Zgrajen trelji Pred dokoi avtocestni priMSuček ladnji SbanZ Št. 97/ Leto 61 / Celje, 12. december 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR Kdor v torek nakupuje, se mu obrestuje! Vsak torek vam nakup v vrednosti 10.000 tolarjev ali več v Mercatorjevih prodajalnah z živili, Intersportu, Modiani, Modni hiši, Maximarketu (na oddelkih: živila, tekstil in drogerija) v prodajalnah Beautlque in prodajalnah Hura! prinese kupon TO!, s katerim lahko veni izmed prodajaln uveljavite 10 % popust na vrednost nakupa naslednjega torka, ko lahko kupon izkoristite!*- m priznali vam bomo 10% popust na vrednost torkoveganakupa, kosce kupon predložili na blagajni. Itap podinjskega nakupa izzalog prodajnega prostora. Popust ni namenjen pravnim osebam in samoscc^nim po ; mobilnih operaterjev, poštne vrcdnomice, srečke, vozovnice, kolekc in pri nakupih več koc treh paketov t t, namenjen končnemu pocroJniku, velia etnikom in ne velja za kavcijske vrednost )ačnih izdelkov. Akcija ne vcija v Mercatc .0- Mercator (Sj!I2i) VINTERSPORf ^EAvnOvE Kdiskfflit ^ 9770353734020 BPÜOPKi Nil liiiii Tretji priključek zgrajen CM Celje ga je zgradil kar sedem mesecev pred rokom - Od danes tudi podaljšek Bežigrajske? v petek so v Celju v prisotnosti ministra za promet mag. Janeza Božiča in ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika slavnostno odprli tretji celjski avtocestni priključek. Ta je predvsem namenjen razbremenitvi tovornega prometa, skupaj s povezovalno cesto do Bežigrada pa je dolg malo manj kot dva kilometra. Gradnja je stala 1,7 milijarde tolarjev, delavci podjetja Ceste mostovi Celje pa so ga zgradili kar sedem mesecev pred rokom. Minister za promet Janez Božič je ob tem povedal, da družba Dais dobro uresničuje nacionalni program gradnje avtocest, katerega del je tudi priključek Ljubeč-na. «S tem naložb na celjskem območju še ni konec. V naslednjih dveh letih bo ministrstvo za promet na Celjskem izpeljalo še šest večjih projektov, skupaj vrednih 720 milijonov tolarjev. Pred nami je tudi najzahtevnejši projekt - gradnja cestnih povezav na tretji razvojni osi, ki bo povezala Avstrijo in Hrvaško prav čez celjsko območje,« je napovedal Božič. Pridobitve se je veselil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki je posebej opozoril, da je priključek pomembna pridobitev tudi za občini Štore in Vojnik. «Upam, da bosta kmalu dograjena tudi priključek z Bežigrajske na Kidričevo cesto in pri- ključna cesta do magistra-le proti Vojniku. Šele potem bo ta priključek postal povsem funkcionalen,« je poudaril Šrot. Predsednik uprave družbe Ceste mostovi Celje Marjan Vengust je bil ponosen, da jim je uspelo dela končati sedem mesecev pred rokom. »Imeli smo srečo z izjemnim vremenom, naklonjenem gradbeni operativi, pomembna pa je bila tudi pripadnost podjetju in požrtvovalno delo vseh delavcev, ki so garali od zore do noči, da je priključek tako hitro zgrajen,« je bil ponosen Vengust. Predvidoma danes naj bi odprli tudi del obnovljene Bežigrajske ceste od križišča pri Merkschi do Plinar-niške ceste. Da bo Bežigrajska res dobila funkcijo razbremenilne ceste, pa občino čaka še gradnja podaljška te ceste, ki je zaenkrat še v dokaj megleni prihodnosti naslednjih treh let. BRST Foto: ALEKS ŠTERN IZJAVA TEDNA ANKETA Trenutna zvezda »Če nekdo ne ve, ali ga bodo v podjetju menjali čez pol leta ali leto - zakaj bi se trudil? Pomembno je, da je v zvezda v tistem trenutku, nikogar pa ne briga, kaj bo s podjetjem čez deset let.« Zofija Mazej Kukovič, direktorica Esotecha Kako vidijo novo pridobitev na Ljubečni tamkajšnji krajani? Malo jih skrbi, kako bodo povečan promet prenesle dotrajane lokalne ceste. Janeza Podobnika in dnigih, Po drugi strani pa bo obremenil že tako dotrajane ceste in tako pridobitev avtocestnega priključka, gledano iz trenutnega stanja lokalnih cest, ni najboljša rešitev.« 'ave Darsa Rajka Siročiča, celjskega župana Bojana In vendar se končuje Po treh desetletjih bo celjska bolnišnica vendarle dokončala zadnji bolniški oddelek v tako imenovanem novem delu bolnišnice. V četrtem nadstropju namreč že urejajo prostore, kamor se bo preselil oddelek za splošno in abdominahio kirurgijo. Denar za dokončanje zadnjega oddelka je zagotovilo ministrstvo za zdravje. Vrednost naložbe v gradbeno obrtniška in inštalacijska dela znaša 212 milijonov tolarjev, pri čemer naj bi bila končana v začetku prihodnjega leta, Za opremo bo prav tako glavnino primaknilo ministrstvo, stala pa bi naj 70 milijonov tolariev. Oddelek bo imel 12 triposteljnih sob. Če bo šlo vse po sreči, bi se lahko oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo preselil v nove prostore predvidoma marca prihodnje leto, Nato morajo urediti samo še kletne prostore, ki jüi bodo najverjetneje dali v najem. Kljub dvema neuspelima razpisoma direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Presker z optimizmom gleda v prihodnost: »Skupaj z investitorjem vidimo nove rešitve kletnih prostorov. Upoštevali bi zdravstveni in tržni del teh prostorov, ki bi bila Janez Šabec iz Žepine: »Gledano z gospodarskega in ekonomskega stališča je novi priključek zelo pozitiven. Predvsem bo pripomogel še k večji razvitosti obrtništva in podjetništva na Ljubečni. Dejan Bred z Ljubečne: »To je vsekakor pridobitev za naš kraj. Vendar, dokler ne bosta dokončana avtocestna priključka do Tehar-ja in Arclina, za krajane ne bo večjih sprememb. Kajti šele potem bo avtocestni priključek na Ljubečni smiseln.« Matjaž Cvikl iz Prista ve: »Osebno bi rajši videl da bi nam prej uredili ko lesarske poti in lokalne ste. Tudi pločnikov še ni _ vsod, kjer bi bili nujno potrebni, prav tako ni povsod javne razsvetljave. Predvsem je v groznem stanju Cesta na Ljubečno in je trenutno za krajane večjega pomena kot avtocestni priključek. Vsekakor pa bo obvoznica povečala prepoznavnost kraja.« ANJA PAJTLER :e (zleve): Štefka Presker in Nanika Močnik Škrafal namenjena oskrbi bolnikov, prebivalcem in tudi zaposlenim,« je poudarila. Kletni prostori naj bi blE urejeni že prihodnje leto. Sicer pa to niso edine naložbe, ki jih načrtujejo v bolnišnici. Pripravljajo namreč projektno dokumentacijo za adaptacijo bolnišnične lekarne, za nove prostore uprave v prostorih bivše zdravstvene šole, ureditev dela kleli za potrebe medicinske rehabilitacije in za izgradnjo novega urgentnega bloka, V bolnišnici pričakujejo, da bodo dela v novogradnji in v kletnih prostorih končali do 27 oktobra prihodnje leto, ko bo minilo 120 let od ustanovitve celjske bolnišnice. To je bil tudi eden ciljev direktorice Štefke Presker ob prevzemu vodenja bolnišnice. MBP, foto: SHERPA - Št. 97-12. Vsak-torekTi^tek! Še vedno> ste lahko zraven! Zadovoljstvo z novim zakonom v osmih občinah na območju šentjurske in šmar-ske upravne enote so z novim zakonom o financiranju občin zadovoljni, saj bodo po njem prejemali precej več denarja. O tem so govorili na včerajšnjem srečanju med župani tega območja ter ministrom za lo-kaMo samoupravo dr. Ivanom Žagarjem, ki so se sestali v dvorcu Slrmol v Rogatcu. Kot je menil minister, so z novim zakonom na boljšem v vsej Sloveniji, pa čeprav je težko najti merila, ki bi zadovoljila vseh 210 občin. Z njim naj bi nekoliko popravili dejstvo, da so občine v zadnjih letih dobile številne nove naloge, finančni viri pa temu niso sledili. V Obsotelju ter na Kozjanskem menijo, da bodo občine zdaj res lažje «zadihale«. Med tremi včerajšnjimi temami je bil tudi nov način črpanja evropskih sredstev, pri čemer je na primer obseg neposrednih vzpodbud porastel s treh milijard tolarjev na 25. Pri vsem skupaj morajo občine za koriščenje sredstev pripraviti konkretne projekte, o njihovem prednostnem redu pa bodo odločili sveti regij. Med posebni- mi programi so upoštevana območja ob hrvaški meji, ki jim je med drugim namenjena dodatna milijarda za uvedbo schengenske meje, minister pa je omenil tudi preko-mejne projekte med obema državama. Glede ustanovitve pokrajin, o čemer so včeraj prav tako razpravljali, pa je minister poudaril, da brez njih skladnejšega razvoja v Sloveniji ne bo. Nevarnosti novega, pokrajinskega centralizma, naj bi se izognili z ustanovitvijo svetov občin, ki bi takšno stanje preprečili z vetom. BRANE JERANKO S srečanja zupannv Obsntelja in Kozjanskega, z območja šentjurske in šmarska upravne enote, z ministrom za lokalno samoupravo dr. Ivanom Žagarjem. Pogovarjali so se v dvorcu Strmol v Rogatcu, kamor jih je povabil tamkajšnji župan in poslanec Martin Uikolič. V iskanju novega ravnatelja y Nazarjah okolju prijazni Svetniki v občini Šmartno ob Paki minuli teden na za javnost zaprti seji razpravljali o treh kandidaüh, ki so se prijavili Jia razpis za mesto ravnatelja Osnovne šole Bratov Letonje Šmartno. Po mnenju župana Alojza Podgorška je v vlogah več osebnih podatkov, zato je sejo šmarskega občinskega sveta zaprl za javnost. Sedanjemu ravnatelju, Bojanu Jurasu, spomladi poteče 5-letni mandat, ki ga bodo v Šmartnem ali podaljšali ali izbrali novo ime. Na razpis se je kot četrti kandidat prijavil tudi Bojan Prašnikar, ki je dan pred razpravo v občinskem svetu vlogo umaknil, tako da so svetniki razpravljali o treh imenih, Koga so po tajnem glasovanju podprli, vsaj uradno ni znano, ker so se, tako župan Podgoršek, dogovorili, da o imenih pred sejo sveta zavoda ne bodo govorili. Člani sveta se bodo sestali v prihodnjih dneh in takrat odločili o tem, kdo bo prihodnji ravnatelj osnovne šoie v Šmartnem, svoje pa bo povedal tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver. US Ena najlepših fasad obnovljena V starem mestnem jedru Celja je podjetje Remont obnovilo eno najlepših celjskih fasad na Glavnem trgu 2. Gre za fasado, ki je nastala po obnovi prvotno ene ali dveh stavb po požaru Celja leta 1798. Načrte za secesijsko podobo fasade je pripravil graški arhitekt Hans Pruckner Stavba ima zaradi ohranjenih poznosrednjeveških arhitekturnih sestavin in secesijskega pročelja, ki je v Celju redkost, značaj kulturnega spomenika. Bila je že krepko načeta, za- Najvišjo nagrado za okolju prijazno podjetje za letos si je prislužilo podjetje BSH Hišni aparaü iz Naza-rij, s čimer so si v Nazarjah odprli vrata za pridobitev okoljske nagrade na evropski ravni v letu 2008. PodjetjeBSH Hišni aparati izvaja okolju prijazno politiko že vse od leta 1993. S pridobitvijo certifikata ISO 14001:1996 so se leta 2001 zavezali k poslovanju, ki ne ohranja le zelene Savinjske doline, temveč omogoča razvoj in proizvodnjo gospodinjskih aparatov Bosch in Siemens s tehnologijo, ki je naravi in uporabnikom prijazna, Ta certifikat so lani obnovili v skladu s standardom ISO 14001:2004, Priznanje je sad vrste ukrepov. ki so začrtani že globalno na ravni korporacije BSH. K okoljskemu osveščanju so usmerjeni ne le na globalni in vodstveni ravni, temveč se lahko pohvalijo z visoko odzivnostjo zaposlenih. V zadnjih petih letih so prejeli od vsakega zaposlenega v povprečju 5,5 koristnih, t. i. TOP-predlogov. US Po poti osvoboditeljev Približno dvesto pohod-nikov se je s partizansko pesmijo na ustih v soboto zjutraj izpred celjskih zaporov podalo na že tretji pohod po poteh osvoboditeljev Starega piskra. Pohod je pripravilo območno združenje zveze borcev NOB vspoininna 15. december 1944, ko je skupina terenskih aktivistov Osvobodilne fronte s pomočjo paznika Ivana Grada osvobodila vse zapornike iz zlogla- snega celjskega zapora. Po-hodniki so slabemu vremenu navkljub prehodih pot od Starega piskra do Šmartne-ga v Rožni dolini, z vmesnim postankom na domačiji Le-bičevih v Slatini, V Šmartnem so za pohodnike pripra-vih kulturni program in topel obrok, ki so ga skuhali pripadniki Slovenske vojske. Pohod so pomagah pripraviti člani dveh celjskih planinskih društev, udeležih pa so se ga člani borčevske organizacije društva veteranov Sever, planinci in drugi. Pohodnike je ob odhodu pozdravil tudi edini še živeči udeleženec akcije, Ivo Gro-belnik. V petek ob 11.30 uri bo v Starem piskru in pol ure zatem še v Narodnem domu tudi osrednja slovesnost ob 62-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl, BRST to velja Nepremičninam in še dvema lastnikoma, ki so financirali obnovo, vse priznanje. Med njo so rekonstruirali osnovni fasadni omet in celotno okrasje. Dela, stala bodo okoli 15 milijonov tolarjev, s tem še niso končana. Še pred novim letom bodo uredili tudi spodnji del fasade, ki zdaj podobo hiše močno kazi. Spomladi delavce Remonta čaka še barvanje fasade, ki bo šele takrat dobila svojo prvotno podobo. BS. foto: ALEKS ŠTERN - it. 97-12. d< PohoaniKi so pot začeli pred GOSPOWtSTVO Odličnost pred dobičkom Za velenjskim Esotechom je uspešno leto, pri čemer so ga minuM teden nagradili še s srebrnim priznanjem za poslovno odličnost. Priznanje za letošnje leto je najvišje v Sloveniji. »Priznanje smo zaposleni v Esotec-hu sprejeli kot pobudo, da vsak izmed nas izraža odličnost v odnosu do varovanja okolja in do širše družbe. Zato imamo z vsemi zaposlenimi delavnice, na katerih načrtujemo svoje vključevanje vglobalne izzive in dajemo poudarek na tiste dejavnike, ki jih moramo izboljšati,« je povedala direktorica Esotecha Zofija Mazej Kukovič in omenila, da bodo verjetno sodelovali v natečaju na evropskem nivoju, seveda potem, ko bodo podrobno preučili poročilo in priporočiJa razsodniške Komisije za poslovno odličnost. Kar se tiče letošnjega poslovanja, v Esotechu ugotavljajo, da jih bosta zaznamovala dva pomembna rezultata, in Zofija Mazej Kukovič sicer boljša realizacija poslovanja preko hčerinskih podjetij in povečanje izvoza. Skupno bodo ustvarili tri mili- jarde tolarjev, dobiček bo znašal približno dva odstotka realizacije. V prihodnje bodo še več vlagali v izobraževanje ter različne razvojne projekte, za kar bodo bodo namenili pribUžno 250 milijonov tolarjev. »Načrti za naprej so optimistični, ker imamo podpisane pogodbe v višini dveh milijard tolarjev, kar se nam dogaja prvič v zgodovini. Vendar nismo obremenjeni z vrtoglavo rastjo niti prihodkov niti'dobička, ampak z odličnostjo projektov, ki Esotechu odpirajo vrata v svet,« je poudarila Kuko-vičeva. Velenjčani so vključeni v načrtovanje projektov za nove termoenergetske objekte v Sloveniji, v projekte distribucije in prenosa, projekte alternativnih virov energije (Srbija, Koto) čistilne naprave (Droga Kolinska, Pivovarna Laško, Kitajska). Na »domačem dvorišču« načrtujejo gradnjo sončne elektrarne in vzpostavitev poligona za pilotne naprave procesnih tehnologij. US Rogaška Crystal pred stečajem Predsedniku uprave hol-dinga Rogaška Crystal Bojanu Felicijanu ni uspel poskus. da bi z dokapitaliza-cijo rešil podjetje pred finančnim zlomom. Holding, ki je bil do prisilne poravnave največji lastnik steklarne, očitno zdaj čaka stečaj. Bojan Felicijan, ki je vodenje holdinga prevzel februarja letos, njegova osnovna naloga pa je prodaja poslovno nepotrebnega premoženja, je v petek sklical sejo skupščine in predlagal doka-pitalizacijo holdinga. Tako kot steklarna si je namreč tudi holding v preteklih letih nakopal velik dolg. Kljub prodaji nekaterih nepremičnin se ni bistveno znižal in znaša trenutno 4,7 milijarde tolarjev. Po Felicijanovih besedah bi bila dokapitalizaci-ja, s katero bi osnovni kapital povečali za toliko, kolikor znaša dolg, zadnja možnost za sanacijo holdinga. Ker pa se je petkove seje skupščine udeležil en sam delni-)diočanje o dokapi-umaknili z dnevnega reda. Pa tudi sicer je malo verjetno, da bi bil sklep o tem sprejet. Felicijan pravi, da se bo zdaj z nadzornim svetom taliz holdinga in s finančnimi strokovnjaki dogovoril, kako ukrepati. Možnosti ni veliko. Holding Rogaška Crystal je lastnik poslovnih deležev še v nekaj hčerinskih družbah, ki se prav tako utapljajo v velikih dolgovih. Steklarna v Sa-moboru na Hrvaškem, ki je bik drasD kupljena v času Davorina Skrinjariča, je v stečaju, predlog za stečaj je vložen tudi za Dekor Kozje. Holding je tudi 100-odstotni lastnik podjetja Estet. Bojan Fe-hcijan pravi, da skuša nove lastnike poiskati tudi za podjetji Rogaška Les in Luminos. JI Najstarejše invalidsko podjetje Najstarejše invalidsko podjetje v državi, Center za rehabiliucijo invalidov Celje. je v petek obeležilo 50-letnico delovanja. Podjetje, ki je svojčas zaposlovalo do 140 ljudi, danes daje delo 60 invalidom, aktivno pa tudi drugim invalidom pomaga iskati delovna mesta. Njihova osnovna dejavnost je usposabljanje in zaposlovanje invalidov za potrebe Zavoda RS za zaposlovanje. Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Sloveni- je in gospodarskih družb. - - - • de- Strokovr lovno sposobnost invalidov, jih usposablja za delo in pomaga pri njihovem zaposlovanju na običajnem trgu dela, sami pa v svetovnem merilu veljajo za odhčnega izdelovalca pohištva višjega cenovnega razreda- Dobro znani so tudi po svoji ortopedi-ji, med njihove najstarejše dejavnosti spada tudi hladno cinkanje, za druge naročnike pa opravljajo še razna koo-peracijska dela, s katerimi letno ustvarijo več kot dva milijona evrov dodane vredno-sri. »Petdeset let je mimo, pred nami pa izzivalna nekateri bomo modi poiskati možnosti in priložnosti za razvoj in obstoj,« je ob jubileju dejal Čedomir Fabjan, četrti direktor CRI- ja, ki je vodenje podjetja prevzel pred štirimi leti. »Stvari so danes v podjetju urejene, smo precej stabilna družba, naše razmišljanje pa gre v smeri razvoja, izboljšave obstoječih programov in širjenja trga na področju proizvodnje in storitev. Poizkusili bomo priti na malo višjo raven dodane vrednosti s prodajo znanja kot tudi preko izdelkov. Enostavna dela danes niso več nobena perspektiva,« napoveduje Fabjan. Slavnostne prireditve so se poleg domačih in tujih partnerjev udeležili tudi predstavniki ministrstva za delo. družino in socialne zadeve ter odstavljeni minister Janez Drobnič, ki je v nagovora poslanstvo in delo CRl-ja zelo pohvalil. ROZMARI PETEK Naslednje leto še več piva Skupina Pivovarna Laško načrtuje, da bo prihodnje leto prodala skoraj 5,5 milijona hektolitrov vseh vrst pijač, od tega zgolj v matični družbi za dober milijon hektolitrov piva, kar je v primerjavi z letošnjim letom za 8,5 odstotka več. Skupina (to poleg matične družbe tvorijo še Radenska, Vital Mestinje, Jadranska pivovara, Pivovarna Union ter od nje odvisna družba Fructal) tako načrtuje porast za več kot 16 odstotkov prihodkov od prodaje, in sicer v višini 75 milijard tolarjev. V matični družbi naj bi ustvarili 4,3 milijarde tolarjev dobička, 1,2 milijarde bodo namenili za investicijska vlaganja. Matična družba je v letošnjem devetmesečju na domačem in tujem trgu prodala dobrih 900 risoč hektolitrov vseh pijač, od tega skoraj večino piva in le 4 odstotke vode, celotna skupina pa skoraj štiri milijone hektolitrov. Skupaj so ustvarili dobrih 50 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, dobiček je znašal 5,7 milijarde tolarjev To je osem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Na slovenskem trgu je družba letos dosegla zelo ugodne kazalnike prodaje, manj zadovoljni s prodajo so na trgih jugozahodne Evrope, kar je po njihovi oceni v Bosni in Hercegovini posledica neurejene fiskalne politike, na hrvaškem in srbskem trgu pa zaradi zavračanja potrošnje proizvodov slovenskega porekla. RP Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSfT Xspr. C\CG Cinkarna Celje 26.357,14 20,62 4,77 CETG Celiš 20.000.00 1,72 0,00 CHZG Comet Zreče 2.150,00 0,00 6RVG Gorenje 5.897,31 364,08 5,02 PILA Pivovarna Laško 1 9.506.13 76,49 1,06 JTKS Juteks 26.098.08 15,89 ■1.17 ETOG Etol 49.899.00 21.41 .3.03 Strmo navzgor že drugi teden zapored je bilo trgovanje na Ljubljanski borzi v znamenju delnic Luke Koper, ki so višek dosegle v sredo pri 12.500 tolarjih, v drugi polovici tedna pa se je zanimanje zanje nekoliko ohladilo in cena je zdrsnila pod 12 tisočakov. Obseg s temi delnicami je še vedno krepko nad običajnim povprečjem tega leta. Družba skuša ohraniti pozitivno vzdušje, tako da so sporočili, da so letos pretovorili že več kot 200.000 kontejnerjev, kar je že 11 odstotkov več kot v celotnem letu 2006. Vendar je rast cene delnice v zadnje pol meseca dosegla že 30 odstotkov, kar je podatek, ki vlagateljem skoraj že mora vsiliti vsaj kakšen dan za razmislek. Delnice Luke Koper so sprožile še ne zanimiv fenomen Ljubljanske borze. Ob ponovno povečanem zanimanju za delnice, tako vlagatelji zdaj znova iščejo, katera delnica je še »zaspala« v rasti in bi lahko ob primerni vzpodbudi pri-dobüa na vrednosti. Zvezda tedna so postale delnice Droge Kolinske, ki so se podražile za 13 odstotkov, najbolj hrabri kupci pa so jih v petek kupovali tudi po 3.940 tolarjev. Tudi te delnice so se, podobno kot delnice Luke Koper, v zadnje pol meseca podražile za več kot 30 odstoticov Rast teh delnic pa napajajo občutno boljši rezultati, kot se je to kazalo še ob poEetju. Za razliko od delnic Luke Koper je letošnja rast sicer lepih 25 odstotkov, kar pa je še vedno pol manj od prirasla cene delnic Luke. Po vmesni pocenitvi ob zaključku prevzemne ponudbe so se znova podražile tudi delnice ajdovskega Mlinotesta. Razlog za rast je iskati v obetu nove prevzemne ponudbe, tokrat s strani Vipe, ki je odkupila okoli 22-odstotni delež Kada in Soda, tako da zdaj posredno obvladuje že okoli polovico Mlinotesta. Indeks SBI20 Zadnji tečaj 6.282.04 5.073.71 120,18 «spr. 2,78 0,05 Druga polovica tedna je bila povsem v znamenju navala kupcev. Tako so se delnice Istrabenza povzpele vse do 10,000 tolarjev, kai v primerjavi s prejšnjim petkom pomeni 5-odstotno rast. Več kot štiri odstotke so se podražile še delnice Intereiuope, Gorenja in Petrola. Delnice Petrola so ob koncu tedna prebile mejo 120.000 tolarjev, najvišji posli pa so se sklepah še tri tisočake višje. Povečalo se je tudi trgovanje z delnicami Telekoma in Krke, ki pa ni imelo tako izrazitega vpliva na tečaj. Delnice Krke so se v zadnjem tednu podražile za slab odstotek, delnice Telekoma pa so 1,7 odstotka dražje kot teden poprej. Med delnicami, ki so v preteklem tednu dosegle mejnik, so tudi delnice Mercatorja, ki so ob 4-odstotni tedenski spremembi presegle mejo 50.000 tolarjev in vrh dosegle še tisoč tolarjev višje. Nekatere družbe že napovedujejo načrte za leto 2007. Med njimi ima smele načrte Aerodrom Ljubljana, ki načrtuje povečanje števila letov za 14 odstotkov in 9,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 9 odstotkov več, kot naj bi ga ustvarili letos. KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. DAJTE SLIKI PROSTOR! LCD Samsung Rome 5 LE-32R32B za 24 obrokov po 8.325 SIT [34,74 eub) alil99.800 SIT(833,75eur) Nagradna igra 20 srečnih l^kom'^ IZ NAŠIH IfllAJEV liškiHišlgencracij Prva svečka za Hišo generacij Minilo je eno leto od odprtja Centra starejših - Hiše generacij v Laškfim. To je kratka doba, toda če preletimo seznam vseh aktivnosti, ki so se v tem času odvijale, vidimo, da je bilo leto res plodno. Z idejo o Centru starejših - Hiši generacij, ki je namenjena vsem generacijam, ne le starejšim, so pred leti prišli na dan v laški občinski upravi. Mnogi so bili takrat nad zamislijo skeptični, a se je izkazalo, da brez potrebe. Danes so vsi, tako v centru za socialno delo. Občini Laško, v Med generacijskem društvu za kakovostno starost Laško kot tudi posamezniki, ki obiskujejo Hišo generacij, zadovoljni in veseli, da je do uresničitve ideje prišlo. »Še posebej smo lah- ko hvaležni bivšemu županu Jožetu Rajhu, saj brez nj e-gove pomoči Hiše generacij ne bi bilo. Bil je velika podpora Pavli Lapornik, ki je zaorala ledino na tem področju,« je dejala predsednica Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško Zlata Strel in Rajhu izročila zahvalo. »Gotovo se še ne zavedamo pomembnosti takšne hiše za občino Laško. Ponosni smo lahko, da imamo na voljo prostore, ki so namenjeni po,-vezovanju in druženju vseh treh generacij,« je prepričana koordinatorka dejavnosti Marjeta Ferlež. Slovesnosti ob prvi obletnici sta se udeležila tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in laški župan Franc Zdolšek, ki je obljubil dobro in uspešno sodelovanje občine s Hišo generacij tudi v prihodnje. V Hiši generacij so vse leto gostili števUne dejavnosti, ki jih želijo v prihodnje še dopolnjevati. Pripravili so ustvarjalne delavnice {klekljanje, izdelovanje rož iz krep papirja in nogavic, kvačkanje in pletenje, risanje na svilo, nabiranje zdravilnih zelišč...), različne tečaje in predavanja (prometno varnostno izobraževanje, računalniški, plesni tečaj ..,), prireditve, razstave, organizirali so celo izlet. Nastalo je veliko unikatnih izdelkov, ki so jih ob prvi obletnici postavili na ogled. In kar je še pomembneje: stkala so se tudi številna nova poznanstva in prijateljstva. BOJANA AVGUŠTINČlC Plakatna vojna pred koncem Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju je bil v četrtek prvi narok v tožbi podjetja Inre-klam iz Ljubljane proti celjski Premeni. Gre za spor glede veljavnosti prekinitve pogodbe o medsebojnem sodelovanju, o čemer smo že poročali. Sodnica Irena Leskovšek Jurjec je zaslišala direktorja obeh podje- Zaradi povečanja obsega de! podjetje Simer, d. o. o., Ipavčeva 22,3000 Celje išče nt PVC-stavbne{ia le prijave pošljite na naslov ali pokličite na (03) 42 55 800. tij, da bi skozi njune izpovedi ugotovila, kakšni so bili razlogi za prekinitev pogodbe. Te namreč naj ne bi bilo mogoče preklicati brez krivdnih razlogov, na katere se ne sklicuje nobena od strank v postopku. Po preteku veljavnosti štirih let, za kolikor je bila podpisana, naj bi začda avtomatično veljati za nedoločen čas, Inre-klam je po tej pogodbi laliko tržil 41 velikih plakatnih mest, za katere ima Premena občinsko koncesijo. Direktor Inreklama Marko Kolbl je trdil, da so bili s Premeno dogovorjeni, da bodo lahko ta mesta tržili, vse dokler bo imela Premena občinsko koncesijo. Krivda za preklic pogodbe pa naj bi bil.i v spremembi lastništva Prr mene, v kateri je SO-odsioi ni delež kupila družba Cul door Accent. Direktor Premene Bojan Krajnc je zatrdil, da so pogodbo odpovedali zato, ker Inreklam ni pristal na popravek pogodbenih cen za najem plakatnih površin in ker naj bi jim dal vedeti, da bo od pogodbe sam odstopil. Prav tako se jim je zdel primeren trimesečni rok za odpoved pogodbe. Sodnica je po zaslišanju zavrnila predlog tožnikov po novih poizvedbah in novih dokazih, zaključila dokazni postopek, sodbo pa bo pisno izrekla v mesecu dni. BRST celje obiščite enote Banke Celje in se oskrbite z evro gotovino pred 1. januarjem 2007! v vseh enotah Banke Celje boste od 15. decembra 2006 lahko kupili začetne pakete evro kovancev za fizične osebe, v katerih je 44 slovenskih evro kovancevv vrednosti 12,52 EUR po nakupni ceni 3.000,00 SIT. Plačevanje z evro kovanci iz začetnih paketov je pred 1. januarjem 2007 prepovedano. Banka Celje vam od 15. decembra 2006 omogoča tudi nakup evro gotovine po tečaju zamenjave (239,640 SIT za 1 EUR) brez provizije, to je pod enakimi pogoji, kot bodo veljali za menjavo po 1. januarju 2007. 01 banka ceije Banka Celje a,d. Vodnikova 2, 3000 Celje lei,:03 422 10 00 w w w,ban ka-cci)e,Si banka celje IZHAŠmKMJEV Čar kitajske poezije Tina Majcen dobila nagrado največjega slovenskega pesnika za analizo prevodov kitajske poezije CeljankaTina Majcen bo jutri prejela študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Prislužila si jo je z diplomsko nalogo, v kateri je analizirala prevode klasične kitajske poezije. Tina je nagrade seveda vesela, vendar skromno dodaja, da to ni nič take^ in da nagrada njenega življenja ne bo obrnila na glavo. SIcer pa se je za analizo prevodov odločila zato, ker imamo v slovenščini na voljo bolj malo prevodov kitajske poezije; »Bolj natančno, obstajata samo dve zbirki, ki sta se s tem ukvarjali. In glede na to, da sem študirala primerjalno književnost in literarno teorijo in sinologijo, sem se odločila za temo, ki bi obsegala obe moji smeri.« Kakšne so teme v kitajski poeziji in ali sta si slovenska in kitajska poezija v čem podobni? Večinoma so teme, ki se pojavljajo v klasični kitajski poeziji, navezane na naravo, dojemanje sveta, filozofijo, ki je v tistem času predstavljala temelj človeškega obstoja. Povezava je mogoče predvsem v temi domotožja, ki se zelo veliko pojavlja v klasični kitajski, in tudi v slovenski poeziji. Pesmi katerih kitajskih pesnikov bi bilo dobro vzeti v roke? Slovenci lahko trenutno vzamejo v roke samo dve zbirki. Prva je zbirka Alojza Gradnika, ki se je ukvarjal s prevodi kitajskih pesnikov od 10. stoletja pred našim štetjem do 20. stoletja našega štetja, vendar ni prevajal izvirno iz kitajskega jezika. Druga zbirka je zbirka Maje Lavrač, ki je prevajala enega bolj znanih kitajskih pesnikov dinastije Tang iz 7. stoletja našega štetja, zbirka se imenuje Wang Wei. Mislim, da bosta v prihodnosti izdani še dve zbirki. Kako pa je s prozo? Prevedenih je pet znanih kitajskih romanov, pri čemer so prevedeni iz že obstoječih prevodov v evropskih jezikih. Neposredno iz kitajskega jezika je preveden roman Rikša in zbirka novel Suž-njevo srce. Koliko mora prevajalec znati, da sploh lahko začne prevajati? Za kitajski jezik vedno pravim, da je prevajanje zelo, zelo težko in nevarno delo. Predvsem zato, ker se zlahka izgubiš. Klasična kitajska poezija je namreč pisana v klasičnem kitajskem jeziku, ki se kar precej razlikuje od sodobnega kitajskega jezika, zato potrebuje prevajalec, ki prevaja neposredno iz kitajskega jezika, resnično veliko znanja. Ne samo jezikovnega, ampak tudi znanja o kulturi, zgodovini, filozofiji, razvoju literatiu'e. Konec koncev je vsako prevajalsko delo tudi prevod neke druge kulture v našo. BlU ste tudi na Kitajskem. Kaj vas |e tam najbolj pritegnilo, najbolj navdušilo? Množica ljudi in barve. Kitajci so velild ljubitelji živih barv, kar je za Slovenko velika sprememba, ker imamo Slovenciraje nevtralne barve. Žive barve so me kar potegnile, izražajo novo veselje do življenja, pritegnila me je tudi hrana. Zelenjava na različne načine. Tam sem vzljubila vso zelenjavo, ki je prej v Sloveniji nisem preveč marala, na primer brokoli, cvetačo ... Kaj nameravate početi v prihodnosti? Želela bi nekaj časa delati na Kitajskem. Če bi nadaljevala študij z magisterijem ali mogoče celo z doktoratom, bi se zagotovo ukvarjala z raziskovalnim delom na osnovi poezije. ŠPELA OSET Simer, d. o. o.. Ipavčeva 22.3000 Celje razpisuje prosta delovna meste: r pripravi 61-do 3- nalniškega programa AUTOCAD. 2. Delavec v proisvod-nji PVC-stairtMiega pohištva - več delavcev m/ž že in servis PVC- pDkličitena (03) 42 55 800. Z OBČINSKIH SVETOV Varčen vrtec? VRANSKO - Na pobudo župana Franca Sušnika se svetniki niso strinjali z 10-odstotnim povišanjem cen vrtca, s Čimer bi ta krü 9-mesečno izgubo. Ta mesečno znaša več kot milijon tolaqev, poleti so bili dvema delavkama celo prisiljeni prekiniti delovno razmerje. Sušnik je povišanju cen nasprotoval, predlagal pa je uskladitev cen, to je za 4,7 odstotka, glede na rast življenjskih stroškov in izrazil bojazen, da bi s podražitvijo izgubljali otroke. Ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Piki je ostala razočarana, a obljubila še racionalnejše poslovanje. V naslednjem tromesečju ne bodo nabavljali strokovne literature, izobraževanja za strokovne delavke pa bodo omejili. Predlagana uskladitev cen bo po njenem mnenju zadostovala za sprotno poslovanje, medtem ko dolgoročno najverjetneje ne bo pokrila izgube. MJ Romana Jordan Cizelj (druga z desne) na okrogli Ogrevanje s termalno vodo? šolski center Rogaška Slatina je prejšnji teden pripravil dan odprtih vrat. Predstavili so učne programe, ki jih imajo na šoli, in kaj vse se na šoli, poleg pouka, dogaja. Dopoldne so v Šolskem centru pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Energetika. Gostja okrogle mize je bila evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Evropska poslanka je dejala, da Evropska unija najbolj poudarja učinkovitost energentov. To pomeni, da se vse usmerja tako, da bi lahko porabili manj energenta in s tem tudi manj onesnaževali okolje. Predlagala je, da bi v Rogaški Slatini pripravili projekt opevanja s termalno vodo, saj bi tudi to lahko prijavili na razpis za evropska sredstva, od tega pa bi največ imela prav lokalna skupnost. Dodala je, da bi se pri izkoriščanju termalne vode verjetno laliko le ogrevali, ne pa tudi proizvajali električno energijo. Cizljeva je opozorila še na probleme pri ogrevanju na biomaso: »Bio-masa se v zadnjem času omenja kot rešitev. Paziti pa moramo le, kako to subvencionirati.« Kot je poudarila Cizljeva, bi morali najprej les porabiti za lesno industrijo in šele potem za biomaso. Sicer pa je še dodala, da je tre- ba povečati uporabo bioma-se predvsem s promocijo, finančnimi vzpodbudami, lokalna skupnost pa mora sama pripraviti projekte za tako ogrevanje. Kot dober primer je navedla občino Vransko. Cizljevo so vprašali tudi glede težav z ogrevanjem v Ratanski vasi, kjer je letos prenehala obratovati skupna kotlovnica. Cizljeva je dejala, da bi se za rešitev tega problema morali ljudje obrniti na občinske svetnike. S kislimnasmeškom na ustnicah so udeleženci ob tem le pripomnili, da je to že prepozno. ŠO Zbranih že dobrih 60 milijonov tolarjev Dobrodelna akcija Slovenske karitas se tudi po letošnjem dobrodelnem koncertu Klic dobrote novembra v Celju uspešno nadaljuje. Med večernim koncertom so ljudje prispevali 34 milijonov tolarjev, po koncertu do ponedeljka dopoldne v tem Podžupan tudi Hren Župan Mestne občme Celje Bojan Šrot je v petek imenoval še tretjega podžupana, in sicer Stanislava Hrena, mestnega svetmka Slovenske demokratske stranke. Hren se je na podžupan-skem mestu tako pnkl)učil Stanislavu Rozmanu m Marku Zidanšku. Zadolžen bo za področje mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter za delovanje društev. BS tednu pa skupaj že malo več kot 60 milijonov tolarjev. Ta številka se bo še povečala, saj dobrodelne prispevke sprejemajo do 31. decembra po telefonu 01/300-59-60. Takoj po novem lem bodo zbrani denar, ki predstavlja eno tretjino vseh za pomoč namenjenih sredstev, razde- lili med škofijske karitas, te pa okoli 9.000 družinam, ki potrebujejo pomoč. Denar bo namenjen za plačilo položnic in nakup hrane. Peter Toma-žič iz Slovenske karitas se v imenu celotne ekipe zahvaljuje vsem darovalcem, ki bodo tako osrečili ljudi v stiski. TV Hfl Hill IZ naših krajev M WAJ1WŠČILNICA Pričakujemo prve voščilnice Začeli smo akcijo izbiranja naj božično-novolelne voščilnice 2007. Letošnja je jubilejna, saj jo prirejamo že deseto leto. V devetih letih smo dobili več kot dva tisoč najrazličnejših voščilnic, ki so jih za našo akcijo izdelali najmlajši v vrtcih in malo starejši v osnovnih in srednjih šolah, po raznih domovih in v družinah. Veliko voščilnic nam pošljejo tudi posamezniki. Izdelane so lahko v najrazličnejšili tehnikah ter opremljene s kratkimi, prijaznimi osebnimi, avtorskimi sporočili. V naši akciji imamo nekaj stalnih sodelujočih, vedno pa se pojavljajo tudi novi. Razveseljivo je, da se kljub bogati ponudbi prazničnih voščilnic po trgovinah vedno več ljudi odloča za doma izdelane. Ne toliko zaradi prihrankov, kot za- ObčinaVojnik radi nekega posebnega odnosa do voščilnice, ki je namenjena sorodnikom, prijateljem in znancem. V devetih akcijah smo dobili voščilnice iz papirja, gline, stekla in lesa, keramike, blaga in najrazličnejših nitk, od zlatih do navadnih volnenih. Voščilnice so krasili gumbi, riž, posušena limona, cimetove palčke in še kaj. Petčlanska komisija ima zato vedno polne roke dela, da izmed nekaj sto voščilnic izbere in nagradi najlepše in najbolj osebne primerke, tudi letos bomo voščilnice sprejemali do 31. decembra (na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Naj voščilnico) , lahko pa jih prinesete tudi osebno. Pregled in izbor bo v prvi polovici januarja, v drugi polovici pa podelitev priznanj najboljšim na veliki glasbeni prireditvi na območju občine Vojnik, ki je vseh deset let tudi glavni sponzor uspešne akcije. Najboljše voščilnice z našega izbora bodo za zaključek razstavljene v knjižnici v Vojni-ku, V decembrskih večerih poskušajte ustvariti nekaj lepega in osebnega za prijatelje z dobrimi željami v letu 2007. TONE VRABL Trinajstič Žliearjeve jaslice 15. decembra bosta Bernard in Janko ŽUčar iz Šenčurja že trinajstič postavila na ogled doma izdelane božične jaslice. Začela sta skromno v stanovanjski hi$i ter se po nekaj letih stalne širitve prestavila v novo hišo, ki sta jo z^adUa prav za pripravo jaslic. Na več kot sto kvadratnih metrih površine v šestih prostorih je tako mogoče opazovati mojstrovine očeta in sina, ki se na postavljanje jasüc vsako leto pripravljata dobra dva meseca, prav toliko časa jima vz^e tudi pospravljanje. Za. dekoracijo sta porabila več prikolic mahu, zelenja in kamenja, pri čemer sta postavila več kot sto različnih objektov, napeljala razsvetljavo, uredila poto^, jezera in slapove .,. Božično-novolema pravljična dežela bo tako zažh^ela v vsej svoji lepoti, katere vrhunec pomenijo jaslice s hlevčkom, ki ga je oče Bernard (S. avgusta je dopohiil 80 let) letos na novo izdelal. Še vedno prevladu-j^o motivi Šentjuiia, slapa Rinke v Logarski dolini in Kalvarije v Šmarju pri Jelšah, za katero je med mnogimi obiskovalci največje zanimairie. Žličarjeve jaslice bodo na ogled vsak dan od 8. ure do poznega večera do svečnice, 2, februarja 2007. Pot do Žličarjevih bo označena, TV Dvorska tržnica Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je ves december odprta dvorska tržnica unikatnih daril, novoletni bazar. Poleg izdelkov, ki jih oblikujejo v dvorcu, so letos k sodelovanju privabiÜ precej slovenskih rokodelcev domače in umetnostne obrti. V času bazarja vse obiskovalce pogostijo z božičnim čajem, seveda ne manjka niti priložnosti za pogovore in svetovanja. Novoletni bazar je odprt vsak dan od 10. do 18, ure ter ob sobotah in nedeljah med 10, in 17. uro. MBP Jaslice iz Drešinje vasi Jaslice Savinjske doline v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi so minulo nedeljo z blagoslovom in s krajšim kuhurnim programom člani Turistične sekcije PGD Drešlnja vas odprli tretjo razstavo z naslovom Jaslice Savinjske doline. Na razstavi predstavljajo ljubitelji jaslic svoje bogate zamisli in obiskovalcem omogočajo, da podoživijo Kristusovo rojstvo in čar svete noči. Kot je povedal Jože Stepišnik, razstavljavci, ki jih je letos 26, prihajajo iz različnih krajev Savinjske doline in tudi iz Raven na Koroškem, Razstava je vsako leto odmevnejša, s svojimi zamislimi in z različnimi materiali pa jo razstavljavci po svoje obogatijo. Letos najbolj prevladujejo naravni materiali in kipci iz žgane gline, lesa in drugih, okolju prijaznih materialov. Veliko je kipcev, ki so jih oblikovah jasUčarji sami. Razstava bo odprta še 16. in 17, decembra od 9. do 19, ure in med tednom po d Novi Hyundai getz in veseli nagradni izlet za naročnike Novega tednika! iboii. ki ga vadi Miii Novak. Odprte dlani Polzelanov V OŠ Polzela so minuli petek izvedli že tretji dobrodelni koncert Odprta dlan, ki je namenjen socialno ogroženim otrokom, gibalno oviranim učencem in spodbujanju mladih pevski talentov. Prostovoljni prispevki se zbirajo v šolskem skladu Otroci otrokom, ki ga upravlja posebna komisija in dodeljuje denarno pomoč v skladu s pravilnikom. V okviru dobrodelnega koncerta so zbrali 367 tisoč Wiarjev. V nabito polni dvorani se je predstavilo ogromno učencev iz OŠ Polzela in POŠ Andraž, celoten koncert pa je popestril mladinski pihalni orkester žalske glasbene Šole z dirigentom Dejanom Podbregarjem. Koncert je spremljal božično-novoletni sejem, na katerem so učenci in otroci iz vrtca predstavili svoje izdelke. Brez dvoma je dobrodelni koncert iz leta v leto uspešnejši, njegov namen pa plemenitost, zato so sklenili, da postane tradicionalen, TT 8 IZ NAŠIH KRAJEV VenCek ljudskih plesov: Pasürica kravce pase pravIjtöiadäaimJmzaotro-keinstarSe J.Mastero£,F.Ebb,J.Kan-der: Kabaret izven abonmaja 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku _ H. C. Andersen: Deklica zvži^icaml pravljiinaura 17.00 Kulturni dom KUDZaija •miovlje Celje Na Globokem, kjer je stala rojstna hiša Antona Aškerca, so spomladi postavili obeležje. Prvih 150 let nesmrtnosti Nima vsak kraj te sreče, da bi se lahko ponašal s tako velikim poetom, kot je bil Anton Aškerc. Pesnika, ki se je pred 150 leti rodil na Globokem pri Rimskih Toplicah, so se v obCini Laško vse leto spominjali z dogodki, združenimi pod skupnim imenom Aškerčevo leto. Od letošnjega januarja do petka, ko je bila v Rimskih Toplicah zaključna prireditev Aškerčevega leta, se je v občini zvrstilo 15 prireditev, Med najbolj odmevnimi je bil zagotovo jubilejni, 10. pohod po Aškerčevi poli, ki so ga tokrat prvič izvedli v nasprotni smeri, torej iz Zidanega Mosta v Rimske Toplice. Poseben pečat praznovanju so dali tudi knjiga o Antonu Aškercu Brodnikova oporoka, ki jo je napisal Ivan Sivec, postavitev obeležja na mestu, kjer je stala pesnikova rojstna hiša, ter nagradi čaša nesmrtnosti in Aškerčeva čaša za najboljše slovenske verze. Prav na jubilejno leto svojo 60-letnico praznuje tudi kulturno društvo iz Rimskih Toplic, ki nosi ime po največjem slovenskem epiku. Praznovanje Aškerčevega leta so v petek v Rimskih Toplicah sklenili s kulturnim večerom (oblikovali so ga učenci GŠ Radeče, MPZ Sedraž, učenci OŠ Antona Aškerca, KD Rimljan, oktet Vrelec, Cerkveni mešani PZ, MPZ KD Antona Aškerca in vokalna skupina Rimljanke) in podelitvijo zahval vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi Aškerčevega leta. Življenje in delo Antona Aškerca je predstavljeno tudi na Aškerčevi domačiji na Seno-žetah, kjer s svojo družino živi pesnikov pranečak. BA 17.00 Knjižnica Rogatec Ura pravljic za Da|mlaj- 17.00 Krajevna knjižnica Uboje Izdelovanje novoleMb voŽčilniczlrenoVCTtiič 18.00 Osrednja knjižnica Mozirje_ Andreja Jemejčič: Mehika-Poljub delfina potopisno predananje 18.30 Baletna dvorana Glasbene žole Slovenske Konjice 1700 Knjižnica Velenje S. Gemmel: Nekoč je bila ...inJ. Johnson; Kopel za mal^ Speäne pravljične ure 8.00 Narodni dom Celje Slovesnost ob SO-letnici Zgodovinskega arhiva Ce- 18.00 Domačija Smrečmk.KaJe Zimski večeri ob topUp^ skega jezika li tečaj ^,00 Mestni kino Metropol .....Cinkarniški večer z Bori- jem pogovor bo vodil Zoran Pe-19.00 Fori Vdenje 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Znanec iz mojega mesta z Greto in Jaretom Roihme-ierjem bo klepetala Serge-jaJavomik 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje_ J. Hagymas - A. Sever: Pepelka 95 ali Mar Pepel-ke še živijo? otroškaigrica 17.00 Knjižnica Rogaška Slaüna Ustvarjalna delavnica za otroke izdelovanje novoletnih voS- čilnk_ 18.00 MNZ Celje-občasni razstavni prostori Josip Pelikan - Portretišt odprtje razstave 18.00 Kulturni dom Šmarje pri potopisno predavanje la šola Šmarje pri Miha Kramlj: Z dnižino in močjo znanja v zdravo življenje mimo droge predavanje Akademski slikar Borisa ZaplatUa odprtje razstave 19.30 Narodni doro Celje " OktetPetrol jiibilejni koncert ob 15-let-nia delovanja GledahščeSaUrikon: Poljub za lahko noč Zeleni abonma in izven Podvršnik seje odločil Novi župan Občine Zreče, mag. Boris Podvršnik, se je dokončno odločil, da bo funkcijo opravljal poklicno. Odločitev mu je olajšal dogovor z Upravno enoto Slovenske Konjice, kjer je bil zaposlen kot vodja oddelka za upravne notranje zadeve. Po dogovoru se bo lahko po poteku županskega mandata vrnil v upravno enoto, pri čemer dogovor ne vključuje tudi istega delovnega mesta. Poleg tega si je Boris Podvršnik že izbral podžupana. To naj bi v četrtek postal Drago Šešerko, ki bo funkcijo opravljal nepoklicno. MBP 19.30 Kulturni center USko Ra jko Škarič, Margareta Ana Bole: Resnice in zmote o boleznih dihal 9.00,10.00, 11.30 Šmarje pri Jelšah -----M^ 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ r Ljubljana: Miškolin lulkovnapredstava 10.00 MNZ Celje-Otroški muzej Hermanov brlog Mojepravljičnomesto Hemtanova ustvarjalnica 10.00 in 1700 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prešernovo gledališče Kranj: Pastirica in dimnikar Ibmaž Humar: Indija -ob vznožju Himalaje potopisiw predavanje "19.00'Celjski dom Celje Večer orientalska plesa plesna predstava '19.00 Savlnovahišažaiec ~ Na krilih spomina - Du-Sanka Majerič in dtrar Peter Napret božična poezija 19.00 Dom svobode Griže__ Dobrodehü koncert 19.30 Glasbena šola Celje Koncert pedagogov Glasbene šole Celje 21.00 Local, Celje Opel corsa karaoke z lepimi nagradami Kostanj evDU Prvi diplomanti v petek je na slavnostni podelitvi v Narodnem domu prvih 62 diplomantov in diplomantk Visoke komercialne šole Celje prejelo diplome. Podeljeval jih je dekan šole prof. dr. Bogdan Kavčič. Diplomanti so prišli iz cele Slovenije, saj se študij izvaja na štirih lokacijah: v Celju, kjer iesedežšole,vLjubliani, Mariboru in Novi Gorici. Vabljene je zabavala Nuša Deren- da, ogledali so si lahko tudi nastop plesalcev Plesnega vala, Na Visoki komercialni šoli Celje pričakujejo približno 250 diplomantov letno, diplome pa bodo slavnostno podeljevali dvakrat na leto. Z dobrimi pogoji in kadri si šola prizadevi 3 postati ena najboljših zasebnih visokih komercialnih šol v Sloveniji, prepoznavna kot ena boljših tudi v evropskem merilu. Foto: SHERPA VsakjtoreJOTTpetek NaroČite Novi tednik, preden bo prepozno! Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šroi Podjetje opravlja čascpisno-7jložniškn. radijsko in ^en-cijsko-tržno dejavnost Nastov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190. tax: [03) S441032, Novi tednik izhajavsakiorekin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolaiiev (€1,251 Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Kianšek. Mese£iia naročnina je 1.700 tolarjev (.€7,09). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170.26). Številka transakcij skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov In fotografi) ne vračamo. Tisk; Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katif. ..... prelom: Igor 5 ' '-•-■ - E-mail uredništva tehnika.iednikism-fc.si RAMO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocel|e.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jer; Rozmaii Petek, Urška Selišnik, 1 Simona Šolinič, Dean Šuster 3, Špela Oset, ko StamejCič, AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: ViqkD Grabar, Zlatko Bobinai; Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, l^rjan Brečko Telefen: (03)42 25 190 Fax; (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti; agendjacant-rc.si IZldAŠlipilAJEV 9 Čebelar s Hudinje Jože Senegačnik, 71-let-ni Hudinjčan iz Jeretinove ulice, se že več kot 40 let aktivno ukvarja s čebelarstvom. Za ta hob i se je nav-dušU že davnega leta 1950, ko je v takratni Tovarni tehtnic v Celju spoznal starega mačka v čebelarstvu Antona Drstvenška, ki ga je izu-ČU o življenju čebel in v vseh postopkih v zvezi s čebelarjenjem. Drstvenšek ni postal le njegov mentor, temveč tesen prijatelj in na starejša leta, ko mu zdravje ni več dopuščalo aktivnega čebelarstva, mu je Senegačnik pomagal pri oskrbi več kot 100 družin. Po njegovi smrti leta 1966 je eno družino tudi podedoval in danes Senegačnik uspešno čebelari že s približno 80 družinami na Svetini. Tudi na Hudinji ne gre brez čebel. Na vrtu ima svoj panj, v katerem vzgaja mlade matice. Doma mu pomaga sin Samo in Jože upa, da bo čebelarstvo postalo družinska tradicija, ki se bo prenašala iz roda v rod. Vnuk Matic pri svojih 15 letih že sledi dedovim stopinjam, Na vitu opazuje deda in očeta pri vlivanju satnic in jima pomaga pri izdelavi panjev in okvirjev za satnice. Najbolj pa se veseli, kadar gredo na pustolovski lov za rojem čebel na najbolj nemogoča mesta. Jože Senegačnik je že več kot 20 let član čebelarskega dništva Henrik Peternel Celje, ki združuje čebelarje iz Mestne občine Celje in občine Štore. Letos praznujejo 130 let uspešnega delovanja. Dosežek, s katerim se lahko pohvalijo le redka društva. Na jubilejnem praznovanju je Senegačnik prejel bronasto priznanje Antona Janše. Kljub starosti in zdravstvenim težavam redno obiskuje razna predavanja in se ak- Jože Senegačnik ima na svoje vrtu panf za vzgojn mladili matic. tivno ukvarja s izboljšavami v načinih čebelarjenja, V največje veselje mu je mentorstvo oziroma prenašanje znanja in izkušenj na znanja željne. Če je ta prispevek vzbudil pri vas zanimanje za svet čebel, potem pot pod noge in urno na Hudinjo. Kostanjev med je najbolj zdrav Začenjajo se hladnejši dnevi, s tem v povezavi pa razni prehladi, obolenja dihal, padec imunskega sistema, gripe, angine .., V takšnem času med ni le navadno živilo, temveč svojevrstna kombinacija različnih sestavin, ki ima večstranski učinek na človeško telo. V medu najdemo snovi, ki so človeškemu telesu nujno potrebne, kot so npr. inhibini, ki preprečujejo rast bakterij oziroma jih celo ubijajo. Največ teh sestavin je v kostanjevem medu. Med je kot nalašč za doraščajoče otroke. odličen je tudi za intelektualne delavce, bodoöe in doječe mamice ... Žlica medu na dan je več kot dobrodošla, kateri med imamo na polici v kuhinji, pa je največkrat odvisno od našega okusa oziroma sladkosti medu. Tako se največkrat pojavljata cvetlični in akacijev med in žal vse premalo kostanjev med, zaradi svojega izrazito grenkega okusa. Jože Senegačnik daje prednost prav slednjemu, ki je v zimskem času nepogrešljiv in izredno zdravilen. Zanimivost: pravi kostanj v srednji Evropi redno rodi le v vinorodnih področjih, v Sloveniji pa bolj ali manj vsepovsod, Veliko škodo za naše čebelarstvo pomeni ugotovitev, da je zbolel za posebno hudo vrsto rastlinskega raka, zaradi česar so začeli drevesa izsekavati (oboleli kostanj ne medi). Namesto navadnega kostanja je potrebno razmišljati o sajenju Če imate vprašanje za čebelarja Jožeta Senegačni-ka, nam lahko pišete na Prešernovo 19, 3000 Celje, in odgovor boste prebrali v eni od prihodnjih številk Novega tednika. kitajskega, ki je precej odpornejši proti kostanjevemu raku od navadnega kostanja, meni Senegačnik. ANJA PAJTLER Zaščita pred nasiljem Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica iz Žalca je pod pokroviteljstvom občine in v sodelovanju z Las centrom pripravilo okroglo mizo na temo Kaj nas ščiti pred nasiljem v privatni sferi?. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Mavrica Danice Vončina Vehgošek sta Olga Bezenšek Ukič, regijska koordinatorka za obravnavo nasilja, in Zdenka Jan, kri-minalistka v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje, predstavili stanje na področju nasilja v za-.sebni sferi v Savinjski regiji ter možnosti ukrepanja centrov za socialno delo in policije. V razpravi so podprli pet zahtev nevladnih organizacij do slovenske oblasti, ki mora sprejeti sistemski zakon proti nasUju v družini ter protokol za usklajeno delovanje vladnih in nevladnih organizacij proti nasilju nad ženskami; zagotoviti odškodnine in dostop do trga dela za žrtve nasilja; učinkovito preprečevati spolno nadlegovanje na delovnem mestu ter zagotoviti učinkovit pregon storilcev tovrstnega nasilja nad ženskami. Prisotni so se strinjali, da je bil v Savinjski regiji na področju nasüja v družini v zadnjih letih dosežen precejšen napredek, ki je zagotovo tudi posledica načrtnega oza-veščanja javnosti o problemu nasilja. TI Priznanja obrtnikom Obrtniki Območne obrtne zbornice Laško so se v petek v Kulturnem centru Laško srečali na prireditvi ob zaključku poslovnega leta. Prireditev so popestrili z izobraževanjem na temo retorike v poslovnem svetu. Na prireditvi so tudi podelih priznanja za 10-, 20- in 30-letno delo v obrti. Priznanja je podehl predsednik DOZ Laško Stefan Grosar. Bronasto priznanje za deset let dela v obrti so prejeli: Matjaž Cajhen, Cveto Funkelj, Alojz Gorenjec, Robert Jelen, Kovinar Laško, Branko Kristane, Miijana Kristarič, Radomir Kurušič, Peter Oj-steršek, Regina Petek, Franc Pusar, Simon Pušnik, Emil Ri-tovšek. Bor SibinSč, Milan Šantej, Peter Škoberne, Marjan Trebše, Zdenko Vodišek, Franc Zahrastnik in za 16 let delovanja Metaling, d.o.o. Srebrno priznanje za 20 let dela v obrti so prejeli Marija Cater, Bogdan Fantinatto, Marjeta Levičar, Jože Paj in Ivan Vudrag, Zlato plaketo za 30 let dela v obrti pa je prejela Štefka Sotlar. BA tov ZAKAJ NAT_ ajjarthotef V naslednji številki Novega tednika predstavimo Se zadnje tri razloge. 3. OSVEŽITEV TELESA Privoščite si razvajanje v wellness centru Aparthotela Natura. Po napornem dnevu, polnem skrbi in opravkov, si privoščite turško savno, ekstremno finsko savno z 90 - 100 finsko savno z barvno terapijo s 65 °C m infra savno z do 45 °C. Za lep začetek dneva ali pomirjujoč spanec si privoščite skok v osvežilni notranji bazen s temperaturo vode od 28 - 30 °C. Vaše telo Zastonj oglaševanje - črna točka mesta Zakaj bi drago plačevali oglaševanje, če gre tudi zastonj? Po tem pravilu so polepljene števihie izložbe praznih trgovin in lokalov v Celju, tudi nekdanjega Železninarja, ki se ga mnogi Celjani spominjajo z žalostjo in nostalgijo. Celjanka Heleno Ograjenšek, nekoč u-govka v tej znameniti trgovini, pravi, da jo boli, ko gleda zaprta vrata in izložbe, ki so oglasna deska vsega mogočega, S svojim fotoaparatom, ki je postal njen stalni sopotnik v času, odkar je upokojena, je zabeležila tudi to celjsko črno točko. Ko se bo kaj spremenilo na bolje, bo gotovo nied prvimi, ki bodo to zabeležili. apartmajih Aparthotela Natura, ki so različnih velikosti, enosobni ali etažni, v svoje naročje pa sprejmejo od 2 do 10 ljudi. V vseh apartmajih je moč najti kuhinjsko nišo, balkon s pomirjujočim pogledom na reko Dreto, SAT TV, če pa radi pobrskate po svetovnem spletu, boste prav gotovo veseli novice, da so vsi apartmaji opremljeni tudi z intemetnim priključkom. Veijemite, počutili se boste kot doma. Aparthotel Natura, Lačja vas 31,3331 Nazarje Tel.: 03/837 04 00. Več info: info@hotel-natura.si 10 reportaža MW ^ajprei bomo stkali prevleko za blazino... ... nato pa jo napolnili z mehko peno. Skrbno izrezane boSčne zvezde bodo krasile voščilnice. Zmorejo vse^ saj delajo s srcem Varovanci šentjurskega VDC-ja ne pozabljajo, kaj pomeni izkoristiti vsak dani trenutek Varovancem Varstveno-delovnega centra Šentjur obisk obljubljamo, odkar so se spomladi letos preselili v nove prostore. In praznični december, ki še posebej popestri njihov že tako razgiban vsakdanjik, je kot nalašč za to. Po hodniku in velikih svetlih prostorih centra je živali-no. Pod spretnimi rokami nastajajo prekrasne novoletne okrasitve (če že zunaj ni snega, pa bo snežak iz puhaste pene vseeno pričaral vzdušje), povsod diši po slastni jabolčni piti. «Ravno so jo spekli v kuharskem krožku,« pojasnjuje Mojca Vidic, vodja šentjurske enote in že z vseh strani radovedno kukajo prešerno nasmejani obrazi. »A mene pa ne boš slikal?« fotoreporterja nemudoma okara ena od varovank. »Zelo radi se fotografirajo,« pravi Mojca, ki naju popelje skozi prostore centra; v vsakem od njih je druga delavnica z drugačnimi aktivnostmi. Bolj in malce manj spretni prsti pa gne-tejo, lepijo, režejo, brusijo ... "Glej, kaj bom naredil. Ko bom sestavil tale kartonček, bomo noter s pravih bombice. Brez njih ne moreš pisati z nalivnim peresom,« pove zgovoren mladenič. Kar 26 varovancev pretežni del svojega vsakdana preživi v centru. Večina jih je iz šemjurske občine, pa še kakšni iz celjske in šmarske se najdejo. Svoji enoti ima javni socialno varstveni zavod še v Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah. Povprečna starost varovancev s težjimi in blažjimi oblikami telesnih in duševnih motenj je okoli 30 let, najstarejši jih šteje 57. Večinoma živijo s svojimi družinami, pripeljejo jih starši, center pa ima organiziran tudi lasten prevoz. Za njihovo dobro počutje, ustvarjanje, de- v sklad skupne porabe • za izvajanje dodatnih aktivnosti. Šentjurski center v novi stavbi, kjer so sicer najemniki, brez dvoma nudi odlične pogoje za delo, sprehodili smo se lahko skozi lesno delavnico, kjer nastajajo podstavke za posodo, različni zaboji, embalaža za steklenice in še marsikaj. »Poglej, kako lepo smo zbrusili, da je les čisto gladek,« nam pokažejo. Dekleta in fantje v tekstilni delavnici pridno tkejo in šivajo. Nastajajo vezeni prtički, vrečke iz blaga in preproge. Tudi umetniška žilica pride do izraza pri izdelavi okrasnih in uporabnih izdelkov iz gline ter papirja, pa slikanju na steklu. »Ni je stvari, ki je ne bi zmogli in znali, saj dela-še pripomni Mojca. »Pa ni le delo v ospredju, tudi krožkov imamo lepo število na voljo; od kuha- lo, zabavo in prostočasne aktivnosti v centru, kot pojasnjuje Mojca, skrbi šest zaposlenih različnih poklicnih profilov, Z nekaterimi varovanci se že prav dobro poznamo, prav tako s tistimi iz konjiške enote. Ravno oni so naim-eč naši najbolj zavzeti pošiljatelji svojih novoletnih voščilnic v okviru akcije, ki jo Novi tednik pripravlja že deseto leto zapored. Za njihove domiselno izdelane voščilnice in tudi ostale izdelke vlada veliko zanimanje, »Zelo radi sodelujejo pri različnih akcijah, vsako priznanje, potrdilo ali simbolična nagrada jim veliko pomeni. Pomembne so tudi športne prireditve, seveda prilagojene gibalnim sposobnostim. Sicer pa je naš namen razvijati njihove individualne spretnosti. Vsak od njih je drugačen, svojstven, zato skrbeti, da se za vsakogar v programih najde kaj primernega,« pojasnjuje Mojca. nja, vrtnarstva, pa do ugankarstva, plesnih vaj, glasbe, gledališkega krožka in računalništva,« pravi Mojca in dodaja, da jim idej nikoli ne zmanjka, Karpajevcen-tru, kjer z veseljem pozdravijo vse obiskovalce, več kot razvidno. Spomine na prijetne trenutke je v besedi in sliki najti na vsakem koraku. Še bolj zgovorni kot besede pa so izrazi na obrazih varovancev,Vzdušje med tistimi, ki jih vse prepogosto označimo in posledično pomilujemo kot prikrajšane, je nepozabno in na obiskovalcu pusti pečat. Odprtost, iskrenost in neposrednost, duhovitost, so lastnosti, ki jih n stu sicer srečamo le redko, »Poskušamo se odpreti n zven. Povabimo skupine otrok iz vrtcev, šolarje, dijake, pa tudi ostale obiskovalce, Vsi so dobrodošli in varovanci se vsakogar razveselijo,« se počasi poslavljamo od Mojce, ekipe zaposlenih, ki v centru pustijo ne le tistih nekaj delovnih ur, ampak tudi veliko osebne zavzetosti, in varovancev, ki nam pomahajo v slovo. Marsikaj bi se lahko naučili od njih. Predvsem lastnosti, ki jih na lestvici vrednot kujemo v zvezde, pa smo ob neizprosnem življenjskem tempu pozabili na praktično izvedbo. Za začetek nas varovanci centra opomnijo, kako veliko pomenijo drobne pozorno- Delo in zabava: neizčrpna vira energije Varovancem center nudi zaposlitveni program; v okviru kooperantskega programa se center povezuje s ponudniki različnih prilagojenih del, lastni program pa je odvisen od prostorskih zmožnosti, tehnološke opreme in znanj delavcev. Sredstva, pridobljena s prodajo lastnih izdelkov na trgu, namenijo za mesečne nagrade varovancev, del pa gre Iz lesa je mogoče oblikovati brez števila nepogrešljivih pripomočkov. VASE SKRITE ZELJ^'S URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE dan, ki vendarle ni kar tako, so sodelavke Petra, Mateja, Bojana, Jožica, Ela, Katja in Andreja staknile glave in pisale naši medijski hiši. Pravzaprav pretirano dolgega kovanja presenečenja niti ni bilo, saj za njeno željo vedo že lep čas. V Novem tedniku spremljajo akcijo in na delovnem mestu ob sobotah dopoldne poslušajo utrinke uresničenih želja na Radiu Celje. Povsem preprosto so se sodelavke z Andrejo dogovorile za tedenski klepet, na katerega je prišla tudi naša ekipa. Pozdrav, nasmeh, mikrofon, fotograf Toda čemu le, se je v prvih nekaj trenutkih začudeno spraševala Andreja. Hmm ... Sledilo je sladkobno utiranje poti do njene želje. >>Ah, kje,« je rekla, »a resno? Zdaj bom pa še zajokala!« Potem ko smo jo z njenimi sodelavkami oziroma prijateljicami le prepričali, da ne gre za šalo, navdušenju kar ni bilo konca. V mislih je začela hitro pripravljati vprašanja ter tekla do avtomobila po ovitke Gibonnijevih albumov, na katerih je zdaj še njegov podpis. Ko smo vendarle prispeU do uspešnega pevca, Andreji kar ni zmanjkalo pohvalnih besed, nič manj ni bilo vprašanj. Zanimalo jo je zlasti, zakaj neki na svojih koncertih ne prepeva malo manj znanih skladb, ki so prav tako na njegovih albumih in njej še posebej ljube. Prijeten klepet, ki ga boste lahko ujeli v soboto ob 10.10 uri na Radiu Celje, se je končal z njegovim voščilom za 30. rojstni dan ter lepimi željami za prihodnje leto. In kakšen je Gibonni? »Fantastičen,« bi odgovorila Andreja. »Preprost človek, prijazen, nič vzvišen in vedno da na koncertih vse od sebe, ne glede na število ljudi.« Uresničili smo še ene sanje. Lahko jih tudi vašim najdražjim osebam. Le sporočiti je treba na pravi naslov. MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATlC Tale fotografija bo pri našla posebno mesto. Gibonni za 30. rojstni dan Presenečenje sodelavk - Zaradi izpolnjene želje otežen spanec - Še več takšnih iskrenih ljubiteljic glasbe Andreja Kunaj iz Rimskih Toplic je v začetku novembra zakorakala v tretje desetletje svojega življenja, v katerem jo spremljata življenjski sopotnik Robert in prisrčno triletno dekletce Ema. Pri tem s svojimi glasbenimi stvaritvami vsakodnevne kotičke nasmejane in iskrive Andreje zvesto zapolnjuje tudi priljubljeni hrvaški pevec Zlatan Stipišič - Gibonni. Prvi korak za srečanje z n im je naredilo skorajda ducat njenih sodelavk na oddelku za mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Navdušenje nad njegovimi pretežno umirjenimi skladbami jo je prevzelo konec 90. let in kot poudarja, jo zani- ma predvsem njegova glasba, medtem ko je vse ostalo, povezano z njegovo zasebnostjo, bolj najstniška reč. Toda če se med lovljenjem minut na poti v službo, umirjenim zaključkom dneva ali med opravljanjem službenih dolžnosti v ušesa venomer prikotali isti glas, naposled slišano vendarle želimo poiskati oziroma bolje preveriti tudi v očeh izvajalca. Da je Andreja velika Gibonnijeva oboževalka, zelo dobro vedo v njeni službi. Skrbno hrani in predvaja vse njegove albume, ki jih tudi zelo težko za nekaj časa odda ter raje toplo svetuje nakup katerega njegovih glasbenih projektov. Ko se je bližal njen 30. rojstni Gibonnijevi koncerti so vedno nekaj posebnega. Sodelavke in prijateljice sc le do zadnjega trenutka. Radia Celje, boste izvedeli v soboto dopoldne. Sedmina po osmini Neprepoznavni, boječi, nepripravljeni, izgubljeni čeprav rokomelaši Celja Pivovarne Laško ne bodo videli četrtfinala lige prvakov zgolj zaradi manjšega števila doseženih golov v gosteh, pa jim je na severu Nemčije pre-üla manjša katastrofa, saj so delovali sila nebogljeno. Je pa obenem res, da sta si bili obe tekmi skoraj na las podobni. Isto« isto v Celju je odpovedal Flensburg, na povratni tekmi pa pi-vovarji še za odtenek bolj. Na obeh tekmah sta sodnika napenjala jadra domačima ladjama za hitrejše plutje, na obeh je bilo okoli šest tisoč gledalcev, domačini so obakrat zadevali kot za stavo z igralcem manj, v Zlatorogu je bila prednost 7 golov ob od-mom, v Campushalle 8, gostitelji so v Celju in Flensbur-gu trikrat vodili s po 12 goli razlike, prvič po 50. minuti, potem pa je sledila psihološka zavora. Prvo novinarsko konferenco je »bojkotiral« Viggo Sigur(^son, drugo ECa-sim Kamenica. Slednjega ne bomo secirali. Pravočasno smo opozarjali po preglavicah s Trimoni, Framom, Gorenjem, Ormožem, tudi Gummersbachom in nenazadnje z japonsko reprezentanco. Prav so imeli tisti. ki so trdili, da je bila senzacionalno visoka zmaga v Zlatorogu pač zasluga celjskega moštva, ki se je približalo idealu. Kaj se je dogajalo v Nemčiji, je težko pojasniti. Odklon od nekdanje celjske igre v napadu z veliko križanji, vteka-vanji, menjavami mest je bil seveda pravi vodni val na nemški mlin. V četrtek je predviden zaključek leta celjskega kluba, na koncu vabüa, ki je bilo poslano že prejšnji teden. pa piše: Gremo naprej! In tudi s Pruiami je Celje izgubilo za 10 golov na Kodeljevem, premlelo dogodke in po prevetritvi vrnilo državni naslov in mu dodalo še dva največja, evropskega in v superpokalu. Spoštovanja vreden klub je sedaj prejel najhujši udarec prav na kraju največjega uspeha. Tokratno razočaranje je preseglo prejšnje v Zagrebu, Barceloni ter v Golovcu (Fotex, Zagreb, Barcelona, Portland, Magdeburg). Če odštejemo Borbo iz Luzerna, Celjani v izločilnih bojih prej niso imeli niri približno tako visoke prednosti po domači tekmi. Splošni padec številni odhodi najboljših igralcev so po Flensburgu 2004 botrovali nato padcu v polfinalu, kasneje v četrifinalu in letos že v osmini finala. V četrtfinalu lige prvakov so Ce- Povratna tekma osmine finala lige pnralcov Flensburg - Celje Pivovarna Laško 36:26 (20:12) FLENSBURG - Dvorana Campus, gledalcev 6.000, sodnika Vicente Breto in Jose Huelin (Španija), delegat Francois MuUeners (Belgija). FLENSBURG: Beutler 5 (1) obramb. Holpert 13; Paulsen, Lackovič 8, Nielsen, Eggert, Jensen 2, Christiansen 5 (1), Vranješ, Johannsen 5, Ujewski 7, Boldsen 5, Lauritzen, Knud-sen 4. Trener Viggo Sigurdsson. CEUE: Podpečan 9 obramb. Škof 6; Sulič 3, Gajič 4, Lesjak, Špoljarič 1, Špiler 3, Harbok 3, Ošlak, Kozlina 1, Gorenšek, Stojanovič, Natek6, Kokšarov 5 (1). Trener Kasim Kamenica. Sedemmetrovke: Flensburg 1 (1), Celje 2 (1). Izključitve: Flensburg 10, Celje 10 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:1, 4:1, 4:4, 7:5, 7:6, 9:6, 11:7, 11:9, 15:9, 18:11, 20:12; 21:12, 23:13, 25:16, 27:16, 29:18, 30:20, 31:22, 34:22, 35:23, 36:24, 36:25, 36:26. Izidi preostalih povratnih tekem osmine finala LP: Valladolid - Szeged 25:24, Kolding -Veszprem 31:28, Portland San Antonio - Gold Club 36:29, Ciudad Real - Gudme 31:30, Barcelona - Montpellier 29:23, Gummersbach - Cehovski Medvedi 32:29, Kiel - Chambery 37:27 (v četrtfinale so se uvrstile krepko tiskana moštva). Ijani Gregor Lorger z Valla-dolidom, Aleš Pajovič s Ciudad Realom in Dejan Perič z Veszpremom ter Velenjčan Vid Kavtičnik s Kielom. Žreb parov najboljše os merice bo danes na Dunaju, na žalost brez Celja Pivovarne Laško. Še nikoli ni bilo tako žalostno, v avtobusu, kije peljal celjsko odpravo proti danskemu letališču Sonderborg, bi lahko slišali tudi let muhe. Šampanjec je ostal v Mirijevi vrečki, cigare v žepih podpornikov kluba. Žganje ni zmoglo utopiü žalosti. V malce večji čakalnici je celotna odprava čakala na Adriino letalo. Tišina je trgala ušesa! Sergej Harbok je dokončno izgubljen za ccijsko moštvo za prihodnje sezone, zadnja denarna ponudba Krona-uu je bila še višja, a nemški klub je hladnokrvno odgovoril, da ne potrebuje denarja, temveč vrhunskega igralca. Kamenica naj bi bil v dveh sezonah v Zlatorogu izjemno dobro finančno nagrajen, potem ko še niso izplačane nagrade za preteklo sezono. Prav vsi mediji namigujejo njegovo odstavitev. Bil je zelo blizu izpolnitvi cilja kluba. Imel je smolo. Čudno se sliši, a previsoko je zmagal v Zlatorogu. Če bi le za dva gola, potem pa izgubil za tri, danes ne bi bil v nevarnosti. Njegovi varovanci so pred domačim občins- Primož Mori, uradni napovedovalec v Zlatorogu, Nemcem zgoščenko in pred tekmo se |e vrtela pesem: »Hej, hej, kdor ne skače, ni Sloven'c, hej, hej...« Navijači iz Veszprema so si ogledali tri tekme lige prvakov, najprej Klel -Chambery, v Flensburgu so navijali za Celje, v Kol-dingu pa za svoje ljubljence. Ottilo nam je pripovedoval: »V naši dvorani je že odmevalo »Dejan Perič, Dejan Perič<. On je absolutno fantastičen. V nekaj mesecih je postal lider moštva!« Na Danskem je Perke zabeležU 29 obramb. tvom dokazah, da zmorejo. Danes in v petek bo vodil moštvo proti Veliki Nedelji in Rudarju ... »Moramo se skregati ...« Vratar Gorazd Škof je odlično začel tekmo, po zaostanku s 4:1 je pripomogel k izenačenju, njegovo moštvo je še držalo priključek do 14. minute, ko je z igralcem manj zadel v tej sezoni preveč zapostavljeni David Špiler (7:6), kasneje je bilo vse vzna-menju Blaženka Lackoviča, Marcina Lijewskega, Joachi-ma Boldsna, Larsa Christian-sna, Torgeja Johannsna, Michaela Knudsna, Jana Holper-ta ... A tudi Dušana Podpe-čana, ki je z nekaj čudežnimi posredovanji celo vrnil kanček upanja. Po golu Edi-ja Kokšarova v 51. minuti je bilo zadnjič -9. Po 32:22 je bil izključen Knudsen, a kaj, ko sta z igralcem manj zadela Christiansen in Lackovič. Harbok je prevzel odgovornost nase, a nič mu ni uspevalo. Šest prejetih golov z igralcem več, 29 neizkoriš- Bivši kapetan celjskega moštva Tomaž JeršiC. sedaj uspešen poslovnež, je kot član upravnega odbora celjskega kluba spet opravil sestanek Združenja evropskih klubov, v Kielu. »Začrtali smo smernice, kako bomo delovali. Gre nam dobro, pomagajo nam izkušnje evropskih nogometnih in košarkarskih klubov. Evropska zveza nas bo morala upoštevati.« čenih strelov, kar 19 izgubljenih žog - to je bilo preveč, da se ne bi izognili katastrofi. Na novinarski konferenci je nehvaležno nalogo prevzel pomočnik trenerja Tomaž Ocvirk: »Dogovorili smo se, da skušamo v prvih 20 minutah z agresivno ali celo grobo igro obdržati ravnotežje. V napadu bi morali igrati dlje časa in zaključevati akcije iz izdelanih položajev. Storili smo prav nasprotno.« Gorazd Škof ni imel dlake na jeziku: »Morah se bomo dobro skregati, si povedati drug drugemu, kar mu gre, da bomo lahko normalno delovali. Z li, morda le na določenih tekmah. Potrebujemo svoj Čas. Ne me napačno razumeti, nikogar ne obsojam. Vsak ima pravico na slab dan. Počeli smo začetniške napake tako v obrambi kot v napadu. Ni bilo pravega dogovora. Cakah smo, da se bo komu odprlo, prelagali smo odgovornost. To ni recept za uspeh. Upam, da se bomo zbistrili in spustili na realna tla. Škoda, da se poslavljamo od Evrope po fenomenalni predstavi v Celju. Vsem, ki so navijali za nas, se opravičujem za sramotno predstavo v Flensburgu in poudarjam, da nam je zelo žal. Na sodnike se ne smemo izgovarjati. Kakšna žoga je pripdla gostiteljem, a podobno je bilo na prvi tekmi. Izgubili smo preveč žog, napad je bil prepočasen, odigran preveč posamično. Ko nekaterim ključnim igralcem ne gre, tudi preostali odpovedo!« Vodja Florijanov Igor Šolman je izpostavil: »S svojimi ljubljenci ostajamo v dobrem in slabem!« Viggo Sigurdsson je seveda žarel od sreče: »Igrali smo super, tako Knudsen, pa Holpe«, krili, da zunanjih napadalcev niti ne omenjam. To je moj največji uspeh.« »Dolgo in hudo zimo« bo popestrilo svetovno prvenstvo, pomlad pa boji za domači lovoriki ... DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Rokometaše velenjskega Gorenja, ki so po prihodu Min iPožuna že ujeli pravo formo, čaka jutri der-bi 7., zaostalega kroga z Gold clubom. »Vse tekme so pomembne. Z Gold clubom se m seveda se bomo nanj pripravili čim bolje. Tokrat je v vlogi favorita, kar nam ustreza,« pravi Sebastjan Sovič, njegov konkurent na levem krilu Jure Dobel-šek pa dodaja: »V Hrpeljah je zelo težko igrati. Ne morem napovedati zmagovalca, zagotovo pa nam ne bo tako lahko kot proti Iri-rau, ki smo ga ugnali za 15 zadetkov.« (JŽ) Menjava trenerja ni rešitev Videli smo dve popolnoma različni tekmi. Psihološki dejavnik je bilzelo pomemben za obe moštvi. Vedeli smo, da ima Flensburg kvalitetnejše igralce, a po drugi strani imajo celjski rokometaši nekaj, česar Nemcem in Dancem manjka: ve^o sposobnost improvizacije in več taktične zrelosti. Pred prvo tekmo, kot sem že omenil, so Nemci storili veliko napako, ko so začeli malce podcenjeval-no. Domača ekipa je bila razbremenjena pritiska, saj so tudi domači mediji priznavali premoč gostom. Po odlični igri in zmagi z 10 goli razlike so nekako vsi zatrjevali, da bodo drugo tekmo začeli, kot da je rezultat še vedno 0:0. To je seveda veliko lažje reči kot storiti, kajti vsekakor so se Celjani zavedali, da je Flensburg izredno kakovosten in so imeli nekje v podzavesti strah, da se lah-kozgoditisto, nakarsone-kateri opozarjali in napovedovali. Da so namreč Nemci sposobni nadoknaditi 10 golov zaostanka. Zagotovo smo vedeli, da bodo v obrambi zaigrali 6-0, kajti postavitev 5-1 se jim .v Zlatorogu ni obnesla. TU-ko so imeli Celjani dovolj časa. da se na to pripravijo. Obrambna usmeritev proti Lackoviču meje malce presenetila, verjetno pa je trener Kasim Kamenica izhajal iz prve tekme, na kateri sta bila Boldsen in Lijeniski veliko slabša. Vendar mislim, da la postavitev ni bila najbolj posrečena, saj so jo Celjani premalokrat igrali, da bi lahko bila uspešna. In dovolila je Boldsnu irt Lijeiv-skemn, da sta se na začetku. tekme razigrala in pridobila samozavest. Nato je strokovno vodstvo postavilo obrambo S-1 na sredino, kar je bilo precej bolje, vendar je bila premalo agresivna. Problematična je bila tudi igra v napada. Igra zunanjih napadalcev je bila premalo raznovrstna, premalo gibljiva, predvsem pa sem pogrešal več križanj, tako samih zunanjih napadalcev kot v kombinaciji s kriloma. Izgubljenih je bilo veliko žog. česar Flensburg ni znal kaznovati, saj ni imel organiziranega sistema protinapada. Če bi bil nasprotnik denimo Kiel, bi zabil ogromno golov iz hitrih protinapadov. Flensburg pa je navduševal predvsem z individualnimi akcijami, močnimi streli s precejšnih razdalj, s podajami na krožnega napadalca, sicer pa neke taktične igre v napadu ni STROKOVNI KOMENTAR MIRA POŽUNA razvil. Menim, da je pri trenerju Anderssonu igral taktično bolje kot pri Si-gurdssonu, ki igralcem prepušča preveč svobode v igri. Zaradi slabe taktične izpeljave napada so padli tudi v Celju. Ko so v petek domači po-vedli za 5 golov, so v bistvu Celjani začeli braniti rezultat in u glavah se je pojavil strah, kar je še bolj onemogočilo sproščeno igro. In ko je Flensburg povedel v drugem polčasij. za-12 golov. se je položaj i; psihološkem smisla obrnil. Druga težava gostiteljev je bila. da so se utrudili glavni igralci Boldsen, Lackovič in Lijewski ter bili vsi naenkrat potrebni počitka. Ne morem razumeti, kako si kluba, kot sta Flensburg in Gummersbach, ob tako visokih proračunih ne privoščita dovolj kvalitetnih igralcev. Ljubomirja Vra-nješa, ki je zamenjava za Boldsna, je čaš že povozil in ni več primeren za to raven teknwvanja. V zadnjem dela tekme so Nemci začeli padati, gostje pa so bili preveč živčni, da bi bili sposobni za preobrat. Če bi izpadel Flensburg, bi bili u mestu in klubu žalostni, vendar bi življenje teklo normalno naprej. V Celju pa takšen izpad pomeni katastrofo in v takih primerih se vedno išče krivec oziroma žrtev. Res je, da velika klubov z veliko višjimi proračuni ne pride nikoli do četrfinala lige prvakov. pa ni nič narobe. Če bo rokometni klub povzel vzorec košarkarskega, potem bo zamenjal trenerja. V prejšnji sezoni so KK Pivovarna Laško oziroma zdaj Zlatorog vodili trije trenerji, a na koncu ni bilo nič boljše. Menim, da to ni rešitev. Celje Pivovarna Laško kljub izpadu ostaja velik klub. Tako mislijo skoraj vsi v rokometni Evro- Po drami nov poraz Elektro Dva podaljška v Šoštanju - Dve zmagi in poraz so izkupiček moštev s Celjskega v 9. krogu košarkarske lige UPC Telemach. Laščani ostajajo tik pod samim vrhom, Šentjurčani so na mestih, ki vodijo v iigo za prvaka, medtem ko bodo imeli Šoštanjčani kar precej skrbi glede uvrstitve med najboljše v drugem delu sezone. Zamujena priložnost Elektra je pričakala Loko kavo brez Mihe Čmera, ki bo zaradi operacije kolena okreval šele v naslednjem letu, a ga je nadomestila z novincem. 32-let-nim Alešem Kuncem. Nekdanji reprezentant Slovenije je v Šoštanj prišel iz Grčije in že v prvi tekmi pokazal, da bo dobra okrepitev, čeprav njegovih 19 točk (88-odsomi met) in 11 skokov ni pomagalo do ztna-ge. Srečanje je büo izenačeno od L do 50. minute, saj so gledalci videli kar dva podaljška. V rednem delu so imeli domačini tekmo že dobljeno, a so dovolili gostom, da v zadnji se-kimdi izenačijo. Enako je bilo tudi ob koncu prvega podaljška. ko so gostje izenačili tik pred iztekom časa. V drugem podaljšku je domačinom ostalo premalo kvalitemih igralcev, gostje pa so s trojkami prišli do zmage. Boris Jeršin je dosegel kar 26 točk, Elektro je pokopalo tudi slabo izvajanje prostih metov, zgrešili so jih 14. Trener Elektre Bojan Lazič je bil seveda razočaran: »Imeli smo dobljeno srečanje tako v rednem delu kot v podaljšku, a smo obakrat slabo branili prednost. Dveh priložnosti nismo izkoristili in na žalost je posledica tega poraz.« Tokrat brez senzacije šentjurčani so po treh zaporednih porazih le prišli do zmage. Zma^ proti Postojnčanom je sicer nizka, a kljub temu, da Alpos rudi tokrat ni blestel, težav ni imel. Lahko bi »razbil« goste v tretji četrtini, ko je že vodil za 18 točk, a napake so botrovale temu, da so gostje znižali razliko, pri čemer vprašanja o končnem zmagovalcu ni bilo. Zelo razpoloženi so bili Elvis Kadič (23, 7 skokov), Tadej Koštomaj (23) in Jimmie Hunt (14). Z zmago je bU zadovoljen trener Damjan Novako-vič: »Z igro pa niti približno ne morem biti zadovoljen. Upam, da jo bomo v prihodnje izbolj-šaK in bolj kakovostao odigrali serijo pomembnih tekem ki nas čakajo. Največje težave imamo 2 ekipami s spodnjega dela lige, zato se veselim dvobojev z Elektro in Loko kavo.« »Revansa« uspela Laščani so še drugič v treh dneh gostovali vNovem mestu. V sredo so brez Saliha Nuha-noviča izgubili in se poslovili od zaključnega turnirja pokala KZS. A v soboto so se maščevali v ligaškem dvoboju. Čeprav Šalih Nuhanovič (20+5) ves teden ni treniral zaradi gripe in je Jack Ingram (24) igral s povišano temperaturo, sta bila prav ta igralca gonilna moč Zla-toroga. Ob njiju je Žan Vrečko (13+11) dosegel še dvojni dvojček in veselje ob zmagi se je z Dolenjske preselilo na Štajersko. Laščani so vodili tudi že za 18 točk. Krka se je sicer približala na tri točke zaostanka, a kaj več ni zmogla. Trener Zoran Martič je dejal: «Boljši smo bili v celotni tekmi in vodili od prve do zadnje minute, zato končna razlika morda niti ni povsem realna. Dobili smo skok, naši cenui so bili razpoloženi. V primerjavi s sredinim pokalnim obračunom nismo imeli slabega >šuterskega< dneva. Liga je še dolga, v drugi polovici prvega dela imamo tudi malce težji razpored, a za zdaj nam gre vse po načrtih.« ZejutrisevTreh lilijah obeta zanimiva košarka. Zlatorog bo namreč gostil ekipo Helio-sa, še edino neporaženo v domačem prvenstvu. Tokrat gre tudi za dvoboj prvih dveh ekip na lestvici. Nič manj ne bo zanimivo v soboto v Šoštanju na regijskem derbiju med Elektro in Alposom. v Rogaški kar 1000 gledalcev V nižjih ligah ekipi Hopsov in Rogle nista imeli težav v lokalnih obračunih s Konjičani in Celjani, tako da ostajata tik pod vrhom 1. B lige. Na sosedskem derbiju 2. SKL- vzhod v Rogaški Slatini med Rogaško in Termami Olimia se je zbralo skoraj tisoč gledalcev. Videli so velik boj na parketu, kigajezodličnoigro (29točk) 1 že 2 mpera Košarkari ne regio eljskega ^ nimi izzivanji začinil neunič-' Ijivi Veljko Petranovič. Kon- V derbiju niednarod-ci Že- 5 64:60, 17 sekund pred koncem je bi čen na 60, Lucija Conkova (8 skokov) pa je nato zadela odločilno trojko, postala najboljša strelka tekme, a jo je zaključila s hudimi bolečinami v hrbtenici. Zaigrala je namreč s pomočjo »blokade«. Celjanke so prejšnji teden v predzadnjem krogu skupine K pokala Fiba doživele najhujši »evropski« poraz. Ruska Cevakata jili je porazila s 40 točkami razlike. V četrtek bodo gostovale v Zagrebu pri Medveščaku, v nedeljo pa bodo začele drugi del tekmovanja v ligi NLB, ko bodo gostile Crveno zvezdo. Trenutno imajo sedem zmag ob treh porazih. Regijski derbi slovenske lige je bil odigran v Rogaški Slatini. Dobile so ga Slatinčanke, potem ko jim je v osmih minutah 3. četitine uspel delni izid 26:0 proti Konjičan-kam za vodstvo s 50:30. (DŠ) Petranovič dobil po nosu čal je sicer z nalomljeno no- v Rogaški ki sno kostjo, a njegova ekipa je zmagala, kar jebilo najpomembnejše. Gostje so imeli vehko upravičenih pripomb glede sojenja, ki je bilo pod ravnjo tega srečanja. To je povsem razvnelo ljubitelje košarke tako Podčetrtku, lestrpno Čakajo povrat srečanje konec februarja Podčetrtku. Po prvem delu. zone je Rogaška druga in T a četne. JAN i TER 50VC NIŠA $ta padla na tla, sodnik pa je nato izključil Aleša Bevca, saj je le brcnil Petranoviča. oaoMHT^ Še božični turnir Dve tekmi 4. kroga sta bili zelo neizenačeni, na dveh pa je bilo precej napeto. Izidi: Coma - Pošta pub Šentjur 7:3, B&G avtomobüi - Stegrad 12:2, MNK Zeleni Slovenije - Down Town 3:15, Ti-02 Cinkarna - Novem Champion pub 2:4, Simer - Vel Ka-bel-Condor Travel 9:10, NK Tristar-Playcafe - MNK Galebi 2:7, prosto Vransko, Najboljši strelci so Denis Oma-novič (Simer) s 15 goli ter z 11 Amir Karič (Down Town) in Matjaž Kolčan (Galebi). Pari naslednjega kroga (16. 12.): Vel kabel-Condor Travel - NK Tristar-Playcafe (18,00), Izidi 4. kroga veteranske lige; Turbo 51 - Splošna bolnišnica Celje 2:12, Keime team -Črički 11:3, Schiki - Klateži-Ta-verna 7:18. Klateži imajo 10 točk, Keime team 9, Črički 7, Splošna bolnišnica Celje 6. Schiki 3, Turbo 51 pa 0. Pre- 50). 1 -Ti- 02 Cinkarna (19.40), Ste-grad - MNK Zeleni Slovenije (20.30), Šentjur - B&G avtomobili (21.20), Vransko - Coma (22.10), prost MNK Galebi. Zaostala tekma 3. kroga (17. 12.): Vel kabel-Condor Travel - Ti02 Cinkarna (18.00). Davor Perinič 10. Pari sobot nega kroga so: Klateži-Tavern, -Turbo 51 (15.30),Črički-Schi ki (16.20), Splošna bolnišnic. Celje - Keime team (17,10). Lestvica lige Radia Celj I, Down Town !,Coina I.MnkGalsbi >. B&G avtomobili r.Vel kaboM^andorTravaK-D M102Cinkai V športno rekreacijskem centra Hattrick bo 23. in 24. decembra božični malonogometni turnir na odboj - Pokal Kugler, in sicer po pravilih futsala 4+1 na umetni travi. Prijavnina znaša 15.000 tolarjev, do 20. decembra jo je mogoče nakazati na TRR 02234-0255868976 ali v Hattricku. Najboljša ekipa bo dobila 120 tisoč, draga 72 tisoč, tretja 48 tisoč tolarjev in četna žogo Keime. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar turnirja. 14 ^r^llT-INFORIWIACIJE PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL 11. krog: Lilija - Zivex 0:1 (0:0); Kronič (34), Dobovec -Ajdovščina 1:6 (1:1); Struna (7); Sukanovič (17, 28), La-zarevič (28), Peljhan (32), Vo-dopivec (39, 39 - 10 m). Vrstni red: Beton 28, Svea, Gorica 24, Puntar 21, Ajdovščina 16, Zivex 14. Kobarid 11. Dobovec 8, Tomi 7, Maribor 0. KOŠARKA Pokal FIBA -skupina K (i) 5. krog: Čevakata - Mer-km Celje S4-A1 (16:9. 42:23. 67:31); Johnson 13, Sokolov-skaja 12; Maganjič 15, Erkič 14, Komplet 6, Jereb 4, Ra-dulovičS. Prša 2. Vrstni red: Čevakata 10, Szeged 9, Merkur 6, Medveščak 5. Mednarodna regionalna liga (ž) 11. krog: Merkur Celje - Že-Ijemičai 64:60 (18:17, 34:33, 51:44); Čonkova 17, Erkič 15, Maganjič 10. Jereb 7, Vulič 6, Komplet 5, Radulovič 4; Ši-IJegovič 17. Džuver 14. Vrstni red: Šibenik. Gospič 19, Merkur 17, Željezničar 16, CSKA 15, Budučnost. Jedinstvo, Vojvodina 14, Herceg novi 13. Ra-gusa 12, Crvena zvezda 11. 1. SL (i) 9. krog: Kozmenka Afrodita-Konjice 61:48 (13:14,24:30. 50:33); Perlič 16, Bukvič, Grm 10, Zdolšek 8, Pliberšek 7, Ba-loh 6. Knez 4; K. Klančnik 12. Lubej 10, Fendre 9, Šrot 6, Ja-vornik, I. Klančnik 5. MegUč 1. Vrstni red: AJM, Ilirija, Kranjsica gora 17. Domžale. Je-žica 14. Kozmetika Afrodita 13, Konjice 12, Odeja, Neso Lhke 10. Črnomelj 8. 1. ASL 9. krog: Alpos Šentjur - Postojnska jama 83:76 (20:13, 40:35. 70:58); Kadič. Košto-maj 23, Hunt 14, Krušič 8, Novak 7. Palčnik, Sajko, Sebič, Ribežl2;Mejakl5.Lorbekl4, Elektra - Lnka kava 90:96 (12:16, 31:37, 50:55. 70:70, 83:83); Jeršin 26, Kune 19, Ne-deljkovič 12, Mihalič II. Vi-dovič. Pojatina 7, Ručigaj 6, Dobovičnik2; Finžgar24, Ko-vačevič 17. Krka - Zlatorog 80:87 (20:25, 34:48. 49:62); Jovanovič 19, MihailoviC 16; Ingram 24. Nuhanovič 20, Vrečko 13, Stojakovič, Maček 9, Mali 8, Čumič4. Vrstni red: HeUos 18, Zlatorog 17. Slovan 16, Loka kava 15, Alpos, Krka 14. Zagorje 13. Elektra, Koper 12, Kraški zidar 11. Triglav, Postojnska jama 10. 1.BSL 8. krog: Rogla ■ Celjski KK 98:58 (22:11, 44:22, 72:37); Horvat 22. J. Brolih 18, P Bro-lih 13. Remus 12, Sivka, Čo-vič 11, Petrovič 3, Jereb, Ti-linger. Močenik. Pevec 2; Petrovič 17. Senica 10, Sotošek 8. Zdovc, Škorc 7, Grilanc, Pe-rak 3, Teržan 2. Ambrož 1, Mopsi Polzela - Konjice 107:89 (39:29, 70:50, 90:73); Koba-le 26, Rizman 25. Jovanovič 15, Podvršnik 14, Godler 13, Zore 5, Pungartnik 4. Vujasi-novič 2; Ribič 30. Novak 17, Dobrin 14, Kebllč 13. Gačnik 6, Ravnihar 4, KebliČ 3, Goleš 2. Vrstni red: Nova Gorica 18, Hopsi 17, Litija 16, Rogla, Radenska 15, Bežigrad. Janče 14, Konjice 13. Cerknica. Celjski KK. Hrastnik 12, Grosuplje, Rudar 11, Kolpa 9. 2. SL - vzhod 9. krog: Rogaška - Terme Olimia 95:79, Nazarje ■ Prebold 114:74. Vrstni red: Medvode 17, Rogaška 16, Ježica 15. Terme Olimia 14. Ilirija, Slovan, Lastovka, Nazarje 13. Ruše 12. Prebold 9. Liga Brglez.com 4. krog: Celje Avtokontrol Žalec - Brglez.com 85:83. Kamnoseštvo Vognnec ■ Žalec 93:84, Odgovor - Pizzeria 902 63:56, Firax.si ■ GG steklarstvo 34:102, Pivovarna Laško veterani - Restavracija Sajovic 55:101. Vrstni red: Restavracija Sajovic, Celje Avtokontrol Žalec 8, Kamnoseštvo Vogrinec 7. GG Steklarstvo, Pivovarna Laško, Žalec 6, Brglez.com, Pizzeria 902, Odgovor 5, Firax.si 4. ROKOMET 1.SL 12. krog: Gorenje ■ Trimo 38:23 (18:15); Baškin 7, Ka-v£^.BedekovičS,J. Dobelšek. Sovič 4, L. Dobelšek, Rezniček 3, Vukovič. Oštir 2. Tamše. Sirk. Mlakar 1; Pribak 8. M. Radelj. B.Radelj 3. Vrstni red: Koper 21, Celje Pivovarna Laško 20. Gorenje 19. Gold dub 18, Prevent 11, Trimo 10, Ormož, Rudar 9. SVIŠ. Slovan 7. RihnicM 5. Volika Nedelja 4. liÖlLEPAR TOREK, 12.12. ROKOMET 1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja (18,30). SREDA, 13.12. KOŠARKA 1. ASL, 10. krog. Laško; Zlatorog - Helios (19). ROKOMET 1. SL, 7. krog. Hrpelje: Gold Club - Gorenje (19) ČETRTEK, 14.12. KOŠARKA Pokal FIBA, 6. krog, skupina K. Zagreb: Željezničar - Merkur (18). 1. B SL, 10. krog: Celjski KK-Rudar (20), jK KRATKO Drugoligaši prvi Ljubljana: V 3. krogu državne lige so v 1. ligi tekmovalci SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem s standardno zračno pištolo ekipno pri-streljali 7. mesto, v 2. ligi so osvojili 1. mesto, medtem ko so bili strelci SD Juteks Žalec 4. Posamezno je v 2. ligi 5. mesto dosegel Aljaž Zor-ko, 8- pa je bil Simon Veter-nik (oba Poženel). ZNOViMTIDNIKOIIII živiticeneje! Zrna I hra in Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, vjirtiliejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bmno še širili. POPUSTI IZ PflSEBSIH S POPUSTOM NA KARTICI Simon Koper: Med 12 klubi iz Slovenije. Avstrije in Hrvaške so na 15. tradicionalnem kajakaškem maratonu tekmovalci KKK Nivo Celje osvojili štiri medalje. Pri starejših dečkih je prepričljivo zmagal velik up celjskih kajakašev Simon Brus, pri starejših deklicah pa Iva Maga-Šič. Pri cicibanih je Nejc Kon-da osvojil 2. mesto, Matic Gr^ šak pa jebD mesto za njim. (JŽ) 3% popust na vrednost narofila nail 300.00G sit, 7% popust na vrednost naročila nad 7(HI.OOOsit - Ljsninad-d.. Leveč 18 - 3X popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.troMi. počivalniki,.,) , -Marquise, visoka moda metrskega IHaga, Ozka ulica 4,30aOCelje -10» popust tomi^ prodajalna Gdida,Ariavas92,3301 Peimvče-SSpopustvelaiaijde -Palnjets, Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% po center Celie-20%pc predlKiteob naro -Žim Oirtfla cona. 3220 Štore - 7X po 10 % popust na vso obutev; ne velja za aknjske cene. ^ -UTVA.GIavnitro 9. Celie. 0343268 86 10%popust(ruenr»izdolhevakeiji) •KSFHHairAüfe.ülekova3.3000CBlie-10% gotovinski popust na vse izdelke in storitve (razenže mijanih). -CEUSKAMOHORJEVADRUŽBA- MOHORJEVA KNJIGARNA. Preserrwvs lita 23, 3D00 Celje.telefon; 034301420,frfiošta:knji98ms^:e@celiska™itiorieva.8i. 5X popust 08 knjižne izdaje celjska Mohonovo družbe etkalzizjemul inZjanjarjaXnTtet zimskihlalskihpo6toic{19.2.-23.2.2007). iiinq.d.o.o.BaTCIubTerazza. Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje- lOKpopustapricoektailih MIKA 15 Gretje odeje v pečiDi je bilo za a2-letnico usodno. Zadušila se je z ogljikovim monoksidom 82-letnica umrla, ker si je hotela v pečici pogreti odejo - Kljub hitri pomoči je bilo prepozno, da bi jo rešili v petek nekaj minut čez 20. uro so na naslovu Za-grad 48 morali posredovati reševalci, celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci Zagrad-Pečovnik. Zagorelo je v hiški, v kateri je živela 82-Ietna Marija Lon-čarič, toda kljub hitri pomoči zanjo ni bilo rešitve. Gre za manjšo in starejšo hišo, v kateri je ženica živela sama, v neposredni bližini pa njen sin z družino. Lon-čaričevo je okrog pol četrte ure popoldne obiskala snaha Ana, ki ji je prinašala hrano. saj je 82-letnici vzadnjem času zdravje precej pešalo. »Vse življenje je sama skrbela zase, vedno je bila čila in zdrava, skoraj nikoli ni bila pri zdravniku. V zadnjem času je bila slabšega zdravja in je sprejela mojo pomoč,« Lončaričevo opisuje snaha. Ženica je v svoji rojstni hiši živela sama, saj nikoli ni bila poročena, medtem ko si je sin le nekaj metrov sezidal družinsko hišo. Dneve je preživljala največkrat na svo- Siiaiia Ana Loiičarič je skrbela za Marijo, saj ju v zatinjum času tužko hodila. jem priljubljenem naslonjaču, pred spanjem si je večkrat v pečici štedilnika na drva grela odeje, s katerimi se je pokrivala, pri čemer ta petek najbrž ni bilo nič druga- če. »Velikokrat sem ji rekla, da naj tega ne počne, ker bi lahko prišlo do požara,« pravi Ana, »tudi v petek sem jo opozorila, ko sem ji prinesla hrano. Tudi takrat sem videla, 4 m Nagradno Žrebanje ^ ^ za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje! da ima odejo spet v pečici.« To naj bi bil tudi razlog za požar, navajajo na policiji. Lončaričeva naj bi se pokrila z odejo in zaspala, ob čemer najbrž ni videla, da je odeja začela tleti. »Bili smo v dnevni sobi, ko je mož odšel na balkon in v materini hišici opazil najprej čudno svetlobo, nato še plamene,« razlaga Ana. Kljub temu, da je takoj stekel materi na pomoč, jo odnesel iz hiše, ji ni mogel pomagati. Vzrok smrti naj bi bila zadušitev z ogljikovim monoksidom. Hiško, ki so jo ognjeni zublji popolnoma uničili, bodo zdaj podrli, o gmotni škodi skoraj nihče ne govori, saj je v primerjavi z izgubo matere neprimerljiva. Družbo so Mariji poleg sinove družine delale muce. Te so büe v sobotnem jutru videti, kot da bi čutile, da njihove Marije ni več. SIMONA SOLINIČ Foto; GORDANA POSSNIG HALO, 113 Oba so odpeljali v bolnišnico v petek okoli trinajste ure je 68-letm voznik osebnega avtomobila vozil po regionalni cesti iz smeri Dobrne. Ko je v križišču zavijal levo na regionalno cesto, je iz smeri Lem-berga pripeljal 50-lemi voznik vlečnega vozila. Kljub umikanju in zaviranju je v križišču prišlo do trčenja, v katerem sta se voznik osebnega avtomobila in 70-letna sopotnica v njegovem vozUu hudo telesno poškodovala. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Trije avtoradii in tiskalnik so šli z njimi v petek popoldne je nekdo vlomil v osebno vozilo, parkirano na Okopih. Lastnica pogreša avtoradio in tiskalnik v skupni vrednosti 100 tisoč tolarjev. Že takoj naslednji dan je do vloma v avtomobil prišlo tudi na Kosovi ulici v Celju. Odtujen je bil avtoradio CD-predvajalnikom. Lastnik je z dejanjem oškodovan za 30 tisočakov. 250 tisoč tolarjev vreden avtoradio pa pomeša lastnica, ki je imela svoj avtomobil parkiran na Ljubljanski ulici v Celju. Opremljeni odšli neznano kam v noči na petek je neznanec z gradbišča v Štorah odtujil varilni aparat, vreden okoli 500 tisoč tolarjev. V noči na soboto je bilo v Zgornjih Lažah vlomljeno v gospodarsko poslopje. Pogrešajo motorno žago, kovček z orodjem in pnevmatsko kladivo. Lastnik je oškodovan za okoli 400 tisoč tolarjev. V nedeljo popoldne pa je v Vrbju nekdo vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil tri ročne ure in zlatnino. Lastnika je oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Med vikendom so vlomili tudi v gostinski lokal, in sicer na Krekovem trgu v Celju. Neznanec je odnesel cigarete v vrednosti 120 tisočakov. MJ NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE Triglav ALFA Uspesnost nevtralnih naložbenih strategij je neodvisna od imen gibanja finančnih trgov. (((»oaosVssšs) ^ triglav www.novitediiik.com KULTURA Bizsnškova ulici {e m CEljski Hudinji. Od Bezenška do Črtomira Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Bezenško-va ulica. Poimenovali so jo po v Bukovju pri Stranicah 15. aprila 1854 rojenem ste-nografu Antonu Bezenšku. Po končanem osnovnem Šolanju je Anton Bezenšek obiskoval celjsko gimnazijo, maturira! pa leta 1874 v Zagrebu, kjer je tudi nadaljeval šolanje, in sicer slavisti-ko in klasično filologijo na tamkajšnji filozofski fakulteti. Leta 1876 se je preselil v Prago, kjer je opravil izpit iz stenografije, nato pa se je vrnil v Zagreb, kjer je v zagrebškem saboru tri leta opravljal delo stenografa. Leta 1879 se je preselil v glavno mesto Bolgarije Sofijo, kjer je postal ravnatelj stenografske pisarne pri bolgarskem narodnem sobranju (parlamentu). Opravljal je tudi delo gimnazijskega profesorja, od leta 1884 v Plovdivu, od leta 1905 pa v Sofiji, kjer je bil tudi univerzitetni docent. Anton Bezenšek seje že kot dijak poskusil tudi v publicistiki. Objavljal je predvsem v reviji Vrtec in Zora. Njegov prispevek je bil velik tudi pri razvoju stenografije. Trudil se je, da bi Gabelsber-gerjev stenografski sistem in češko stenografijo prilagodil za južnoslovanske narode in Ruse. V ta namen je izdajal Jugoslovanski Stenograf. Ta je izhajal v različnih mestih v sedmih nadaljevanjih; med leti 1876-78 v Zagrebu, 1879-80 v Sofiji. 1895-96 v Celju. Za Slovence, Hrvate, Bolgare in Ruse je priredil tudi vrsto učbenikov, med njimi jeprav gotovo najpomembnejši učbenik za nemščino in etiko za bolgarske šole. Bezenšek se je tudi drugače aktivno vključeval v takratno bolgarsko intelektualno družbo. Bil je prvi predsednik in pet let glavni tajnik najstarejše bolgarske čitalnice Slavjanska beseda v Sofiji. Ko so v Plovdivu leta 1895 ustanovili pevsko društvo, je bil njegov predsednik polnih deset let. Vseskozi se je kot aktivni Stenograf udeleževal mednarodnih kongresov stenogra-fov, znan pa je bil tudi kot dober čebelar. S čebelarstvom seje ukvarjal tudi strokovno. Z bratom Alojzijem pa je v Sofiji ustanovil knjigarno »Pčela - A. Bezenšek«. Bezenšek je vsa leta ohranjal stike z domovino. Slovenski javnosti je stalno poročal o političnih, šolskih in kulturnih razmerah, svoje prispevke pa je objavljal v domala vseh vidnejših slovenskih časnikih in revijali tistega časa: v Slovenskem narodu, Slovencu, Slovanu, Kresu, Ljubljanskem zvonu... Izpod njegovega peresa sta izšli KUPON nwötednik # viww.ce.sik.si/domprojekli.hfrn Ime in priimek ................ Naslov...................... Kraj in poštna številka ........... Ulica/stavba se imenuje po ki je bil..................................... i Moj predlog............................ tudi dve monografski deli. Leta 1897 je v Celovcu izdal knjigo z naslovom Bolgarija in Srbija, v letu izbruha prve svetovne vojne (1914) pa še Bolgarsko slovnico in čitanko s slovensko-bolgarskimi razgovori, ki ji je priložil pet tablic s cirilico- Za svoje delo je Bezenšek prej el vrsto priznanj. Med njimi je gotovo najpomembnejše priznanje, ki so mu ga leta 1890 podelili Francozi: zlata palma častnika francoske akademije. Zgodovina je Bezenška najbolj ohranila v spominu kot izvrstnega stenografa. Njegov stenografski sistem, ki ga je razvijal, se je ohranjal vrsto let. Za stalno sicer le v Bolgariji, pri nas pa ga je z len nadomestil sistem stenografa Franca Novaka, ki gaje razvil v prvih dveh deseüetjih 20. stoletja. Umrl je 11. decembra 1915 v Sofiji, pokopan pa je v Beogradu, Zaradi izjemnih del, ki jih je predvsem na tujem bele-žO Anton Bezenšek, je mesto Celje eno od svojih ulic poimenovalo po tem zaslužnem možu. Spomin na svojega rojaka pa ohranjajo tudi na Frankolovem, v moškem pevskem zboru, poimenovanem po Antonu Bezenšku. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Črtomirova ulica na Ostrožnem v Celju? Na vprašanje o Antonu Bezenšku smo prejeli veliko pravilnih odgovorov, žreb pa je izbral Marijo Vodišek iz Laškega, ki bo po pošti prejela hišno nagrado NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki so jih ponatisnili v Osrednji knjižnici Celje. Odgovore pošljite do ponedeljka, 18. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o življenju in delu Antona Bezenška je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Komorni zbor Emanuel v Pragi Komorni zbor Emanuel je znova dokazal, da sodi med zbore, ki jim nagrade pomenijo le še dodatno spodbudo za nadaljnje kvalitetno delo. Po nedavni zmagi na regijskem tekmovanju odraslih zborov celjske in koroške regije, kjer so dosegli zlato priznanje z odliko za prejetih 91 točk (od 100 možnih), posebno priznanje za najboljši mešani zbor, zborovodja Bernarda Kink pa posebno nagrado za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, so svoje petje preizkusili še v mednarodni konkurenci. Na Mednarodnem tekmovanju adventne in božične glasbe v Pragi v začetku decembra, kjer je sodelovalo 63 zborov iz 16 držav Evrope, Azije in Afrike, so v kategoriji komornih zborov prejeli zlato od-ličje in posebno priznanje za izjemno izvedbo sodobne skladbe Gloria Knuta Nysted-ta. Poleg tega se je v 16 letih obstoja zbora zvrstilo že vrsto pomembnih projektov. Med njimi izpostavimo organizacijo seminarja Renesansa in barok, ki so ga leta 2000 izvedli s priznanim angleškim dirigentom Timothyjem Brownom, izdajo zgoščenke Marija in tabernakelj, zlato plaketo, zmago v kategoriji komornih zborov in 2. me- sto vabsolutni konkurenci na Mednarodnem tekmovanju zborov v Gradežu leta 2003, kjer je Bernarda Kink prejela tudi posebno nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja. Lani je Komorni zbor Emanuel postal bogatejši za bronasti celjski grb, ki mu ga je za posebne umetniške dosežke podelila Mestna občina Celje. Nenazadnje vsi ti dosežki, še posebej tisti na mednarodni ravni, oblikujejo kvalitetno podobo Slovenije, predvsem pa knežjega mesta Celje, saj tudi vrhunski rezidtati zbora približujejo Celju morebitni naziv evropske kulturne prestolnice leta 2012. AL Komorni zbor Emanuel se je iz Prage vrnil z zlatim odličjem. Gumbi med ovratniki »V škatlah so stvari mrtve,« je minuli četrtek na odprtju razstave z naslovom Gumbi v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje dejal zbiralec Franc Pajtlcr z Grobelnega, ki je prispeval gumbe iz svoje zbirke. Razstava s tri tisoč gumbi je nastala po zamisli višjega kustosa muzeja Jožeta Rata- ja. Številno občinstvo na odprtju je bilo očarano tako nad idejo kot nad zanimivo postavitvijo. delo oblikovalke Ksenije Baraga, ki je gumbe s pomočjo sodclavccv spra vila med široke ovratnike. Razstavo je odpri minister Ivan Žagar, nekoč župan Slovenske Bistrice, ki je v nagovoru sodelujočim čestital in dejal, da je »razstava dokaz več, kako pomembna je ideja«. Gumbi med ovratniki in kamni v lapidariju muzeja se še posebej lepo podajo v prazničnem času, saj jih pogosto krat označujemo kot simbol sreče. Razstava bo na ogled do septembra priliodnje leto. MP, foto: AŠ Med gumbi, simboli sreče (z leve): Jože Rataj, Daiia Pirkmajer, Franc Pajtier in Ivan Žagar r2006 - Ml »MM ^KULTURA-OTRIBKI ČASOPIS 17 Cirkus na trnoveljskem odru člani gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje Celje so v nedeljo premierno uprizorili otroško pravljico Krasen cirkus avtorja Marjana Marin ca. Krasen cirkus je režirala Cvetka Jovan -Jekl, ki je izbrala tudi glasbo ter skupaj s Krešimirjem Vrebcem zasnovala sceno. Kostumi so delo Darje Vrebac, koreografijo pa je pripravila Sabrina Železnik. Pravljico, ki je navdušila gledalce, bodo ponovno uprizorili 13. januarja prihodnje leto. To je bila že druga premiera trnoveljskih gledališčnikov v letošnji sezoni. V začetku oktobra so na oder postavili mladinsko komedijo Skrivni dnevnik Jadrana Krta, s katero so tudi začeli letošnja Novačanova gledališka srečanja. BA, foto: NATAŠA MÜLLER Pelikan spet doma Mojster fotografije Josip Pelikan je oktobra i Modemi galeriji. To je bila prva predstavitev Pelikanovih del i: novembra »gostoval« v n Celja, zdaj pa so razstavo njegovih fotografij, predvsem portretov, preseliU v celjski Muzej novejše zgodovine. Razstavo, ki jo spremlja tudi knjiga avtorjev Andreje Rihter, Milana Pajka in Radovana Jenka, bodo odprli v četrtek ob 18. uri. Z njo namerava celjski muzej prihodnje leto gostovati tudi po drugih slovenskih krajih in celo po tujini, BA Trojni užitek s Triology Tretja v aLaš- e bo nocoj, v torek, ob 19.30 v laškem kulturnem centru predstavila zasedba svetovnega formata Triology. Triology združuje tri akademsko izobražene glasbenike iz Anglije, Rusije in Nemčije, ki fun običajen repertoar komorne glasbe ne zadošča. Svojemu občinstvu se zato predstavljajo z glasbo, ki je polna virtuoznosti, duhovnosti in presenečenj. Svoj repertoar, ki vključuje najrazličnejše glasbene zvrsti -od klasične glasbe, džeza, popa, sodobne resne in etno glasbe - ustvarjajo sami. Zasedbo Triology sprejemajo najprestižnejše dvorane in festivali, turneje pa so jih že ponesle na Japonsko, Švedsko, v Avstrijo, Nemčijo, Španijo, Italijo, na Nizozemsko, v Turčijo, Ukrajino in ZDA. BA ^OTROSKI ČA50PI5^ Prazniki so pred vrati Končno se je v pravem pomenu začel veseli december. Miklavž je že nosil darila, prepričani smo, da je tudi vaše peharčke napolnil z dobrotami, zdaj nas čakata še Božiček in dedek Mraz. Da bosta dobra moža zagotovo vedela, kaj naj vam prineseta, lahko pismo pošljete tudi k nam. Še bolj pa bomo veseli, če nam boste poslali kakšno poročilo s fotografijo, kaj se dogaja pri vas v vrtcu ali šoli. Nekateri to že vedo in nam pridno pošiljajo svoje zgodbice in dogodivščine. Če se pri vas nič takega ne dogaja, pa lahko vseeno sodelujete pri otroškem časopisu. V akciji Moja naj-Ijubšaknjiga, seveda. Vse, kar morate narediti, je, da pošljete glasovnico na naš naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje. Ta teden skodelico z Miš- kom Knjižkom dobi Barbara Vozlič iz Podplata. Čestitamo ! Ostali pa hitro med vrstice! MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: OovaljiiiBm. da to mo^ pocbfki [avno objovljoni. Z delavnicami v praznike V četrtek, 7. decembra, so na Podružnični osnovni šoli Trje pripravili že tradicionalne božično-novoletne delavnice. Otroci so s svojimi starši ustvarjali v petih učilnicah, kjer PREIZKUSNE VOŽNJE AVTOMOBILOV SUBARU AVTO CENTER CELEIA, MARIBORSKA CESTA 107, CELJE V ČETRTEK, 14. DECEMBRA OD 10. DO 16. URE INFORMACIJE-TELEFON: 01 586 33 50 www.subaru.si INtERSERViCE'- e: 01 586.-33 50, salon Subaru, Leskoškova 11, Ljubljana, 02 450 35 54, Avto Šerbinek d.o.o., Zagrebška cesta 85: Maribor, www.fiubaru.si so učiteljice pripravile zanimive delavnice, primerne starosti otrok, saj šolo obiskujejo otroci od 1, do 4. razreda. V vsakem razredu je tako nastalo več različnih izdelkov, ki so jih lahko otroci odnesli domov; od namiznih aranžmajev, novoletnih okraskov, izdelkov iz gline, ki so primerni za ta prednovoletni čas. So pa bile te delavnice zagotovo nekaj posebnega, saj so nas obiskali dijaki Vrtnarske šole Celje z mentorico Ano So-tošek. Cvetlični novoletni namizni aranžma, ki so ga izde- lali vsi otroci in njihovi starši, je pritegnil veliko pozornosti in veliko zanimanje, mentorica pa je predstavila tudi delo cvetličarjev in vrtna^ev, Z delavnicami so učiteljice in dijaki učence in starše popeljali vpraznični čas. Nasmejanih in zadovoljnih obrazov je bilo veliko, izrečenih je bilo veliko lepih besed. Topli pogledi, otroci s polnimi rokami izdelkov, ko so odhajali domov, zadovoljni starši „., slika, ki bo še dolgo ostala v naših spominih. Učiteljice POŠ Trje Še dva dneva nas ločita do dobrodelnega konceria Zvezde zvezdicam, ki ga pripravlja Osnovna šola Griže. Na koncertu, ki bo v četrtek ob 19. uri v Kulturnem domu Griže, bodo nastopili Rebeka Dremelj, Sebastian, Anika Horvat, Katja Koren, Maja Slatinšek, 4 Play, Eva Moškon, Peter Januš, Sergeja, Plesna šola Power dancers. Energy break team in seveda otroci OŠ Griže. Za pijačo bodo poskrbeli Barovci, program pa bo povezoval Peter Poles. Izkupiček koncerta bo namenjen za šolski sklad, tako da bodo prav vsi otroci lahko odšli na šolo v naravi. Zato vsi, ki še nimate vstopnice, brž v nakup! 18 B^^rVOROCEVALCI IPIflift.li 11,0']. t 1 Ko glasba spodbudi strasti v cerkvi sv. Lovrenca je Cerkveni mešani pevski zbor Podčetrtek praznoval deset let svojega delovanja. 27 pevcev in pevk je pod vodstvom zborovodkinje Mojce Volavšek pričaralo dve polni uri dolgo glasbeno popotovanje, kjer ni manjkalo ganljivih besed in misli spodbude. Člani zhora se še vedno z navdušenjem spominjajo svojega prvega snidenja decembra 1996, ko so ob polnočnem bogoslužju prvič zapeli skupaj. Prva srečanja so prerasla v resne vsakoteden-ske vaje, nastopi in koncerti pa 50 se začeli vrstiti kar sami od sebe. Repertoar pesmi je bil kronološko zasnovan, kar pomeni, da smo lahko poslušalci od pesmi do pesmi počasi spremljali njihovo razvojno pot. Pričeli so s svojo himno Zvonček, čuj in preko ma-šnih bogoslužnih pesmi na svoj program nizali tudi dela o domovini ter ljubezni. Magični zven pesmi je začutila tudi publika, ki je z navdušenim aplavzom na koncu pevce pripravila, da so razkrili največje presenečenje večera - mogočno pesem Na-buccoGluseppeja Verdija. Za glasbeno spremljavo je ves čas skrbela Sandra Čepin, koncertni premor pa so na citrah in kitari popestrile Mojca Če- pin, Edita Drame in Mojca Žerak, vse učenke Glasbene šole Rogaška Slatina. Koncerta se je udeležil tudi Tone Kampuš iz Šmarja pri Jelšah, predstavnik Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je sedemnajstim pevcem podelil bronaste Gallusove značke za deset let zvestega pevskega udejstvovanja. Naj izpostavimo Marico Dro-fenik, Faniko Ulčnik in Dragico Kolar, ki jim je Boris Počivavšek kot predsednik Kulturnega društva Zvon, v okviru katerega zbor deluje, podelil tudi posebna priznanja. Za presenečenje, ki je do solz pripravilo marsikatere- ga pevca, je s svojim govorom poskrbela tudi zboro-vodkinja Mojca Volavšek. Ja, Thomas Carlyle je imel prav, ko je nekoč dejal, da je »glasba kakor govor angelov - nobeno drugo izrazno sredstvo, ki je bilo dano človeku, ni tako božansko, približa nas namreč neskončnosti.« S tem se je strinjal tudi Peter Mišja, župan Podčetrtka, ki je tokratni koncert namesto iz prve vrste raje kot kritični poslušalec spremljal kar s kora. Navdušen nad njihovim zvenom jim je zaželel še mnogo desetletij uspešnega delovanja. MAJARATEJ Praznična obrestna m Posebna ponudba potrošniških kreditov ruaraiid puiiuuu«! puiru»!ivfcutiuv Prihaja praznični čas, ko želimo sebi in svojim najbližjim ^rxtax^'^,/j / i Ponudba vam je na voljo o I strošKi odobritve [ zavarovalna premija flOM* w.abanks.si I infoSabanka.si I Abafon 0601 3 ABANKA . ^^i /flür, VESEL i VI - JINGLE . B02IČ I 'BELLS " konwitacii. božični ČAS pravljice iR • kempilacija • _ p«smic* .. ^ ' Komplet vseh §tlrih ^oščenk m, sit, za nar9eniii:'-150ö sil '^mezna-zgoščenka -600 sit, za naročnike -500 sit .. Z^ščenke laKko Kupite na oglasnem oddelki» v« Novega tednika fn RadaCelje, Prešernova 19 v Celju . -terv poplovalnicafi SHra v Žalcuin Šentjurju. atiiocelje Gostovanje otrok iz Srbije v Celju Ambasador RS v Republiki Srbiji, Miroslav Lud, je bil pobudnik obiska osem-letnikov iz Srbije v Sloveniji. Oseminštirideset otrok in dva spremljevalca iz Za-ječarja in Medveda so bivali v Sloveniji od 3. do 6. novembra. Obiskali so Ptuj, ki je rojstna mesto slovenskega ambasadorja v Srbiji, Celje in Ljubljano. Otroci so si ogledali kulturno zgodovinske in naravne spomenike v posameznih krajih in njihovi okolici, sprejeli pa so jih tudi župani ali njihovi namestniki omenjenih mest, kar je vsekakor pohvalno. Otroci so v Celje prispeli 4. novembra, v imenu župana Bojana Šrota, ki je bil službeno odsoten, pa jih je sprejela Barbara Bošnjak in predstavniki SKDH Desanka Mak-simovič Celje, Mihailo Liša-nin, Milan Ružič, Cvijetin Bla-gojevič inmoja malenkost. Li-šanin, ki je vodja likovne galerije mladih v Celju, je pripravil sprejem otrok v galeriji. Člani društva smo jih seznanili z zgodovino in aktivnostmi društva, hkrati pa so si ogledali razstavljene slike otrok od prvega do šestega leta s Kozjanskega. Vodja galerije je otroke pogostil s prigrizkom, člani društva pa so jim razdelili čokolade. Predstavnica občine Celje je z vodičem otroke odpeljala na celjski Stari grad, kjer so gosti dopolnili svoje vtise s prečudovito panoramo mesta Celja. Iz Celja so pot nadaljevali proti Logarski dolini. Po napornem dnevu so otroci prijetno utrujeni zaspali v dijaškem domu Celje, naslednji dan pa nadaljevali spoznavanje Slovenije po poti do Ljubljane. Od vodje skupine otrok iz Srbije sem izvedel, da sta samo dva izmed oseminštiridesetih otrok pred obiskom Slovenije bivala izven meja Srbije. Humana gesta slovenskega ambasadorja v Srbiji Miroslava Lucija prispeva ogromno kponovnemu oživljanju prijateljskih vezi med Slovenijo in Srbijo, zato se mu v imenu srbskega naroda, ki živi in dela v Sloveniji in v svojem osebnem imenu iskreno zahvaljujem. Obenem pa hvaJa tudi vsem trem županom, ki so omogočili prijetno bivanje srbskih otrok v njihovih mestih. DIMITRUE-DIŠA MARKOVIČ Zapleti celiakije Slovensko društvo za celiakijo, podružnica Celje, je 25. novembra v Mladinskem centru Celje organiziralo predavanje na temo Zapleti celiakije - pomen doživljenjske diete. Predavanje sta vodili zdravnica Mca Smajla in Maja Zupane iz podjetja Iris, ki je predstavila hitri lest za ugotavljanje ter prepoznavanje bolezni celiakije. Predavanja se je udeležilo veliko članov, ki so imeli s sabo tudi svoje najožje družinske člane, tako da so uspeli tudi njih nekako pobliže seznaniti in izobraziti o težko prepoznavni bolezni. Naslov in kontakt društva; Slovensko društvo za celiakijo, podružnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, gsm: 041-489-052, e-mail ceIje@drustvo-celiakija.si, http://www.dTustvo-celiakija.si. MOJCA NARAT MöfC -fipflSii: 19 zdravje - naše bogastvo Tietzejev sindrom Vprašanje: Pred mesecem dni sem začutila ostro bolečino v levem prsnem predelu, ob tem nisem mogla dihati. Zdravnik je postavil diagnozo sindrom Tietze, torej prevelik rebmo-prsnični spoj, in mi dvakrat opravil blokado s xilocainom in z depo medrolom. Močna bolečina se še vedno ponavlja, ko vstanem, a mi nihče ne zna razložiti, zakaj pride do nenadne in močne bolečine. Zanima me tudi, če je sindrom stalen, ali se moram izogibati fitnes telovadbi in prenašanju težkih stvari ali pa bolečine vendarle minejo in se telovadbi lahko posvetim? Pri meni namreč trajajo že nekaj mesecev! Tietzejev sindrom ali tudi Tietzejeva bolezen spada med razmeroma redke bolezni, a jo vsak zdravnik srečuje v svoji praksi. Pogosto se pojavlja kot problem diferencialne diagnostike bolečine v prsih. Lahko se zamenja z angino pectoris, a le ob površnem pre^edu in slabi anamnezi. Angina pectoris ali sindrom angine pectoris je bolečina, ki se javlja v prsnem košu na različnih mestih, tudi v predelu grodnice in reber, in je tudi vezana na napor. "Ri se pojavi bolečina zaradi zožitve krvnih žil in predstavlja kar velik diagnostični problem, saj je bolečina podobna pri različnih boleznih prsnega koša in ramenskega obroča, vratu, zgornjega dela trebuha, a tudi čelju- Piše; prim. JANEZ TASIČ, di. med., spec, kardiolog Ob vsakem pregledu, ko posumimo na angino pectoris, je potreben pregled mišic, grodnice, reber, prijemališč reber na grodnico, ramenskega sklepa, saj že z enostavnim prijemom oziroma s pritiskom na okvarjeno mesto povzročimo hudo bolečino. To bolečino oziroma celoten sindrom je opisal zdravnik Aleksander Tietze iz Bresla-va, današnjega Wroclawa na Poljskem. Leta i921 je opisal v berlinskem zdravniškem vestniku oteklino enega sklepa oziroma sindezmoze (hrustančne povezave) rebra in prsnice, ki je izrazito občutljiva na pritisk in omejuje gibanje. Smatral je, da gre za de-generacijo z distrofijo sklepa, ki pa se je pri opisanem primeru pozdravila spontano. Menil je, da gre za posledico mikrofrakture te sindezmoze ali rebra ob prehodu kosti v hrustanec, ki veže rebra na grodnico. Danes se ve, da gre pri tej bolezni za vnetje hrustanca, ki povezuje rebra z grodnico. Kaj je vzrc)k temu vnetju, se ne ve, je pa ponavadi locirana le na eni strani grodnice ne enem ali več prijemališčih. Chondrodi-nia ali hondropatija kot pravimo te) bolečini, se pojavi brez pravega vzroka, lahko pa se pojavi po večjem napom ali naglem ^bu. pri katerem pride do mikro poškodb v samem sklepu, kar pa ni pravi sklep temveč sindezmoza. Pri okvari se sprostijo encimi iz okvarjenih celic in povzročijo lokalno aseptično vnetje, Sklep se zadebeli, je boleč, bolečina se stopnjuje pri gibanju in nenadnih kremjah. Bolečina se pogosteje javlja na levi strani, enako pogosto pri leviča^ih kot desničarjih in je velikokrat vzrok za strah in paniko zlasti pri ljudeh, ki so že imeli težave s srcem. Bolečina zdravljenja. Lahko pa oteklina ostane še več mesecev in to še po tistem, ko bolečina izgine. Bolezen je dvakrat bolj pogosta pri moških kot pri ženah. Največ bolnikov je starih med 30 in 40 let. Torej prizadene bolezen relativno mlade. Tietzejev sindrom se laliko zamenja z osteohondritisom, ki ima podobne znake, le da pri os-teohondritisu ni otekline. Zdravljenje je konzervativno. Relativni počitek, lokalno pomaga hlajenje z ledom, kar zmanjša vnetje (podobno kot poškodbe pri športnikih), vnetje zmanjšujejo tudi antiok-sidanti, saj mdi aseptično vnetje pospešujejo prosti radikali. Če je bolečina huda, pa se družina in odnosi Mama z najstnikoma Vprašanje: Sama semzdve-ma otrokoma, najstnikoma. Velikokrat se skre^mo in mi očiuta, da jima ne zaupam, ko jima postavim uro, kdaj morata biti doma. Utrujena sem od neprestanega pogajanja in prepiranja... Včasih si mislim, pa naj gresta, pa ju bo življenju izučUo ... Ob najstnikih pogosto čutimo strah in nemoč. Očitajo nam, da jih ne razumemo in da jim ne zaupamo. Zato često lahko slišimo: »Če bi mi resnično zaupala, bi me pustila ven. Ce bi me zares imela rada, mi ne bi težila s tem in tem... Mama, ti si tako starokopitna. Kje ti živiš?« »Normalen« mladostnik se bo upiral mami, ko mu bo rekla, da mora biti do 21. ali 22. ure doma. Namreč, ena izmed poglavitnih nalog najstnika je, da pokaže okolici in sebi, da je samostojen in odrasel, da nikogar ne potrebuje. To najlažje naredi, če zavrača pomoč in nasvete staršev in učiteljev. V smislu: ej, jaz vas ne potrebujem, jaz vem, kaj je zame dobro. Zato je za starše velik izziv, da ne enačijo mladoslni-kovegavedenja z njegovimi de- janskimi potrebami. Že starpre-govor pravi, da najstnik tepe n)ko, ki ga luani. Pa poglejmo malo bolj podrobno to kompleksno dogajanje. 1. Biti spi«jet - Najstnik želi biti med vrstniki, želi biti sprejet med njimi in je zato pripravljen ogromno tvegati. Biti v petek zvečer zunaj, ni toliko izraz želje po uživanju kot želje po sprejetosti. Strah ga je, da bi ga v ponedeljek v šoli zafrkavali, da si ne upa, in ga posledično izločili. Zanj je veliko lažje reči, da mu »zatežena« mama ni pustila ven, kot pa, da se je sam odločil, da ni pamemo, da gre 2. Strah - Vedno, ko mama čuti strah, in ob takem vprašanju ga bo gotovo čutila, pomeni, da je del tega surahu prisoten tudi pri otroku, le da se tega še ne zaveda oziroma ga ne čuti. Zato se bo s hčerko skušala pogovoriti, kaj se tam dogaja, o morebitnih nevamostih, o posledicah, povedala ji bo o BLIŽINA / družinskilnštitut www.blizina.s; svojih suahovih, ki jih je imela kot najstnica. Tak pogovor se težko zgodi pol ure pred tem, ko bi morala iti ven, zato si vzemimo čas čez vikend oziroma takrat, ko je bolj »umirjeno«. 3. Ne/zaupanje - Otrok bo skoraj gotovo očital mami: »Zakaj mi ne zaupaš, zakaj se ve-deš kot policaj?« Del osnovne starševske abecede so vprašanja: s kom greš, kam greš, kdaj prideš in kdo od odraslih bo tam? Povejte mu, da mu zaupate, ko je doma, da mu zaupate, ko gre za šolo ... ne morete pa mu v družbi, v kateri ni odrasle osebe, ki bi ji lahko zaupali. Zato ga pustite na rojstni dan k sošolcu, ker zaupate njegovim staršem, ki so takrat pri-somi v hiši. Otrok ne želi slišati: ne greš. pa pika; ali dokler boš bival v tej hiši, se boš ravnal po mojih pravilih ... Bolj na mestu so: ker te imam rada in ker me skrbi zate, postavljam ta pravila; ker me je sti-ah zate, ker ne zaupam tisti družbi... Vendar tudi tem iskrenim besedam ne bo ploskal. 4. Odgovornost - Del starševske poštevanke je, koliko odgovornosti, toliko svobode. Več odgovornosti, kot bo po-- Št. 97-12. pogosto aplicirajo lokalno v ovojnico sklepa zdravila, ki blokirajo bolečino, in zdravila, ki zmanjšujejo vnetje. Med temi zdravili so kortikosteroidi inxilocain.kijihjeprejelanaša bolnica, kar pravi izbor. Ker sprašuje, če lahko hodi v fitnes, ji lahko odgovorim le, da ji zaenkrat to odsvetujem, saj se pri rekreaciji obremenjuje tudi prsni koš in sklepi ter se tako lahko poslabša in obnavlja okvaro, ki je lahko le minimalna. Bolezen je v bistvu nenevarna, a je neprijetoa zaradi bolečine, ki je lahko zelo različne intenzitete. Težave v večini primerov izginejo v parih mesecih. Se pa rade ponavljajo, zato se ne priporoča intenzivnih ti-eningov in prenašanje težjih predmetov še več tednov po tistem, ko težave popolnoma izginejo. V prehrani se priporočajo večje količine antioksidantov (selen, dnk, C- in E-vitamin), a le malo beljakovin, zlasti jm se odsvetuje hrana, ki vsebuje purine (drobovina, suhe slive, čokolada). Dandanes so dobre rezultate dosegli z uživanjem kapsul glukozamina, ki zmanjšuje vnetje sklepov in omogoča hitrejšo regeneracijo oziroma obnovo hrustanca. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogas- kazal, več svobode bo dobil. Če pa te svobode ne »zmore«, bo ti-eba postaviti več omejitev, Če zamudiš pol ure, boš naslednjič moral eno uro prej biti doma. Te omejitve oziroma posledice naj bodo vnaprej znane in naj bodo logične in konkretne, 5. Ljubezen - Če so najstni-kova dejanja včasih nerazumljiva, je podobno tudi glede njegove^ preveijanja, koliko pomeni staršem, V prvem hipu bo mladostnik navdušen, če mu starši vse pustijo, čez čas pa bo v sebi čutil, da jim ne pomeni kaj dosti, sicer bi se bolj borili in več pogajali z njim. Mladostnik ne želi, da ste v tem boju poraženi. Ce zmaga mladostnik, pomeni, da je postal sam vsvoji negotovosti. Skratka, gre za izzivanje, češ, koliko ti pomenim. Mama, tebi morda že dovolj, kaj pa očetu, ki ne živi več z nama!? DRAGO JEREBIC roš^ceinčajčki Rožmarin za spomin Rožmarin / čaj naj i . . dizpi-ti, saj krepi spomin in živce. Rožmarin {Rosmarinus officinalis) pa poživlja tudi krvni obtok, omili izčrpanost, izboljšuje prekrva-vitev, pomaga pri slabi prebavi ... Beri, beri rožmarin zeleni, beri, beri Miäka, rožmarin zeleni, poje ena od naših ljudskih pesmi. In res, brez rožmarina včasih ni bilo poštenega šopka. Veljal je za simbol ljubezni, pa tudi smr-tL Z njim še danes kropimo umrle. Tudi v tem primeru je na mestu rek rožmarin za spomin. Sicer pa je rožmarin eno najstarejših zelišč in začimb. O njem so našli podatke že na kamnitih ploščah, ki izvirajo izpred pet tisoč let pred Kristusom, V Egiptu so pokojnim faraonom v grobnico položili tudi vejico rožmarina, ki jim je odišavila pot v kraljestvo duš. Ime ros maris ali morska rosa so mu nadeli Rimljani in ga posvetili boginji ljubezni Veneri, ki naj bi se rodila iz morske pene. Menili so, da živim prinaša srečo, mrtvim pa mir. Srednjeveške bukve ga priporočajo pri težavah s prebavo in hvalijo njegov poživljajoč učinek na krvni obtok. Ko je razsajala l!^, so imeli ljudje vedno pri sebi vejice rožmarina, ki so jih varovale pred okužbo. Že v 13. stoletju je zdravnik Arnaldus Vlllanova-nus iz listov rožmarina izoliral eterično olje in ga uporabljal pri zdravljenju mnogih bolezni. Pred kakimi petimi stoletji je izbruhnil pravi val navdušenja nad t.l, ogrsko vo- ŠTAJERSKI VAL Piše: PAVLA KLINER dico, vodico madžarske kraljice ali Izabelino oz. Eliza-betino vodico, kakor ji tudi pravijo. Kraljico je mučila pu-tika in bolečine so krotoviči-le njene ude. Prav rožmarin pa ji je povrnil moč in lepoto, in to tako uspešno, da jo je zasnubil kralj Poljske. Odtlej so povsod hvalili vodico ogrske kraljice. Recept, ki naj bi ga dobila od nekega angela, je navajal, naj vodica vsebuje v žganju namočene destilirane vejice rožmarina in druga protirevmatična zelišča, kot so majaron, sivka ... Vodica pa ni lajšala zgolj rev-me in protina, pač pa tudi histerične napade, otožnost, na mah pa je vžgala tudi iskrico strasti v gospeh in gospodih v žlahtnejših letih. Verjeli so, da rožmarin dela čudeže. Sebastian Kneipp ga je čislal kot krepčilo za staro srce in po hudih obolenjih. Zlasti je priporočal rožmarino-vo vino, ki ga uporablja tudi ljudsko zdravilstvo. Pri duševni izčrpanosri, nerodovit-nosti, bledici, za čiščenje krvi, za odvajanje vode pravijo babice, da je treba spiti trikrat na dan na tešče in uro pred kosilom in večerjo po eno šilce rožmarinovega vina. Slednje pripravimo tako, da 70 gramov rožmarinovih listov namakamo štiri dni v litru dobrega belega vina in nato odcedimo. Prihodnjič pa o novejših do^anjih in pripravkih iz lepe in zdravilne »morske ro- MIMiMMi Dr. PIRNAT Ji»252^5,0V5W3S51| iscemo topel dom Polni delovne vneme še enkrat prekinjam razlago predpisov zaradi nedavnega koncerta Otroci rešujemo živali. Pravzaprav se sedaj ne znam z besedami opisati, kakšni so občutki, saj je koncert imel izjemen odmev, odlično obiska-nost in nas je, delavce zavetišča in organizatorje, napolnil z novim elanom. Rad bi se še enkrat zahvalil vsem, ki ste nam pomagali; otrokom, ki so risali, pisali in nastopali, izvajalcem, ki so se rade volje, nesebično in brezplačno odzvali klicu na pomoč, vsem medijem, ki so nas podprli, donator-jem kot tudi obiskovalcem koncerta. Najbolj pa smo hvaležni skupinici, ki je organizirala koncert. Nihče od njih noče velikih zahval, saj so to storili zaradi srčnosti in ne slave. Sam pa jim moram reči hvala in našteti njihova imena. Viktorija, Lenja, Daija, Andreja, Sašo, Simon in Andrej so imena, ki sem jih izgovarjal najpogosteje zadnje tri tedne, v srce pa so se mi zapisala zaradi srčnosti in pripravljenosti pomagali v ukšni meri, kakršno v tem svetu redko pričakujemo, še redkeje pa prejmemo. Hvala! Tudi tokrat lahko iz spodnjega seznama izberete katerega od kosmatinrpv hro7 doma. Obiščite Zonzani v Jaimo pokličite na 03/74'; - lU: - i V.. IU)I< KKA.'MK *** ■ M I- m ga kdaj videl, ji ni podoben, Unikat ni ... ... . , ^ ^ z malo ljubezni se bo sprostila in to ljubezen vrnila Z) Priiv ponosun lovski kiiŽH je zelo prilagodljiv, saj se mu že na očkah vidi, mi. Na banki bi temu rekli dobra dn ju med bolj bistrimi pripadniki svnje vrste. invosticljn. psička, polna življenja m pri inverjet- pravljena na vsakršno okolje kot urbana sprernlje- m kuža, ki sem valka na sprehodih v parku ali avanturistična razi- a.ie pa zato velika bolj primerna za bivanje v zaprtih prostorih, saj pušča manj dlak. To pot vam predstavljamo dve malo večji muci. ki sta pravi lepotički. Nista pa edini! Se bodo zaradi uvedbe evra cene zvišale? v Sparu jgbljubimio) vam! RAR Cene bodo zaokrožene v skladu z določbami Zakona o uvedbi evra. I NTERSRAR $mali oglasi -informacije 21 r mwDtednik n Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko» in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. rrnrPT Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo imeio sem prometno nesrečo in utrpela lažjo telesno poškodbo. Trenutno sem še vedno v bolniškem stoležu, prav tako pa nosim ovratnico. Voznik, ki je prometno nesrečo povzročit, je bil pod vplivom alkohola. Kakšne so moje mo-žnosK zo odškodnino? Ali mo ram povzročitelia Itižili? Afurijfl, ICopor Ir voJega opisa nezgode lahko sklepamo, do ste utrpeli poškodbo vratne hrbtenice. Zo takšne poškodbe se višino odškodnine v izvensodni porovnavi giblje nekje med 300 ilsoč in 700 tisoč tolarjev, višja odškodnina pa bi bila v primeru trojnih posledic. V vašem primeru vam civilne tožbe ne bi priporočali, ne glede na to, do je višino odškodnine v sodnem postopku nekoliko višjo, saj, ko! lofiko sklepomo, vam poškodba Di pustilo trojnih posledic oz. involidnosti. Civilno tožbo pride v poštev le v skfojriih primerih, ko se z za-varovolnico nikokor nI mogoče dogovorili o višini odškodnine. Zaradi alkoholiziranosti povzročitelja pa bo zavarovalnico po končanem postopku vložilo regresni zahtevek zoper njega, kor pomeni, da bo zavarovalnici morol'povrnili izplačano odškodnino. Za nolončnejši odgovor po bi vsekakor morali vašo dokumenta- PRODAM TRAKTOR Štore, letnik 1981, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodom. Telefon 041 910-466. L1375 ELiKIRO motor, 380 V, 2800 ohr., 0,75 Kw, prodom.Ielelon040 554-173. L1379 R0TA(USK0kosilni(oRK2200FSip,čel>io, smsžni pliig, telni, hidravlični, 2,5 m, prodam.Telefon041 511-537. ši46i MIZARSKO delovno mizo (>hoblpank(] in varilni oporat, 250 A,prodom-Ielelon 7810-560. 7385 TRIFAZNI sekuiar prodom. Ceno p» dogovoru. Telefon 5730-892. L1386 POSEST cijo. vprašanje v zvezi s svojim primerom pošljite na iirfoüpemv-aovfl.si oli po pošli na noslov Poravnava, d.o.o., ljubijo nska ceslg ZO, 3000 Celje, In v Ireh dneh boste preieli odgovor pravnikov podjetjo Poravnava, d.o.o. Lahko nas tudi pokličete na brezplačno lel. št. 080 13 14 NJIVE, na lokaciji Vtansko-ljitkova vas i okolica, vzamemo v najm. Telefaa 040 i3M17. 7244 KUPtM DVOSOINOalPlrl»bnail.novani.i.oino kupim. Plačila v golovialTeiefoo 041 737-330. 8949 GIISOHJERO oil onosobnoslanovoile ku- pi« iaiot.viaa,TiHon 04135M(7 iAniirw.radlioceije.com SI(lillUOeon>ia,l!OI,robl|oacciv, pcodom. Telefon 103)5648467 7376 m PRODAM m.Ie- DRVA, mešana, Juho, uc lefon 031844^12. Ši443 DRVA, mešOM In brezovo, prodam.Telelon 041216484. 73S2 DRVA, mešano, metrska oli rozžogona, z dostivo, prodam, cena ugodno. Telefon 031 5094)60. 740S BUKOVAdrvo, 14m,proi!Dm.Telefon041 8734)65. Ž1473 ŽENITNA posredovolnicn Zouponje po-sredvje za vsa starostna obdobje, brezplačno zomloiše ženske. Telefon |03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešnik s. p.. Dolenjo vos 85, msmm PlZZERIATaurus, Miran Kojtno, s. p.. Lovec 40, Petrovče, zoposli notokorjo in noto-knrico z izkušnjami. Telefon 031 714- PRODAM PRODAM FlATuno 1,1 lo,lelnik 1993, rdeč, re«. do 12/2007,prodam zo 140.000 5[r.Teto-fon041 506-H5. 7353 SUBARU jüsty 1,0 4'4,letnik 1992, rog. do 11/2007, prodom. Teleion 031 596-671, 7354 OSEBNI avto Lado niva4«4, letnik 1996, zelene barvo, dobro ohronjen, prodam. Telefon 041 293^02. ši462 MARUn, renault trofic 2,1 d, vsi rezervni deli, prodoni.Telefon 031243-793. HIŠOoliHbenoparcelo,vCeljuoli bližnji okolid, kupim. Telefon 041672-374, PARCELO, lOOOdo 1500m',vokoli(iŽalco, travnik, gozd, lohko ob avtocesti, kupim. Telefon 041807-060. Ž7B7 gonje. Začetek takoj. Pon.-pet. od 8. do 15. ure. Telefon 03/425-61-50. Jakoma, d.o.o., IMariborska c. 44, Celje. koline prodom. Telefon 059 940-343, 031 651436. 7280 TELIČKO simentalko, storo 6 mesecev, prodam oli menjom za večjega biku z doplačilom. Telefon (03) 5829-179,041 222-375. 7355 OSUintelicaprodani,Telefon(03)5443-491. 7364 PRAŠIČA, težkega 150 kg, hranjonogo z domačo kuhano hrono, prodom. Tele-fan810-I360. ši464 DVA prašiča zozay,odf80 do 200 kg, prodorno. Franc Kompolšek, Proseniško 39,Šefttjur,telefon5799-059. ši45b KOKIE, ponfje in kobiki zžrebetom prodom. Telefon 041 511-537. li46i KRAVO in dve kobifi, zelo mirni, prodom. Telefon031 515-187. Ži47i PRAŠIČE, o(t 80 do 150 kg, prodam. Telefon 041 706-154,(02)8019-354. p BURSKEGAkozlazArodovnikom, za pleme, zelo lepega, starega 7 mesecev, ugodno prodam. Telefon 03 ) 605-274, (03) 749-1790. 7393 TEUČKO simuitolko, storo 14 dni, prodom.. Telefon 5730-938,031 783-799. PRAŠIČA, celego oli polovice, težkegn 120 do 130 kg, prodoin.Telefon 5730-841. L1387 KRAVO, brejo 5 mesecev, pnxlamo. (eiw po dogovoru,Telefon 031 565-534. BIKCEintolice,večglav,od 200 kg naprej, simentolci, prodam. Telefon 04) 269-693. 7403 PRAŠIČA zo zakol prodam, Telefon (03) 577^47. 7407 IŠČEMO voznikaC-katesorije za razvoz blago po Sloveniji. Telefon 041 663-557. Mihael Hliš, s. p., Pone(e36, Rimske Toplice. 7290 ZAPOSLIMO delovro zo manj zohtevno delnvovtomehanični delavnici v Što-rah.Telefon041 611-747.Jončič,d.o.o., Obrtniška C. 8, Štore. 7302 ZAPOSLIMO: slikoi^eskarje in groitbene delavce zo finalno grodbeno dela. Informacije: PE Gradnje, Svn64, d. 0.0., Ipovčevo 22, Celje, telefon 051 363- Iščemo sodelavca za razširitev prodaje vin VOZNIKA C In E kotogorijo, zo jvevoze po Sloveniji, sprejmemo v redno delovno rozmerje. Gmtours, i o. 0., ^o vos 30 C,teiefon031 642-205. 7372 filSTRQŽ,pi>NiKošenlna,s.p.,Gomihko 44, bodoča pizzerio6omilsko45,zapo-sli kuharja pizzopeko in natakarico. Telefon 5726406. Ž786 VOZNIKA ovtodsteme, poklicnega voznika s IV. stopnjo izobrazbe, zaposhmo.Pch goji:izpitADR,(-inE-kategoiija,3leta delovnih izkušenj. Ponudbe z življenjepisom pošljite v 8. dneh na naslov: Frece^nag, d. 0.0., Liboje 70 a, Pelrov- ...........— RAČUNOVODSKE storftve za podjetja in obrtnike opravljamo cenovno ugodno in ožitrno. Dokumentacijo lahko prevzamemo pri vos in vam jo vrnemo v najkrajšem času. Telefon 031 210-408. Neva, s. p., Ljubljonsko c. 20, 3000 Celje. moželiodlB.KjSdivCelju, PRODAM LEVOlučzapojero, letnik 1994/95, gume, 16 Colin cisterno, 10001, proilam.Tele-fon 051318-190. 7394 PEČ no trdo gorivo, z globokim kuriščem, s kuhalno ploščo in prtljožnik zo renault clio, s ključavnicomi, ugodno prodom, Telefon 041994-512. 7396 1RAKT0R Tomo Vinkovič, dvo hiko simontal-co, po 300 kg in traktor Fergusson 557, prodam.Telefon041 706-975. r KUPIM KM£Ö;0 orodje, cimetmonb, store rnzglei^ niče, fotografije, store knjige in bajonete kupim.Telefon03)809-043. 7369 TRAKTOR Tomo Vinkovič in ovna kupim, Telefon 040 554-173. L1379 SUKOPLESKARSKA,keramičarska in ostala delo ter demit fasado izvajamo po koničnih, promocijskih cenah. Informacije: PE Gradnje, Sim64 i. 0.0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051 363-986. n Mnogo jih ie, zato DU oe, pozabite na razočaranja ter jiii br stroškov spoznajte Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. diteljo prosi, do 80 pokličepo telefonu 031 384-354, dobil bo lepo nagrado. 7390 . čženske,radbisep.«^ lil k njej, stare od 73 do 75 let. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifra POMOČ, 7391 IŠČEMO resno In poleno osebo za oskrt» starejše ženska v Žalcu. PlaSlo po dogovoru. Telefon031804-956. Ko ivoje zaželimo si bližine, pridemo tja. v ta mirni kraj tišine, tam srce tiho se razjoče. saj verjeti noče, da le že dve leli med nami ni. Ostali so spomini tvojih pridnih rok, ostal je nate spomin, a ob spominu trpek jok. V SPOMIN DARINKI KONČAN (8.4.1972-11.12.2004) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Neizmerno radi smo jo imeli: ličerka Sabina, mama Dragica, oče Milan, brat Milan, sestri Dragica in Milena z družino ter ostali Na nebu nova zvezda jezažarela... Zakaj? Usoda je tako hotela... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina, brata in vnuka MATEJA ŠEŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sošolcem in bivšim sosedom iz Trubarjeve ulice v Celju, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrazili besede sožalja. Iskrena hvala župniku za lepo opravljen obred, hvala pogrebni službi Veking in Vrtnarstvu Celje. Posebna hvala Dragici Arzenšek za vso pomoč pri pogrebu. Hvala vsem sosedom na Ponikvi za darovane sveče in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala Zagorče-vim za govor pri njegovem grobu, hvala Hokejskemu klubu Celje in vsem prijateljem hokejistom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za darovane sveče in izrečene besede sožalja. Hvala pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala vsem sodelavcem Heledisa in Interevrope. Hvala vsem. Žaiujofl: oči, mami, brat Jure in oma Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze tečejo nam iz oä. ko se spomnimo, dn. tebe. iraga Slavi, več med nami ni. Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da je mnogo prezgodaj prenehalo biti plemenito srce, polno dobrote, dragi ženi, mami, sestri, hčerki, babici in teti SLAVICI PAULS roj. Rezec iz Trobnega Dola (27.4.1951-17.11.2006) Žalujoči: mož Hanz, hčerka Andreja z Joy, mama, sestra Mirica z možem, Robert in Kristjan z družinama, njeni domači iz Trobnega Dola 22 dela Prosta delovna Tuesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostom niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti -obfav iz-puščamo pogoie. ki )ih pirstavljato delodajala (delo za določen čas. zahtevane debvne izkmn^e. posebiw znanje in morebitne druge zahteve}. Vsi navedeni m manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območndi služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://. unvw.ess.gQv.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozaijamo, da si javi mogoče. morebitne napake pri ob- UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica strežba v dnevnem lokalu; do 23.12.2006;KordišTomi-slava s.p., Jata Teharje, Slance 9,3221 Teharje; monter gradbenih elementov; 15. 12.2006; Ovtard.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Pomožni delavec gradbeni delavec; dcl5.12. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovž- Snažilka čiščenje prostorov; do 15.12, 2006; Cepin Janko s.p., Avto-storitve. Pot v Lešje 1,3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba voznik viličarja v skladišču poslovne enote Celje; vloge na naslov: Kidričeva 38,3000 Celje; do 12.12.2005; Intereuro-pa, globalni logistični servis d.d.. Filiala logistične rešitve, Letališka cesta 35,1000 Ljubljana; strežba v dnevnem lokalu; do 17.12.2006; Kordiš Tomi-slava s.p.. Jata Tehaijc, Slance 9,3221 Teharje; pomožna dela v lesni proi-iivodnji; do 19.12.2006; Pro-fagus d.o.o. Celje, Kosova ulica 10,3000 Celje; varnostnik; do 15.12.2006; Sintal Celje d.d.. Dražba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22,3000 Celje; voznik lahkega dostavnega vozila za prevoz pic; do 15.12, 2006; T-Antonio, gostinstvo in posredništvo d.o.o.. Ulica mesta Grevenbroich 9,3000 Celje, Natakarski pomočnik sUežbapijač;do 16,12,2006; Gostinstvo Zoran Galof s.p., Me-gicaffe. Ulica mesta Grevenbroich 9, 3000 Celje. Talilec tahlec livar, upravljanje talilnih peči za taljenje železa; do 18.12.2006; Valji d.o.o. Store, Železarska cesta 3,3220 Što- Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) upravljalec stroja 11, delo poteka na izsekovalnih strojih ter končna kontrola izdelkov v tekstilni industriji; do 15.12.2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mizar montermizarskih izdelkov; do 15.12.2006; Hoby les, proizvodnja in trgovina d.o.o., Škof-javas3b,3211Žkofjavas; obdelovalec lesa, izdeluje pohištvo po naročilu in občasno opravlja tudi montažo le-tega; do 15.12.2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delno samostojno delo; do 12.2006; Ojsteršek Müan s Milan, Rifengozd 14, ko. tesar; do 15.12. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžiak 71, 3221 Teharje. Zidar zidar; do 15.12,2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžiak 71, 3221 Teharje; zidarska in tesarska dela; do 12.12.2006; Gradnje Nikolov d.o.o., Cankarjeva ulica 1,3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 16.12.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Monter gradbenih konstrukcij monter, žerjavist; do 19.12. 2006; CM Celje d.d.. Ceste mostovi Celje, Lava42, 3000 Ce- Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 16.12, 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; voznik kamiona; do 16.12. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štore; voznik tovornjaka; do 15.12. 2006;T&Tgr Prodajalec avtom., rez.del., kmet. mehan. prodaja rezervnih delov v franšizni prodajalni Trgoavto Celje; do 19. 12. 2006; Čepin Franc s.p.. Posredništvo, Ven-gustova ulica 10,3202 Ljubeč- Kuhar priprava hrane in peka pic; do 16. l2.2006;NSinvestd.o.o., Tkalska ulica 3 c, 3000 Celje. Natakar pomoč v strežbi; do 19, ]2. 2006; Društvo motoristov in kampistov. Ulica 1. Celjske čete 29,3230 Šentjur; natakar, strežba pic, ostale hrane in pijače; do 15.12.2Q06; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; strežba jedi in pijač; do 15. 12.2006; T-Antonio, gostinstvo inposredništvo d.o.o.,Ulicame-sta Grevenbroich 9, 3000 Ce- Srednja poklicna izobrazba Obrtn ,3000 C Voznik voznik tovornega vozila; do 15.12.2006; Ovtard.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Vozi skladi Laš- znik avtobusa; do 15.12. 2006; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20,3000 Celje, Skladiščnik skladiščna in transporuia dela, razkladanje in nakladanje avtomobilov-moški;do 19.12. 2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Žerjavist žerjavovodja, upravljanje mostnega dvigala; do 18. 12. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Prodajalec prodaja bonbonov v City-centru Celje; do 12.12.2006; Drop shop d.o.o.,Mrhaiievaulica 8,1210 Ljubljana - Šentvid; prodaja v trgovini na debelo in drobno, komercialna dela, vodenje trgovskih evidenc; do 15.12.2006; Hoby les, proi-zvodnjaintrgovinad.o.o.,Škof-javas3b,3211Škofjavas; komercialist, potnik, prodaja na terenu; do 12.12. 2006; Inka -impex d.o.o. Celje, Ipavčeva ulica 22,3000 Celje; prodajalec suho montažnega materiala; do 15.12.2006; Ovtar d.0,0, Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik; prodajalec, steklar II; do 12. 12.2006; Steklar d.o.o. Celje, Kosova ulica 6,3000 Celje; prodajalec pohištva v PC Drolc Celje, svetovanje in pro-dajapohištva, računalniški izrisi in izmere pri strankah; do 13.12.2006; Tripex d.o.o.. Bežigrajska cesta7,3000 Celje. lik v skladišču poslovne enote Celje; vloge na naslov: Kidričeva 38,3000 Celje; do 12,12.2006; Intereuropa, globalni logistični servis d.d.. Filiala logistične rešitve. Letališka cesta 35,1000 Ljubljana; 5tTOjnikTGM;do 16,12,2006; Marmat d.0.0.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Štore. Metalurški tehnik izmenski delovodja, organizira, vodi in nadzira delo v izmeni v tamnici po programu in tehnoloških navodilih; do 14. 12,2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Elektrotehnik serviser, opravlja servise računalniške in komunikacijske opreme na terenu, komunicira z obstoječimi kupci in pomaga pri rešitvi nastalih težav; do 15. 12. 2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova uü-ca4,3000 Celje. Elektrotehnik elektronik serviser računalniške in ko-nikacijske opreme; do ). Ra-3Rade- 2006; Meulin deče, Krakovo 11, če; tehnik TTMR, opravlja dela toplotno tehničnih meritev in regulacij, izvaja popravila, montažo in vzdržuje električne naprave in opremo; do 14.12.2006; Valji d.0.0. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Ekonomski tehnik splošni referent; do 15,12, 2006; Agencija RS za javnopravne evidence in storitve Aj-pes. Izpostava Celje, Gubče-va ulica 2,3000 Celje; prodaja vozil; do 13.12.2006; RO-f-SOtrgovinain servis d.o.o, Celje, Skaletovaulica 13, .3000 Ekonomsko komercialni tehm Komercialist komercialist na področju računalnike in komunikacijske opreme ter internet storitev; do 15,12.2006; Metalingd.o.o. Radeče, Krakovo 11,1433 Radeče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 30.12.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljaai, Kržiče\a ulica 3,1000 pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celje; do 23,12.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana,Kižičevaulica3,1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja, območje Celje; do 27. 12. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, KržičevauUca 3,1000 Srednja strokovna ali splošna izobrazba sklepanje zavarovanj v pisarni; do 23.12.2006; Korinita d.0.0. Prebold, Latkova vas 94, 3312Prebold; komercialni: skip :elja rialist za potrošniški material in računalniško opremo, pripravlja ponudbe, skrbi za poslovne dogovore, pripravlja tržne akcije in opravlja telefonsko in elektronsko prodajo; do 15.12.2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova iili-ca4,3000 Celje; referent v logistiki, koordinacija med naročnikomin proizvodnjo, izvajanje kontrol nabave s proizvodni o in usklaj e-vanje ter pregled zalog blaga, priprava računov, dobavnic, naročil in izdobav, spremljanje prometa po posameznih naročilih in analiziranje OD; do 19. 12.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. okolice, veleprodaja izdelkov široke potrošnje, podjetje zagotovi službeno vozilo in telefon ter odlično podporo zastopniku, plačilo je sestavljeno iz fiksnega in variabilnega dela; do 12.12.2006; Panap d.o.o., Rogozniškacesta33,2250Ptuj. Inž. strojništva tehnolog vpripravi dela, izdelava tehnične dokumentacije, računalniška izdelava risb, komuniciranje s projektanti in strankami; do 19.12.2006; Si-mer d.0.0. Celje, Ipavčeva 22, 3000 Celje. Inž. elektronike (VSŠ) inženir vtematiki, priprava in sestava elektronskih sklopov, meritve in testiranja sklopov, montaža in servis; do 12.12. 2006; Ema d.o.o. Celje. Mariborska cesta 1,3000 Celje. Inž. gradbenßtva referent za opremo II, izdelovanje načrtov postavitve trgovin za maloprodajo, velepro-dajo in franšize, sodelovanje s projektanti; vloge na naslov: Tbš nepremičnine d.o.o.. Kadrovska služba, Resljeva 16,3000 Celje; do 19,12.2006;Tušne-premičnine d.o.o., Resljeva ulica 16, 3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost kn mercialist za tuji in domači trg; do 19.12.2006; Bial d.0.0. Celje, Trnoveljskacesta2,3000 Celje. Komercialist (VSŠ) komercialist za prodajo električnega orodja; do 27.12.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniš-kacesta2,3000 Celje; komercialist za prodaj o bele tehnike; do 27.12.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje. Kadrovik kadrovifc do 12.12.2006;Ko-vintrade d.d. Celje, Mariborska cesta 7,3000 Celje. Dipl. inž. kemijske tehnologije (VS) projektant tehnolog, dela na reševanju idejnih rešitev in dimenzioniranje naprav za tret-mavode; do 5. 1, 2007; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21,3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeniš- tva vodja projektov, voder skrb za prostorske doku: te (načrte), koordiniranje aktivnosti na področju investicijskih del znotraj investicijske službe; vloge na naslov: Nepremičnine Tuš d.0.0.. Kadrovska služba, Resljeva 16,3000 Celje; do 19.12.2006; Tuš nepremičnine d.o.o., Resljeva ulica 16,3000 Celje; vodja projektov za tujino, vodenj in skrb za prostorske dokumente (načrte), koordiniranje aktivnosti na področju investicijskih del znotraj investicijske službe; vloge na naslov: Tuš nepremičnine d.O.o.. Kadrovska služba, Resljeva 16, 3000 Celje; do 19.12.2006; Tbš nepremičnine d.o.o., Resljeva ulica 16,3000 Celje. Univ. dipl. praviUk pravnik, pripravljanje pogodb in drugih listin, spremljanje pozitivne zakonodaje in njenih sprememb ter opozarjanje ustreznih služb na morebitne spremembe; vloge na naslov: Skupina Tuš d.o.o., Kadrovska služba, Resljeva 16, 3000 Celje; do 15.12.2006; Skupina Tuš d.o.o,, Resljeva ulica 16,3000 Celje. Profesor slovenščine poučevanje učencev na predmetni stopnji, varstvo učencev na predmetni stopnji, nadomeščanje odsotnih sodelavcev, spremstvo učencev na ekskurzijah; do 19.12.2006; IV. Osnovna šola Celje, Dečkova cesta 60,3000 Celje, Profesor violine poučevanje viohne na osnovni in srednji stopnji, vodenje orkestra; do 19.12. 2006; Glasbena šola Celje, Slomškov trg 10, 3000 Celje. Doktor medicine zdravnik specializanL opravljanje pregledov, postavljanje diagnoz,ugotavljanjebolezni, nepravilnosti, poškodb, svetovanje; do 19.12.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist patologije zdravnik specialist patolog, postavljanje diagnoz na osnovi klmičnih obdukcij (mikroskopsko in makroskopsko), ko. Spodnja Rečica 80. 3270 Laško, Varilec varjenje vseh vrst jekel in barvnih kovin, po postopkih del mig/mag, tig, vkv; do 17.12. 2006; Monting SK d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Strojni mehanik monter strojev in naprav; do 12.12,2006; Monting SKd.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80,3270 Laško. Elektroinštalater skladiščni manipulant; do 15. 12.2006; EHO d.o.o,. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik kamiona s prikolico; do 17.12.2006; EHO d.0.0.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laško; voznik kamiona s prikolico; do 15. 12.2006; EHO d.o.o.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Laško; voznik tovornjaka; do 12.12. 2006; Smit d.o.o., Povčeno 1, 3272 Rimske Toplice; voznik težkega tovornjaka in pomoč pri vzdrževanju; do 27. 12.2006; Timbial d.o.o.. Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Trubarjevo nabrežje 3,3270 Laško. Kuhar kuhar, delo v L^kem; do 26. 12,2006; Elita ekspres d.0,0,, Bevke 34,1358 Log pri Brezovici; kuhar, delo v Radečah; do 15.12.2006; Sodexho d.o.o., Železna cesta 16,1000 Ljubljana. Inž. strojništva komercialist nabave za naročanje strojnega in elektro materiala; do 26.12. 2006; EHO d.0.0.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7a. 3270 Laško, Dipl. inž. računalništva (VS) It emski inženir eiskave Jiskavi dajan: bc/lii 2006; i t; dol 3.12.2006; Ig Celje d.d.. določ; sodno izvedeni mrliško pregledna služba; do 15.1.2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova uhca 5, 3000 Celje, UPRAVNA ENOTA LAŠKO Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v kovioski industriji; do 12.12.2006; Monting SK d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80,3270 Laško. Obdelovalec kovin pomočnik v proizvodnji pa-nelov, del. mesto vtovami EHO vŠtorah;do22.12,2006; EHO d,o.o.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laško. Oblikovalec kovin ključavničarskadela;dol2, 12.2006;MontingSKd.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Stragar strugarska dela; do 12. 12. 2006; Monting SK d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Vrtalec rezkalec, posluževanje CNC vrtalno frezalnih strojev; do 12. 12.2006; Montii^SKd,o,o, Laš- Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Dipl. ekonomist (VS) komercialist za prodajo računalniških programov s poznavanjem informatike; do 19. 12.2006;i-Ro.se d.o.o. Laško, Jagoče3,3270 Laško, Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 15.12.2006; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske ToplU:e. Profesor nemščine poučevanje nemškega jezika. poučevanj e izbranih predmetov Nil, N12,NI3; do 15.12. 2006; Osnovna šola Antona/^-kerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 RimskeTo-Plice. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica šiviljec; do 12.12.2006; Re-menih d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. Kuhar kuhar, delo v kuhinji; do 13, 12.2006; Četara d.o.o., Oko-nina 2,3333 Ljubno ob Savi- Srednja poklicna izobrazba delavec v proizvodnji, DPL 1, delo s stroji, pakiranje; do 15.12.2006; Interdent d.o.o. Celje, Lekarna Gornji Grad, Tlaka 10,3342 Gornji Grad; šivanje delovne zaščite; do 19.12.2006; Remenih d.o.o.. lOVI fEDNf gtobzapela 23 Šentjanž 61.3332 Rečica ob Savinji. Ekonomski tehnik Ugovski poslovodja; vloge na naslov: Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje; dolS.12.2006; Metro d.d. Celje. PE Nazarje. Savinjska cesta 1,3331 Nazarje^_ UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Brusilec obdelava kovinskih in drugih materialov, najzahtevnejša dela strojne in ročne obdelave podatkov; do 12.12.2006; Comet d.d. Zreče, Tovarniška cesta 5.3214 Zreče. Strojni mehanik vzdrževalec specialist, opravljanje najzahtevnejših vzdrževalnih del, občasno vodenje skupin; do 12.12.2006; Comet d.d. Zreče, Tovarniška cesta 5,3214 Zreče; upravljanje zahtevnih strojev za izdelovanje vseh vrst brusov, (avtomati, roboti, avtomatizirane linije); do 12.12. 2006; Comet d.d. Zreče, Tovarniška cesta 5,3214 Zreče. Finomehanik serviser tiskalnikov; do 15. 12.2006; Hixon, trgovska in sto- ' ritvena dražba d.o.o., Dobrava pri Konjicah 3,3210 Slovenske Konjice. Gradbenik gradbenik; do 15.12.2006; 1 Agradbeništvo Vrtagič k.d., Zeče 53,3210 Slovenske Konji- Prodajalec prodajalec, vzdrževalec na bencinskem servisu OMV v Slovenskih Konjicah; do 22. 12. 2006; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptovska uhca 45, 3210 Slovenske Konjice. Kuhar kuhar; do 12.12.2006; Kra-I., Proizvodno, trgov- sko i 5 podj 5 Loče. n pijač v re- Sloraškova ulica ( Natakar strežba hrane i stavradji;do23. len gostinsko podjetje d.d.. Mestni trg 2, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba zavarovahii zastopnik - pomožni; do 30.12.2006; Jurič Boštjan s.p.. Brezje pri Ločah 14,3215 Loče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, ob-.čje Slovenske Konjice; do 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Ktžičeva ulica3.1000 Ljubljana. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Gadbeni delavec gradbena dela; do 20. 12. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. 30. Osm prelaganje desk; do 15.12. 2006; Bohoržaga in furnirnica d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Do-brotinška 9.3230 Šentjur; ročna in medfazna opravila, pakiranje, zlaganje, sortiranje, etiketiranje in dmga lažja opravila; do 6.1.2007; Kip vizija d.o.o., Lesično 71,3261 Le-sično; varjenjekovin;do26.12.2006; Oset Rafael s.p.. Izdelava poljedelskih strojev, Cestana kmetijsko šolo 13,3230 Šentjur; voznik tovornjaka, dostava blaga po Sloveniji; do 15.12. 2006; Strnad Boštjan s.p.. Prevozi Strnad, Boletina 7,3232 Ponikva; varjenje kovin; do 20. 12. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; strojnik, upravljanje gradbenih strojev; do 20.12.2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur; voznik tovornjaka; do 20.12. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Strojni tehnik pomoč pri ključavničrskth delih; do 26. 12. 2006; Oset Rafael s.p.. Izdelava poljedelskih strojev. Cesta na kmetijsko šolo 13. 3230 Šentjur. Farmacevtsid tehnik delo v komerciali, prodaja pouroškega materiala bohiišni-cam; do 20. L 2007; AMS me-ding d.o.o. Šentjur, Ljubljanska cesta 6,3230 Šentjur. KozmeUčni tehnik umetni nohti, nega obraza, refleksna masaža; do 15. 12,2006; Lavre Barbara s.p., Kozmetični salon, Drofenikova ulica 16, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 30. 12.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva uhca3,1000 Ljubljana. Univ. dipl. ekonomist za komercialna dejavnost priprava dokumentov za odpremo blaga, fakturiranje, priprava naročil, komimiciranje s strankami, nabava in prodaja blaga; do 12.12.2006; Kemo-plast d.o.o. Šen^"iir, Drofenikova ulica 7,3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Montažni delavec pomoč pri izdelavi stavbnega pohištva; do 15.12.2006; E2S Mah. Emilijan Samec s.p., Ma-leRodne 9a, 3250 Rogaška Slatina. Onovnošolska izobrazba strežbapijač;do 12.12.2006; Jazbec Primož s.p., Okrepče-vahiica Kraner, Bisüica ob Sodi 13,3256 Bistrica ob Soüi; monter stavbnega pohištva, knauf stropov; do31.12.2006; Figa d.o.o.. Obrtniška ulica 11, 3240 Šmarje pri Jelšah. Ključavničar ključavničar; do 6.1.2007; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina; ključavničar; do 15.12.2006; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina; ključavničar; do 15.12.2006; Podjetniško in poslovno svetovanje Iztok Goleš s.p. Styx, Cankarjeva ulica 9,3240 Šmaije pri Jelšah. Avtoklepar avtokleparska in ličarska dela; do 15.12.2006; Krajnc Darko s.p., Avtokleparstvo in ličars-tvo. Predel 6,3240 Šmarje pri Jelšah. Varilec vatilectig; do 3. L 2007; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Siatina; üg varilec; do 15.12.2006; Podjetniško in poslovno svetovanje Iztok Goleš s.p. Styx, Cank^eva ulica 9,3240 Šmarje pri Jelšah; C02 varilec; dol5.12.2006; Podjetniško in poslovno svetovanje Iztok Goleš s.p. Styx, Cankarjeva ulica 9,3240 Šmaije pri Jelšah. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do 3.1.2007; H-mont d.o.o,. Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina. Monter klimatizacijskih naprav monter klima naprav; do 3. 1,2007; H-mont d,o,o.. Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina, Dimjiikar dimnikar; do 2712.2006; KOS dimnikarske storitve Ljutomer d.o.o,, Razlagova ulica 13b, 9240 Ljutomer. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 15,12. 2006; DečmanZdravko s.p., Av-toprevozništvo. Spodnje Selce 9,3231 Grobelno, Kuhar kuhanj e toplih obrokov; do 19.12.2006; Steklarski hram d.o.o,, Ulica talcevl,3250 Rogaška Slatina, Natakar delo v šanku, strežba pijač; do 19.12.2006; Turnar Franc s.p. Rogatec, Kovinarstvo in ka-fe bar. Trg 11,3252 Rogatec. Farmacevtski tehnik prodaja zdravil, dietetskih preparatov, zeliščnih čaj ev in ortopedskih pripomočkov, naročanje in sprejem blaga, vodenje zakonskih evidenc; do 6.1. 2007; Flora d.o.o. Rogatec, Trg 1,3252 Rogatec. Univ. dipl. ekonomist produktni vodja prodajnega programa; do 16.12.2006; Aco gradbeni elementi, zastopanje d.o,o„ Obrtniška ulica 9,3240 Šmarje pri Jelšah. Univ. dipl. pravnik višji svetovalec, vodja pravne službe; do 19.12.2006; Občina Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12,3240 Šmarje pri Jelšah. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica NK delavec; dol5.12.2006; Hyseni Nesret s.p., Kidričeva cesta 57,3320 Velenje; voznik avtobusa; do 15.12. 2006; Izlemik Celje d.d., PE Velenje, Šaleška cesta 1,3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba strojnik gradbenega delovne^ stroja; do 26.12.2006; MBV Mirage d.o.o., Šercetjeva cesta 20,3320 Velenje; slikopleskar;dol9.12.2006; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16,3320 Velenje. Mizar tesar; do 23.12. 2006; Ho- džičK mkova i320Veier Konstrukcijski ključavničar montaž er kovinskih konstrukcij; do 15, 12, 2006; Ve grad d.d.. Stari trg 35,3320 Ve Usnjarski galanterist samostojno šivanje galanterijskih izdelkov, pripravljalna dela, razrez, montaža izdelkov, zaključna in dodatna dela v galanteriji; do 13.12,2006; Erhart marketing d.o.o.. Koroška cesta 29.3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik, vozi in skrbi za tovorno vozilo, opravlja vožnje na dolge in kratke razdalje, skrbi za tehnično brezhibnost vozila, za katerega je zadolžen; do 19.12.2006; Ježovnik Darko s.p,, Črnova37.3320 Velenje. - Št.97.12.d Prodajalec prodajalec na bencinskem servisu; do 23.12.2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p., BS Velenje Gorenje. Partizanska 15 a, 3320 Velenje. Kuhar kuhar; do 19. 12. 2006; Kr-stanovski Gjorgija s.p., Gostilna Sonce, Stari ti^ 28.3320 Velenje. Natakar natakar; do 19,12,2006; Kr-stanovski Gjorgija s.p.. Gostilna Sonce. Stari trg 28.3320 Velenje; natakar; do 15.12.2006; Re-sman Branko s.p.. Kavče 23, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba vodja proizvodnih procesov, razporeditev dela in proizvodnih procesov, koordiriiranje delovnih procesov, vodenje zaposlenih v proizvodnji; do 15. 12.2006; Vegepak d.o.o.. Koroška cesta 56, 3320 Velenje. Kozmetični tehnik manikura; do 12.12, 2006; Kramer Anja s.p., Šalek 112. Gradbeni tehnik gradbeni tehnik, gradbeni delovodja; do 15.12.2006;Evro inženiring d.o.o.. Stantetova ulica 2,3320 Velenje; gradbeni tehnik, področje obračunavanja; do 15.12.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in Življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 30.12.2006; Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Inž. elektronike (VSŠ) komercialist, prodaja elektronskih izdelkov in tehnično svetovanje; do 19.12.2006; FBS elektronik d.o.o.. Cesta Fran-tiška Foita 10,3320 Velenje, UPRAVNA ENOTA ŽALEC Keramijski delavec premikač 1, nakladanje in razkladanje vozov pri peči -moški; do 15.12.2006; Kili do.o. Liboje, Kasaze 34,3301 Peü'ov-če. Delavec brez poklica čiščenje poslovnih in proizvodnih procesov, pomoč v proizvodnji; do 15.12. 2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Ju-hartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; proizvodni delavec; do 19, 12. 2006; Novem car Interior design d.o.o., Ložnica pri Žal-cu 53,3310 Žalec: voznik viličarja; do 19. 12. 2006; Novem car Interior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53,3310 Žalec; strežba pijač v gostinskem lokalu: do 15,12,2006; Senič Tamara s.p., Šlandrov trg 38, 3310 Žalec, Vbznik cestnih motornih vozil voznik tovornjaka, prevoz naftnih derivatov; do 12. 12. 2006; Frece-magd.o.o. Pelrovče, Liboje 70,3301 Petrovče. Ključavničar oblikovalec kovine; do3,1. 2007; Kovinopasarsl^'0 Rehar d.o.o.. Zaloška Gorica 12,3301 Peu-ovče. Orodjar zahtevna orodjarska dela, izdelava orodij za avtomovbile; do 22.12.2006; Emo-tech d.0.0. Šempeta:, Juhartova ulica 2,3311 ŠempetervSavinjski dolini. Strojni mehanik upravljalec brizgalnih avtomatov; do 15.12,2006;Kilid.o,o. Liboje, Kasaze 34,3301 PeU-ov-če. Avtomehanik mehanik vozil in voznih sredstev; do 19.12.2006; Dra-ganovič Enes s.p,. Transporti, Poslovna enota Žalec. Cesta ob železnici4.3310 Žalec; voznik za notranji in mednarodni promet, prevaža raz- Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 30.12.2006; tujino, v države EU (Madžarska, Slovaška, Poljska), na Hrvaško, na podlagi iialoga, ki mu ga izda delodajalec ali draga pooblaščena oseba, nalaga in razlaga blago; do 12.12.2006; Ikos Marta Pinter s.p; Map, dražba za logistiko d.o.o„ Vre čerjeva ulica 14.3310 Žalec. Elektrikar energetik eiektroinštalacijska dela; do 22.12.2006;Veltragd.o.o..Mat-ke 41.3312 Prebold. Keramik oblikovalec I, oblikovanje težkih keramičnih izdelkov na avtomatu; do 15.12.2006; Kili d.0.0. Liboje, Kasaze 34,3301 Petrovče. Zidar montaža panelnih ograj na terenu, deb m oi^nizadja; do 15,12.2006; Kočevar&Ther-motron d.o.o,, Ločica ob Savinji 65,3313 Polzela. voznik tovomjaka; do 12.12. 2006; BombekMaksimiljan s.p., Avtoprevozništvo, Šlandrov trg 19,3310 Žalec. Prodajalec prodaja deÜkatesnih izdelkov; do 15.12.2006; Cas Eivin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec. Kuhar picopek in pek mesa; do 19. 12.2006; Spd d.o.o.. Podlog v Savinjski dolini 59,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Natakar strežbapijač; do 17.12.2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec; točenje in strežba pijač; do 15.12.2006; Hmezad KZ Go-tovljez.0,0., Gotovlje 71,3310 Žalec; strežbapijač;doI3.12,2(X)6; RR-line d.o.o. Žalec, Ulica heroja Staneta 4,3310 Žalec; strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do 15. 12. 2006; Ukšini Ana s.p.. Bar BMW, Pečnikova ulica 6,3310 Žalec, Srednja poklicna izobrazba strežbapijač; do 12.12.2006; Podlinšek Borat s.p., Šifra ka-fee. Hmeljarska cesta 15,3312 Prebold; voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 22. 12. 2006;Premaxd.o.o..Žalec,Kve-drova uhca 22,3310 Žalec. Strojni tehnik montažno ključavničarska dela: do 15,12.2006; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica ob Savinji 65.3313 Polzela; CNC operater in programer; do 3.1.2007;Kovinopasarstvo Rehard,o,o., Zaloška Gorica 12, 3301 Petrovče. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba komercialni zastopnik, trgov- ci potn u Celja ?, veleprodaja izdelkov široke potrošnje, podjetje zagotovi službeno vozilo in telefon ter odlično podporo zastopv-niku, plačilo sestavljeno iz fiksnega in variabilnega dela; do 12.12.2006; Panap d.o.o., Ro-gozniška cesta 33,2250 Ptuj. Inž. informatike (VSŠ) svetovalec L za zdravstveno informatiko, implementacija poslovnih rešitev zdr. inf., pomoč in svetovanje strankam, testiranje delov programske opreme, sodelovanje pri načrtovanju in definiciji zahtev; do 19.12,2006; Nova vizija-d.d. Žalec, Vrečerjeva ulica 8,3310 Žalec; programer II. IS zdravstvene informatike, programiranje in testiranje programske opreme, sodelovanje pri izdelavi modelov in uporabniškega vmesnika,sodelovanjepri raznih projektih; do 19.12.2006; Nova vizija d.d. Žalec, Vrečerjeva ulica 8, 3310 Žalec; programer H. IS visokošolske informatike, programiranje in testiranje programske opreme, sodelovanje pri izdelavi modelov in uporabniškega vmesnika, sodelovanje pri razvojnih projektih; do 19.12.2006; Nova vizija d.d. Žalec, Vrečeije-va ulica 8.3310 Žalec. Inž. gradbeništva upravnik nepremičnin; do 14.12.2006; Sipro. stanovanjsko podjetjed.o.o,, Pečnikova ulica L 3310 Žalec. Ekonomist za komercialno dejavnost trženje repromaterialov (folije in dragi izdelki za pakiranje in zaščito), samostojno boste pridobivali nove stranke z navezovanjem telefonskih stikov ter prodajnimi obiski podjetij, predstavljali boste ponudbo podjetja ter svetovali nabavnim službam, tehn; do 19.12. 2006; Edit d.o.o. Prebold, Šeš-Če pri Preboldu 22, 3312 Prebold. Univ. dipl. ekonomist direktor tehnološke skupine, vodenje in razvoj tehnološke skupine, prednostne naloge: zagotavljanje zadostnega števila kompetentnih kadrov, določanj e strategij e tehnološkega razvoja. zagotavljanje učinkovite izvedbe dela tehnološke skupine; vloge na naslov: Ttgotur d.o.o.. Ljubljanska 13 A>, Velenje; do 21.12.2006; Eurocom d.o.o., Računalniški inženiring. Leveč 56.3301 Petrovče. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 15.12. 2006; Osnovna šola Petrovče, Petrovče 32,3301 Petrovče. iiiiww.novitediiik.coin še 37 dni do žr ■ avtomobila Getz Hyundai med naročnilci lUovega tedniica Miriji in Vinko Klenoišek Prvi pogled je bil usoden Pol stoletja skupne sreče seveda ni manjkalo smeha in in ljubezni sta 25. r bra slavila Marija in Vinko Klenovšek iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini. V cerkvi Svetega Martina sta si ponovno obljubila večno zvestobo, slavje pa se je nadaljevalo v krogu sorodnikov v slavnostnem okolju gostišča v Laškem. Ob polnoči sta ju presenetila še hčera in zet z veliko torto v obliki dveh poročnih prstanov. Marija sejerodüa leta 1936 v Lokavcu pri Rimskih Toplicah na majhni, hriboviti kmetiji, ki je nudila Čudovit pogled na okoliške hribe. Še najljubše ji je bilo, da je lahko ob poletnih večerih malo posedela pred hišo z mamo, tremi brati in dvema sestrama. Ob takšnih priložnostih a petja, po katerem so daleč naokrog. Z ganjenostjo se tudi spominja, kako lepo je dišal kruh iz krušne peči, ki ga je spekla njena mama. Teh trenutkov, pravi, da ne bi mogla nikoli pozabiti. Kot ne more pozabiti prvega pogleda moža Vinka, ko le preskočila iskrica ljubezni. Oba sta še danes prepričana. da je bila to ljubezen na prvi pogled. Vinko se je rodil leta 1931 na B rod nie a h pri Rimskih Tophcah, Ob večerih je rad sedel za pečjo skupaj z mamo, štirimi brati in tremi sestrami. Še najrajši pa je z bratom Pepijem zahajal na veselice, kjer sta pela ob spremljavi harmonike. Vsako leto se je še posebej veselil žetve, ker so prišli sorodniki in prijatelji od blizu in daleč. Prav nič jih ni motilo, da so morali trdo delati ves dan, saj so z veseljem pričakovali večer, ko so se začeli zabavati. Na neki zabavi je spoznal tudi Marijo, ki jo je kmalu tudi zasnubil. Vsa zaljubljena sta se poročila in začela zidati hiško. Kaj kmalu se je njuna družinica povečala, saj se jima je pridružila hči Ivi- Sedaj uživata v sadovih ljubezni in veselja, ki jima jih vračajo njuna hči, zet in dve vnukinji. Vsi skupaj pa želijo zlatoporočencema veliko zdravja še naprej, da bi čez leta praznovali njun biserni jubüej. MATEJA TURNŠEK Poročna torta v obliki prstanov Pripravljen na veliko noč Karel Planko iz Udmata pri Laškem je ljubitelj vseh vrst gob. Pravi, da ima najraje jurčke, štorovke, pa tudi lisičke. V sezoru jih je nabral kar lep kup, tokrat pa je prinesel fotografijo drugačne gobje bere. V teh dneh je namreč nabral drevesne gobe, Za veliko noč jih bodo otroci prižgali na blagoslovljenem ognju in v zameno za darove razdelili po hišah. Z njimi gospodinje zakurijo v štedilniku, nato pa gobe tlijo na vrtovih ali njivah, kjer si želijo boljšega pridelka. ym »> «ffiTK». , »like J ^mm)- Jurček boljši kot politik Da tudi užitne gobe še niso čisto mimo, pa je dokazala Marija Pušnik s Planine pri Sevnici. Med sprehodom po gozdu in nabiranjem šib za Miklavžev večer se ji je nasmehnila sreča in našla je lepega gobana, težkega 206 gramov. »Za zadnjo stran časopisa je boljši jurček kot politik,« je še dopisala članica gobarskega društva Jurček, Se stnnjamo! •d 11. "'""«bra „pianetuTuš December je mesec nasmehov, lepih želja in toplih objemov. Je mesec, ko zrak ^ prevevajo številna pričakovanja in mesec, ko spet verjamemo v pravljice. Praznično ' pravljico, ki bo ogrela vaše srce, smo pripravili tudi v Novem tedniku in Radiu Celje. Vse do 23. decembra vas bomo v Planetu Hiš razvajali s praznično zabavo, ki bo ! sleherni dan pestra in raznolika ter nikoli enolična. Veseli bomo vaše družbe, zato se vidimo v Planetu Tuš na praznični pravljici Novega tednika in Radia Celje. Za vas pripravljamo: Torek. 12. decembra, ob 17. uri: ; Dan bomo namenili skrivnostni moči astrologije in numerologije. Z nami bodo I astrologinji Cordana in Dolores ter numerologinja Magdalena, ki bodo z veseljem ' odgova^ale tudi na vaša vprašanja. Izvedeli boste, kaj je progresija, kaj regresija, kako nastajajo horoskopi in zalQj številke niso pomembne le v matematiki, temveč tudi v življenjih vseh nas. Za vse, ki menite, da v življenju obstajajo neke višje sile. Sreda, 13. decembra, ob 17. uri: V našo praznično pravljico vabimo vse, ki obožujete glasbo starejšega datuma, ob kateri vas prevevajo nosta^čni spomini. S časovnim strojem se boste skupaj s Simono in Bojanom popeljali nekaj desetletij nazaj, v čas 50,60,70, in 80 let. Izbirali boste najstarejšo ploščo, maskoto Sredine nostal^je na Radiu Celje in se ob tem neutrudno zabavali. Voditelja obljubljata celo paleto zanimivih glasbenih gostov in n^d. Četrtek, 14. decembra, ob 17. uri: Ob nedeljski juhici vsekakor prija kaj domačega. Na frekvencah Radia Celje je tako sleherno nedeljo na sporedu oddaja Pesem slovenske dežele, v kateri gostitelj Jože Galič obuja spomin na slovenske šege, navade in običaje. Kako so nekoč praznovali božično-novoletne praznike, nam bo s številnimi povabljenimi gosti razkril tudi na praznični pravljici v Planetu "Hiš. Vsekakor dan za vse, ki imajo radi slovensko ti:adicijo in z veseljem zaplešejo ter zapojejo ob domačih vižah. Petek, 15. decembra, ob 19. uri: Petkova animacija bo izjemoma na sporedu dve uri kasneje. Razlog je več kot dober - v vročico petkove noči vas bo namreč popeljal Anžej Dežan, njegovo oddajo Vroče pa bomo iz dnevne sobe Planeta Tuš v živo predvajali tudi na frekvencah Radia Celje. Ne zamudite pogovora s skrivnostno sogovornico, ki bo razo-dela marsikaj novega in morda celo kaj šokantnega. Vroče bo!