HCRsrf'' • Jh Bk Z- . ®y5Sl y3K JfjJŽlgf v{,y - ‘78Tf Efipr jlV , •, U r :' rlh 2jp| lw ffl\ II ., *:|i J Sreča ni v glavi in v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad. Tone Pavček Ob koncu mandata v Občini Zavrč se iskreno zahvaljujemo dolgoletnemu županu Miranu Vuku za njegov veliki prispevek k napredku občine, za pogum, vztrajnost, sodelovanje in odprtost do vseh ljudi, za vse izjemne ideje, načrte in naloge, ki mu jih je s svojo ekipo sodelavcev v občinski upravi in občinskem svetu uspelo uresničiti. Dvajset let je uspešno vodil eno manjših slovenskih obmejnih občin in poskrbel, da se je glas o Občini Zavrč in njenih ljudeh slišal daleč naokoli. Kljub težam z zdravjem v zadnjem obdobju je znal poiskati najboljšo pot in ob pomoči sodelavcev uspešno končal svoj peti mandat županovanja. Dobrih ljudi in dobrih del nikoli ne pozabiš ... TM Občinske voščilnice V občinski upravi Zavrč so tudi lestos sami poskrbeli za izdelavo božično-novoletnih voščilnic, ki so v teh prazničnih dneh že našle svoje naslovnike. Ekipa občinske uprave si zasluži posebno pohvalo. Božičkova darila na občini Dober den je glasilo Občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Janko Lorbek, Dušan Rojko, Danica Bratuša, Lidija Domjan, Boštjan Lorbek. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Tisk: Evrografis, d. o. o., Maribor. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762 01 50, 761 18 01. Glasilo Občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Slavko Pravdič, župan Občine Zavrč Spoštovane občanke, spoštovani občani, dragi prijatelji Leto, ki se končuje, je bilo za nas vse zelo pestro tako na gospodarskem kot na političnem prizorišču. Zelo močno je na našo bližnjo in daljno okolico vplivalo odprtje obrata avstrijskega podjetja Magna Steyr v bližini Maribora, ki je zaposlilo kar nekaj delavcev, okoliškim podjetjem pa povzročilo tudi kar nekaj težav zaradi posledičnega pomanjkanja strokovnega kadra. Lahko rečem, da je šlo zgolj za prestrukturiranje delovne sile v naši okolici. Obenem pa se je zgodilo to, da je Slovenija odprla prost pretok delovne sile, ki prihaja iz Hrvaške, tako da so se stvari nekako normalizirale. Na političnem področju je bilo pestro zaradi državnozborskih volitev. V opoziciji je ostala najmočnejša stranka, ki ni zbrala dovolj podpore za mandatarja in izvolitev predsednika vlade iz svojih vrst in vrst koalicije. Tako je preteklo dosti časa, da sta se končno formirali koalicija in nova vlada. Želimo ji uspešno vodenje naše države, razumevanje državljanov in dobro sodelovanje v evropskih povezavah. V naši občini so dela potekala po ustaljenih smernicah, storjenega je bilo precej, vendar pa je ostalo tudi nekaj nedokončanih zadev in seveda ogromno novih ciljev. Ob prevzemu delovnih obveznosti se najprej zahvaljujem dosedanjemu županu Miranu Vuku za dvajset let dela na čelu naše občine, prav tako tudi obema nekdanjima podžupanoma, ki sta v njegovi odsotnosti (zaradi bolezni) delovala po svojih najboljših močeh. Pred nami so novi cilji in naloge, h katerim smo že veselo pristopili. Zavihali smo rokave in začeli delo v novem, štiriletnem mandatu. Vsem volivkam in volivcem se zahvaljujem za zelo dober obisk na lokalnih volitvah in za vse glasove, ki ste jih oddali, prav posebej tistim, ki ste jih namenili meni in novim članom občinskega sveta. Ta še ni v celoti formiran, saj bomo zaradi naše zakonodaje pri večinskem sistemu morali izvoliti sedmega člana sveta nekje v marcu prihodnjega leta. Ob iztekajočem se letu vam, drage občanke in občani, želim lepe božično-novoletne praznike ter srečno in uspešno novo leto 2019. Obdarujmo svoje bližnje, znance in naključne mimoidoče z nasmehom, lepo besedo in toplim stiskom roke. Župan Občine Zavrč Slavko Pravdič Konstitutivna seja občinskega sveta v Zavrču Novoizvoljeni Občinski svet Občine Zavrč se je 10. decembra 2018 sestal na prvi redni, konstitutivni seji. Sejo je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Poslovnika Občinskega sveta Občine Zavrč vodila najstarejša članica novoizvoljenega občinskega sveta Marta Bosilj. Novoizvoljeni člani Občinskega sveta Občine Zavrč z novim županom Slavkom Pravdičem. Foto: arhiv občine Zavrč Dnevni red konstitutivne seje je določen na podlagi poslovnika občinskega sveta in se o njem ne razpravlja. Najprej je predsedujoča ugotovila število navzočih novoizvoljenih članov občinskega sveta. Predsednik Občinske volilne komisije Metod Grah je predstavil poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana. Pri tretji točki redne seje je bila zaradi potreb nadaljevanja seje imenovana Komisija za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. To je posebna komisija, imenovana na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, ki ima pristojnosti le na prvi konstitutivni seji, njena pristojnost nato ugasne. Po krajšem zasedanju komisije, v katero so bili imenovani Dušan Rojko za predsednika ter člana Uroš Pijan in Branko Skok, je predsednik podal poročilo o izidu za člane občinskega sveta in ugotovitev o izvolitvi župana. ku Pravdiču. Omenjeni sklep je tudi podlaga za razpis nadomestnih volitev za sedmega člana občinskega sveta. Ker je bilo precej vprašanj in dilem o tem, zakaj morajo biti nadomestne volitve in za sedmega člane ne vstopi naslednji z največ dobljenimi glasovi, je predsednik občinske volilne komisije povedal naslednje: »Da so potrebne nadomestne volitve, je značilnost večinskega volilnega sistema, kjer se voli posameznik. Da vstopi naslednji (8) bi bilo mogoče samo v proporcionalnem volilnem sistemu, kjer se volijo oz. dobijo glasove list.« V izognitev vsem dilemam in raznim korespondencam prek družbenih omrežij nekaterih občanov citiram navedbe pristojnega zakona: V skladu z Zakonom o lokalnih volitvah se člani občinskih svetov volijo po večinskem načelu (večinske volitve), če šteje občinski svet manj kot 12 članov. Število svetnikov je odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini. Število prebivalcev Število članov občinskega sveta do 3000 7-11 do 5000 12-15 do 10.000 16-19 do 15.000 20-23 do 20.000 24-27 do 30.000 28-31 nad 30.000 32-35 nad 100.000 36-45 Kot zadnja točka dnevnega reda je bila imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet Občine Zavrč je na podlagi 12. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zavrč imenoval v Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja naslednje člane: Dušana Rojka — za predsednika, Marto Bosilj — za članico, Uroša Pijana — za člana, Roberta Vuzma - za člana in Branka Skoka - za člana. Lidija Domjan Občinska uprava Občine Zavrč Komisija je ugotovila, da ni bila vložena nobena pritožba, nadalje so ugotovili, da je bil Slavko Pravdič istočasno izvoljen za člana občinskega sveta in župana. Z izjavo je sprejel mandat župana za obdobje naslednjih štirih let. Sledil je še ugotovitveni sklep preostalih šestih članov občinskega sveta o prenehanju mandata članu občinskega sveta Slav- 2s£=/V POSLANSKI KOTIČEK Spoštovani občanke in občani Občine Zavrč Vedno daljše noči in vsak dan več prižganih božičnih luči nakazujejo, da se leto 2018 počasi izteka. Smo v predbožičnem času, v času številnih prireditev, druženj, stiskov rok in raznolikih kulinaričnih dobrot. Je pa to tudi čas, ko premišljujemo o dogodkih in aktivnostih v iztekajočem se letu, in čas, ko v glavah snujemo cilje in izzive prihajajočega leta. Ob izzivih, ki nas čakajo, ne morem mimo neizkoriščenih priložnosti, ki jih imamo na območju Haloz. Veliko prizadevanj tako s strani lokalnih skupnosti, iniciativ posameznikov kot tudi politike se je izkazalo že v preteklih letih. Kljub vsemu se situacija bistveno še ni izboljšala. V preteklosti se je zlasti zaradi neurejene infrastrukture in oddaljenosti do delovnega mesta vse preveč ljudi odselilo. Veliko težje jih je pritegniti nazaj. Zavedati se moramo, da imajo Haloze odlično geografsko lego in da nam s svojimi naravnimi danostmi lahko nudijo številne priložnosti tako na področju malega gospodarstva, turizma, vinogradništva, ekološko pridelane hrane kot kakovostnega življenja. S skupnimi močmi nam lahko uspe. Leto 2018 so zaznamovale zlasti volitve, v juniju državnozborske ter v novembru in decembru lokalne. V Državnem zboru smo tako prvo pravo redno sejo začeli šele v novembru. Vmes pa so bile številne izredne seje in seje odborov. Zadnje dni tako v Sloveniji kot tudi po Evropi in celotnem svetu veliko razburjenja povzroča Marakeška deklaracija oziroma Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. V poslanski skupini SDS smo v novembru vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma na temo globalnega dogovora o migracijah, ki pa na matičnem odboru s strani koalicijskih poslancev ni prejel podpore. To dejstvo resnično obžalujem, saj se mi zdi prav, da bi o takšnih vsebinah moralo odločiti ljudstvo. Iz deklaracije je namreč razbrati, da obravnava migracije vključno z množičnimi migracijami za nekaj pozitivnega in posledično daje migracijam prednost pred pravicami lastnih državljanov. Tega zlasti zaradi številnih tragičnih terorističnih napadov v preteklih letih po Evropi žal ne morem podpreti. Vlada in koalicija sta se žal kljub po anketah nenaklonjenosti podpisu Marakeške deklaracije s strani državljanov odločili drugače. Ze po dveh mesecih delovanja je Vlada naredila prvo menjavo na ministrskem mestu — menjala je ministra za razvoj in kohezijo. Gre za izjemno pomembno ministrstvo, ki ima pod koordinacijo črpanje evropskih sredstev, ki pa je v obstoječi finančni perspektivi 2014-2020 izredno slabo. Na to sem kot predlagateljica seje opozorila tudi na eni od izrednih sej Državnega zbora. Od 3,1 milijarde evrov, ki jih imamo na voljo, smo do danes počrpali zgolj 15 % sredstev, kar je ob dejstvu, da se izteka peto leto finančne perspektive, izredno slabo. Zavedam se, da so evropska sredstva za državo in tudi za lokalne skupnosti pogosto edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Prav zaradi tega bi morali biti pri črpanju še toliko bolj aktivni. Ne nazadnje lahko s temi sredstvi bistveno pripomoremo k zmanjšanju prevelikih razlik v razvoju med regijami. Vsi prisotni poslanci smo si bili enotni (kar je redko, sploh če predlog poda opozicija), da je črpanje slabo, zato smo soglasno sprejeli sklep, s katerim smo naložili Vladi, da pripravi konkreten akcijski načrt in pristopi k pospešitvi črpanja evropskih sredstev. V vmesnem času je prišlo do menjave ministra, tako da na konkretne akcije žal še vedno čakamo. Spoštovani! Prazniki so pred vrati. Uživajte v soju božičnih luči, obiščite prijatelje in sorodnike, specite dobrote ter si vzemite čas zase in za svoje najdražje. Želim vam lepe praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Leto 2019 pa naj bo uspešno, polno zdravja, notranjega miru in obilice lepih trenutkov. Suzana Lep Šimenko poslanka v DZ RS 2xDJg£=/? £>!B£y? Sb&OV Belšak, prvi glas Trezika Zebec ter drugi glas Milan Fostnarič in Adolf Belšak. Pomembna članica skupine je bila vseskozi Pepica Kokot, ki ji zdravje trenutno na žalost ne dopušča, da bi prepevala z nami. Vendar smo v mislih vedno z njo in ji želimo vse dobro, predvsem veliko zdravja. ZGOŠČENKA OB JUBILEJU Ob letošnjem jubileju smo izdali tudi novo zgoščenko, na kateri je zbranih 25 lepih ljudskih pesmi in viž. Nekatere izmed njih smo slišali tudi na Miklavževem koncertu. K sodelovanju smo povabili tudi druge skupine ljudskih pevcev od blizu in daleč, ki se prav tako trudijo ohranjati ljudsko izročilo. Na odru so se nam pridružili: pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, Ljudski pevci iz Cirkulan, Prekmurke — Melinčke Ciglarke, Ljudski pevci DU Turnišče, otroški pevski zbor in otroška folklorna skupina OS Cirkulane - Zavrč, Ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, pevke ljudskih pesmi Urban-čanke z Destrnika, Ivan Svajgl, Minea Gabrovec, mlada harmonikarja Ben-Maj Gašparič s sestrico Julijo in Jure Bezjak, ženska klapa Angeluš iz sosednje Hrvaške, skupina Žitni klas iz Benedikta, prijateljici Ivica in Jelka iz DU Cerkvenjak ter Tone Janša iz Tržiča. Tako smo obiskovalcem skupaj s povabljenimi gosti pripravili prijeten večer. Želimo si, da bi takih priložnosti bilo še več ter da bi lepe domače pesmi in viže cenili in ohranjali lahko še dolgo časa. Hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri organizaciji prireditve, nastopajočim in vsem, ki jim je pri srcu lepa domača pesem. Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov ... Vsem občanom in občankam želimo lepe praznike, v prihajajočem letu pa obilo miru, sreče in predvsem zdravja. Ljudski pevci Trta Spoštovani in dragi vsi, ki živite na območju naše občine in župnije »Sveta noč, blažena noč ...« Kako nežno se nas dotika v naših srcih ta stara in najlepša božična pesem. Vsako leto jo pojemo ob božiču. Sicer pa jo lahko na naših radijskih sprejemnikih slišimo že od začetka adventa. Smo v obdobju, ko so noči najdaljše in dnevi najkrajši. Kako se bojimo teme ... kako negotovi smo. Na žalost smo dopustili, da se to naseli tudi v naša srca. Koliko je teme, koliko negotovosti, koliko bojazni, strahov, razočaranj, neuspehov, nerazumevanja, kako hrepenimo po luči ... V globini svojega srca si pravimo, da je pravzaprav lahko vsaka noč sveta in blažena. Sveta in blažena v miru vesti, ko lahko vsak večer mirno ležemo k počitku z upanjem na nov dan, v katerem bomo spet lahko naredili kaj novega in dobrega. Vse naše noči bodo blažene in svete, če bodo med nami vladali mir, ljubezen, spoštovanje, dobrota idr. Vse to naj iz moči prve svete in blažene noči, ko je k nam prišel Tisti, ki nam prinaša luč, ki nikoli ne ugasne, prinese Svetlobo, ki je nobena teme ne more premagati. Prva božična noč — sveta in blažena, naj naredi vse naše noči in vse naše dneve svete in blažene. Takšne, da se ne bomo ničesar bali in šli pogumno naprej tudi v novo leto. Tega vam vsem želim, dragi prijatelji, ob letošnjem božiču in vstopu v novo leto 2019. Poguma, sreče, veselja, zdravja, ljubezni, vsega dobrega! Vaš župnik Jože Pasičnjek Vabilo ob letošnjem božično-novoletnem praznovanju Na god sv. Janeza Evangelista bo maša ob 8. uri pri Janžu. Med mašo bo tudi blagoslov vina. V nedeljo, na praznik sv. Družine, 29. decembra, bo pri pozni maši blagoslov otrok. Na dan starega leta bo maša zjutraj ob 8. uri, na dan novega lepa pa ob 8. uri v hrvaškem jeziku in nato še maša ob 10.30. Lepo vabljeni. Obnova zakristije v župnijski cerkvi in ureditev drenaže okoli cerkve V načrtu je še obnova zidu okoli cerkve, še posebej tam, kjer je zid že krepko nagnjen na zunanjo stran. Hkrati smo obnavljali tudi zakristijo. Stari »element« je bil odpeljan na obnovo. Dela je opravil mizarski mojster Sok iz Borovcev. Ko je razstavil stari element, se je šele prav videlo, kako je to treba narediti. Zakristijo smo dali tudi prepleskati. Dragi župljani! Zahvaljujem se vam za vaš čut in dobroto, saj ste se mnogi odzvali na prošnjo in prispevali delež k temu, da je zakristija poslej kot nova. Zbrali ste nekaj več kot 7000 evrov. Stroški obnove zakristije so znašali nekaj čez 5000 evrov, zidarski mojster pa računa še ni izdal. Spet pravim kakor že večkrat: Nisem tega naredil jaz! Vi ste to naredili! Zato sem vam vsem se enkrat zahvaljujem za vašo dobro voljo, za vaše razumevanje in vso pomoč. Jože Pasičnjek, župnik Letošnje pridobitve in obnovitvena dela v završki župniji Foto: TM Že nekaj časa je bila v načrtu ureditev odvodnjavanja Mizar je naredil tudi leseno steno, da smo zaprli pogled na peč okoli naše župnijske cerkve. Vse meritve, ki so jih opravili in cisterno s kurilnim oljem. strokovnjaki, so pokazale visoko vlažnost v zidovih celo na severni strani, kjer močno odpada omet in so zidovi precej okrušeni in poškodovani. Odločili smo se, da to uredimo letos. Dela smo predali gradbenemu podjetju Zdenka Vinkoviča iz Gorišnice. Potekala so v dveh fazah. Najprej odkop temeljev okoli cerkve, položitev drenažnih cevi in zasutje z gramozom. Da je okolica cerkve lepša in zaradi lažje košnje trave, so bili postavljeni tudi robniki. Nato je sledil še en izkop okoli cerkve. Na te drenažne cevi so bile priključene cevi iz žlebov. Tako smo vso vodo speljali vstran od stavbe. Diakonsko posvečenje Petindvajsetega junija smo z enim avtobusom, mnogi pa Uidi z lastnim prevozom poromali v mariborsko stolnico. To je bil za nas velik dan, saj je naš rojak Primož Lorbek iz Turškega Vrha prejel red diakonata (prva stopnja zakramenta mašniškega posvečenja). Tako so molitve vseh molivcev za duhovne poklice obrodile svoj sad. Po 50 letih se je nekdo iz naše župnije odločil za duhovniški poklic. Primoževa odločitev in slovesnost sta nas morda spodbudila, da bi se morda še kdo odločil iti po poti duhovništva in redovni-štva. V tem času velikega pomanjkanja duhovnikov bi to bilo še kako potrebno. Se je treba moliti za to, zaupati, verovati Mariborska stolnica je bila domala polna. Slovesnost je z ubranim petjem polepšal cerkveni pevski zbor župnije sv. Marka. Primožu so prišli izrazit svojo pomoč in pokazali tudi svoj ponos njegovi nekdanji sošolci iz osnovne šole. Želimo mu obilo božjega blagoslova, veselja, volje in zdravja, da bo dolga leta deloval v božjem vinogradu. Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ je na dan državnosti v mariborski stolnici v duhovnika posvetil diakona iz minoritskega reda, patra Rufina Vladimira Predi kaka, rodom iz nadžupnije Ptuj - Sv. Jurij. Istočasno sta bila posvečena za diakona dva škofijska bogoslovca: Primož Lorbek iz župnije Zavrč in Sebastijan Tišler iz župnije Maribor Tezno. Primožu Lorbku so na slavnostni dan pridružili tudi prijatelji iz završke in markovske župnije. Foto: Feliks Kolar SLOVESNOST NOVE MAŠE PREDVIDOMA 30. JUNIJA 2019 Slavnostni trenutek, ko je Primož Lorbek pre- Obenem vabljeni na slovesnost nove jel red diakonata. maše, ki je predvidena za 30. junij 2019. Dan prej, na petrovo, bo v mariborski stolnici mašni-ško posvečenje. Teden dni po novi maši pa bo pri nas še slovesnost zlate maše, ki jo bo obhajal tudi naš rojak Jožef Škrinjar iz Turškega Vrha. Diakon Primož v družbi završkega župnika Jožeta Pasičnjeka Jože Pasičnjek, župnik Slovesnost v mariborski stolnici IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE Leto 1922 G. dekan je blagoslovil dne 15. 8. po primernem nagovoru »Švabovo« kapelo v Hrastovcu, ki jo je obljubil postaviti trgovec Švab s Ptuja v svoji težki bolezni. Mati božja ga je uslišala, zato je obljubo izpolnil. Ob 30-letnici mašništva g. dekana Antona Podvinskega se je vršila v završki župni cerkvi pomenljiva slovesnost, koje sta se udeležila 2 bivša profesorja kolegov g. dekana, tj. sedanji prošt g. dr. Martin Matek in bogoslovni profesor Josip Zidanšek in 13 kolegov. Milostljivi g. prošt je imel vzpodbuden govor v cerkvi za jubilante in ljudstvo. Že na predvečer so pevci napravili jubilantom v čast podoknico z govorom mladeniča Marti- na Rihtariča, drugi dan pa se je udeležilo slovesnosti mnogo ljudstva, šolska mladina, Marijina družba in drug. G. dekan je pogostil vse jubilante. Ob rednem češčenju sv. Reš n j ega telesa 13., 14., in 15. septembra je imel misijonar g. Kitak iz Celja tridnevnico kot pripravo na sv. Misijon, ki je trajal od 29. oktobra do 5. novembra. Vodili so ga trije misijonarji iz Celja. Ker že od leta 1901 ni bilo misijona, je bil tokrat potreben. G. dekan kakor tudi misijonarji so se veliko trudili, da bi imeli uspeh. Ljudje so se, kolikor je bilo pri skrajno slabem vremenu mogoče, radi udeleževali pridig in prejemali sv. zakramente. Za zasluge, ki si jih je pridobil g. dekan Podvinski kot župnik na Remšniku pri renoviranju cerkve, oltarjev in za postavitev novega oltarja, k čemur je prispeval sam znatno vsoto, ter kot priznanje njegovega vnetega dušnopastirskega delovanja je bil dne 6. 12. imenovan duhovnega svetovalca. Prospekt na orglah je dobil nove piščalke kot nadomestilo za prejšnje cinaste, ki jih je oropala avstrijska vojaška uprava. Popravila sta se cerkvena streha in stolp pri Devici Mariji kakor tudi stolp pri župni cerkvi, kar je znašalo 5000 dinarjev. Jože Pasičnjek, župnik J\MK-07T~ E35 j, l (Jy ku K - W AcJt/a£Čr /VVTbCA n K folllhvm, /rJAžCTHVat j imoh: >¥j}daj\yyQAr 7čk, Jfczj mn/rn, /cjo; ah CIPI /tJam7 .Zli vc_____v.; JL T hrfC\Gi ImJl Ad. .A/vo^Kvpvcu J^/rrL Vli/A /mkm Arfi TRTA, 55:.....GCAJVOL aIojI/ZVO' /JUŽAŽ/Vru (ili. O. h IZ NAŠE ŠOLE IN VRTCA Majhni in veliki vam iz srca želimo, da v letu 2019 najdete tiste drobne poti, ki vodijo od srca do srca. In tiste, ki peljejo k uspehu, sreči, zdravju in zadovoljstvu. Otroci in delavci OŠ Cirkulane-Zavrč ter Vrtca Cirkulane Iz vrtca novim dogodivščinam, igram, spoznanjem, izkušnjam naproti Letošnje šolsko leto se je v našem vrtcu začelo tako kot že vrsto let, z dvema skupinama otrok. Otroci so razdeljeni v dve enakovredni skupini otrok od 1. do 6. leta. Za zdaj je v vrtcu 22 otrok, se pa število spreminja in veča čez vse leto. V preteklih mesecih se je v našem vrtcu dogajalo veliko zanimivega in poučnega. Vzgojiteljice smo poskušale pripraviti vsak dan v vrtcu zanimiv, pester, zabaven, razgiban in poučen. Igra na prostem Najprej smo se med seboj spoznali, se naučili nekaj pravil in se posvečali medsebojnim odnosom. Kmalu so se začele različne aktivnosti, v katerih so otroci sodelovali, spoznavali ter se učili po svojih zmožnostih in posebnostih glede na starost. Vzgojiteljice smo jim ponujale veliko različnih in zanimivih vsebin. Ob lepem vremenu smo se veliko gibali na prostem, spo- Varen prehod čez cesto znavali naravo, jo opazovali in spremljali njeno spreminjanje, kako se narava počasi pripravlja k počitku. Spoznavali smo jesenske pridelke, plodove, se naučili kakšno pesmico ali deklamacijo. Sodelovali smo tudi v projektu »Ulice otrokom«, v katerem so otroci spoznali vozila, varno hojo ob cesti s policistom, pravila in obnašanje na cesti in ob njej. Obiskala nas je tudi medicinska sestra iz ZD Ptuj. Otrokom je predstavila pomen umivanja zob in zdrave prehrane, dobili smo zobne ščetke, s katerimi si bomo vse leto pridno umivali zobke. Večkrat smo tudi telovadili v šolski telovadnici z različnimi športnimi rekviziti. Sledil je »Teden otroka«, kjer je bil poudarek na preživljanju prostega časa. Z otroki smo se veliko gibali v naravi, se sprehajali, tekali, sodelovali smo z učenci iz OŠ, ki smo jih povabili medse, da so se z nami igrali. Sodelovali smo tudi na kulturnem dnevu z učenci, ogledali smo si peko ocvirkov-ke, plesali s folklorniki, spoznali pomen čebel za ljudi, poslušali ljudsko petje. Otrokom je bil ta dan še posebej zanimiv. Sodelovali smo tudi v evakuacijski vaji šole in vrtca. Ker se je narava vztrajno spreminjala, smo jo opazovali, nabirali jesensko listje, se igrali z njim, risali, odtiskovali ter spoznali deklamacije in pesmice o jeseni. Dopoldan smo si pripravili tudi kostanjev piknik. Ob dnevu šole smo nastopali s plesno točko »Zajček Dolgoušček«, kjer so otroci ob glasbi kot beli zajčki poskakovali s korenčki v rokah. V novembru smo namenili poudarek spoznavanju našega doma, naše hiše, stanovanja, družinskih članov, domove drugih ljudi, se pogovarjali o medsebojnih odnosih, povezanosti, pomenu skupnega bivanja, učenja ob tem idr. Spoznavali smo tudi domove in bivališča nekaterih živali. Tako smo dodobra spoznali zgodbico »Trije prašički«. Iz slame, lesenih paličic in opeke (papirja) smo pujskom zgradili dom. Ob tem smo se naučili pesmico, otroci so pripovedovali to zgodbico, slikali, risali, delali iz kock različne hiške, dramatizirali zgodbico idr. Že je nastopil eden najlepših mesecev leta, veseli december. S starši smo izvedli delavnico, na kateri smo izdelovali izdelke za bazar - jelenčke, novoletne smrekice in zvezdice iz slame. Z otroki smo se začeli pogovarjati o pomenu prihajajočih praznikov, ogledovali smo si razne slikanice, poslušali, peli in plesali ob glasbi. Že je bila pred nami božično-novoletna prireditev, sodelovali smo s plesno točko »Jingle Beliš« v italijanski izvedbi. Prireditev je bila zelo lepa, pričarala nam je košček prazničnega vzdušja. Ker pa je še nekaj dni do praznikov, naših aktivnosti še ni konec. Naredili bomo še nekaj novoletnih okraskov, voščilnic, okrasili igralnice, pekli praznično pecivo in imeli zaključno slavnostno kosilo. Naj še kdo reče, da nismo bili pridni. Upamo, da nas je Božiček ali Dedek Mraz opazoval in nas bo tudi nagradil s kakim darilcem. Teden otroka v vrtcu Ob koncu leta želimo vsi mali in veliki iz vrtca v Zavrču vsem ljudem veliko zdravja in miru, da bi se vam uresničile želje, pričakovanja in sanje v novem letu 2019! Mali in veliki iz vrtca Zavrč My future Sometimes l'm wondering what's the future going to be like. Nobody knows for sure. I will probably live on a farm or on a ranch in a small village. I will learn to drive at 16 and start work at 25. I hope that I will compete for a national sports team, for example in horseback riding or dressage. I hope I will have two children and a husband that will love me and respect me. I think that a farm is a great plače to raise your children. I will raise my children the same way the parents raise me. They will help me on our farm and I hope they will be kind and loving. Many things will change in the future. We probably won't have nevvspapers anymore. I think that the Earth's climate will change and the scientists probably won't cure ali diseases because there will always be a new disease. Many animals will probably become extinct but I hope not. Perhaps aliens will visit Earth in my lifetime but I don't think humans will visit Mars or live on other planets. I hope that I or my children won't have to fight in a war. I don't know how long I will live but I hope that that will be my future. Zala Kelc, 8. b Praznična koncerta na završki in cirkulanski šoli Kot uvod v prihajajoče praznike sta v Zavrču in Cirkulanah potekala božično--novoletna koncerta. Božiček in gospa Božička sta nas s svojimi dogodivščinami popeljala po poteh naših sosednjih držav - po Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Na koncu sta ugotovila, da je najlepše doma, v Sloveniji, na katero ju vežejo prav lepi spomini. Koncert so spremljale glasbene, pevske in plesne točke šolskih otrok in otrok iz vrtca. Rdeča nit prireditve so bili kratki predstavitveni filmi vsake izmed držav. Božiček je svojo ženo presenetil s posebnim gostom, mladim pevcem Tomico Banfičem, ki je zapel dve prekrasni baladi in nam ogrel naša srca. Prireditev se je končala s skupno točko Danija Polajžarja in naših učencev; zapeli so pesem Lepo je to božično drevo. Sporočilo naše prireditve je Poseben gost je bil mladi glasbenik Tomiča Banfič. Foto: arhiv OŠ bilo predvsem to, da si vzemimo čas za ljudi, ki jih imamo radi, in jih razveselimo z majhnimi pozornostmi, z nasmehom in objemom. Prireditev smo sklenili z bazarjem, na katerem smo lahko občudovali prekrasne novoletne izdelke, ki so jih otroci izdelali na tehniškem dnevu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas za nas ter ob nas začutili srečo in toplino prazničnega vzdušja. Učenci šole Cirkulane -Zavrč Sladkorna bolezen Nekateri učenci iz osmega in devetega razreda smo se odločili, da sodelujemo na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni. Osvojili smo šest bronastih priznanj. Našo šolo sem zastopala na državnem tekmovanju, ki je letos potekalo v Ljutomeru. 14. novembra je svetovni dan bolnikov s sladkorno boleznijo. V Sloveniji je več kot 100.000 bolnikov s to boleznijo, njihovo število pa zelo hitro narašča. Sladkorna bolezen je bolezen, pri kateri prihaja do visoke ravni sladkorja v krvi. Nastane zato, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina, ki uravnava nivo sladkorja v krvi. Simptomi visokega krvnega sladkorja so: povečana žeja, lakota, utrujenost, motnje vida, pogostejše uriniranje. Pri sladkornih bolnikih so pogosti tudi akutni zapleti, kot so diabetična ketoacidoza, hipoglikemija in kronični zapleti, kot so retinopatija - okvara ožilja na očesu, nefropatija -okvara ledvic, nevropatija - okvara živčevja. Obstajata dva tipa sladkorne bolezni: tip 1 in tip 2. Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija postopoma. Njen razvoj lahko traja več let. Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo preneha proizvajati inzulin. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa telo ne proizvaja zadostne količine inzulina ali pa se celice na inzulin ne odzovejo. Debelost je eden izmed glavnih razlogov nastanka sladkorne bolezni tipa 2. Vsak bi moral poskrbeti za telesno aktivnost in zdrav način prehranjevanja, saj le tako lahko preprečimo ali odložimo bolezen na kasnejše obdobje. Na zdravem krožniku bi morala polovico prostora zasedati zelenjava, četrtino beljakovine, na drugi četrtini bi morala biti škrobna priloga. Meta Težak, 8. b Veseli december (Risba iz Vrtca Zavrč) rbiDE&z? Projekt Rastem s knjigo Tudi v letošnjem šolskem letu 2018/2019 poteka nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo, ki ga izvaja Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter zamejskimi osnovnimi šolami. Za sedmošolce poteka letos že trinajstič in letos so dobili v dar knjigo pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Avtobus ob treh. Cilji nacionalnega projekta Rastem s knjigo so: spodbujanje dostopnosti kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja, spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic ter motivacija založnikov k večjemu vključevanju sodobnih slovenskih piscev v • iBt" založniške programe za mladino in povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja (http://www.jakrs.si/). Letos smo z obiskom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pohiteli, obiskali smo jo že v septembru. Tam so nam predstavili projekt pa tudi sistem Cobiss, po katerem lahko iščemo in si rezerviramo knjige v knjižnici. Vseh 49 otrok si je zvedavo ogledalo predstavitveni film o knjigi in pisateljici, na mladinskem oddelku je knjižničarka učencem predstavila knjigo in prebrala nekaj odlomkov. Prejeto knjigo so sedmošolci po metodi dolgega branja v celoti prebrali pri urah slovenščine. Vsebina knjige je tako prepričala mlade bralce, da smo jo uvrstili na seznam za domače branje in jo z zanimanjem berejo tudi osmošolci in deveto-šolci. Zaradi aktualnosti je knjigo prebralo kar nekaj drugih učiteljev. S sedmošolci je učiteljica organizirala delavnico na temo prijateljstva, v predprazničnem času pa smo se dotaknili tudi medsebojnih odnosov in se povezali s projektom, ki ga vodi Šolska skupnost, Obisk starejših občanov. Naš temeljni namen je osnovnošolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic in bibliobusa. Kratki film o mladinskem romanu Avtobus ob treh pisateljice Nataše Konc Lorenzutti si lahko ogledate na spletni povezavi http:// www.jakrs.si/bralna-kultu-ra/rastem-s-knjigo/video-vsebine/. Petra Purgaj, vodja projekta na šoli Področno tekmovanje v šahu - posamezno V sredo, 12. decembra 2018, smo sodelovali na področnem tekmovanju OŠ v Spuhlji - posamezno. Tekmovanja se je udeležilo 13 šahistov naše šole. Nuša Arnejčič je osvojila zlato medaljo - 1. mesto v kategoriji deklic do 12 let. Že drugo leto zapored se je uvrstila na državno tekmovanje. Tudi vsi drugi naši šahisti so se dobro izkazali in se na lestvici uvrstili precej visoko. Čestitamo! Erna Friščič, mentorica Odlična mlada šahistka Nuša Arnejčič Foto: arhiv OŠ Kulturni dan ob letu kulturne dediščine Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe, v kateri živimo. Najdemo jo v naših vaseh in mestih. To niso le najdbe, zidovi in umetnost. Predstavljamo jo tudi ljudje z zgodbami, tradicionalnimi jedmi, petjem in plesom. S tem se seznanjamo z njo, jo ohranjamo in prenašamo iz roda v rod. Kljub današnjim sodobnim tehnologijam se zavedamo Peter Vesenjak nam je znal veliko povedati o dvorcu Zavrč. njenega pomena za obstoj narodnega bogastva. Na OŠ Cirkulane - Zavrč smo namenili dan letu kulturne dediščine. Pri predstavitvi in izvedbi so nam pomagala društva iz Cirkulan in Zavrča. OŠ Cirkulane - Zavrč Gospodinje z otroki pripravljajo oprešak. Prešernova Urška in Rozamunda se srečata na plesu Nedeljski dan je bil, ko sem svojo Uršiko zagledal. Preden sem do nje prišel, sem si jo dobro ogledal, lepa kot zmeraj je bila, s čipkami poudarjena. A pod lipo tudi Rozamunda stoji, čedno nas gleda s svojimi svetlimi očmi. Pa v gostilno smo končno odšli in s plesom pričeli. Rozamunda in Urška skupaj sta se usedli, z jeznimi pogledi sta si gledali v oči. »Čedni so moški, tako kot si ti,« je rekla Urša samovšečni Rozamundi. Rozamunda nobenega lepega ni zase videla, zato ta neprijetni komentarji je vrnila. »O, tiho bodi, ti pošast iz podzemlja privlečena, ker še sam gospod te z zaprtimi očmi dol gleda.« Videl sem, kaj bo izbruhnilo, zato raje k šanku sem odšel, a pri mizi pravi požar se je pričel! »Kaj si mi rekla, ti riba za umret puščena?!« »Da od gospoda najgrše si ustvarjena!« »O, pazi, da kozarci ne bodo leteli!« »Brez skrbi, v taki stvor se ne bi zaleteli!« A skozi vrata veter močan severni nekemu moškemu sledi. Vsaka deklica plesalca zamenjala bi, če le na ples povabil jo bi. A on z modrimi očmi se razgleduje, le najlepše si označuje. Urška in Rozamunda takoj ga opazita in plesati z njim si želita. Gospodič za ples vpraša ju obe, a nobena skupaj z drugo plesati noče. »Lep si gospodič, a plesala bi s tabo sama, ne s to, ki ji je v glavi sama slama.« »V njeni glavi še slame ni, lepi dečko, na ples odpelji me ti.« In res, povabil jo je na ples, a Urško domov pospremil je stres. Šel sem do nje in ji ponudil tolažbo, a ona od mene ni hotela slišati besede, zato v hiši sam sem ostal do srede. A za Rozamundo, kaj se jima je ta večer dogodilo, nikomur ni mar, saj domov pospremil ju je temačen severni vihar. Lion Kokot, 8. b Iz Občinske organizacije Rdečega križa Zavrč Ob zaključku tedna Rdečega križa, 19. maja, smo pripravili srečanje članov RK, bolnikov in krvodajalcev. Prireditev so popestrili folklorna skupina učencev Osnovne šole Cirkulane - Zavrč, ljudske pevke in skupina Trta iz KUD Maksa Furjana Zavrč, skupina Angeluš, pevka Elizabeta Novak, Minea in mlada pevka Manuela Zebec. Podelili smo tudi priznanja našim krvodajalcem. Za zabavni del je poskrbel Žumbarov Tonček, sledila je pogostitev, za veseli del pa so poskrbeli člani ansambla Sanjski muzikanti. Stanko Ivančič, predsednik OO RK Zavrč Utrinek z letošnjega srečanja završkih krvodajalcev OBVESTILO Vse občane vabimo na naslednjo krvodajalsko akcijo, ki bo 14. februarja 2019. Ob 11. uri se dobimo v Domu upokojencev. Ker pa je ta dan Valentinovo, ne bomo pozabili na naše krvodajalke. Vabimo tudi nove krvodajalce, da se nam pridružijo. Pridite in videli boste, da je lepo med nami in kako je lepo nekomu pomagati. S tem lahko rešiš marsikatero življenje. Stanko Ivančič, predsednik OO RK Zavrč Nekaterim zvestim krvodajalcem so podelili posebne zahvale. Foto: arhiv OO RK Zavrč VOŠČILO RK Zavrč želi vsem članom, bolnikom in krvodajalcem vesele praznike in srečno v novem letu 2019, vsem skupaj pa največ zdravja, sreče in razumevanja. OO RK Zavrč Upokojenci ob občinskem prazniku Člani Društva upokojencev Zavrč smo se tudi letos polno in bogato vključili v praznovanje praznika občine Zavrč. Na vseh prireditvah smo bili prisotni, mnoge pa smo organizirali ali bili soorganizatorji - tako na športno-rekreativnem kot kulturnem področju. Že 20. julija smo organizirali medgeneracijsko kolesarjenje po občini Zavrč. Proga je bila krajša in manj zahtevna kot prejšnja leta, zato je bila primerna tudi za občasne kolesarje. Na pol poti je bil postanek s pogostitvijo (kot je običaj). Šestega avgusta smo pripravili meddržavno tekmovanje v pikadu za ženske ekipe. Poleg ekip naših sosednjih društev upokojencev so se tekmovanja udeležile »pikadovke« iz sosednje Hrvaške, s katerimi že več let sodelujemo V soboto, 11. avgusta, smo organizirali na več področjih. Pohod bosih po poti naše mladosti. To je ,\ . v,. tradicionalni pohod, ki se ga z veseljem udeleži več generacij, saj tako mladi slišijo in vidijo, kako smo otroci nekoč hodili v šolo. Pohod se konča pri lovskem domu, ker je Lovska družina Zavrč soorganizator in lovci pripravijo pogostitev za vse udeležence. V domu društva smo imeli vse dni praznovanja likovno razstavo Milana Fošna-riča, slikarja samouka, ki ustvarja zelo lepe realistične slike. Hkrati je bila na ogled razstava prelepih ročnih del, ki so jo pripravile članice Društva gospodinj Zavrč. Tudi v prihodnjih letih se želimo vključevati v prireditve ob občinskem prazniku, ker je to praznik nas vseh. Želimo si veliko obiska na vseh teh prireditvah. Vida Milunič, tajnica DU Zavrč V organizaciji DU Zavrč je potekalo medgeneracijsko kolesarjenje po občini. Tudi letos se je veliko občanov podalo bosih po občini. Na poti so doživeli veliko zanimivega. Foto: Peter Prelog 2*QB£d? Zanimivo in dogodkov polno leto za Konjeniški klub Bori Konjeniški klub Bori je v nedeljo, 29. julija, organiziral tradicionalne Konjeniške igre za pokal Zavrča, letos že šeste po vrsti, tokrat na novi lokaciji na travniku za gasilskim domom, kar seje izkazalo kot dobra odločitev. Glede na to, da nam je vreme postreglo z nenormalno vročino, ki ni ravno najbolj prijazna za naše konjske prijatelje, je bila na prireditvi zelo dobra udeležba: Ludbreški ko n j ari iz Ludbrega (HR), Medimurski konjari (HR), Konjeniško društvo Središče ob Dravi, Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih, Dejan Beloševič in njegova družba (A), Udruga »Konj, moj prijatelj« Zelendvor (HR), Treking konjeniški klub Ptuj, Jur jeva konjenica, Potkalnički konjari iz Križevcev (HR), Zagorska udruga uzgajivača konja Sv. Križ Začretje (HR), Konjički centar »Županjski kas« iz Županje (HR) in drugi posamezniki. Prva disciplina je bila spretnostna vožnja dvovpreg, v kateri se je pomerilo kar 21 voznikov. Prvo mesto je dosegel Peter Kovše s sovoznikom Zvonkom Križajem iz Treking konjeniškega društva Ptuj, drugo mesto sta dosegla Uroš Plojer in Miha Sok iz Konjeniškega društva Središče ob Dravi, tretje mesto pa Zdenko Marenčič s sovoznikom Mihaelom Negovcem iz Udruge »Konj, moj prijatelj« iz Zelendvora. Letošnje konjeniške igre je KK Bori pripravil na novi lokaciji. Druga disciplina je bila spretnostno jahanje, v kateri se je pomerilo 16 tekmovalcev. Prvo mesto je dosegel domači tekmovalec iz KK Bori Luka Berghaus, drugo mesto Marin Sagi iz Udruge »Konj, moj prijatelj« Zelendvor, tretje mesto pa Uroš Potočnik iz Prekmurja. Letošnja novost na konjeniških igrah je bila ta, da smo otroke do 14 let dali v posebno kategorijo (zaradi konkurence). Proga je bila sicer ista kot za odrasle tekmovalce, vendar se je v tej kategoriji pomerilo osem tekmovalcev v starosti od 11 do 14 let. Prav vsi so se odlično odrezali, zato so bili tudi vsi nagrajeni. Za prva tri mesta so dobili pokale, preostali pa medalje. Vsa prva tri mesta so šla domačim članom: prvo mesto je osvojil Nejc Cestar, drugo Zala Kelc, tretje pa Anja Habjanič. To pomeni, da se nam za podmladek ni treba bati. Po končanem tekmovalnem delu je sledil še prikaz t. i. vodenega jahanja za otroke. Pri vodenem jahanju vodnik vodi konja z malim jahačem skozi isti poligon, kot so ga prejahali drugi jahači. Pri tem se otrok prvič sreča s potekom konjeniških tekmovanj in konjeniškim športom. Najmlajši predstavljajo bodoče tekmovalce oz. člane konjeniških klubov, zato so ti prvi stiki izredno pomembni. Vodeno jahanje sta prikazali naši najmlajši članici, 6-letna Kaja Preložnik na kobili Lili z vodnikom Borutom Kelcem in 3-letna Neja Kelc na konju Ferrariju z vodnico Zalo Kelc. Obiskovalci so imeli tudi možnost jahanja in vožnje s kočijo, kar so izkoristili predvsem otroci. Konjeniške igre so bile letos prvič na novi lokaciji pri gasilskem domu v Goričaku, s čimer smo jih preselili bolj v center kraja in s tem še bolj približali domačim obiskovalcem. Na tej lokaciji je bilo sicer veliko več dela s pripravo prireditvenega prostora, vendar nam je s pomočjo občine, drugih društev (predvsem PGD Zavrč) in posameznikov uspelo. Predvsem se zahvaljujemo lastnikom travnikov, ki so nam velikodušno odstopili prostor. SOŠOLKI ZALA IN LANA V ŠOLO KAR ODJAHALI Za otroke Osnovne šole Cirkulane - Zavrč je bil 29. september delovna sobota. Naša članica Zala Kelc se je ob tej priložnosti odločila izvesti zanimiv projekt »v šolo malo drugače«. S sošolko Lano Bo rak sta v šolo kar odjahali. S tem sta obeležili evropski teden mobilnosti in teden otroka. Potrebno je bilo sicer nekaj logistične pomoči, vendar sta večinoma vse sami postorili. Lokacija šole namreč omogoča, da sta imeli konja med poukom »parkirana« kar v neposredni bližini šole - v vinogradu poleg šole sta jima pripravili začasno ogrado. S tem »projektom« se pravzaprav kažejo prednosti odraščanja v podeželskem okolju in možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa brez telefonov in računalnikov. Zala Kelc in Lara Barak v šolo malo drugače V sodelovanju z Osnovno šolo Cirkulane - Zavrč smo 23. in 24. oktobra v okviru projekta Simbioza giba pripravili športna popoldneva za učence in njihove starše, kjer so se lahko preizkusili v jahanju. Jahanje smo pripravili na kmetiji Kelče-vih v Pestikah, ki je ravno na pol poti med obema lokacijama šol. Prvi dan so prišli učenci in njihovi starši iz lokacije Zavrč, drugi dan pa iz lokacije Cirkulane. Preživeli smo dva čudovita popoldneva, saj so se starši in otroci zelo potrudili in pripravili celo pogostitev, pekli smo tudi kostanje. S konji tudi pri projektu Simbioza giba NA MARTINOVI KONJENICI Vsako leto okoli martinovega organiziramo martinovo konjenico, na katero povabimo prijatelje konjenike iz vse Slovenije in Hrvaške. Letos se nas je okoli 70 konjenikov jahačev in kočijažev zbralo v soboto, 3. novembra, in smo naredili lep krog po mejah naše občine. Naši gostje ne morejo prehvaliti lepot haloških bregov in gostoljubnosti naših domačinov. Letos so nas lepo pogostili pri vinogradniku Srečku Kotolenku, pri družini Cestar v Goričaku in pri družini Belšak v Korenjaku, za kar se jim najlepše zahvaljujemo in se priporočamo tudi za prihodnje. Treba je omeniti tudi naše sodelovanje z Društvom za oživitev gradu Bori na barbarnem v Cirkulanah. Na tem dogodku sodelujemo že od začetka. Tako smo tudi letos 2. decembra, na barbarno nedeljo, k sveti maši pospremili grofa in grofico Sauer. Ob koncu leta, na Štefanovo, 26. decembra, smo pripravili še blagoslov konj pred farno cerkvijo sv. Miklavža v Zavrču. KK Bori TD - sekcija pohodništva Pohodniška sekcija je v letu 2018 izvedla vse načrtovane pohode. Vabim vas na pohode tudi v novem letu 2019 in se zahvaljujem vsem pohodnikom, ki se udeležujete pohodov in podpirate našo pohodniško sekcijo. V novem letu 2019 vam želim sreče in zdravja in naj bo varen korak. TD - sekcija pohodništvo Danica Vajda Društvo gospodinj Zavrč vedno v pogonu Za Društvom gospodinj Zavrč sta delovno poletje in še bolj delovna jesen. Različni dogodki v občini in tudi izven nje so se kar vrstili in me moramo biti povsod navzoče. Najbolj smo vesele sodelovanja z Osnovno šolo Cirkulane -Zavrč, z našimi otroki in njihovimi učitelji. Z veseljem smo pomagale pri pogostitvi ob dnevu šole in otrokom predstavile tradicionalno slovensko oz. lokalno haloško kulinariko na kulturnem dnevu, kjer so se otroci lahko preizkusili v peki ocvir-kovke. Otroci so se odlično odrezali tako pri izdelavi kot tudi pri »pospravljanju« ocvirkovke. Ob občinskem prazniku smo pekle pecivo za društveni večer in za osrednjo slovesnost, za društveni večer pa smo skuhale golaž za pogostitev. K P ThčiOM v §S? A\ K BI * Gospodinje v Zavrču so bile tudi letos ponosne gostiteljice tekmovanja v peki jabolčnega zavitka. Foto: arhiv društva 11 EKIP NA TRADICIONALNEM TEKMOVANJU V PEKI JABOLČNEGA ZAVITKA Prireditev, na katero smo najbolj ponosne, je naše tradicionalno tekmovanje v peki jabolčnega zavitka, ki smo ga letos organizirale v soboto, 27. oktobra, v kulturni dvorani v Goričaku. Letos smo malo spremenile pravila tekmovanja — prijavljene ekipe so morale testo za zavitek pripravljati na mestu samem, prejšnja leta pa so ga lahko prinesle pripravljenega s seboj. Tako sta se letos ocenjevala testo in končni izdelek. Tekmovalo je Završka ekipa je letos naredila najboljše rezance na Gospodinjskem večeru v Dražencih. Foto: TM 11 ekip, najbolj uspešne pa so bile gospodinje iz Gorišnice. Pod okriljem Odbora za društvene dejavnosti občine Zavrč in v sodelovanju z drugimi društvi smo na martino-vo nedeljo v kulturni dvorani organizirali martinovanje z bogatim kulturnim programom, s šaljivim krstom mošta in klasično martinovo pojedino. Dogodek je bil zelo dobro obiskan. NAJ REZANCE V DRAŽENCIH NAREDILA EKIPA IZ ZAVRČA Ekipa našega društva v sestavi Terezija Bratuša, Milica in Milan Kotolenko je na tekmovanju v izdelavi rezancev, ki je bilo 8. decembra v Dražencih, osvojila odlično 1. mesto, za kar jim iskreno čestitamo. Za svoj trud smo se tudi malo nagradile in si privoščile izlet v adventni Zagreb. V soboto, 15. decembra, smo jo z avtobusom in odlično vodičko mahnile proti hrvaški prestolnici. Izlet je bil zelo poučen in zanimiv, imele smo se zelo lepo. Leto gre morda res h koncu, naša volja, energija in delav-nost pa nikakor ne. Polne smo že načrtov in želja za prihodnje leto. Tudi vam želimo uspešno, zdravo in srečno novo leto 2019. Društvo gospodinj Zavrč Martinovanje v Zavrču v prijetnem vzdušju Na prelep nedeljski dan, 11. novembra, smo v Zavrču proslavili praznik sv. Martina, ki je obenem tudi zavetnik vinarjev, vinske trte. V katoliški cerkvi 11. novembra praznujemo god sv. Martina, škofa v Toursu v Franciji. Čeprav sv. Martin nima posebne povezave z gojenjem trte, se mu po izročilu vendarle pripisuje pomembna vloga pri širjenju vinogradništva po tourinški regiji. Od tod tudi povezovanje praznika tega svetnika z zorenjem mladega vina. Martinovo ima dva pomena: po kmetijskem koledarju zaznamuje konec dela na polju, po časovnem koledarju pa naravni začetek zimskega časa. NA MARTINOVANJU TUDI VINSKA KRALJICA SLOVENIJE KATARINA PUNGRAČIČ Martinovanje je potekalo v kulturni dvorani v Goričaku. Zbrane je nagovoril podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, kulturni program so popestrili: ljudske pevke in ljudski godci Trta iz Na god sv. Martina, 1 1. novembra, je bilo veselo tudi v Zavrču. Foto: arhiv občine Zavrč Zavrča, šaljivi del - krst mošta - pa je opravil Franc Simonič ob pomoči Milana Fostnariča in Sebastjana Slamerška. Dobre volje in smeha ni manjkalo. Dogodek je s svojo navzočnostjo počastila 22. vinska kraljica Slovenije, Katarina Pungračič, na katero smo v Zavrču zelo ponosni. Prostovoljno gasilsko društvo Zavrč je presenetilo s pečenimi kostanji in pokušino mošta, domači vinar Dušan Bratuša pa je zbrane pogostil z izbrano vinsko kapljico. Po prijetnem programu je sledila okusna večerja. V dvorani se je ponovno zaslišala lepa slovenska pesem in nekateri so zbrali pogum tudi za kakšen plesni korak. Večer se je končal v prijetnem vzdušju. Irena Vesenjak Iz završkih gasilskih vrst VAJA EVAKUACIJE V sredo, 17. oktobra 2018, je na OS Zavrč potekala vaja evakuacije, v kateri je desetina gasilcev predstavila evakuacijo po požarnem načrtu. Predpostavka vaje je bila, da je na poslopju OS Zavrč zagorelo. Iz šolskega poslopja je bilo treba evakuirati vse otroke in učitelje. Ekipa gasilskega društva je z namenom, da bi prikazala čim bolj realne okoliščine intervencije, prikazala celoten potek evakuacije ob čim bolj usklajenem delovanju gasilcev. Na šolskem igrišču je po evakuaciji ekipa iz društva prikazala potek oživljanja z avtomatskim eksternim defibrilatorjem (AED). Evakuacijska vaja je bila odlična priložnost za preizkus ustreznosti načrta šole in pripravljenosti, usposobljenosti ter usklajenosti delovanja gasilske ekipe pri nujni medicinski pomoči v konkretnih okoliščinah. 5MD3&/? !2>£=/V SREČANJE S FF Obergralla. V lepem vremenu OBERGRALLA in ob dobri organizaciji so se Konec novembra je poteka- člani društev družili in utrje-lo tradicionalno srečanje s vali prijateljske vezi. Srečanje pobratenim društvom iz FF je potekalo po vaških kleteh, ob ogledu domačega kraja in srečevanju z domačo kulturo z zaključno pogostitvijo na turizmu Pungračič. Društvo se bo v prihodnosti osredotočalo na izobraževanje in preventivo, saj je to leto izvozilo na nujno intervencijsko pot kar 11-krat: dvakrat dimniški požar, enkrat požar hiše, osemkrat druga in tehnična pomoč. Kaj človeka žene k temu, da postane gasilec? »To ni hobi, to ni prostočasna dejavnost, to ni humanitarna dejavnost. To je način življenja.« PGD Zavrč vam želi vesele in predvsem mirne novoletne praznike. PGD Zavrč Med je hrana tisočerih cvetlic Izteka se leto, ki je bilo za slovenske čebelarje ugodno. Čebele so namreč nabrale velike količine kakovostnega slovenskega medu. Tudi čebelarji ČD Zavrč, ki čebelarimo na območju Haloz, občine Zavrč, smo lahko zadovoljni z letošnjim donosom medu, ki so ga nabrale naše čebele. V ČD Zavrč smo združeni čebelarji, ki prihajamo iz različnih krajev. Povezuje nas čebela kranjska sivka. Čebelarjem ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, s katero sobivamo ljudje in živali. Podnebne spremembe, intenzivno kmetijstvo, izguba habitata in pretirana raba nekaterih kemikalij, vse to so problemi čebelarjenja. Čebelarji ČD Zavrč želimo delovati v okolju, prija- znem naravi, v občini, prijazni čebelam. Letos se je uresničila ideja slovenskih čebelarjev o svetovnem dnevu čebele, ki so ga predlagali slovenski čebelarji — 20. maj je postal svetovni dan čebele (rojstni dan Antona Janše, začetnika modernega čebelarjenja). To je čast, ki jo je vredno imeti. Čebelarji v Sloveniji se moramo tega ugleda in napredka zavedati ter si še bolj prizadevati za čisto okolje. V prihajajočem letu 2019 si čebelarji CD Zavrč želimo tisoče cvetov, brenčanja čebel, njihovega rojenja in milost narave, da nam bo vse to dala. S čebelarskim pozdravom Naj medi! Marjan Mezgec, predsednik ČD Zavrč Jesenski del sezone 2018/19 Tudi v začetek letošnje sezone srno krenili dobro. Jesenski prvaki so v 11 ligaških teki?iah zabeležili osem zmag, dva remija in en poraz. Slednjega so utrpeli na zadnjem liga-škem srečanju v jesenskem delu sezone 2018/19, na gostovanju v Poljčanah. Domače navijače so Zavrčani najbolj nagradili na tekmi proti Grajeni, ko so gostom nasuli kar sedem golov. Tudi oba remija smo dosegli doma. V uvodnem krogu 1. razreda MNZ Ptuj se je tekma s Tržcem končala z 1:1, po koncu tekme z Ormožem pa je semafor pokazal 2:2. Tudi letos so naši nogometaši v vrhu lestvice strelcev. Miha Leben je s 17 zadetki daleč najboljši strelec 1. razreda MNZ Ptuj, na 3. mestu je Denis Potočnik z devetimi zadetki. Nekoliko slabši smo v skupni razvrstitvi je rp lej a, kjer zasedamo 5. mesto. Uspešni smo tudi v pokalnem tekmovanju (po treh zmagah - v prvem krogu smo z 2:1 premagali Pragersko, v drugem z enakim rezultatom Boč). V tretjem krogu smo gostovali v Skorbi, od koder smo se vrnili z visoko zmago (8:1). V naslednjem krogu, ki bo na sporedu v spomladanskih dneh, se bomo pomerili z Bistrico. Uspešni so bili tudi naši mlajši nogometaši. Selekcija mlajših dečkov je v šestih tekmah zabeležila tri zmage, dva remija in en poraz ter trenutno zaseda 3. mesto. Starejši dečki so v osmih tekmah zabeležili šest zmag in dva poraza, trenutno zasedajo skupno 2. mesto. Nekoliko smole imajo letos kadeti, ki so v osmih tekmah dosegli zgolj eno zmago. Naši najmlajši nogometaši so v osmih tekmah zabeležili dva remija in šest zmag. Uspešni smo bili tudi na družabnem področju. Konec oktobra smo organizirali že tretje tekmovanje v peki ciganskih pečenk. Dober odziv, odlično vzdušje, zabava in druženje s kančkom tekmovalnosti. Drugi vikend novembra smo organizirali zaključek jesenskega dela sezone za vse člane SD NŠ Zavrč. Konec oktobra je bilo ob završkem stadionu že tretje tekmovanje v peki ciganskih pečenk. Foto: arhiv ŠD NŠ Zavrč Vprihajajočem letu vam želimo obilo veselja, zdravja in prijetnih popoldnevov, preživetih v družbi najdražjih. ŠD NŠ Zavrč Jesenski prvaki Člansko moštvo Tekma članov