Lfnbljana, sobota 24. novembra 1945
Mtnhn ph&nt v gotovini.
BKHMUmO IN UPKAVA; LJUBLJANA,
KNAFLJEVA DUCA tm.l TELEFON 3LZ2 te 31 _2«
ROKOPISI Sf SE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA
Leto TL, štev. 186 — Posamezna številka 2 (En
UIKBATNI ODDELEK LJUBLJANA,
■UMBOKGOVA ULICA ST. S TELEFON 38-32. 38.33 POST. ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.73» OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
N
čestitke maršalu Titu
of> vofivni zmagi Ljudske fronte
Končni izid volitev v Bolgariji
VeHto j® 3*862.300 volivcev ali 86%, za kandidate Domovinske fronte pa jih je glasovalo nad 3*4»®,©*© ali 88.23%
Beograd, 22. nov. Iz vseh krajev naše države pošilja ljudstvo pozdravne brzojavke maršalu Titu ob zmagi Ljudske fronte pri volitvah
S svojega prvega velikega zborovanja po volitvah pozdravlja ljudstvo Bakra in okolice maršala Tita: -Proslavili smo svojo zmago nad monarhijo, ki smo jo za vedno pokopali. Po tej veliki zmagi pošiljamo goreče pozdrave naši demokratični federativni republiki Jugoslaviji s Teboj na čelu!«
Delavci in delavke Stare Kanji-že pravijo v svoji pozdravni brzojavki med drugim: »Mi delavci in delavke Stare Kanjiže obljubljamo da bomo še nadalje s Teboj, naš ljubljeni maršal, vedoč, da bomo samo tako utvarili novo srečnejše in lepše življenje.«
Iz Drenice na Kosovem je prejel maršal naslednjo brzojavko: »Kmetje iz Donje Kline, dreniškega okraja, veseli in ponosni na zmago Ljudske fronte na volitvah, čestitamo in ponosni na zmago Ljudske fronte in tvorcu nove demokratične federativne Jugoslavije. Vsi smo z vami in za demokratično federativno Jugoslavijo.«
Delegati kmečko delavskih, na-meščenskih in obrtnih zadrug Hercegovine pozdravljamo maršala Ti-
ta s svoje skupščine v Mostarju z besedami: »Obljubljamo, da bomo zastavili vse sile za dvig našega zadružništva,' da bi si z zadružništvom zagotovili napredek in ola-gostanje naših narodov.«
Člani bolgarske, rumunske in češkoslovaške delavske delegacijt-so poslali s prvega kongresa tekstilnih delavcev v Jugoslaviji naslednjo brzojavko maršalu Titu: »Tovariš Tito! Pošiljamo Ti prisrčne in borbene pozdrave romunskih bolgarskih in češkoslovaških tekstil nih delavcev, želeč Ti zdravja in moči, da premagaš vse težave pri obnovidržave in uničevanju zadnjih ostankov fašizma. Za bolgarsko delegacijo:	Nikola Petkov, Slavka
Popova, Stojmenka Raškova, Slavko Ivanov. Za češkoslovaško delegacijo: Sojer Adolf, Poljak Štefan, Mošinski Goldrih. Za romunsko delegacijo: Simian Štefan, Janesau Viki, Iso Fe!ma, Beta Trajan Bebe-olescu Ivan.«
Odbor narodne osvoboditve v £ Onofriju v Istri je poslal maršalu Titu naslednji pozdrav: »Vsi oro tifašisti S. Onofrija, zbrani na proslavi velike zmage jugoslovanski! narodov, pošiljamo svoje česdtk.-Vam in bratom demokratične federativne Jugoslavije.«
Sofija, 22. nov. Včeraj so v Bolgariji volivne komisije zaključile delo in objavile končni izid volitev.
Po tej objavi je bilo v vsej Bolgariji vpisanih skupno nad 4 milijone in pol volivcev. Volflo jih je nad 3,862.000 ali 86%. Od teh je volilo listo Domovinske fronte nad
3,400.000	ali 88.23%.
Tako bo v novem 26. narodnem sobranju prvič 286 resnično narodnih predstavnikov, ti bodo predstavljali 5 strank Domovinske fronte, in sicer: 98 poslancev delavske stranke (komunistov), 98 poslancev kmečke zveze, 47 poslancev »Zvena«, 32 socialdemokratov in 11 radikalnih poslancev.
Da je ta izid pravi izraz volje bolgarskega ljudstva, ni najmanjšega dvoma. To ni potrdilo samo ministrstvo za notranje zadeve, temveč tudi neodvisna kontrolna komisija za nadzorovanje volitev. Člani teh komisij so bili izvoljeni ne samo izmed pristašev Domovin-
ske fronte, temveč je bilo tudi mnogo znanih opozicionalcev. Vsaka komisija je imela tudi enega intelektualca izven strank.
Dopisniki tujih listov, ki so volitve neposredno opazovali, izjavljajo v svojih izjavah in člankih, da so potekle volitve v najboljšem redu in mira ter popolnoma svobodno in tajno. Inozemski novinarji posebno poudarjajo navdušenje, s katerim je ljudstvo množično prihajalo volit.
Komentarji o volitvah podčrtavajo, da so bile volitve 18. novembra najboljši dokaz, da vladata v novi domovinsko-frontovski Bolgariji ljudska demokracija in popolna svoboda ter da ima Domovinska fronta množično podporo vsega bolgarskega ljudstva. Kakor poročajo iz Sofije, so povzročili volivni izidi v vrstah opozicije pravo paniko. Naslednjega dne po objavi volivnih izidov opozicijski listi sploh niso izšli.
firm bodo končane vse formalnosti, ki jih določa ustava, bo sklicano narodno sobranje, ki bo pričelo še odločneje in dosledneje izvajati vse ukrepe v korist najširših množic, ukrepe, ki imajo za cilj zgraditi demokratično, svobodno, močno in neodvisno Bolgarijo.
■Bin MO—BW—
Jnf^glavanska vojaška uprava m Slovensko Primorje, Istro In Reko zavrača trditve reakdfe
Jugoslovanski pionirji pri predsedniku češkoslovaške republike dr. Edvardu Benesu
Beograd, 22. nov. Praški radio poroča, da je včeraj opoldne obiskala skupina jugoslovanski h pionirjev, ki se mudi v Pragi, predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. Kakor je znano, so pionirji odpotovali v Prago, da se zahvalijo za dar češkoslovaške vlade 30 vagonov sladkorja, ki ga je češkoslovaška vlada darovala jugoslovanski m otrokom v začetku maja.
Predsednika republike dr. Beneša In njegovo soprogo so burno in prisrčno pozdravili Predsednik »Zveze prijateljev Titove Jugoslavije« je pozdravil dr. Beneša s krajšim govorom, nakar mu je jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Čeme j predstavil jugoslovanske pionirje- Za darilo jugoslovanskim otrokom se je zahvalila Divka Markovič. V imenu jugoslovanskih pionirjev je govoril Ante Novak In želel vse dobro češkoslovaški mladini in češkoslovaškemu ljudstvu. Nato so pionirji izročili predsedniku republike dar, ki so ga prinesli iz Jugoslavije — model dalmatinskega mesta, soprogi predsednika Beneša pa so izročili šopek cvetja.
Predsednik dr. Beneš se je zahvalil in je med ostalim dejal:
»Prisrčno se zahvaljujem jugoslovanskim pionirjem, ker so prišli v Prago, da me obiščejo. Znano nam je, kako težke čase ste preživljali med vojno. Znano nam je, teko Je tr-
I pela Jugoslavija in kako se je hrte 1 bro in junaško branila in zmagaJa. Malo primerov imamo v zgodovini, da je ljudstvo v eni sami vojai toliko trpelo in se tako junaško branilo. Tudi mi smo mnogo trpeli, vendar ne v taki meri kakor vi, trpeli smo zlasti Mejno in kulturno. Pod neizmerno težkimi pogoji smo dve leti trpeli več, toda ml tukaj smo se branili in zmagali. Imejte občutek, kakor da ste pri nas doma. Povsod, i kjer. se boste pojavili, boste prisrčno sprejeti, ker je naše ljudstvo iskreno | In prijateljsko razpoloženo do jug»-j slovanskih narodov, kakor je bilo vedno v preteklosti. Kakor nekdaj, smo tudi danes bratje vaše federte ; tivne Jugoslavije. Zadostno poznamo j vaše težkoče ln probleme. Venu, da ; boste imeli še težkoče, toda če pogledamo vas mlade, vidimo, da ste dobro pripravljali za življenje. Isto vero, ki jo Imamo v našo mladino, Imamo tudi v jugoslovansko.
Ko boste prišli domov, pozdravita vse naše prijatelje v vseh krajih demokratične federativne Jugoslavije!«
Predsednik dr. Beneš ln njegova soproga sta se še nekaj časa zadržala v razgovoru z jugoslovanskimi mladinci, nato pa je dečji zbor zapel nekoliko jugoslovanskih partizanskih pesmi. Nato so se jugoslovanski gostje poslovili s predsednikom ln ■ njegovo soprogo ta ju toplo oozdrav-lljali.
P® vief Bolgari]! bodo proslavili
november
efelsteslco äsrögega zasedanja AVNOJa
Sofija, 22. nov. V zvezi s proslavo praznika 29. novembra je
temelje prijateljstva, narodov.
Opatija 22. nov. Novnarji iz Ljubljane. Zagreba in Reke so se včeraj novembra zglasili pri namestniku poveljnika vojaške uprave Jugoslo». armade za slovensko Primorje, Istro in Reko polkovniku tovarišu Holjev-eu. Zastavili so mu več vprašanj o aktualnih problemih pasa B, na katera so dobili izčrpne odgovore.
1.	Iz katerih vzrokov je vojaška uprava Jugoslovanske armade dala v promet nove lire. ki jih je izdala Gospodarska banka?
Z ozirom na gospodarske in finančne težave, v katerih se nahajajo široke ljudske množice na tem ozemlju, je bilo treba dati v promet nove lire. Zaradi nezadostne količine denarja, ki je bil v obtoku, je v zadnjem času grozila nevarnost, da ne bi mogli začeti večjih obnavljanj, redno izplačevali delavce in kriti potrebnih industrijskih surovin in ostalega materiala.
Mnogi denarni zavodi so pred in med osvoboditvijo tega ozemlja po JA potegnili po večini denar v Italijo ali pa so ga blokirali iz svojih central pri podružnicah. Prav tako so tudi večja podjetja potegnila svoj kapital v Italijo ali v pas A, dočim so ostali delavci, nameščenci in porušene naprave brez posebnih sredstev za obnovo.
Jugoslavija daje tonu ozemlju velikansko pomoč. Jugoslavija je dala vojaški upravi JA na razpolago vso količino italijanskih lir, ki jih je imela, toda te lire so dan na dan odhajale in izginjajo s tega ozemlja» Za lire. ki so bile izročene v obtok, so iz pasa A uvažali največkrat drobne, nezadostno koristne predmete, ne pa onega, kar je bilo najpotrebnejše širokim ljudskim množicam. Tako je ostalo to ozemlje brez zadostne količine denarja v obtoku.
V glavnem so to razlogi, zaradi katerih smo dali v obtok novo lira
2.	Ali se že danes čuti iboljšanje v finančnem in gospodarskem pogledu potem, ko je bil izdan vaš ukrep, da se da v obtok nova lira?
Sedaj poteka ravno mesec dni, odkar smo dali v obtok prve količine nove lire. Vsekakor je to dejstvo pomagalo, da so se pričela izvajati večja dela in da so se zagotovila delavcem in nameščencem redna izplačila. Posebni krediti, bi smo jih odobrili posameznim našim ustanovam in podje. ea so pripomogli, da se je poživila stavbna delavnost, predvsem pa obnova posameznih industrijskih in ostalih porušenih objektov.
S tem ukrepom smo mnogo pomagali k temu, da se je gospodarstvo normaliziralo, hkrati pa je s tem ukrepom znatno olajšana borba proti črnoborzijancem in špekulantom. Njim je — tako se zdi — nova lira največji trn v peti.
3.	Kako je urejen odnos vaše lire do denarja, ali ima prebivalstvo tega pasn možnost, da kupuje v Jugoslaviji in v pasn A?
M soglasju z zveznim ministrstvom za finance so bili storjeni okrepi, po katerih lahko kupuje prebivalstvo pasu B v Jugoslaviji m izmenjava blago na naslednji način:
Celotni izvoz in uvoz blaga se opravlja na temelju dovolilnice za izvoz, ki jo izdaja gospodarski oddelek vojaške uprave JA. Vsa plačila za uvoženo blago iz Jugoslavije in vsa naplačila na račun izvoženega blaga v Jugoslavijo se izvaiaio samo preko zbirnega računa v lirah, ki je odprt pri Gospodarski banki na Reki in pri njeni podružnici v Postojni Izvoz blaga iz pasa B v Jugoslavijo se fakturira v lirah, uvoz iz Jugoslavije v pas B pa v dinarjih. Obračunski tečaj znaša po vseh vplačilih ter izplačilih preko določenega zbirnega računa 30 din za 100 lir.
V potniškem prometu se lahko vrši prenos na podlagi rednih potrdil največ do 1000 din odnosno 3000 lir za osebo na mesec.
Narodna banka v Jugoslaviji in Gospodarska banka na Reki bosta opravljali ta posel kot posredovalki Na področju te vojaške uprave je naj-strožje prepovedana uporaba dinarja kot plačilnega sredstva.
Kar se tiče trgovskih odnosov s pasom A. smo po tem vprašanju v stiku z zavezniško vojaško upravo. Prepričani smo, da bo to vprašanje v kratkem uspešno rešeno tako. da bodo lahko tukajšnji trgovci lahko kupovali potrebne predmete v pasu A.
4.	Kako je ljudstvo sprejelo novo liro na ozemlju vaše Toiaške uprave?
Kakor smo obveščeni od narodnih oblasti in protifašističnih organizacij, so široki ljudski sloji sprejeli novo liro z razumevanjem in razumeli njeno potrebo na vsem ozemlju, razen z majhno izjemo mesta Kopra. Tam so celo gotovi profašistični elementi prav zaradi zamenjave lire poizkušali izzvati stavbe.
5.	Ali nam lahko, tov. polkovnik, malo več poveste o dogodku v Kopru?
Če se govori o koprskem primeru, potem moramo upoštevati dvoje. 1 V mestu Kopru je prišlo 31. oktobra do izgredov med množico protifašističnih demonstrantov, ki so demonstrirali proti stavki, organizirani od profa-šističnih elementov. Pri teh demonstracijah je bil ubit en Italijan, drugi pa je bil težko ranjen in je umri. Razbitih je bilo nekaj trgovskih lokalov. Te izgrede ne odobravamo m pod vzeli smo vse potrebne ukrepe, da krivce najdemo in jih kaznujemo. — 2. Posebno vprašanje je zločin v SL Tomasa v vasi blizu Kopra in bi nima nikakršne zveze z dogodki v Kopru. V tej vasi je bil izvršen zločin nad dvema slovenskima družinama. Del tržaškega in italijanskega tiska je ob tem primeru začel stru-ueno gonjo in skušal prikazati svetovni javnosti v nanačni Inči Ta del tiska ie namreč trdil, da je bil zločin izvršen nad italijanskima družinama in da se na ozemlju, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo, preganjajo Italijani, kar na noben način ni res. Obe družini v St. Tomasu sta slovenski. a v eni izmed teh dveh družin je en član italijanskega porekla. Vsi drugi primeri, ki jih je prav isti tisk raznesel, so zlonamerno izmišljeni, ker je ugotovila tudi komisija. V obeh primerih sta narodna oblast in vojaška uprava JA pod vzeli vse potrebne ukrepe ta bodo krivci kaznovani.
6.	Ali hi nam tov. polkovnik hotel nekaj povedati o sedanjem gospodarskem in političnem položaju na ozemlju voiaške uprave JA?
Zahvaljujoč se največjim naporom narodnih oblasti, sindikatov in vsega prebivalstva je bil v gospodarskem cogledu storjen velik korak naprej, še .zelo daleč smo od Tega. ko bomo 'ahko rekli, da naša prometna sred stva zadoščajo vsem potrebam, toda v vsakem pogledu smo toliko napredovali. da lahko naša prometna sredstva prepeljejo najnujnejše in najvažnejše
Z namenom krepitve in obnove 'adiedelniške industrije ie bila te dni osnovana uprava ladjedelnice z nalogo. da pomaga obnoviti strokovno in materialno ladjedelnice.
Na pobudo narodnih oblasti je bil osnovan tudi nadzorstveni organ za prehrano. Njegovi uspehi se vidi:o tako v nabavi, kakor tudi v razdeljevanju brane.
Potrebno ie podčrtati zadnje uspehe. ki so iih dosegli -v proizvodnji hi da rij Raše. ko so povečali v mesecu oktobru proizvodu?o sko»ai za 1 Prav tako so rudaril v Tdriji meseca oktobra zvišali proizvodnjo za 30# glede na mesec september.
Enako ie treba pohvaliti delo naših mornariev. ki prevažajo premog iz Raše na Reko v zelo težkih okoliščinah Na ta način nudijo skupno z rudarji Raše dragoceno pomoč Jugoslaviji. posebno pri obnov? industrije
Znatno bodo pomagali pri premagovanju vseh zaprek, ki so na poti do popolne normalizacije, dosedanji ukreni, ki so bili podvzeti skupno z narodnimi oblastmi, kakor tudi ukrepi. ki bodo še podvzeti: zagotovitev kredita, izplačila bonov privatnikom, Izdanih od JA in pravilen načrt dela.
Volitve, ki bodo te dni v Istri, bodo okrepile narodne oblasti in omogočile hitrejšo obnovo.
Zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji je izzvala veliko navdušenje na vsem tem ozemlju.
Italijani. Hrvati in Slovenci v Istri in slovenskem Primorju se uče od narodov Jugoslavije, kako se kuje enot nost in spoznavajo, kako važna je ta enotnost za pravilen razvoi njihovega skupnega življenja.
Hrvati, Slovenci in Italijani grade, ko ustvarjajo takšno enotnost v Istri in slovenskem Primorju, svojo boljšo in srečnejšo bodočnost
Jugsslav. predsedniku Kalite
Beograd, 22. nov. Ob 70. rojstnem dnevu predsednika Vrhovnega sveta ZSSR so poslali jugoslovanski namestniki naslednjo brzojavko: Pošiljamo svoje prisrčne čestitke k Vašemu 70. rojstnemu dnevu in Vam želimo, da bi še mnogo let živeli in delali za blagor narodov ZSSR.
Namestniki: dr. Srdjan Budisavlje-vič, dr. Ante Mandič in ing. Dušan Senice.
Izjava predsednika bolgarske vlade
Sofija, 22. nov. Min. predsednik Kirnom Georgijev je v zveza z volitvami mon Geogijev je v zveza z volitvami j v Bolgariji izjavil predstavnikom tiska, da je hil tudi on kandidat za narodnega poslanca. Njegova udelež-|ba je pri državljanih povzročila za-; dovoljstvo ta pomirjen je, ker je po-; menila, da bodo volitve gotovo izve-dene in da ne bo oklevanja. Po gla-, sovanju je skupaj s predstavniki na-i rodnega odbora Domovinske fronte 'obiskal mesta Ritos, Kamobad, Sre-dec in mnogo vasi v svojem volivnem j okrožju. V svoji izjavi pravi min. predsednik nadalje:
»Povsod je vladalo veliko zanimanje in izredno velika živahnost pri volitvah. Največ ji vtis pa je napravilo navdušenje prebivalstva, zlasti pa žen in mladine, ki so to Izražali s pesmijo, godbo in ljudskimi plesi. Povsod je bil vzoren red. Prav nikjer ni bilo potrebe, da bi posredovale oblasti. Jasno je bilo, da je ljudstvo s svojo enotnostjo izrazilo željo, da se vzpostavi trajni red, ki bo omogočil popoln mir, zakonitost in široko Izgradnjo države ta družbe. Posebno me veseli, ker sem vse to sam videl in dognal. To se ne nanaša samo na moje volivno področje, ampak velja za vso deželo. To dgje večjo nado in popolno zaupanje v svetlo bodočnost Bolgarije. Sedaj v času volitev s^ je še bolj pokazalo, kakšen pomen daje naše ljudstvo zgodovinskemu dejanju 9. septembra in kako je to 'dejanje dragoceno zanj. Prav tako je bolgarsko ljudstvo pokazalo vsem kako visoko ceni Domovinsko fronto kot izraz svoje enotnosti in kot neobhodno jamstvo za pravilen gospodarski ta politični razvoj naše dežele.«
Makedonski emigranti pozdravljajo zmago Ljudske fronte
Skoplje, 22. nov. Predsednik Narodne vlade Makedonije Lazar Kuti-šev-ki je prejel ob zmagi Ljudske fronte pri volitvah v ustavodajno skupščino iz Bolgarije naslednjo brzojavko:
Makedonska emigracija v Bolgariji in Makedonci v Pirinski Makedoniji so z navdušenjem sprejeli vest o veličastni zmagi, ki jo je izvojevalo makedonsko ljudstvo z ostalimi jugoslovanskimi narodi na volitvah v ustavodajno skupščino, s čimer ie ! dokazalo vsem sovražnikom, da svo-: bodno odloča kot enakopraven č’an i federativne demokratične Jugoslavijo. — Za nacionalni odbor makedonske emigracije v Bolgariji predsedniK Hriste Kaludžijev
Minister Stajnov sprejel V poslanika Kovačeviča
Sofija, 22. nov. Minister za zunanje zadeve Petko Stajnov je sprejel pooblaščenega ministra demokratične federativne Jugoslavije Nikolo Kovačeviča.
Polnjajmo nedovoljen® šn&knlaeijo!
KOMISIJA ZA POBIJANJE NEDOPUSTNE ŠPEKULACIJE, Bleiwefeova cesta 22, telefon štev. 31-06, interna številka 22.
nacionalni odbor Domovinske fronte naslednji ukaz vsem področnem, okrajnim, mestnim ta vaškim odborom Domov nske fronte:
Na narodni praznik bratske Jugoslavije — 29. novembra, ko so bili položeni temelji jugoslovanski federaciji in proglašena svoboda in neodvisnost vseh narodnosti v Jugoslaviji, ukazuje nacionalni odbor Domovinske fronte odborom, da se prirede po vsej državi svečane konference skupno z bolgarsko-jugoslovanskimi združenji. Kjer ni bolgarsko-jugoslovanskih združenj, naj organizira proslavo okrajni odbor Domovinske fronte.
S svečano proslavo praznika bratskih jugoslovanskih narodov bo po-ri-dilo bolgarsko ljudstvo nerazrešljive veži med obema narodoma in izrazilo svojo hvaležnost maršalu Josipu Brozu-TStu, ki je prvi položil
Naj živi tsknro sodelovanje tal prijateljstvo Jugoslavije ta Bolgarije!
Naj Svi maršal Jogostevije Jošte Broz-Tito !
sttea Kalisstisso
Sofija, 21. nov. Osrednji odbta bo’garške delavske stranke (komunistov) je poslal predsedniku vrhovnega sveta Sovjetske zveze Mhajln Ivanoviču Kalininu naslednjo brzojavk»:
Dragi trvariš Kalinin! Ob vašem rojstnem dnevu vam pošilja osrednji odbor bolgarske delavske stranke (komunistov) svoj plamteč pozdrav z željo, da živite dolgo v dr brem zdravju, da bi lahko v bodoče stožili sovjetskemu ljudstvu ta napredku vsega sveta z isto stalinsko trdnostjo in modrostjo kakor doslej.
Dvolična vloga dr. šubašlcs
Izjave aslsaistra za tnfismnacije Save Kossaovlća
Beograd, 22. nov. Glede na vesti, ki so se v Inozemstvu razširile po ostavki dr. šubašča, pše minister za informacije Sava Kosanovič v »Borbi« o napačnem razlaganju stališča dr. šubašiča:	1
Napačno je predvsem imenovati ta porazum »Tito-šubašič«, ker je stopil v veljavo takrat, ko sta ga potrdila narodni odbor tedanja jugoslovanska vlada v Londonu. Na zahtevo g. Churchilla je dr. šuba-šič moral sporočiti pristanek vlade, da sprejema sporazum. Zaradi tega je napačno smatrati šubašiča kot predstavnika ene stranke v tem sporazumu. Clankar poudarja, da je dr. šubašič Imel za najvažnejši ta največji uspeh to, da bo kraljevsko oblast izvrševalo namestništvo glede na člen 116 Aleksandrove ustave iz leta 1931. (to je oni člen, po ka» terem je bila leta 1939. ustanovljena banovina Hrvatska), ta je dokazoval, da je to najvažnejše za zapad. Protivi! se je vsakemu poskusu, da se v pogledu namestništva ne bi uporabljala ustava iz leta 1931. V mesecu januarju je komaj pristal na besedi lo ukaza o namestništvu, v katerem ni nič govora o ustavi, pač pa je jasno rečeno, da bo o obliki države odločila vrhovna ustavodajna skupščina, ne pa plebiscit, kakor je, kakor izgleda, miški šubašič. Ko je malo pred tem prišlo do zapletljajev s kraljem, ker je v javnosti izjavil, da se sporazum ne izvaja tako, kakor je bilo dogovorjeno, je dr. šubašič predlagal, da takoj prekinejo vse razgovore ta odpotujejo v domovino, ne da bi prej rešili glavno vprašanje in brez ukaza o namestništvu, če ln logično presojali šubaščevo ostavko v mesecu oktobru 1945, bi sledilo, da je bil dr. šubašič že v januarju leta 1945. popolnoma na strani kralja ta njegovega razlaganja sporazuma.
V članku je nadalje rečeno, da je dr. šubašič vse storil s svoje strani, da bi dr. Grol ne vstopil v vlado niti v Londonu niti pozneje. Od sestave vlade v državi pet vse do njegove ostavke v vladi ni dr. Subsšč nikdar izražal nobenrh ugovorov v pogledu splošne politike vlade ta njenega Izvajanja. Pred osvoboditvijo Zagreba ta vse Hrvatske je zabte-| val, da se udeleži zborovanja v San
Franciscu, čeprav bi moral prav tedaj ostati doma. Poslal je svoje ljudi v AVNOJ, vstopil v Ljudsko fronto brez kakršnih koli pridržkov, glasoval v Narodni skupščini za vse politične zakone ta ko je poizkušal kralj, da odpokliče namestnštvo, Je bil dr. šubašič odločno proti temu, v času potsdamske konference pa je podal pismeno Izjavo, da se sporazum popolnoma izvede. Sodeloval je pri odločanju, da se pošlje zastopstvo na zborovanje zunanjih ministrov v Londonu, sodeloval pa ja tud! pri razp'su volitev ta edino, kar je vprašal, je belo. ali bo ukaz o razpisu volitev podpisalo name^> ništvo? Razlogov za obzirnost do prebivalstva, katero bf moral dr. šubašič upoštevat, je bilo vsekakor več v decembru leta 1944. kakor ▼ oktobru leta 1945. Svobodno gibanje, politično ž vljenje ta drugo, kar je s tem v zvezi, je bilo mnogo bolj omejeno takrat, ko je šubašič meni, da lahko brez ugovora sodeluje v vladi ali pa gre na zborovanje ▼ San Francraco, kakor pa takrat, ko je sedel ▼ predsedalštvu Frimte, ploskal republiki, glasoval za politične zakone, na koncu pa podal ostavko.
Slovo češkoslovaških novinarjev
Beograd, 22. nov. Minister za informacije Sava Kosanovič je priredil sntči v hotelu »Majestic« poslovilen večer češkoslovaškim novinarjem. ki so nekaj dni prebili v Jugoslaviji Prisotni so bili tudi češkoslovaški poslanik dr. Jožef Korbei, pom >čnik ministra za informacije Velik» Korač. svetnik češkoslovar* Stega poslaništva Jule Horvat ataše ga tisk sovjetskega in poljskega veleposlaništva in češkega Poslaništva ter predstavniki domačega ti* ska. Ceškosi jvaškim novinarjem je nazdravil minister za informacije Sava Kosanovič V imenu čfškorio-vaških novinarjev je govoril urednik »Pravo lidu« dr Foustka. Češkoslovaški novinarji so danes odpotovali v Češkoslovaško.
Damit« ra vsamfene
Zavarovanje poljskih delavcev
Konferenca v zvemetn ministrstvu za socialna pclitiko
B«ogr»d, 22. nov. V zveznem ministrstvu za socialno politiko te-začela danes dopoldne z delom konferenca strokovnjakov glede zavarovanja poljskih delavcev.
Z izdajo zakona o zavorovaniu poljskih delavcev bodo zavarovani vsi najemni-poljski delavci Jugo slavlje. Doslej so bili popolnoma prepuščeni svoji usodi.Sele v novi demokratični federativni Jugosla viji bodo urejeni njihovi delovni odnosi in na ta način zagotovljen njihov obstoj.
Konference so se udeležili delegati zveznega ministrstva za socialno politiko, zveznega ministrstva za poljedelstvo, glavnega odbora enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije, osrednjega zavoda za socialno zavarovanje, ministrstev socialne politike federalnih enot in poverjeništva socialne politike avtonomnih področij, pokrajinskega zavoda za socialno zavarovanje Srbije, ministrstva za poljedelstvo Srbije in predstavniki poljskih delavcev.
Konferenco je otvorfl pomočnik ministra za socialno politiko zvezne vlade Milorad Belič.
Načelnik oddelka za urejevanje delovnih odnosov pri zveznem ministrstvu za socialno politiko dr Rudi Kiovski je poročal o zavarovanju poljskih delavcev. V svojem poročilu je med drugim dejal: Vprašanje zavarovanja poljskih delavcev je ozko povezano s splošnim gospodarskim razvojem. S Prodorom denarnega gospodarstva v kmečko gospodarstvo je pričela diferenciacija na vasi, razpadanje kmetov na veleposestnike, srednje kmete in kmete brez zemlje. Medtem, ko so imeli industrijski delavci z ozirom na tempo industrializacije za seboj že daljšo pot razredne borbe, tako na političnem kot ns gospodarskem polju, so se poljski delavci šele pričeli organizirati.
Pod pritiskom gospodarskega in družbenega razvoja je vendar prišlo že pred prvo svetovno vojno, a posebno po prvi svetovni vojni do močnega političnega in gospodarskega gibanja med množicami poljskih delavcev in malih posestnikov, posebno v agrarnih deželah jugovzhodne Evrope. Takratni re akcionami režimi so iz strahu pred množicami obljubljali agrarno reformo in celo socialno zavarovanje poljskih delavcev in malih oosest-aikov. Gibanje poljskih delavcev je bilo takrat posebno močno, ker so j bile posebno evropske dežele pod i moćnim vplivom oktobrske revolucije, ki je v Rusiji rešila kmečKo vprašanje s tem, da je ukinila fev- j dalni red in brez odškodnine in drugih komplikacij dala zemljo tistim. ki jo obdelujejo. Razumljivo je. da to imelo odmev tudi v or ganizaciji mednarodnega urada dela, ki je bil otrok Društva narodov Mednarodni urad dela je sprejel ea svojem tretjem zasedanju 25. oktobra 1921. leta dogovor o zavarovanju poljskih delavcev za slučaj nezgode. Na 17. zasedanju 1933 leta je sprejel dogovor o zavarovanju poljskih delavcev za primei starosti in istega leta tudi dogovor o zavarovanju poljskih delavcev za | primer smrti. Dogovor iz 1933 leta so potrdile države: Čile, Francija in Velika Britanija, a zadnji dogovor je potrdila samo Velika Britanija. Usoda teh dogovorov, kakor tudi same organizacije mednarodnega urada dela, ki je ves čas svojega obstoja vodil borbo proti Sovjetski zvezi, je mogoče videti iz pisanja glavnega organa francoskih sindikatov »La vue ouvrier« v številki 49 iz tega leta, ki ie pravilno ocenil mednarodno organizacijo. V listu je rečeno, da je ona na svojih letnih konferencah kliub svojemu trostrankarskemu sistemu v resnici sprejela dogovore, toda ostali so samo na papirju. Predstavniki kapitalističnih dežel so glasovali na konferencah za dogovore ki Jih sploh niso ratificirali, a v kolikor so jih ratificirali, so jih izvedli samo v toliko, v kolikor to ni bilo v nasprotju z njihovimi interesi.
Zato je ostalo zavarovanje poljskih delavcev, ki ni bilo podprto z močnimi in borbenim sindikalnim gibanjem, nerazvito in ono se danes postavlja na dnevni red. Kakor 1918. leta v vseh deželah zelo pereče.
Razumljivo je, da ie šlo socialno zavarovanje v gospodarstvu v Sovjetski zvezi popolnoma do drugi poti kot v zapadni Evropi. V Sovjetski zvezi ne obstoja več vprašanje zavarovania poliskih delavcev. to je ljudi brez zemlie. ker je bilo izvedeno že od oktobrske revolucije. Sovjetski kmeti — člani kolhoza so zavarovani za primer bolezni, nesreče in smrti. Oni ■pravi jajo preko svobodno izvolje-■0) uprav kolhoza tudi svoie so-«tolno zavarovanje.
Čeprav je naša dežela tipična agrarna dežela, v kateri se že dol go vrsto let pojavlja vprašanie liud, brez zemlje in poljskih delavcev vseh vrst, vendar stara Jugoslavija sploh m niti poskušala, da se resne loti vprašanja zavarovanja pel iških delavcev. Formalno je v § 6 zakona o zavarovanju delavcev iz 1922. leta rečeno, da so »za sedaj« poljski delavci izvzeti iz socialnega zavarovanja, toda to »za sedaj« je trajalo vse do zloma stare Jugoslavije. Sta ra Jugoslavija, čeprav je bila sama članica mednarodnega urada dela, vendar kot agrarna dežela m smatrala za potrebno, da ratificira tca tero koli omenjenih konvecit za socialno zavarovanje poljskih delavcev. Bil pereč problem poljskih delavcev v vseh pokrajinah naše dežele. Po statistiki je bilo v J ugasla viji od 1919. do 1937. leta 75.831 družin brez zemlje, 65.643 družin i agrarno zemljo, 68.190 družin z ena do tri katastrskih juter, 44.809 družin z tri do pet katastrskih juter torej skupno 254.473 družin.
Jasno je, da bo agrarna reforma
v zvezi z kolonizacijo, ki jo izvai* v novi Jugoslaviji naša ljudska oblast, ogromno vplivala ne samo v poljedelstvu, to je v manjši ali večji rentabilnosti poljedelske proizvodnje, temveč tudi na socialnem polju. Obstoja vrsta problemov, ki so v zvezi s socialno strukturo naše vasi in ki jih moremo rešiti. Eden takšnih problemov je zavarovanje kmetov, ki je v načrtu našega social nega zavarovania. Smo v dobi obnove in se moremo lotiti tega posla računajoč z realnimi možnosti našega gospodarstva. Kot najnujnejši
ukrep na polju socialnega zavarovanja se postavlja vprašanje socialnega zavarovanja vsaj tistega dela kmetov, ki so v najtežjem položaju in to so poljski delavci. Gotovo je, da ne bomo ostali tu, temveč bomo z ozirom na izkušnje, ki si jih bomo pridobili, razširili zavarovanje tudi na srednje kmete, ko bodo dani zato potrebni pogoji. Zvezno ministrstvo za socialno Doiitiko je v sodelovanju z glavnim odborom sindikatov že 11. in 12. aprila t. L, ko naša dežela še ni bila popolnoma osvobojena, sklicalo konferenco v Novem Sadu zaradi posvetovanja o tem vprašanju. Na osnovi te informativne konference je zvezno ministrstvo izdelalo orvi načrt uredbe o obveznem zavarovanju poljskih delavcev, ki ie predložen gospodarskemu svetu v proučevanje. Ker je vse ozemlje naše dežele osvobojeno, je dana večja možnost za rešitev vprašanja in je oosebno Slovenija.ki ima v večiem delu svojega ozemlja to zavarovanje deloma izvedeno, vztrajala da se to čim preje resi. Na nedavni konferenci zveznega in federalnih ministrstev socialne politike je Pilo sklenjeno, da se izvede zavarovanje poljskih delavcev Na osnovi sklepov omejene konference in prejšnjega dela, so priprave teliko dozorele, da smo sklicali današnjo konferenco, na kateri bomo izdelali načrt uredbe o socialnem zavarovanju poljskih delavcev.
Po referatu dr. Kiovskega se je razvila daljša razprava, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstev in ostalih zainteresiranih ustanov.
Konferenca nadaljuje z delom.
Prvi kongres tekstilnih delavci
|e končal svoje delo ia vabi vse tova riše k tekmovanju
Pcrabski Slovenci čestitajo k zmag! Ljudske fronte

Porab*! Slovenci so se z ostalimi
Slovenci in jugo-lovanskuni narodi vred razveselili velike voiivne zmage Ljud f;e fronte. To dokazujejo tudi mnogoštevilne brzojavke, ki so jih porab ki Slovenci skupno z madžai-skimi prot. fašisti Slovenskega Porabja po lali s svojih se tankov vidnim predstavnikom Ljudske fronte:
Tako o predstavniki protifašistov mesta Monoštra po lati maršalu Titu naslednje čestitke:
»Predstavniki madžarbih in slovenskih protifašistov v Monoštru, veseli velike voiivne zmage Ljudske fronte, Vam pošiljajo kot noilcu liste ukrene čestitke. Zmaga Ljudske fionte naj bo jam tvo n.še skorajšnje priključitve k republiki Jugoslaviji.«
Predstavniki pora tekih Slovencev
pa so po-lali maršalu Titu naslednjo
brzojavko:
»Predstavniki Slovencev ob Rabi. vzradoščeni ob veličastni zmagi Ljudske fronte, Vam pošiljamo dragi marša-, kot nosilcu anagovite zvezne liste, borbene pozdrave in najiskienej-še čestitke. Slovensko Porabje trdno veruje, da pomeni zmaga Ljudske fronte jam tvo za č.m prejšnjo spojitev z brati v svobodni domo. mi. Slovenko Porabje trdno veruje v lepšo bodočnost v združeni Sloveniji Naj živi zmagovita Ljudska fronta Jugoslavije na čelu z maršalom Titom!«
Tudi mladi porabski Slovenci so
če -titali maršalu Titu k voiivni zmagi L j udare fronte z naslednjo brzojavko:
»Mladi povafoski Slovenci Vam.
dragi maršal, pošiljamo kot nosilcu liste Ljud.ke fronte, ki je ob volitvah veličastno zmagala, z zaključka 14-dnevnega tečaja najiskrenejše pozdrave. Zmaga Ljudske fronte je potrdilo
enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in največje zagotovuo naše neomajne vere v združitev Sloven kega Porabja in vseh ostalih slovenskih predelov izven državruh mej, v svobodni federalni Sloveniji. 2ivela zmaga Ljudske fronte, živel maršal Tito!«
Slične resolucije so poslan rateai Slovenci tudi no ilcu federalre liste za Dom narodov pred-ed.iiku SNOS-a Josipu Vidmarju. Predstavništvo lanskih Slovencev piše:
»Oo veličastni zmagi Osvobodilne fronte Vam, precLfednik in nosi.ee zmagovite federalne liste in preko Vas v.em svojim bratom in sestram v svobodni Sloveniji, poš.l.am0 v imenu labkih Slovencev na^top-ejše čestitke.
Zmaga OF naj odpre tudi nam vrata v »ečnejšo bodočnost v združeni Sloveniji. Naj živi zmagovita OF v Sloveniji!«
Protifašisti v Monoštru so poslali predsedniku SNOS-a Josipu Vidma-ju naslednjo resolucijo:
»Protifaši-ti. slovenski in madžarski. v mestu Monoštru Vam kot nosilcu federalne liste toplo če titamo k veliki zmagi O-vobod.lne fronte pri volitvah v Sloveniji
Kakor smo poročali, se je v Zagrebu sestal 18. t. m. I. kongres delavcev in nameščencev teke ti e industrije Jugo.lavije. Objavlja mo sedaj poročilo o njegovih razpravah v ponedeljek in o z_ključ-ku v torek:
Po govoru Zivojina Djuriča se je razvila živahna razprava, nakar je govori! Marko Belinič, predsed» ik federalnega odbora Enotnih šind.katov delavcev in nameščencev Hrvat ke. Po njegovem govoru je dal kongres razrešnico stari upravi in p ešel na poročilo Djure Spo jariča, člena Glavnega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugo.lavije, »O nepo rednih nalogah Enotnih, sindikatov Jugoslavije«. Izvajal je med drugim;
»Razvoj naše industrije Je v interesu ne le vsega našega naroda, temveč ped vsem delavskega razreda, zato je .-krb naših ljudskih obla ti, da sporedno z dvigom proizvodnje pri nas zboljšajo tudi položaj delavcev V ta namen je naša vlada izdala nekaj uredb, med ostalimi ure'bo o dela v kih plačah, uredbo o cenah blaga, kakor tudi uredbo o kaznovanju črnoborzijancev, Uredba o delavskih plačah je nominalni zaslužek delavcev dvignila za 300 odstotkov, dočim so z uredbo o cenah te povišane za 30 odstotkov glede na predvojne cene. Potemtakem bi moral biti dejanski za-lužek delavca 200 odstotkov večji kakem pred vojno v re niči pa plače niso do egle niti predvojne višine. Vzrok so vuoke tržne cene oziroma izigravanje uredb o cenah s strani črnoborzijancev. Razliko med velikimi potrebami in med razpoložljivimi proizvodi zelo izrabljajo posredniki med proizvajalcem in poti. ošnikotn. namreč črnoboizijanci, ki »o ze svoje obrti — ropanja ljud tva — dobro naučili še med okupacijo, Med okupacijo ni i vede-, kje preneha črna borza in kje se prič ..e narodna izdaja, sedaj pa se tudi ne ve, kje preneha črna borza in kje je že sabotaža.«
Ko je govoril o kolektivnih pogodbah, je tov. Spoijarič izjavil:
»Naša zakonodaja, zlasti pa delavska zaščita in socialna politika je še zelo mlada in neizgrajena in v tem je eden izmed razlogov da se počai gibljejo celokupni naši odnosi proizvodnje. S ko.aktivnimi pogodbami v marsičem pripomoremo, da se čim bolj posveti pažnja delu in varčevanju v naši proizvodnji v splošnem, posebno pa pri obnovi naše države. Kolektivna pogodba bi morala predvsem rešiti vpiašanje delovne discipline, akordnega si .tema plač, pravilnega razmerja delavcev do dela m do tehničnega osobja, kako« tudi pravilnega razmerja delodajalcev do delavcev in obenem primernega odnosa delavcev in delodajalcev do narodnega gospodar tva in državne obnove. V mejah največjih možnosti je treba s kolektivnimi pogodbami zaščititi našo delovno silo v primeru bolezni, brezposelnosti, ne reče, starosti, onemoglosti in podobnega Delav ki razred mo:a imeti popoln vpog ed v vsa vprašanja našega gospodarstva, ker bo šele tedaj s pravilnim de om naših sin d it ca tov delavski razred Jugo la-vije zavestno in požrtvovalno storil V;e, vedoč, da je to pogoj za njegovo dokončno osvobojenje.«
Dne 20. novembra dopoldne Je kongres nadaljeval svoje delo. Razvila se je razprava o po očilu tov. Spoljai; iča, zlasti o oskrbi defavesv in njihovih nagradah, predv. em udarnikom. Razpravljali so o delav kih mezdah in delavsko-nameščen k;h za
družnice ne more kaznovati delavca, če pravočasno ne pride na delo. Tajnik podružnice ne more poklicati delavca na odgovor, ker to ni njegovo opravilo.«	■*
Zaključitev knagresa
Dne 21. novembra je kongre nadaljeval delo. Tajnik Zveze tekstilcev Slovenije Mavricij Bore .e pod J poročilo o prosvetnem delu sindikatov.
Med razpravo Je kongres obiska! minister za socialno politiko Hrvatske Juriča Draušnik, ki je zaželel kongresu uspešno de,o v imenu ljudske oblasti.
Dopoldne je tajnik Zvezne uprave Zivojin DJurič prečita] po očilo »Kolektivne pogodbe, obnova tekstilne industrije in proizvodnja oblačil « O poročilu se je razvila razprava, ki se je je udeležilo več delegatov.
RESOLUCIJA
Na L kongTesu delavcev in nameščencev tekstilne Industrije Jugoslavija je bila sprejeta tudi resolucija, ki pravi med drugim:
»Delavci In nameščenci tekstilne industrije Jugoslavije se zavedajo težkih nalog, ki jih prednje postavlja Zveza Titovih republik Jugoslavije glede razširjanja naše industrije tekstilij in obleke. Zato bodo vsi delavci in nameščenci tekstilno-oblačilne Industrije Jugoslavije zastavili vse svoje sile, da bodo organizirali delovno tekmovanje in tako koristili sebi, narodu In naši slavni armadi. Dosedanji uspehi na področju obnove tekstilno-oblačilne industrije bodo služili vsakemu delavcu in nameščencu kot Izhodišče za gospodarsko krepitev de-: lavskega razreda in naše domovine.
Glede na dosedanje delo zveznih organizacij resolucija ugotavlja,
da v podružnicah in drugih zveznih organizacijah ni bilo vloženega dovolj truda za utrditev delovne discipline in pravilnega razmerja do proizvodnje v tekstilno-oblačilnih podjetjih.
Udamištvo ni postalo množično in trajno, temveč je bilo dopuščeno, da se je število udarnikov omejilo na neznaten krog delavcev. Aktivisti v zveznih organizacijah In voditelji v: podjetjih delavcem niso zadostno pojasnjevali bistva udarnlštva.
Medsebojnega tekmovanja, ki Je izr redne važnosti v zvezi s napori za
napredek proizvodnje v tekstUno-Ob-
lačiinili podjetjih, zvezne organizacije in njihova aktivisti, niso dovolj razumeti in propagirali. Razmerje med posameznimi voditelji podjetij in zveznimi organizacijami, med upravami podjetij in zveznimi podružnicami ni urejeno tako, kakor M ustrezalo koristim proizvodnje in bi bilo istočasno v skladu z interesi delavskega razreda.
Dvigu strokovnih kadrov tz vrst tekstilno-oblačilnih delavcev ni Mio posvečeno dovolj pažnje In se tudi ni dovolj vodil račun o izgraditvi organizacij delavske samopomoči v tekstilnih podjetjih naše države.
Zato nalaga kongres, potem ko Je usvojil pobudo naših rudarjev, železničarjev in kovinarjev in dragocene samopobudo tekstilcev iz Paračina in iz Varaždina, ki so Jo nedavno pokazali v zvezi z napori za napredek proizvodnje v njihovih podjetjih, vsem delavcem in nameščencem tekstilno - oblačilne stroke obveznost medsebojnega tekmovanja v letošnjem ln prihodnjem letu.
Kongres poziva zvezne organizacije, da organizirajo tokmovanje med posameznimi oddelki podjetij in med posameznimi tekstilnimi oddelki podjetij na ozemlju Jugoslavije zn obno. vo in napredek tekstilne industrije In proizvodnje obleke. Tekstilna lndu-stria In proizvodnja obleke mora Izpolniti svoje naloge v zvezi z naporf za obnovo naše opustošene domovina.
Za pobijanje brezvestne Spekulacije in ropanja ljudstva predlaga kongres državno nadzorstvo nad sredstvi za proizvodnjo, kjer pa M država naletela n« odpor, naj se Izvede nacia-nallzaeiia sredstev za proizvodnjo.
Potrebno Je. da se za udarnike, ki so se v delu odlikovali In doslej niso dobivali nagrad, nvede v kolektivno pogodbo poleg njihovih rednih plač tudi klavzula o obvezni nagradL
Resolucija tudi ugotavlja, da fo delavski razred pred volitvami delav-sko-nameščenskih zaupnikov. Bodoči glavni upravi naroča, naj pravočasno podvzame vse potrebne ukrepe, da bi prišli pri volitvah do veljave najboljši, najbolj vestni in najbolj vdani ljudje delavskega razreda.
Potem, ko Je bila resolucija sprejeta je bila izvollena uprava.
Kongres Je obiskal ln pozdravil tudi predsednik Narodne vlade Hrvatske dr. Vladimir Bakarid.
Komunistična stranka m Kcrsškeas o Slovencih
Ob tej p ilitii poudarjamo tudi svo JO vero v skotalijo ura.mčecije naših dnjgah RazpraVe sta se udaIeži a tudi želj po priključitvi k Sloveniji.« j Mart Belinič, predsednik federal-
°	S ' nega odbora Enotnih sindikatov, in
ske fronte piše pred.ednJtu Josipu	imf>1 kr,n>n„
Vidmarju tudi mladina iz Porabja v
naslednji resoluciji;
»Mladina iz Porabja Vam kot predsedniku Osvobodilne fronte in nosilcu federalne liste za Dom narodov ob veličastni voiivni zmagi Ljudske fionte pošilja z'zakljućnega ostanka našega 14 dnevnega tečaja isk.ene pozdrave. Prepričani ano, da je zmaga Osvobodilne fronte veliko zagotovilo naše Jiorajšnje združitve z brati v svobodni Sloveniji.«
Primorsko ljudstvo
angleškim poslancem
Obisk angleških poslancev v Trstu je izvenel v pravo zmagoslavje naših ljudskih množic. Razblinile so se ena za drugo vse laži, ki sta jih nagromadili notranja ln Inozemska reakcija v pogledu Julijske krajine in še posebno Trsta. Vsakomur, kdor ni zameglen od šovinizma in kdor v svojem bistvu čuti ln misli demokratično, je postalo jasno, da se mora žalostni položaj, v katerem se nahaja delavno ljudstvo rešiti hitro ln na tak način, kakor delavstvo po vseh svojih pravicah zahteva.
Kdorkoli bi še vedno trmasto vztraja! na stališču, da je v Trstu samo malo ljudi, ki želijo, da bi Trst postal sedma federalna enota nove Jugoslavije in da bi se na ta način najbolj pravično ln najbolj nepristransko rešil gospodarski, socialni in politični problem Trsta, ni več pošten nasprotnik, marveč sluga tujih koristi.
Dne 16. t. m. zvečer so bila v vseh mestnih četrtih zboorvanja, na katerih je bila navzoča velika
bili brezposelnost. Hiše so Se vedno v ruševinah, tovariši v zaporih, a fašisti svobodni. Hočemo nazaj naše ljudske ustanove, želimo živeti v miru, združeni v jugoslovanski federaciji kot sedma enota, ker samo v Jugoslaviji bomo Imeli to, kar želimo.«
Tako se je Izražalo tržaško ljudstvo v svojih resolucijah in je navdušeno pozdravljalo na ulicah tn po tovarnah angleške goste. Hiše so bile okrašene z zastavami. Pravo tržaško ljudstvo, ki dela in se znoji, je preko angleških poslavcev povedalo vsemu svetu svoje želje in hotenje, da hoče živeti v novi Jugoslaviji.
Železarska Industrija v Magnitogorski
Novi plavž v Magnitogorsld bo začel proizvajati v nekaj dneh sirovo železo v železarnah tn Jeklarnah Ma-gnitogorska. Tovarne v Magnltogor-sku, največje v Sovjetski zvezi, pro-množlca izvajajo na sto tisoče ton jekla, si-ljudstva. Na teh zborovanjih je tr-j rovega železa in valjane kovine ln žaško ljudstvo odločilo, da pošlje de. se neprestano Sirijo, že med vojno legacije k angleškim poslancem.! sta začela tu obratovati dva nova Določenih je bilo 96 delegacij, ki , plavža, tri topline peči in tri peči predstavljalo 107.000 ljudi. Mnoge t*- i « koks. Tovarni v Magnltogorsku med teh delegacij so bile sprejete od j je bilo podeljeno Leninovo odllko-angiešklh poslancev.	vanje za uspešno oskrbovanje Rdeče
>VseH so nam vse, kar smo pribo-' armade In sovjetske Industrije. Novi rib v borbi: Ljudsko zaščito. Ljudsko plavž, eden Izmed največjih v 8o-sodišče! Vse, kar je naše ljudstvo vjetakl zvest, bo pretopil vsak dan | ustvarilo po dolgih letih fašističnega , več kot tisoč ton prvovrstnega slro-i suženjstva! V «meno za t» no do-i
Djuro Spoijarič, ki je imel končno be edo o svojem poročilu; pozval Je delavce, naj ie uče politične ekonomije in ie spoznajo z vsemi vprašanji deda.
Miroslav Pintar je v svojem poročilu prikazal organizacijsko stanje Zveze tekstilcev. Potem, ko Je razložil načrt sindikalnih organizacij, se je dotaknil potrebe dviganja strokovnih kadrov. Nujno potrebno je vzgojiti mlade kadre strokovnih delavcev, prav tako pa je potrebno preusmeriti stane strokovne kadre in jih sea-aniti z novim načinom dela, ki ustrsza novemu duhu. Ko je govoril o odnosu med sindikalnimi organizacijami in med upravami podjetij, je dejal:
»Sindikalne organizacije morajo nuditi Vco podporo upravam podjetij pri izpolnjevanju njihovih nalog proizvodnje pri izkoriščanju strojev, surovin. gradiva, go iva itd. Upravnik podjetja ali ravnatelj nosita polno odgovornost pred svojimi predstojniki za izvršitev nalog proizvodnje in imata zato tudi polno pravico sprejeti sklepe, ki stremijo po izpopolnitvi podjetja, in tem se marajo podrediti vsi delavci in nameščenci Ce se vmešavajo dndikalne organizacije v pristojno t vod teljev podjetja, je to za podjetje škodljivo.«
Glede zasebnih podjetij Je dejal:
»Zasebna podjetja ne mo ejo biti več skrivnostna knjiga s sedmimi i pečati temveč morajo biti pod nad- j jor tvom. Kjer pa se to nadzorstvo onemogoča ald izigrava je potreben predlog za nacionalizacijo.«
V popoldan ki razpravi je tov. Diu-ro Spoijarič omenil, da včasih, pa ce-'o na tem kongresu ravnatelji podjetij fungirajo kot predstavniki sindikatov. Nato je dejal:
»Tu so navzoči ravnatelji podietij ki so prišli kot pred tavniki sind Tatov. Lepo je. če delavci zaupajo svojim ravnateljem in jih pošljejo na kongres, toda po pr a rilu to ne more biti. Ce je nekdo postal ravnatelj podjetja. je njegova dolžnost storiti vse. da spravi tovarno v red. Ima pravico kaznovati delavca, ga poklicati na odgovor, ga odsloviti ia .«plob storiti vsa, kar je potrebno za delovno disciplino. kot tajnik dndfcalne podružnic* pa ta pravica akna. Tajnik pe-
Dne 7. novembra Je govori! po celovškem radiu volivcem Janez Kazi-anka, predsednik avstrijske strokovne zveze in član deželnega vodstva komunistične stranke za Koroško. V imenu komunistične stranke je Ka-zianka izjavil, da zahteva stranka absolutno ln čisto odstranitev iz obratov in uradov fašistov in demokratizacijo vsega javnega življenja in popolno uničenje vseh postojank nemškega velekapitala v Avstriji.
Dotaknil se je tudi vprašanja koroških Slovencev in izjavil, da bo njegova stranka zahteve in želje ko roških Slovencev vedno podpirala brez vsakega kompromisa in da jih bo postavila kot svoje zahteve, kajti to vprašanje še vedno ni rešeno. Med
I drugim je opisal križev pot koroškega
; slovenskega ljudstva in trpljenje koroških Slovencev posebno v času, ko je bilo nad 700 družin nasilno izeo-lienih in odvedenih v Nemčijo v internacijo. Vzlic temu nasilnemu izseljevanju pa so se oni Slovenci, ki so ostali na Koroškem in bili izročeni terorju SS in gestapovskemu preganjanju, brez vsake zaščite junaško borili proti nacističnemu barbarstvu. Preden so bili nacistični zločinci pregnani je gauleiter Koroške govoril po radiu o nedeljeni Koroški in to geslo so sedaj mnogi prevzel! od fašista Rainerja. Kazian&a ie i*-javll. da je komunisfična stranka na Koroškem naziranja. da morajo koroški Slovenci biti deležni istih demokratičnih pravic kakor Avstrijci
Koroški Slovenci ne bodo volili
S5e v svoji spomenic: angleški vo- j jfSkl upravi je politično vodstvo ko- j roških Slovencev ugotovilo, da ga silijo Izjave predstavnikov avstrij-skh oblastev ln zadržanje članov angleške vojaške uprave k zaključku, da volitve, ki bodo 25. novembra na Koroškem, ne morejo biti resničen izraz ljudske volje. Na Koroškem nl*> ustvarjeni pogoji, da bi moglo protifašistično prebvalstvo Izraziti svojo voljo svobodno in brez pritiska a katere koM strani nosl-teljev današnje državne oblasti
Po objav« Usta »K&rntner Nach-rlchten« z dne 15. novembra je Osvobodilna fronta Slovencev na Koroškem obvestila vojaško vlado, da se vol tev v deželni to državni zbor dne 25. novembra ne bo udeležila, kakor se ne bo udeležila votivnega gibanja niti d rektno niti indirektno. Osvobodilna fronta za Koroško, ki priznava, da se sedanje meje Avstrije morajo spremeniti zgolj s sklepom mirovne konference, je dobila od vojaške vlade dovoljenje, da nadaljuje svoje delovanje v okviru obstoječih zakonov to naredb vojaške vlade.
Po tej vesti dnevnika »K&rntner Nachrtchten«, ki ga Izdaja britanska zasedbena oblast v Celovcu, bi bila torej prepoved slovenske politične stranke na Koroškem, k; tero je izdala angleška vojaška uprava v Celovcu, preklicana, že v spomenici koroških Slovencev, predloženi angleški vojaški upr? vi, je bilo obrazloženo stanje koroških Slovencev, od vodstva koroških Slovencev pa je angleška vojaška vlada v Celovcu zahtevala take obveznosti, ki bi pomenile, da se koroški Slovenci odrekajo svoji najbolj demokratični pravici, namreč pravic: do združitve z maternim narodom in združitve z Jugoslavijo. Točka 5 obveznosti, ki M jo moto la slovenska politična stranka prevzeti napram britanski vojaški vladi v Celovcu, pravi:
»Noben« stranka ne bo uveljavljala ah postavljal« zahtev, predlogov. rdtf ne Izražala nam! gavan J na Jav-nfh zborovanjih ah. psi de*u za pridobivanje volivcev to pristašev, za «tt B¥*bflkan> ohatoje-
če avstrijsko-jugoslovanske alf. kakršne keli druge meje, niti, da j* treba te meje na novo preuredili dokler ne bo sklicana mirovna konferenca ali dokler ne bo br tanskl vrhovni poveljnik določi še pred mirovno konferenco kaj drugega. Poleg te točke 5, ki posega v najosnovnejše pravice koroških Slovencev, Je bilo v točki 1, obveznosti, ki bi jo morali podpisati zastopniki koroških Slovencev, določeno, da ss »vse stranke zavežejo utrjevati ta vzdrževati svobodno to neodvisno Avstrijci.«
Ker političnim strankam v nobenem drugem zraedbenem pasu A*, str je ni bla predložena omenjen« obveznost v takem obsegu, je jasno da je bU njen namen v prvi vrsti, škodovati koroškim Slovencem.
KONFERENCA POVRATNIKOV B FRANCIJE V TOLMINU
Po dolgih letih suženjstva to trpljenja so se naii možje to fantje zopel vrnili v svoje rodne kraje, v našo lepo Slovenijo. Te dni je bila v Tolminu konferenca vseh onih. ki so se vrnili in se še vračajo iz Francija Daleč so bili od nas po svetu, pa jim 'je bilo kljub temu . znano vse partizansko življenje pri nas. Marsikdo, ki se ie vrnil, v domačem kraju ni več našel svojega prijatelja, ki je izgubil življenje v partizanih. Tovariš Sare, zastopnik Okra jnega odbora SI A IT jim je prikazal ves razvoj osvobodilnega giban-a od začelka partizanstva do danes. Poudaril je tudi razdiralno delo reakcije, ki ie zmeraj skušala rušiti naše pridobitve Tudi zastopnik Komande mesta To’min je spregovoril nekaj besed in prikazal staro in novo Jugosiavijol
Pred za ki bičkom konference Je Mia prečrtana resolucija, ki je bila «oglav no sprejeta ln poslana našemu vodA tel ju maršal n Titu.
Tovariš! povratniki k FraoefJ* ao skleniti, da ae bodo kmalu aopot ao-stah. da ae pogovore o nadalMtt vprašanjih to o bodoča« dato.
NAŠA ZDRAVSTVIMA SLUŽBA
Nova zdravstvena služba je ob sodelovanju ljudstva dosegla po osvoboditvi viden napredek In ustreza potrebam ! ju likih množic
Navzlic tamu, da je bilo ob osvoboditvi vse, s čimer bi zdravstvena služba mogla uspešno izvajati svojo nalogo, na tleh, so bili ustvarjeni prvi temelji naše nove narodne in ljudske zdravstvene službe. Brez zadostnega kadra sanitetnega osobja, kljub delno porušenim bolnišnicam in zdravstvenim domovom, brez najnujnejšega inventarja, zdravil, inštru-menvtov in aparatov ter še neurejenih državnih dohodkov, je prepričljivo zmagala neomajna volja da se naša zdrastvena služba ne samo obnovi, temveč postavi na take temelje in tako organizira, da bo popolnoma odgovar-
jala potrebam najširših ljudskih množic. Zdravstvena služba je bila postavljena na demokratično podlago, 'ako da se s sadovi medicine in higiene okoriščajo deiovne množice. Z zdravstveno zaščito in str otrovno medicinsko pomočjo podeželskemu prebivalstvu in delavstvu je bila ustvarjena med našo novo zdravstveno službo in ljudstvom tesna povezanost Ljudske množice zdaj vidijo v zdravstveni službi in zdravniški pomoči dobrino, ki je po načelu enakopravnosti do egljiva vsakemu,- in ki bo skrbela za zdravje vseh narodnih slojev kot celote.
Glavne naloge nase zdravstvene službe
po osvoboditvi so v naslednjem:	1.
oskrbeti kmečko in mestno prebivalstvo z zdravniško pomočjo in strokovno nego brez ozira na materialni položaj, 2. zagotoviti in zavarovati zdravje in zdrav razvoj narodnemu naraščaju, 3. zaščititi zdravje žene in matere, posebno še v dobi nosečnosti in poroda, 4. pobijanje akutnih nalezljivih bolezni (jetike itd.) in 6. dviganje higkn kih in sanitarnih razmer v domovini. Za izpolnitev navedenih nalog potrebuje zdravstvena služba zadosten kader strokovnega osobja, imeti mora zado tna denar na in eihnična sredstva, potrebne zgrad-
be in naprave. Uspešna in načrtna zdravstvena propaganda mora sloneti na aktivnem sodelovanju množic, do-čim zbira sanitarna statistika podatke o zdravstvenem stanju naroda in njegovih potrebah.
V teh nekaj mesecih PO osvoboditvi je naša zdravstvena služba kljub izrednim zaprekam dosegla viden napredak. z delom, ki sloni na demokratičnih načelih, je prodrla med najširše množice sloven Lega naroda do te mere, - da množice že sedaj čutijo, da je nova zdravstvena služba nekaj njihovega, da je zanje in za njihove koristi ter zato boljša in uspešnejša.
Sanitetni kadri in njih vzgaja
Ob osvoboditvi je bila Slovenija skoraj brez zdravniškega kadra. Precej zdravnikov je bilo izseljenih, interniranih, zaprtih in pobitih, oni pa, ki sc ;e uđinja’i okupatorju, so pobegnili. Od 660 zdravnikov, kolikor jih je bilo pred vojno, jih je ostalo za civilne potrebe manj ko 300. Prav tako je bilo z ostalim sanitetskim kadrom; zaščitnimi sestrami, zdravstvenimi pomočniki, de infektorji, bolničarji, dentisti, zobnimi tehniki itd. Nujno potrebno je bilo zatorej storiti vse, da se čim preje dvigne in ustvari kadre zdravstvenega naraščaja, sposobne izvajati naloge naše nove zdravstvene službe.
Z načrtno zdravstveno politiko je Ministrstvo za na o dno zdravje, ki ima pregled nad potrebami sanitetnega osebja, v glavnem premostilo vse ovire ter letos koncem oktobra odprlo v Ljubljani popolno medicinsko fakulteto. Leta in leta se je slovenski na--od zaman boril za to pridobitev. Nasa ljud ika oblast pa je pet mesecev po osvoboditvi dala slovenskemu na--odu ustanovo, ki je za naše narodno zdravje ogromnega pomena. V ptvi seme ter medicinske fakultete se je vpisalo nad 250 slušateljev, dočim vpisovanje v višje semestre še traja Cd tod bodo po:lej prihajali novi zdravniški kadri, ki bodo v duhu nove ljudske zdravstvene politike skrbeli za dvig zdrav tvenih razmer med slovenskim narodom.
V teku so tudi pripiave za ustanovitev farmacevtske fakultete, ki bo predviđana otvorjena že v letnem se-
mestru. Doslej se je priglasilo za farmacevt .ki študij 96 kandidatov.
Največja skrb je posvečena zlasti srednjemu s&niteiškemu kadru. Od osvoboditve so končale ali pa še trajajo sledeče šole in tečaji: Babiška šola je bila zaključena že koncem julija s 26 gojenkami; s L septembrom je pričel že novi tečaj s 30 gojenkami Šola za zaščitne sestre je zaključila prvi tečaj s 27 gojenkami, od oktobra je v teku drugi tečaj z 42 gojenkami. Šola za negovalke je zaključena s 7 gojenkami pripravlja pa že novi tečaj. Dvomesečni tečaj za des-infektorje z 42 udeleženci je tudi že zaključen. Pravtako je bil že zaključen trimesečni tečaj za lekarniške pomočnike z 38 udeleženci. Od 2. julija je odprta dentistična šola z 42 gojenci. Bolničar ka šola, ki bo trajala 6 mesecev, je bila otvorjena 10. oktobra ter ima 50 gojenk. V n?črtu pa so dvoletna lekarniška srednja šola, triletna zobozdravstvena šola in štiriletna šola za zobotehnške, šola za in-štrumentairke in tečaji za ortopedsko telovadbo, fizikalno terapijo in masažo. Več!na teh šol in tečajev bi že bilo odprtih, če bi bili zanje na razpolago primerni učni prostori.
V evidenčni kartoteki Ministr;tva za narodno zdravje je sedaj naslednji sanitarni kadar: 523 zdravnikov, 167 lekarnarjev, 138 zaščitnih sester, 34 zdravstvenih pomočnikov in des-infektorjev, 92 dentistov, 75 zoboteh-nikov, 50 otroških negovalk. 363 babic in 9 živilskih kemikov. Zdravstvene ustanove pa imajo 1487 osebja.
Zdravstveni domovi in ambulance
Poleg zdravniških ordinacij je naša najnižja zdravetvena ustanova ambu-lanca. Ker primanjkuje zdravnikov, vodijo 14 ambulanc zdravniške sestre. Večja zdravstvena središča so zdravstveni domovi, ki imajo po 3 do 7 oddelkov. Polovico predvojnih domov je uničila vojna Zdaj jih zopet ^deluje 19. Med vojno so bili posebno poškodovani domovi v Likoviči, Celju. Metliki, Žužemberku, Novem mestu, Rogatcu, Cerkljah, Murski Soboti itd Obnova je zaradi pomanjkanja aparatur zelo težavna V domovih delujejo poleg zdravnikov še zaščitne sestre, laboranti in desinfektorji. V kratkem bodo obnovljeni še trije domovi, za prihodnje leto pa je predvidena zgraditev dveh novih in sicer v Črnomlju in Žužemberku.
Zaradi oddaljenosti in slabih pro-
metnih zvez v mnogih naših krajih ni mogoče priti do nege v bolnici ali do zdravniške pomoči. To vprašanje bo rešeno po nač:tu obsežne reševalne službe. Poleg 5 centralnih reševalnih postaj bo ustanovljenih še 29 manjših, ki bodo imele svoj kader reševalcev - prostovoljcev, stalnega vodjo ter avtomobil s stalnim šoferjem. Od teh postaj bo pa organizirana podrobna reševalna mreža z vozmi, sanmi in nosili do zadnje gorske vasi in hribovskega naselja.
Poleg zdravstvenih domov in am bulanc so nanovo ustanovljene javne zobne ambulance. Do lej so bile odprte v Ljubljani. Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenski Bi: trici, dočim je v teku ustanovitev v Kranju, Trbovljah Novem mestu, na Jesenicah in drugod.
Bolnice in zdravilišča
Ob osvoboditvi so bile naše bolnišnice v slabem stanju, in sicer glede zgradb, postelj, inventarja in osebja. Nekatere so bile celo občutno poškodovane, tako splošna ženska bolnišnica v Novem mestu, splošna bolnica v Mariboru in pa ženska in splošna bolnišnica v Ljubljani. Povsod so bila izvršena najnujnejša popravila poškodb, nadaljnja popravila pa so v teku. Za prihodnje leto so v načrtu večja obnovitvena dela in novogradnje. Splošna bolnišnica v Ljubljani bo s primernimi adaptacijami preurejena v kliniko, v Novem mestu bodo povečani infekcijski paviljoni, v Celju in Slovenjgradcu bo preurejen? kanalizacija v Murski Soboti bo zgrajena nova bolnišnica s 840 po-te-ljami, razširjena pa bo tudi bolnišnica na Studencu. V Mariboru bo ob-novljeiih več oddelkov, v Celju bo preurejen in dovršen trakt za kirurgijo, v Ptuju pa zgrajen nov trakt Manjša dela so namenjena bolnišnici v Brežicah in zdravilišču na Golniku.
Z doslej izvršenimi obnovitvenimi deli se je število bolniških postelj
dvignilo od 3945, kolikor jih je bilo ob osvoboditvi, na 5039. S predvidenimi novogradnjami pa bo prišla na 200 prebivalcev 1 postelja, dočim je bila ob osvoboditi 1 postelja na 400 prebivalcev. Viden je tudi uspeh glede bolniškega osebja. Na 1 zdravnika je prišlo ob osvoboditvi 150 do 200 bolnikov, zdaj se je položaj že to. liko izboljšal, da odpade na 1 zdrav nika povprečno 35 do 50 bolnikov. Pravtako se je znatno zboljšalo tudi stanje strežniškega in bolniškega ozebla, ki je ponekod že prekoračilo predvojno stanje.
V bolnišnicah se zdaj zdravi mnogo več bolnikov. Bolnišnice so sedaj prvenstveno oskrbovane in se je prebrana stalno izboljševala. Plačevanje bolniške oskrbe je urejeno s pravilnikom. veliko pridobitev s stališča ljudskega zdravstva pa pomeni zdravljenje nalezljivih bolezni na račun države.
Med vojno je okupator izpremenil vsa naša zdravilišča v vojne bolnišnice, jih opustoši! in delno uničiL Naša zdravstvena služba pa je z lapori in obnovitvenimi deli večmo
zdravilišč že popravila, da so mogla sprejemati bolnike že v letošnji sezoni Posebno važno zdravilišče na Golniku je bilo takoj obnovljeno. Odprta so tudi zdravilišča v Rogaški Slatini, Dolenjskih in Šmarjeških toplicah, v Ca teških Toplicah ki Radencih. Termalni zdravilišči Rimdke Toplice in Dobrna sta bili prepuščeni naši vojski, kjer se zdravi okoli 1000 borcev.
V	zvezi z obnovo zdravilišč se je urejala i tudi produkcija slatinskih vrelcev, ki je že julija dosegla predvojno stopnjo. Postopoma bodo vsi mineralni vrelci modernizirani in pravilno zajeti. Urejena pa je prodaja mineralnih vod, ki jih pošiljamo že v ostale federalne edink*.
Ena najvažnejših nalog zdravstvene službe v povojnem času je boj proti nalezljivim boleznim. Doslej je naša zdravstvena služba to nalogo zelo uspešno izpolnjevala. Od osvoboditve do oktobra je bilo skupno prijavljenih 2334 primerov akutnih nalezljivih bolezni, in sicer: davica 716, trebušni tifus 549, griža 380. Škrlatica 175, paratlfus 172, šen 139, pegavica 123, razne druge 80. Med njimi je treba posebej omeniti pegavico, ki je v rednih razmerah v naših krajih neznana. Od skupnega števila 123 odpade na Ljubljano 47 primerov, na Maribor 11, Celje 27, ostali primeri odpadejo od 1 do 6 na skoraj vse okraje Slovenije. Med civilnim prebivalstvom je bila s takojšnjim razuševanjem in izolacijo bolnikov bolezen popolnoma odpravljena. Biti pa moramo pripravljeni nanjo, ker je pegavica značilna bolezen zime in zgodnje pomladi. Za zatiranje pegavice so bila po vsej Sloveniji mobilizirana vsa razpoložljiva sredstva. Pri akciji sodelujejo okrajni in krajevni NO in OF odbori, ki organizirajo potrebne izolirnice. Vsako okrožje je dobilo po 1 sanitetni avtomobil s 4 ležišči za prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi. V boju proti da-vici, ki je bila razširjena po vsej Sloveniji, je bilo organizirano cepljenje. Največ primerov davice je nastopilo v Ljubljani, in sicer 186. Preprečena in zajezena je bila tudi epidemija trebušnega tifusa, ki se je pojavil v ptujski okolici (92), Slovenjgradcu in okolici (64), okolici Krškega in Brežic (64) in Novem mestu (82). Griža je nastopila v večjem obsegu v okraju Murska Sobota, Ptuj in Novo mesto, griži podoben akutni črevesni katar pa je razsajal po vsej Sloveniji med otroci in dojenčki.
V	zvezi z zatiranjem nalezljivih bolezni so bili obnovljeni patološki laboratoriji v Mariboru, Celju in No. vem mestu, tako da ima sedaj vsako okrožje v okviru svojega zdravstvenega doma tudi svoj bakteriološki laboratorij. V teh laboratorijih je balo izvršenih 12.982 brezplačnih preiskav, ki predstavljajo vrednost nad pol milijona dinarjev. V istem času je bilo izvršenih 878 brezplačnih desinfekcij. Za zaščitno cepljenje proti tifusu, kozam in davici je bilo izdanih 110.000 doz cepiva v vrednosti nad 350.000 din. Zaščitnih cepljenj je bilo izvršenih v vrednosti nad 800.000 din. Vrednost vseh dajatev in storitev zaščitne službe, ki so je bile deležne množice, znaša dva in pol milijona dinarjev. Z veliko pozornostjo se tudi izdeluje nar črt za posebno bolnišnico za trahom v Prekmurju.
Zaščita mater, dojenčkov us otrok
Zdravstvena zaščita mater, dojenčkov in otrok je predvidena v vsakem zdravstvenem domu ter je tesno povezana s socialno zaščito, po dogovoru zveznih ministrstev prevzame zaščito mater, dojenčkov in otrok do 3. leta zdravstvena služba, dočim nosi skrb za otroke nad
3.	leti socialno skrbstvo. Treba pa bo velikih naporov, da se izvede široka in učinkovita zaščita. Zavodi in ustanove, ki delujejo sedaj, so nezadostni, dasi se stalno izpopolnjujejo. V Ljubljani deluje zavod za zdravstveno zaščito mater in dojenčkov, ki si prizadeva, da M čim globlje zajel svoje naloge. Vendar pa je potrebno, da se za zaščito mater in otrok predvsem uredi njihov socialni položaj in zaščita. To proučuje sedaj naše socialno skrbstvo. V Mariboru in Celju se pripravlja otvoritev dečjega doma, isto v Ptuju in Murski Soboti. Razen tega je v načrtu otroška bolnišnica v Mariboru, v Celju in Ptuju pa posebni otroški oddelki pr} javnih bolnišnicah.
Zatiranje tuberkuloze
Za časa vojne je število jetičnih bolnikov zelo naraslo, tako da po začasni statistiki umira sedaj za jetiko štirikrat več ljudi kot pred vojno. Pred vojno smo imeli 27 dispanzerjev, zdaj jih dela komaj 7. Borba proti jetiki zahteva ogromne denarne žrtve, ki jih bo treba dobiti, da med našim narodom zajezi-
mu ig strašno Doiezen. število dispanzerjev bo treba dvigniti vsaj na 30, ker bo edino tako mogoče zajeti pod stalno zdravniško nadzorstvo vse jetične bolnike. To je šele prvi korak v boju proti jetiki. Za zdravljenje vseh bolnikov z odprto jetiko pa bi bilo potrebnih najmanj 1200 postelj. Golnik ima samo 440 postelj, Topolšica pa služi bolnikom naše vojske. V delu je načrtna organizacija zdravstvene službe za pobijanje tuberkuloze.
Sanitarna kšpekdjs
zagotavlja ljudstvu oenovne higijenske pogoje v prehrani, pitni vodi, v delovnih pogojih in v ureditvi prometa in javnih prostorov. Za nadzorstvo nad živili je ustanovljen v Ljubljani centralni živilski laboratorij ter laboratorij za nadzorstvo nad živili v vseh okrožnih mestih. Delujeta pa tudi okrajna laboratorija na Jesenicah in v Trbovljah, dočim se v Murski Soboti ustanavlja. Z analizami živil in pitne vode je v tem pogledu storila naša zdravstvena služba ljudstvu velike koristi. Pri zdravstveni zaščiti ugotavlja sanitarna inšpekcija delovne pogoje po obratih, tovarnah in tesno sodeluje z inspekcijo dela. Posebno pozornost posveča sanitarna inspekcija zdravstvenemu stanju na podeželju. Doslej je bil v tej smeri izvršen informativen pregled po vseh okrožjih razen celjskega.
Zdravstveno-prcsvetna»
dalo
je ena izmed osnovnih nalog naše zdravstvene politike in ga je treba postaviti na čisto nove temelje, ga približati ljudstvu, vse nove izsledke in izkustva pa prenesti na ves narod. Najvažnejše je najti način mobilizacije najširših množic, da bodo same kar najbolj aktivno sodelovale in si zavedno skušale izboljšati svoje življenjske pogoje. V tem smislu mora postati vsaka naša bolnišnica, ambulanca, zdravstveni dom središče za to delo. Poleg tiskanih navodil, člankov v časopisju in letakov deluje tudi zdravstvena ekipa, ki je opremljena s propagandnim materialom, z zdravili, sanitarno hrano itd. Ekipa vrši predavanja, predvaja filme in diapozitive ter obiskuje bolnike na domu. Največjo pažnjo posveča materam in otrokom ter nalezljivim boleznim. Doslej je imela ekipa 44 predavanj pred 2217 poslušalci in je obiskala na domu 98 bolnikov. Poslužuje se tudi radia, kjer je uvedena stalna zdravstvena ura. Izdelati bo treba nove zdravstvene filme ter organizirati stalne in potujoče higijenske razstave. V načrtu je tudi organizacija še večih potujočih zdravstvenih ekip. V zdravstveno prosvetno delo bo treba vključiti tudi šole. V sodelovanju z množičnimi organizacijami se bo posvečala pozornost zlasti zaščiti mater in otrok, zatiranju nalezljivih bolezni, zlasti jetiki in spolnim boleznim, vsem obrtnim obolenjem, osebni higijeni in higijeni stanovanj in naselbin.
Sanitarna tehnika in statistika
sta za dvig zdravstvenega in higi-jenskega stanja važni panogi. Njuno delo v okviru naše zdravstvene politike bo mnogo pripomoglo k naglemu' izboljšanju. Sanitarna tehnika je skrbela med drugim zlasti za vodopreskrbne naprave. Pregledanih je bilo 169 vodovodov, 133 javnih kapnic, 38 javnih vodnjakov in zajetih 12 studencev, ponekod je bilo ugotovljeno stanje porazno. Za prihodnje leto se pripravljajo gradnje vodovodov v Murski Soboti, Kovo-ru, Dražgošah, Grosupljem, žkočijami, dalje dograditve vodovodov v Guštanju, Koprivniku in Rajhenbur. gu, nadaljevanje vodovodov v Ribnici in Suhi Krajini, obnovitev vodovodov Iška vas-Ig, Rovte Grahovo, Zg. Tuhinj, Kamnik, Kočevje, Sušje, Jur-jevd, Novo mesto, Semič in Velika dolina. V predlog proračuna ministrstva za narodno zdravje odnosno proračuna za obnovo je za ta dela določenih 35 milijonov dinarjev.
Sanitarna statistika zbira iz vse Slovenije podatke, ki služijo za sestavo zdravstvenega katastra za vsak kraj. Njeno delo je prirejeno državnemu statističnemu uradu Slovenije.
Denarna sredstva in proračun
Za izvedbo ogromnega načrta naše nove zdravstvene službe so potrebna močna in Izdatna sredstva. Kljub načelu splošnega varčevanja je naša oblasr pokazala tudi tu veliko in široko rzumevanje. Ti izdatki se sicer rentirajo pozno in nevidno, toda kadar gre za zdravje ljudstva, je treba žrtvovati vse.
Za vse panoge zdravstvene službe je bilo od L julija do 15. oktobra porabljenih 27 milijonov 136.570 dinarjev, in sicer za osebne izdatke 8 milijonov 489.646 in za tvarne 18 milijonov 646.924 dinarjev. Dohodki sedanjih zdravstvenih ustanov so sedaj še malenkostni, izdatki pa zaradi obnove in novogradenj veliki. Predvidene dotacije so premajhne ter je bdi zaradi tega zaprošen naknadni kredit 13 milijonov. V vsoti 8 milijonov za osebne izdatke je vnešeno tudi plačevanje osebja na okrožjih in okrajih, kar bi sicer mo-
ralo iti v breme om ožnih oz. okrajnih proračunov.
Predlog proračuna za leto 1946 predvideva 412 milijonov 705.360 dinarjev izdatkov in 4.25 milijonov 31.714 dinarjev dohodkov. S tako odmerjenimi sredstvi bo zdravstvena služba mogla dati, kar je za zdravje naroda najbolj potrebno.
Lekarne In sanitetna blago
V	okvir naše nove zdravstvene službe spada tudi lekarniška služba in pa proizvodnja, nabava in razdeljevanje sanitetnega blaga. Lekarniška služba v predvojni Jugoslaviji ni niti najmanj odgovarjala interesom delovnega ljudstva. Tu bo potrebna reorganizacija, preusmeritev miselnosti lastnikov lekarn in magistrov, nato pa lekarniško službo postaviti res v službo naroda.
V	Sloveniji je sedaj 80 lekarn, od tega je 20, ki so sedaj državne, prej pa so bile last Nemcev in domačih izdajalcev. Poleg tega sta še dve bolnični lekarni in lekarna Zavoda za socialno zavarovanje. V lastništvu naroda je torej 23 lekarn. Vojna je uničila 6 lekarn, ki še danes niso sposobne poslovanja. Državne lekarne bodo regulatorji cen zdravil, dobiček pa bo šel za odkupovanje lekarn in pomoč lekarniških postaj, ki bodo ustanovljene povsod
tam, kjer bodo zahtevale potrebe ljudskega zdravja.
Za nabavo in razdeljevanje sam-
teuiega	l izdravu itd.) je bil
ustanovljen Zavod za nabavo in razdeljevanje sanitetnega blaga. Naloga zavoda je, da oskrbuje vse zdravstvene ustanove in lekarne na področju Slovenije z cenenimi zdravili, instrumentarijem, dentističnim materialom, bolniško opremo, zdravniškimi aparati in zdravilnimi zelišči. Njegovo delo je razdeljeno na razne referate. Oskrbovanje pa se vrši iz treh skladišč, centralnega v Ljubljani s podružnico v Ljubljani in skladišča v Mariboru, ki oskrbuje kraje, ki gospodarsko in prometno težijo k Mariboru. Podružnica V Ljubljani zalaga s sanitetnim btiu gom tudi kraje slovenskega dela zone B. v Primorju. Za blago, določeno za Slovenijo od UNRRA-e, sta osnovani tranzitni skladišči v Splitu in Novem Vinodolu, ki prevzemata blago ter ga pošiljata v Slovenijo po čim krajši in hitrejši poti.
Zavod oskrbuje s sanitetnim blagom na področju cele Slovenije 322 ustanov, in sicer 80 lekarn, 27 bolnišnic, 30 večjih zdravstvenih in 175 manjših ustanov. Od 1. julija do konca septembra je bilo vsem razdeljenih za 6 milijonov 362.344 din zdravil, ovojnega materiala in instrumentarija. Poleg tega deluje tudi oddelek za zdravilna zelišča, ki si je nadel nalogo, dvigniti produkcijo zdravilnih zelišč, da se bomo v tem oziru čimbolj osamosvojili in dosegli člmvečje kvalitetne količina zdravilnih zelišč za izvoz.
Pov®lhma stesvanp na Dolenjskem
Dolenjska — poprišče najbolj krvavih bojev, zemlja največjega trpljenja, je 11. novembra mogočno zmagala. Vsi preostali upi reakcije, da bo prav v Dolenjski našla oporo, so na ta dan propadli. Tudi mnogo zapeljanih je spregledalo in odločno povedalo, da se ne bo dalo nikoli več izkoriščati, da hoče biti svoj gospodar in da želi skupno z vsem narodom sodelovati pri obnovi do-rušene domovine in graditvi lepše bodočnosti delovnega človeka.
11. novembra je dolenjsko ljudstvo mimo in samozavestho volilo Ko pa so volivci izvedeli za končni izid volitev, se je vsakemu posameznemu volivcu na obrazu videlo kateri skrinjici je zaupal čudovito krogljico, katera je ustvarila republiko. Mogočna zmaga ljudske fronte na Dolenjskem se je razvila v veličastne manifestacije v vseh krajih. Ogromna večina obrazov volivcev je vesela, sproščena in daje duška svojemu zadovoljstvu s pesmijo, vzkliki in delom pri obnovi. Tista nepomembna manjšina ki je potrdila svoje izdajstvo do naroda tudi na dan volitev, tista je p? podobna mokri cunji. Plazi se okoli vogalov, zavija oči, šepeta in z obrazi, ki ne morejo prikriti bolečine, sama sebe izdaja!
Zborovanja o povolivnih manifestacijah prihajajo iz vseh strani Dolenjske. Novo mesto je sprejelo nad vse priljubljeno tov Vido Tomšičevo z cvetjem in iskrenim navdušenjem. Njen' govor v bivšem Sokolskem domu je bil od več tisočglave množice v dvorani, hodnikih in pred domom, sprejet z takim priznanjem, kakršnega še ni doživel noben govor v Novem mestu. Po končanem govoru, ie ljudstvo obsulo tovarišico Vido s cvetjem in ji obljubilo, da bo z delom dokazalo, da je vredno njenega zaupanja. Z zborovanja so poslali
resolucijo maršalu Titu in oroto-stno pismo proti fašističnim elementom v Gornji Radgoni in Lendavi. Tudi Žužemberk je bil 18. novembra priča veliki sreči tamošnjega ljudstva nad zmago ljudska fronte. Z okoliških vasi so prihajali ljudje na zborovanje v povorkah, se združili z vojsko, ki je prišla iz Dvora in skupno pričakali in pozdravili toyarišico Vido Tomšičevo, ki jim je v krepkih besedah orisala pomen zmage in naloge ljudstva v prihodnjosti. Mladina ji je izročila v dar mnogo cvetja. Po končanem govoru se ie razvila povorka, v kateri je ljudstvo skupno z vojsko vzklikalo zmagi ljudske fronte, maršalu Titu, Vidi Tomšičevi, Kidriču in drugim. — Suha Krajina je orebujena, nihče več je ne bo mogel uspavati in to je njena sreča, to ie njena prihodnost. Prebivalstvo Suhe Krajine se bo z vso ljubezni-io oklenilo svojega izvoljenega kandidata tov. Tomšičeve, katera bo skrbela da bodo težnje obubožanih krajev izpolnjene. V Črnomlja se je zbralo preko tisoč ljudi, ki so v povorki z godbo na čelu izpričali svojo srečo nad zmago ljudstva. Prav tako je bilo v Metliki, Vinici in drugih belokranjskih krajih. Tudi iz Trebnja, Velike Loke, in Dobrniča ooročajo, da je ljudstvo na najsve-čanejši način proslavilo zmago.
Z vseh teh zborovani so volivci odposlali resolucije svojemu voditelju maršalu Titu, tov. Kidriču in orotestna pisma proti fašistom, ki so zapeljali ljudstvo v Gornji Radgoni in Lendavi.
Dartftfte za Rdeči kril!
Belu železničarske mladine
V zvezi z volivno kampanjo si je naša mladina samostojno postavila tri načrte: obisk in obdaritev tovarišev invalidov, venec na grob talcev, izdaja druge številke »Mladega železničarja«.
Vse tri naloge svojega načrta smo tudi izvršili Že zbiranje za obdaritev tovarišev invalidov je pokazalo zavednost in požrtvovalnost naše mladine. Po vseh terenih je bilo nabranega denarja 1500 dinarjev, nekaj sto cigaret, nekaj deset kilogramov moke itd. K temu je še prišteti pecivo ter nakupljeno suho im sveže sadje.
Borce invalide je obiskalo 30 tovarišev in tovarišic, ki so prinesli darove. Razveselili so jih tudi s kratkim programom, ki ga je poživil mladinski jazz, tako da so se invalidi kar zavrteli. Obisk je prav prisrčno izzvenel. Invalidi so izrazili željo, naj bi jih mladina česteje obiskala.
Počastili smo tudi spomin talcev in vseh padlih. Mladinci so sami izdelali žaro za ogenj, ki je biia obdana s trnjevim vencem in zastavicami. Žaro z vencem smo položili na grobove talcev.
Tiskali in izdali smo naše glasilo »Mladi železničar«. Pri delu je pomagala mladina iz uprave, pomagali so pa tudi starejši tovariši, pa še mladinci z drugih terenov. Za tisk smo žrtvovali 150 prostovoljnih ur.
Ponosni smo na to številko našega glasila, ki je vsebinsko prav dobra, zlasti je vložila v to delo mnogo trn-da naša požrtvovalna urednica.
Pa stenčasi! V volivni kampanji jo nastalo tako živahno tekmovanje med tereni, da so posamezni imeli premalo prostora na dveh deskah. Zato smo sklenili, da bomo ustanovili skupni stenčas, kjer bomo obelodanili le najboljše prispevke z vseh terene«. Izvešen bo na postaji.
Mladina je sodelovala v okviru de; lovnega načrta, ki ga je napravil propagandni odsek. Pri nas se vrši vsako delo po načrtu. Pri okrasitvi za volitve smo prav pridno sodelovali, saj smo žrtvovali 2000 prostovoljnih delovnih ur. Vendar pa mladina ni sodelovala samo pri okrasitvi. Udeležila se je tudi vseh manifestacij v okviru predvolivnib priprav. Zmaga pri vo. litvah pa nam je temeljni kamen za naše boaoče delo.	M. L
1 FILMSKO PODJETJE DFJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO 1	predvaja v kinu UNION sovjetski
■	vohunski film
»DVOBOJ«
PredstAve ob 17., 19. in 21. uri
Izognite se navalu pred blagajno in kupujte vstopnice v predprodaji dopoldne od pol 11. do 12. In popoldne od pol 16. naprej.
mm
Razprava v Niirnbergu proti vodilnim nemškim vojnim zločincem
Bolgarski narod se je izrekel za politiko po katari je od nekdaj hrepenel
proti uporabljanju zavezniških čet v Indoneziji
Sar»herX. 22. nov. Prošnjo za od-«Iranitev Juliusa Streicherja z razpra va zaradi duševne bolezni je medna rodno vojaško sodišče zavrnilo in g» »poznalo za zdravega Smatra ga za sposobnega. da odgovarja za dejanja zaradi katerih je obtožen Sodišče je tudi zavrnilo predlog branilstva Mar tina Bormanna. Hitlerjevega tajnika, ki ga bodo sodili v odsotnosti, da se odtožj postopanje proti njemu.
Clan tožilstva Združenih držav polkovnik Robert Storey je danes pred sodiščem izjavil, da ie v rokah tožH stv» več kot 2500 nacističnih listin proti voditeljem nacistične Nemčije nsih’jHb'm zastnrniievalrem na tem svetu. Ralph C. Albrecht je pričel ? či'anjem podrobne obtožnice in z obtoževanjem zarote.
Albrecht je rekel, da le bi! ustanovljen »obrambni svet Reicha« že tri mesece po Hitlerjevem prihodu na oblast in prav gotovo ne kasneie kot v mahi 1945. »Naloga tega sveta ie bilo pripravljanje vojne, njegov na čelnik pa ie bil Hitler.«
Polkovnik Storey je poročal o viru nacističnih listin, ki so zbrane pri eOmberSkem sodišču in rekel: »Nemci so vodili skrbne in obsežne sezname. Zlasti iz zadnje dobe vojne so rasli listine v rudnikih soli. kjer so bite zakopane v zemljo za dvojnimi zidovi in na mnogih drugih krajih, o katerih so bili Nemci prepričani, da »o varni Za dvoino steno v nekem starem gradu v vzhodni Bavarski so našli korespondenco in dnevnike obtoženca Rosenberga ter korespondenco nacistične stranke. Sezname »Luftwaffe« so našli na različnih krajih Bavarske. Največ jih je bilo v Berch-tesgadenu.«
Popoldansko zasedanje se je pričelo * tem. da je major Frank R Wallis. Han skupine sodnika Jacksona, pre vzel obtožnico. Predložil je sodišču mnogo listin, ki so prikazovale napore nacistov, da bi dobili nadzorstvo v notranjosti Nemčije in kažejo, kaj so delali potem, ko so nadzorstvo dosegli. Zlasti se nanašajo na vprašanja propagande med mladino, zatiranja strokovnih zvez, preganjanja cerkve In zasledovan ja zidov. Major Wallis je rekel: »Nacisti so stremeli po življenjskem prostoru za vse, ki so bili Nem-ei po plemenu in so uporabljali vse nezakonite načine, da bi dosegli te cilje. Uporabljali so različno propagando. tehniko in končno so zbrali vse svoje moči, da so zatrli vso opozicijo in pripravili narod za napad na tujino, kar je bil njihov cilj že od vsega začetka.« Wallis je rekel: »Smoter nacistov je bil. da si pridobijo mnoga ozemlja kot »življenjski prostor«. Nihče izmed zarotnikov ne bi mogel taliti. češ. da ni vedel za ta načrt.«
Vsi obtoženci, razen Hessa in Keitels. «o podpisali izjave, s katerimi so potrdili, da so res zavzemali mesta, označena na crtežu. Wallis je dal predvajati ploščo o prvem zasedanju Hitlerjeve vlade in dal Hitlerju govoriti: »Moramo uničiti komuniste in {ih odstraniti iz .Reirhstaga’ < Naslednji dogodek na sporedu je bil ogenj v »Reirhstagu« — je reke! Wailis Nato ie dal Wallis predvajati beležke o nekem drugem zasedanju vlade, kjer eo bili prisotni:	Happen, Neurath,'
Frirk. (.bring in Funk. Na tej seji je
glasovana nacistična »poverilna Batina«. Na plošči je bilo slišati Fricka, ki je rekel, da bodo v »Reicbstagu« pomedli s komunisti in da jih bodo prevzgojili in uničili v koncentracijskih taboriščih, če bo potrebno. Wallis je rekel: »Kmalu nato so se nacisti polastili vrhovnega nadzorstva«.
Obtoženi so tudi vojnih zločinov v Jugoslaviji
Beograd, 22. nov Posebni dopisnik Tanjuga iz Niirnberga Poroča, da se je p .stopanje proti glavnim vojnim j zločincem že pričelo ob splošnem prepričanju, da mora biti pravici zadoščeno in da bo zarota s strani fašizma kot celote in nacističnih voditeljev proti človeštvu povsem razgaljena.
Pri sojenju ld se je nadaljevalo
21. novembra, so branitelji skušali zav’ačevati postopek sodišče pa je i>db:l > te poskuse Predsednik je vprašal obtožene nacistične zločince, če priznavajo, da so krivi zločinov, ki se navajajo v obtožnici. Prvi je odg ivoril Goering Hotel je prečitati pripravljeni odgovor kar mu pa n is > dovolili. Zato je odsekano odgovoril, da ni kriv Hess ie kratko odgovoril »ne« J »dl pa ie rekel da bo za ono. kar je stori! »odgovarjal pred večnostjo in nemškim ljudstvom«.
Nato so vsi po vrsti odgov »rili. da niso krivi
Predsednik je zaprosil tožilca da spregovori in ie glavni ameriški tožilec Jackson pričel čitati svoj) obtožnico ki obsega 60 strani V njej so navedeni zločini ki obsegajo prv > skupino zločinov »obtožba o zaroti«
Del obtožnice »vojni zločini« pa navaja zločtoe fašizma v Jugoslaviji Nacistični voditelji so obdolženi ubijanja tisočev lugoslovansklh državljanov, za izdelavo načrta o izgonu prebivalstva iz Jugoslavije, kakor n. nr. načrta, ki so ga izde-'a'i 4. junija leta 1941. v Zagrebu no navodilu nemškega konzula vnn Krola o izgonu slovenske«-» prebivalstva Obdolženi so nadalje tudi stre'tania jjt-osiovanskib votnlh ujetnikov v obdnbiu od leta 1941. do 1913. Del obtožnice ki govori o Pobijanu» ta'cev vsebuje obtožbo zai-adi streltania talcev v Kragujevcu »n Kraljevu tete 1941 Nacistični voditelji en obdolženi tudi uničevani« jo «-»»«inv» nek lb meet in vasi. pozivanja dež«le in ubijania nieuega nrebivalstv» Ohtožnie» iih nMnlSn-1e tndi pošilianj» »knz"o«kib odprav« »p umora 70.000 Židov iz Jugoslavije.
Člani »Sinje divizije« — vojni zločinci
Mexico, 22. uov. Zveza organizacij
za pomoč evropskim Deguncem pod vodstvom nekega znanega zgodovinarja je poslala predsedniku mednarodnega vojaškega sodišča v Niim-bergu zahtevo, naj bi se člani Francove »Sinje divizije« smatrali za vojne zločince. »Demokratični svet«, pravi poslanica, »goreče želi, da bi to visoko sodišče prav tako kazno-i valo kot vojne zločince člane in vo-! ditelje »Sinje divizije«, ki se je borila ! na strani hitlerjevske vojske proti i ZSSR m njenim zaveznikom in ki so j sedaj v Španiji, kakor tudi, da bi se dvignila obtožba proti generalu Francu samemu kot vrhovnemu poveljniku sil ki so izvršile pokolje in ki so ropale po zasedenih deželah Evrope. Demokratična javnost upa. da
Gbring predlagal, naj se prepove so- j španski vojni zločinci ne bodo ušli dainim demokratom udeležba vi kaznovanju mednarodne roke pravi-»Reichstagu«, medtem ko je bila iz- jce.«
Grassy razkriva podatke o pokolju v N-overn Sadu
EkidhnpeSta, 22. nov. Joseph Gras-«v ja dai pri zasliševanju pred pretekov atom sodnikom nekatere zanimive zjave o pokolju v Novem Sadu. Grassy, M je eden gia vnih vojnih zločincev, pravi, da je v tem času izdal poveljnik Feketehalmi Czaidner nalog, naj streljajo na ljudi ki se ne b pokorili njegovim naredbom. Na ulicah Novega Sada je bilo v noči 22. januarja leta 1942 streljanje po mestu, drugi dan pa eo našli trupla po ulicah. Da b ustvarili prepričanje, da so mrtv*. padli v boju. so po odloku poveljnika L tomerickega polož li ob trupla orožje. Po zapoved Martona Zeldy-ja je nekaj orožnikov hodilo po mestu z obveznimi glavami, da bi ljudje nUsll.lt. da so biK ranjen v boju. čeprav orožnik niso imeli niti mrtvib n t ranjenih. Tedaj je prispel v Novi Sad vojaški sednik Babos, ki je izdelal poročilo 80 strani in ga poslal načelniku glavnega stana. Leta
1943.	so ponovno pr čeli postopek proti Grassy ju in njegov m pomagačem, ki so pa pred koncem postopka pobegnili v Nemčijo Takrat sem bil prepričan — izjavlja Grassy, da Je bil namen vlade ta, da gremo v Nemčijo. Prepričan sem bi, da je b la to želja tedanjega mimstrskegn predsedn ka Kallayja Grassy se je aprila 1944. vrnil iz Nemčije in se prijavil šefu glavnega stana, ki je ustav 1 postopek proti njemu in ge upokoj-'l. Postopek je bil prot nje tnu ustavnem z obraz’ ož tvijo, da 1e bila obtožba nepravdno sestavljena in da se postopek ne more nadaljevati. ker ga je poglavar države že cm poprej ustavil.
Američani izročili Madžarom zopet 140 vojnih zločincev
London. 92. sov ArosriSk« nadzor -nr komi*!}* v Nemčiji je Izroči!« mod-iarskiro oblastvena *pet 140 «Ojnik idoetncev Med n:hnj »ta bivši ministar a vzgojo Balini Homan ln bivii
minister za notranje zadev* v Szalas-
syjevi vladi Gabor Vajna. Zasliševanje se je pričelo danes.
Predsednik madžarske vlade demantira
Budimpešta, 23. uov. Tukajšnji dopisnik »New York Times« poroča o razgovoru s predsednikom madžarske stranke malih posestnikov Zoltanom Tildyjem, ki je izjavil, da bo nova madžarska vlada obvestila velesile, da Madžarska v sedanjem času ni zmožna plačila reparacij in da bo v tej zvezi prosila za odložitev plačila, dokler ne bo urejeno madžarsko go-oođarstvo. V zvezi s tem poročilom »New York Times«-a je Zoltan Tildy pooblastil časopis stranke malih pocestnikov »Kis Ujsad« za sporočilo, la ni da! nikakšne iziave o vprašanju reparacij niti dopisniku »New York Times<-a niti komu drugemu.
Pomoč Rdeče armade pri obnovi Avstrije
Dunaj, 23. nov. (Tass). Pri obnovi avstrijskega gospodarstva je mnogo pomagala Rdeča armada s tem, da je ponovno vzpostavila avstrijski promet. Po podatkih sovjetskega poveljstva so sovjetski saperji in železničarji popravili več kot 1.600 km železniške proge, 96 mostov in predorov, med njimi zelo velik most, ki vodi čez Donavo v bližini Dunaja. Vrh tega so zgradili 9 novih važnih mostov. Skupno z avstrijskimi železničarji so popravili rdečearmejci 250 železniških strojev in okrog 10.000 tovornih in potniških vagonov Mnogo so storili tudi za vodni promet. Očistili so min Donavo od Tulne do Bratislave, Sovjetske čete popravlja, jo dunajsko rečno pristanišče. Obratuje že okrog 30% naprav za nakladanje in razkladanje ter delavnica za popravljanja parnikov.
Sofija, 23. nov. Minister za informacije Dimo Kazasov je v svojem govoru po radiu izjavil poleg ostalega:
»Na nebeškem svodu so se 18. novembra lesketale tri številke: skiinno število vpisanih volivcev — 4.504.735. število dejanskih volivcev — 3,869.492. število glasov, ki jih je dobila Domo vinska fronta — 3.407.355. Te tri številke so tri svetle zvezde, ki živo osvetljujejo pot Bolgarije. Opozicija pa vpije: »Te zvezde niso zvezde. To so tri temne točke, točke nasilja» teroija in podjarmljenja zaradi strahu pred jutrišnjim dnem.« Tam nekje na zapadu je slišati odmev njihovega vpitja. »Mnogi volivci so šli na volišče Iz strahu pred težkimi posledicam! za-nie ln za njihove družine, ki bi utegnile nastopiti, ako ne bi volili « Tudi ta odmev sprejemajo ln razšinato na vseh krajih svela, da h! sugerirati vsem. da tnka! ne živi svobodno ljudstvo, temveč čreda ovc. kt jo strahujete s palicami. Narod kt «e te pred enfm stoletiem v mrakp «itžposll opogumil ln dvignil z orožiem v rokah zastavo svobode in neodvisnosti, ta narod nal bi sedal sundil v skupino strahopetcev brez zgodovine, brez revolucije tn tradiefje. brez preteklosti in brez časti. Ta narod na! bi sedai poznal kot edino stvar le živalski strah pred onim. kar bi se mu zgo dilo. ako ne bi glasoval za Domovinsko fronto. Ta narod, ki je tekom ho moripske verne dat »a tisočo žrtev za zaščite svofih pravic, ta nared nai bi bil 18 novembra preplašen od strahu pred votivnimi skrinFramf
Poslušam in ne vertamem svojim ušesom, gl "dam in ne veriamem svojim očem. Ne morem verjeti, da gre reakcionarska zasleplienost tako daleč, da na račun oz.kih strankarskih interesov oblati borbeno ime kakega naroda. Ne, tega ne moreio vedeti tujci, da bi na podlagi tega lahko razumeli današnji položaj. Toda zakaj na to pozabljajo naši? 32. let je bolgarski narod z volivnimi izidi kljub volivnim mahinacijam, nasilju in terorju pokazal, da se ni niti za trenutek preplašil, da bi izkoristil svoje pravice • in da bi z volivnimi listki v rokah vstal proti najbolj brutalnim vladam. Ali naj bi bil sedaj po dveh letih političnih borb »obseden od paničnega strahu pred volivnim nasiljem 18. novembra«?
To so dejstva, ki pretvarjajo t popolno laž trditve, da se je bolgarsko ljudstvo 18. novembra ustrašilo in zalo glasovalo za Domovinsko fronto.«
Nato se je minister Kazasov obrnil k bolgarskem ljudstvu in ga pozval, naj odstrani iz svoje srede te klevete opozicije. Kazasov je končal: »18. novembra sta se bolgarski narod in vojska soglasno izjavila z veseljem In oonosom za politiko, po kateri smo hrepeneli dolgo časa ip edino v kateri ie začrtana pot njenega pravega zgodovinskega razvofa.«
Za Domovinsko fronto glasovali tudi onozlclonalcl
Snfiia. 23. nov. 7u9n! sovjetski pisatelj Nikotai Tihonov ki se mudi seda! kot dopisnik »Krasnaie zvezd»« v Sofiji je brzoiavil. da šo na dan volitev v narodno skupščino števftet Bolgari zapustili tabor Petkova in Oi-teva ter glasov»lt za Domovinsko fronte. V vasi GodpčVa Oskoiiia ie prisostvoval neki pristaš onoziciie kot opazovalec volitvam Ob koncu dneva te zapu«H! svoie mesto in šel glasovat za Domovinsko fronte 18 novembra so naibo,:ši prijatelji N:kole Petkova iz vasi Roiao v okotir? Solile za-mistili svoiega voditelja ln se udeležiti volitev na strani Domovinske fronte.
Tihonov živahno opisuje ozračje splošnega navdušenja, ki je vladalo med volitvami Opisuie ganliivo srečanje na volišču z najstareišim Bolgarom Ivanovom, ki ie pred kratkim praznoval svoi 105 roistni dan. Ko je ta starec iz vasi Vribnice vrgel svoj listek v skrinjico, je dejal: »Glasujem za srečo mojega ljudstvtf. ki živi sedaj prvič srečno Ln svobodno življenje.«
Francoski poslanik prispel v Sofijo
Sofija, 23. nov. Semkaj je prispel novi frantoci opolnomočrni minister Jacques Paris v spremstvu trgovinskega atašeja Rissarda, Miniter Paris je predstavnikom tiska izjavil: »Prvič prihajam v vašo deželo. Imel sem že priliko, da čujem lepe stvari o Bolgariji Storil bom vse, da bo prijateljevo med bolgarskim in francoskim ljudstvom čim večje.«
Češkoslovaška cktožuje dr. Neuratha zaradi pokolja študentov v Pragi
Nttmberg, 22. nov. Dopisnik United Presa-a Roberts poroča iz Niim-berga:
Češkoslovaška Je v uradnem poročilu mednarodnemu vojnemu sodišču formalno obtožila Konstantina von Neuratha, enega Izmed glavnih nacističnih obtožencev, da je odgovoren za pokolj češkoslovaških študentov v Pragi, ki je bil Izvršen 16. novembra 1939. V uradnem poročilu polkovnika Bohuslava Eserja, češkoslovaškega pooblaščenega ministra, ki je izpopolnilo prvotne češke obtožbe proti vojnim zločincem, se naglaša, da je Konstantin von Neurath kot nacistični protektor objavil 19. avgusta 1939. proglas, v katerem je obtožil celotno češko prebivalstvo, češ, da je odgovorno za sabotažo. Ta proglas je predstavljal pravno podlago za strahovalne akcije proti češkemu narodu. SS-čete so po konferenci, katero je imel von Neurath, začele streljati na dijaško zborovanje. Hitlerjevski protektor je poročal, da prirejajo študentje množične demonstracije. Posledica te konfe-
rence je bila, da Je bilo 19 študentov
ubitih, češke visoke šole zaprte za tri leta, veliko število študentov pa je bilo aretiranih. Poročilo obtožuje von Neuratha, da je on odgovoren za delo gestapa v Češkoslovaški, ki je bil pod njegovo oblastjo.
Visoko sodišče v Pragi
Praga, 23. nov. Bivši nemški minister Hermann Frank je priznal svojo krivdo za umor čeških študentov, ki je bil izvršen 17. novembra 1939. Bivša kolaboracionistična vlada češko-moravskega protektorata bo prišla pred visoko sodišče, ki bo začelo zasedati prihodnji mesec, pred to sodišče bodo prišli tudi bivši voditelji češkega fašističnega združenja. Bivši poslanec Novotny je oče češkega fašizma, istočasno pa je prosil za nemško državljanstvo. Skupina bivših čeških častnikov, ki so prišli v češkoslovaško vojsko iz avstro-ogrske vojske in ki ao hoteli izvesti na Češkem mobilizacijo, da bi poslali čete na vzhodno fronto, bo prav ta. ko prišla pred sodišče.
Lmidsu, ja nov. V ponedeljek te je
po seji spodnje zbornice zbralo več slo oseb, med njimi številne žene. katerih možje so Dadjnem vzhodu, da bi se pogovorili s svojimi zastopniki v parlamentu. Zahtevali so, naj se vse britanske čete odpokličejo lz Indonezije. Enako zahtevo so postavili tudi zastopniki indijskih in kitajskih javnih organizacij, med njimi predsednik zveze Indonezijskih študentov Darus-man. Komunistična stranka je objavila posebno izjavo, v kateri zahteva fakofšnjo prekinitev vojnih operari] v Indoneziji in poziva vse laburistične in napredne organizacije, naj vrše naijvečii možen pritisk na vlado v tem pogledu Iziava nadalje rravi. da se demobilizacija britanskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu zavlačuje zaradi politike laburistične vlade v iu-govzhodni Aziji. Ti ljudje so stopili v vojsko, da bi uničili japonski fašizem. ne pa. da bi jih skuoai z laponskimi četami uporabMi za udušitev osvobodilne borbe drugih narodov. Pred kratkim je 60 članov parlamenta protestiralo proti vmešavanju in uporab! ianju britanskih olmrnžonih sil za udušitev gibanja za neodvisnost indonezijskega ljudstva.
Batavia, 22. nov. Bombardiranje So-
rabaje «e nadaljuie. Indonezijci no-diijo ogorčen odpor. Britanske čete zbirajo svoje topove In so prodrle v i trgovski del mesta, i Borbe se vršijo tudi v Semerangn : v osrednji Javi. Pomoč, ki jo sestavljajo tudi britanski tanki, se skuša prebiti iz Semeranga do Ambarav«. Glavni poveljnik kopnih sfl ▼ jugovzhodni Aziji general Dempsev je prispel v Batavijo da se razgovarja » britanskimi poveljniki o položaju na Javi.
London. 22. nov. Semkaj je prispel
holandski vojni minister. Obiskal bo i holandske čete, ki se nahajajo na vojaških vežbah na Škotskem in se bo sestat z britanskim vojnim ministrom, s knterim se bo razgovarjal o uporabi holandskih čet v Indoneziji.
San Francisco. 22. nov. Sinoči Jo skupina prebivalcev obkolila britanski in holandski konzulat v znak protesta zaradi udeležbe zavezniških «0 teh držav v vojni proti Indonezijcem. Skupini se je pridruži! indonezijski odbor za svobodno Indonezijo v San Franciscu, mestni kongres sveta industrijskih organizacij in predstavniki drugih skupin.
Nad milijon delavcev stavka v Ameriki
Washington, 22. nov. Z vstopom delavcev tovarne »General motors« v stavko, je b lo povečamo število stav-kujočih delavcev v Združenih državah ameriških na več kot en milijon. V Washtngtonu Izjavljajo, da utegne nova stavka — do katere Je prišlo VBled zahteve sinđ kata, da se povečajo mezde za 30®/«, — sprožit nov val stavk v Industrij jekla. Neki uradni predstavnik je danes izjavil, da bo v primeru, ako se bo stavka nadaljevala še en ted“n. ustavljena proizvodnja avtomobilske te njej siHčne industrije, ki vse dobivajo nekatere dele ‘z tovarn »General motors-a«. To bi »pravilo v stavko nadalnjih 750.000 delavcev. De Thomas, predsednik zveze združenih delavcev avtomobilske Industrije, organizator sedanje stavke. Je Izjavi, da ima njegova organizacija v fondu za stavke milijon funtov šterlin-gov. drugi funkcionarji sindkata pa so ziavtli, da fm bo kongres industrijcev stavil na razpok go nadaljnja sredstva, ako bo to potrebno. Za prihodnji ponedeljek so dolo-ČT1 stavko delavci važne mreže prodajaln »Montgomery«. Odbor za uredbe v narodn skupščni je Izglasovat sklep, da se skupščte' predloži zakonski predlog kt določa knz-povanle sindikatov k' bt se preprest H naoram odredbam pr^t- stavkam. N» osnovi tega zakonskega predloga bi t: snčfiketl IzptiMH pravico sklenanja kolektivnih pogodb za leto dni.
Detro'\ 22. novembra, Agencija France Preske poroča, da Je sted’kat avtomobilske industrije sporočil, da so vse tovarne »General Motors-a« zaprte zaradi stavke. Pomočnik ml-ntetra za dete John Glboon je odpotoval ▼ Detnot. kjer bo poizkušal
posredovati GMeago ja bre* tdte-
fOnskih «ve* ta bo ostal brez njih, am bodo OeUU. po-
ri Sanih plač. Prav tako poročajo, da je sndikat elektrotehnikov CIO
sklenil zahtevati povišanje plače za deset dolarjev tedensko, Oe njibevi zahtevi ne bo ustreženo, bodo začeli stavkati.
Washington, 22. nov. Zaradi stavke delavcev občinsk h avtobusov in tramvajev je ustavljen promet v Washtngtonu. Predsednik Truman je odločil, da prevzame ameriški urad za obrambo prometa ves prometni sestav.
Liberalci Izstopni iz Parrijeve vlade
London. 23. nov. Liberalci v Italijanski koalicijski vladi so odstopili.
Ostavka ameriškega poslanika v Madridu
Nev» Vork, 22. nov. Iz Bele hiše so uradno potrdili vest, da je Norman Armour poda) ostavko na svoj položaj ameriškega veleposlanika v Španiji.
Madrid, 22. nov. Agencija France Preš se poroča, da so po odhodu amer škega veleposlan ka Armoura v M- dridu pri Francovi vladi ostali-samo še trije poverjeni veleposlaniki. britanski, argentnski in brazilski.
Sprememba valute na Finskem
Helsinki, 22. nov. (Tass). Pos)e-vodeči predsednik finske republike mtn strski predsedn k Paasikivl je predložil skupščini zakon o ukinitvi starega denarja ln o uvedbi novega. Zakon piojasnuje ukrep ■ tem, da je potreben zaradi borba prod tafla>-dJL
KUc lužiških Srbov
Praga, 23. nov. Narodni svet lužiških Srbov je Izdal ob priliki mednarodnega kongresa študentov v Pragi brošuro z naslovom:	»Ali smejo
Nemci še danes zadrževati v zaporu Slovane?« V brošuri je med drugim rečeno:	Lužiškl Srbi, narod brez
svobode v Evropi, zahteva osvoboditev. Nemci so imenovali lužiške Srbe »vende«, toda lužiški Srbi so ostanek velikega naroda polabskih Slovanov. Lužiški Srbi so bili v hiterl-jevski Nemčiji popolnoma brezpravni. Demokratični narodi so danes njihova edina nada. Lužiški Srbi se obračajo do mlade Inteligence vsega sveta, da jim pomaga v borbi za svobodo.
Bevin priporoča Grkom koalicijsko vlado
I/tetlon, 22. nov. Grški regent nadškof Damaskinos Je prejel brzojavko zunanjega m inistra Vel ke Britanije, v kateri mu Bevin priporoča, naj se v Grčiji sestavi koa-lic jaka vlada in glasovanje o vprašanju monarh je odloži za tn do štiri leta. Bevinova brzojavka pravi, da je Velika Britanija pripravljena nuditi Grčiji finančno pomoč, če izpolni ta dva pogoja.
K ostavki grškega regenta Damaskinosa
Atene, 22. nov. Namestnik Dama-skinos je odstopil potem, ko Je odbil predlog, da odda dva važna ministrstva Papandreu. Posle namestnika je začasno sprejel Kanelopulos, ki je prisegel vladi.
Seja francoske vlade
London, 23. nov. Nova francoska vlada se je sestala včeraj pod predsedstvom de Oaullea.
Ostali član! francoske vlade
Pariz, 23. nov. Novi minister dela je Ambroise Crcizat, komun st; vzgoja Paul G accobi, radikailnl socialist; kolonije Jjcques Soustelle, republikanski socialistični odpor (ki je bil minster za informacije v bivši de Gaulleovi vladi); pošte, telefon :n brzojav Eugene Thomas, socialist; populacijska vprašanja (novo ministrstvo-) Robert Prgent, MRP; obnova Raul Dautry, strokovnjak brez stranke; informacije Andie Malreaux, brez stranke.
Za prijateljstvo med Kanado in ZSSR
Montreal, 22. nov. Johnson, dekan katedrale v Canterbury ju Je pričel z vel ko kampanjo za aktivno in prisrčno prijateljstvo med Kanado ln Sovjetsko zvezo pod pokrov telj-stvom Društva prijateljev ZSSR v Montrealu. Johnson je na neki seji izjavil svoje prepričanje, da Sovjetska zveza ne želi vojne, ampak mir na zemlj , ne želi nezaupanja, temveč prijateljstvo ter zlasti bratstvo v svetu.
Konservativci pripravljajo laburistom nezaupnico
London, 23. nov. Kakou poroča agencija Reuter, je bilo 20. novembra zvečer objavljeno, da bodo konservativci predlagali v spodnjem domu nezaupnico laburistični vladi v zvezi z njenim načrtom podržavljenja vodečih panog britanske industrije in zaradi prevelikih izdatkov v zvezi z Izgradnjo stanovanj in demobilizacijo oboroženih sil. Pričakujejo, da bodo to reolucijo, ki jo bodo prihodnji teden predložili spodnjemu domu, podpi ali vodja opozicije bivši ministri ki predsednik Winston Churchill, bivši minister za zunanje zadeve Anthony Eden, bivši minister za vojno proizvodnjo Oliver Littleton in drugi vidni predstavniki konservativne stranke.
Reakcija v Iranu
Teheran. 22. nov. (Tass) Načelnik prosvetnega oddelka Dibadže je odločno prepovedal učencem in učiteljem v krajevnih Šolah, da bi govorili svoj materinski jezik — azerbejdžan-ščino. Učitelji, M se bodo pregrešili proti temu ukazu, bodo v nevarnosti, da iffžt odpuste. Načelnik prosvetnega oddelka * Gorgano, Borbot, ki ae Je
pred kratkim vrnil i* Teherana, j»
zače! pripravljati ukaz o odpuste učiteljev. ki kažejo demokratične težnje» Borhoi je opozoril učitelje v mestih Benderčak in Gumbei-Kabus. da bodo odpuščeni, če ne bodo prekinili svojih stikov z demokratičnimi organizacijami.
Namesto časopisa »Sedaje Iran«, katerega so iranska oblastva prepovedala in ki je znan po svojih ogabnih klevetniških napadih na ZSSR, je is-šel časopis »Sargozast«, ki se po svojem znaoaju*prav nič ne razJikuje od »Sedaje Irana«. 20. novembra je bilo na prvi strani tega časopisa z mastnimi črkami natisnjeno sporočilo, d* bodo naročniki dobivali namesto »Sedaje Irana« »Sargozast«, dokler »Sedaje Iran« ne bo spet Izšel. Casopto še vedno objavlja izzivalna poročil*»
Nemški fašisti v Argentini
Newyork. 22. nov. (Tass) Dopisnik časopisa »Chicago Sun« poroča la Buenos Airesa, da se nemški fašisti še vedno udejstvujejo v Argentini. Ukaz vlade proti nemškim in japonskim organizacijam ni dosegel 200 nemških in 15 japonskih šol v deželi Doslej je vlada izmed 341 nemških podjetij zaprla le dve banki ln 6 zavarovalnih družb. Fašistom prijazni »Cabiido« izhaja z istim uredniškim osobjem pod novim imenom »Tribana«. V Argenlinl še nadalje delujejo različne hitlerjevske organizacije. Argentinska vlada je nedavno naznanila, da je izgnala 11 znanih fašistov, ven-dar obenem dovoljuje, da rovari preko 500 hitlerjevcev, ki imajo zveze • političnimi in finančnimi krogi v Argentini
Mnoflčm borh* proti navijanju cen In nedovoljeni SpeJkuladJl * «neb ob)iknh Jo nujna potreba n dvig narodnega blogootamj*
Kratke vesti
Spomenik sovjetskim letalom v
Bolgariji. Na vrhu gore Buka v Bolgariji so odkrili spomenik 4 sovjetskim letalcem, ki so padli pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti v jeseni 1944. Bolgarski kmetje so sklenili, da bodo pokopali junake na vrhu gore in jim postavili spomenik. Spomenik so zgradili kmetje lz več vasi.
Trgovinski sporazum med Češkoslovaško ln Norveško, k) Je bil ta dni podpisan, določa med drugim, da bo dobavljala Norveška Češkoslovaški ribe, ribje olje in druge proizvode.
Svetovna pomorska konferenca- N»
svetovni pomorski konferenci, ki sa je vršila v Kopenhagenu, so zastopniki paroplovnih društev lz Britanija Norveške, Holandije, Belgije ln Pot» tugalske predlagali, da se vsi mornarji, ki ne pripadajo beli rasi. Izključijo iz svetovne pomorske konference. Zastopniki Indije ln Kitajska so se ob podpori ameriških ln kanadskih zastopnikov ostro uprli temu predlogu, ki je bil s 26 glasovi prod 8 zavrnjen.
Finska delavska «veza ▼ »vetovnl delavski zvezi. Na sestanku osrednjega odbora zveze finskih delavskih zvez je bil odobren sklep, da se priključi zveza finskih delavskih zve* svetovni delavski zvezi.
General Eisenhower načelnik ameriškega generalnega štaba. General Eisenhower je bil imenovan za načelnika generalnega štaba ameriško mornarice.
Ameriški general Wedemeyer pri-spet v Cungking. Ameriški general Wedemeyer je prispel lz Šanghaja v Cungking. Imel bo razgovore z gene-ralisimom Cangkajškom.
»Unitd« proti zvišanju cene kruhu v Italiji. Po poročilih iz Rima zahtevajo kmetje, da se zviša cena kruhu. Glasilo komunistične stranke »Unitd« se sprašuje, zakaj se ne objavijo zaslužki pekov pri žitu, ki odhaja n* črno borzo. Isti časopis zahteva, da se v večjem številu organizirajo delavske menze v Rimu ter navaja kot primer, da v Milanu že obstoja 2200 delavskih menz.
Na Azorih britansko letalsko op<v rišče. V odgovor na neko vprašanje o izkoriščenju Azorov za namene britanskega letalstva, je odgovoril britanski podtajnik za letalstvo John Strachey. da daje tamkajšnja postaja britanskega letalstva meteorološka poročila ln vrši Se druge služba Ne more povedati točnega datunMW kdaj bo postaja ukinjena.
Novi finski poslanik ▼ WasMngt*-im. Novi finski poslanik v Washing tonu Jutlla je Izročil predsednika Trumanu svoje akreditivu«
wt. tm i sobota, m. ironumiu
sto ven s ri
POIOCITAtfC
Naše gospodarstvo
O minimalnih rentah in pokojninah v socialnem zavarovanju
Ko «no postali svobodni v ljud-
*td demokraciji, mo tudi v socialnem zavarovanju pričeli z obnovo. Da dobe delovne množice preskrbo v bolezni, in to tudi oni, ki jih je izkoriščanje po kapitalističnem b.ezčut-nem gospodarstvu že oškodovalo na zdravju in delovni spodobnosti, tej nalogi je veljala prva skrb.
Za rente in pokojnine ponesrečenim, onemoglim ali starim delavcem bi bila ired tva. ki so nam ostala ob ovoboditvi nezadostna NemSki oku patefr je vrgel samo na Štajerskem nad 35 milijonov mark. ki so bile last socialnega zavarovanja v vojno posojilo, v vojno industrijo.
B.ez denarja, brez kapitala je bile »ocia.no zavarovanje ob osvoboditvi izredno velike pa so bile potrebe za renunke. njihove vdove in otroke Čeravno ni bilo kapitalne rezerve niti za prejšnje nizi te, nezadostne rente, je naša ljudska oblast postavila načelo: do izdaje novega zakona o enotnem socialnem zavarovanju in dok,er trajajo izredne razmere, ki jih je povzročila vojna izplačujejo ustanove socialnega zavarovanja od 1. 9 1945 dalje minimalne rente in pokojnine oziroma odpravnine.
Kako so določene minimalne rente, pokojnine in odpravnine? Veljavna uredba o minimalnih rentah do oča minimalne rente za nezgodne rent-ruke in za rentnike pokojninskega zavarovanja.
Za nezgodne rentnike, torej za one. ki so prejemali ob osvoboditvi rento zato, ker so se ponesrečili pri delu v obratu in so zaradi nezgode postali za delo manj sposobni, so določene na leanje rente;
a)	pri zmanjšanju delovne sposobnosti nad 33 V3 % do vštetih 50 V« 400 din;
b)	pri zmanjšanju delovne sporob-oo :ti nad 50 % do vštetih 60 V» 500 din;
c)	pri zmanjšanju delovne sposobnosti nad 60 % do vštetih 80 */• 700 din;
č) pri manjšanju delovne sposobno tl nad 80 V. do vštetih 100 % 900
din;
d)	pri manjšanju delovne sposobnosti nad 100 °/» 1.200 d;n.
Minimalna renta je torej zajamčena samo tistemu rentniku. čigar de-lanezmožnost je zmanjšana za več kaka- 33 V3 V*. Za rentnike, katerih delovna spo obnori je zmanjšana za manj kakor 33 V3 V», minimalna renta ne velja; tem se izplačujejo rentni zneski, kakor so izračunani po posebni odločbi zveznega ministrstva za octalno politika
Minimalne pokojnine is zavarovanja za onemoglost, starost in smrt pa znašajo za uživalce osebnih pokojnin mesečno:
a)	za onemoglost (za one, ki prejemajo rento zaradi onemoglosti)
700 din;
b)	za starost (za one ld prejemajo
rento zaradi starosti) 900 din.
Minimalne rente bodo dobivali tudi vri oni, ki so prejemali podpore po pravilniku o podpornem dtladu, ker do zakonite rente niso še imeli pravice.
Zla vdove in otroke nezgodnih
renmikov, kakor tudi onih, ki so prejemali ornemoglostne ali pokojnin ke rente, pa 90 določeni naslednji zneski:
a)	za vdovo 450 din;
b)	za v akega otroka 175 din;
c)	za p.vo dvojno siroto 450 din;
č) za vsako nadaljno siroto 175
din.
Važno Je, da imajo pravico do
®tro9;e pokojnine po 175 din mesečno oni, ki prejemajo onanoglostne odn. pokojninske rente, od nezgodnih rentnikov pa oni, ki p-ejemalo nezgodno rento za vsaj 66 % % delan prr.m /vfrp
Prav tako je važno vedeti, da bo dobival rento, ki je višja od minimalne, vsakdo, komur je bila priznala p» veljavnih zakonih višja renta.
Mimogrede bodi še omenjeno, da j. tpada otroku samo enkratna doklada. Vdova, ki je zapo lena. do-oiva za svojega otroka doklado po -voji zapo litvi; zato doklade za «traka po uredbi o minimalnih ren-ah ne more zahtevati. V takem pr-neru prejema za otroke le dajatve, irianane po veljavnih predpt ih.
Z uredbo o minimalnih rentah je v našem socialnem zavarovanju reš no tudi vprašanje nezgodnih rentnikov. ki prejemajo rente za posledice nezgod, ki ne zmanjšujejo delazmožno-rii za več kakor 20 %. Takim uživa 1-em rent iz zavarovanja za nezgode, katerih zmanjšanje delovne sposobnosti ne pre-ega 20 V«, preneha z 21-ktobrom 1945 pravica dc rente. V 3 mesecih od dne ustavitve rente se jim bo namerio rente izplačala odpravnina v znesku 3!etne rente Znesek te odpravnine ne sme biti manjši kakor 2 000 din. Ta rešitev je načelno važna. V delovnem procesu bomo morali odslej najti polno zapo-litev za delavca, ki ga je nezgoda sicer prizadela, vendar pa kljub temu še mora s svojo delovno silo koristno istvarjati v tovarni ali v obratu. Pri razdelitvi delavskega kadra, p i usposabljanju za posamezne vrste dela, bo treba upoštevati okrnjeno delovno sposobnost, seveda ne tako. da bi bil tisti delavec oškodovan.
Odpravnina za rentnike, ki prejemajo nezgodne rente le za zmanjšanje delazmožnosti do največ 20 %, >e obvezna, to se pravi, ustanoVa socialnega zavarovanja ne more odkloniti odpravnine takemu rentniku. seveda pa mora tak rentnik odpravnino tudi sprejeti.
Uredba določa dalje, da se sme izplačati odpravnina tudi tistim uživalcem iz zavarovanja za nezgode, katerih zmanjšana delovna spo ob-nost sicer prebega 20 °/*, ne presega pa 33 V3 %. Takim rentnikom se lahko izplača odpravnina le. če to sami zahtevajo. Ce odkloni odpravnino mu pripada zakonita renta, za katero pa ne velja uredba o minimalnih rentah. Odpravnina se takim rentnikom izplača v višini 3'etne •ente. ne sme pa biti manjša od 5.000 tin.
Doslej smo govorili o odpravninah za rentn ke, ki so že prejemali rento, ko je stopila v veljavo uredba o minimalnih rentah Enako načelo za odpravnino uveljavlja uredba tudi za ponesrečence, ki jih bo doletela nezgoda po uveljavljenju te uredbe. Za ponesrečene zavarovance, katerih zmanjšanje delovne sposobnosti presega 10 °/e, ne presega pa 20%. je izplačilo odpravnine obvezno, za one katerih zmanjšanje delovne sposobnosti presega 20 %, vendar ne pre-ega 33 V3 °/o. pa je Izplač lo odpravnine dopu-rio če k> izplačilo rentnik zahteva. Osrednji zavod za so-c alno zavarovanje v ZagTebu bo predpisal, kako se bodo preračunavale take odpravnine, ta predpis pa bo odobril zvezni minister za socialno politiko
Drugič bomo s številkami dokazali, kaj pomeni uredba o m’nimal-nih rentah za vse one, ki bi sicer prejemali stare, pred vojno odmerjene rente. Ta bremena bomo morali prevzeti, ker so te večje daja’ve nujne in nas ne morejo motiti oziri in računi kapitalnega kritja, saj ne moremo ostati m’rni in h’adni ob bedi, ki so jo preživljali naši naibed-neiši rentmki. Seveda pa bodo ta bremena zno Ijiva le, če bo dvigal naš delavec produktivnost dela v obratu, tisti delavec, ki mu zdravja še ni okrnila nezgoda ali težka bolezen.
Ne pozabimo na sadovnjak
Temeljna pravila naprednega sadjarstva zahtevajo tuđi obdelovanje zemlje v sadovnjaku
Top» la okupacija sta prizadejali «riermi sadjarstvu veliko škodo. Ponovno smo že ugotovili, koliko dre-ve* je bilo uničenih in koliko jih je propadlo ali pa jih še propada zaradi velike razmnožitve Škodljivcev bi zato. ker smo med vojno zanemarili tudi tisto mero minimalne nege. ki je sadnemu drevju potrebna vsaj za redni razvoj in za rasL Skoraj četrtina našega sadnega drevja je iz navedenih vzrokov in zaradi vojnih dogodkov propadla. Ker pa •adjarji nočejo zaostajati za drugimi «tanovi v vsestranski obnovi proizvodnje, bodo morali krepko poprijeti za delo in sistematično obnavljati naše sadovnjake Ohnova pa ne sme Iti samo v smeri zasajevania novih drevesnih sadik, temveč mora tudi stremeti, da to. kar je še zdravo in sposobno za rast. ohranimo s podvojenimi napori pri negi Vsako zanemarjanje nege sadovnjakov v pri-bodmih letih bi se nam zelo mašče vato Ce bi medvoinn stani« traialo že nekaj let in bi drevje ne našlo opore v svojem boiu oroti škoditi v eem. bi propadlo Tega se moramo zavedati in nud:ti našim sadovntakom v prihodnjih letih vso potrebno nego.
Naša skrb mora biti posvečena prvenstveno ohranjenim, starejšim «adovnjakom. Ti bodo Se vrsto let za na« glavni vir sadnega pridelka, ker z mladimi, novimi nasadi ne mo rano računati še nekaj let. Stari «•dovnijakl nam bodo prinašali dohodke. ki nam bodo krili stroške vse In utajevanja novih nasadov.
To je naša »železna rezerva«, ki moramo zanjo skrbeti, da bo vedno v polni življenjski moči
To pa si je treba smotrno razdeliti. Vse o pravem času in na pra vem mestu. Zlasti si morajo pravil no razdeliti delovni čas naši kmetje sadiarji, ki jih delo kliče na vse strani in morajo za nego sadnega drevja največkrat izkoristiti samo premore pri delih na poiiu. v gozdovih. vinogradih in drugod Nega sadnega drevja je razdeljena po posameznih opravilih skoraj na vse leto. V vsakem mesecu v letu so določena sadjarska opravila za,tisti čas najprimernejša in najkoristnejša. V glavnem pa delimo dela v sadovnjakih po Času na zimska, spomla danska, poletna in jesenska.
Ker smo na prehodu iz jeseni v zimo. hočemo opozoriti sadjarje na eno izmed prvih del. ki ga morajo sedaj opravili, 'da bo prineslo korist v novem, že nastona jočem sad 'arskem •etu Pravočasna izvršite» tega dela ie toliko bolj važna, ker je na eni strani za rast in razvoj sta reišega drevja velikega pomena, na drugi strani pa se mu že pred vojno ni posvečala zadostna pažnja Mnogi sadjarji so ga zanemarjali in si tako sami škodovali Gre za obdelavo zemlje v sadovnjakih.
Mnogo je pri nas še sadjarjev, ki posvetijo vso skrb saditvi mladega drevja. Ce «ami tega ne poznajo, si rek» najamejo strokovno izvežbano moč. Za mladiko sadiko poskrbijo zgledno in upoštevajo večinoma vsa navodila, kako je treba pripraviti
zemljo. Toda to |e tudi vee. Kasneje
se po večini u zemljo ne zmenijo, mišljenja so, da so zadostili svoji dolžnosti, ,če skrbijo u potrebe de bla in krone. Proti zemlji, kjer rase drevo, redko pogledajo, najraje se ozirajo navzgor po deblu, v krono Največ, kar še morda napravijo, je. da drevescu vsako leto pognojijo z gnojnico.
Pravilna nega zemlje, v kateri raste drevo, pa zahteva mnogo več Zemljo v sadovnjakih je treba prav tako obdelovati, kakor jo obdelujemo na njivah ali vrtovih, pač e prilagoditvijo zahtevam sadnega drevja. Z obdelovanjem zemlje ustvarjamo po goje za razvoj korenin In jim orno eočamo. da laže pridejo do toplote, vlage, zraka in hranljivih snovi V obdelani zemlji se bodo korenine dobro razvijale, posledica bo, da bo tudi drevo primerno raslo in rodilo Z negovanjem zemlje „ pogojujemo burno rast krone.
Zemlja j»od in v okolici drevja mora biti vedno zrahljana, da lahko v njo prodira toplota, zrak in vlaga V taki zemlji se nabira obilo za drevo zelo koristnim hranljivih sno vi. ki jih drevje izkoristi s svojimi koreninami. Ko drevo sprejema vlago iz zemlje, sprejema obenem tudi hrano, ki je raztopiiena v vodi. Odvaja jo v listje, kjer se pretvarja v organske spojine, ki koristijo vsem delom drevesa. Brez vlage bi ostala hrana v zemlji neizkoriščena. Vlaga je osnovni pogoj za rast sadnega drevja, kar velja za vse rastline Važnost zadostne vlage v zemlji, v kateri rase sadno drevo, je očitno pokazala letošnja suša, ko Je mogel vsak sadjar opazovati, kako je ob največji suši nehalo debeljenje sad ja. ki je marsikje še nezrelo odpadalo. Kdor pa je imel pravilno obdelano zemljo, ta je bil na boljšem Sadno drevje takega sadjarja je laže kljubovalo suši, ker je zemlja dalj časa lahko hranila v svojih globinah, ki so dostopne koreninam, potrebno vlago. Prav tako se je obneslo tistemu sadjarju, ki je imel možnost ob suši svoj sadovnjak umetno namakati.
Obdelovanje zemlje v sadovnjaku je torej neprecenljivega pomena. Obdelana zemlja sprejema mnogo več lage kakor neobdelana, iz obdelane zemlje pa izhlapi tudi mnogo manj vlage kakor iz neobdelane.
Vlago, toploto in zrak potrebuje zemlja tudi iz drugih razlogov. V zemlji je veliko število bakterij, ki spreminiaio hranljive snovi tako, da so v vodi topljive. Te bakterije so zelo važne za izkoriščanje hrane v zemlji in potrebujejo za svo) razvoj zrak. toploto im vlago. V neobdelanem zemljišču ie zelo malo'bakterij.
MEST» LJUBL / NAJVKCJA HRANILNICA	IA HRAM JANŠKA V SLOVENIJI BEDNO	IILNICA POSLUJE » VSEM OBSEtit
Daje posojila	Sprejema vloge	Tekoči računi *
za obnovo gospodarstva	oa ugodno obrestovan ja	Naložbe varovancev
in poživitev delavnosti.	ki so vsak čas na razpolago.	« sodno depozitno mesto
Žiro centrala vseh hranilnic Slovenije.		
v ledini, v zbiti zemlji pa tudi ni zraka, vlage In toplote.
Z obdelovanjem zemljišča končno uničujemo tudi ličinke raznih sadnih škodljivcev, ki se skrijejo preko zime v neobdelani zemlji j»od drevesi.
7.	obdelavo jih spravimo na površje. Uniči lih nato mraz ali pa tih po-zobliejo ptice. Obdelava zemlje je ’orej priporočljiva že kot del borbe oroti sadnim škodljivcem in ta ne bi oila popolna če bi zemljo v sadovnjaku zanemarjali.
Ne zadostuje pa samo rahljanje drevesnega kolobarja, kt Je važno nredvsem za mlajše nasade. Ker sedajo pri odraslem drevesu korenine že zelo globoko, moramo zemljo v starejših sadovnjakih temeljiteje in globlje predelati Gnojenje in rahljanje zemlje neposredno okrog debla ;e pri starem drevesu skoraj brez nomena. Nuino je. da zemljo v starejših sadovnjakih globoko prekopljemo ali preoriemo. Tako globoko obdelavo zemlje v starejših sadovnjakih opravimo vsaj vsakih nekaj let enkrat. Po dolgem zanemarjanju, ki so ga bili deležni naši sadovnjaki v dobi vojne in okupacije, je letošnja jesen za tako delo zelo primerna. Za trud bomo obilo poplačani. Kdor bi sedaj ne utegnil opraviti tega dela. naj ga izvrši vsaj spo-mladi, čeprav ne bo imel tako velikih koristi. Jesensko obdelovanje ima vsekakor prednost Razumljivo je, da moramo pri tem paziti, da ne poškodujemo korenin.
Čim pogosteje bomo obdelovati zemljo v sadovnjakih, tem lepše se bodo drevesa razvijala, tem obilneje bodo rodila in večje dohodke prinašala. Zavedajmo se, da spada obdelovanje zemlje v sadovnjakih med temeljne zahteve naprednega sadjarstva. V prvem sadjarskem letu v miru pa je to delo še toliko bolj važno, ker bomo z njim pomagali našim starejšim nasadom, ki so do nadaljnjega naše glavno sadjarsko premoženje, od katerega si lahko obeta vse prebivalstvo potrebno ssd-je, sadjarji pa potreben denarni dohodek.
Loka Mestni narodni odbor v Radovljici pa je organiziral sečnjo in pripravo drv v razlaščenem gozdnem posestvu grofa Thurna, kjer je že izdelanih 100 pr. metrov drv. Končno je mestni narodni odbor v Tržiču organiziral meščane in voj ko, tako j 5.200 pr. mejrov. da so v dveh nedeljah prip: aviii I
okrog 100 pr. metrov drv. Vojska 'i sama pripravlja drva. ki sicer v gozdnem veleposestvu Heinriharja v Kokri, v škofjeloškem okraju, v Krmi in na področju gozdnih up av Bi tra in Verd, kjer so skupaj izdelati
Traktorji in kmetijski stroj! sc pred razdeStv:)» sestavijo in pregledajo v Zagrebu
lesnega gospodarstva v Bosni
V mnogih področjih Bosne in Hzr-cegovine, kjer so bili nekdaj bujni in košati gozdovi, se širijo danes goličave s trhlimi panji Okupator je povzročil milijonsko škodo s tem, da je uničeval gozdove, gozdne železnice in žage. Obnova gozdnega go.podarstva je v Bosni naletela na številne težave. Pomanjkanje delovnih moči, živil za delavce, vprežne živine in krme, vse to so bila neteš'jiva vprašanja Kolikor žage niso bile po uš'ne in požgane, so bile oropane. Poruše e in uničene so bile tudi gozdne železnice Ni bilo na razpolago pogonskih sredstev. orodja, vozil in drugega.
Ministrstvo za gozdarstvo Bos-e in Hercegovine je za obnovo gozdnega gospodarstva ustanovilo 110 državnih gozdnih uprav, ki sedaj skrbe za pripravo jamskega lesa, železniških pragov, gradbenega lesa, pilotov, kuriva itd. Izdelan Je bil tudi načrt za obnovo žag v dveh stopnjah, od katerih mora biti prva dovršena do 1946. Uspehi obnovitvenega dela so že vidni. V septembru je bilo pripravljeno za rudnike štirikrat več jam-kega lesa kakor v juniju izdelanih je bilo štirikrat več drv in sedemkrat več železniških pragov, proizvodnja telefonskih drogov pa se je podesetorila. Bosna je prevzela nalogo, da bo dala Beogradu in Vojvodini za to zimo 100.000 kub. m drv. Vsa ta količina bo dobavljen? do konca maja.
Nadalje je uspelo v kratkem čast« u spo obiti 300 km gozdnih železni-, ki vežejo gozdna področja Knvaje Sipadovo žago v Za Vidovičih. Obnovljenih je bilo in stavljenih v po-
gon 10 velikih žag, med njimi največja žaga v Zavidovičih, ki predeluje les iz vsega pod očja Krivaje. S tem se bo znatno povečala proizvodnja gradbaiega le a. Za obnovo žage v Zavidovič:h je bilo potrebno 70 000 delovnih ur. Od maja do otrl ob ra se je število delavcev, ki so zapos eni pri obnovi in pri obratovanju žag petnajstkrat povečalo. proizvodnja le a pa je bila oktobra llkrat večja.
Da se pridobi potrebno strokovno osebje, so bili prirejeni gozdar ki tečaji v Sarajevu. Mostarju, Banrauk: in Tuzli. Te tečaje je z u:pshom zaključilo 1..119 tečajnikov. Sedaj so se pričeli novi tečaji v Sarajevu in Banjaluki, poleg tega pa bo v kratkem otvorjena srednja gozdarska šola v Sarajevu.
Vse izkoriščanje gozdov v Bosni in Hercegovini se bo v bodoče vršilo preko federalnega ministrstva za gozdarstvo in preko preosnovanega državnega gozdno industrijskega podjetja Sipada. Iz starega korumpira-nega in izkoriščevalskega Sipada nastaja nov Sipad, ki bo resn:čno ljudsko podjetje z velikimi nalogami za obnovo naše domovine. Za izkoriščanje so Sipadu določena tri gozdna področja, prvo obsega V toccg-Klcko-vačo-Grmeč. drugo Zgor. in Spod. Krivajo, tretjo pa O knvo-Gostilj z 'gornjo Drinjačo. Obnova gozdov v zosni bo zahtevala dolgo vrrto let dela, ?aj bo treba obnoviti un;čen° 'ozdov? in ostale naprave. Dosedanji 'epi uspehi gozdnih uprav na dajejo jpanje, da bo vse to ogromno delo načrtno izvršeno v korist ljudstva.
V Zagrebu ima svoj sedež glavna uprava vseh post? j kmetijskega orodja in strojev. Uprava vrši važno nalogo v zvezi z razdeljevanjem traktorjev In kmetijskih strojev, ki nam jih poš lja UNRRA. Ustanovljena je bila takoj po osvoboditvi v namenu, da se z njeno pomočjo izvrši podroben načrt in organizacija prevzemanja traktorjev in kmet j-sk h strojev od UNRRA-e kakor tudi njihove sestave, popravljanja in razdelitve poedinim postajam kme-t iškega orodja in strojev po vsej državi.
Vs traktorji In kmetijski stroji ki jih pripeljejo ladje v pristanišča Reke in Trsta, se prepeljejo v posebnih zabojih v Zagreb. Tu jih prevza. me glavna delavn ca uprave postaj kmetijskega cirodja :n strojev al kratko USPOM. Njens dolžnost je. da pošilja traktorje in stroje posameznim postajam v državi v uporabnem stanju. Zato mora pri sest? vi traktorjev in strojev vse pregledati do podrobnosti, če je potrebno jih popravti, in izvršiti poskusne vožnje. Sele ko ugotovi, da so popolnoma v redu in sposobni za delo. }'h sme poslati na teren. UNRRA je poslala našim strokovnjakom za to delo ket pomočnike in svetovalce svoje strokovnjake specialiste. T: strokovnjaki so zelo zadovoljni z delom naših strokovnjakov in delavcev.
Vse delo glavne delavnice USPOM se opravlja sstematlčno. Ko prispe tovor tr? k to rje v, prva skupina delavcev odpira zaboje, druga s pomočjo dvgal dviga posamezne dele tretja pa jih montira. Montirani traktorji In kmetijslc stroji se nate preizkusijo a razmestijo po poedi-nih delih zagrebškega velesejmske-
ga prostora. Odtod sc po načrtu
pošljejo po vseh krajih Jugoslavije.
V	skladiščih z: grebškega sejmišča je sedaj vse podno raznih strojev: traktorjev, plugov, bran, kultivatorjev, sejalnih strojev, mlatilnic, kos inih strojev in strojev za trošenje gnoja. V delavnica je zapo, slenih okoli 80 kval ficiranih in pol-kvalif ciranih delavcev, katerih število se pri večjih pošiljkah še poveča. Strokovnjak UNRRA-e jim ne pomag: jo samo z besedo, temveč tudi s praktičnim delom. Naši delavci so dosegli že odlične uspeha Tako je na primer neka skupina 10 delavcev v enem dnevu sestavila 24 tr: ktorjev, čeprav so za nora» montaže določeni samo 4 traktorji Stiri skupine delavcev so dnevno sestavljale po 64 traktorjev. Vse to je velik uspeh, ki so ga mogli doseč samo zavedni in požrtvovalni delavci.
Uspešno se uveljavlja tudi oddelek, katerega naloga je, popravljanje pokvarjenk strojev. V tem oddelku dela povprečno 60 strokovnih delavcev, mehanikov, ' ključavn čar-jev In drugih. V veliko pomoč so JI ra vajenci, ki jih je okoli SO n ki se vzgajajo v svojem zavadu. Ti vajenci imajo svojo strokovno šolo In so organizirani v s ridi k alni organizaciji-
V	Zagrebu je tudi glavno skladv i èie rezervnih delov, ki nam jih i UNRRA poš'Tja v določenem ra*-: merju s p'è Ijkami traktorjev. Skla-! dišče bo centraliz r: no za vso državo tako dolgo, dokler ne bo vsak* federalna enota osnovala svojeg* skladišč? . Da bi se vse delo opravljalo načrtno in po stvarmh p'trebah. posreduje med sklad’ščem la poedinim. federalnimi enotami uprava za izredne nehava
Preskrba ljubljanskega okrožja z drvmi
V ljubljanskem okrožju Je bilo v oktobru pripravljenih 20.000 pro-tornih metrov drv. Ta drva so pripravile mladinske delovne brigade m delovne skupine podjetij, poleg zadrug, državne gozdne uprave, narodnih odborov in vojaštva
Mladin-ka delovna brigada iz Kranja je organizirala sečnjo drv pri Cedrah, kjer je 85 mladincev in mladink v 7.140 urah izdelalo 750 orostomih metrov drv Prvo nedeljo :e pomagala delovni brigadi mladina 'z gimnazije drugo nedeljo pa ie pomagalo 70 zastopnikov sindikatov. Mladinski organizaciji v Cerknici in Dolenji vari sta nap aviii v Javorniku 43 prostornih metrov drv Za šolo v Cerknici.
Strojne tovarne v Kranju «o n* posestvu Hemrihar v Kokri v lastni režiji izdelale 150 p«, metrov. V državni gozdni upravi na Jesenicah je vajeniška šol* KID izdelala 172, drvarji podjetja pa *0 napravili 800 pr.
metrov drv, ki so namenjena tovarniškim delavcem in nameščencem.
Lesna zadruga v Zireh in Škofji Loki je za svoj okoliš izde’ala 650 pr. metrov. V državni gozdni upravi v Tržiču je bilo po ekano okrog 1.800. v d žavni gozdni upravi Jezer ko pa
2.400	pr metrov oddanih pa je bilo
1.100	pr metrov drv. V škofjeloškem okraju so v državnem sektorju pripravili 280 prost metrov drv. gozdna uprava Ljubljaua-Turiak pa izdeluje v lastni režiji drva na Makrou, kjer pripravljajo drva tudi oko’iški kmetje za prodajo v Ljubljani. V kranjskem okraju so doslej oddali že 1.600 pr. metrov drv.
Posamezni krajevni odbori v okraju B’ed ?o organizirali kolektivno preskrbo prebival;tva z drvmi. Tako so na Mežaklji in Radovni pripravili 220 pros. metrov. Prebivalci pa niso izdelali drv samo z* lastne potrebe, temveč tudi za vaške šola urade in sirote. Mestni narodni odbor v Škofji Loki je «estavfl delovno skupino, M je pripravil* 350 pr. metrov d v za potreb* odbora ia z* preskrbo Škofje
Sovjetska zveza se zanima za slovenske galanterijske izdelke iz svinjskega usnja
Sovjetska zveza se je preko svoje gospodar.ke misije v Beogradu obrnila na minisfcstvo za indu tri o federalne Slovenije za podatke o možnosti izvoza galanterij kih izdelkov iz svinj.ke kože v Sovjetsko zvezo. Izvoz takih izdelkov v Sovjetsko zvezo bi bil za slovensko indu trljo velikega pomena, saj bi s tem pridobili skoro neizč pen trg, poleg tega pa bi lahko znatno povečali proi vod-njo. Tudi nekatere druge države, med njimi posebno Švica in Amerika, se zanimajo za proizvodnjo naše usnjarske industrije, zlasti za galanterijske izdelke iz svinjske kože.
Sloveniko galanterijsko usnje je že pred vojno uživalo slove; v inozemstvu. Tako smo leta 1939. izvozili
78.000	kg galanterij:kega usnja iz govejih kož (blank) in 142.000 kg ga-lanterijakega usnja iz svinj kih kož v skupni vrednosti 20.5 milijona din.
Avtobusni !n avtomobilski tovorni promet v Sloveniji
Ker je bil promet potniških vlakov na vseh progah v Sloveniji znatno 3:rčen je opaziti izredno povečanje števila potnikov na vseh avtobusnih progah. Ministrstvo za lokalni promet NVS. pod čigar oadzo:stvo spada avtobu=ni promet v Sloveniji, skuša z vsemi sredstvi ugodili željam potnikov. Pred kratkim je bila uvedena nova avtobusna proga Ljubljana—Karrnik—Vran ko. ki bo mnogo pripomogla, da e zboljšajo prometne zveze v tem delu Slovenije.
Ministrstvo za lokalni promet fe-
deralne Slovenije je ustan-TVrto
veliko avtomobil ko delavnico za popravila tovornih avtomobilov Držav-j nega avtomobilskega p ometnega i podjetja (DASP). ki prihajajo k nam : pogosto v defektnom tanju. V krat-, kem bo prispelo v Slovenijo 150 to-
■	vornih avtomobilov, ki jih bo do-
■	bavila UNRRA. M nirtrrivo za nctra-j nji promet bo te avtomobile dodelil»
okrožjem in okrajem, da ?e olajša tovarni promet in omogoči čim hitrejša gospodarska in gradbena obnov*
Gospodarske vesti!
= Prosta priMiaja kolornaia. Zv«®-ni trgovinski minister je no členu 1 uredbe o načrtnem razdeljevanju h» potrošnji blaga in glede na nastalo možnost izdal odločbo, po kateri m kolomaz izroča v prosto prodajo t naslednjimi pogoji: 1. tvornice bod» izdelovale kolomaz v količinah, ki jil zahtevata potrošnja' in tržišče; 2. tvornice koiomaza bodo prodajale koloma* jh> določenih cenah v neomejenih količinah brez posebnega dovoljenj*; 8. tvornice morajo do 10. ▼ mesec* pošiljati poročila za pretekli meso« ministrstvu za industrijo tiste federalne vlade v katere območje spadajo. in sicer z navedbo, kakšne količine so bile proizvedene in prodane in v katero federalno enoto; 4. federalna ministrstva morajo po teh poročilih sestaviti globalno poročilo i* ga poslati izredni upravi za preskrbe pri zveznem ministrstvu za trgovino in preskrbo.
Darujte za Rdeči križ!
Novi ljubljanski velesejem
Pred tedni je uprava velesejma v Ljubljani, ki spada pod nadzorstvo ministrstva za trgovino federalne Slovenije, razpisala natečaj za izdelavo načrta za razstavne prostore ljubljanskega velesejma. Komisija je izbrala najboljšega, k: ga je izdelal tni. arh. Blaganje Dušan, nameščenec uprave velesejma. Sprejeti načrt kaže popolno preured tev dosedanjih objektov, predvsem pa povečanje celotnega razstavnega prostora.
Bodo« velesejem bo tmel veliko koncertno dvorano, ki se bo uporabljala preko vsega leta za veTke kul-turno-umetniške priredtVe. Sprejela bo lahko 3 tisoč 1 jud . Dedje bo zgrajena ogromna dvorana za 15 do 20 tisoč ljuđ\ ki bo ob času velesejma služila kot razstavni prostor, v ostalem času pa kot prostor za množične prlredtve," Zborovanja, športne treninge VUL, Načrt kaže tud- več pa-
vtljanov za inozemske ki bi jih zgrad le tuje države vsaka zase v svojem značilnem slogu. Zgrajeni bodo razstavni paviljoni z* ostale federalne edin ce Jugoslavije in za domače razstavlja lje.
Narodna vlada Slovenije bo spri-, čo vel kega pomena vCesejuia nudila prireditei e-.r vso pomoč. Ker bo pri ho dni velesejem, ki bo verjetno prihodnje leto v zgodn<em poletju. predvsem posvečen vsemu ogromnemu obnovitvenemu delu v novi demokratsk federativni Slove-niji, bo predstavljal brez dvoma najpomembnejšo ustanovo vsega našega gospodarskega, kulturnega in tujsko-prometnega življenje. Novi velesejem bo pokazal vse uspehe jugoslovanskih narodov v industriji, kmetijstvu, obrti in gozdarstvu, prikazal pa bo tud narodno osvobodilno to» bo kot podlago blagostanj: šo s» če jugoslovanskih naroda«.
KULTURNI PREGLED
»§k®zl deset taborišč«
Umetnostna, razstava Ivana Miklavca v Jakopičevem paviljona
Stikat Ivan Miklavec je razstavil obš mo zbirko svojih del (po katalogu 192) kot nekak spomin na vrsto taborišč, kjer je bil med vojsko interniran. To ni umetnostna razstava v strogem, omejenem smislu. Razstava, ko slikar na primer polia-ze svoj osebni umetnostni razvoj ali nove. premišljene kompozicije. Pričujoča zbirka se bere kskor dnevnik, k! ga je vojn: ujetnik vsa ta leta zapisoval: V mračnih spomladanskih dneh leta 1941. vidimo zrušene brambarderje z jugoslovanskimi trobojnicami. Odtod spremljamo slikarja do kraja, kjer postane kakor toliko t soc Slovencev, samo še številka. Nato se prične tisto značilno taboriščno življenje. Ozek, z žico ograjen prostor, stražni stolpi, komandanti taborišča, tovariši zbrani od vseh strani Evrope. Nad vsemi pa leži značilno t-boriščno razpoloženje, mračno, obupno, nervozno.
Vsak umetnik je stal v taborišču pred težko nalogo. Veliko sem govoril z našim:	umetn:ki v Dachauu.
Tu-cE o umetnosti, posebno pa o taborišču samem. Po malem so risa! In si delsli zapiske, pred vsem pa so Imeli oči odprte za bodoče, kajt' v tistem okolju se pač ni moglo umetnostno ustvarjati, duh je bil nekako 'sklenjen snov sama pa se je v tako h trem ritmu menjavala, da jo je bilo nemogoče umetnostno fiksirat. Miklavec sicer ni tal v delovnem taborišču ter je imel, čisto zunanje 'vzeto, več časa Toda lagerska »štimunga« je bila vsepovsod enaka,
zato tudi njegovo umetnostno ustvarjanje n: seglo v globino, marveč v širino. Prihajali so nov tovariši — zanimivi ljudje, slikar si je delal o njih zapiske: po večni karikature, da je h lo v vsakdanjem ž vljenju vsaj nekoliko smeha. Jetniki so bežali iz taborišča, kopali so rove, pa so jih zasačit pri delu itd. same zna-č lne zgodbe nemšk h taborišč. Tudi politična trenja opaziš naslikana in lakoto, utrujenost in tragiko.
Razstava je zan'miva za vse internirance pa tudi za ostalo občinstvo. Umetnostno, kakor sem že zgoraj nakazal, ni preveč pomembna. Oljnate podobe, ki visijo v glavni dvorani, so nekam neuravnovešene, kar pa je s stališča njihovega nastanka, odnosno slikarjevega razpoloženja povsem razumlj vo. Vendar pr čajo o močnem izraznem talentu slikarjevem (primerjaj »Prvo pismo«), ki pa bo prišel čisto do izraza šele takrat, ko bo našel umetnik do tega odlomka svojega življenja primerno časovno razdaljo. *
Omeniti pa morem še sledečo .stvar. Zunanje okoliščrie. ki spremljajo to razstavo, bi morale odpasti. Tu mislim na propagandni način: fotografija slikarja za žico, številka 523 itd. -td. Dobra umetnost, pa tudi umetnostna reportaža ne potrebuje bombastičnih ukrepov. Zlasti ti-stfh ne, ki bi se utegnili razumeti tako, da se hoče umetnost okoristiti s sedanjm političnim razpoloženjem naših množe.
Dr. S. Mikuž
Bel# maribsfdcega narodnega gledališča
Razgovor z upravnikom obnovljenega mariborskega gledališča Ludvikom Mrzelom, ki smo ga objavili pred nekaj dnevi, nam je znova podčrtal vlogo in pomen, ki ga ima ta prevažna kulturna institucija na severni meji slovenstva. Hkrati pa nam je pokazal pogoje za njegovo delo in razvoj ta načrte, ki jih je postavilo vodstvo gledališča za prihodnost. Po slovesni otvoritvi, o kateri smo zapisali, da je bila »Slavje slovenske besede v Mariboru«. pa je na mariborskem odru že steklo redno, resno in plodno delo. Dramsko sezono je uvedla Skrbinško-va dramatizacija Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, operno simfonični koncert pod Neffatovim vodstvom. Naslovno vlogo v »Hlapcu Jerneju« je igra! Milan Skrbinšek sam, med ostalimi uspelimi podobami pa poročila iz Maribora posebej podčrtujejo uspeh tov. Babiča v vlogi potepuha. Predstava ni šepala toliko na uprizoritvi kot na nedramatičnosti teksta, kar se pri dramatizacijah prerado zgodi.
Tudi draga premiera na mariborskem odru je bilo domače delo. Režiser Žižek je obnovil našo staro komedijo Linhartovega »Matička«. Čeprav segajo korenine tega dela v francosko književnost in mu je pravi oče Beaumarchais, pisatelj iz časa francoske revolucije, je vendar v Linhartovi mojstrski priredbi, ki ima sedemnajst prav izvirnih prizorov, postalo delo skoraj naše in smo ga danes že kar vajeni imenovati slovensko komedijo. Pismo iz Maribora pripoveduje, da je doživela premiera v
torek (20. t. m.) s sceno in igro (v Žižkovi režiji) tako velik uspeh, da bi z njo mirne duše lahko gostovali v Ljubljani. Ton predstavi je v dobršni meri dajala Šaričeva kot baronica, izvrstna sta bila Verdenikova (Nežika) in Lukeš. mlad igralec, ki se je prvikrat predstavil v veliki vlogi (Matiček), prav tako Verdonik (Tonček), vse pa je s svojo mojstrsko izdelano figuro grajskega kancelirja žužka presenetil Jože Mlakar. Tudi vse ostale kreacije (Kumar, Gorinšek, Blaž. Baukartova in Mevlja) so bile dobre. Predstava je pokazala, pravi pismo iz Maribora, da je Mariboi v novi državi dobil resno, iz trdnih umetniških osnov grajeno gledališče. Ta ugotovitev pa je prav gotovo, zlasti še za začetek, močno razveseljiva. Posebno še. če upoštevamo, da je sestavljen mariborski ansambel z majhnimi izjemami (Šaričeva, Skrbinšek) iz novih ljudi, največ iz igralcev, ki so prvič preizkušali svoj talent šele na partizanskih »odrih«.
Uspel začetek dela v mariborskem gledališču je v dobršni meri pregnal strah, s katerim smo spremljali začetke obnove našega kulturnega življenja v severni slovenski prestolnici. Prvi uspehi obetajo, da bomo dobili v njem močno prosvetno oporišče, ki bo vrnilo Mariboru po vseh teh letih preizkušenj slovensko besedo in podobo. V tem je njegov veliki kulturni in politični pomen in namen.
K predstavi »Hlapca Jerneja« in »Matička« se bomo v prihodnjih dneh povrnili z daljšim poročilom.
„MssSilm“ na poti sk3z! Ljubljano
Sprejem sovjetskih filmskih umetnikov na ljubljanskem kolodvoru
Včeraj se je za nekaj nr ustavila ▼ Ljubljani skupina sovjetskih umetnikov od MOS-FILMA. Kakor smo že poročali, ustvarja ta skupina prvi film o osvobc-đihii borbi na naši jugoslovanski zemlji, ki bo nosil naslov »Vihar v Jugoslaviji«. Z njimi je tudi tovariš Brijancev, šef proizvodnje Komiteta za umetniški film pri Sovnar-kom-u. režiser A. Room, direktor Kuznjecov, igralka Olga Žiznjeva, pomočnik režiserja Svečnikov in poleg ostalega umetniškega ansambla tudi ves tehnični kader delavcev.
Na kolodvoru so sprejeli sovjetske tovariše ravnatelj Filmskega podjetja DFJ, Direkcije za Slovenijo France Brenk in Mile Klopčič, tajnik Društva za kulturno sodelovanje s SSSR, zastopnik ZSM Sergej Vošnjak in naši novinarji. Sovjetski gostje so se po kosilu s posebnim vlakom odpeljali v Opatijo, ki postaja s tem prva baza jugoslovanske filmske proizvodnje. V hotelu »Kvarneru« ob morju bo velika dvorana spremenjena v filmski atelje. Tako bo prvi veliki film o jugoslovanski partizanski borbi nastal ob istrski obali, pod Učko goro, na kra-
f
ških planotah Snemanje v Opatiji bo trajalo tri mesece do pol leta. Sovjetski umetniki, režiserji in operaterji bodo dali v tem času tudi majhni skupini slovenskih filmskih delavcev prvi praktični pouk o ustvarjanju filma. Jeseni leta 1946. pa bomo gledali film »Vihar v Jugoslaviji«.
Komorni zbir Radia Lfabljane na štajerskem
Zborovska pesem je bila od nekdaj pri nas Slovencih predmet največje pažnje. Množica pevskih zborov po vseh krajih, tudi najmanjših vaseh, kaže iskreno zanimanje našega človeka za petje v zbora.
Ta vojna je veliko večino naših zborov razbila. Zato moramo danes posvetiti tem večjo pažnjo razvoju pevskih zborov. V tem pogledu se je prav Štajerska potrudila in že nekaj mesecev po osvoboditvi so priredili najprej pevski festival v Celju, pozneje pa še v Pesnici pri Mariboru pevsko-glasbeni festival, kjer je zanimanje
dvournem daru naših ljudi za glasbo, je potrebno na tem polju še mnogo dela in mnogo učenja.
Nedvomno je naš najboljši zbor radijski komorni zbor. Razpolaga z izbranimi glasovi, ki imajo obilo prilike za šolanje, za vživetje in to pod do brim vodstvom dirigenta Cirila Cvetka Posebno zaradi tega, ker ta zbor redno nastopa v radia, na koncertih v Ljubljani in izven Ljubljane, se je izobrazil v zelo homogeno enoto, v inštrument, ki obvlada v celoti zborovsko tehniko, predvsem pa kaže nove poti in sredstva zborovskega petia. Pesem je našemu narodu najbližji in najpriiožnejši izraz. Pesem moramo razširiti in prenesti med narod, moramo jo izgraditi in dvigniti na umetniško višino To pa lahko sto rimo samo na ta način, da ponesemo pesem med najširše množice, ne samo kot ie to v slučaju komornega radijskega zbora, po maloštevilnih radijskih aparatih, ampak tudi z javnimi prireditvami.
S tem ciljem je radijski komorni zbor pripravil svojo turnejo po Štajerskem. V soboto. 24 L m., bo go sioval najprej za delavce v tovarni Hutter v Mariboru, zvečer pa v kazin ski dvorani. V nedeljo, 25. t m., pa bo nadaljeval svojo pot v Ptuj, kjer bo pel popoldne v gledališču, zvečer pa bo koncert v Celju v Unionski dvorani	G. S.
Za obnovo celjskega gledališkega poslopja
V	ponedeljek dne 19. t. m. je bil v sejni dvoran' na celjskem magistratu sestanek, č gax namen je bil, zbrati vse odgovorne činitelje in ljubitelje gledališča in na tem sestanku započeti kampanjo za obnovo gledališkega poslopja v Celju. Sestanek je začel tov. ž žek. Prisotni so bil zastopniki okraja in okrožja Celje, zastopniki celjskih gimnazij, sindikatov kulturah delavcev, zastopniki množen h organizacij in tiska. Obširno poročilo je podal tov. Jože Tomažič, vodja in režiser okrožnega gledališča. Iz njegovega poročila povzemamo: okupator je uniči vse tri celjske odre s tem, da jih je oropal kulis, zaves, garderobe, vse z namenom, da je lahko organiziral svoj oder v hotelu Union. Ta oder uporabna j a danes oficirski klub za svoje prireditve. V dvoran Metropola je danes kino, mestno gledališče pa je napol porušeno in je cel samo oder. Danes so možne predstave samo v dvorani Ljudske prosvete, toda za kulturno, politično :n društveno življenje je ta dvorana premajhna. Zato je potrebno obnoviti stavbo bivšega mestnega gledal šča. Okupator je iz tega gledališča odstrem] ves parter, lože In galerijo z namenom, da poveča in modem -z’ra dvorano; prav tako je podrto stopnišče in vsi dohod, celo strop visi samo na dveh traverzah.
.... Železni zastor je padel za zadnjo slovensko predstavo in čaka. da gs delovne roke zopet dvignejo k prvi slovenski predstav; v obnovljenem gledal šču. Načrte, k: jih je za preureditev pripravil okupator, je treba pregledati in spremeniti v toliko, da bo več sedežev kot v prejšnjem gledal šču. Glavno pa je: pripraviti gmotna sredstva n gradivo
Sekretar okraja Celje mest» je nato podal važna pojasnila tako glede številnih intervencij pri ministrstvih, kakor skrb samega okraja da obnov porušene stanovanjske stavbe kot tud' gledal šče samo. Toda potrebno je najti sredstva tudi drugod.
Zastopniki sindikatov naj čimprej sporoče o obliki In vrsti podpor, oziroma dela za obnovo. Naj se ustanov; odbor, k naj se sestane &m-prej ln si stav nalogo:	takojšnja
obnovitev porušenega gledališča, da se dvigne zastor in raz oder znova zadoni slovenska pesem in slovenska beseda, štiri leta preganjana in zaničevana od okupatorja.
„MladJst“
V	Beogradu je začela izhajat' mladinska književna revija z zgornjim naslovom. Ni to revija, ki bi bila posvečena mlad nski literaturi, to se pravi čt vu za otroke, ampak revija, v kateri se uri že odrasla mladina Iz prve štev lke naj omenimo članke o Zmajevi politični sr tiri (o tej temi smo p’sal tudi že mi pred tedni), o kulturao-prosvetnem delu mladine za časa osvobodilne vojne In o angleškem liriku Shelley-u, pesniški in prozni del pa je sila bogat. Tudi nekaj mladinskih sl'kar jev je zastopanih v prv številki. Tehnična strani samega urejanja bi bilo treba posvetiti več pozornosti.
. za zborovsko petje dobilo svoj pravi ! izraz. Toda kljub dobri volji in ne-
E>esetletsrca smrti K. H» Hilarja
V teh dneh se spominja češki tisk znanega režiserja in ravnatelja drame Narodnega divadla v Pragi Karla H. Hilarja in to ob desetletnici njegove smrti. Režiser Karel H. Hi-lar je poleg Jaroslava Kvap la, najpomembnejša osebnost v češkem gledališkem svetu. Bil je eden prvih gledaliških delavcev, id se je z vso strastjo, a istočasno z izrednim talentom, vrgel na gradbo nove scenerije. Hilarjeva muzikalna umetnost se rodi iz sl karske in muzikalne osnove, da bi se razvila v silno in mogočno arhitektonsko konstrukcijo. Hilar je v drugem desetletju tega stoletja, a zlasti po svetovna voj-n' pomenil revolucij» v češkem gledal škem življenju. Eden izmed njegovih kritikov ga je karakterizira! na sledeč način: »Energebrčen pesnik a čustgeno-drrmsko žilico, borec ostrega izraza, iskalec poti n mož-
(Piše;
o ftam
Kje pa smo?
Kaj pravite, čemu imamo v Sloveniji slovensko časopisje? Morda zato, da bi v okviru splošne obnove in preobrazbe naše domovine pomagalo pri vsestranski vzgoji ljudstva? Ali pa morda zato, da bi nas ta ali oni časnik od prilike do prilike pozabaval s kakšno svojo posebnostjo, ki nas na neljub način spominja preteklih dni, ko ni imela slovenska beseda nobene veljave?
V oglasnem delu mariborskega »Vestnika« najdemo dne 20. t m. med drugim več zanimivosti. Tam čitamo dobesedno: »Števil-nik (Nummerator), ženske čevlje itd. prodam«. Dalje najdemo: »Prodam posteljo, omaro s štirimi predali (Schubladekasten )« itd In spet drugje: »Kupim mali skobelnik« — v oklepaju seveda ne manjka pojasnila v nemščini, da je to »Hobelbank«. Potem spet nekdo ponuja gosko za dvoje prevlek za pernice in v oklepajo ljubeznivo tolmači: »tu-hent«.
Res, ne bi verjel, če bi sam ne videl! Človeku se nehote zazdi,
da je nekje v rajni Avstriji ali \ kje drugje, samo ne v svobodni; Titovi Jugoslaviji.
Odveč bi bilo razmišljati, čigava je krivda, da se pojavi šest polnih mesecev po osvoboditvi v j slovenskem časniku taka brozga. Rad verjamem in vem, da so še v Mariboru ljudje, ki jim je nemščina zelo pri srcu in bolj »pri roki«, in nič čudnega ni, če taki ljudje sestavijo take oglase. Nerazumljivo pa je, da uprava, ki bi se morala zavedati poslanstva slovenskega lista, take pokveke odobri in jih sprejme v tisk. Morebitni izgovori, češ, da stranka tako zahteva, da slovenščina nima primernih izrazov, da preprosto ljudstvo slovenskih izrazov ne razume in podobno, ne veljajo in ne opravičujejo. Nedvomno je slovenski jezik vsaj toliko vreden in sposoben kakor druei evropski jeziki. To so že davno pred svetom dokazali Prešeren, Levstik, pa Cankar, Župančič, Breznik in drugi. Žalostno torej, če bi si kljub temu morali Slovenci danes svojo lastno govorico tolmačiti s tujim jezikom.
in to z onim jezikom, ki nam /e stoletja zastrupljal našo besedo, v katerem so v neposredni preteklosti izrekali smrtne obsodbe nad tisoči Slovencev in v katerem so prerokovali uničenje slovenskega življa in slovenske kul-turel
Vodstvo »Vestnika« bi moralo takim stvarem posvetiti več pažnje, pa čeprav so to le mali oglasi. Tudi oglase ljudstvo čita. In če ga bomo gnjavili s »Schubla-dekastni« in »Hobelbanki«, je popolnoma razumljivo, da se nikoli ne bo naučilo slovenskih izrazov. Časopisje ima danes poleg informativnega tudi vzgojni, poučni značaj. Njegove naloge so velike in odgovorne. Zlasti tukaj, ob severni meji, kjer je ljudstvo prepotrebno pravilne vzgoje. Kakor bomo ljudstvo vzgajali in učili, takšno bo.
Proč tedaj z nemškimi pripomočki v oklepajih — da se nam ne bodo kulturbundovci posmehovali in da ne bo Slovenca oblila rdečica sramu, ko bo čital svoj list.	Beg AdolL
Po domovini
DuSi demokracije, dela In napredka
v Belfu
V	trikotu ob izlivu Drave v Donavo v Baranji se razprostira ogromno ]u goslovaosko državno veleposestvo Be-lje. Zidaj meri po površ:ni okoli 1 DO tisoč oralov. Po osvoboditvi so mu bila priključena še tri veleposestva z okoli
14.000	orali, pač pa je od nekdanje površine ostalo doslej v Madžarski še
24.000	oralov. Glavni det Belja se nahaja v Baranji v okrajih Beli Manastir in Batina.
Belje je bilo že nekoč največje vele posestvo v Srednji Evropi. Do leta 1918. je na njem vladal avstrijska fev-dalni vojvoda Friderik. Po prvi svetovni vojni pa je prešlo Belje v last oredaprilske Jugoslavije. Narodi Jugoslavije so videli v Belju državno veleposestvo, ki naj bi prinašalo ko risti vsemn ljudstvu. V resnici pa so takratni protiljudski rež'mi orepustili Belje kralju in dinastiji v uživanje in razvedrilo. Tu ie prirejala dinastija velikanske love in zabave na čast tujim diplomatom, tu so se vršili v letih tik pred izbruhom voine banketi in zabave, na katerih je Stojadinovič barantal s fašističnimi diplomati o usodi stare Jugoslavije. Tu sta Mussolinijev grof Ciano in Hitlerjev baron von Herren streljala divjačino, v resnici pa razpredala svoje fašistične mreže nad Jugoslavijo. Poleg starega Friderikovega dvorca si je dinastija Karadjordjevičev zgradila nov in razkošen dvorec. Na Belju je bila tudi oosebna železniška postaja za dinastijo. kjer se je ustavljal dvorni vlak. kadar se ie pripeljal kralj na 'ov. ali oa so prišli princi in njih buržuazna družba na razvedrilo.
V	bistvu je pod staro Jugoslavijo vladal na Belju še fevdalni sistem Poljedelski in industrijski delavec sta bila kot nekoč v starih časih sužnja, orivezana na fevdalno veleposestvo V denarju plače tako rekoč nista dobivala, amp.ak v glavnem v pridelkih in stanovanju. S tem sta bila na isti ravni kot vprežna živina, ki je tudi dobivala vsak dan krmo in streho nad hlevom. Ta sistem suženjstva in izkoriščanje delovne sile je vladal na Belju ves čas stare Jugoslavije.
Tako stanje je vladalo do osvobojenca. V štirih letih okupacije so Mad žari pohlepno izkoriščali in ropali S fašističnimi metodami so skuša'i Sim več stisniti iz zemlje in delovnega človeka. Za zemljo niso skrbeli, plitvo so orali in zanemarili vse naprav«. Precej zgradb ie porušenih, inventar raznešen. na tisoče krav, ovac. svinj in malih živali so odgnali, zapustili pa prazne hleve.
Po osvobojen ju j'e prišlo Belje končno zares v roke ljudstva. Ljudska oblast se je vrgla z vnemo na delo, da obnovi naše največje državno posestvo ter ga dvigne na donosno stopnjo. Formalno je sedaj Belje v lasti zveznega ministrstva za kmetijstvo. Razdeljeno ie v 16 rajonskih uprav, ki so povezane med seboj ter po skupnem načrtu skrbijo, da se tako v kmetijskem kot industrijskem oziru posestvo čim prej obnovi. Razsežno Belje ima okoli 100 km svojih železnic, svoje nasipe, kanale, telefonske linije, celo svoje pristanišče na Donavi. Rajonske uprave so povezane med seboi z ozkotirnimi železniškimi prova mi Vožnja od rajona do rajona nudi človeku veličastno podobo nečesa ogromnega in prostranega. Nepregledne ravnine zoranih njiv. gladke in ravne kot velikanske dlani. Tod orjejo s traktorji in plugi, ki jemljejo naenkrat po šest brazd. V kratkem bodo na Belju orali s posebnimi plugi, imenovanimi »Staljinec«, ki režejo naen-
nosti za popoln» približanje svetovnemu nazoru, najsmelejši realizator velikih acenakh problemov«.
krat po štirinajst brazd. Na posameznih rajonih so razne selekcijske postaje. zlasti za sladkorno peso in žitarice. Pridelke odvažajo s prostranih njiv z vagoni. V ta namen služi prenosna železniška proga, ki jo prelagajo z njive na njivo. V tem ogromnem prostoru bi drugače ne bilo mogoče delati.
Belje je prostrana zemlja, ki ima v sebi neslutene možnosti razvoja in napredka. Poleg kmetijstva, velikanskih gozdov in ribarstva je na Belju močna mlekarska panoga. Beljska mlekarna iahko predela dnevno do 30.000 litrov mleka. Ta kapaciteta je sedaj precej nižja, ker so Madžari odgnali skoraj vse krave-molznice. Na Belju je tudi velika sladkorna tovarna, dve opekarni, valjčni mlin, največja oljarna v naši državi, industrija kvasa, indu-
strija za konzerviranje mesa z veliki mi hladilnicami itd. Belje more predelati vse svoje surovine v svojih lastnih tovarnah. Na delti Drave in Donave je bogat ribolov s centralo na Belju. Pred leti je bilo tu zaposlenih nad 400 ribičev, zdaj jih je komaj 200, ker še nimajo dovolj mrež, a tudi bro-dov nimajo, ker so prejšnje uničili Madžari.
Na Belju polje sedaj novo življenja. Demokracija je pomedla z vsemi ostanki fevdalizma. Kmečki in industrijski delavec sta v Titovi Jugoslaviji postala tudi na Belju človeka. Za« jamčena jima je svoboda, njun socialni položaj je pravično urejen. Delavci zdaj z veseljem obnavljajo opustošeno posestvo, ker vedo, da tega ne delajo za tuje koristi, ampak za skupnost jugoslovanskih narodov. Ko bo Beijo spet v polnem pogonu im bo nov način dela dvignil kmetijsko in industrijsko proizvodnjo, bo to ogromno državno posestvo močna postavka v našem skupnem gospodarstvu.
Našla sem smm grab
Ko je šel moj sn k partzaaom (3. januarja 1942.), še ni bil 18 let star. Pogumen in vesel je šel iz hiše, rekoč: »Oe se ne vrnem, boste pa drugi ostali«. Kmalu za njim je odšel drugi sin, tretjega pa so odgnal: v Dachau.
Letos na prazn k Vseh svetih sem našla padlega sna v Trebnjem na pokopališču, na precej visokem hribčku. Grobar mi je pokazal greti, kjer je 10 tovarišev skupaj pokopanih. Pokazal mi je tudi pismo, na katerem ima zap sana imena pokojn h. že skoraj št'ri leta ima to pismo vedno s seboj, da ga pokaže, ako se zglasi kateri od svojcev. Tesno mi bilo pri srcu, a v tolažbo mi je b lo, da je bil grob lepo okrašen s cvetjem :n lučkami. Na križcu sta doslej zapisani šele dve imeni. Grobar mi je pripovedoval, kako so faš sti pokončali vso deseterico. Ustreljene so privezal' mulam za rep in j'h vlekli v Trebnje na razstavo. Zložili so j h pred samo sodnijo vseh deset po vrsti, slikali so jih in sramotili s tem, da so zahteval-; od vsakogar, ki je šel m’mo, naj pljune na pokojne. Ljudje so se tega ogibali in bežal' stran.
Tako so pokojni ležal’ dva dni javno izpostavljeni, nakar so jih dali
fašisti zakopati v kot med koprive na pokopal šču. Naložili so jih na voz kakor drva. Niso imel nobena krste, pokojnik' so bdli vsi bos la grozovito pobiti. Nikdo ni smel za pogrebom, še mo grobar jih je ziagal v jamo navzkrž, kakor drva jama je b la tesna in ni b lo druge če prostora, kaker da so legli drug vrh drugega Hotela sem še videti tisti prostor, kjer so bili pokojniki razstavljeni. Ves prostor so ob letošnjih Vseh svet h domač ni meter na široko in tako daleč, do koder je ležalo 10 mož, obložili z mahom, na katerem je ležalo 10 vencev in v vsakem vencu bel šopek. Na sredi mahu je bil križ, na njem pa je visel trnjev venec. Pod križem je bil lep okra rek iz cvetja in lučka. Vsem, ki ste L» storili, prisrčna zahvala!
Naj sporočan še imena pokojnih, ki so pokopani v skupnem grobu. Prosim, da se mi svojci pismeno zglasijo, da se pogoverimo, kako jim ob pr Tki postavimo skupen spomenik. Pokojn ki so: Fabjan Ivan, Ber-čon Franc, Klemenčič Franc, Vidmar Stanko, Roth Branko M’klič Janez. Klavs Jože, — imena'treh pa še niso ugotovljena.
JuOjana Klavs, Zalog pri Ljtibljanž,
Posledica v#|sie v črnem potoku
Med našimi kraji, kjer je fašist posebno brezobzirno gospodaril z ognjem in mečem in pahnil prebivalstvo v največjo bedo, je okolica Črnega potoka. Bilo je v soboto 1. avgusta 1942. ko je navalilo nad 300 italijanskih fašistov vseh vrst z zavihanimi rokavi, kakor da so ušli iz zverinjaka. Obkolili so gorsko vasico črni potok in so odgnali 10 mladih mož in fantov, ki so jih nato brez zaslišanja v nedeljo 2. avgusta 1942 pomorili. To so bili Ljubljančan Anton Borko ter domačini Franc Ožbold, Albert Tušek. Franc Tušek, Filip Tušek, Josip Vesel. Franc Vesel, Valentin Malnar. Jakob Malnar in Alojz Miklič Pri vseh teh nedolžnih žrtvah niso našli nobenega dokaza da bi kateri od njih imel kak predmet, ki bi se lahko imenoval orožje. Umorjeni so bili 100 m daleč na hrvatski strani, na Dolniem Pieškem polju. Jamo so si morali sami izkopati. Bili so skupaj zvezani. Pri izkopu in prenosu na pleško pokopališče ie bilo zdaj ugotovljeno, da so bile žrtve brez glav, med njimi tudi Anton Borko iz Ljubljane. Kar so zverine v človeški nodobi počenjale z žrtvamL je pač težko zapisati pod zagiavje toliko hvaljene kulture in civilizacije.
A te žrtve niso bile edine. V okolici Čabra so fašisti poklali nad 100
Slovencev, še več pa so jih pregnali na Rab. Požigali so domove, in sicer v Žurgah 16. v Papežih 12, v Belici 12, v Bezgarjih 11. v Bezgovici 15. v Čačiču 12. v Padovem 15. v Križmanovih 8. v Podvrhu 5. v Dolnjem Čačiču 4, v Osilnici 5. v Pongariu 6. v Dragi 12. v Loškem potoku 80. v Babinem polju pa 48 poslopij. Pri teh požigih so pomorili 41 nedolžnih ljudi
Obiskal sem te kraje in ugotovil težke posledice vojne v obrobnih slovenskih vaseh. Vojna je zapustila pomanjkanje, ljudstvo potrebuje strehe, obleke in obutve. Marsikateri ne more kupiti, kar dobi nakazano, ker ni denarja in še ni kaj prodati. Ondotno naše ljudstvo zvrača glavno krivdo za vse grozote in zločine na takratnega komisarja v Čabru šumarja N a u t a iz nirske Bistrice, ki je vsak mesec prejemal velike vsote denarja za izvrševanje zločinov in za svoj'e agente. Pri vsem pomanikaniu pa je ljudstvo stoodstotno za Titovo Jugoslavijo, ki bo storila vse. da se omili njegovo stanje.	Ivan Borko.
Darujte za RDEČI KRIŽ!
Telesna vzgoja
Kako so jih nesli drugič
Se nekaj podrobnosti o dragi dobljeni igri sovjetskih nogometašev
na angleških tleh
Kakor «mo že včeraj zabele-ždi, je sovjetski nogometni prvak . D nanio iz Moskve, odločil tretjo in zadnjo tekmo na an fleških tleh s 4:3 v svojo korist. O tem znamenitem športnem dogodku, ki je Se enkrat potrdil, da spadajo sovjetski nogo metašl med najboljše na svetu smo iz poznejših virov posneli Se naslednje podrobnosti:
Anglešk nasprotnik te tekme, edem vodilnih profesionalnih klubov Angl je Arsenal, je za ta n: stop pritegnil v svoje moštvo nekaj uaj boljših igralcev iz ostalih londonskih klubov, tako da je D namo to po' igral prav za prav proti reprezentanc Anglije. Tekma sama je močno trpela zaradi goste megle, ki se Je proti kraju tako zgostila, da se n videlo z enega konca igrišča do drugega. Ta meglena zavesa je močnr ovirala Igro samo, še bolj pa je bila neprijetna za gledalce, ki niso mog! dovolj pazno sled ti njenemu poteku ne giede na to, da so bili že sam' med seboj tako natlačeni, da so drug drugemu ovirali dober prfegled na prostom. V ostalem je bila ta tekma ena najbolj zanimiv h n najbolj razburljiv h, kar jih je kdaj blo v Londonu. Oba nasprotnika sta se z vse j mi silami trudila, da bi dosegla zmago in od tod je pr šlo, da je bil ta I dvoboj nenavadno žvahen in tudi precej oster.
Pričetek Igre je pripadal domačinom ki so izvedli celo vrsto ostrih napadov. Rusi so se s svoje strani krepko postavili v bran ’n igra se je živahno prenašala z ene polov ce igrišča na drugo. Da je bilo v prvih 45 minut" h te igre res mnogo- sprememb, kaže že to. da je v tem delu padlo kar pet golov, saj se je ta po-
lovica končala z lz'dom 3:2 v korist angleške enajstorlce.
Po odmoru so domač ni postav li v vrata drugega čuvarja. Megla, ki Je precej nagajala že v prvem polčasu, se je spustila čisto nizko in razvoj gre je bilo mogoče podrobno spremljati samo on mi gledalcem, ki so bili v neposredn bližni prostora, kjer je bila vsak čas žoga. Angleži so sprva spet napadali, toda Rusi 90 odgovarjali z enakimi sredstvi. Vratar D nama Homič je Izz val znova n znova viharje odobravanja za svoje neverjetne bravure pri obrambi svojega svetišča. Nedolgo po otvoritvi tega polčasa je Rusom uspelo rezultat izenačit in zdaj šele se je začela prava berba za zmago. Nasprotnika sta 9p v pravem nogometnem ognju začela posluževati neko-1 ko ostrejših sredstev in sodnik je moral ponovno posredovati. Pri enem nevarnejših napadov na angleška vrata je Rusom uspel vel ki met. da so zabili še četrti in zrn’ gon o sni gol. Domači po tej »nesreči« še niso hotel- vreči puške v koruzo, tr-da obramba Dinama je zdaj storila vse. da je ostalo pr- doseženem. Največ zaslug si je pri tem pridobil s jajni vratar Homič Do konca igre je bilo na obeh straneh še mnogo razburljivih prizorov treba je blo izmenjati nekaj poškodovan h igralcev na rusk' strani, doseženi rezultat pa se ni več menjal. Občinstvo ie oblek-tivno ln z velikim navdušenjem, sprejelo zasluženi uspeh gostov.
Po končani tekmi 'n izmenjavi medsebojnih čast tk Je godba odigrala najprej sovjetsko, nato pa še anrrleško himno Kolikor se sl‘ši nameravajo sovjetsk' nogometaši na tej turneji obiskati še škotsko ter nastopti v Glasgovvu proti slovitemu škotskemu klubu Glasgow Rangers.
Najvecji tunsT letošnje sezosss na zelenih mizah
KaltoT smo že objavili, pripravlja Tu
Storžič v Kranju za jutrišnjo nedeljo ve Uk namizno teniški turnir za prvenstvo Gorenjske 1945. Na tem turnirju bodo sodelovala moštva iz vse Slovenije, nekatera pa tudi iz Zagreba in Varaždina.
Igralo ee bo ves dan v novi ljudski Soli. Komenskega 2, v naslednjih disci pltnah: moštva seniorji posamezno, Ju-nlorjl posamezno, dekleta posamezno, se niorji douole, mešani double. in za vse, ki bodo izpadli v prvem kolu. še tola-fcilni turnir.
Daše daj so se prllavlla vsa ljubljanska
telesno vzgojna društva ter Kamnik. Va raže*.In Maribor. Brežice. Jesenice. Tržič In Celje, pa tudi Iz samega Kranja bo nastopilo precejšnje število igralcev.
Za hrano Je preskrbljeno za igralce iz oddaljenih krajev pa tudi za prenočišče
V nedeljo torej vsi v Kranj na I vele turnir za namizno teniško prvenstvo rervske. kjer boste videli lepe ln napete borbe med našimi najboljšimi Igralci bele žogice.
Zagrebški Dinamo
v Ljubljani?
Prejel' amo in objavljamo:
FD Svoboda v Ljubljani vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da je njen zastopn.k osebno prisostvoval včerajšnj. seji Hrvatskega telesna vzgojnega odbora v Zagrebu zaradi odgoditve prvenstvene tekme, ki b jo moral jutri odigrat: »Dinamo« v Z grebu, da b potem mogel nastopiti v že d:govorjena tekmi z naš m moštvom v Ljubljani. Ce bo to ju-tr šnje gostovanje hrvatskih nogometašev v Ljubljani uspelo zaključit . bomo pravcčtsno objavli v jutrišnji številki in tudi še danes po radiu. Obenem bomo tekmo posebej napovedal z letaki.
Ce bo ta tekma, ki bo po dolg h letih brez dvoma ena ns jzanimivej-šik tekem pri nas, odigrana, se v naprej priporočamo za čim štev lnejš ob!sk Moštvo Svobode, ki za ta nastop redno trenira pod vodstvom tov. inž. Križa, je v dobri kondicij' in bo nastopilo v naslednji sestavi: Rožič. Jerman, Rupar, Pupo, Pilej,
Perhar-ič, Kroupa, Lah, Hacler, Medved, Smole. (Plečko, Rogelj, Pišek).
Moštvo »Dinama« sestavljajo b v-ši igralci Gradjanskega katerih imena bomo še objavili.
Čitajte .jutrišnjo števlko »Poročevalca« in poslušajte oddajo ljubljanskega radia!
FD Svoboda
Gostavanje FD Maribora v črnem rev.rfu
Jutri gostuje ? Trbovljah enajsterica FD Maribora proti domačemu FD Rudar Ju.
Za to tekmo vlada v Trbovljah veliko zanimanje, kajti po dolgih štirih letih bomo spet imeli priliko videti uekdanje moštvo SK Maribora, v katerem bo nastopil tudi znam Trboveljčan in bivši vratar SK Amaterja Plaznik.
Moštvo Ruaarja bo v tej tekmi nastopilo z novo ln deloma pomlajeno sestavo, v kateri je nekaj odličnih mladih igralcev, ki gotovo uodo nadvse častno zastopali trboveljski nogomet.
Teama se začne ob poi 15. url s predtekmo.
★
FD Železničar (Ljubljana) namizni tenis. Sklicujem sestanek vseh članov v ponedeljek dne 2ti. t. m. ob 19 v društve nem domu (bivši Sokolski dom) v Šiški. Vabim tudi druge prijatelje, ki se zanimajo za to panogo, da se udeleže tega sestanka. Načelnik.
TD Partizan. Vsem tovarišicam in tovari sem ki so se prijavili v odsek za streljanje. sporočam da bo ta panoga začela z aktivnim delom Vsi, ki so se prijavili naj pridejo Jutri v nedeljo 25. t. m. med 9. ln 11. v telovadnico bežigrajske 1 moške gimnazije. Namen sestanka Je razlaga uporabe raznega strelnega orožja. Načelnik.
TD Partizan prične v ponedeljek 26. t. m. v ženski gimnaziji ob Vodovodni cesti z reono telovadbo Razpored telovadbe: ponedeljek in četrtek ženski oddelki, torek in petek moški oddelki. Urnik: od 17 do 18 deca od 6. do 10. leta. od 18. do 19. deca od 10. do 14 leta. od 19. do 20.30 naraščaj od 14. do 18 leta In od 20 30 do 21 30 člani od 18 leta dalje. Vhod za telovadnico! Relerent.
FD Udarnik bo Jutri udarniško izvršil pripravljalna terenska dela za obnovo smuške skakalnice na Mostecu, ki bo kot doslej vsem smučarjem na razpolago. Zbor udeležencev ob 8. pred kopališčem bivše Ilirije. Primemo orodje prinese vsak s seboj. Prosimo za čim številnejšo udeležbo! — Smučarska sekcija FDU.
Dnevne vesti
KOLEDAR
Sobota, 24. novembra:	Ivan od
Križa.
DEŽURNE LEKARNE Danes:	Lekarna Piccoli, Dunajska
cesta 6, lekarna Hočevar, Celovška cesta 62.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo vrši od sobote do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Franc Ciber, Stefanova
ulica 7, tel. 36-41.
Nedeljsko dežurno zdravniško služ. bo v Celju vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Josip Čerin, Cankarjeva cesta 3.
Narstfcao gledališče
DRAMA
Bohota 24. nov ob 20. uri: Moličre-Vidmar: Sola la žene. Sindikalna gledališka sobota Red- SB Nedelja 25 nov ob 15 uri: Skvar kin: Tuje dete (zven. Ob 20. uri Capek: Mati. Izven.
OPERA
Sobota 24. uov. ob 19.30 uri: B. Smetana: Prodana nevesta. Red A. Nedelja 25 nov. ob 19.30 u i: A. Bo-rodin Knez Igor Izven. Spremembe repertoarja v Operi. Zaradi oboleio ti dveh članic Opere se ca danes napovedana operna predstava »Snegurorke* ne more vršiti. Abonenti Sindikalne gledališke sobota, z značko SA. danes torej nimajo predstave. Za sindikalna abonente
SB napovedana dramska predstava »Sola za žene« pa se bo vršila. V Operi bo mesto napovedane »Snegu-ročke« drevi »Predana nevesta«, za abonente reda A.
Abonente jeda A opozarja uprava Narodnega gledališča, da imajo drevi v Operi predstavo Smetanove »Prodane neveste«.
Uprava Narodnega gledališča v Ljub.jani ponovno obvešča v;e organizacije klube, ustanove, korporacije
in posameznike, da v nobenem p:i— meru in pod nobenim pogojem ne more posojati iz fundusa Narodnega gledališča kakršnih koli predmetov, kot n. pr.; odrskih dekoracij, kostumov, rekvizit, zastorov itd. Ta ukrep je potreben, da e Narodnemu g eda-lišču ohrani imovina za svrhe, katerim je namenjena. .
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sobota, 24. novembra ob 16. uri: I.
simfonični koncert. Predstava za mladino. Znižane cene od 15 din navzdol.
Ob 20. uri:	Cankar »Hlapec Jer-
nej«. Red C.
Nedelja, 25. novembra ob 20. uri: Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Izven.
pT¥snk~vaje
F. D. KRIMA
bivši sokolski dom ▼ Trnovem
vsako nedeljo ub pol 16.
ZAČETNIKI 100.01	'
Kje bodo Vaši oglasi najbolj USPESNlf
V žepnem
KOLEDARČKU 1946
ker bo Izšel
V 100.000 IZVODIH. Interesenti zahtevajte ponudbe
Cene oglasom:
llt stran .... Din 800,— V4 strani . » » . Din 400.— >4 strani ...» Din 200.—
Naročila pošiljajte upravi
»LJUDSKE PRAVICE«
Ljubljana — Kopitarjeva 6 in vsem podružnicam
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA
KINO UNION: Sovjetski film »DVOBOJ«, tednik. Ob 17., 19. In 21. uri. Izognite se navalu pred blagajno in kupujte vstopnice v predprodaji dopoldan od pol II. do 12 tn popoldan od pol 16 ure dalje
KINO SLOGA: Francoski film »BURJA NAD PARIZOM«, tednik. Ob 17.. 19. ln 21. uri.
KINO MOSTE: Sovjetski fUm »PORAZ NEMCEV PRED MOSKVO«, tednik. Ob 18. ln 20 uri.
KINO KODELJEVO: Ameriški film »NO TREDAMSKI ZVONAR«, tednik. Ob 18. in 20. url.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
BLED: Angleški fUm »KONVOJ«, tednik.
Ob 20. url.
DRAVOGRAD:	Ameriški tlim »ZVEZDA
MOJE SREČE«, tednik. Ob 20. url.
GROSUPLJE: Ameriški film -POKAŽITE JIM POT« tednik Ob 20 url.
HRASTNIK:	Angleški Ulm -SIGNAL IZ
ALŽIRA«, tednik. Ob 16.30 ln 19. url.
IG- Sovjetski film: -NEULOVLJIVI JAN«, tednik Ob 18.30 url.
KRŠKO:	Angleški film »OSVOBOJENJE
AFRIKE«, tednik.
LJUTOMER: španski film »ŽRTEV«, tednik
ESPLANADE, MARIBOR: Francoski film »JUNAKI JUTRIŠNJEGA DNE«, tednik.
NOVO MESTO: Sovjetski film »DEKLICI SE MUDI NA SESTANEK«, tednik. Ob 20.30 url.
MEŽICA: Sovjetski film »PASTIR IN PASTIRICA«. tednik.
ORMOŽ:	Francoski film:	»KNEGINJA
TARAKANOVA«, tednik.
TITOV DOM, PTUJ: Ameriški film: »MOJ BILL MATI«, tednik. Ob 18.30 ln 20.30 url.
RADOVLJICA: Francoski film -MED STI RIMI STENAMI«, tednik.
RAJHENBURG: Angleški fUm »NJIH DEVET«, tednik Ob 19. url.
ROGAŠKA SLATINA: Ameriški film »DETEKTIV ANDY HARDY«, tednik. Ob 19 30 url.
SLATINA RADENCI:	Angleški film
»OBALSKA KOMANDA« tednik.
ŠKOFJA LOKA: Ameriški film -SLUČAJ GARDEN«, tednik.
KAJUH ŠOŠTANJ: Ameriški film »OCE IN OTROCI« tednik. Ob 20. url.
ŠT. JERNEJ:	Francoski film »EDVARD
VII. tednik Ob 19. url.
TRBOVLJE: Ameriški film »TRIJE MUŠKETIRJI«. tednik. Ob 18. In 20. url
VRHNIKA: Sovjetski film »LENIN OKTOBRA«, tednik. Ob 20. urL
Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani javlja, da
sprejema prijave za sprejemni Izpit na Akademijo dne 1. decembra t. 1. od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne v prostorih Akadem je v Strosmajerjevi ulici štev. 1, (Poljanska gimnazija.) Sprejemni Izpiti v
I.	letnik se pričnejo v ponedeljek
3.	decembra in trajajo do petka, 7. decembra. Gojenec akademije lahko postane vsak, ki dokonča katero koli srednjo šolo, pa tudi tisti, ki pokaže Izredno sposobnost za umetniški poklic in je dovršil 17. leto starosti. K priglasitvi marajo prinesti krstni 1 st, veljavno ln nostrificirano šolsko spričevalo ln v zadostnem številu svoja že dokončana dela, odnosno pri kiparjih primerne 'fotografije istih. K Izpitu naj prinese vsak priglašenec za slikarski oddelek risalno desko, primeren papir, oglje, kredo al; svinčnik ter ostale pripadajoče risalne potrebščine. Prtgla-šenci za kiparski oddelek dobe vse za Izpit potrebne predmete na zavodu lzvzemši model ralh lesov. Priglašene! za slikarski oddelek bodo pri 'zpitu risali glavo in figuro po naravi, na kiparskem oddelku pa bodo modelirali glavo po naravi in glavo v reliefu po mavčnem odlitku. V soboto, 8. decembra, bodo objavljena Imena sprejet h gojencev na objavni deski Akademije. Vpisovanje v višje semestre traja od 3. do
7.	decembra. Gojenci naj prinesejo s seboj veljavna ln nostrificirana spričevala lz semestrov, dokončanih na drugih akademijah. Redni pouk se bo pričel kasneje; čas bo objavljen v časopisju.
Pevsko recitacijska tekma V Mariboru. Vsem, ki so se prijavili za tekmo, sporočamo, da se tekma vrši v nedeljo dne 25. t. m. Vsi udeleženci naj se zberejo ob 9. uri zjutraj v gledališču, kjer se bo vršila zbirna tekma pred komisijo, ki bo trajala približno do 12. ure. Popoldne ob 3. uri bo javna tekma v gledališču. Vsem onim, ki se je žele udeležiti, a se še niso prijavili, sporočamo, da je prijava še vedno mogoča pri prof. Brišniku na Glasbeni šoli v Mariboru. Ce kdo nima spremljevalca, naj se ob 8. uri zjutraj javi na glasbeni šoli v Frančiškanskem samostanu, soba št. 43 pri prof. Brišniku, da uredi glede spremljave.
Poziv. V pisanu prosvetnega oddelka MNO odsek za osnovno šolstvo, Gosposka ul. 15-1. naj se zglasita tov. Burič Helena in Kronneg-ger Majda zaradi dviga dekreta.
Ministrstvo za gozdarstvo NVS razpisuje dve mesti tajnikov gozdarske šole. Prošnje je poslati najkasneje do 5. decembra t. I. ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani. Peosilci naj vlože svojeročno pisane prošnje z dokumenti po $ 3 uradniškega zakona. Prednost imajo pedagogi, zlasti profesorji ali učitelji za telesno vzgojo, ki imajo veselje za vzgojo gojencev ln tečajnikov in za upravne posle.
Darilo. Tov. Zupan Andrej ln Magda Iz Frankop&nske ulice tter. 24 sta darovala 500 din v prid revnim otrokom namesto venca na grob svojega svaka odnosno brata Saše
Divjaka, partizana, ki je bil ustre-I Ijen kot talec po Nemcih v St. Jan-I žu na Dravskem polju. Ulični odbor Frankopanske in Polakove ulice se za darilo najtopleje zahvaljuje.
Celjani! Prvi zvezek »Ru (tega tečaja« je izšel m ga lahko dobite v celj ki podružnici »Slovenskega poročevalca«.	1137-N
Iniciativni odbor za odkritje spominske plošče narodnemu heroju Janku Premrlu.Vojku razpisuje tekmovanje za najlepši osnutek spominske plošče, katero bi odkrili v rojstnem kraju prvega primorskega heroja Vojka, v St. Vidu pri Vipavi, na obletnico dneva smrti v februarju 1946. Osnutek naj predstavlja motiv iz partizanske borbe in naj ima spominsko posvetilo. Natečaja se morejo svobodno udeležiti vsi naši umetniki. Iniciativni odbor bo izbral Izmed predloženih osnutkov en motiv in objavil ime tekmovalca, vsi ostali osnutki pa bodo razstavljeni. Osnutke je treba poslati najkasneje do 24. decembra t. 1. Iniciativnemu odboru za odkritje spominske plošče narodnemu heroju Vojku, Ajdovščina (pri Propagandni komisiji).
Dežurno veterinarsko službo v nedeljo 25. novembra vrši tov. Vah ar Mihael. Knafljeva ulica 9-II ali Popovičeva ulica 2.
Verifikacija izpričeval. Naslednji dijaki naj se zglasijo v mini trstvu za prosveto, od ek za srednje šoLtvo oziroma nai takoj pošljejo svoj naslov. da se jim vrnejo verificirala spričevala iz drugih federalnih enot. Uršič Angela Pejha Bogomil, Remec Gabrijel. Muhič Miran, V žintin Milan, Kruha’ec Ivan. Francč Miroslav, Rogi Nikolaj in Erazem. Medik Vladimir, Verdaj Elizabeta Obersnel Dominik in Zdravko, Ropret Štefanija, Pi totnik Marijan, Gerbec Rihard, Gabrovšek Zvonimir in Marjan. Picej Janko in Ljudmila. Artič Ljuban. Vaš Nada in Vizer Teodor. (Iz pi arne ministrstva za prosveto).
Učite se strojepisja! Novi dnevni in večerni tečaji se pričenjajo prihodnji teden, praktično znanje potrebno za vsako javno ali zasebno službo. Informacije, prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.	1153-n
Tečaj knjigovodstva ln stenografije (trimesečni) za začetnike se pričenja ta teden. Informacije, prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.	1152-n
Plesna šola godbenega odseka Ljudske prosvete v dvorani Delavske zbornice v nedeljo 25. t. m. zaradi tehničnih ovir izostane, ker je dvorana ves dan zasedena od sindikata. Prihodnje plesne vaje bodo v nedeljo 2. decembra, za začetnike ob 14. url, za plesalce ob 15.30 do 19. ure.	1157-n
Ribiči! Ribarsko društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo dne 1. decembra ob 19.30 uri v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulid. Zaradi važno- j sti prosimo obilne udeležbe. — Odbor.	1156-n
Redna plesna vaja F. D. železničarja bo v nedeljo v bivšem Sokolskem domu v šiški ob 20. uri. Začetniki ob 19.30.	1155-n
V	Ivančni gorici bo v nedeljo 25.
t. m. ob 3. uri popoldne otvoritev obnovljenega Doma ljudske prosvete. Vabljeni vsi! /	1154-n
Neznane žrtve pri Sv. Urhu. »Vestnik RKS« bo tudi v prihodnji številki objavil daljši članek o neznanih žrtvah, odkopanih pri Sv. Urhu nad Dobrunjami. »Vestnik« sedaj dobite tudi po vseh večjih ljubljanskih trafikah, ki prodajajo časopisje.	(
Na državni enoletni trgovski Soli (nižji gospodarski šoli) v Novem mestu se bo pričel pouk 26. t. m. ob 8. uri na Smihelski cesti 6 za one učence (-enke), ki ne bodo stanovali v Internatu. Pouk za ostale učence-(-enke) se bo pa pričel nekaj dni pozneje, ko bodo pripravljeni prostori v Internatu. Učenci (-enke) naj prineso s seboj zadnje Izpričevalo, krstni list in kolek za 50 din.
V	ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri
bo priredil Radio Ljubljana v veliki unionski dvorani simfonični koncert orkestra Radia Ljubljane, na katerem bodo Izvajana dela sovjetskih skladateljev Mjaskovskega, Šostakoviča in Hačaturjana. Dirigent Uroš Prevoršek, solist-violinist Albert DermelJ. Vstopnice bodo v predprodaji v trafiki Sever, šelenburgo-va ulica od sobote dalje.

Knjigo Konstantina Simonova
»Dnevi in noči« so prevedli Američani. Vsa newyorška kritika delo zelo hvali.
Razstava fotografij in dokumentov
o borbi jugoslovanskih narodov je odprta v bolgarskem rudarskem središču Pernik. Prireja jo nedavno osnovano jugoslovansko - bolgarsko društvo v Perniku.
šah
Celjski šahovski klub Je preteklo nedeljo gostoval v Dobrni, v re-vanžni tekmi proti moštvu-ranjen-cev vojne bolnice Dobrna-Rimske Toplice in zmagal 6*/*—Ufe- Uspehi igralcev so naslednji:	(prvoimeno-
vam Celjani) inž. Marek : šah. moj. ster Lešnik 0—1, Inž. Sajovic : dr. j Cestnik 1—0, inž. Bukanovski : Sbii ! 1—0, Fajs : Habič 1—0, šnajder : Zadravec •/*—Va, Rudolf : Hrušo-! var 1—0, inž. Lah : Hofman 1—0. i Mirnik : Vivod 1—0. Ranjenci so ' celjske šahiste prav toplo sprejeli in Je nedelja v prijetnem šahovskem razpoloženju vse prehitro minila.
šahovski mojster Ivan Lešnik, ki se zdravi v vojni bolnici v Rimskih toplicah, je v petek Igral simultanko proti celjskim šahistom in zrnata! 80& * rezultatom tf ; g. Točke
za Celje so si priborili Mimik Fra-, njo, Skrjanc Jože in Hočevar Niko.
Kranjski šahovski klub bo pričel sezono v ponedeljek 26. t. m. ob 7. uri zvečer v klubski sobi hotela »Jelen«. Vsi bivši člani ln prijatelji šaha vabljeni, šahe prinesite s seboj!
Zobozdravnik
dr. med. univ.
RADO TAVČAR
ordinira privatno od pol 2. do pol A
Gosposvetska c. št. 2*11
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA
V soboto, dne 24. nov. L 1. bodo prejeli pri svojih stalnih mesarjih sveže meso bolniki na bolnšf-e nakaznice,
Istotako prejmejo sveže meso sanatoriji in zdravstveni zavodi,
Prodajna cena za sveže meso je 33 din za kg.
OPOZORILO POTROŠNIKOM
Nekateri potrošniki ne vzamejo pri trgovcih vseh živil, ki jim pripadajo, bodisi da so z njimi založeni, ah jim je cena previsoka, ali pa se zanje ne zanimajo. Pač pa puščajo trgovcem predmetne odrezke živilskih nakaznic, s katerimi pa potem prodajalci obračunajo, ko da so te predmete potrošniku oddali, v resnici pa so ostali prodajalcem. V mnogih primerih se zaradi tega ti predmeti prodajajo po višjih cenah, s čemer se podpira nedovoljena špekulativna trgovina. Vse potrošnike opozarjamo, da oddajo pri nakupu samo odrezke, na katere so dejansko prejeii živila in da prodajalcem ne puščajo odrezkov, na katere niso ničesar prevzeli. Pri vsakem ugotovljenem primeru bosta najstrožje kaznovana potrošnik in trgovec.
OPOZORILO POTROŠNIKOM
Potrošniki v Ljubljani, ki že icnajo zalogo krompirja, morajo oddati krompirške karte Oddelku za trgovino in pre krbo, palača Bata. I. nadstr. in v nobenem primeru ne smejo izrabiti kart, ki jih morda neup avi-čeno imajo. Opozarjamo na po leoice zlorabe!
jooooooocoooooootxxxxxxyxooooooooootoPoomJLMJOon^i
Za domovino je žrtvoval svoje mlado življenje naš ljubljeni sin in brat
JOŽI LESAR
DIJAK
pom. polit. 1umns. 3. čete I. balitij. X. brigade, dne 20. novembra 1944. v Kočevju.
Njegove zemeljske ostanke prepeljemo v petek 23. novembra 1945 ob 10. dopoldne iz Kočevja na domače pokopališče v Kočevsko reko. Kočevska reka, 20. XI. 1945.
Žalujoči starši in bratje
ZAHVALA
Vsem tovarišem ln znancem, ki so v tako velikem številu spremili na zadnji poti
18.	novembra 1945 našega nepozabnega padlega moža. tovariša
JAMICA
GREGORIČA
izrekamo toplo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo Ftzkul-turnemu društvu, vojski in vsem darovalcem cvetja.
Slovenjgradoe, 21. nov. 1945.
Družina GREGORIČ
J
T
Ba svobodo domovine je darovala svoje sila«-. gwt»wje easa ljubljena hčerka, sestra
SONJA FURLAN
BOLNIČARKA XII. BRIGADE!
Njene «meljske ostanke bomo prepeljali iz Skoctjsaa na Brezovico pri Ljubljani, kjer bo pogreb v nedeljo 25. novembra 1945 ob 4. uri popoldne na tamkajšnje pokopališče.
Ljubljana, Brezovica, 23. novembra 1945.
Po dolgem trpljenju je vdano v Bogu zaspala dne 23. novembra 1945 naša srčno ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja gospa
KRAGELJ FRANČIŠKA
soproga drž. vpokojenca
Pogreb drage nam pokojnice bo v nedeljo 25. novembra 1*45 ob %3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Andreja na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana dne 24. novembra 1945.
Žalujoči: Franc, soprog, Ida por. GerJoL Sonja, & Serke ln Jože, sin ter ostalo sorodstvo.
+
Umrla nam je po daljšem hudem trpljenju naša ljubljena sestra
in svakinja, gospodična
PATERNOSTER IVANA
UČITELJICA V POKOJU
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 25. novembra 1945. ob pol 4. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Jožefa.
Ljubljana, dne 23. novembra 1945.
Žalujoča: JOSIP PATERNOSTER, brst in svakinja PAVLA
ZAHVALA
Najsrčnejša hvala vsem, ki ste pomagali pri Izkopu našega srčno ljubljenega sina, brata in nečaka
FRANCITA PENIKA (Jožeta)
komisarja šest kurirskih stanic
ki Je kot žrtev okupatorja dal svoje mlado življenje, star 22 let, za svobodo naroda. Pokopali smo ga skupno z njegovimi padlimi tovariši borci, položili še v sveži grob njegove od domačih izdajalcev umorjene sestrice. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja vojski za častne salve, godbi, pevskemu zboru in govornikom.
Kresnice 22. novembra 1945.
Žalujoči: PENIKOVT, SKREMOVI ta ŠKARJA
bWaqKUiuuktiiunxBmi'imuMMuuusumnnmuiMr.ttUi'tr
POZOR!
Pastes !e oglasit! oddelek odprt
sa stranke § um® do 12. ure!
^noMiaanw*
\McJLLo$la&i\
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
potrebuje za poljska dela, kakor tudi za obnovitvena dela v naši industriji sledeče delovne meči: 4 hlapce, 1 pečarja. 5 minerjev. 1 kleparja, 8 orodnih kovačev. 2 stavbna ključavničarja. 1 železolivarja, 1 strojnega ključavničarja. 1 žičarja, 1 avtokleparja, 1 avto-električarja, 1 avtokolarja, 1 avto-steklarja. 1 avtoličarja, 5 avtomehanikov, 4 radiotehnike, 2 pohištvena mizarja. 2 lesostrugarja, 1 stavbnega mizarja. 4 tkalce za pliš in baržun, 1 prešivalca podplatov. 2 krojača, 56 zidarjev, večje število delavcev za obnovitvena stavbna dela, 24 tesarjev, 1 kleparskega vajenca, 1 vajenca za dežnike, 1 steklarskega valenca.
SLUŽBE Iščejo
KUHARICA, zmožna gospodinjstva, želi službo k eno ali dvočlanski mirni družini. Nastop 1.—15. decembra. Naslov v Javni bcrzl dela.	17.330-1
SLUŽBO dobe
TEHNIKA za konstrukcijo strojev oro-darje za galanterijske Izdelke strojne ključavničarje, mizarja, tesarja, zidarja sprejmemo za obnovitvena dela v tovarni. »Sava« d. z o. z., kovinska galanterijska industrija Jesenice. 16 843-2 POMOČNICO NA KMETIJO h gospodinji, ki je učiteljica, iščem. Pogoji zelo r'o ori. Kirar, Sv. Peter pri Mar. 17.237-2 IŠČEM GOSPODINJO, pošteno, skrbno in zdravo, ki se rada drži doma Za takoj. Uradnik z 3-letno hčerko, vila na periferij! Ljubljane. Ponudbe na borzo dela pod >Za dom«. 17.352-2 INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani išče za takojšen nastop šivilj o-prikro-jevalko za pletenine. Ponudbe na oejl. odd. »Sl- por.« pod »Perfektna«. 17.332-2
Z ASLUŽEK
SPECIALNI PRIVATNI POUK, franco-ščino, angleščino, klavir, nudi šols« mladini in odraslim. An e ta Potočnik, spec. dipl., Groharjeva 2, Tržaška cesta 1 I.	17.260-4
ABT JLtIENT spreme kakršno kol; Instrukcijo. Ponudbe na ogl- oddelek »Sl. poreč.« pod »Vesten«.	17.368-4
ROD
M
PRECIZNA TEHTNICA. 1000 g. karbid, motor 5.5 K. s. in nov telefonski aparat ugodno naprodaj. »Metal ia«. Gosposvetska c. 16, nasproti Delavskemu
domu.	  17.006-5
PASTA ZA PARKETE v drogeriji Iv.
Konc. nebotičnik.	17.013-5
AZBEST za filtriranje vina v drogeriji Iv. Kanc, nebotičnik.	17.014-5
ELEKTRIČNI GRAMOFON za priključek na radioaparat, skoraj nov. proda Ileršlč. Rimska c. 13.	17.102-5
ELEKTROMOTOR 6 KS. trofazen. In električno črpalko, avtomatsko, z* hišni vodovod, vse brezhibno, proda Her-š-č. Ljubljana Rimska c. 13.	17.103-5
EU; TNJSKO KREDENCO, omaro. 2 komodi in divan, rabljeno, prodam Ogled v petek in soboto od 14.—16. v »Javnih skladiščili«. Tyrševa cesta pisarna.	17.140-5
PISALNI STROJ, prenosljiv, prodam. Ant.
Kozina, šmartinska 8.	17.154-5
FOTOAPARAT SUPER IKONTA ln trie-der-daljnogled, prodam. Jesenkova 8/1, desno, od 14.—17.	17 191-5
MOŠKI SUKNJIČ za srednjo postavo, skoraj nov, predvojno blago, prodam Puc Prekmurska 2.	17.300-5
ZENSKI ŠKORNJI. Čmi, gumijasti štev. 33—39 in črni salonarji štev. 38 naprodaj. Beethovnova štev. 4/TEI vrata štev. 9.	17.314 5
SAMSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Bolgarska c. štev. 17.	17.296-5
MOŠKO OBLEKO, črn marengo, skoraj novo. za nizko, močno postavo pred vojno, prodam. Naslov v ogl. oddelku ■ Slov. poročevalca«.	17.295-5
SREBRNI NASTAVEK, primeren za da rilo, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	17.291-5
KRZNEN PLAŠČ in Jopo prodam. Iz pri jaznosti pove naslov Anton Demšar. Kolodvorska 30.	17.308	5
SUKNJO fino. črno, prodam. Sv Petra cesta 47.	17.810-5
SPALNICO, orehovo, pleskano, šperano. prodam. Mizarstvo Oblak, Gosposvetska 13 (Kolizej).	17.299-5
»PHILIPS« RADIO. 3+1, majhen format naprodaj. — Demšar, Ločnikarjeva ul štev. 8.	17.318-5
PRODAM PEČ. okroglo, za sobo. Selen burgova 6. Skale I., L	17.347-5
MARENGO suknjič s telovnikom, za 17-letnega. rjavo obleko z Jopico ln 2 aspidistri, prodam. Ogled po 12. Ada mič. Stari trg 7/H.	17.342-5
PISARNIŠKI PISALNI STROJ prodam Vprašati v mlekarni Pražakova ulica štev 15.	17.341-5
VITEL (gepelj). skoraj nov. prodam. — Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 17.340 5 SNEŽKE, nove, visoke, št- 39. prodam. Ogled od 10.—14. Jožef išče Poljanska št. 16, priti., desno, soba 20.	17.123-5
3 OBLJUDENE A. ž. PANJE čebel pro dam. Alojz Babnik, Vodnikova cesta št. 81. Zg. šiška.	17.133-5
LISIČJI VRATNIK in glavo za muf. ogledalo, brušeno 110X30. štedilnik Šparovec, ki se namesti na normalni štedilnik (prihranite polovico kurjave) prodam. Kolezijska 15/H.	17.135 5
MOŠKO KOLO »DURKOPP« v brezhib nem stanju, s prostim tekom, prodam Ga leva 3/V. vrata 510.	17.1815
STENSKA URA, lestenec, električni števec. budilka, ročna usnjena torbica, nove rjave glace rokavice, ženski čevlji 39. oljnate slike, bluze, vse dobro ohranjeno, naprodaj. Od 1.—4.. Novi trg 1/L. desno.	17.214-5
POGRINALO ZA OTOMA NO. mizico za kvartanje (z zelenim suknom), krasen bakren pisalni pribor, dve omari, Singer šivalni stroj, ženske čevlje št. 35 do 36, prodam ali zamenjam. — Pred Škofijo 19/1. 2.	17.222-5
SOBNA LONČENA PEČ. prenosljiva skoraj nova, in umivalnik z marmornato ploščo, dobro ohranjen, naprodaj v Bohoričevi ulici štev. 24 a. Ogled od 15. dalje.	17.220-5
LOKOMOBILO WOLF. 100—150 H. P., za dva elektromotorja 30+40 H. P in transformator 100 do 120 H. P., prodam ali zamenjam Trnovski pristan štev. 20, Ljubljana.	17.217-5
ELEKTROMOTOR 6 FTP o rod am. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	17.230-5
BEL KOŽUHOVINAST PLAŠČEK za 4 do 5 letno deklico, lepo ohranjen, pro dam. Naslov v ogl. odd. »Sloven, po roče val ca«.	17.232-5
KAMILICE zopet v zalogi. Drogerija Anton Kanc, Židovska ul 1.	17.233-5
TRANSMISIJSKE OSI. premer 50—60 mm 4—6 m dolžine, prodam. Naslov v ogl odd. »Slov. poročevalca«.	17.237-5
NOV KOMPLETEN KROGLIČNI LEŽAJ za cirkularko in listo. 350 in 700 mm. prodam Naslov v ogl oddelku »Slov. poročevalca«	17.238-5
ŽENSKE IN MOŠKE ROKAVICE, kožnate, prodam. Kupim ženske škornje št. 39 do 40. Dedič. Celovška 57.	17.239-5
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ črn, dobro ohra njen. za srednjo postavo, prodam Dal malinova 3, priti., levo.	17.240	5
ŽIMNICO, trodelno (afrik), in železen podstavek z nogami, naprodaj. Naslov: Rasti. Gajeva lO'VI. Od 11.—3. 17.242-5 MOŠKE VISOKE ČEVLJE št. 41. zimske, prav dobro ohranjene, zamenjam za ženske visoke ali nizke športne št. 38. Istotam zamenjam skoraj nove ženske lahke, nizke čevlje, s srednjo peto št. 37 za enake št. 38. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v ogl. oddelku »Slov. ooročevalca«.	17.243-5
RADI SELITVE PRODAM'' poceni jedil nico. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	17.244-5
RADIO z jeklenkami prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«.	17.245-5
41/; M GRADLA za žimnice prodam Naslov: Trnovski pristan štev. 26 pritličje.	17.279	5
KRISTALNI SERVIS prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«.	17.278-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam Ciglarjeva 34.	17.277	5
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK prodam (6000).
Naslov v ogl. odd »Slov por.«. 17.275-5 ŽELEZNO BLAGAJNO, novo. srednje ve liko. prodam. Ponudbe pod »Blagajna« na ogl odd. »Slov por.«. 17.274 5 RADIOAPARAT 5cevni dunajske znamke »Eumig«, z jeklenkami, nov. ugodno prodam Vprašati iz prijaznosti v trgovini Prečna 8.	17.265	5
MAJHEN MOTOR (za ventilator), prodam. Pavšičeva 10.	17.264-5
SPALNICE, moderne in kuhinjske opreme prodaja Vidmar. Vodnikova cesta štev. 31.	-	17.252-5
KOZO MLEKARIC O prodam. Ločnikarj»-va 14a, Glinee.	17.256-5
POSNEMALNIK prodam ali zamen J am.
Nasiov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 17.253-5 ŽIMO, 20 kg, prodam. Naslov v ogl. odd.
»Slov. poročevalca«.	17.243-5
FOTOAPARAT »TENAK«. »Zeiss« Ikon optika 3.5, na 50 posnetkov, normalni Leica film zaradi odpotovanja zeiu ugodno naprodaj. Iz prijaznosti na ogled Beseničar, flnomehanika, Selen burgova ulica 6. na dvorišču. 17.351-5 PARNI KOTEL. 2 m2 kurilne ploskve za centralno kurjavo, elektromotor 33 ks, trofazen. 1400 obrmin, elektromotor 5.5 ks, za istosmernl tok 220—300 vol tov, cirkulamo os na kroglične ležaje z Jermenico. vse intaktno, proda Iz komisijske zaloge Heršič, strojno tehnična pisarna. Ljubljana, Rimska ce sta 13, tel. 37 55.	17 353 5
PRODAM ALI ZAMENJAM za elektromotor 10—15 ks, z največ 1400 obratov vodno turbino Pelton za visok padec. Do sedaj je rabila kot pogon žage veneči Janke 4—5 listov ter cirkularke. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 17.246-5 JEDILNI PRIBOR za 12 oseb (desert-srebro), radioararat, več originalnih slik priznanih mojstrov prodam Bežigrad 3/1.	17 259-5
RADIO nov, prvovrstne zn. »Siemens, tri valovne dolžine, 4-cevni prodam Vprašati: Bežigrad Oostova ulica št 5 pritličje.	i7 338-5
»PALNICO. dobro ohranjeno, s peresni-caml prodam. Prof. Guzelj. Gradišče Štev 4/IH.	27 337-5
MIKLAVŽEVA DARILA prodam ali zamenjam za protivrednost. Nunska, št. 19 priti Od 10.	dalje.	17 331 5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam ali zamenjam za divan ali omaro. Ba lentin, Pleteršnikova 24.	17.329-5
ZABOJE ZA SELITEV rešo na elektriko pocinkano kopalno banjo, umivalno omaro z brušenim ogledalom, prodam Tyrševa c. 77'Til. desno.	17.033-5
(RHASTE HLAČE za močno postavo in usnjene gamaše prodam. Dunajska c štev 69aT.. desno.	17.326 5
RADIOAPARAT EVMTG 5 cevni z ma glčnim očesom ln zelo dobro ohranjen ženski plašč, prodam Franc Verstov šek. Mandelčeva 7, Trnovo. 17.303-5 PEČ NA ŽAGANJE, skoraj novo. prodam oziroma zamenjam za drva. Blelwel=ov^ št. 16, priti.	levo.	17.305 5
ŽELEZNO OTROŠKO POSTELJO z vlož kom prodam. Gallen Sv. Marka 25. Bežigrad.	17.307-5
KUHINJSKO OPRAVO In otroško omaro prodam.. Krekov trg 4.	17.363-5
PERJE. 6 kg. za blazine ln pernice, sve že in čiščeno .prodam. Podllmbarskega štev. 41.	17.361-5
PLAŠČ ZA KOLO ln žemske čevlje št. 38 prodam. Levstikova 21/1., desno. 17.360-5 BERLIOZ: INSTRUMENTATIONS LEHRE I./IL, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	17.321 5
PROSIM DA SE OGLASI v garaži »Uni on« kupec, kateri Je kupil radioaparat Homyohon.	17.350-5
Radioaparat »Minerva«. 6+1, ugodno prodam. Poljanski nasip 56. pritličje. levo Ogled od 12. dalje.	17269-5
ELEKTRIČNO PEČICO na 5 spiral prodam. Dunajska 69a/L. desno. 17.325-5 DIVAN, star dunalskl slog, brezhiben pro. dam. Ogled dopoldne Naslov v osd oddelku »Sl. poročevalca«.	17.254-5
JEDILNI PRIBOR za 6 oseb. srebrn alpaka. Cristofle-Berndorf. v krasni kaseti, nerabljen, prodam ali zamenlam za kurivo ali boljši radioaparat- Rimska cesta 7, pritličje, desno, vrata štev. 5.	17.234-5
JAHALNE HLAČE, usnjene, skoraj nove. ugodno prodam. Ogled pri vratarlu »Sl poroč.«. Knafljeva 5.	17.281-5
ZIMSKI PLAŠČ, moški, skoraj nov. črn. In predsobna stena naprodaj. Celovška 195.	17266-5
K
U
I
M
Tekstilna tovarna Jugsbrnsa v Kranju
nujno potrebuje za takojšen nastop večje število
TtCALCRV M TKALK
/. daljšo prakso. — Samo pismene ponudbe z natančnimi osebnimi podatki in navedbo dosedanje prakse poslati na gornji naslov.
K A Z F1S
za 3 zdravsiilsa splošne prakse za sdsavMšče Kas*n£o3
Prejemki zdravnikov so sledeči:
Zdravniki prejmejo plačo po letih službe od 3200 din do 5400 din, specialno doklado za socializirano službo od 1000 din do 2000 din in doklado za otroke po 175 din mesečno.
Razen tega imajo zdravniki zdravilišča pravico na brezplačno stanovanje in vso oskrbo.
Pogoji nameščenja so:
1.	da je prosilec državljan DFJ in da zna srbski, hrvaški, slovenski ali macedonski jezik;
2.	da ni starejši od 30 let, da je bil prej v službi socialnega zavarovanja, v državni ali drugi javni službi;
3.	da je telesno in duševno sposoben za opravljanje službe;
4.	da mu ni s sodbo sodišča odvzeta pravica do državne službe, odnosno da ni obsojen na izgubo pravice do javne službe;
5.	da ima volilno pravico;
6.	da je dovršil medicinsko fakulteto in da je doktor vsega zdravilstva.
Prošnji je treba priložiti:
rojstni list, domovnico, diplomo, izpričevalo o dosedanjem službovanju. zdravniško izpričevalo, da je zdrav, in posebno izpričevalo, da ni tuberkulozen, in nravstveno izpričevalo, izdano od pristojnega NO odbora.
Rok za -laganje prošenj je 14 dni po objavi tega razpisa.
Osrednji zavad z?* sactalmp zavaravanje u Zagrebu
40SKO C* ŽENSKO PERIL O visoke otroške čevlje gojzerce rjuhe kapne In druge predmete stalno k u p u 1 e ALOJZIJA DRAME Ljubljana Gallu sovo	nabrežje št 29	14.173	6
POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, zamenjujem .manjše, ..ln večje. številke Alojzij Klavžar Vošnjakov» štev.	4.	16 675	6
KOLO za 71etneg3 dečka, novo ali rab ljeno. kupim takoj. Naslov v ogl. odd. »Slov poročevalca«.	16.960-6
AVTOMOBILE, luksuzne, vseh znamk, v dobrem stanju (tudi brez gum) kupim Ponudbe na ogl odd. »Slov. por.« pod »Avtomobili«	17.025-6
ŠIVALNE STROJE kupi tvrdka »Promet«.
nasproti K rižanske cerkve. 17.093-6 'SAKO DOBRO SLOVENSKO IN TUJO KNJIGO kupi knjigama Janez Dolžan Ljubljana Stritarjeva 6 Tei 44-24	28-P
i^JUBLJANSKI ZVON posamezne letnike ali mesečnike kupim Ponudbe na ogl odd »Slov por .« pod »LJ Zvon« 23-6 KOSE ŠIP, 4—5 mm, od ubitih izložb, v meri 30X35 cm naprej kupi Avtobus Rojina. Vodnikova 89, tel. 35 34. 17302-6 FOTO-POVEČALNIK, prenosljiv, kupim, čop Jaka. Jesenice, pod Gozdom št. 4.
17.282 6
MOTORNO KOLO. dobro ohranjeno. 250 do 350 ccm, kupim. Naslov v ogl. odd. *Slov. poročevalca«.	17.379-6
V KOMISIJSKO PRODAJO sprejemamo fotoaparate, daljnoglede, drobne teh nične predmete, jedilne pribore in drugo luksuzno blago. — Parfumerija Foto	Venus,	palača	Bate.	17.126	6
DVA PARA ŽENSKIH ŠKORNJEV, št. 38 in 40. ter obleko in perilo za 5-letno deklico, kupim. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	Celje.	17.149	6
DOBRO OHRHANJENO PUNČKO (čelu lojd ali druge vrste) kupim. Ponudbe: Ziljskega 7, pritličje.	17.156-6
5ENSKE ŠKORNJE, nove ali dobro ohra njene, črne ali rjave. št. 40. kupim Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 17.168-6 POZOR! V Kranju novoustanovljena ko misijska trgovina, Tavčarjeva ulica 32. sprejema vse vrste starih predmetov v komisijsko prodajo.	17.174 6
3IPE vsake mere kupim. Plačam dobro Novi trg 1, pritličje, desno. 17.206-6 RADIOAPARAT, večcevni, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Boljši«.	17524-6
DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO, športno, kupim Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	17.223-6
PUNČKO IZ CELULOJDA, dobro ohranjeno. kupim Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	17519-6
KOLO za 12 let starega dečka kupim Pod šifro »Kolo« na ogL odd. »Slov poročevalca«.	17.231-6
PUMPARICE za šport ln lov. Iz težkega blaga, temne barve, za srednjo postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Hlače«.	17558-6
TEKSTILNA INDUSTRIJA kupi takoj 28 votkonih števcev. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »števec«.	17.334-6
PEČICO GAŠPERČEK. okroglo, kupim.
Kerne. Brejčeva 32, šiška. 17.332-6 DIVAN, primemo ohranjen, kupim. Dam protivrednost. Naslov:	Ludvik Dremelj.
Sv. Petra cesta štev. 24/n.. pri h+ niku.	17.309-6
DOBER RADIOAPARAT 3+1 ~ 4+1 ku p?m. Ogled od 13.—14. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 17.359-6 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Takoj voziček« na ogl odd. »Sl. poroč.«.	17.366-6
»TROJE VSEH VRST, tudi okvarjene, ponudite tvrdki Heršič. strojno tehnič ni pisarni ln komisijski trgovini stro jev. Ljubljana. Rimska cesta 13 fon 37 55	17.355-6
RABLJENE STROJE, tudi potrebnp po pravil: kompresor s hladnim pritiskom 400—500 atm. črpalko 500 1/mm, Diesel motor 7—10 ks., mesoreznico, malo. z vgrajenim elektromotorjem, ročni vr talni stroj, ponudite komisijski trgovini strojev, Heršič. Ljubljana Rimska cesta 13, telef. 37-55.	17.354 6
MIZARJI. PO^OR! Kupujem vsakovrstno novo pohištvo za prodajo naprej. Po nudbe stavite z opisom izdelave in na vedbo predmetov na naslov: »Obnova« F. Novak, stanovanjske opreme. Mari bor. Jurčičeva ulica 6.	17.357-6
SIVO RJAVE ZAJČJE KOŽICE, dobro strojene kupim ali dam v zameno bele lepe za otroški plašček. Klemenčič Po stojnsfca 64.	17.030-6
DRŽAVNI ZAVOD
ZA ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE
ZAVABOVATELJ VSE državne imovine, vseh državnih podjetij,
IMOVINE VSEH NARODNO - OSVOBODILNIH ODBOROV.
ZAVARUJE TUDI 2ASEBNO IMOVINO — PREVZEL JE VSA ZAVAROVANJA BIVŠIH ZAVAROVALNIC »DUNAV-CONCORDIE«, OBČE ZAVAROVALNICE »Bc (ZEDINJENE) IN
»ELEMENT ARJ A«.
VRSTE ZAVAROVANJA: POŽAR, VLOM, STEKLO, JAMSTVO, NEZGODE, KASKO, AVTO-ZAVAROVANJA, ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA, ZAVAROVANJA TRANSPORTOV,
CHOMAGE - STROJELOM.
RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO:
LJUBLJANA — BETHOVNOVA ST. 14 TEL. 46-10, 32-OL
KRAJEVNI ZASTOPI V VSEH KRAJIH SLOVENIJE
GLAVNA ZASTOPSTVA: MARIBOR. CELJE, KRANJ, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO. -
ZAMENJAM
MOŠKE GALOSE št. 40, dobro obranjene. | prodam ali zamenjam za protivrednost.! Ogledati pri vratarju »Slovenskega po- ! ročevalca«.	17.271-7
CIRKULARKO v premeru 60 cm zame njam za protivrednost. Naslov v ogl. j odd. »Slov. poročevalca«.	17.061 7
TELICO, preizkušene pasme, leto in pol ] staro zamenjam za seno, eventualno j prodam. — Ahlin, Podutiška 24. LJuo-' ljana.	17.297 7
DEŠKE VISOKE, MOČNE ČEVLJE št. 37 zamenjam za št. 39. Razliko doplačam-Drčar, Knafljeva 7, priti., levo. 17.31 7 SMUČARSKE NOVE HLAČE zamenjam za zimsko obleko. Naslov m ogl. odd. »Slov poročevalca«.	17.344-7
ZAMENJAM ZA ŽENSKE ŠKORNJE štev. 36—37 dvojne smučarske hlače z bluzo. novo. Naslov: Dragica Oblak. Tržaška c. 14.	17.343-7
SREBRNO MOŠKO ŽEPNO URO znamke »Doza« zamenjam z doplačilom za dober štlrtcevnl radioaparat. Obenem prodam nove citre. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	17.124-7
ČRN ŽENSKI PLAŠČ zamenjam za moškega. Pavšičeva 10.	'	17.263-7
ŠLEZIJSKI PREMOG, uporabljiv namesto koksa, cca. pol tone, zamenjam za trboveljskega ali drva. Naslov: Lunder, Rimska cesta 7.	17.285-7,
PUNČKO, oblečeno, več drugih igrač, j mehaničnih, in nakit za božično drevo, vse novo, zamenjam za kovčeg, pisalni stroj, gramofon ali radio ali Miche-lov katalog ln znamke, ter doplačam. Ponudbe pod »Zadovoljen Miklavž« na ogl. odd. »Slov. poroč.«	17.362-7
VOLNENO BLAGO, predvojno, modre barve, 3.20 m. za ženski plašč in krilo, zamenjam za blago za moško suknjo. Hvastja. Ljubljana. Ruska <-'■=1* štev. 13.	17.323-7
KUPIMO
razne strofe za usnjarsko industrijo
Ponudile pismene ali ustne na »DOKUP«, Dalmatinova ulica- 6 — Ljubljana.
POIZVEDBE
V kcsnisilsko prodajo
prevzamem vsakovrstna dobro ohranjena oblačila, preproge in vrednejše predmete konfekcija
JOS, ROJINA
ALEKSANDROVA 3.
O
POSESTVO 4—6 JOHOV, s stanovanjskim poslopjem, vzamem v najem. Ponudbe pod »Dobro ln točno plačano najemnino« v upravi »Slov. poročevalca« Maribor.	17586-8
N
E M
PEKARNO vzamem v najem takoj ali z novim letom kjer koli na prometnem: kraju, ali tudi gostilno, dober pek. Na- j slov v ogl. odd, »Slov. por.«. 17.289-9 j ŽAGO V DOBREM STANJU v bližini Celja, ob glavni cesti, dam v najem. Ponudbe na podružnico »Slov. por.« ! v Celju pod »Žaga«.	17.151-9
MIZARSKO DELAVNICO ali prostor zanjo v Ljubljani ali blizu iščem Naslov v ogl odd. »Slov por.«. 17.229-9 GOSTILNO ALI DOBRO IDOČI BIFE v Ljubljani ali katerem drugem mestu Sloveulje bi vzel v najem. Ponudbe z opisom lokala, koliko prostorov ima ter koliko sob Ima za gostilničarja, poslati na oglasni odd. »Slov poroč.« pod »Znani gostilničar«.	17.268-9
R
N
O
POZOR! Vasi. ki so še brez električne j napeljave, pošljite svoj naslov v ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Voda v bližini«.	17.306 14;
OSEBA, ki Je vzela 2 mladi putki 17. XI. I zvečer. Je bila opazovana, ln da se j izogne posledicam zasledovanja, naj jih vrne na isto mesto.	17.301-1.4
MINKA KAVŠEK lz Stranske vasi št 1, je izgubila svojo začasno osebno Izkaznico. Izdano od KNOO Ivan. gorica pod št. 273/945. Ker je izdan duplikat Izkaznice pod št. 428'45. se iz gubljena razglaša za neveljavno. 17294-14 ROČNO URO »TELLO«, brez navljalne spirale in ankerja, sem ljubil 15 XI. Najditelja prosim, da J0 odda proti nagradi pri Hauptman. Vodnikova ul. štev. 13/1.. šiška.	17.312-14
IZGUBILA SEM ČRNO LISTNICO v če trtek 22. t. m. od 10.—12. v tramvaju, ki pelje v šiško. Poštenega najditelja prosim, da ml vrne krušne karte ir legitimacije: denar lahko obdrži samo ostalo naj ml vrne na naslov, ki Je na legitimaciji.	17.317-14
KARTOTEČNA KOPIRNA KNJIGOVODSTVA po predpisu in ostali kartotečni material. Strokovnjaki za sestavo kontnih načrtov ln upeljavo na razpolago. Kartoteka, d. z o. z., Ljubljana. Kotnikova 17/m.	17.057-14
■ZGUBILA SEM OSEBNO IZKAZNICO št. 6905 na Ime Angela Misjak Novo mesto. Krekova 7. Izgubila se Je od žel. postaje do Krekove ulice Pošteni najditelj naj Jo vrne na omenjeni naslov.	17.160-14
USNJENO LEVO ROKAVTCO sem Izgubil v nedeljo ob 5. v kino Sloga. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri blagajni.	17.276-14
OSEBA. M Je 20. XI. ob 5. url zvečer vzela v Prešernovi ulici pred trgovino Julij Vončina žensko kolo. rdeče lakirano. znamke London. Je bila opazovana ln dobro poznana. Da se Izogne zasledovanju, naj ga vrne v trgovino Julij Vončina.	17.247-14
2LAT UHAN z briljantom sem našla v knjižnici »ženskega društva«. Presi. Bosdšičeva 4.	17 327 14
ROKAVICO s krznom podloženo sem Izgubil od Tavčarjeve do šiške. Pošten najditelj dobi 150 din. Naslov v ogi. oddelku »Slov. poročeva’ca«	17252 14
OVRATNO SVILENO RUTO smo našli. Dobi se v trgovini Peterka-Ažman. Pogačarjev trg 2.	17.255 14
V oglasnem oddelku »Slovenskega poročevalca« dvignite sledeča pisma:
Avto v obratu. Avtomat, čipkaste zavese. čevlle 39. Dobro ohranjen Denar, Everest. Fina žima, Francozinja, Gostilničar. Hitro Instruktor, Kristal. Knjiga 1000 Krojačica. Kjer koli. Konfekcija, Krpanje, Kovanci. Krznen plašč. LlnOie-; um. Lepo posestvo. Manjša oblika. Modeli. Miklavž. Nujno. Navesti ceno. Oprava. Poceni. Potrpežljiv. Punčka. Ročno pletenje, Razprodaja, Snažen. Sirota, šivalni stroj, škornje. Takoj gotovina. Takoj 1221. Takoj absolvent. Takoj 6116. Ugodno, Vsako količino. Za Beograd. Zimski pla-, šč, življenje in svet. šifra 2000.
ANTON MAUER (Bojan) Je odšel k partizanom leta 1943. Bil Je politkomisar kapetan UL ali L bat, IX. brigada. XVUL divizija. Bil je baje v borbi Januarja 1945 na Ostrem vrhu pri Ajdovcu, od tam Je pogrešan. Prosim lepo. če kdo kaj ve, naj sporoči materi Stroške povrnem. Frančiška Mauer.' Celovška 162.	17.270-15
MOJ BRAT DJURO SAVIČ Je bil z menoj v koncentracijskih taboriščih Auschwitz, Dachau-Kaufring in končno v Litomericah (Leitmeritz), kjer sem ga; zadnjikrat videl 25 februarja t. 1. Nato so ga transportirali kot popolnoma . iznemoglega v koncentracijsko tabori-• šče Flossenburg. Prosim, ako kdo kaj ve o mojem bratu, naj mi se javi na naslov: Ing. Stevan Savič, pred škofijo 13. Ljubljana.	17.257-15
ČE KDO KAJ VE o mojem sinu Francu Polcu, ki Je bil v Splitu 5. junija 1945.. naj, prosim. Javi na naslov: Fr. | Polc, Slov. Bistrica 73.	17.288-15	j
INTERNIRANCE, ki so se vmlll lz tabo- j rlšča Buchenwald, lepo prosim, da ml ■ sporočijo, če Je komu kaj znanega o mojem možu Lojzetu Drašlerju, roj. 1. VIL 1911. V taborišču Je bil če v začetku maja t. 1. Pismena ali ustna sporočila prosim na naslov: Tonka Drašler, Kranj. Primskovo 64. Vse stroške naknadno povrnem.	17.316 15
TOVARIŠI, POZOR! Kdo kaj ve o Feliksu Žnidaršiču lz Podloža pri Rakeku? Bil je 1944 v internaciji, zadnji naslov: Feliks Žnidaršič, Comune Berzecca, Vole dl Ledro, Via XXIV. Ottobre, Hotel Savoia, Provtncla Trento. Italija. Kdor kaj ve, naj Javi Fraricki Žnidaršič. Podlož štev. 12, pošta Stari trg pri Rakeku.	17.251-15
TOV. TONČKO KOCJANČIČ, bolničarko Hi. bataljona, ki Je spremljala v divizijsko obvezovallšče tov. Ivana Jermana, partizansko ime Mavrič, po-' močnika polit, komisarja, ki Je bil ustreljen v nogo v boju na Lučarje-vem kalu 3. X. 1944, prosim, da sporoči, če ve za njegov grob. — Enako prosim tovariša podporočnika JANEZA JENSTERLE, kl je bü takratni brigadni sanitetni referent 8. Levstikove brigade ln bil baje poleg, ko je umrl. da sporoči, kje se nahaja njegov grob, na naslov: Jože Jerman, Linhartova št. 25 Ljubljana. Vse eventualne stroške rade volj e povrnem.	17.204-13 i
LUDVIK INTIHAR, doma lz Košiče pri; Velikih Laščah, star okrog 22 let, od-j šel v partizane 1943. leta lz šentvlaa na Gorenjskem. Od takrat se ni nikoli javil. Prosimo vse tovariše partizane. če kdo kaj ve n ujem, naj javi njegovi teti Julijani Ölavs, Zalog pri LJubljanL	17X19-15
POZOR TOVARIŠI! Kdo kaj ve o Antonu Žnidaršiču iz Podloža pri Rakeku? Bil v 13. brigadi, 14. divizije v partizanih na štajerskem, na pomlad 1945 bil ranjen in v bolnici. Prosim, kdor kaj ve. naj javi sestri Francki Žnidaršič, Podlož št. 12. pošta Stari trg pri Rakeku-	17.250 ID
TOVARIŠ MARTIN STRMČNIK. Tine, rojen 11. XI. 1917 nazadnje kurir v šlandrovi brigadi. Kdor kaj ve o njem-naj sporoči na naslov: Anton Strmčnik. Legen štev. 50, Slovenj gradeč.	17.364 15
PROSIM TOVARIŠE mojega pokojnega sina edinca Pepeta Muhiča-Joško kapetana H. Belokranjskega odreda če ima kdo njegovo sliko, da ml jo pošlje, ker vse ml je bilo uničeno, ko sem bila v internaciji. Mati: Ana Muhič. Kočevje 206.	17.358 15
ŠPENKO JOŽA, rojen 15. IV. 1918 v Mošah. Je šel v partizane 15. IV. 1944. Bil Je na Primorskem do marca. Bil Je bolehen. Tovariši in tovarišice, kdor kaj ve o njem. prosim kot njegova mati, da ml sporoči. Stroške povrnem. Marija Špenko. Moše štev. 44. pošta Smlednik.	17.349 13
MIJO (MILAN) RUKAVINA lz Novega Sela, okraj Petrinja (Hrvaško), Je Izginil ob vbodu Jugoslovanske vojske v Petrinjo, kjer Je bil električar v vojni delavnici. Njegovi starši prosijo vsa kogar, ki kaj ve o njem. da to Javi na naslov: Jožo ln Jaga Rukavina, Novo Selo. z. p. Petrinja, ali pa na Nikola Belovarac. Zagreb. Kačičeva štev. 7.	17.356-15
Kupimo ali če kđo 3 večji električni šte&.&siis
(RESO).
Ponudbe na oglasni oddelek ped »Takoj rešo«.
s-----— 11	_'i j.
POZOR!
Prišla je
d@b?a srbska SLIVOVKA«
Dobi se na drobno do 5 litrov
„psi Starešin Ti$Serjau,
KOLODVORSKA SS.
Dentist
M» ŠRAMEL
se Je preselil
sta Aleksandra v» c. št. 3 KAVNE NADOMESTKE
slajene In neslajene
ZAČIMBE
vseh vrst razpošilja
Pražarna	Karlovaa
ZAHTEVAJTE CENIKI
Stiskalnico (prdb)
za železo in skobelni stroj
kupi
TOVARNA SETA
TACEN, p. ŠT. VID
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo v ponosu žaloetno vest, da sta za svobodo našo, v borbi z okupatorjem in belogardistom padla
IVAN STENKG
obveščevalec,
padel 12. marca 1944 v Pečah pri Moravčah, in
FRANC STENKO
mitraljezec Cankarjeve brigade, padel 12. marca 1945 v ffireh nad Škofjo Loka Peče pri Moravčah dne 22. novembra 1945.
Žalujoči: hčerka, starši, bratje ln sestre ter ostalo sorodstvo.

Vsem znancem, prijateljem in soborcem naznanjamo, da smo prepeljali zemeljske ostanke našega dragega
KARLA MAR JEKA ■ DRAGO
KOM. UDARNE ČETE DOL. ODREDA
in ga bomo spremili dne 25. t. m. ob 3. uri iz doma, Matjanova št 5, na pokopališče v Dravlje.
ŽALUJOČI OSTALI
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljano, Knafljeva ulica št. 6/JI, Telefon uredništva Ib uprava 8L 81-22 do 31-26. ^ Tlaka?na »Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Ciril K.o»mafc