimi počitnicami. Spored še ni sestavljen. Povabili bodo predstavnike oblasti in na programu bodo nagovor, recitacije Kosovelovih pesmi itd. Medtem pa bo seveda treba poskrbeti za lepo napisno tablo in Jo vzidati na pročelje šole. Prošnja za imenovanje srednje šole na Opčinah po Srečku Kosovelu je bila odposlana šolskemu skrbništvu prve dni maja skupno z dokumentacijo in kratkim življenjepisom Srečka Kosovela, kakor zahtevajo zadevni predpisi, šolsko skrbništvo je prošnjo odposlalo na ministrstvo za šolstvo, ki jo je v nekaj mesecih odobrilo. Ko je spomladi na vse sredn]e šole prišla okrožnica, naj bi vsaka srednja Sola dobila svoje ime, so se profesorski zbori na šolah o tem pogovorili in predlagali imena. Nato so se sestali ravnatelji šol in se pogovorili, da ne bi več šol dobilo enako ime. Tako se Je uveljavil predlog, naj bi se srednja šola na Opčinah imenovala po Srečku Kosovelu, saj Je najbližja njegovemu rojstnemu kraju in grobu. Ker so tudi druge šole vložile zadevne prošnje, je pričakovati, da bodo ravnateljstva v kratkem prejela enaka obvestila, kot te dni opensko, in da bodo vse slovenske srednje šole imenovane po predlogih profesorskih zborov. Pri tem bi radi poudarili, da se tudi osnovne in višje srednje šole lahko imenujejo po zaslužnih možeh. Zato je potrebno, da se dogovorijo profesorski zbori, oziroma u čltelji in didaktični ravnatelji, da oddajo zadevne prošnje z dokumentacijo šolskemu skrbništvu itd. Vse osnovne, srednje in višje srednje šole tako na Tržaškem kot na Goriškem bi morale dobiti imena po slovenskih pisateljih, pesnikih, vzgo- jiteljih, glasbenikih itd. S tem bomo počastili njihov spomin. Razen tega pa ima tako imenovanje šol tudi vzgojni pomen. Zapora lekarn Lekarnarji so napovedovali za danes zaporo vseh lekarn razen osmih, ki imajo nedeljsko službo. Z zaporo protestirajo proti INAM, ki deli v mestnem središču zdravila zavarovancem samo v svojih treh lekarnah ter dovoli, da sprejemajo recepte svojih zdravnikov le v lekarnah v predmestjih in v okolici. Seveda pa gre pri tem pravzaprav za staro pridobitev tržaških delavcev, saj v starih pokrajinah ni lekarn INAM. Prošnje za dovoljenje za avto izvoščkc V zvezi s sporočilom, da bo občina izdala 12 novih dovoljenj za avtomobilske izvoščke, (taksiste), občina sporoča, da zapade rok za predložitev prošenj 10. decembra. Prosilci lahko k prošnji poleg običajnih dokumentov (potrdilo o italijanskem državljanstvu, potrdilo o stalnem bivališču, kazensko potrdilo in potrdilo o lepem obnašanju) priložijo tudi druga potrdila, ki bi utegnila izkazovati posebne prednostne razloge za ugoditev prošnji in sicer: dokument, ki bi potrjeval kvalifikacijo bivšega borca, vojnega ali civilnega invalida, dokument o profesionalnih kvalitetah (potrdilo o rednem Izvrševanju poklica avto izvoščka v delovnem odnosu) itd. Oddana gradnja javnih del Na zasebni dražbi pri pogodbenem uradu vladnega komisariata (oddelek za javna dela) so bila 29. nov. oddana naslednja javna dela: obnovitev kanalizacije za odpadne vode v tržaški pokrajinski umobolnici za izklicno ceno 29.500.000 lir, je bila oddana podjetju Protto Piestro iz Gorice na osnovi popusta 14,94 odst. za končno ceno 25.092.700 lir; gradnja italijansko-slovenske osnovne šole v Dolini za izklicno ceno 42.350.000 lir, je bila oddana podjetju arh. De Mottoni Gastone iz Trsta proti popustu 13.30 odst. za končno ceno 36.717.450 lir; razširitev in popravilo cestišča od km 1.300 do km 1.850 kraške pokrajinske ceste za izklicno ceno 21.500.000 lir, je bila oddana podjetju Soc. Cooperativa Valcornap-po iz Vidma proti popustu 17,35 odst. za končno ceno 17.769.750 lir. nanclranje industrijskih podjetij, ki je bil ustanovljen na podlagi deželnega zakona štev. 25. Gre za zakon, ki določa prispevke za kritje obresti na posojila za gradnjo in tehnološko modernizacijo Industrijskih podjetij. Odbor namreč izraža svoja mnenja o prošnjah, vloženih na podlagi tega zakona. Na včerajšnji seji je odbor izrekel ugodno mnenje glede 43 prošenj v skupnem znesku 1 milijarde 535 milijonov lir. Dežela bo za ta posojila prispevala okrog 25 milijonov na leto. Prošnje so vložila kovinarska, lesna, strojna, gradbena, kemična, tiskarska in druga podjetja. Doslej je odbor priporočil prispevke za kritje obresti na posojila, ki znašajo okrog 8 milijard lir. C Občinski odbornik dr. Fantasia je včeraj ob 19. uri v dvorani palače Costanzi poročal o delovanju svojega resorja. V zastopstvu vladnega komisarja je bil prisoten pod-prefekt dr. Ruggiero. Poslanska zbornica odobrila izplačilo 2 milijard lir za Javna skladišča Komisija za proračun pri poslanski zbornici je dala včeraj svoj pristanek, da se iz državne blagajne prizna tržaškim Javnim skladiščem enkratni prispevek v višini 2 milijard lir za kritje poslovnega primanjkljaja, ki se je in ki se še bo pri organizaciji nabral do konca letošnjega leta. Kakor znano, bo država prispevala Pristaniški ustanovi po 1,5 milijarde lir letno, vendar se bo ta prispevek nanašal le na čas, ko bo ustanova dejansko obstajala in poslovala. Zdaj nas od konca leta loči le še mesec dni, pa smo še daleč od tega, da bi lahko vsaj približno mogli vedeti, kdaj bo ustanova uresničena, in toliko manj, kdaj bo lahko začela delovati. Zaradi tega je skoraj gotovo, da bo morala država kdaj poprej s posebnim zakonom poskrbeti za finančno kritje še nadaljnjega primanjkljaja, ki se bo pri Javnih skladiščih nabral do trenutka, ko bo njihovo funkcijo na našem področju končno prevzela pristaniška ustanova. PO URADNO POTRJENIH PODATKIH V teh dneh je bilo v Trstu skoraj 148.000 Jugoslovanov Vsote, ki so jih potrošili pri nakupih in nočninah, gredo v milijarde - Naporen povratek zaradi snega in ledu 5 Vladni komisar dr. Cappellini j»: včeraj ob 11.30 sprejel prof. Bu-dinija in dr. Stasija, predsednika in ravnatelja konzorcija za proučevanje in raziskave inštituta za fi-ziko pri tržaški univerzi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuimiiHiiiiiinuuuuiuaiiiiiimiiunummMimuiiuiuiiii V DVORANI PRIZIVNEGA SODIŠČA Jutri bo uradna proglasitev novo izvoljenih svetovalcev Sestanek izvršnega odbora Združene socialistične stranke • Sestanek splošnega aktiva tržaške federacije KPI Pokrajinske in občinske volitve v Trstu so mimo. Včeraj smo objavili izjave posameznih strank o volilnih izidih ter volilne izide po voliščih in razpredelnice o volitvah za obnovitev pokrajinskega sveta; danes pa objavljamo na drugem mestu podrobne volilne izide in razpredelnice o volttvah za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Jutri ob 9.30 bo v dvorani za civilne razprave prizivnega sodišča uradna proglasitev izvoljenih občinskih in pokrajinskih svetovalcev na posameznih kandidatnih listah, vče- Odobrcni novi deželni prispevki za posojila Včeraj popoldne se je v Trstu na deželnem odbomištvu za industrijo sestal tehniški odbor za fl- •iiimiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiMiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiH VAŽNO OBVESTILO KONZORCIJA RAZLAŠČENCEV Prijavite škodo izven pasu služnosti ob trasi naftovoda Kaj pravi dogovor z družbo SIOT - Nujnost prijave Konzorcij razlaščencev in oškodo. vancev poziva vse prizadete zaradi služnosti za naftovod, ki so utrpeli škodo izven domenjenih 25 m. širine ob trasi, ali jim niso še postavili zemljišča v prejšnje stanje, ker na parcelah še leži material in kamenje, je izginila vrhnja plast zemlje, ali niso prav popravili majhnih zidov, naj se zglasijo na sedežu v Ul. Geppa 9 ali pri odbornikih po vaseh: PADRICE: Evgen Kalc, Padriče 12 REPNIC: Danilo Milič, Repnič 21 in Alojz Milič, Repnič 24 SALEŽ: Jože Cosmani, Salež 17 VIZOVLJE: Milan Furlan, Vižov-lje 7/a CEROVLJE: Marija Legiša, Cerov-lje 36 MEDJA VAS: Franc Pahor, Medja vas 8 in Pavel Ferfolja, Medja vas 6 LONJER: Anton Cok, Lonjer 344 in Oskar Kjuder, Lonjer 318 TREBČE: Vladimir Kralj, Treb- če 180 SEMPOLAJ: Stanislav Legiša, Šem-polaj 48 PRAPROT: Peric Stanislav, Pra- prot 31 SLIVNO: Božidar Marušič, Slivno 20 da prijavijo svoje pritožbe. Konzorcij se Je z družbo za naf tovod pred začetkom del za postavitev cevi dolgo pogajal in pri tem dosegel bistvene izboljšave pri po go jih za postavitev služnosti. Glede vprašanja, ki je sedaj, ob koncu del, še posebno važno, se dogovor med Konzorcijem in družbo za naftovod dobesedno glasi: «SIOT bo morala po vzemljitvi cevi, vrniti lastniku zemljišče tako kot je bilo, kolikor je to razumljivo mogoče, s tem da bo pokrila kop s pripeljano zemljo, odpeljati od zemljišča material, ali — v nasprotnem primeru — lastniku izplačati posebno odškodnino « V kratkem se bodo predstavniki Konzorcija sestali z družbo za naftovod, da se rešijo prav ta prizadeti takoj prijavijo, potem prepozno. ker bo Bliskovit ropar v Ul. Settefontane Včeraj ponoči, nekaj minut po polnoči, so agenti letečega oddelka odhiteli v Ul. Settefontane, kjer Jih je pred vežo stavbe, v kateri stanuje na štev. 49/1, čakala 57-letna Amalia Fabrlattl por. Rengč. Zenska le agentom razburjeno povedala, da se Ji Je malo prej, pred vezo stanovanja, približa! neznanec in ji z urno kretnjo iztrgal iz rok torbico, v kateri Je hranila 15.000 lir. Tat je nato hitro zbežal, skočil v avtomobil in odpeljal. Preiskava Je v teku. POPRAVEK Iz Boršta so nam sporočili, da podatki o volilnih izidih na volišču štev 4 v dolinskem volilnem okrožju (Boršt), niso točni, pač pa da so naslednji: KPI 174, PLI 5, MI 8, PSU 32, PSIUP 13, SS 120, KD 19, MSI 1, PRI 6, PDIUM 2 in UNE 1. Cuffaro, načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu, ki je aktivu predsedoval, je končno poudaril vodilno vlogo, ki jo KPI i-ma v nadaljevanju borb, ki še čakajo naše mesto in ki jih bodo komunisti in tržaški delavski razred vodili: za rešitev pomorske vloge tržaškega mesta in za novo gospodarsko politiko.« Danes ob 19. uri bo podobna skupščina komunistov, tudi v dvorani kina «Verdi» v Miljah, na kateri bo govoril tajnik tržaške federacije Šema. Včeraj smo v našem listu pisali, da lahko računamo, da je te dini (od 26. do 29. novembra) prišlo iz Jugoslavije približno 150.000 oseb. Uradni podatki zdaj to potrjujejo, saj pravijo, da je prišlo od 26. do 28. novembra čez meio skupno 89 tisoč 412 jugoslovanskih državljanov. 29. novembra pa 58.569. to je skupno 147.981 (od teh 106.333 s potnim listom. V torek, 29. novembra, se .ie po uradnih podatkih vrnilo domov skupno 66.378 jugoslovanskih državltanov (od teh 56.330 s potnim listom). Trst ni še videl takega navala gostov, toliko kupcev v trgovinah in toliko iueoslovanskih avtomobilov po tržaških ulicah. V treh dneh so Jugoslovani nakupili v Trstu raznega bla^a. predvsem pralne stroje, hladilnike, zlate predmet0, kmetilske stroje, nadomestne delo za avtomobile itd., ter potrošili pribl 'žno 5 milUard lir, če ne več. Zaslužki trgovcev in gostincev gredo torej v stotine milijonov. Gostinci in trgovci si želijo še takih obiskov. Jugoslovanski gostje so odpotovati v glavnem v torek nonoldne m zvečer. Tutu včerai ie bilo še videti po tržaških ulicah precej jugoslovanskih avtomobilov in gostov, prišlo pa je tudi precei Jugoslovanov z obmeinega področta. ker so včerai še imeli praznični dan. Kakor smo že včerai noročall, so jugoslovanski avtomobilisti, ki so se v torek vračali domov, Imeli hude težave zaradi noledice in snežnih zametov od Selane do Poštnine. U-steviien je b'i promet, vendar ni nvtšlo do htidh pvometnh nesreč, čoorav so vozili v koloni, ker so vozil’ zelo počasi. KHub temu pa 1e nt-išlo do trčenj 1n večjih, alt mant-ših okvar na vozilih. Poled'ca .1? bila nekal časa tudi včerai dopoldne in zaradi tega marsikateri jugoslovanski avtomobilist včeraj 'ni krenil v Trst. Prepoved sečnje iglastega drevja Nesreča na delu Včerai popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom Tržaškega arzenala, sprejeli 35-letnega delavca Luigija Morattlja s Trga sv. Jakoba 15, ki se je malo prej ponesrečil v arzenalu, k)er je zaposlen. Morattl je opravljal svoje delo na dva metra visokem odru, ko se je nenadoma nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel z odra. Pri tem se Je hudo pobil po komolcu in si ga verjetno zlomil. Božične počitnice Na vseh šolah v Italiji se bodo božične počitnice začele 24. dec. In se zaključile 2. jan 23. dec se bo zaključilo prvo trimesečje, 3. Januarja pa se bo začelo drugo trimesečje. LADJE V PRISTANIŠČU M. Berlingieri, Brennero, Borea, San Giorgio, Fede, Lucrino, A. Volta, Ravello, Salpa II, M. Berlco, Cellina, Vesuvlo, Z. Gdanska, Fla-minia, Illiria (It.); Uovik, Gorenjska, Solin, Drzič, Cma gora, Avala, Drežnica, T. Maj, G. Bokorov, Dravograd (Jug.); Isabelle, Elvira, Old Ooak (Pa.); Pelops, Mangana, As-simlna, Vlctoria, S. Marls II, Kal-lianax (Gr.); Daytl, Vlora (Al.); Faisabad, Schwal (ZSSR); St. De ___ metrius (Liban); Ege (Tu.); Ma- vprašanja, zato je potrebno, da se | rietta (Ll.), raj pa Je osrednji volilni urad, ki je bil ustanovljen pri prizivnem sodišču In ki mu predseduje dr. Palermo, nadaljeval s pregledovanjem vseh dokumentov In zapisnikov, ki jih je dobil s posameznih volišč za obnovitev pokrajinskega sveta. Za obnovitev občinskega sveta pa o-pravlja enako delo volišče štev. 1, ki Ima svoj sedež v koncertni dvorani gledališča Verdi. Izvršni odbor Združene socialistične stranke se je sinoči sestal in proučil izide pokrajinskih in občinskih volitev. Izvršni odbor je izrekel zahvalo 25.000 volivcem, ki so v objektivno težkem položaju potrdili svojo zvestobo socializmu in omogočili stranki, da je prvič po vojni zasedla tretje mesto med krajevnimi političnimi silami, ter da je ohranila v občinskem svetu osem, v pokrajinskem pa tri svetovalce. Na izvršnem odboru so ugotovili, da predstavlja demokratični socializem enakovredno alternativo Krščanski demokraciji in komunistični stranki in njunim hegemonskim težnjam. Izvršni odbor združene socialistične stranke meni, da je bila za sedanje volitve značilna določena zmeda. Socialisti razumejo te razloge, vendar jim oporekajo veljavo, kajti v sedanjem tržaškem gospodarskem položaju prevladujejo v glavnem pozitivni činiteljl. Seveda, zaključujejo socialisti, se je organična politika za Trst začela pozno in včasih tudi v protislovni obliki. Socialistična stranka, zavedajoč se resnega sedanjega položaja in odgovornosti, ki si Jo prevzema, se zadolžuje, da bo nadaljevala na občini, pokrajini, v deželni upravi in parlamentu politiko v prid Trstu, pri čemer bo ravnala stvarno in dejavno brez slepomlš-lenja. Tiskovni urad tržaške federacije KPI pa je včeraj zvečer objavil poročilo o sestanku splošnega aktiva tržaške federacije KPI, ki je ugotovil, da je partija obdržala na nedeljskih volitvah svoje pozicije, kljub besnemu napadu starega kova, ki ga je bila deležna z vseh strani, od nasprotnikov in delno od prijateljev. Poročilo pravi nato: «V pokrajinskem svetu je levi center brez večine, globoko pa čeprav dezorientirano nezaupanje do njegove politike pa izražajo tako glasovi za indipendentiste, kakor bele glasovnice. V svojem uvodnem govoru je Gombač, kakor kasneje tudi Šema, paudaril velik uspeh, ki ga je KPI dosegla med slovensko narodno skupnostjo, ki je partiji dokazala zaupanje in trdno navezanost, ter tako obsodila manever socialdemokratov in slovenskolistarjev, da bi speljali slovensko prebivalstvo na limanice levega centra. »Slovenski in rdeči« obroč okrog Trsta je danes trden tako kot še nikoli, in to je v veliki večini zasluga slovenskega prebivalstva, kateremu KPI, ki je partija Slovencev in Italijanov, jamči svojo dosledno dejavnost za rešitev perečih vprašani. KPI in novoizvoljeni občinski in pokrajinski svetoval0'' se zahvaljujejo svojim volivcem in se obvezujejo, da bodo z njimi nadaljevali borbo za gospodarski preporod de- Olivcslilo KZ in ZMP {lede prispevkov kmetom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata člane, da so na razpolago naslednji javni prispevki v korist kmetov: PRISPEVKI ZA STROJE ZA PROTIPARAZITARNO OBRAMBO Kmetje, ki mislijo kupiti stroje za protioarazitarno zaščito rastlin, to je MOTORNE in NAHRBTNE ŠKROPILNICE, ATOMIZATORJE, 2VEPLALNIKE ipd. lahko dobijo prispevek do največ 50 OD STO STROŠKA. Prošnje je treba čimprej vložiti na KMETIJSKEM NADZORNIŠTVU v Ul. Ghega 6, ali na Opazovališču za rastlinske bolezni v Ul. Murat 1, ker je razpoložljiv prispevek omejen. Priložiti je treba predračun prodajalca. PRISPEVEK ZA CVETLIČARJE Cvetličarji lahko nakupijo enoletne cepljenke vrtnic izbranih sort po polovični ceni. Naročiti je treba najmanj 100 rastlin, za katere je treba vplačati predujem po 300.— lir za vsako. ■iiiiiiMMiiiiiiiiMimiiimiiiliilliiiiimiiililliiniiiiHiiiiiifimiiitimiiniiuiuiimiilimiilllMmminHiliimilll Prijave sprejema do 9. decembra KMETIJSKO NADZORNIŠTVO in jih je treba napisati na kolkova-nem papirju za 400.— Ur. Za vsa pojasnila in pomoč sta tajništvi na razpolago v Ul. Geppa 9 v uradnih vsah. Tajništvo KZ in ZMP gObuti maeek» v scenskem okviru dveh svetov ... Slovensko gledališče je včeraj prvič ponovilo predstavo igre za otroke ui||U'MHI>VM'W"»Whi||W........................... VESTI IZ ŠTEVERJANA Občinski proračun za 1967 izkazuje nad 19 milijonov lir primanjkljaja Občina je končno s prepisom uredila zadevo glede zemljišča pri spomeniku padlim Pretekli torek zvečer so se vkljub skrajno slabemu vremenu zbrali občinski svetovalci iz števerjana k redni seji na svojem županstvu. Manjkali so samo trije In tako se je seja lahko nemoteno vršila. Glavna točka dnevnega reda je bila debata o občinskem proračunu in njegova potrditev. Svetovalci, ki jim je predsedoval župan Klanjšček so pretresli posamezne, postavke In nazadnje proračun odobrili. Ta izkazuje okrog 10 milijonov dohodkov In skoro 30 milijonov izdatkov. Razliko, ki znaša nad 19 milijonov lir, bodo morali kriti s posojilom, za katero bodo zaprosili pri državni blagajni v Rimu. Nato so določili preglednike občinskih računov in sicer Iste kot lani, se pravi Slavko Stekar, Bogomir Mužič ln Zdenko Terčič. Pregledali so tudi tretji del gradenj pri občinskem vodovodu in odobrili nekatere manjše spremembe. Tako bodo na nekem odseku namesto azbestnih postavili Jeklene cevi, ki so mnogo bolj odporne in trajne. Pravtako so odobrili nagrado županu za njegovo delo v isti višini kot za tekoče leto. Končno Je bila urejena tudi zadeva zemljišča, na katerem stoji spomenik padlim na trgu pred cerkvijo In ki je bilo formalno še last barona Formentlnlja. Ta je pristal, da se odpiše ta kos zemljišča KDOR SE PRVIČ NAROČI NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1967 prihrani 3.300 lir poduri družini lepo darilo bo prejemat list zastonj ves december 1966 prejme v dar še lepo slovensko knjigo Telefonirajte na št. 37-338 ( ali pa izročite vaš naslov raznašalcu £ PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 IIIIIIIMIimuillllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|inl||||||||||||l|||,|l|l|||||||„|||||n||||M||||||||m,,| VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Premalo nakazanih sredstev za nujna obnovitvena dela Za obnovitev «bonifike» v Nadiški dolini samo 15 milijonov lir - Nova plemenska živina h Avstrije za Mažerole Kmetijski minister Restivo je dovolil takojšnjo obnovo del v raznih konzorcijih za bonifikacijo zemljišč, med njimi tudi za bo. nfiko v J Julijskih Predalpah ali, kot pravimo tukaj, v Nadiških dolinah. Smejo opraviti dela do 15 milijonov lir, kar je pa seveda zelo majhna vsota. Več je dovolil del v konzorciju visokega Tilmen-ta in Bele, to je okoli Pontebe in v Kanalski dolini, in sicer do 150 milijonov lir Minister je tako odločal po vtisih, ki jih je odnesel z nedavnega ogledovanja poplavljenih krajev v Furlaniji. Največ bo dobila spodnja Furlanija, 350 milijonov, kar pa tudi ni kdove kako velika vsota glede na strahovite škode, ki so jih pretrpeli kraji okoli Latisane. Seveda upajo vsi poplavljenci, da bodo znatnejša sredstva prišla od države iz virov, ki jih bodo dajale nove davščine. Ozemlje visokega Tilmenta bo deležno še izrednih ukrepov za poplavljepce, medtem ko bodo Prealpi Giulie (Nadiške doline) deležne le 15 mi. lijonov za svoj konzorcij bonifi-ke. S tem bodo le zakrpali tiste luknje, ki jih je izvrtala voda. To je tudi glavni namen, da se škoda povodnji ne širi z vsakim novim dežjem, • • * Z deželnimi podporami so v Sv. Lenartu razvili precejšnjo mrežo javne razsvetljave na glavnih ulicah Sv. Lenarta, Skrutovega. Gorenje Mjerse in Ožnjega. Nastale so pretekle dni neke tehnične okvare in so zato ostale te vasi v te. mi, kakor je bilo to nekoč v starih časih. Zdaj so popravili avtomatične naprave v električni kabini toliko, da luč sveti dan In noč. ne da bi ugasnila. Zdaj bodo morali popraviti električno napeljavo še tako, da jo bodo lahke po volji prekinili, da ne bi računi občine preveč narastli. • * • Vodstvo zadružnega hleva v Ma-žerolah je zgradilo potrebne hrame za zadružni hlev in tudi naročilo plemensko živino iz Leob-na v Avstriji, ki je znana po svoji alpski pasmi. Te dni upajo, da bodo blagoslovili živino in začeli hlevariti v novem zadružnem hle. vu. To bo edina dejavnost, ki jo bodo imele Mažerole doma. Seveda bo večina ljudi morala še naprej na delo v emigracijo, toda vsaj začetek neke dejavnosti je tudi zadružni hlev. Želimo ljudem obilo uspeha v korist občine ln pravtako košček zemljišča ob pokopališču, ki je bil deloma tudi last baronice Tacco. Gre za skupno okrog 300 kv. metrov, ki bodo odslej vknjiženi v korist občine, kar je v skladu s prejšnjim dogovorom med občino In o-bema dosedanjima lastnikoma. Na koncu so se pogovorili še o nekaterih drugih občinskih zadevah, ki niso bile Izrecno na dnevnem redu. Seja je trajala dobri dve uri. Sestanek na Intersindu zavoljo preosnovc SAFOG Na zahtevo FIM-CISL bo v petek ob 10. uri na sedežu Intersinda v Trstu sestanek o preosnovl podjetja SAFOG, ki zadeva tako veliko število delavcev ln uradnikov. CISL zahteva, da se pregledajo načrti in upoštevajo zahteve sindikatov. Ne gre za načelno nasprotovanje novim stvarem, ampak da se o važnih odločitvah posluša tudi delavski glas. V petek popoldne ob 18. url pa bo v Ul. Roma na sedežu CISL zborovanje, na katerem bodo sindikalisti poročali o poteku pogovorov. Zaprta bloka pri Robedišcu in Klancu Obmejna prehoda druge kategorije pri vasi Robedišče in pri mostu Klanec zaprejo 30. novembra ter odprejo šele 1. marca 1967 po končani zimi. Prav prideta ljudem v teh krajih, Eer je preko Robedišča najbližja pot iz kobariškega kota v furlansko ravnino: v Ahten in Fojdo. Dekletce se je usedlo v posodo z vrelo vodo Zavoljo opeklin prve ln druge stopnje so včeraj ob 10. url pridržali na zdravljenju dve in pol leti staro Alessandro Vivianl iz Pierisa, Ul. Volta 14. Dekletce se Je usedlo v posodo z vrelo vodo. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno. Illilelnuzn je dobra knjiga najlepše darilo TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792 vam nudi bogato izbiro otroških knjig in slikanit Ferrucclo Tedesco 5, Tulilo Trevi-san 132 (Izvoljen), Nevlo Trevisan 50 (izvoljen), Alessandro Visintin 113 (Izvoljen). Lista št. 3 (PSI-PSDI združena): Mirmando Lena 41 (izvoljen), Mario Basso 10, Lulgi Boscarol 56 (Izvoljen), Ermanno Capeilo 11, Glan-franco Deiust 25, Armando Dl Laz-zaro 8, Ricclottl Doria 39 (Izvoljen), Edi Fumis 8, Alfredo Gava 2, Fau-sto Chermi 9, Valerio Innocenti 3, Josip Lakovič 10, Giorgio Masut 3, Giacomlno Plerl 1, Pierlulgi Sel-velli 31, Diego Soranzio 6, Roberto Soranzio 14, Giorgio Tesolin 6, Giuseppe Trevisan 1, Ferrucclo Vascot-to 5. Lista št. 4 (KD): Ettore Mlchie-lln 436 (Izvoljen), Iivio Ažman 28, Renato Burigato 19, Achille Colaut-tl 273 (izvoljen), Arrigo Conte 9, Mario Dešsenlbus ' 121 (Izvoljen), Luciana Furlani 19, Giovanni Gra-callch 9, Duillo Grego 3, Giordano Gregoret 302 (Izvoljen), Flavlo Novell! 32, Italo Santeusanio 28, Gior-gto Spazzapan 53 (Izvoljen), Glor-gio Stabdle 30, Oskar Stanič 34, Giuseppe Troiano 153 (Izvoljen), Ferrucclo Valenti 14, Giordano Valenti 22, Marcello Visintin 35 (Izvoljen), Lulgi Zlo 6. Lista št. 6 (PSIUP): Glacomo Battistella 3, Renato Blasich 0, Ser-glo Brogni 2, Ida Candotto 4, Sergto Corbatto 1, Edilio Florean 0, Anton Gergolet 3, Gastone Martinuzzi 1, Giuseppe Mirabella 16, Sergto Mo-ronl 7, Giovanni Morsolin 1, Sergto Morsolln 1, Rlnaldo Muset 2, Fran-cesco Passaro 0, Rlnaldo Rlzzi 30 (Izvoljen), Augusto Ruggeri 2, Be-nlto Russo 0, Carlo Soranzio 1, Giuseppe Tramontini 1, Bruno Zu-mln 0. Kakor Je razvidno lz preferenčnih glasov, je bil izvoljen na listi KPI Mirko Frandollč, drugi slovenski svetovalec pa bi lahko bil —■ seveda, če bi Imel vsaj še dva preferenčna glasova — Oskar Stanič, kandidat na listi KD. Povprečna starost občinskih svetovalcev znaša nekaj nad 38 let. Najmlajši je svetovalec PSIUP Rlzzi, ki Ima 26 let, najstarejši pa Boscarol (PSU), ki jih ima 62. KD ima najmlajšega svetovalca v osebi Spazzapana (27 let), KPI pa v osebah Puntina (28), Trevisana (28) in Vislnttna (29 let). deva še vedno obtičala na tisti mrtvi točki, kjer je bila že ob zadnji protestni stavki lekarnarjev. To pa zaradi nerazumevanja osrednjega vodstva INAM v Rimu, ki hoče obdržati na Goriškem In v Trstu še vedno bivši avstro - ogrski režim glede razdeljevanja zdravil, ki je bil že povsod odpravljen, vključno v Avstriji sami, da ne govorimo o drugih pokrajinah Italije. Povsod drugod imajo zavarovanci INAM možnost in pravico, da lahko na recept svojega zdravnika vzamejo predpisana zdravila v tisti lekarni, ki sl jo sami izberejo. V Gorici pa morajo jemati zdravila le v lekarni INAM, ki je sedaj v novih prostorih v Ul. Vittorio Veneto. Spričo take uredbe se je zgodilo, da nova lekarna v Ločniku, ki je bila zaželena predvsem zato, da bi prihranila številnim zavarovancem INAM v tem kraju 4 km poti do lekarne INAM v Gorici, more postreči tem zavarovancem. Isto velja tudi za druge oddaljene predele, ki morajo mimo dveh ali treh bližjih lekarn v oddaljeno Ul. Vittorio Veneto. Goriški lekarnarji so prvotno mi-] slili protestirati še bolj energično, 1 pa so se na prigovarjanje prefekta I in zveze lekarnarjev, ki podpirata njihovo zahtevo, odločili za milejšo obliko. Vsekakor pa so sl pridržali pravico, da bodo nastopili v kratkem bolj odločno, če ne bodo na pristojnem mestu upoštevali njlho-vega stališča, ki je v korist zavarovancev INAM. Obvestilo INAM Pokrajinsko ravnateljstvo bolniške blagajne INAM sporoča, da bodo v ponedeljek 5. t. m. odprli na glavnem sedežu INAM v Ul. Vit-torto Veneto vogal Ul. della Bona tudi radiološko službo. Zavarovanci, ki bodo imeli napotilo svojega zdravnika, bodo morali isto predložiti v potrdilo zdravnikom poli-ambulante ,tega sedeža. Tudi za to službo bo v veljavi prenotacija, da bi bolnikom prihranili nepotrebno čakanje. Obenem sporočajo zavarovancem goriškega področja, da bodo v ponedeljek popoldne zaradi Andrejevega sejma zaprti uradi in vsi am-bulatoriji INAM v Gorici. Gorica VERDI. 17.00- «Combattentl della notte«, Yul Brynner, John Wayne in S. Berger; ameriški barvni ki-nemaskopski film. CORSO. 17.15: «Come rubare un milione dl dollari e vivere felici«, A. Hepburn in Peter 0’Toole; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 17-22.30: «A Sud-Ovest dl Sonora«, Marlon Bran-do in A. Comer;; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17—21.30: «Atragon» Ta-deo, Takashima in R. Wess; japonski barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 16.30: «11 sapore del peccato«, J. Martin in J. Brian; francoski čmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan. Iršič AZZURRO. 17—22: «Agente 007 — missione Goldflnger«, J. Connery in H. Lackman. Klnemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Un angelo per satana«, U. Davis in Barbara Steli. PRINCIPE. 17—22: «Destinazlone Gobi«, R. Widmark in D Taylor, S. MICHELE. 19—22: «Don Camillo monsignore ma non troppo«, Fer-nandel in G. Cervl. K on ko EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «La decima vittima«, Marcello Mastroanni in Uršula AMress. ..................m......................i.mn, ..............um..,«, .......................I11111M, VESTI Z ONSTRAN MEJE Gostovanje gledališča iz Nove Gorice Goriško gledališče, ki Ima svoj sedež v Novi Gorici, odnosno v Solkanu, se je po zadnjem uspešnem gostovanju v Gorici, kjer je nastopilo s komedijo «Pesem s ceste« v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13. se je odločilo za ponovno gostovanje v isti dvorani. Obiskalo nas bo v nedeljo 11. decembra in nastopilo s komedijo v 3 dejanjih «Mrtvi ne plačujejo davkov«, ki jo Je napisal italijanski pisatelj Nicola Mazzari. Prijatelji gledališča lahko že sedaj rezervirajo vstopnice na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel. št. 24-95. Vstopnina: Sedeži I. 400 in II. 300 lir; stojišča po 200 lir; za dijake sedeži II. 200 in stojišča po 100 lir. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je od-p. ta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel 35-38. Goriški ribiči se močno zavzemajo za uveljavitev kobariške ribogojnice Dobro sodelovanje med prosvetnimi organizacijami ob meji . Nova mesnica v Novi Gorici Med gorlšklml ribiči in ljubljan-1 gojnica je kakor nalašč za to skim zavodom za ribištvo traja že dlje časa borba za upravljanje ribo gojntee v Kobaridu. Zavod v Kobaridu. Zavod za ribištvo jo je pred leti dobil v upravljanje z namenom, da bi v njej gojil ribji zarod za porlbljavanje Soče ter proučeval značilnosti soških rib. Toda ribogojnico je vse bolj uporabljal v komercialne namene. Tako morajo ribiči kupovati ribji zarod v drugih ribogojnicah, kjer ga ponavadi niti ne dobijo v zadostnih količinah, je pa tudi predrag. Goriški ribiči utemeljujejo svojo zahtevo po tem, da bi dobili ribogojnico sami v upravljanje z dejstvom, da je ribogojnica bila zgrajena že pred vojno prav z namenom, da bi V njej gojili zarod ter ga vlagali v Sočo, ker so novozgrajene elektrarne škodljivo vplivale na ribji stalež. Menijo tudi, da ribogojnice ne bi smeli puščati v sedanjem stanju, ki je skrajno nezadovoljivo. Trdijo, da jim finančne razmere omogočajo razviti Iz nje turistično atraktiven objekt. Da je ta problem postal dokaj aktualen, priča dejstvo, da se športno ribištvo na Soči Iz leta v leto močneje razvija. Zaradi bližine meje je Soča izredno zanimiva tudi za ribiče lz tujine, zlasti iz Italije. Letos jo je obiskalo več sto športnih ribičev od drugod, medtem ko Jih je domačih nad 600. Podatki kažejo, da je bito samo lani ulovljenih v Soči skoraj 10 ton rib. Seveda je tak ulov treba nadomestiti z novim zarodom. Novi zarod pa je treba vzgajati, in kobariška ribo- Na nedavnem občnem zboru kulturno prosvetnih organizacij novogoriške občine so ugotovili, da se zadnja leta kljub materialnim težavam ljudsko prosvetna dejavnost ugodno razvija, število društev se je nekoliko zmanjšalo, vendar so tista, ki so ostala, bolj aktivna. Pereč problem pa postajajo ljudske knjižnice, ki nimajo dovolj denarja za nabavo novih izdaj. Občni zbor je zelo dobro ocenil sodelovanje kulturno prosvetnih organizacij novogoriške občine z društvi in ustanovami v zamejstvu. Zlasti so na njem bila deležna tople pozornosti obmejna srečanja, ki postajajo tradicionalna manifestacija prijateljstva ln sožitja ob meji. V prihodnje naj bi to sodelovanje še bolj razvijali z izmenjavo razstav, kulturno prosvetnih skupin in drugih prireditev. • • * V Jugoslaviji so celo zaostrili pogoje za odkup mleka. Mora hiti higiensko neoporečeno ln ustrezati tudi drugim zahtevam strokovnjakov. V kobariški mlekarni pravijo, da jih nove zahteve ne bodo nič prizadele. Mlekarna namreč opravlja kontrolo mleka že nad štiri leta ln je dosegla pri proizvajalcih visoko stopnjo higiene. Letos bo na Tolminskem odkupila okoli 8 milijonov litrov mleka. Večino ga bo predelala v mleko v prahu in kondenzirano mleko, nekaj pa tudi v sir in maslo, ki sta iz te mlekarne zelo cenjena. Okoli milijon Utro mleka bodo letos izvozili v Goric in druga obmejna mesta v Itallj; Mlekarna se bo verjetno z novln letom združila z znano tovarno čc kolade in bonbonov «Joslp Kraš vZagrebu, ki je glavni odjamale njenih Izdelkov lz mleka. * * • V anhovski tovarni cementa li salonita bodo letos povečali vred nost izvoza kar za 40 odstotkov, i tem bodo dosegli na zunanjem trgi kar dva milijona 200.000 dolarje' realizacije. Tak uspeh je pogojei predvsem s tem, da se je tovarni mimo raznih posredovalcev začeli ukvarjati z izvoznimi posli. Me< tujimi kupci izdelkov lz anhovske ga salonita Je na prvem mestu tta lija. Sledijo ji Zapadna Nemčiji ter nekatere države na Bližnjen vzhodu. • • • Podjetje za predelavo in prodaj, mesa «živinopromet» v Novi Goric Je ob državnem prazniku odprlo ol Leninovi ulici v neposrednem sosed stvu samopostrežne trgovine ljub ljanske Prehrane novo mesnico. > mesnici, kjer so potrošnikom ni voljo raznovrstni izdelki ln sveti meso, je podjetje vložilo okoH 3i milijonov starih dinarjev. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 8,8 stopinje ob 12, naj nižja minus 5 desetink stopinje o* 6.45; povprečne vlage 70 od ato po 17. uri v torek zvečer so padi še 4 mm dežja. Izidi voliiev za tržaški obč. svet '% BAZOVICA 293 šola 3. Sillani 241 14 11 69 9 7 53 131 PADRIČE .GROPADA 292. šola Zanetti 223 4 13 47 20 6 18 77 321. šola Padriče, 60 14 23 13 10 5 34 383 2 TREBČE 291. Sola U. Polonio 23 3 li 19 9 7 23 55 BANI *4. Mladinski dom .8 14 8 33 8 8 17 16 OPČINE 283. šola Bazoviška ulica 5 212 35 15 81 13 30 192 70 284. šola Nanoški trg 2 139 76 11 65 9 30 131 89 285. Sola Nanoški trg 2 104 58 10 61 6 41 233 63 298. šola Bazoviška ulica 5 164 13 10 41 18 9 72 81 318. Zavetišče Fonda Savlo 72 * 30 8 61 12 57 235 18 319. šola Nanoški trg 2 45 39 11 46 3 26 194 18 338. Vrtec OAPG e D. 18 8 5 33 5 25 282 0 342. Vrtec OAPG e D. 15 16 10 35 3 28 365 2 344. šola Ul. Papaveri 15 9 22 2 40 0 34 101 7 361. Sanatorij INPS 14 2 2 4 0 9 13 0 KONTOVEL 287. Sola G. Venezian 314 6 11 44 19 6 57 77 324. šola Ul. S. Nazario 88 39 26 10 42 15 54 465 2 PROSEK 286. šola Prosek 177 272 12 u 70 24 11 74 96 290. žel. postaja Miramar 14 59 8 38 6 25 124 7 320. Vrtec Prosek 185 87 18 13 33 14 12 159 60 SV. KRIŽ 70. Sola Sv. Križ 442 159 3 5 43 10 3 74 48 288. Sola G. Vidali 242 14 15 52 7 5 61 80 289. Sola Sv. Križ 119 23 5 54 11 18 268 29 BARKOVLJE 279. Vrtec Ul. del Boveto 52 178 45 34 64 10 42 136 44 280. šola R. Battlstig 50 79 16 48 9 37 159 30 281. šola R. Battdstig 251 40 45 69 11 33 113 75 282. Zabavišče G. Stuparich 195 71 56 57 GRETA 14 29 115 69 275. Vrtec S. Fortunato 1 84 15 17 86 12 34 191 8 276. šola Ul. Gretta 34/3 101 38 24 77 14 48 180 8 277. Sola Ul. Gretta 34/2 115 61 31 97 8 n 201 20 278. Vrtec Ul. del Boveto 52 122 41 35 45 12 11 49 24 299. šola Ul. Gretta 34/2 141 52 29 71 10 f9 136 11 304. Sola Ul. Gretta 34/2 105 55 23 82 11 88 174 10 337. Sola Ul. Gretta 34/3 142 34 36 107 8 •8 232 11 343. Sola R. Battlstig 58 86 25 70 ROJAN 6 41 136 32 269. Sola G. Brunner 89 60 25 109 22 e9 268 28 270. Sola G. Brunner 103 82 24 93 21 n 192 38 271. šola Ul. Commerciale 162 121 49 39 78 23 31 121 43 272. Sola Ul. Tarabochia 135 22 42 50 18 30 99 39 273. Sola Ul. Tarabochia 112 65 38 117 10 63 255 26 274. Sola Ul. Tarabochia 80 60 39 124 20 54 189 31 5 5 5 10 10 11 10 12 1 1 9 20 4 2 11 2 2 13 9 6 16 3 18 16 6 3 11 13 14 10 8 9 6 1 19 16 ŠKORKLJA 49. Vrtec G. Palutan 259. Vrtec G. Palutan 260. šola F. Rismondo 55 86 19 79 7 57 166 18 10 72 123 9 99 10 68 229 9 14 36 110 14 67 2 56 174 7 23 8 10 6 2 5 7 0 2 4 0 7 7 5 0 17 15 9 14 6 12 7 2 3 5 3 1 27. in 28. nov. 1966 izvoljeni tržaški občinski svet ;o '2 12 5 6 9 ’0 13 12 7 ’4 8 8 13 13 5 6 KD - 21 1. SPACCINI (5.493) 2. RINALDI (1.508) 3. VERZA (1.321) 4. BLASINA (1.151) 5. CHICCO (1.045) 6. VASCOTTO (1.039) 7. VIGINI (1.001) 8. CESCHIA (969) 9. DE LUGA (930) 10. Romano (929) 11. LONZAR (865) 12. BENNI (823) 13. ABATE (783) 14. PARON (770) 15. COLAUTTI (707) 16. FELICIANI (674) 17. GASPARO (674) 18. PUPPI (668) 19. VERGERIO (538) 20. GASPARINI (467) 21. ORLANDO (449) KPI - 13 22. CUFFARO (1.574) 23. CALABRIA (444) 24. CREVATIN (244) 25. J. BURLO (244) 26. MUSLIN (188) 27. J. GERBEC (185) 28. GOMBAČ (182) 29. M. GRBEC (157) 30. PAHOR (152) 31. VILHELM (147) 32. PAGLIARI (142) 33. PADOVAN (128) 34. ROSSETTI (124) PSU - 8 35. LONZA (1.687) 36. DE GIOIA (883) Med oklepaji število preferenčnih glasov POTONI (819) HREŠČAK (564) LOVERO (444) DEL TUTTO (436) CESARE (353) CALLEGARI (325) PLI - 7 TRAUNER (1.758) MORPURGO (1.210) CECOVINI (931) ZIMOLO (500) DALLA ROSSA (488) BADALOTTI (470) GASPARINI (422) MSI - 6 MORELLI (1.584) GHEFTER-WONDRICH (1.014) DE VIDOVICH (712) DE FERRA (615) LONCIARI (514) GIACOMELLI (481) MI - 2 56. G. MARCHESICH 57. MARCHESICH por. VOLPE SS - 1 58. SIMČIČ PSIUP - 1 59. PINCHERLE PRI - 1 60. FRAGIACOMO (193) 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. VOLIŠČA Primerjava z volitvami 1.1958-1962 1966 1962 1958 Stranke Glasov odst. sede- žev Glasov odst. sede- žev Glasov odst. sede žev KPI 38.096 20,1 13 38.479 20,4 13 40.321 21,6 14 PU 22.738 12,0 7 15.001 7,9 5 6.817 3,6 2 Ml 8.300 4,4 2 4.120 — 1 4.289 2,3 1 PSI 23.367 12,3 8 12.500 6,6 4 6.127 3,2 2 PSD! 15.294 8,1 5 13.360 7,2 4 PSIUP 3.991 2,1 1 — — — — — — MSI 18.317 9,7 6 24.748 13,1 8 27.540 14,7 9 KD 60.388 32 21 62.628 33,2 21 65.093 35 23 SS 4.957 2,6 1 4.836 2,6 1 2.829 1,5 1 PRI 4.191 2,2 1 4.301 2,3 1 5.512 2,9 2 PDIUM 1.392 0,7 — 1.434 0,8 — 2.392 1,2 — UNE 991 0,5 — — — — — — — UT 2.563 1,4 — 3.705 1,9 1 5.353 2,8 1 261. šola G. Corsi 262" šola' G. CorsT" “ 263. šola G. Corsi 264. Sola Ul. Commerciale 162 265. šola R. Manna 266. Zabavišče G. Brunner 267. Zabavišče G. Brunner 268. šola G. Brunner 53. Vrtec G. Palutan 86. Zabavišče Nordio 255. Vrtec Ul. delfEdera 5 256. Vrtec Ul. G. Palutan 257. Vrtec Ul. G. Palutan 258. šola Ul. Commerciale 162 203 149. šola A. Grego 239. Sola A. Grego 240. Sola A. Grego 241. šola A. Grego 242. Sola A. Grego 243. šola A. Grego 244. šola F. Filzi 245. Vrtec Ul. Caravaggio J 246. šola Ul. Caravaggio 2-4 247. šola F. Filzi 248. šola Ul. Caravaggio 2-4 250. šola M. Codermatz 251. šola M. Codermazt 252. Zabavišče Fratelli Nordio 253. Zabavišče Fratelli Nordio 254. Vrtec Trg Scoglietto 22 313. Vrtec Ul. Caravaggio 2-4 317. šola F. Filzi 7 331. Bolnišnica 36 332. Bolnišnica 20 336. šola F. Filzi 137 353. šola M. Codermatz 66 357. šola A. Grego 193 360. Umobolnica 6 KPI PLI M g PSU PSIUP MSI S (*} PRI PDIUM UNE S 35 162 17 73 4 57 213 18 ‘ 21 3 6 6 33 132 i6’ 48 9 '6 140 9 12 9 1 1 61 126 24 96 13 47., 136 23 - 18 6 9 14 92 86 26 82 16 12 172 16 4 2 7 9 113 90 21 78 12 43 168 25 19 3 1 3 121 121 38 85 11 52 154 36 10 5 9 10 60 46 14 59 15 47 158 6 12 1 3 8 126 57 23 85 20 48 221 22 11 7 7 5 KOLONJA 46 79 21 59 7 64 137 10 9 3 3 4 72 121 20 101 12 69 184 14 16 2 4 13 78 107 21 99 11 16 193 7 16 4 0 8 75 110 20 84 11 71 188 9 15 6 8 11 214 36 25 60 5 29 135 10 6 5 2 3 203 36 30 33 19 20 64 21 2 1 4 11 VRDELA 74 100 18 105 8 78 223 15 16 3 4 4 221 36 20 90 16 65 139 29 10 2 1 14 266 18 24 49 12 36 111 38 10 1 1 10 234 31 31 70 15 32 155 35 7 2 1 10 96 18 9 65 12 42 179 6 6 3 0 8 101 77 34 55 11 75 155 26 12 0 9 5 136 38 19 100 14 52 174 27 8 4 5 9 167 44 17 78 17 36 156 38 12 4 3 4 120 60 20 91 9 46 178 49 12 2 3 .0 99 66 25 70 9 44 162 13 12 5 2 8 111 41 11 51 19 45 119 7 4 0 1 5 310 31 20 63 10 28 105 28 5 1 0 10 101 62 26 98 23 49 180 19 16 3 3 5 182 34 22 60 17 39 133 6 4 2 1 8 110 82 18 78 12 84 211 1 27 3 3 6 60 99 26 83 10 49 183 9 15 5 1 6 123 40 29 81 8 62 194 17 6 4 2 8 9 8 10 42 99 33 17 2 0 6 31 16 21 4 9 0 8 81 97 51 6 2 8 5 11 13 14 1 14 5 3 69 72 78 2 168 74 307 132 188 192 14 1 2 7 11 10 8 0 7 4 4 7 14 7 0 KJADIN 28. šola A. Padoa 140 42 29 70 13 64 201 5 6 229. šola F. Petrarca 57 70 30 78 6 48 140 8 9 230. šola U. Gaspardis 127 103 25 92 12 68 233 18 14 231. Sola F. Petrarca 47 74 25 87 11 68 191 13 19 232. šola F. Petrarca 40 132 15 62 11 59 152 12 9 233. Sola A. Padoa 117 63 46 62 10 58 160 10 10 234. Vrtec Ul. Archd 2 74 102 35 80 7 56 168 10 25 235. šola A. Padoa 121 65 31 49 17 10 152 10 13 236. šola A. Padoa 158 19 18 48 7 21 76 1 5 237. šola A. Padoa 64 81 20 82 13 57 130 11 16 238. Zabavišče P. Lucchini 128 20 23 64 10 55 88 10 9 302. Zabavišče P. Lucchini 85 90 24 141 18 81 249 15 21 339. šola F. Petrarca 23 39 6 23 2 38 71 0 6 356. Zabavišče P. Lucchini 92 34 30 112 10 40 144 4 14 358. šola F. Petrarca 106 115 20 82 9 39 101 19 12 LONJER 214. šola B. Stosslch 333 14 15 57 11 6 80 74 4 ROCOL 26. šola U. Gaspardis 63 57 18 69 5 41 118 9 7 35. Vrtec v Rocolu 41 43 IV 24 123 17 54 245 13 17 3 1 4 1 4 12 2 1 0 6 1 2 3 0 1 VOLIŠČA KPI PLI M g P cn & P S 0- MSI KD m cn PRI S p UNE g 102. šola Rocolska cesta 61 102 59 29 60 12 52 151 13 9 4 1 10 215. Vrtec v Rocolu 61 240 46 38 91 14 33 162 51 25 3 2 10 216. Vrtec v Rocolu 61 116 56 25 103 10 85 224 10 20 7 4 5 217. šola Rocolska cesta 61 85 64 26 75 16 61 187 16 10 5 1 5 218. šola Rocolska cesta 61 103 93 33 106 24 71 170 12 15 6 2 9 219. šola Rocolska cesta 61 72 108 38 109 9 68 197 7 10 8 7 4 220. šola Rocolska cesta 61 58 82 20 54 8 38 125 15 6 3 0 7 221. šola S. Slataper 210 24 45 60 9 28 168 9 7 3 0 7 222. šola S. Slataper 208 22 34 60 20 19 112 23 6 1 0 9 223. šola F. Carniel 106 98 37 75 10 72 196 3 10 4 2 7 224. Zabavišče G. Padovan 47 114 19 90 6 82 219 8 13 1 1 6 225. Zabavišče G. Padovan 121 109 35 94 14 74 184 9 19 5 0 5 226. Zabavišče G. Padovan 93 119 30 117 6 92 223 3 24 5 8 10 227. Zabavišče G. Padovan 79 31 39 62 11 30 107 3 3 3 0 10 228. šola U. Gaspardis 77 69 27 109 7 67 163 9 14 3 4 6 323. Velesejem 84 114 21 94 13 80 172 20 19 4 4 10 335. Vrtec Ul. Marchesetti 6 78 37 22 34 9 68 322 5 6 1 7 6 341. šola Ul. Marchesetti 6 40 17 11 21 1 18 61 2 4 2 1 5 352. Vrtec Ul. Marchesetti 6 162 35 37 92 22 56 165 11 10 4 0 11 ŠKEDENJ 2 10 2. šola E. De Marchi 114 53 27 77 9 49 250 15 7 4 3 3 7. Vrtec Istrska ulica 170 145 44 31 89 18 37 156 6 19 1 1 13 12. Zabavišče U. Saba 91 45 23 89 10 51 229 8 14 3 7 4 100. šola E. De Marchi 47 31 13 54 1 32 97 3 6 3 3 8 190. šola E. De Marchi 123 66 31 88 20 39 262 7 26 4 5 4 191. šola D. Chiesa 229 30 24 74 14 35 170 32 8 0 2 8 192. šola E. De Marchi 261 29 58 82 15 25 127 43 9 3 1 9 193. Zabavišče E. Gentilli 232 28 29 55 21 16 85 39 1 6 5 10 194. šola D. Chiesa 199 29 24 48 11 18 102 43 4 2 0 6 195. Vrtec Ul. Pane Blanco 14 190 42 33 94 21 43 204 29 14 5 1 18 196. Vrtec Ul. Pane Bianco 14 184 37 50 98 11 27 115 41 5 2 0 6 197. šola E. De Marchi 181 57 30 77 9 46 155 21 17 5 1 20 198. šola Istrska ulica 143 178 29 53 103 19 46 166 17 7 4 2 13 316. Zabavišče E. Gentilli 18 17 7 11 4 10 117 0 4 1 0 4 330. šola Ul. Giardini 16 49 17 17 34 1 47 334 3 9 0 2 8 355. Vrtec Istrska ulica 170 79 39 19 126 7 56 SPODNJA MAGDALENA 288 2 18 5 3 12 4. šola Spod. Magd. 2056 142 14 20 33 4 42 131 4 6 3 4 7 9 Sola Spod. Magd. 2057 139 34 29 75 6 55 187 4 17 9 1 11 19. šola Spod. Magd. 2056 238 27 28 86 19 63 206 9 8 6 2 13 73. šola D. Rossettd 222 29 20 95 12 55 151 5 9 0 0 13 76. šola Ul. Zandonai 4 193 26 15 62 17 70 165 10 9 2 2 10 157. šola Ul. Benussi 15 220 14 17 45 14 25 156 32 4 1 4 13 205. Vrtec Ul. Dell’Acqua 26 220 20 15 32 5 12 109 32 6 1 6 13 206. šola Istrska ulica 143 207 27 47 72 13 35 206 18 10 4 2 12 207. Zabavišče N. Cobolll 117 10 22 69 12 26 125 6 5 3 0 8 208. Zabavišče N. Cobolll 237 31 27 125 10 44 191 7 10 1 1 12 209. šola Ul. Zandonai 4 175 37 42 74 15 40 242 13 12 8 0 17 2X0. Sola Ul. Zandonai 4 161 28 19 95' 13 65 186 3 17 7 1 7 lili. šola Ui. Benussi 15 113 38 27 85 14 31 153 7 8 0 4 15 212.'šola Ul. Pagano 8 291 19 40 57 19 19 85 28 4 0 6 15 2X3. šola Ul. M. Silvestri 220 10 21 56 13 6 61 19 4 0 0 5 296. šola Ul. Benussi 15 265 21 24 65 7 45 113 2 10 8 2 5 297. Sola Ul. Benussi 15 167 18 22 55 12 15 94 19 12 3 i 6 300. šola Ul. Benussi 15 238 13 48 44 23 42 98 6 8 6 0 7 301. Zabavišče N. Cobolll 77 49 27 85 13 6 244 95 15 0 5 6 312. šola D. Rossetti 95 53 18 125 20 73 203 5 14 8 4 2 322. šola Ul. Benussi 15 118 22 16 49 6 27 117 12 7 2 5 8 333. šola Ul. G. Pagano 8 251 19 27 58 17 20 98 12 8 3 1 8 350. šola Spod. Magd. 2057 188 20 27 56 14 48 207 9 12 2 1 6 351. šola Spod. Magd 2054 181 22 21 91 28 57 181 12 7 4 5 6 359. šola Ul. Benussi 15 174 12 26 88 13 59 ZGORNJA MAGDALENA 173 13 18 1 0 8 199. ZuvoJ S. Laghi 207 22 23 41 4 9 101 34 5 2 3 1« 200. šola S. Slataper 180 43 56 83 8 22 210 26 17 6 3 lt 201. šola S. Slataper 143 27 46 36 14 28 105 7 2 1 3 10 202. šola S. Slataper 222 37 42 70 13 21 115 18 4 3 0 1 203. Zavod S. Laghi 204 21 50 42 8 29 131 25 9 3 0 ( 204. Vila Sartorio 220 28 55 49 19 14 168 13 5 0 1 e 329. Bolniš. pri Magdaleni 22 8 9 9 1 6 98 4 5 1 1 334. Zavod S. Laghi 189 31 46 SV. 69 VID 20 46 169 2 10 4 0 1C 132. šola Elizejske poljane 4 43 24 24 32 3 22 110 4 3 1 0 145. šola E. De Amicis 42 145 13 76 13 47 210 6 13 7 5 1 146. šola Ul. Tigor 3 73 103 23 93 22 65 200 3 19 2 2 147. šola G. Carducci 73 69 21 82 15 71 184 4 14 9 5 1 148. šola M. d. Mare 11 102 52 20 45 3 52 196 5 9 6 0 J 150. šola G. Carducci 50 126 28 72 11 59 224 4 20 4 1 J 151. šola T. di Savoia 36 126 12 45 5 47 176 3 21 6 1 152. Sola Ul. Tigor 3 73 75 20 76 18 74 198 5 24 4 2 1 153. Sola G. Carli 52 60 19 55 8 40 181 7 11 5 0 j 154. šola G. Garducci 105 18 19 61 14 69 239 2 7 13 5 155. Šola N. Sauro 45 42 15 50 4 39 163 2 14 8 1 156. Šola N. Sauro 33 140 14 60 9 77 219 3 11 7 2 158. šola G. Carli 69 127 8 55 16 53 216 3 9 13 4 159. šola G. Carli 52 124 22 65 15 79 236 5 19 6 4 160. Sola G. Carli 56 61 16 46 6 50 185 8 4 7 3 161. Šola G. Carli 42 112 11 44 12 81 191 9 11 13 3 162. Šola G. Carli 46 74 17 51 14 57 165 12 5 13 3 163. Šola N. Sauro 33 233 14 52 9 59 184 3 15 4 4 164. Begunski zavod Ul. Gessi 13 210 11 58 7 69 171 5 14 0 0 165. šola Ul. G. Carli 24 198 9 60 10 55 187 3 14 4 2 166. Sola N. Sauro 86 68 27 55 17 34 176 6 9 13 4 167. šola T. di Savoia 65 85 9 41 9 33 132 4 12 3 5 168. Zabavišče E. De Amicis 59 125 16 97 17 67 221 6 19 2 3 169. šola E. De Amicis 58 97 14 107 8 55 265 5 20 4 5 170. Vrtec Ul. Calvola 6 92 117 24 85 15 61 240 3 24 0 0 171. Šola E. De Amicis 44 154 11 78 14 72 207 2 15 2 2 172. šola Elizejske poljane 4 95 57 22 73 13 52 147 5 15 6 3 173. Šola E. Morpurgo 88 65 25 94 12 53 159 0 22 6 4 1 174. šola Elizejske poljane 97 62 24 90 13 76 241 4 15 7 3 175. Vrtec Ul. Calvola 6 73 88 19 54 11 43 184 5 14 2 1 176. Vrtec Ul. Mamiani 2 136 51 25 84 13 46 177 n 26 4 3 1 295. šola Ul. Carli 1 23 199 14 92 9 65 173 6 17 8 0 306. Sola E. Morpurgo 176 35 32 87 14 41 115 8 13 6 1 307. Šola E. Morpurgo 210 26 39 53 17 56 162 6 24 8 0 308. šola E. De Amicis 22 130 12 77 10 54 185 4 6 3 0 309. Šola E. Morpurgo 29 126 6 70 16 68 152 4 7 1 3 314. Tržnica na debelo 20 23 5 31 5 28 127 0 2 7 15 347. Šola E. De Amicis 40 120 13 48 6 35 130 3 14 1 4 348. Šola Elizejske poljane 4 107 59 34 84 18 73 171 5 7 6 6 349. šola Elizejske poljane 4 76 80 26 80 10 62 222 7 16 3 4 Nadaljevanje na 7. strani VOLIŠČA KPI »■H eu S «5 9 7} Qm 0m a 55 a. ISM a UJ JI vn PRI S s Q Srt UNE S Nadaljevanje s 6. strani ČARBOLA 17. Vrtec Ul. R. Abro 5 41 50 18 66 6 121 358 4 9 5 0 7 177. Vrtec Ul. Antenorei 14 197 33 35 76 17 29 153 10 26 0 1 13 178. Vrtec Ul. Antenorei 14 175 44 39 94 14 28 215 19 16 3 0 10 179. Sola R. Timeus 195 32 51 63 7 44 143 6 13 2 2 5 180. Sola R. Timeus 212 35 42 76 13 39 137 17 15 2 2 8 181. Sola A. Bergomas 174 29 43 53 7 24 140 9 6 0 4 6 182. Sola R. Timeus 218 47 57 83 15 49 178 18 6 2 4 9 183. Sola R. Timeus 205 17 28 70 10 28 125 1 10 0 1 7 184. Sola A. Bergamas 173 35 35 46 6 48 128 2 15 3 1 13 185. Sola A. Bergamas 168 33 33 54 13 33 121 4 14 2 0 3 186. Sola A. Bergamas 147 27 26 62 14 32 249 12 9 1 3 10 187. Sola A. Bergamas 195 38 21 58 15 44 141 1 14 3 7 5 188. Sola A. Bergamas 149 35 31 99 20 48 214 5 11 7 6 8 189. Vrtec Ul. Fonte Oppia 3 117 64 45 98 23 98 345 12 18 9 7 13 249. Urad NU 62 37 14 106 11 53 316 4 18 3 0 5 303. Urad NU 99 40 26 71 19 69 251 7 13 2 5 10 311. Sola A Bergamas 150 30 24 98 11 61 176 7 9 1 1 7 315. Vrtec R. Abro 29 13 10 24 9 29 172 0 4 3 0 0 354. Sola A. Bergamas 44 50 16 59 4 89 342 5 14 7 3 4 SV. JAKOB 119. Sola F. Carnlel 73 109 14 70 6 51 171 7 14 2 2 7 120. Sola F. Carnlel 49 99 19 86 11 45 190 0 11 1 8 3 121. Sola F. Carnlel 82 114 29 103 14 72 170 10 14 7 2 10 122. Sola F. Carnlel 102 92 26 89 16 60 182 16 24 4 1 7 123. Sola S. Slataper 118 21 30 38 12 54 118 5 6 2 0 8 124. šola S. Slataper 151 31 54 74 20 45 137 1 23 3 2 9 125. Sola S. Slataper 228 31 31 58 11 43 154 15 5 4 0 8 126. Sola Duca d’Aosta 144 15 34 39 4 39 117 6 8 3 0 6 127. Sola R. Timeus 188 24 54 58 3 24 142 6 7 2 1 2 128. Sola R. Timeus 142 7 23 43 6 27 93 8 5 2 6 6 129. Sola F. Carnlel 82 51 17 53 4 49 96 10 20 0 2 3 130. Sola F. Carnlel 156 43 37 60 15 59 184 7 10 2 1 6 131. Zabavišče R. Pitteri 262 20 65 51 9 27 126 8 9 5 1 7 133. Sola F Carnlel 173 40 28 62 7 39 147 8 15 5 0 6 134. Vrtec 3. Valerio 115 56 27 40 13 51 143 7 8 2 1 7 135. Sola Duca d'Aosta 98 35 22 58 11 46 156 4 11 0 4 4 136. Sola Ul. Frausin 12 186 20 31 39 11 39 153 10 14 5 1 14 137 Sola Duca d’Aosta 128 15 27 50 6 38 118 1 13 6 0 4 138. Sola Duca d’Aosta 153 37 40 59 12 ?3 202 12 10 4 2 10 139. Sola L. da Vinci 149 52 40 61 15 38 210 17 9 3 4 6 140 Vrtec Ul Antenorei 14 185 41 41 82 11 36 188 11 12 3 3 7 141. Sola L. da Vinci 200 31 37 58 18 37 183 3 11 2 3 13 142. Sola G. Oberdan 156 38 23 69 14 47 210 13 21 3 2 9 143. Sola G. Oberdan 81 83 32 74 10 55 188 11 6 0 4 12 144 Sola G. Oberdan 58 79 15 53 8 41 167 6 13 5 4 7 310. Sola R. Timeus 149 51 37 45 9 51 136 11 14 5 1 4 346 Sola F. Carnlel 44 143 13 110 6 ‘8 162 12 15 5 1 7 STARA MITNICA 75. šola Ul. Giotto 1 73 87 18 60 13 73 168 13 11 2 7 10 77. Sola Ul. .Vasari 23 55 84 22 39 10 55 121 9 8 7 0 6 78. Sola Ul. Vasari 23 76 86 27 59 9 54 194 3 19 4 7 9 VOLIŠČA KPI PLI »M £ PSU PSIUP MSI KD S PRI PDIUM a 2 a e 79. Sola F. Dardi 53 120 18 73 8 70 195 8 23 8 l 3 80. Sola F. Dardi 45 80 19 59 8 67 179 7 16 10 3 8 81 Sola Ul. Giotto 1 75 68 13 59 6 69 161 1 11 9 4 3 82. Sola F. Dardi 76 79 16 81 10 56 134 6 10 4 3 9 83. Sola F. Dardi 50 71 11 73 5 73 151 11 14 3 1 8 84. Sola F. Dardi 87 52 15 41 7 51 103 3 12 4 2 6 85. Sola F. Dardi 71 68 14 62 12 61 144 7 26 4 3 5 87 Sola F. Dardi 68 77 27 58 6 68 163 9 9 4 1 4 88. Sola F. Dardi 93 40 16 48 15 48 167 10 17 6 5 12 89. Vrtec Ul Pallini 2 81 50 16 38 6 37 177 5 8 2 1 6 90. Vrtec Ul. Pl 11 inl 2 89 38 15 66 16 58 168 8 11 6 4 10 91. Vrtec Ul. Pallini 2 91 61 34 90 13 65 190 17 7 2 1 10 92. Sola G. Oberdan 112 46 24 42 13 64 142 11 13 1 1 8 93. Ljudsko zav. Pondares 5 96 29 23 34 13 40 100 6 11 7 2 5 95. Sola A. Manzonl 126 47 24 47 17 56 169 11 9 4 1 4 96. Sola A. Manzonl 151 30 35 52 17 79 179 12 17 8 3 10 97. Sola F. Savio 74 86 25 77 9 83 199 9 20 4 3 4 98. Sola A Manzonl 77 77 27 63 15 74 225 11 11 9 3 7 99. šola A. Manzonl 99 49 30 36 10 73 168 7 13 7 0 9 101 Sola F. Dardi 86 41 15 48 7 62 123 3 8 2 2 5 103 Sola Ul. Vasari 23 69 93 34 75 5 59 158 7 11 7 1 10 104. šola Ul. Vasari 23 54 47 29 61 7 51 136 6 7 6 1 9 105. Sola A. Manzonl 61 61 33 65 21 74 198 5 16 6 1 3 106. Vrtec Ul Manzonl 14 45 63 23 55 6 53 173 3 13 0 2 6 107. Sola F Savio 65 56 17 64 17 64 197 6 12 4 4 6 108 Sola F Savio 62 92 24 63 10 92 195 6 14 1 3 6 109 Vrtec Ul. Manzonl 14 34 45 12 33 5 25 114 8 19 0 1 3 110. Sola F Carniel 116 63 22 61 18 40 153 6 11 5 3 5 111 Sola F. Carnlel 106 44 19 50 13 40 165 9 11 5 3 7 112 Sola F. Carniel 112 21 19 42 7 42 134 5 10 3 1 4 113 Sola D. Gaspardis 130 65 20 70 10 77 213 9 15 9 6 8 114 šola U. Gaspardis 73 44 26 50 12 47 139 3 16 5 1 10 115. Vrtec Ul. Manzonl 14 77 33 23 50 6 39 140 6 8 1 3 5 i 16 Sola Ul. Donadoni 28 55 137 18 91 7 80 228 5 20 7 4 5 117. Sola U Gaspardis 86 94 37 86 13 55 206 8 22 2 3 11 118. Sola U. Gaspardis 83 101 32 76 14 69 164 8 10 4 2 7 305. ECA Ul Conti 1 67 60 30 53 8 52 330 13 22 5 4 6 325 Glavna bolnišnica 14 13 3 16 2 9 86 3 3 1 1 1 326. Glavna bolnišnica 57 18 13 15 4 18 82 5 3 4 0 4 327. Glavna bolnišnica 82 32 22 29 8 43 111 11 13 5 2 8 328. Glavna bolnišnica 51 14 7 17 4 20 71 7 10 1 0 4 > NOVA MITNICA 43 Sola R. Manna 58 172 11 56 10 77 177 22 6 3 4 9 44. Sola D. Alighieri 19 228 9 52 6 44 112 17 13 2 1 4 45. Sola Ul. Giustiniano 7 41 79 11 27 4 71 112 11 18 0 0 8 46 Sola G. Stuparich 27 152 18 59 7 85 169 10 18 2 6 7 47. šola A. Volta 73 81 15 74 13 74 174 6 23 8 2 2 48. Sola F. Dardi 93 64 22 56 9 78 150 11 17 7 4 6 50. Vrtec G. Stuparich 52 128 19 66 10 87 168 9 15 4 4 5 51. Vrtec G. Stuparich 69 63 14 57 15 68 132 7 8 4 2 2 52. Sola XX. sept 26 33 134 18 68 9 78 160 9 23 6 6 6 54. Sola F. Rismondo 45 90 19 56 0 69 135 5 12 3 1 1 55. šola F. Rismondo 19 253 10 62 2 73 162 7 25 4 4 7 56. Sola F. Rismondo 55 140 23 46 6 81 181 9 14 3 4 9 67. Sola sv. Franč. 42 49 171 19 88 (0 96 17 1 15 S 3 3 VOLIŠČA KPI PLI £ PSU PSIUP 95 E S 3 PRI PDIUM g 3 S 58. Sola sv. Franč. 42 48 48 18 52 5 49 168 7 2 3 3 3 59. Ljudski vrt ARAC 74 39 20 37 8 40 168 14 17 6 0 11 60. Sola F. Rismondo 37 86 18 55 10 108 152 3 8 7 4 3 61. Sola C. Suvich 40 98 23 89 6 70 184 3 17 1 2 4 62. Ljudski vrt ARAC 43 106 6 75 13 87 170 6 15 6 2 1 63. Sola C. Suvich 62 98 15 82 7 68 210 15 15 6 1 7 64 Sola C. Suvich 83 51 14 54 10 78 172 16 17 2 3 11 65. Sola C. Suvich 61 77 18 73 14 74 180 7 8 2 3 4 66. šola C. Suvich 92 106 13 60 13 90 243 8 17 2 1 4 67. Sola C Suvich 87 64 17 84 8 61 142 18 17 2 2 10 68. Sola C. Suvich 50 135 21 102 17 71 213 9 28 6 11 9 69. Sola C. Suvich 46 80 16 57 5 75 164 8 18 7 6 3 71. Sola XX. sept. 26 61 82 12 82 6 95 179 4 10 6 2 7 72. Sola Ul. Giotto 1 59 131 12 64 11 90 230 14 16 3 3 12 74 Sola XX. sept. 26 66 70 34 60 9 54 172 9 25 9 2 9 340. Sola F. Rismondo 26 199 15 73 4 86 226 8 15 5 3 5 345. Sola C. Suvich 53 99 15 55 13 70 156 2 9 1 6 5 NOVO Ml ISTO 11. šola G. Brunner 22 55 8 42 3 38 85 4 5 6 3 1 14. Sola S. Benco 57 112 16 66 11 100 211 12 19 8 4 8 15. Sola S. Benco 51 88 8 54 8 56 164 10 7 5 4 4 16 Sola S Benco 59 117 8 47 13 56 177 18 11 4 1 3 18. Sola S. Benco 60 92 9 37 8 77 165 2 11 5 2 5 20. Sola G Gahlei 37 100 13 45 8 68 175 9 9 6 2 5 21 Sola G Galilei 44 66 12 35 12 86 117 14 15 9 7 a 22. Sola G Galilei 44 99 14 29 8 60 120 12 7 4 5 3 23 Sola G. Galilei 59 89 12 63 15 95 158 11 12 8 8 7 24 Sola D. Alighieri 26 104 14 24 5 81 136 8 10 8 3 3 25 Sola D. Alighieri 55 122 11 74 13 74 159 12 5 4 2 a 27 Sola D Alighieri 32 58 12 43 9 35 130 17 8 1 1 8 29. Vrtec Fortun. 1/1 76 58 33 58 12 39 151 19 10 5 0 15 30 Sola G. Brunner 59 46 22 67 11 59 134 8 U 5 3 9 31. Sola G. Brunner 90 78 20 105 16 70 199 14 8 7 1 7 32. Sola G. Brunner 45 73 31 49 4 80 180 14 17 5 8 6 33 Sola E. Tarabocchia 81 85 23 84 20 63 200 10 19 3 3 4 34 Sola E. Tarabocchia 52 78 16 53 10 51 160 10 11 7 2 8 36. Sola R. Manna 65 129 42 62 13 75 210 16 8 7 2 9 37 Sola R Manna 73 104 25 79 10 84 212 9 25 9 1 5 38. Sola R. Manna 65 41 15 53 10 49 145 11 8 1 5 6 39. Sola R. Manna 90 31 15 35 15 24 103 12 7 5 2 8 40. Sola G, Corsi 65 100 35 67 7 61 182 13 18 9 5 7 41 Sola G. Corsi 58 126 23 55 14 60 170 18 6 3 4 8 42 Sola R. Manna 31 92 15 44 8 41 125 11 12 3 1 9 294. Sola R. Manna 40 62 17 36 7 50 159 10 13 3 0 4 STARO MESTO 1 Gledališče Verdi 47 64 20 51 13 34 157 3 8 12 2 3 3. Sola F Venezian 93 75 22 32 15 84 208 1 7 18 9 11 5. Sola Stari trg 1 117 29 19 32 15 60 197 6 9 28 3 12 6. Šola Ul. T Romano 1 145 48 23 69 26 78 141 3 6 7 0 13 8. Zabavišče E. Toti 109 40 29 64 13 79 207 a 15 4 7 15 10. Zabavišče E. Toti 129 44 29 53 10 48 242 7 15 2 2 7 13. Šola Ul. T. Romano 7 74 114 23 73 13 77 197 12 8 8 4 0 POJASNILA NA VPRAŠANJA OBČINSKEGA SVETOVALCA PAHORJA Za izboljšanje otroških vrtcev Zimska pomoč revežem in upokojencem Namesto drv deli ECA že dve leti denarne podpore ■ Pristojne oblasti morajo nakazati tudi letos potrebne vsote denarja Občinski svetovalec Pahor (KPI1 Je Poslal preteklega septembra odborniku za šolstvo vprašanje, v katerem Je želel vedeti, kakšne bkrepe namerava občina sprejeli 'etos, da se Izboljša položaj ob-inskih otroških vrtcev, v katerih Primanjkuje prostorov, da bi lahko sprejeli vse otroke, ki Jih star-k* želijo vpisati v posameznih pre belih mesta. Odbornik dr. Babille Je odgovo-r". da Je bilo vprašanje otroških Vrtcev vedno pri srcu občinski u-Pravl. Toda ta vprašanja Je vča-s'h zelo težko rešiti, ker zadevni Pkrepi zahtevajo tudi velike de-P&rne stroške, ki jih občina težko z*hore, ker vzdrževanje otroških vrtcev ne spada v obvezne izdatke °bfilnske uprave. Odbornik poudarja, da je bilo ‘bdi letos več vpisanih otrok, kot 'e bilo na razpolago mest, ln to ne samo v vrtcu «F. Aporti», ki ga °tnenja svetovalec. Mnogo težji je Položaj v vrtcu v Ul. Vittorino da ^filtre in v Rocolu. Občinska u-Prava, nadaljuje odbornik, je z Velikim naporom letos odprla nekaj novih oddelkov. Prav tako zahteva velik napor tudi gradnja novih vrtcev na Greti, v Rojanu, fh^colu ln čarboli. Kmalu bo re-?®ho vprašanje vrtca na Vrdeli. občinski odbor je nedavno sprejel ®klep, da se pokrije terasa vrtca ha Vrdeli, s čimer bodo lahko od-PVH še en oddelek. Glede drugih Jhestnlh predelov ln zlasti Skolje-la> Je v načrtu pokritje terase tamkajšnjega vrtca, da se pridobijo prostori za nov oddelek. Ob t*ključku odbornik zagotavlja svetovalcu, da bo občinska uprava storlla vse, kar je v njeni moči *a otroške vrtce. Isti svetovalec je v začetku te-®a meseca naslovil na odbornika *a socialno pomoč vprašanje, v ka-terem predlaga, naj bi občinska Podporna ustanova razdelila drva *a kurjavo upokojencem in reve-*em že v teku meseca novembra 'b he šele v decembru, kot se Je večkrat dogajalo v preteklih letih. Odbornik Fantasla je obvestil Svetovalca, da v okviru zimske pojoči občinska podporna ustanova dve leti ne deli drv upokojen-oem in revežem. Odbornik pravi, P® so izkušnje narekovale spremembo oblike bolj učinkovite zim-ske podpore, ki hkrati zahteva manjše režijske stroške. Razdelje-Vanje arv se ni pokazaro najbolj Peinkovlto predvsem zaradi skrom-b® količine, ki Je bila na razpolagi0 na osebo, kakor tudi zaradi drugih vzrokov, ki so zahtevali Precejšnje stroske. Poleg tega pa J® mnogo ljudi, ki uporabljajo se- daj za ogrevanje premog, plin, zemeljski plin Itd. V zimi leta 1963-64 je ECA imela na razpolago nekaj nad 16 milijonov lir za drva, od katerih Je porabila skoraj 3 milijone 800.000 lir za režijske stroške. Zato je bilo sklenjeno, da dajo potrebnim upokojencem in revežem pomoč v bolj učinkoviti obliki, in sicer: 10.000 Ur v denarju na osebo tistim, ki nimajo nobene pokojnine, plačevanje zaostale stanarine in računov o potrošnji luči, vode in plina, odplačilo zastavljenih zimskih predmetov (oblek, odej itd ). Ta oblika pomoči, pravi odbornik, se Je pokazala bolj ustrezna potrebam prizadetih, kar dokazujejo številne prošnje za pomoč, ki jih Je ECA lahko rešila. Zato namerava občinska podporna ustanova tudi letos nadaljevati po tej poti, seveda če ji bodo pristojne oblasti nakazale potrebni denar v te namene. Obvezno uničevanje borovega prelca Deželno odborništvo za kmetijstvo obvešča vse lastnike borovih gozdov, vrtov, parkov in gozdov sploh, da morajo zatirati borovega prelca. Pobiranje in uničevanje gnezd se bo moralo začeti najkasneje 15. februarja 1967. Gnezda bo treba sežgati na kraju samem. Po 16. februarju bodo vse zamudnike kaznovali po zakonu. Obvestilo za brivce in frizerje trž. občine Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da je izšel pravilnik, ki ureja dejavnost brivcev in frizerjev. S tem v zvezi vabimo zainteresirane, da čimprej vložijo prošnjo na tržaško občino na kolkovanem papirju za 400 Ur. Glede podrobnosti, naj se zglasijo v uradih združenja. Norme za izvajanje zakona za strokovno usposabljanje delavcev Na predlog odbornika Dal Masa je deželni odbor na svoji zadnji seji odobril norme za uresničenje deželnega zakona št. 35 od 31. decembra 1965 o strokovnem usposabljanju delavcev v naši deželi. Te norme bo moral objaviti deželni «Uradm vestnik«. Zatem bo končan zakonodajni postopek ukrepa. Z njim bo lahko deželna uprava razpolagala z instrumentom za dopolnjevanje dejavnosti ministrstva za delo na torišču strokovnega u-sposabljanja, hkrati pa tudi sama posegala nanj. Zakon predvideva tečaje za strokovno usposabljanje za mlade ljudi, ki čakajo na prvo zaposUtev ter za brezposelne delavce. Ti tečaji bodo morali biti vključeni v letne načrte ministrstva za delo, ki jih pa ne bo finansiralo. Zakon predvideva tudi posebne spopolnjeval-ne tečaje in tečaje za specializacijo: nadalje didaktične in tehniško-poklicne tečaje za učitelje in inštruktorje; prispevek za upravne stroške centrov za pokbeno izobraževanje, pomoč udeležencem tečajev, izboljšanje naprav in učil centrov, nakup in prilagajanje stavb za njihove sedeže. Razne ustanove so že vložile prošnje za prispevke, saj pričakujejo od tega ukrepa veliko korist. Lani so določiU s proračunom 300 mili-jonov lir za centre za strokovno usposabljanje, letos pa so zvišali ta prispevek na 500 milijonov. Na ta način prispeva dežela k razvoju strokovnega usposabljanja in pre-usposabljanja. niiimiiiimiiiiimiimimiHiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiimmiimiumiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimmmiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiimiiiii Jugoslovanski kupci so poživili prodajo v trgovinah na drobno Preobilica padavin m pomanjkanje sončne toplote sta v preteklem oktrobru občutno zadržala proces zrejanja kmetijskih kultur, predvsem cevtja, grozdja, raznih vrst zelenjave, itd.; količina koruze, ki so jo naši kmetovalci pospravili ob zaključku letošnje sezone, pa Je bi. la znatno višja od običajne. Razmeroma neugodno vreme pa ni zadržalo turistov, ki so številčno precej narasti! v primerjavi z oktobrom lanskega leta. Število Italijan, skih turistov se je namreč povečalo za 6,1 odst., število tujcev pa celo za 20,4 odst. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je število italijanskih turistov doseglo 334.111 (lansko leto v istem času 336.250), število tujcev pa 287.665 (lansko leto 265.651). Prodaje raznega blaga na tržaškem tržišču na drobno so se v primerjavi z oktobrom lanskega leta nekoliko skrčile; letos so tržaške gospodinje previdneje kupovale kakor lansko leto. Dokler m pritisnil mraz, se prodaja zimskih artiklov nikakor ni mogla razviti. Le običajni vsakoletni boom, ki ga predstavlja za nekatere vrste prodajaln začetek novega šolskega leta, se je tudi letos redno ponovil. Prodaja električnih strojev za gospodinstvo je šla po mnenju nekaterih trgovcev razmeroma dobro od rok, po mnenju drugih pa spet počasneje kakor lansko leto. K poživitvi trgovine so znatno pripomogli kupci iz sosedne Jugoslavije, ki so nakupili zlasti elek- tričnih storjev, za gospodinjstvo. Zaloge raznega blaga v trgovinah so se v oktobru skrčile le za malenkost, na nekaterih področjih pa so se celo nekoliko povečale. V trgovini na debelo so prodaje mlečnih in mesnih Izdelkov ostale tudi v oktobru na ravni iz prejšnjih mesecev. Povpraševanje po domačih jajaih se ni posebno razvilo, čeprav niso ves mesec zabeležili nobene dobave tega blaga iz tujine. Na vinskem trgu so v oktobru grosisti kljub povečani ponudbi razprodali le manjše količine blaga; nekoliko bolje je bilo na trgu s poprom in drugimi začimbami; prekupčevalci s kavo so ostali ves mesec zelo previdni pri svojem poslovanju, pa tudi na trgu z lesom je oktober potekel brez vsakega vidnejšega premika v eno ali v drugo smer. Povpraševanje po barvastih kovinah je v oktobru nekoliko zaživelo, za ostale vrste gradbenega materiala pa je stanje ostalo nelzpremenjeno. Na pristojnem uradu za nepremičnine so v preteklem oktobru registrirali 317 kupoprodajnih pogodb, katerih skupna vrednost je, po izjavah prizadetih operaterjev, znašala 1.284 milijonov lir. V prvih desetih mesecih leta so na tem področju zabeležil: 3.060 pogodb v skupni vrednosti 13.284 mlltjonov lir. V tržaških železarskih obratih so v oktobru proizvedli 19.535 ton surovega železa in 8.066 ton ko-kil, tako da je skupna proizvodnja prvih deset mesecev dosegla 229.589 ton surovega železa in 90 tisoč 783 ton kokil. V obeh petrolejskih čistilnicah so v oktobru predelali 160.330 ton surovega goriva, tako da se je predelana količina v razdobju januar-oktober dvignila na 1.532.205 ton, medtem ko Je znašala leto poprej 1.488.448 ton. Potrošnja tobaka je v oktobru dosegla 43.077 kg, v prvih desetih mesecih letos pa 426.498. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, ko so v trafikah zabeležili prodajo 422 169 kg tobaka, je letošnja potrošnja narastla za 1 odstotek. Potrošnja soli je dosegla v oktobru 1.463, v razdobju januar-oktober pa 16.409 stotov. Potrošnja mesa Je dosegla 9.138 stotov, ter je bila za 11 odst. manjša od potrošnje, ki so jo zabeležili oktobra lanskega leta. Iz primerjave med potrošnjo v prvih desetih meseoih letošnjega ln lanskega leta izhaja, da se je letošnji promet v tržaških mesnicah skrčil s 97.365 na 92.396 stotov, to je za 5,1 odst. Potrošnja rib, mehkužcev in lupinarjev, ki Je znašala v prvih desetih mesecih lanskega leta 28.866 stotov, Je letos nasprotno za malenkost narastla, in sicer na 28.938 stotov; končno naj omenimo še,1 da se je količina zelenjave inl krompirja, ki so jo v oktobru pri-1 peljali na občinsko tržnico na veliko, dosegla 34.613 (oktobra 1965 35.452) stotov, a kofčina sadja 39 i tisoč 60 (lansko leto 36.620) sto- j tov. | POKRAJINSKI SVETOVALCI KD - 8 PSU - 3 15. FOGHER 1. SAVONA 16. APIII 2. DASSOVICH 17. DE GIOIA 3. GOSTI SSA 4. COSLOVICH PLI - 3 5. FRANZIN 18. JONA 6. CELLI 19. ZIMOLO 7. VISINTINI 20. IIRUBY 8. FOSCHI MSI - 2 KPI - 6 21. SGANZERLA vd. DE VECCHI 9. DONADEL 22. STRUDIIOFF 10. KAPELJ SS - 1 11. COLLI 23. RUDOLF 12. ŠKERK 13. FURLAN MI - 1 14. WEISS 24. MARCHESICH MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Novi stiki med turističnimi delavci Po obisku v Rimu so koprski gostinci povabili rimske hotelirje v Koper, Portorož in Ankaran Pred kratkim je obiskala Rim večja skupina turističnih delavcev lz Slovenskega Primorja, ki jo je vodil predsednik občine Koper D. Barbič in v kateri so bili predsednik tamkajšnje turistične zveze dr. Furlan, tajnik organizacije štrum-belj, ravnatelj hotela «Adr!a» lz Ankarana Konič, ravnateljica hotela «Central - Riviera« iz Portoroža Senica, ravnatelj koprskega hotela ((Triglav« Zidar ln načelnik turi-stično-propagandnega odseka Černe. Po sprejemu pri namestniku ravnatelja Jugoslovanskega turističnega urada v Rimu Miheljnu, kt Je tudi po rodu iz Slovenskega Primorja, so jugoslovanski strokovnjaki prisostvovali posebnemu sestanku Izvršnega odbora zveze rimskih hotelirjev, ki so prav ta dan obravnavali pereč problem obnovitve letne delovne pogodbe v turistično - hotelirski stroki. Predsednik zveze Bazzi Je izrazil jugoslovanskim gostom toplo dobrodošlico, po seji pa jim Je razkazal poslovne prostore zveze. Jugoslovanski strokovnjaki so med svojim bivanjem v Rimu stanovali v hotelu Bled, ki ga vodi Slovenec Vinko Levstik. Ta jim Je prvi večer priredil sprejem, katerega so se udeležili tudi tajnik pokrajinske turistične ustanove Libe-ratori, podpredsednika Gnecco ln Gagliardi ter nekateri drugi predstavniki zveze. Med zdravicami in v splošni razpravi, ki jim je sledila, je prišla do Izraza obojestranska želja po nadaljnjem zbliževanju in po vzpostavitvi čedalje tesnejših poslovnih stikov med predstavniki jugoslovansne ln italijanske turistične mreže, in sicer zlasti med rimskimi turističnimi organizacijami in sorodnimi ustanovami v Slovenskem Primorju. V tem okviru so na sestanku postavili tudi konkretno osnovo za prvo obliko sodelovanja; glede na dejstvo, da imajo turistični objekti na Koprskem med svojimi obiskovalci največ Italijanov, od tega zlasti mnogo iz Trsta in bližnjih krajev, ampak tudi globlje iz notranjosti Italije, iz Rima. Milana, Turina itd. bodo Jugoslovanski gostinci poslali ,qekaj kuharjev na specializacijo v Rim, tako da bodo lahko pozneje postregli italijanskim gostom s tisto hrano odnosno s tistimi specialitetami, katerim so splošno privajeni. Predsednik občine Koper Barbič je povabil predstavnike rimskih hotelirjev, naj obiščejo Koper. Portorož in Ankaran. Pred odhodom je koprsko odposlanstvo bilo sprejeto tudi na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu. E. F. O besedilu zakonskega osnutka za Kras Pred dnevi smo poročali, da je tržaški demokristjanski poslanec Corrado Belci predložil poslanski zbornici zakonski osnutek o sedmih rezervatih na našem Krasu. Iz našega poročila, ki smo ga povzeli po poročilu neke agencije, pa ni razvidno, kakšna je točna vsebina tega zakonskega osnutka. Tako v Trstu kot v Rimu smo se zanimali za točno besedilo osnutka, toda doslej ga še vedno nismo prejeli. Medtem se številni čitatelji obračajo na naše uredništvo, saj je večina izmed njih neposredno zainteresirana. Zakonski osnutek vsebuje namreč baje tudi predloge za omejitev lastnine tistih sedmih rezervatov, o katerih smo pred me. seči objavili na prvi strani našega dnevnika poseben zemljevid, iz katerega je bilo razvidno, kje se vsaj približno teh sedem rezervatov nahaja. Zato obljubljamo, da bomo o točni vsebini zakonskega osnutka poročali takoj, ko bomo njegovo besedilo prejeli. Primorski gostinci v restavraciji hotela «Bled» v Rimu MEDNARODNI NOGOMET mitropa cup ......... ....... ' 1 - Milan-Dinamo 0:0 Milančani izločeni mo VADBA MILAN — Barluzzi; Anquiletti, Noletti; Rosato, Santin, Schnel-linger; Rivera, Lodetti, Sormani, Maddč, Amarlldo. DINAMO — Skorič; Cvek, Braun, Mesič, Jukič, Ramljak; Lama-za, Gračanin, Zanihata, Gucmirtl, Rora. SODNIK — Placek (CSSR) MILAN, 30. — Milanu ni uspelo, da bi spravil na kolena nogometaše zagrebškega Dinama, ki so z neodločenim izidom brez gola dosegli svoj cilj: uvrstitev v nadaljnje kolo turnirja za srednjeevropski pokal. Zagrebčani so se dobro branili in če bi več tvegali, bi prav gotovo zabeležili tudi zmago. Domačini so sicer poskusili vse, da bi premagali Skoriča, toda zagrebški vratar jim je vedno s sijajnimi posegi preprečil namen. Lahko J se reče, da je Milan, pa čeprav je igral s standardno postavo, v celoti razočaral. Napadalci so večkrat skušali preigrati nasprotno obrambo, vendar so se Zagrebčani vedno pravočasno znašli in domačinom to onemogočili s tem, da so jih puščali v off-sideu. Posledica neuspešne igre Milana je, da je izpadel že v prvem kolu iz turnirja za Mitropa Cup. RIM, 30. — Italijanska telovadna zveza je poverila organizacijo državnega prvenstva za moške v orodni telovadbi goriški Unione Ginnastica Goriziana, žensko pa bolonjskemu Virtusu. Prvenstvo v Gorici bo 10. in 11. decembra, v Bologni pa 17. in 18. decembra. PNOM PHEN, 30. — Atlet Ljudske republike Kitajske Li Chic Chin je danes med atletskimi tekmami Ganefa (nastajajoče države) skočil v višino 2,27 m in se s tem približal za 1 sam cm svetovnemu rekordu izrednega sovjetskega atleta Valerija Brumela. Preden je zabeležil 2,27 m, je Kitajec preskočil vse ostale znake pri prvem poskusu, kar se do sedaj še ni posrečilo nobenemu. Li Chic Chin je hotel doseči z 2,29 nov svetovni rekord, kar pa se mu ni posrečilo. MBEEHSEnMi PO NEDELJSKIH zavrtljajih V MOŠKI IN ŽENSKI A IN MOŠKI B LIGI Po sobotnem porazu borovci zdrknili na 5. mesto lestvice V prvi moiki ligi so v nedeljo odigrali povsem normalno kolo. Večjih presenečenj ni bilo. Edino zmago na tujih tleh je dosegel Ruini, ki je po tritedenskem premoru spet stopil na igrišče. V tej šesterki je tudi v nedeljo------------------- prvič nastopil Sergij Veljak, kate- remu so tržaški gasilci končno dali izpisnico. Ruini je stopil na igrišče v Modeni z jasnim ciljem: zmago. To je tudi dosegel proti šibkemu Minelliju, ki je že trdno priklenjen na zadnje mesto na lestvici. V ostalih tekmah so favoriti gladko zmagali, le Olimpiji je iz- RiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiilliiiiiiililiiiiiliiiliiiliiiliiaiiliiiililiiiiiiiiiii,liiiiiilii„lll,i,,IUii,,iiii,iiliiiiiiii,iiiilliiiilliiiilli,l,il,iiliiil,liia,lli„ košarka ( .. 'f -vfr PRED PROMOCIJSKIM PRVENSTVOM Crvena zvezda 2 Lazio 1 CRVENA ZVEZDA — Dujkovič; Karapandžič, Akič; Sirocovič, Be-kič, Melič; Klenkovski, Ostojič, La. zarevič, Ačimovič, Dijajič. LAZIO — Cei; Zanetti, Castellet-ti; Carosi, Pagni, Dotti; D’Amato, Mari, Morrone, Burlando, Sassaroli. SODNIK: Schiller (Avstrija). BEOGRAD, 30. — Crvena zvezda Je danes premagala v povratni tekmi prvega kola turnirja za Mitropa Cup Lazio z 2:1 (2:1), vendar s tem ni obredla ovire, ker je v Rimu klonila s 3:0. Lazio se je tako uvrstil v drugo kolo. Gole, ki so padli v prvem polčasu, so dosegli: v 24’ Ostojič, v 35’ D’Amato, v 38’ Dijajič. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV MADRID, 30. — Real Madrid se Je z zmago nad nemško enajsterico MUnchna 1860 s 3:1 (2:1) u-vrstil v četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov. ZA POKAL SEJEMSKIH MEST LIZBONA, 30. — Juventus je danes premagal v povratni tekmi šestnajstinke finala turnirja za pokal sejemskim mest enajsterico Vi-toria Setubal 2:0 (1:0). Gola sta dosegla v 10’ p.p. Gori, v 6’ d.p. De Paoli. Juventus se je uvrstil v osmine finala, kjer se bo spoprijel c Dundee United. COPPA ITALIA TURIN, 30. — Torino je danes premagal v tekmi turnirja za italijanski nogometni pokal 1966-1967 Messino 4:0 (1:0). Torino je nastopil v postavi Vie-ri, Poletti, Fossati, Cereser, Maldi-ni, Puia, Meroni, Simoni, Combin, Ferrini in Facchin (Fanello). V PRIJATELJSKI TEKMI Rijeka 8 Ponziana 1 REKA, 30. — V današnji prijateljski tekmi je Rijeka premagala tržaško Ponziano 8:1. Edini gol za Tržačane je dosegel Furlani. Povratna tekma bo 8. decembra v Trstu. SZ BOR ATLETSKI ODSEK vabi svoje člane in vse ostale, ki bi se radi udejstvovali v atletiki, da se udeleže sestanka, ki bo v nedeljo 4. decembra ob 10. uri na stadionu »Prvi maj», Vrdelska cesta 7. Na sestanku se bo razpravljalo o začetku zimskih treningov in o bodočem delovanju odseka. V nedeljo v Gorici prvi nastop borovcev Trener Savo Spacal tudi najboljši realizator Tudi za Borove košarkarje je prišla ura. Plavi bodo namreč prvič v nedeljo nastopili na promocijskem turnirju. Prvenstvo bo zelo teško za borovce, ki imajo komaj enoletno izkušnjo igranja. Gotovo se je ekipa letos znatno ojačila s prihodom Sava Spacala, kot soliden na odbitih žogah. SPACAL Savo, univerzitetni študent, 23 let, spodnji center, 1,86 m; igra košarko 3 leta (prej Sežana) ; je najboljši Borov strelec, pravkar se je zanj zanimalo društvo Hausbrandta; prevzel je tudi trenersko vodstvo, katero povsem vestno izvršuje; seveda je član prve peterke. shematično igro in~ je poleg tega ŠVA®A Pavel, študent, 18 let, zu-skušal dati nosamezniku čim večio nanjl igralec, 1,73 m; igra košar- ki je popolnoma spremenil lice moštva in je poleg tega tudi prevzel težko nalogo trenerja. Pod njegovim vodstvom so borovci zares znatno spremenili sistem igranja. Predvsem igra plavih ni več tako improvizirana kot prej. Spacal je namreč pripravil moštvo, tako da celotna ekipa odvija bolj skušal dati posamezniku čim večjo košarkarsko osebnost in odločnost, kar je seveda bistvene važnosti v tej težki športni panogi. Člani, ki jih ima Borov trener na razpolago pa so naslednji: AMBROŽIČ Silvan, študent, 17 let, 87 kg, 1,98 m, pivot, igra eno leto košarko, je član prve peterke. Ambrožič je eden najbolj nadobudnih elementov Bora, predvsem se odlikuje zaradi atletskih sposobnosti. BABUDER Marjan, študent, 15 let, 1,85 m, pivot — krilo; letos prvič igra košarko; obeta zelo dobro. ČERMELJ Edi, študent, 17 let 64 kg, zunanji igralec, 1,70 m; dober branilec, zelo napadalen. FABJAN Boris: univerzitetni štu- dent, 19 let, 1,86 m, spodnji center ali zunanji igralec; letos prvič igra košarko; dobre atletske sposobnosti, izreden odriv (1,75 m v višino). GERGOLET Maks, univerzitetni študent, 25 let, pivot, 1,90 m; igra košarko dve leti; agresiven v obrambi, dober na odbitih žogah; standardni igralec. KAFOL Stojan, študent, 18 let, 80 kg, zunanji igralec. 1,80 m, igra košarko 2 leti, prej je igral pri Hausbrandtu in Mivarju; dober pregled nad igro. KOKOŠAR Oliviero, univerzitetni študent, 22 let, 1,77 m, zunanji igralec, igra košarko eno leto; dober met z razdalje in pregled nad igro. LAKOVIČ Branko, študent, 19 let, 83 kg, 1,85 m, zunanji igralec; igra košarko dve leti (prej Haus-brandt). PRINČIČ Viljem, študent, 19 let, 63 kg, 1,76 m, zunanji igralec — krilo; igra košarko dve leti; izredno točen v metih iz kota, soliden pregled nad igro in dobro osebno tehniko. RUDEZ Andrej, študent, 17 let, 78 kg, zunanji igralec — režiser, 1,86 m; igra košarko 2 leti (prej Don Bosco); dober odriv, zato se odlikuje na odbitih žogah; član prve peterke. SPACAL Borut, univerzitetni študent, 19 let, 86 kg, pivot, 1,78 m, letos prvič igra košarko; dober odriv (1,70 m v višino), zato več ‘iuaiji .igi. j., IM , igla nuoai - ko 2 leti; dober strel z razdalje. SIMONIČ Igor, študent, 18 let, zu. nanji igralec, 1,73 m, začel je šele pred kratkim trenirati. ZAVADLAL Adrijan, študent, 18 let, 1,80 m, zunanji igralec — levo krilo; igra košarko 2 leti (prej Servolana); soliden branilec, dober sprint in predvsem točen strel izven rakete. To so člani Bora, 16 jih je, poleg tega je še 10 naraščajnikov; med katerimi bi lahko že marsikdo pristopil v prvo ekipo. Vsekakor pa bi lahko š takim lepim številom igralcev nastopil Bor tudi v juniorskem prvenstvu in bi tako nudil tudi najmlajšim, da bi se spoprijeli z drugimi društvi v tej disciplini. Se vedno pa je najbolj pereč problem telovadnica, kajti stadion «Prvi maj» ni primeren niti za trening v košarki. Nekaj tehničnih podatkov o članski Borovi košarkarski ekipi. Sestavlja jo 16 do 18 elementov, srednja starost je 19 let (nekaj izrednega za vsako košarkarsko ekipo). Povprečna višina igralcev je 1,72 m. Ekipa igra navadno v obrambi 2-3, da se čim bolj poslužuje protinapada, letos pa odvija tudi druge obrambne sheme: na moža, 1-3-1. V napadu igra z dvema centroma, zgornji (Ambrožič ali Gergolet) in spodnji ob out črti (S. Spacal ali Fabjan ali B. Spacal) in s tremi zunanjimi igralci. Največja hiba ekipe pa je slaba osebna tehnika posameznikov. Vsi člani Bora so namreč začeli sorazmerno kasno gojiti košarko in logično niso mogli osvojiti zadovoljive osebne tehnike. Kar pa preseneča v Borovi peterki je solidna realizatorska moč posameznikov. Plavi namreč v pripravljalnih tekmah niso nikdar realizirali manj kot 50 točk. Seveda je letos za to poskrbel Savo Spacal, ki je na številnih tekmah tudi presegel izre- Sportno združenje Breg priredi danes 1. decembra ob 20.30 v Ricma-njih predavanje prof. Josipa Tavčarja o gledališču in o letošnjih gledaliških predstavah SG v Trstu. Ob tej priložnosti bodo dobili diplome atleti, ki so dosegli uspehe na letošnjih slovenskih športnih igrah. Vljudno vabljeni. :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: den osebni izkupiček 40 točk. Upajmo, da bo borovec ponovil take podvige tudi med prvenstvom. Borovci bodo v nedeljo nastopili v prvem kolu v Gorici proti Idro-lux. Tekma se bo začela ob 11. uri v telovadnici pri Campagnuzzi. —edson— Moomr podletel en set, ki ji ga je odvzel milanski OSI. Virtus je na domačem igrišču dokazal, da se vrača v formo, kar je tem bolj važno, ker bodo italijanski prvaki ta teden nastopili v prvem kolu za pokal evropskih prvakov. Njihov nasprotnik bo Dinamo iz Tirane. Izidi sedmega kola: Ruini — "Minelli 3:0 (15:4, 15:6, 15:7) •Olimpia — CSI Milano 3:1 (9:15, 15:7, 15:11, 15:6) "Virtus — Ciam 3:0 (15:5, 15:7, 15:9) "La Torre — Italsider 3:0 (15:4, 15:8, 15:10) "Italia Nav. — B. Brummel 3:0 (15:4, 15:13, 15:13) "Salvarani — Ravalico (Trst) odložena Izidi petega kola: LESTVICA *Max Mara — Bergamo 3 Virtus 7 7 0 21 2 14 (15:5, 15:9, 16:14) Olimpia 6 6 0 18 2 12 Fari Modena - "UISP Sestese 3 Ruini 4 4 0 12 1 8 (12:15, 16:14 15:11, 10:15 15:12) Salvarani 6 4 2 13 6 8 Bor — »AGI a La Torre 6 3 3 11 10 6 (15:9, 15:11. 15:9) Italia Nav. 6 3 3 9 13 e Italsider 7' 3 4 12 14 6 LESTVICA CSI Milano 6 2 4 7 15 4 Minelli 5 8 0 15 0 Ciam 7 2 5 11 17 4 Max Mara 5 4 1 12 7 Ravalico 4 1 3 5 9 2 Fari MO 4 3 1 11 6 B. Brummel 6 1 5 7 15 2 Cabassi 4 3 I 9 5 Minelli 7 0 7 3 21 0 Virtus 4 2 2 6 7 Bor 3 1 2 5 6 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIII Bergamo 4 1 3 5 10 Fari PA 5 I 4 5 14 III. KATEGORIJA Sestese 2 0 2 3 6 AGI 4 0 4 2 12 Primorje dohitelo Vesno na vrhu lestvice Brežani so si zapravili izredno priložnost Prejšnjo nedeljo je ponovno v celoti oživelo prvenstvo III. amaterske lige: lepo sončno vreme, pa čeprav mrzlo, je dovolilo, da so vse enajsterice odigrale tekme, ki so bile na sporedu. Nedeljsko kolo pa ni bilo radodarno z goli: v L skupini je bilo samo pet dosežkov, v M pa sedem. ...... Največje zadovoljstvo je v nedeljo vladalo v vrstah navijačev Primorja, ki je premagalo zelo nevarne tekmece Aurisine. Prosečani so prav v nedeljo pokazali, česa so zmožni: najbolj so se izkazali v obrambi, kjer sta imela Bartole in Babudri glavno besedo, v napadu pa je najbolj prišel do izraza Ver-ginella. S to zmago je Primorje dohitelo kriško Vesno na vrhu lestvice. Križani so bili namreč prisiljeni, kot že Primorje v n. kolu, na delitev točk v tekmi z Roianese. Rojančani so ponovno potrdili, da bodo na domačih tleh zelo trd oreh vsem gostom. To so dokazali tudi v tekmi z Vesno, ki je imela sicer več odličnih priložnosti, a jih ni znala izkoristiti. Primorec se je še enkrat vrnil domov praznih rok. Klonil je samo z 1:0, vendar je treba pripomniti, da se morajo Trebenci zahvaliti svojemu vratarju, ki jih je rešil hujšega poraza. Nogometaši iz Trebč so tako ostali osamljeni in brez točk na dnu lestvice. LESTVICA Primorje 2 2 1 0 7:4 5 Vesna 3 2 1 0 5:0 5 G. Viani 2 1 1 0 4:1 3 Cooperative 1 1 0 0 2:1 o Roianese 2 0 2 0 0:0 2 A-risina 2 1 0 1 3:2 2 Libertas Barcol. 3 0 2 1 1:2 2 Tecnoferramenta 2 1 0 1 2:3 2 Libertas Prosek 3 0 2 1 1:7 2 Gretta 2 0 1 1 1:4 1 Primorec 3 0 0 3 1:7 0 V skupini M pa je moral proti vsakemu pričakovanju Breg poražen z lastnega igrišča. Brežani so še enkrat razočarali in prepustili obe točki S. Anni, pa čeprav so zaključili prvi polčas z 1:0 v svojo korist. Breg je v drugem polčasu popustil, kar so tekmeci izkoristili, da so spravili dve žogi v mrežo enajsterice iz dolinske občine. Zanimivo je prav to, da S. Anna do nedelje ni dosegla n. ti enega gola in je bila tudi v vseh dosedanjih tekmah zelo negotova v obrambi. Zato lahko rečemo, da si je Breg v nedeljo zapravil izredno priložnost, da bi si osvojil vsaj točko in s tem dvignil moralo igralcem, ki jim bo zelo dobrodošla za nedeljski derby z Rosandro Zerial. Prav tako je morala tudi enajsterica Uniona klrniti, pa čeprav le z 1:0, Rosan-dri, ki je s to zmago ohranila vodilno vlogo v lestvici. LESTVICA Rosandra Z. Virtus Campanelle Flaminio S. Sergio Muggesana B S. Anna Esperia Don Bosco Breg Union Prihodnje kolo (3. in 4. dec.): Ruini - Italia Navigazione, Ciam -Salvarani, CSI Milano - Ravalico, B. Brummel - La Torre, Italsider-Virtus, Olimipia - Minelli. * * * V prvi ženski ligi je šesterka Bora slavila zmago proti goriški AGI. Ta zmaga je za Borovke zelo pomembna in ji bo povsej verjetnosti zelo dragocena ob končnem obračunu. V drugih spopadih sta Minelli in Max Mara gladko pometli s svojimi nasprotnicami in s tem nadaljujeta veliko borbo na čelu lestvice. Zelo napeta tekma je bila v Sestu Fiorentinu, kjer ie spet po dolgem času nastopila domača šesterka, katere prvenstvo je bilo prekinjeno zaradi poplav. Žal pa so domačinke tekmo po petih razburljivih setih izgubile in prepustile točki Fari iz Modene. 10 8 6 6 4 2 2 2 0 0 Prihodnje kolo (4. dec.): UISP Sestese - Fari Palermo, Virtus Ra-venna - Fari Palermo, UISP Sestese - AGI, Cabassi - Max Mara, Bergamo - Fari Modena. Odbor za tekme italijanske odbojkarske federacije je sporočil datume tekem, ki so bile odložene zaradi poplav. 15. dec.: Cabassi - UISP Sestese 6. jan.: Bor - UISP Sestese (v Trstu ob 10.30), Bergamo - AGI 7. jan.: Bor - Fari Modena (v Trstu ob 21.15) 8. jan.: AGI - Fari Modena, UISP Sestese - Virtus Ravenna * * * V moški B ligi gospodari ravenski Casadio, ki je v mestnem derbiju gladko premagal Robur. S to zmago so Rovenčani še bolj utrdili svoj položaj. Na drugo mesto se je po tem kolu urinila šesterka Pagnina, predvsem po zmagi nad Borom. Ta je gostovala v Modeni in se vrnila s pekočim porazom. V prihodnjem kolu bo končno Borova šesterka popolna in upajmo na boljše rezultate. Izidi petega kola: "Menegola — Bor 3:0 (15:10, 15:9, 15:12) "Fagnin — Cemab 3:1 (15:5, 3:15, 15:11, 15:3) Bovoli — "Gramsci 3:1 (15:12, 15:10, 11:15, 15:6) "Casadio — Robur 3:0 ‘Libertas — Codognato (odložena) 3 3 0 2 2 0 3 2 0 2 1 1 2 1 1 1 1 0 3 1 0 2 0 3 0 2 0 3 0 0 7:0 0 4:0 1 4:2 0 10:1 0 3:2 0 0 3:0 0 2 2:7 2 1 1 0:9 I 1 2 0:6 L 0 2 2:5 0 0 3 1:4 0 B. R. Casadio Pagnin Bovoli Menegola Bor Robur Gramsci Cemab Libertas Codognato LESTVICA 4 4 0 4 5 3 4 4 2 2 2 2 12 0 11 6 11 10 1 6 1 6 Prihodnje kolo (3. in 4. dec.): Pagnin - Menegola, Robur - Libertas, Codognato - Gramsci, Bor - Casadio, Bovoli - Cemab. f. v. ,, 11 i ji Prejšnjo soboto so v Ljubljani podelili najbolj zaslužnim športnikom in organizacijam Bloudkove nagrade in plakete. Med nagrajenimi društvi je bil tudi Bor, katerega predsednika Dušana Košuto vidimo ob predsedniku komisije za telesno kulturo pri SRS Jožetu Pemušu in predsedniku Zveze za telesno kulturo Slovenije Janezu Zemljariču. S plaketo sta bila nagrajena tudi dva primorska rojaka — Dušan Furlan iz Nove Gorice in Aleksander Lukež iz Kopra (sliki spo. daj z utemeljitvijo) llilliilll DUŠAN FURLAN, veterinar Veterinarske postaje v Novi Gorici, vodnik in trener orodne telovadbe pri TVD Partizan Nova Gorica, Bloudkovo plaketo prejme za organizacijsko in strokovno delo. Dušan Furlan se ukvarja s telesno vzgojo že od otroških let. Kot mladinec ie z uspehom zastopal Jugoslavijo na olimpijskih igrah v Helsinkih, na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi v Rimu ter na večjih mednarodnih telkimah. Ko je po končanem študiju nehal tekmovati se je vključil kot vodnik splošne telesne vzgoje in trener orodne telovadbe " I v TVD Partizan Nova Gorica. Z vztrajnim delom je vzgojil orodne telovadce - pionirje, ki so osvojili leta 1964 naslov republiškega ekipnega prvaka‘v višjem in nižjem razredu, leta 1965 pa mlajši pionirji prvo mesto med ekipami ter prva tri mesta med posamezniki. Kot organizator aktivno sodeluje pri delu Občinske zveze za telesno kulturo Nova Gorica, vodi občinsko komisijo za orodno telovadbo in Gimnastični center za Primorsko. Čeprav je v poklicu prezaposlen posveča ves svoj prosti čas mladini in j* vzgled požrtvovalnega telesnokul-turnega delavca. ALEKSANDER LUKEŽ, dentist, predsednik odbora za jadralstvo pri Brodarski zvezi Slovenije, Bloudkovo plaketo prejme za organizacijsko delo. Aleksander Lukež je bil že pred vojno aktiven delavec v ljubljanskem Avto-.noto društvu Hermes, po vojni pa je bil med ustanovitelji prvega slovenskega jadralnega kluba «Sidro» v Kopru. Od leta 1956 je predsednik republiške jadralne komisije oziroma odbora pri Brodarski zvezi Slovenije 'n ima velike zasluge za razvoj flote SCIRA-jadrnic tipa Sloka. Aleksander Lukež je najpomembnejši organizator evropskega mladinskega prvenstva jadrnic tipa Sloka leta 1961 v Kopru. Zaradi svojih uspehov in prizadevanj na področju jadralnega športa je bil leta 1965 imenovan za sekretarja vzhodnoevropskega distrikta in izvoljen za rednega člana izvršnega odbora SCIRA. :::::::: s::::::::::::::: W. SOMERSET MflUGHflM ČUDOVITA ŽENSKA «Menim, da je to zate pametno. On ni bil družba zate.» Gledal jo je z mirnimi, zamišljenimi očmi in Julijo so nenadoma napolnili mešani občutki. Kazno je bilo, da Roger ve, da je bil Tom njen ljubimec. Sama sebi si je prišepeta-vala, da je kaj takega nemogoče, za take očitke je kriva le njena nečista vest. V Taplowu ni bilo ničesar takega, spričo česar bi lahko začel kaj sumničiti. Morda pa je prišlo do njegovih ušes kaj tistega groznega klevetanja? Kljub temu je bil v njegovih očeh izraz, ki ji je določeno kazal, da če sicer nekaj ve, ne ve vsega. Počutila se je osramočena. «V Taplow sem ga povabila samo zato, ker sem mislila, da ti bo ugajala družba fanta tvojih let.» «Tako je tudi bilo.» V njegovih očeh je bilo nekaj veselega svetlikanja. Ob tem je bila obupana. Najraje bi bila zakričala, zakaj se reži, toda ni se upala, ker je vedela, da se ne jezi nanjo; presedalo pa ji je to, da se zabava na njen račun. To jo je zelo poniževalo. Skoraj bi bila zajokala, ali on bi se temu samo smejal. In kaj naj mu reče? Karkoli bi mu rekla, ne bi verjel. Igra! Bilo ji je, da bi se bila pogreznila v zemljo. Naenkrat sta se znašla z očmi v oči z nečim nepoznanim, tajinstvenim, do kraja neprijetnim. Kaj je mogoče, da je to resnica? V tem trenutku sta zaslišala avtomobil. «To je tvoj oče,» je vzkliknila. Kakšno olajšanje! Prizor je bil neznosen in bila je srečna, da ga je prekinil njegov prihod, čez nekaj trenutkov je vstopil Michael, zelo prisrčen, dvignjene brade in potegnjenega trebuha, za svojih petdeset let neverjetno lep; možato je ponudil sinu roko, da se po šestmesečni odsotnosti pozdravi z njim. XXVIII. Tri dni pozneje je Roger odpotoval na škotsko. Julija je ta čas vse tako premeteno uredila, da nista bila s sinom nikoli dlje časa na samem. Če je nanesla priložnost, da sta bila nekaj minut sama skupaj, sta vselej govorila le o nepomembnih stvareh. Juliji ni bilo niti najmanj hudo, ker ponovno odhaja. Razburljivi pogovor, ki ga je imela z njim, ji nikakor ni hotel iz misli. Najbolj pa jo je vznemirjala sinova opazka, da če bi stopila v popolnoma prazno sobo in za njo še nekdo drug, bi v sobi nikogar ne našel. Ko je razmišljala o teh sinovih besedah, se je počutila sila neprijetno. «Nikoli sl nisem domišljala, da sem kakšna izredna lepotica, toda nihče mi nikoli ni zanikal, da sem osebnost. Smešno je misliti, da zaradi tega, ker lahko zaigram sto vlog na sto različnih načinov, nimam lastne individualnosti. To zmorem, ker sem odlična igralka.* Poskušala je premisliti, kaj se godi, kadar sama stopi v popolnoma prazno sobo. «Saj nikoli nisem sama, tudi v prazni sobi ne. Z mano so zmeraj Evie ali Michael, Charles ali občinstvo, seveda ne osebno, pač pa v mojih mislih. O Rogeru se moram pogovoriti s Charlesom.)) Ta je bil na njeno nesrečo odsoten, toda upala je, da se bo vrnil do generalke in premiere; tega v dvajsetih letih ni nikoli zamudil in po generalki sta vselej odšla skupaj na večerjo. Michael bo ostal v gledališču, ukvarjal se bo z razsvetljavo in podobnimi stvarmi, onadva pa bosta sama. Tedaj se bo lahko do mile volje pogovorila. Julija je marljivo študirala vlogo. Značaja vloge ni za- snovala do podrobnosti, skrbno na osnovi izkušenj, marveč je uveljavila svojo sposobnost, da se postopoma preobrazi v žensko, ki jo je morala na odru izoblikovati, se pravi, da je od vaje do vaje bolj mislila z njeno glavo in čutila z njenimi čuti. Položaj te ženske jo je vključil v stotino drobnih potankosti in resnična doživetost, s katero jih je na odru upodobila, je pozneje presenečala občinstvo. In če bi jo vprašali, kako je do tega prišlo, ne bi vedela odgovoriti. V tej komediji je hotela pokazati pogumno, ali prej ko slej negotovo spretnost gospe Marten, ki igra golf in se vmešava v moške pogovore — v bistvu pa je poštena ženska srednjega sloja, ki hrepeni po varnem zakonskem pristanu. Michael nikoli ni maral, da bi bilo na generalki preveč ljudi, prizadeval si je, da bi tajnost uprizoritve ohranil do krstne predstave. Izrecen vstop je dovolil le Charlesu in še nekaterim ljudem: fotografom in šiviljam. Njihova prisotnost je bila res nujno potrebna. Julija je bila na generalki nekako odmaknjena. Dozdevalo se je, da nikakor noče pokazati svoje izpiljene igre vse do premiere. Bilo ji je dovolj, da se njena igra usklaja z igro ostalih igralcev. Pod Michaelovim skrbnim vodstvom je vse potekalo brez kakšnih zapletjajev in okoli desete ure sta že sedela Julija in Charles v Grill-Roomu Sa-voya. Njeno prvo vprašanje je bilo, kaj misli o Avice Crichton. «Nič kaj posebnega ni, pač pa je nenavadno lepa. Zares čudovita je v tisti obleki, ki jo ima v drugem dejanju.« «Veste, da jaz ne bom imela tiste obleke, ki sem jo imela nocoj? Oharley Deverill mi bo za premiero napravil novo.» Ni opazil njenega porednega pogleda, s katerim ga je ošinila, čeravno ga je morda razumel in tudi začutil. Na Julijin nasvet se je bil namreč Michael z Avice zelo potrudil. Vlogo je vadil z njo tudi v svoji privatni sobi in izdelal je z njo do podrobnosti intonacijo in vsak gib. Tako je z njo nekajkrat tudi obedoval ter jo spremil na večerjo. Rezultat tega je bil, da je Avice vlogo igrala nenavadno dobro. Michael si je mencal roke od zadovoljstva. «Zelo sem z njo zadovoljen. Upam, da bo doživela razmeroma velik uspeh. Mislim, da bi bilo dobro, če bi ji ponudil pogodbo.« «Jaz tega ne bi storila,« je rekla Julija. «vsaj ne pred premiero. Človek nikoli ne more natanko vedeti, kakšna bo predstava, vse dotlej, dokler je ne bo ocenilo občinstvo.« «Zelo lepo dekle je in popolna dama.« «Lepa zato, ker je noro zaljubljena vate, a popolna zato, ker bo zavračala tvoje ljubezenske ponudbe vse do podpisa pogodbe.« «Oh, draga, nikar ne bodi tako neumna. Toliko let imam, da bi ji bil lahko oče.« Zadovoljno se je smehljal, Julija pa je dobro vedela, da njegovo ljubimkanje ne gre dlje od držanja za roke, od enega ali dveh poljubov v taksiju; prav tako je vedela, da mu ustvarja zidano voljo prepričanje, da je v njenih očeh sposoben nezvestobe. Julija je zadovoljila lakoto v skladu z ohranitvijo svoje vitkosti, potem pa se je začela pogovarjati o zadevi, ki jo je zadnje dni najbolj vznemirjala. «Dragi Charles, z vami želim govoriti o Rogeru.« «Saj se je te dni vrnil, kajne. Kaj je z njim?« ((Dragi moj, zgodilo se je nekaj hudega. Vrnil se je kot strašen puritanec in jaz ne vem, kaj naj bi z njim počela-« Obnovila mu je pogovor z Rogerom, seveda po svoje. Opustila je dva žgoča očitka ali tri, za katere je bilo bolje zanjo, da se jih ne spominja, sicer pa je vse drugo, kar mU je pripovedovala, nekako ustrezalo resnici. ((Zares huda zadeva, ker nima niti trohice smisla za humor,« je zaključila. 1 ((Sicer pa mu je komaj sedemnajst let.« «Ko mi je govoril vse te neumnosti, se mi je zdelo, kot da me nekdo tolče s kolom po glavi. Počutila sem se kakor Balaam, ko je zaslišal govoriti svojega osla.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠT VO- TRST — UL. MONTECCH1 b, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, U„ Telefon 33 82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, . t.etna 2250 Ur polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — za BFRJ- AD1T D2S ’ Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-uprivrn 250, osmrtnice 150 Ur. — MaU oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubbllcitk ItaUana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst