LETO IX ŠTEVILKA 90 31. MAREC 1975 brestov obzorn i k lasilo delovne skupnosti Pripravljeni kazalci srednjeročnega programa Precejšen del opreme za novo tovarno ivemih plošč je že dobavljen Dela tečejo po načrtu KAKO SE URESNIČUJEJO LETOŠNJE INVESTICIJE Že v letu 1973 smo sprejeli izhodišča za razvoj temeljnih organizacij združenega dela in Bresta kot celote do leta 1980. V začetku letošnjega leta je Zavod za planiranje SR Slovenije opravil prvo anketo minimalnih kazalcev razvoja do leta 1980. Celotne minimalne kazalce razvoja smo pripravili po temeljnih organizacijah na podžgi sprejetih izhodišč o razvoju Bresta do leta 1980. V teh kazalcih je ovrednotena količinska proizvodnja, prav tako Pa je upoštevana poraba potrebnih repromaterialov in energije v posameznih letih. Investicijska vlaganja so zaje-ta kot investicije v osnovna in obratna sredstva ter investicije v družbeni standard in stanovanjsko gradnjo. Prav gotovo temelji celotna Proizvodnja na specializaciji Proizvodnje temeljnih organizacij, na zagotovljeni surovini 'lverne plošče, žagan les) in na razširitvi proizvodnega programa. Obseg proizvodnje ocen ju je-mo za ieto 1980 na ravni 1046 tnilijonov dinarjev, kar predstavlja primerjalno z letom 75 porast za 87 odstotkov. 1 nposlenost naj bi se do leta . povečala za 14 odstotkov, n sicer predvsem na račun rokovnih in kvalificiranih kadrov. Vse investicijske naložbe so Porazdeljene po temeljnih organizacijah in za njihovo izpol- nitev je nujno potrebno zdru ževati prosta investicijska sredstva, ker se doba gradnje in investiranja prepletata in dopolnjujeta. Ocenjujemo, da bomo v naslednjih letih investirali v osnovna sredstva za 218 milijonov dinarjev, in sicer predvsem iz lastnih sredstev in sovlaganj partnerjev. Med investicijami v družbeni standard smo predvideli gradnjo počitniškega doma, kot je bilo predvideno že v izhodiščih srednjeročnega razvoja, saj se zavedamo, da moramo poleg investicij v osnovna sredstva investirati tudi v družbeni standard delavcev. Prav gotovo je, da bomo tudi v prihodnjem poslovanju izdelovali verižne plane, kar pomeni, da bomo nenehno imeli plan za petletno obdobje. Zastavljeni cilji v srednjeročnem programu so optimistični in bo potrebno veliko dela za njihovo izpolnjevanje. Potrebno je pritegniti vse sile za dosego zastavljenih ciljev, tako da bodo rezultati poslovanja kar najuspešnejši. Pri tem ne smemo pozabiti vprašanja plasmaja, zlasti pa realizacije izvoza, ki ima v srednjeročnem razvojnem programu vidno mesto. Poleg tega predvidevamo večjo uporabo znanstvenih metod in avtomatizacije, kar je prav gotovo osnova dinamične rasti in auresničitve zastavljenih velikih ciljev. B. Mišič Brest letos ne bo začel z novimi investicijskimi deli, temveč bo nadaljeval z deli pri naložbah v novo tovarno ivernih plošč in v žagalnico v Starem trgu, ki jih je pričel realizirati že lani. Ker so bile vremenske razmere tudi v prvih letošnjih mesecih ugodne, gradbena dejavnost pri objektih tudi v teh mesecih ni prenehala. Zato so rezultati pri gradnji ugodnejši, kakor bi sicer bih. V novi tovarni ivernih plošč delajo izvajalci gradbenih del trenutno prizidek glavnih tovarniških hal, v katerem bodo pomožni obrati nove tovarne. Nadaljujejo tudi z deli na prezidih v srednji tovarniški hali, kjer bodo oddelki za razrez in oplemenitenje ivernih plošč. Predvsem pa je pomembno, da pospešeno delajo temelje za stroje in naprave. Ker je večina temeljev, na katerih bodo stali stroji za izdelavo in pripravo iverja, že gotovih, so pričeli tudi že z montažo uvozne opreme. Rok za pričetek montažnih del je tako v skladu s terminskim načrtom, ki je bil določen s pogodbo. Na temelje je montažno osebje postavilo že osem cistern za lepilo, posamezne dele sušilnika, iverače s pripadajočimi transporterji ter konstrukcijo s cikloni za suho iverje. V aprilu pa bodo začeli delati temelje za glavno proizvodno linijo, v kateri sta predstiskalnica in glavna stisklanica. Omenjena oprema bo dobavljena v maju in juniju in jo bodo lahko takoj montirali. V aprilu bodo montirali tudi opremo za razrez ivernih plošč. Domači dobavitelj nam je dobavil tudi šest silosov, ki jih bodo začeli takoj tudi montirati na določena mesta. Do sedaj je za tovarno ivernih plošč uvožene vrednostno okrog 30 odstotkov opreme. Na poti pa je sušilnik za iverje ter kotlov-ske naprave. Ker je v poprečju vsa oprema dokaj težka, uporabljamo pri montaži viličarje od 5 do 25 ton nosilnosti. Za nekatere konstrukcije pa so potrebna posebna dvigala, ki jih po potrebi najamemo od drugih podjetij. Da ne prihaja do zastojev, je zelo pomembno, da vodstvo montaže nenehno usklajuje posamezna dela, jih pravočasno določa in poskrbi za vse potrebne pripomočke na delovišču. Na objektu žagalnice Tovarne lesnih izdelkov v Starem trgu gredo gradbena dela h koncu. Sedaj opravljajo finiširanje notranjih sten ter izdelujejo tlake v pritličju žagalnice s temelji za sekalni stroj in ventilatorje. Od zunanjih gradbenih del pa bo izvajalec v aprilu in maju končal temelje za vhodne transporterje, silos za žagovino, depo za sekance ter sortirni trak, s katerim bodo sortirali razžagane žagarske asortimente. Izdelana bo tudi meteorna in fekalna kanalizacija s čistilno napravo. Tudi glavnina uvožene opreme je že prispela. Zato bomo v aprilu začeli z montažnimi deli opreme in strojev. Ker se je gradbena sezona letos komaj začela, upamo, da bomo v času, ki nam preostaja na voljo za dokončanje predvidenih investicij, le-te uspešno in pravočasno končali. D. Mazij Iz vsebine: STANOVANJSKA GRADNJA V LETIH 1975—1976 • DRUŽBENA SAMOZAŠČITA • PRISPEVAMO ZA DRUŽBENI STANDARD • KAKO SMO OBVEŠČENI • NEZGODE PRI DELU V LANSKEM LETU • PROGRAM DELA AOP • SAMOPRISPEVEK ZA VODOVOD • NAŠE STALNE RUBRIKE • ŠPORTNE IN DRUGE NOVICE Nova organiziranost RAZPRAVA NA SEJI SEKRETARIATA KOMUNISTOV SOZD SLOVENIJALES SREDI MARCA JE BILA V CELJU SKUPNA SEJA SEKRETARIATA ZVEZE KOMUNISTOV IN KONFERENCE SINDIKATA SOZD SLOVENIJALES Na njej je tekla razprava o uresničevanju ustave in samoupravnih dogovorov v sestavljeni organizaciji združenega dela, o ustanovitvi počitniške skupnosti v okviru SOZD in o predlogu dopolnitve pravil zveze komunistov. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD se spreminja zato, ker v nekaterih določilih ni usklajen z ustavo oziroma samoupravno organiziranostjo SOZD. (Sporazum o združitvi je bil podpisan 20. marca 1974.) Kaj pomeni družbena samozaščita? To pomeni zagotavljanje varnosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva in enotnosti ter e-nakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov in prihodnjega družbenega razvoja. Skrb za varnost kot temeljne sestavine za obstanek in razvoj naše družbe dobiva vse bolj samoupravno vsebino. To pomeni nadaljnje podružabljanje varnosti funkcij države v našem sistemu. Idejnopolitična zasnova družbene samozaščite kot podlaga za varnost družbe v najširšem smislu je dobila svojo opredelitev v ustavi in kongresnih dokumentih. Da bi uresničili cilje družbene samozaščite, moramo spoznati, da družbena varnost ni več samo stvar profesionalcev države in njenih organov, temveč naša samoupravna in državljanska pravica -in dolžnost. Pred nami je naloga, da se tudi na tem področju ustrezno organiziramo, oblikujemo pravila in delovne programe. Organizirati se moramo tako v občini kot v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Aktivnost bi se morala obliko vati predvsem iz varnostnega položaja in problematike v občini, krajevni skupnosti in temeljni organizaciji združenega dela. Gotovo je, da bosta varnost in zavarovanje naše samoupravne socialistične družbe ob učinkovitem delovanju organov javne in družbene varnosti in drugih ustanov v Sindikalna V prejšnji številki našega glasila sta bila objavljena izvleček iz sindikalne liste in pregled določil o višini posameznih prejemkov. Vsa določila sindikalne liste pa ne morejo stopiti takoj v veljavo, temveč so povezana s sprejemom samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na ravni panoge in delovne organizacije. Po tolmačenju republiškega sekretariata za delo delovne organizacije lahko sprejmejo spremembe v svojih aktih za osebne prejemke, ki se štejejo za materialne stroške, in od dneva sprejetja izplačujejo te zneske v skladu z določili sindikalne liste. Prejemki, ki se lahko tako uveljavijo, so: — dnevnice in stroški prenočevanja v državi, — kilometrina, Kot rečeno, se spremembe nanašajo na organizacijo oziroma na določitev, kaj so skupne -službe in kaj so skupne strokovne dejavnosti, ki naj bi jih opravljali v SOZD. Strokovno dejavnost bo za SOZD opravljala delovna skupnost skupnih zadev, ki ji je treba čim bolj opredeliti naloge. Trenutno je še nerešeno vprašanje registracije SOZD, ker še ni vpisan predmet poslovanja; to vprašanje namreč še ni razči- sistemu samozaščite še bolj učinkovita, če bodo njeni nosilci neposredni samoupravljale!. Pri tem zajemajo graditev in razvijanje družbene samozaščite in varnost v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zelo široko osnovo in se tičejo vseh vrst dejavnosti. Pogoj za popolno učinkovitost zaščite vseh človeških in materialnih vrednosti družbe je v največji meri odvisen od razvijanja občutka odgovornosti in samodiscipline vsakega delovnega človeka za varovanje državnih in poslovnih tajnosti, tajnosti splošne ljudske obrambe, zaščite družbenega premoženja pred vsemi oblikami zlorabe in prisvajanja in podobno. Vprašanje družbene samozaščite je odvisno od vsakdanjega osebnega vedenja, delovanja in reagiranja delovnih ljudi na družbeno škodljive pojave. Družbena samozaščita je samoupravna obveznost, ki ima za pogoj svoje učinkovitosti visoko razvito idejno-politično in družbeno zavest delovnih ljudi ter aktivnost in sposobnost, da stalno delujejo kot dejavniki zaščite in varnosti. Da bi bili delovni ljudje uspešni pri tem delu, se morajo stalno izobraževati, vzgajati in pripravljati za boj proti vsem protisamoupravnim, nazadnjaškim, kriminalnim in drugim družbeno škodljivim dejavnostim. Družbeno-politične organizacije, zlasti Zveza komunistov, morajo vplivati, da se razvija ideo-loško-politična zavest delovnih ljudi kot pomemben dejavnik v sistemu družbene samozaščite in s svojo aktivnostjo prispevati, da se škodljiva dejanja posameznikov čimbolj zmanjšajo. J. Hren lista in mi — terenski dodatek, — dnevnice za potovanja v tujino, — nadomestila za ločeno življenje, — povračilo stroškov prevoza za delo, — selitveni stroški, — regres za prehrano. Vse naštete spremembe so vpisane v razvid samoupravnih sporazumov 4. marca 1975. leta. V nekaj dneh bodo ustrezne službe pripravile predlog sprememb prej omenjenih osebnih prejemkov, ki jih bodo sprejele temeljne organizacije. Izplačevanje osebnih prejemkov, ki se štejejo med poslovne stroške, bo po novi sindikalni listi veljalo v našem primeru od dneva sprejetja na organih upravljanja v vseh temeljnih organizacijah. B. Mišič ščeno na pristojnih mestih. Drugo važnejše vprašanje pa so pristojnosti delavskega sveta SOZD. Temeljna organizacija združenega dela razpolaga s sredstvi, iz česar izhaja, da delavski svet SOZD ne more odločati o razdelitvi sredstev, temveč daje le predloge. V sporazumu o združitvi mi bilo določeno, naj ima delavski svet SOZD svoj izvršilni organ. Sedaj naj bi bil to koordinacijski odbor. Koordinacijski odbor ima 13 članov in 13 namestnikov. Tretja važna sprememba v sporazumu o združitvi naj bi bila, da se interna banka in njen odbor iz njega črtata. To spremembo je narekoval sklep o neavto-matskem združevanju sredstev. Denar, ki ga bodo temeljne organizacije združevale, bo ostal na njihovih kontih oziroma ga bodo nakazovali tistemu, ki bo ta sredstva uporabil. Tudi poslovni odbor in njegov predsednik naj se črtata iz sporazuma. Gre torej za naslednje spremembe: Oblikuje se koordinacijski odbor in ustanovi se delovna skupnost skupnih zadev SOZD. Individualni poslovodni organ SOZD naj bo generalni direktor. O vseh spremembah sporazuma bo še tekla razprava na zborih delavcev v vseh temeljnih organizacijah. Potem, ko bo dal predlog sprememb v javno razpravo delavski svet SOZD oziroma v po- Stanovanjska gradnja je v preteklem obdobju do leta 1974 temeljila na mesečnem zbiranju sredstev iz prispevka od bruto osebnih dohodkov in iz sklada skupne porabe po delitvi. S sredstvi, zbranimi na osnovi prispevka, smo financirali celotno novogradnjo najemnih stanovanj in individualno stanovanjsko gradnjo. S sredstvi iz sklada skupne porabe — po delitvi po zaključnih računih — namenjenih za stanovanjsko gradnjo, pa smo v celoti odplačevali anuitete za najete kredite. Višina prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov je bila do konca 1974. leta 6 odstotkov. Z letom 1975 povečujemo prispevno stopnjo na 8,5 odstotka. Istočasno spreminjamo tudi način financiranja stanovanjske gradnje. Po novem prehajamo na to, da se vsa stanovanjska vprašanja rešujejo le s sredstvi, zbranimi na podlagi prispevka od osebnih do- trditev posameznim temeljnim organizacijam, ki naj postopek izpeljejo v 30 dneh, bi bil lahko podpis sprememb sporazuma pred 1. majem letos. Ob razpravi o možnostih in pogojih za organiziranje letovanja delavcev je bilo rečeno, naj bi na ravni SOZD Skrbeli za pridobivanje kapacitet, za usklajevanje programov letovanj, za racionalno izrabo razpoložljivih zmogljivosti in podobno. Ugotovljeno je bilo, da smo na tem področju napravili premalo, zato se je treba zadeve lotiti odločneje. Posebna komisija oziroma iniciativni odbor je izdelal osnutek izhodišč samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev ter organiziranju letovanja in oddiha delavcev v temeljnih organizacijah. Tudi o tem osnutku bo tekla raz- il odkov in ne več tudi iz sredstev sklada skupne porabe po delitvi. Razdelitev sredstev na osnovi 8,5 odstotne prispevne stopnje je za leto 1975 naslednja: — 2,5 % od prispevne stopnje za odplačilo anuitet za najete kredite, — 3 % od prispevne stopnje za lastno stanovanjsko gradnjo (50 odstotkov od 6 % stopnje), — 1,8 % od prispevne stopnje za solidarnostni sklad po družbenem dogovoru (30 % od 6 % stopnje), — 1,2 % od prispevne stopnje za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini (20 % od 6 % stopnje). Lastna stanovanjska sredstva že vsa leta nazaj vežemo pri poslovnih bankah zaradi pridobitve dodatnih sredstev. Vezava sredstev temelji na pogojih mesečne vezave in po desetmesečnem sproščanju sredstev za koriščenje v obliki kreditov 175 odstotkov. prava v posameznih temeljnih organizacijah. Na seji so razpravljali tudi o poslovniku sveta zveze komunistov SOZD, ki bo predložen v potrditev svetu zveze komunistov po javni razpravi. Na zaključku seje je bilo slišati kritično pripombo, da se v SOZD sicer politično povezujemo, manj pa se povezujemo organizacijsko, poslovno in samoupravno. V zadnjem času tudi ta nerešena vprašanja intenzivno rešujemo. Sprejeto je bilo stališče, ki bo predlagano delavskemu svetu SOZD, naj na prvi seji sprejme začasni statutarni sklep, da bi lahko takoj začeli uresničevati spremembe samoupravnega sporazuma — še pred sprejetjem dopolnil in sprememb. J. Klančar Politika zbiranja sredstev v letih 1975 in 1976 je postavljena na enakih osnovah kot v preteklem obdobju. Po planskih predvidevanjih se bodo sredstva v letih 1975 in 1976 zbirala po temeljnih organizacijah združenega dela po naslednji strukturi: v 000 din Skupaj 2,5% za Delitev 6 % TOZD 8,5% anui- Brest sol.skl. združ. prisp. tete 50 % 30 % 20 % V letu 1975: TPC 2584 760 912 547 365 TPM 1260 370 445 267 178 TLI 770 227 275 163 108 TPS 553 163 195 117 78 TIP 392 115 139 83 55 SD 1614 474 570 342 228 Skupaj 7173 2109 2533 1519 1012 Razpoložljiva sredstva v letu 1975 za nakup najemnih stanovanj in za individualno stanovanjsko gradnjo znašajo po temeljnih organizacijah: v 000 din TOZD Nakup stanovanj Individ. gradnja Skupaj TPC 291,2 1107,8 1339,0 TPM 145,6 553,8 699,4 TLI 226,5 339,3 565,8 TPST 152,5 231,5 384,0 IVER. 42,2 160,3 202,5 SD 170,0 646,8 816,8 Vsega 1028,0 3039,5 4067,5 Delitev sredstev za nakup najemnih stanovanj in za individualno gradnjo je določena v soglasju s temeljnimi organizacijami v odnosu 30 proti 70 odstotkov. Za temeljne organizacije na porčju cerkniške doline so zgoraj prikazani zneski za nakup stanovanj od skupnih vrednosti nekoliko nižji od 30 odstotkov, ker je del sredstev že porabljen za nakup v januarju in februarju v višini 435.000 din in niso v tem prikazu. V skupnem seštevku pa znaša delitev prav tako 30 odstotkov. T. Zigmund Družbena samozaščita DRUŽBENA SAMOZAŠČITA JE PRAVICA IN DOLŽNOST OBČANOV, TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI, DRUŽBENOPOLITIČNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV TER DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI. Stanovanjska izgradnja v letih 1975—76 Prispevamo za družbeni standard RAZDELITEV SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE Vsako leto opravimo po zaključnem računu tudi delitev sredstev ostanka dohodka na sredstva sklada skupne porabe, ki se med letom trošijo na osnovi predračunov temeljnih organizacij. Sredstva za sklad skupne Porabe morajo biti zagotovljena, ker med letom ni mogoče trošiti v ta namen sredstev iz tekočega ostanka dohodka. Za leto 1974 so bili izdelani zaključni računi po temeljnih organizacijah in so tudi sredstva sukpne porabe razdeljena po TOZD. Za tiste temeljne organizacije, ki so imele slabši rezultat gospodarjenja, so druge temeljne organizacije solidarno pokrile potrebna sredstva za financiranje skupne porabe. Temeljne organizacije so tudi skupnim dejavnostim zagotovile pripadajoča sredstva iz sklada skupne porabe. Rekreacija, športne in kultur-ne prireditve se financirajo predvsem prek sindikata, ki je nosi-lec dotacije in v skladu s pro-Sramom in predračuni financira omenjene dejavnosti. Regres za letni dopust smo v skladu z letnim planom in veljavnim samoupravnim sporazumom zagotovili na ravni 900 din na zaposlenega. Razdelitev sredstev iz sklada skupne porabe za leto 1975 pa je naslednja: Poliuretan osvaja tržišče Preteklo je leto dni, odkar so Proizvodnje prišli prvi izdelki ■ Poliuretana. Od tega dne pa do 4ArvT~ smo dali na tržišče že •u°0 kosov izdelkov. n-i^lmretanski izdelki imajo več napnos(j kot izdelki iz moltopre-v • Predvsem se odlikujejo v posti 111 elastičnosti in raznoliko-B ,v oblikovanju, saj temelji v tZyodni Postopek na vlivanju kalupe. V Jugoslaviji je več deivZVa''a*cev poliuretanskih iz-g .?v- Med njimi so: Prva Iskra ka vr ^adnik Bosanska Gradiš-g ' Nova oprema Slovenj Gra-r„ ; k novembar Sremska Mit-lca m še nekaj drugih. h^nost naših izdelkov je v {0st.°"en°sti materiala in odpr-notv! ,Celic- V tem nam dajejo rtiio šmki vsa priznanja in me-kvaHtM s™° dosegli najboljšo ki Dri to' Poleg tega smo prvi, iverk nas vHvamo poliuretan na matcri’-,L?ZTn0.ploščo m Podobne Vsern a . P° >ma prednost predse^.;,.- Pri proizvodnji stolov in parn n1 1 garniturah. Postopek kaj i,,|e odprl sodelovanje ino hPci' za katere že izc 0 zelene izdelke. dehm,611 Za Pohištveno industrijo s,iCp o tudi za avtomobilsko, in smn blazine za sedeže. Raziskali in del jugoslovanskega tržišča t0 Motovili, da je zanimanje za (]a Fsto izdelkov dokaj veliko in •nrrvilrnamo velike možnosti za dajo teh izdelkov. 7 flrin^A imamo načrt v vrednosti vS din’ od tt;ga je že dogo-Prot lh Poslov za 4.000.000 din slu->KVt>dnje- Naloga prodajne del C zaPoMti še preostali (jp,. Proizvodnje. Cene naših iz-Vrst °y so skladne z ostalimi topa nirnl proizvajalci, predvsem jite^m bo tržišče zagotovila kva- J. Obreza regres za letni dopust 10 % prispevek za gradnjo počitniških hiš od izplačanega regresa za dopust dotacija sindikatu patronati šol plačilo zdrav, okrevanj nagrade jubilantom in odpravnine dotacija prajevni skupnosti Loška dolina ostala potrošnja (dotacija SZDL, socialne pomoči, venci, provizija bankam itd.) 2,100.000 210.000 525.000 30.000 105.000 700.000 57.000 278.000 Skupaj 4,005.000 Vsa ta sredstva so — kot smo že omenili — porazdeljena po temeljnih organizacijah in bodo med letom trošena v skladu s predračuni temeljnih organizacij in po namenih, ki jih določa predračun. Pod postavko dotacije sindikatu pa je dejansko zajeto financiranje proslav dneva žena, finan- ciranje športne in kulturne dejavnosti, dedka Mraza in funkcionalnih potreb sindikalne organizacije. Temeljne organizacije nadzorujejo porabo sredstev in se morajo tudi sredstva, dana sindikatu, trošiti racionalno in v smislu izdelanih predračunov in namenov porabe. B. Mišič Iz Brestove proizvodnje — sedežna garnitura DETEL S simpozija propagandistov Letošnji mednarodni simpozij ekonomskih propagandistov Jugo-slalacije je bil v Cavtatu od 11. do 14. marca. Vodilo simpozija je bilo »Mediji za komuniciranje s tržiščem danes in jutri«. Izdelki iz poliuretana osvajajo tržišče Delo samoupravne kontrole z ne-izdeluje- Prvi zametki delavske kontrole segajo daleč nazaj v razvoj naše samoupravne socialistične družbe. že z odloki AVNOJ leta 1945 so začeli delovati delavski zaupniki in kasneje ljudske inšpekcije kot posebne oblike nadzorstva, v kateri so delovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Odbori samoupravne delavske kontrole torej niso novost, ampak so v novem sistemu le nova oblika kontrole, ki je dobila novo vsebino in obliko. Zvezna ustava opredeljuje delo samoupravne delavske kontrole v 107. členu ikot pravico in dolžnost, da nadzira: — izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov delovne organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja, izvršilnih in poslovodnih organov ter skladnost vseh naštetih aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; — izpolnjevanje delovnih in samoupravi j alskih dolžnosti delavcev, organov in služb delovne organizacije; — ali se odgovorno in gospodarsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; — izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi -sredstev za osebne dohodke; — uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; — obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Kot vidimo, ustava določa zelo širok obseg delovanja samoupravne delavske kontrole in je kot takšna bistveni dejavnik upravljanja, saj z njo preizkušamo vse tisto, kar je bilo sklenjeno. V lanskem novembru so bili tudi v naši delovni organizaciji ustanovljeni odbori -samoupravne delavske kontrole po TOZD in odbor na ravni delovne organizacije. Sprejeli so tudi poslovnik delovanja odborov samoupravne delavske kontrole, ki je za vse odbore enak. Poskrbljeno je bilo -tudi za izobraževanje, saj je ustrezna služba organizirala dvodnevni seminar, na katerem so člani odborov slišali marsikaj takšnega, kar bodo -s pridom uporabili pri svojem prihodnjem delu. V decembru so se odbori samoupravne delavske kontrole lotili izdelave delovnih načrtov za leto 1975. Kot cilj svojega delovanja so si zastavili predvsem naslednja področja: — kadrovska politika, — uresničevanje načel samoupravnega sporazuma o združitvi v OZD in SOZD, — stanovanjska politika, — pregled stroškov poslovanja, — šport in rekreacija zaposlenih, Vodilo ni bilo izbrano slučajno, saj je ekonomska propaganda del informacij sko-komuniika-cijskega podsistema družbe in mediji, ki jih ekonomska propaganda uporablja, del družbene komunikacijske mreže, po kateri se prelivajo informacije dn sporočila različne vsebine in različnih funkcij. Razvoj medijev množičnega komuniciranja je v veliki meri odvisen od razvoja človeške civilizacije. Za nas je ta trditev še posebej pomembna: naše ko- delavske — uresničevanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka lesne panoge ter medobčinskega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka, — vprašanje likvidnosti in zagotovitve obratnih sredstev, — družbena prehrana, — analiza poslovanja z zasebnim sektorjem, — spremljanje periodičnih in zaključnih računov, — spremljanje dela organov upravljanja ter primerjanje ustreznosti sklepov glede na določila splošnih aktov in zakonodaje, — spremljanje delegatskega sistema. Odbori samoupravne delavske kontrole so se že lotili dela, eni manj, drugi bolj uspešno. Čutiti pa je premalo sodelovanja strokovnih služb pri posredovanju podatkov, ki jih zahtevajo odbori samoupravne delavske kontrole. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je odvisno od nas vseh, kakšno mesto bo v našem podjetju dobila samoupravna delavska kontrola. Le s pomočjo vseh služb, vseh delavcev naše organizacije, bodo odbori samoupravne delavske kontrole odigrali tisto vlogo, ki jim jo daje naša ustava. B. Jernejčič VSEM ČLANOM SINDIKATA DELOVNE SKUPNOSTI BRESTA Vse člane sindikata obveščamo, da je od 1. marca 1975 dalje vsako prvo sredo v mesecu od 16. ure dalje na voljo pravna pomoč v prostorih občinskega sindikalnega sveta Cerknica. Pravna pomoč je za vse člane sindikata brezplačna! municiranje s tržiščem mora biti glas delavskega razreda — v interesu tega razreda. Razvoj množičnih medijev je nesluten: uporaba umetnih satelitov za propagandna sporočila, elektronska dostava časopisov v stanovanja naročnikov, televizijske video kasete... Da, svet množičnih medijev je svet burnih in dinamičnih sprememb. In prav tako je tudi delo ekonomskih propagandistov. Nekaj naslovov referatov: »Etika medijev v ekonomski propagandi«, »Novi. mediji ekonomske propagande«, »Edugrafo-logija — motivi dizajna in dizajn motivov«, »Percepcija vizualnih simbolov v Keniji« in tako naprej. Okoli 400 delegatov iz vse Jugoslavije je imelo torej kaj poslušati. V zimskem Cavtatu tudi ni ničesar, kar bi bilo bolj mamljivega, kot so bila zanimiva predavanja. Udeleženci so tako pridno -sedeli v sejni dvorani tudi po šest ur na dan. Vtisi o simpoziju so sveži. Potrebno pa bo še nekaj časa, da se misli iz vseh poslušanih referatov utrdijo in da teoretična razglabljanja neposredno zaživijo v sivi vsakdanji praksi. B. Lavrič SAP je spet podražil prevoze Prometno podjetje SAP Ljubljana je te dni poslalo zahtevek o podražitvi avtobusnih prevozov delavcev na delo in z dela. SAP Ljubljana je dvignil cene prevoza zato, ker se je povišala taksa za cestna motorna vozila po odloku izvršnega sveta skupščine socialistične renublike Slovenije (Ur. list SRS, št. 39 z dne 31.12.1974). Po tem odloku se je taksa povišala od 1 din na 1,50 din na sedež avtobusa. Poleg tega pa se je v zadnjem času podražila nafta za 0,40 din pri litru. Tako vsi ti ukrepi vplivajo na cene prevozov. Dosedanja cena za prevoze delavcev je letno znašala 565.818 dinarjev. Nova cena pa torej zaradi zadnje podražitve znaša 707.256 din. Glede na to utemeljitev je poslovni svet TOZD Tovarne pohištva Cerknica na zadnji seji potrdil ustrezni dodatek k pogodbi. J. Klančar Naši razgovori - kako smo obveščeni Tokrat smo za »naše razgovore« izbrali temo — kako smo obveščeni. Ne slučajno. Obveščenost vseh delovnih ljudi postaja s poglabljanjem samoupravnih odnosov in ob uveljavljanju ustavnih določil eden izmed osnovnih pogojev za pravilno samoupravno odločanje o vseh pomembnejših družbenih in gospodarskih zadevah. Prav zato smo se odločili, da povprašamo naše delavce, kaj sodijo o obveščenosti v naši delovni organizaciji. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: — Ali so delavci dovolj obveščeni o rezultatih poslovanja in o pomembnejših poslovnih dogajanjih v podjetju, da lahko samoupravno odločajo in ali možnosti, biti obveščeni, dovolj izrabijo? — Kakšne oblike obveščanja predlagaš, da bi bilo obveščanje še bolj temeljito in celovito? — Kaj sodiš o Brestovem obzorniku in kaj bi se dalo v njem še izboljšati? Čeprav je iz vsake temeljne organizacije in iz Skupnih dejavnosti odgovarjal le po en delavec, si iz odgovorov lahko izluščimo splošnejšo sodbo o obveščenosti v našem pdjetju, veljalo pa bo razmisliti tudi o kritičnih pripombah in o predlogih, da bi nekatere pomanjkljivosti in slabosti odpravili. Valentin Šubic, Tovarna pohištva Cerknica Sistem informiranja je treba še izpopolniti, in sicer do take mere, da bodo delavci pravočasno obveščeni o vseh dogajanjih v temeljni organizaciji. Sistem informiranja bi moral biti tako razgiban, da bi bil delavec obveščen brez posebnega prizadevanja njega samega. Zaključki in sklepi vseh organov upravljanja bi morali biti takoj razobešeni na oglasne deske in prirejeni tako, da bi jih vsakdo razumel. Deset dni po seji, tako kakor pri nas prihajajo — skladno s poslovnikom — zapisniki na oglasne deske, je prepozno. Bolj bi bilo treba izrabiti ozvočenje, saj bi tako hitro obvestili delavca o marsikateri novosti. Informacijski list, ki ga izdajamo v naši temeljni organizaciji, je dobra oblika obveščanja, samo izhajati bi moral bolj redno in pogosteje. Ta list ima praktično veljavo zlasti za inštruktorje in vodje služb. Le-ti morajo biti še posebej dobro obveščeni, saj morajo odgovarjati na vprašanja ostalih delavcev. Če je vodja oddelka dobro informiran, potem je tudi oddelek bolje obveščen. Delavci teh oddelkov pa se opazno bolj vključujejo v upravljanje temeljne organizacije, pa tudi stališča teh delavcev so skladna in konstruktivnejša. Zbori delavcev so prekratki. V pol ure ali v tričetrt ure res ni mogoče dati izčrpno in v vsem razumljivo informacijo, zlasti pa v tem času, ko uresničujemo novo ustavo. Na teh zborih ni časa za razčiščevanje posameznih določil samoupravnih sporazumov, inter- nih ali pa samoupravnih interesnih skupnosti. Zato velikokrat delavci glasujejo, ne da bi vedeli povsem, zakaj. Poleg tega zbori delavcev, zlasti skupni, niso dovolj obiskani. Mislim, da tiči nekaj vzrokov za slab obisk tudi v tem, ker skoraj ves čas sestanka porabimo za posredovanje informacij, ni pa časa za razpravljanje. Zbori delavcev po delovnih enotah so bolj obiskani, so pa za njih informacije kvalitetno slabše posredovane. Oblika, ki je bila v zadnjem času vpeljana, ko je pred zborom delavcev razgrnjeno vse gradivo dnevnega reda na oglasnih deskah, je dobra, ker so tako delavci vsaj delno vnaprej obveščeni. Informacija bo pri nas izpopolnjena tudi s tem, ko bo pred sejami organov upravljanja vse gradivo na oglasnih deskah. Vendar je gradiva za seje organov upravljanja preveč; moralo bi biti brez nepotrebne navlake in bolje prirejeno. Sicer pa moram ob vsem tem pripomniti, da je prav zdaj naš samoupravni sistem tako razgiban, da se objektivno postavlja vprašanje informiranosti. Delegati v različnih organih bi morali biti bolj aktivni, resnično prenašati novosti iz organov, v katerih so delegati, v okolja, ki jih zastopajo. Tudi to je vprašanje informiranja. Brestov obzornik prinaša informacije, ki so zelo načelne in splošne. Delavci ga sicer radi beremo, vendar premalo najdemo novic iz dela in življenja delovnih skupnosti po temeljnih organizacijah. Razširiti bi se moral krog dopisnikov, ker je sedaj preveč omejen. Z večjim krogom dopisnikov bi se marsikaj spremenilo, več bi bilo polemičnih člankov, vprašanj in zato več informacij. Pogrešamo pa obvestila iz občinske skupščine in še posebej novic o delu in problemih krajevne skupnosti. Ivan Škrlj, delavec, zaposlen v Tovarni pohištva Martinjak na delovnem mestu popravljač izdelkov, član sveta za kadrovske, socialne in stanovanjske zadeve, je na vprašanja o obveščenosti kolektiva povedal naslednje: Delavci v naši temeljni organizaciji združenega dela — tako sodim vsaj sam po sebi — imajo možnost, biti obveščeni, pa naj bo v okviru podjetja ali temeljne organizacije. Po naših oglasnih deskah je vedno mnogo različnega gradiva, na primer zapisnikov sej organov upravljanja, samoupravnih sporazumov, sklepov in podobnega, tako da je možnost poiskati, če drugo ne, vsaj tisto, kar nekoga posebej zanima. Dobra oblika obveščanja so tudi sestanki po delovnih enotah, vendar pogrešam na teh sestankih zanimivih ustnih razlag s področja naših vsakdanjih nalog, pravic in obveznosti, ki jih zadnje čase ni^malo. Zdi se mi, da sporazumi In druga gradiva, ki visijo na naših oglasnih deskah v debelih ovitkih, niso dovolj in z zanimanjem predelani, saj je tega preveč, da bi se delavci v rednem delovnem času s tem seznanili. Velikokrat zadostuje nekaj jedrnatih besed o posameznem gradivu več, kot ne vem kako obsežen papir na oglasnih deskah. Ena od izredno dobrih oblik obveščanja je tudi naš Brestov obzornik, ki ga redno prebiram. Zdi se mi, da je s svojo vsebino in kvaliteto kar na zadovoljivi ravni, vendar pa čutim eno po- manjkljivost: premalo ali pa sploh ni prispevkov naših neposrednih proizvajalcev. Pa tudi prispevkov o njihovem delu je premalo. Želim, da bi odpravili tudi te drobne pomanjkljivosti in da bi tudi teme, ki sem jih omenil, našle v našem branem Obzorniku svoj ustrezni kotiček. S tem bi še obogatili časopis in pritegnili k sodelovanju večji krog dopisnikov. Jože šraj — Tovarna pohištva Stari trg Mislim, da smo vsi člani kolektiva dovolj seznanjeni z dogajanji v delovni organizaciji, predvsem z informacijami in prispevki, ki jih posreduje Brestov obzornik. Točneje povedano, možnost imamo biti seznanjeni, vendar je pri tem najvažneje, koliko ima kdo zanimanja, da se v vsebino časopisa poglobi, o stvareh razmisli ter si tako oblikuje zaključke. Glasilo vsekakor vsebuje dovolj gradiva, ki naj bi bilo osnova za sprejem raznih odločitev ali stališč. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da posamezni članki ali podatki, ki jih posreduje naše glasilo, pogosto zahtevajo solidno splošno razgledanost in s tem sposobnost razu- mevanja. Tega znanja pa, razumljivo, nima prav vsak član kolektiva. Obveščanje o podjetju oziroma delovni organizaciji kot celoti je zadovoljivo, preskromni pa so podatki o posameznih temeljnih organizacijah. Vsak član delovne organizacije bi moral vedeti, kako deluje in živi posamezna temeljna organizacija. Ti podatki naj bi bili prikazani tako, da bi bili vsakemu članu razumljivi, torej pisani v preprostem jeziku. Za branje takega članka ima vsak več zanimanja kot pa za branje člankov, ki so pisani v »visoko strokovnem jeziku«. Razen prej omenjenih, na Brestov obzornik nimam pripomb. Mislim, da naše glasilo vsekakor opravičuje svoje izhajanje. Le izpopolnjujmo ga tako, da bo v njem našel vsak član dovolj preprosto povedanih podatkov, pa tudi lažjih člankov o življenju in delu delavcev. Na temo naših razgovorov »Kako smo obveščeni« je v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg odgovarjal Anton Kandare, inštruktor žagalnice. »Mislim, da imajo vsi delavci možnost, da se o vseh važnejših dogodkih in gospodarskih posegih v podjetju dovolj obveščeni. Kako pa je posameznik za informacije zainteresiran, pa je vprašanje zase. Vtis o zainteresiranosti delavcev za dogodke se lahko oblikuje ob številu udeležencev na zborih,^ ki so sklicani izven delovnega časa. Nekaj vzrokov za nezainteresiranost do sej in sestankov pa je tudi v množici sestankov v preteklem letu. Pri sprejemanju različnih samoupravnih sporazumov pa lahko trdim, da so za delavce še vedno težko razumljivi, posebno pa še, ker je treba skoraj ob vsakem sporazumu odšteti tudi del sredstev iz osebnih dohodkov ali od dohodka delovne organizacije. Če gre za spremembo sporazuma ali dopolnitev, ki naj bi jo delavec posredoval oziroma predlagal, pa je to od večine delavcev težko pričakovati, kajti v tem primeru je treba nekaj več vedeti. Da bi bilo obveščanje delavcev še boljše, bi kazalo v delovni organizaciji uvesti še interni informator, v katerem naj bi bili zajeti vsi sklepi samoupravnih organov, zborov delovnih ljudi in sindikata. To bi bil lahko preprosto ciklostiran zvezek, ki pa bi posredoval primerjavo o aktivnosti po temeljnih organizacijah. Dolgi zapiski po oglasnih deskah so vedno manj zanimivi. Kar zadeva Obzornik, pa osebno gledam nanj zelo pozitivno in tudi uredniškemu odboru dajem veliko priznanje za prizadevanje na tem področju. Včasih resda dobiš občutek, da primanjkuje snovi, ki naj bi bila kar najbolj konkretna, želim pa, da bi še naprej ohranili naš list Obzornik vsaj takšnega, kakršen je sedaj. Na vprašanje, kaj meni o obveščenosti v delovni skupnosti in o Brestovem obzorniku, je Brane Klobučar (Tovarna ivernih plošč Cerknica) med drugim povedal tudi naslednje: »Postavljaš mi dokaj zapleteno vprašanje, na katerega ni moč preprosto odgovoriti v nekaj besedah. Ali smo dovolj in pravočasno obveščeni in zakaj nas obveščajo? Kar se tiče obveščanja v naši temeljni organizaciji in če pogledam stvar malo skozi priz; mo kritike, moram reči, da bi bilo bolje, če bi bili bolj preprosti, kratki in jedrnati. Bistvo je treba poudariti, tisto, kar je za delavca najpomembnejše, in ni treba po oglasnih deskah lepiti celih samoupravnih sporazumov (okoli 80 listov). Kdo bo le to bral, saj bi moral vstati že ob treh zjutraj in začeti z branjem. Potem pa še mesec dni, da bi vse to doumel oziroma predelal. Tako zdaj to končuje na smetišču. Zdi se mi, da smo včasih obveščeni samo zato, da hi bilo vse v duhu pravil in predpisov in zato v prihodnje ne obešajmo lažnih pozivov za nova delovna mesta, če ne mislimo nobenega sprejeti, kot je bil primer z novim skladiščem. Tedaj smo dobili odgovor, da je BREST zgradil to za svojo odvečno delovno silo ih ne tudi za tiste, ki sedaj ustvarjajo dobičke v slabih delovnih pogojih, ob nedeljah, ponoči, ih ne za tiste, ki so vtkali del sebe v ta plin in jeklo in ravno njim se pri tem dela neodpustljiva krivica. Lepo je, da zvemo, kam gr6 naš denar, a marsičesa še ne vemo. V planu za leto 1975 sffl° sprejeli predračun za reklam?! toda kaj bomo mi propagirali-. Morda blato, ki ga imamo, da bi lahko plošče iz njega delali? Kam gre sindikalni dinar? (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) Da ne bi slučajno na sestankih premlevali že sprejetih sklepov, da ne bomo kar tjavdan dvigali rok, ker s tem zgrešimo cilj in ljudje bodo še bolj bežali s sestankov oziroma zborov. Morda bi bila rešitev obveščanja mesečni bilten temeljne organizacije. O Obzorniku sodim najboljše — z majhnimi zadržki. Pripombe bi imel le zaradi tujih strokovnih izrazov, ki bi jih lahko zamenjali z domačo razumljivo besedo. In delavec si ne bi lomil jezika, ko bo bral in tuhtal, kaj pravzaprav hoče avtor povedati o učeni zadevi, ki tako zapleteno zveni. Želil bi si kotiček za naše naj mlaj še. Kakšna revolucionarna ideja pa tako ne bi našla rodovitnih tal. Mislim, da mnenje in ideje posameznika ne zahtevajo takojšnje realizacije. Zato bi morali anketirati vse bralce, da hi dobili najbolj ustrezen odgovor na zastavljena vprašanja. O tem, kako smo obveščeni, je odgovarjala tudi tovarišica Zofija Prudič, analitik — planer v analitsko-planski službi skupnih dejavnosti. Tovarišica Prudičeva je že štirinajst let članica naše delovne skupnosti, je član delavskega sveta in na sejah aktivno sodeluje s predlogi in kritičnimi ocenami posameznih vprašanj, ki jih je treba ustrezno rešiti. Prisluhnimo njenim besedam: »Sama, pa tudi drugi člani kolektiva občutimo, da je zadnje leto vse preveč papirja in ogromno podatkov. Vprašam vas, kdaj naj poprečni delavec vse to preštudira, da mu bodo nanizani po datki res razumi javi? Sem pač v taki službi, kjer operiramo večidel s številkami, zato je moja trditev utemeljena. V javnih razpravah so redno vsi samoupravni in drugi akti, na katere je zelo malo pripomb. Pripombe sledijo takrat, ko so akti že sprejeti in zakaj? Po mojem mnenju je vzrok v tem, ker vsak gleda na vprašanja s svojega stališča, to Je takrat, ko zadeva njega kot Posameznika. Osebno sem mnenja, da bi bila na zborih dela-v-CcYv informiranost lahko popolnejša in bolj neposredna, toda kaj, ko pa so vselej težave z udeležbo, tako da človek dobi občutek, kot da ljudje nočejo biti informirani ali da se sploh ne zanimajo za dogajanja v podjetju. vMorda, rečem morda, pa je Včasih gradiva in vprašanj, ki jih Je treba obdelati in rešiti, preveč. Razmisliti velja, kako bi vsa ta vprašanja zgostili na osnovne in Pomembnejše izvlečke, ki bodo mtro razumljivi in sprejemljivi. O našem glasilu Brestov obzor-jrč Pa vso pohvalo. To je najbolj Prikladen način obveščanja za vsakogar. Predlagam pa, da pisci Posvetijo več pozornosti naslo-t P? Posameznih člankov, ker je _ Ut od njih odvisno, ali bodo Pritegnili bralca. SJ. današn j cm sistemu in ob po-pesenem razvoju samoupravnih unosov je informiranost vseka--Jrr. pujno potrebna in od nje teh151 Prihodnje delo. Ravno iz n razlogov je treba v prihodnje osledno izpolnjevati 62. člen sa-'‘Ptrprpvnega sporazuma o med-Jjoojnih razmerjih delavcev v uruzenem delu, ki narekuje dol-"Osti, informirati delavca že ob Prvem dnevu vstopa v kolektiv. Razgovore so pripravili: Š. Bo-fP.vtdč, J. Klančar, B. Levec, F. Mlakar, F. Mulec, M. šepec in NAŠI LJUDJE Milena Tušar je v Tovarni pohištva zaposlena že dvaindvajset let. Delala je na različnih delovnih mestih. Najbolj ji je ostalo v spominu delo v zabojarni, ko je morala razrezani les odlagati na vozičke, saj je bilo delo enolično, zato pa nič kaj prijetno. Leta 1959 je bila premeščena v računsko službo na delovno mesto materialno knjigovodstvo. To delo je z veseljem opravljala naslednjih sedem let. Zaradi družinskih razmer pa se je morala Vključiti v izmensko delo v tovarni. Tako ji je bilo vsaj popolnoma zagotovljeno varstvo otrok. Milena se je namreč leta 1962 poročila. Ima dva otroka, hčerko Mojco, ki ji je dvanajst let, in sinčka Stojana, ki je star devet let. »Nimam se kaj pritoževati,« pravi Milena, »ker lepo živimo. Z možem sva oba v službi. Leta 1969 smo se vselili v novo hišo.« Milena je doma iz kmečke družine, v kateri je bilo osmero o-trok, zato ni bila razvajena. O-snovno šolo je obiskovala v Cerknici, nižjo gimnazijo pa v Starem trgu pri Ložu. Zadnji letnik gimnazije je končala v Postojni. Spominja se vseh razvojnih obdobij Tovarne pohištva Cerknica, saj je pričela z delom 1952. leta. Pred osmimi leti je bila razporejena v kontrolno službo, prav v zadnjem času dela na delovnem mestu kontroliranja končnih izdelkov. Na delovnem mestu, kjer dela Milena, se prav nič ni spremenilo glede metode kontroliranja. Na drugih delovnih mestih kontrole pa se delo modernizira. »Seveda sem zadovoljna z delom, ki ga opravljam. Skozi prakso sem si ustvarila ta kriterij, ki ustreza kvaliteti. Popolnoma se zavedam, da je od kvalitete odvisen ugled tovarne. Mislim, da si je naša tovarna pridobila ustrezen ugled in da pomeni izdelek naše tovarne kvaliteto. Paziti moramo le, da si tega slovesa ne zapravimo. Sedaj nisem v nobenem organu upravljanja. V preteklosti pa sem velikokrat sodelovala in bila član teh organov. Seveda sem še pripravljena sodelovati na vseh področjih. Res pa je, da nas, ženske za večjo aktivnost v organih ovirajo družinske dolžnosti. J. Klančar Izobraževanje aktivistov sindikata Končani so občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Izvoljenih je bilo 380 delegatov v izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata in druge organe pri osnovnih organizacijah sindikata. Ustanovljene so bile sindikalne skupine pri večjem delu osnovnih organizacij in iz njih izvirajo izvoljeni delegati. Da bi ti delegati lahko resnično opravljali svoje naloge, ki so jim jih zaupali člani sindikata, je treba uresničiti 13. sklep, osme točko sklepov osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki dobesedno pravi: Vsakemu sindikalnemu aktivistu — delegatu bomo ob prevzemu funkcije omogočili uposobi-tev za njegove sindikalne naloge. V ta namen je treba v okviru delavskih univerz organizirati osnovne tečaje po enotnem programu: — za sindikalne poverjenike in člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata; — za delegate v sindikalnih konferencah v organizacijah združenega dela; — za delegate v občinskih organih sindikatov in Zveze sindikatov; — za delegate v republiških organih sindikatov in Zveze sindikatov. Poleg naštetih osnovnih tečajev bomo zagotovili, da bo vsak sindikalni aktivist enkrat, na leto obiskal vsaj dvodnevni seminar, na katerem se bo seznanil z novostmi, ki so pomembne za njegovo sindikalno aktivnost. Omenil sem samo tisto poglavje, ki govori o izobraževanju delegatov osnovne organizacije. Tako bo v spomladanskih mesecih občinski sindikalni svet Cerknica organiziral za vse delegate — poverjenike in nadzorne odbore dvodnevni seminar z naslednjimi temami: — Sindikati — organizacija delavskega razreda. — Organiziranost sindikatov. — Poverjenik in član izvršnega odbora v osnovni organizaciji sindikata in njegove naloge. — Nekatere oblike dela v osnovni organizaciji sindikata. — Splošni ljudski odpor in samozaščita. Zaradi velikega števila slušateljev omenjenega seminarja se pojavljajo tudi težave: zagotovitev primernih prostorov, oprema prostorov, učila oziroma didaktični pripomočki in podobno. Ustanovljen je tudi aktiv predavateljev za posamezne teme. O financiranju se bo potrebno dogovoriti med temeljnimi organizacijami združenega dela, osnovnimi organizacijami sindikata in občinskim svetom Zveze sindikatov. Zaradi velikih potreb po izobraževanju v vseh družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in skupščinskem sistemu in da bi delegatski sistem čim bolje deloval, se kaže potreba po bolj načrtnem izobraževanju. To pa bomo dosegli s čimprejšnjo ustanovitvijo delavske univerze. A. Otoničar TUDI LETOS KRVODAJALSKA AKCIJA Letos bo za delavce našega podjetja krvodajalska akcija 19. aprila, in sicer v prostorih stare delavske restavracije. Kakor vedno, tudi letos pozivamo vse delavce, naj bi se množično udeležili akcije za oddajo krvi in s tem znova pokazali svojo humanost in nesebičnost. Naj ob tem damo krvodajalcem še naslednjo informacijo: V samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (le-ta je ravno pred sprejetjem) je določeno, da pripada delavcu nadomestilo za odsotnost z dela zaradi oddaje krvi — tudi, če pride krvodajalska akcija na dan, ki je prost dela. zahvaljujemo! J. Klančar S srečanja žena v Tovarni pohištva Cerknica Lepo smo praznovale ŽENE SMO PRAZNOVALE SVOJ PRAZNIK V lepo preurejeni dvorani zadružnega doma v Grahovem so nam krajevna skupnost Grahovo, sindikalna organizacija Tovarne pohištva Martinjak in osnovna šola 11. maj Grahovo priredili lepo proslavo z zabavo. Na proslavi so sodelovali učenci osnovne šole 11. maj Grahovo s svojimi recitacijami, godba na pihala iz Cerknice, pevski zbor TABOR iz Cerknice in zabavni ansambel DELTOIDI. Pri vhodu v dvorano so učenke osnovne šole vsaki ženi podarile praznični robček, ki so ga same napravile. Na proslavi so bile žene delavke in kmečke žene. Veliko je bilo takih, ki se od kmečkega dela zelo težko odtrgajo, vzamejo si čas le enkrat na leto, za naš praznik. V nabito polni dvorani je bilo zelo prijetno razpoloženje. Po proslavi je bila zabava s plesom. Mladinci so nam postregli s pecivom, kavico in pijačo. Takih praznovanj si žene v prihodnje še želimo, saj je takšno razvedrilo za delovno ženo potrebno, posebno za Grahovo, ki mu tako primanjkuje kulturnih prireditev. Ob tej priložnosti bi se v imenu žena zahvalila vsem organizatorjem proslave, pa tudi izvajalcem programa proslave in mladini za pogostitev in darilca. Obenem se v imenu vseh zaposlenih žensk v TOZD TP Martinjak zahvaljujem sindikalni organizaciji za lepa darila in zakusko v sami tovarni. M. Cuk Tudi žene v Skupnih dejavnostih so veselo praznovale Teden Komunista v naši občini OD 17. DO 23. MARCA JE BIL TUDI V NAŠI OBČINI ORGANIZIRAN V OKVIRU ZVEZE KOMUNISTOV PROGRAM, POSVEČEN LISTU KOMUNIST OZIROMA SPLOH PISANI PARTIJSKI BESEDI V tem tednu so se sestale vse osnovne organizacije Zveze komunistov. Na svojih sestankih so razpravljale o pomenu pisane partijske besede in o vsebinski podobi lista Komunist, o vključitvi in pomenu praznovanj 30. obletnice zmage nad fašizmom, o vprašanjih idejno-političnega izobraževanja, samoizobraževanja komunistov in o sprejemanju v Zvezo komunistov, izvolili pa so tudi poverjenike lista Komunist. Povsod tam, kjer so možnosti, so organizirali »kotičke Komunista«, stalno razstavo partijskega tiska, od časopisov, revij in brošur, do politične in marksistične literature. Sestala sta se tudi aktiv prosvetnih delavcev in aktiv neposrednih proizvaialcev. Na prvem so razpravljali o pripravah na referendum za gradnjo šolskih objektov, o možnostih za organiziranje celodnevne šole in o kadrovanju v pedagoški poklic, na drugem pa predvsem o uveljavljanju samoupravnih odnosov v luči ustave in politike Zveze komunistov. Za novo sprejete komuniste je bil organiziran dvodnevni seminar, ki nedvomno pomeni trdno osnovo za prihodnje delo mladih komunistov. Imenovana je bila tudi posebna komisija za informativno-propa-gandno dejavnost, ki naj bi tudi v prihodnje obveščala javnost o dejavnosti Zveze komunistov. Seveda pa vse to ni le enkratna akcija. Ustanovljeni bodo novi aktivi komunistov, nove osnovne organizacije, komunisti iz naše občine bodo sodelovali pri ustnem časopisu Komunista, ki bo 8. aprila v Postojni ra notranjsko-kraško regijo, ob praznovanju 30. obletnice osvoboditve bodo proslave in razstave partijskega tiska ... B. Levec Razrez ivernih plošč v Tovarni pohištva Cerknica Nezgode pri delu v lanskem letu Program dela AOP Kako se uresničujejo cilji, koncepti in vsakoletni plani, ki si jih služba za avtomatsko obdelavo podatkov zastavlja, so obdelani v posebni analizi, ki jo je pred kratkim izdelala. Naj na kratko povzamem le nekatere bistvene elemente te analize. Avtomatsko obdelavo podatkov smo v obdobju 1970—1974 uvajali na naslednja področja: — proizvodnjo, — komercialno poslovanje, — materialno poslovanje. Za vsa ta področja je bilo do konca leta 1974 izdelanih blizu 600 programov. Računalnik pa že izpisuje kar 123 različnih tabel, seznamov in obrazcev. Velika večina tabel in list službe s pridom uporabljajo, saj so podatki pregledni in ažurni. Obseg poslovanja izredno hitro narašča, saj se je število informacij na blagovno-materialnem področju v letu 1974 v primeri z letom 1969 kar potrojilo. Podobno narašča obseg poslovanja tudi na drugih področjih. Verjetno se bo v naslednjih letih poslovanja še naprej širil. Ugotovitev o širjenju potrjuje pravilnost odločitve za prehod na avtomatsko obdelavo podatkov, ki smo jo na Brestu sprejeli v letu 1969. Računalnik, ki obdeluje podatke, je že dobro izkoriščen, saj je bil v letu 1974 poprečno mesečno obremejen z 258 čistimi strojnimi urami. Področij, ki se jih splača uvajati na računalnik, je še precej. Posebno na proizvodnem področju so možnosti neizčrpne. V letu 1975 bi bilo smotrno uvajati avtomatsko obdelavo podatkov na naslednjih področjih: Čeprav na sliki piše, da je Cerkniško jezero v Postojni, to menda ni prvoaprilska šala NAŠI PRAKTIKANTJE V NEMČIJI Lani smo ter na poti nižja, tako uu »mu iau&u &ar zauuvoijm. V primerjavi z letom 1973 se je število poškodb zmanjšalo za celih 19 odstotkov, temu primemo pa se je zmanjšalo tudi število izgubljenih delovnih dni. v naši delovni organizaciji zabeležili 122 poškodb pri delu na delo in z dela. Ta številka je v zadnjih petih letih naj- Med -temi poškodbami je bilo osem nekoliko resnejših, vendar hujših posledic niso pustile. Terjale so predvsem daljši bolniški stalež. Le ena nezgoda, ki se je pripetila delavcu Skupnih dejavnosti na službeni poti, pa je bila hujša. V spodnji tabeli so prikazane nezgode po TOZD primerjalno z letom 1973. pod republiškim poprečjem za lesno industrijo. Stanje pa bi bilo verjetno veliko boljše tudi v Tovarni ivernih plošč, če ne bi bila narava dela tako zahtevna m delovni pogoji slabi. Upoštevati pa moramo tudi zastarelost celotnega postrojenja v tej temeljni organizaciji. Povem naj še to, da smo v SOZD Slovenijales med tistimi, £ Poškodbe na TOZD Pri stroju Ostala dela Na poti Skupaj Indeks r I. 1973 1000 zaposl. število poškodb indeks na 1. 1973 TPC 14 28 4 46 65,7 64,8 67,5 TPM 9 12 2 23 96,0 58,5 102,5 TLI 13 11 3 27 96,5 118,0 100,0 IIP 2 9 — 11 91,8 128,0 87,8 TPS 3 3 6 75,0 38,4 75,4 SD 4 3 2 6 100,0 29,1 78,7 Brest 45 66 11 122 81,0 65,6 82,0 Kot je videti iz tabele, se je število poškodb najbolj zmanjšalo v Tovarni pohištva Cerknica, najmanj pa v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. V Skupnih dejavnostih je ostalo število poškodb nespremenjeno, vendar pa je treba pripomniti, da je precej naraslo število zaposlenih. Glede na število zaposlenih, ki je po TOZD različno, ne moremo primerjati celotnega števila poškodb med seboj, temveč moramo izbrati neko osnovo zaposlenosti, iz katere bomo izhajali. Če vzamemo za tako osnovo 100 zaposlenih, bomo lahko primerjali število poškodb med seboj, obenem pa bomo dobili tudi že odstotek poškodovanih oseb od skupnega števila zaposlenih. Rezultati primerjave so vidni v naslednji razpredelnici. ki imajo najmanjši odstotek po- Zaradi poškodb smo izgubili 1462 delovnih dni oziroma kar 25 odstotkov -kot leto poprej. Resnost poškodb je torej tudi nekoliko upadla, vendar ne povsod. Poškodbe so bile najresnejše v Tovarni pohištva Stari trg (41 dni na poškodbo) in v Skupnih dejavnostih (22 dni na poškodbo). Pripomniti pa moramo, da so -tako velike številke predvsem posledica prometnih nesreč v lanskem in predlanskem letu. V celoti smo v podjetju izgubili dvanajst dni na eno poškodbo oziroma 0,59 dneva na zaposlenega, Spet se lahko pohvalimo, saj tako nizkega rezultata ni -dosegla nobena delovna organizacija v SOZD Slovenijales. F. Mele TOZD Število nezgod na 100 zaposlenih TP Cerknica 6,48 TP Martinjak 5,85 TLI Stari trg 11,8 TIP Cerknica 12,8 TP Stari trg 3,84 Skupne dejavnosti 2,91 Brest 6,56 Vidimo, da je odstotek poškodovanih najnižji v Skupnih dejavnostih, vendar so pogoji dela v tej enoti najlažji, saj so v njej zaposleni zvečine režijski delavci, ki ne prihajajo v stik s stroji. Zelo ugodno lahko ocenimo stanje v Tovarni pohištva Stari trg, nekoliko slabše pa je bilo v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg in Tovarni pohištva Cerknica. Kljub vsemu pa je razveseljivo dejstvo, da smo v vseh temeljnih organizacijah, razen seveda v Tovarni ivernih plošč ZANIMIVO PREDAVANJE 16. marca -je bilo v kinodvorani Cerknica zanimivo predavanje o spremembah zakona o varnosti cestnega prometa. S 1. oktobrom 1974 je namreč začel veljati nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je prinesel mnoge spremembe. Predaval je znani 'prometni strokovnjak iz Ljubljane Zdravko Petrič. Podobno predavanje bo v kratkem tudi v Starem trgu. Predavatelj je govoril o prometni varnosti v naši občini, vplivu alkohola v prometu, varnosti otrok in o tistih spremembah zakona, ki so najbolj »prizadele« oziroma najbolj zanimajo voznike motornih vozil. Škoda je samo, da dvorana v Cerknici ni bila bolj polna. L. Špitalar 1. Obdelava normativov materiala za TP Cerknica z razpisovanjem materiala dokumentacije. Ko bodo izdelani vsi programi tega projekta in ažurni ivsi podatki, se bodo poleg prihrankov pri rutinskem administrativnem delu lahko izračunavale kalkulacije materialnih stroškov, izračunavali vrednostni -plani, izračunavala naročila materiala s pomočjo računalnika. Računamo, da bi potem. Iz sektorja za avtomatsko obdelavo podatkov ko bi obdelava za TP Cerknica v celoti stekla, projekt postopoma v naslednjih letih prenašali tudi v ostale -temeljne organizacije Bresta. 2. Saldakonti kupcev in dobaviteljev To področje je prav tako pomembno, -saj bodo podatki obdelani tako, da -bodo terjatve in obveznosti evidentirane po TOZD -in v Okviru OZD. Hiter in natančen pregled nad terjatvami in obveznostmi lahko veliko pripomore k izboljšanemu gospodarjenju s sredstvi. Računamo, da bo to področje v letu 1975 v celoti uvedeno. 3. Obračun osebnih dohodkov Ta projekt se enotno razvija za vso delovno organizacijo. Pri obračunu osebnih dohodkov je prav tako ogromno evidenc, ki naj bi jih prevzel računalnik. Tudi ta projekt bo .treba izpeljati letos. Ko bo ta obdelava uvedena v vseh TOZD, bo mogoče -hitro obračunati proizvodnjo, delavci pa bodo na obračunskih listih dobili mesečno in letno -specifikacijo vseh prispevkov. Našteta so le -tri področja, na katerih naj bi bilo težišče dela v letu 1975. Poleg omenjenih projektov bo treba prav gotovo dopolnjevati obdelave, ki so že vtečene. Kako bomo uvajali avtomatsko obdelavo v Brestu v letu 1975 -in v naslednjih letih, pa ni odvisno zgolj od delavcev te službe, temveč -od sodelovanja celotne delovne skupnosti. Sodelovanje in pomoč kolektiva naj bi temeljila zlasti na: — natančni -in pravočasni dostavi vseh vhodnih dokumentov, — hitrem razčiščevanju napak, — pomoči pni oblikovanju konceptov in nadrobnih projektov (priprava in oblikovanje vhodne -dokumentacije, izhodnih tabel), — sodelovanju, hitrem razumevanju in osvajanju dela po novem sistemu (ko -se izvajajo instruktaže), — tesnem sodelovanju pri poizkusnih obdelavah, — opozarjanju službe za AOP na napake v programih, — sodelovanju na tečajih, ki bodo organizirani s področja AOP. če se bo -sodelovanje vsega kolektiva pri razvijanju in uvajanju AOP v prihodnje krepilo, če bomo razvijali pravo teamsko delo, če bo pri uvajanju AOP več razumevanja, sem prepričan, da bo v prihodnosti uvajanje še uspešneje in kar je kot posledica najvažneje, vsi bomo hitreje in bolj natančno obveščeni o poslovnih dogodkih. J. Otoničar Prejšnji mesec so bili na delu v Zahodni Nemčiji štirje delavci — praktikantje iz naše tovarne ivernih plošč. Zdaj, po vrnitvi domov, vsi štirje že sodelujejo pri montažnih delih v novi -tovarni. Na vprašanja o vtisih s tega prakticiranja v podobni tovarni v Nemčiji so mi nanizali nekaj -svojih opažanj. V primerjavi s krajem, v katerem tovarna stoji, je slednja res razsežna. Glavna dejavnost tovarne ni proizvodnja . ivernih plošč, ampak j-im le-ta služi bolj za preizkušanje -strojev, ki jih tu izdelujejo za opremo tovarn ivernih plošč. Razen tega je tovarna t-u-di nekakšen raziskovalni laboratorij, kjer preizkušajo različne načine oplemenitenj aplošč, pa tudi za preprečevanje onesnažitve okolja. Preizkušajo tudi uporabnost različnih odpadkov kot surovinsko osnovo za proizvodnjo plošč. Tako uporabljajo v poskusne namene morsko travo, sladkorni trs, luščine arašidov, kokosa, zmlete gume in smeti vseh vrst. Veliko pozornost posvečajo racionalnemu izkoriščanju energije; stalno imajo -na voljo 80 odstotkov lastne proizvedene energije. Vse je usmerjeno v kar naj večjo -izrabo -strojev, pa tudi zaposlenih delavcev. Zaradi razsežnosti tovarne imajo delavci na nekaterih mestih za hitrejše premagovanje razdalj dvokolesa, poleg tega pa tudi zaslone — monitorje ob -komandnih pultih za nadzorovanje pomembnih naprav. Vsa dela opravijo dvigala, da delavec sploh ne pride v stik s ploščo. Tovarna je bila poleg naših polna tudi drugih pratikantov. Tako so bili tam Makedonci, Rusi, Grki, Južnoameričani, pa iz Indije, Bližnjega vzhoda. Kljub zelo korektnemu odnosu so naši sprva le občutili, da so prišli -iz dežele nevednežev. Ko pa so pokazali, da le vedo, v katero stran se zavrti vijak, so bili deležni drugačnega odnosa. Zadnji teden sta naša dva praktikanta obiskala še tovarno stiskalnic in ventilov, kjer pa je bilo časa občutno premalo za tako obširen program seznanjanja, kot so ga zastavili njihovi gostitelji. Splošen vtis o Nemčij-i ostaja, da je to res visoko industrializirana in seveda skladno s tem tudi umazana dežela. F. Mulec Osemnajstega in dvajsetega marca je na naše malo mesto in ostale kraje padlo toliko padavin, kot ne pomnimo vsaj leto nazaj. Cerkniščica je prestopila bregove in pobrala vso ropotijo, ki se je nabrala v njej in ob njej vse tja od pozne jeseni. Ko bo voda upadla, bodo imeli prebivalci Dolenje vasi vso možnost organizirati tombolo z najrazličnejšimi predmeti, ki se že nabirajo ob njihovih obalah. —o — Starejši meščani našega malega mesta od srca privoščijo mladini, da se vsaj enkrat mesečno razvedri in zapleše. Saj bi se tudi oni radi zavrteli, če bi bilo Prostora. Vse lepo in prav, toda glasbo imajo mladi pa takšno, da bi človek mislil, da so vsi po malem naglušni. Vik in trušč posebno moti prebivalce, ki stanujejo v okolici stare menze, tipajo, da bodo morda le dočakali tisto soboto, ko bo iz menze slišati mile zvoke klasične domače glasbe, ki ne motijo, temveč vabijo. — o — Po tisku in televizijskih oddajah je vse več poročil o mladinskih delovnih akcijah. Mladina pomaga pri gradnji cest, vodovodov in pri drugih podobnih delih za dobrobit in lepši videz kraja. Kaj menite mladi našega malega mesta, ali bi bila napak kakšna podobna akcija tudi pri nas? Pomlad se bliža in poskrbeli bi lahko, da bi bil videz našega mesta bolj privlačen. JtePo umetniško doživetje — ob otvoritvi razstave Franceta Godca v balonu pohištva je z izbranim programom nastopil oktet Gallus kvalitetna prireditev — slab obisk 2l: marca je notranjski študentski klub pod pokroviteljstvom te-„o tne kulturne skupnosti Cerknica organiziral nadvse kvalitetno Pive°Vanje — nastop primorskega akademskega zbora Vinko Vodo- pzbor sodi med najboljše slovenske amaterske zbore, slovensko le ponesel po mnogih deželah v Evropi in izven nje, dosegel tudi več dragocenih mednarodnih in domačih priznanj. s MUdi v Cerknici je imel zbor zelo raznolik in kvaliteten program in kok"11111 n.astopom opravičil sloves, ki ga uživa. Žal — kot že toli-Posfnt-— -ie bila tudi to pot dvorana na pol prazna, čeprav je bilo stoi-v^h tudi precej osebnih vabil. Očitno bo treba še marsikaj t’ da bi doživele kvalitetne kulturne prireditve v Cerknici vsaj sn°sen obisk. B. Levec Krajevni praznik na Rakeku letos odšn i sP°minu na dan, ko so je : k Partizanom rakovški fant-Oova nio2iC' pozneje tako ime-je »Rakovška četa«, praznu-sVoi v trinajstega marca prJ Kl\aJevni praznik. Letos, ko našPnUjemo tudi tridesetletnico ku * °sv?b°ditve, smo na Rake-nrpj? *?olj svečano praznovali kot gisnja leta. Pen! • j® več prireditev na šport-] ,ln kulturnem področju, ki ; zaIa se je šolska mladina, prpJe Pripravila proslavo dan Pici P,raznikom v šolski telovadke],; v kulturnem domu na Rasi^11 Pa je bila slavnostna pro-pr a zvečer petnajstega marca, gram so izvajali moški in ženski pevski zbor, otroški pevski zbor, harmonikarji in recitatorji. Proslava je zelo lepo uspela. Na prireditvi se je zbralo toliko ljudi, da je bil kulturni dom premajhen za vse. To je zopet dokaz, da si ljudje želijo tovrstnih prireditev. Po proslavi je bilo tudi ljudsko rajanje, ki ga je priredila osnovna organizacija ZB NOV Rakek. Odbor osnovne organizacije ZB je tudi obiskal na domu svoje člane s šibkim zdravjem ter vojne vdove. Ob tej priložnosti jim je čestital h krajevnemu prazniku ter jim izročil skromno darilo. M. Grbec Samoprispevek za vodovod Kot je znano, se je z letom 1974 izteklo peto in zadnje leto zbiranja sredstev za obnovo vodovoda Cerknica—Rakek. Gradbeni odbor se zato čuti dolžnega, da ob izteku poda pregled, koliko sredstev se je odkod nabralo, koliko je bilo porabljenih in za kaj ter katera dela so še predvidena v letu 1975. Sredstva za obnovo vodovoda so se zbirala na tri načine; iz samoprispevka občanov, prispevka delovnih organizacij in proračuna ter deleža Komunalno-stano-vanjskega podjetja kot investitorja in upravljalen vodovoda. I. Zbrana sredstva iz samoprispevka občanov 1.1 Sredstva iz naslova samoprispevka so se zbirala po proporcionalni stopnji 1,5 odstotka od osebnih dohodkov zaposlenih, ki živijo na območju, katerega napaja vodovod. V teh letih smo zbrali naslednja sredstva: — v letu 1970 — v letu 1971 — v letu 1972 — v letu 1973 — v letu 1974 Skupaj 374,768,35 din 519.137,90 din 601.082,55 din 764.914,25 din 999.458,80 din 3,259.361,85 din Dohodki, ki bodo prispeli iz delovnih organizacij, ki še niso poravnale svojih obveznosti, in od katastrskega dohodka občanov naj bi znašali okrog 240.100,00 din Ta sredstva morajo biti vplačana v sklad v prvi polovici leta 1975 v celoti. Ko bodo zbrana tudi ta sredstva, naj bi sklad za obnovo vodovoda zbral 11,019.533,85 din II. Porabljena sredstva za obnovo vodovoda Vključno z letom 1974 smo obnovili celotno glavno omrežje od zajetja v Podslivnici do Ivanjega sela kot najbolj oddaljene vasi, ki se še napaja s tem vodovodom. Bilo je obnovljenega tudi nekaj omrežja po večjih naseljih, kot sta Cerknica in Rakek. Za vsa ta dela je bilo porabljenih in plačanih 8,522.803,05 din III. Razpoložljiva sredstva za nadaljevanje del pri obnovi vodovoda v letu 1975 2,496.730,80 din S temi sredstvi je treba obnoviti še preostalo omrežje ter obnoviti in povečati rezervoarje v Cerknici in na Rakeku. Glede na to, da nove študije kažejo, da izvir ne bo pokrival celotnih potreb in bo od časa do časa črpanje iz potoka še vedno potrebno, se dela na tem, da bi namesto razširjanja rezervoarjev nabavili in montirali čistilne naprave in avtomatske klorinatorje. Tako bi bila oskrba z vodo zagotovljena. Taka rešitev bi bila zelo primerna, ker je treba vodo ne glede na to, ali se črpa iz potoka ali ne, klorirati, sicer bakteriološko ni čista. Študije okrog teh zadev so v teku. Računamo, da bodo opravljene pravočasno in da bodo dela končana v poletnih mesecih letos. T. Kebe 1.2 Sredstva, zbrana iz samoprispevka občanov, ki so upokojeni. Tudi ta sredstva so se zbirala na enak način in po isti stopnji iz osebnih dohodkov zaposlenih, le da je bil pri tem določen cenzus. Od pokojnin smo v tem času zbrali: — v 'letu 1970 — v letu 1971 — v letu 1972 — v letu 1973 — v letu 1974 din 71.698,80 din 83.372,60 din 98.860,30 din 137.084,15 din 172.177,60 din 563.193,45 din 1.3 Sredstva, zbrana iz katastrskega dohodka; tega plačujejo davkoplačevalci, ki se bavijo s kmetijsko proizvodnjo in imajo v posesti kmetijsko zemljišče: — v letu 1970 21.077,95 din — v letu 1971 72.410,10 din — v letu 1972 57.702,00 din —■ v letu 1973 63.816,15 din — v letu 1974 (samo delno) Skupaj 28.635,45 din 243.541,65 din 1.4 Sredstva smo zbirali tudi od porabnikov vode po stopnji 1 din od porabljenega kubičnega metra vode. Na tej osnovi smo zbrali vsako leto — 150.000 din ali skupaj 750.000 din. Tudi ta znesek ni še poravnan v celoti, ker se vodarina pobira za nazaj z zakasnitvijo. Dokončni obračun bomo napravili šele v prvi polovici letošnjega leta. Iz samoprispevka občanov je bilo torej do konca leta 1974 zbranih 4,816.096 din 2. Prispevek delovnih organizacij in iz proračuna skupščine občine Cerknica 2.1 Delovne organizacije so v tem času prispevale 905.101,40 din Nekatere delovne organizacije so z vplačili še v zaostanku; ta dolg znaša 210.100,00 din 2.2 Skupščina občine Cerknica ie iz proračuna prispevala 200.000,00 din Od gospodarskih organizacij in iz proračuna občine je bilo do zdaj zbranih sredstev 1,105.101,40 din 3. Prispevek Komunalno-stano-vanjskega podjetja, ki je najelo kredite pri Ljubljanski banki 3,200.000 din Vodnem skladu 1,300.000 din Skupaj 4,500.000 din 3.1 Pomoč Jugoslovanske ljudske armade pri zemeljskih delih: 358.235,50 din Rekapitulacija zbranih sredstev: samoprispevek občanov 4,816.096,95 din pomoč gosp. org. in proračuna 1,105.101,40—din delež Komunal. stanovanj, podj. 4,500.000,00 din pomoč JLA 358.235,50 din Skupaj 10,779.433,85 din Tečaji civilne zaščite Na Brestu sta bila tudi letos organizirana dva osemdeseturna tečaja za sanitetne enote civilne zaščite. Oba tečaja je redno obiskovalo 84 naših delavk, katerim so bile predavane teme iz prve pomoči, požarne varnosti, o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Na podlagi izpitov ugotavljamo, da so bile udeleženke zainteresirane za predavanja, saj je 82 članic civilne zaščite opravilo izpit za bolničarke. Poleg izpitov pa so bila tudi tekmovanja v dajanju prve pomoči. Tekmo- valo je štirinajst ekip tako, da je morala ekipa šestih bolničark, razdeljenih v dve trojki, oskrbeti poškodbe dveh markirantov. Tudi pri reševanju ponesrečencev so ekipe pokazale dobro znanje. Prvo mesto je osvojila ekipa v sestavi: Nada CIMERMANČIČ, Anita PURKART, Pepca ŽUMER, Biserka DAVID, Pavla PONIKVAR in Irena URBAS. Po tekmovanjih so se ekipe zbrale v stari delavski restavraciji, kjer je bila zakuska, razdelitev knjižic civilne zaščite, razglasitev rezultatov ter podelitev diplom in nagrad. T. Troha Užaljene tečajnice Pred tremi meseci se je na Brestu začel tečaj civilne zaščite — prve pomoči. Pred kratkim se je tudi končal in sicer zelo do-bro, da ne rečem, odlično. Na tem tečaju je sodelovala več kot polovica delavk iz neposredne proizvodnje; med njimi ni manjkalo starejših žena, ki tudi niso klonile med mlajšimi oziroma tistimi, ki so ravno prišle iz šol. Naj bi te žene — delavke vsaj v našem časopisu dobile pohvalo